In abbommento postale atfMH y jrafotfgf Leta XXIII., št. 172 Upravoištvo: Ljubljana, Puccinijeva alica 5 Telefoo h. 11-22, 31-23 31-24 lnseratoi oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefoo it. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubi lansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu it. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cori. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZAS1 (JPSTVO za oglase iz Kr. Italije in in-izemstva ima Unione Pubbliruž Italiana !>. A. MILANO Ljubljana, torek 3« avgusta 1943 Cena cent. &3 Izhaja vtalc dao razen ponedeljka Naročnina znaia mettioo Lir 18.—. ta iOOTemctvo »kljue! izvršili protinapad tudi na področju Regalbuta in Catertanuova. V teh pasovih je bila taktika oboroženih sil Osi. da se sovražnik pusti čimbolj blizu, nato pa izpostavi osredotočenemu ognju vsega lastnega orožja, kronana s posebnim uspehom. Med ujetmki so tudj čete črncev, ki so jih dovedli v bojne črte šele v zadnjih dneh. da bi izpolnili velike praznine, ki so nastale v ameriški razvrstitvi zaradi nastopa naših oboroženih sil. s ssvražno mornarico Berlin, 1. avg. s. Doznava se iz vojaškega vira, da je vzdolž severne obale Sicilija poskušala neka sovražna križarka streljati na italijansko-nemške postojanke, zaradi takojšnjega na&topa nemških bojnih letal pa se je morala umakniti. Podobne sovražne poskuse proti postojankam Osi "zdolž vzhodne obale otoka so v kali zatrlo letalske oborožene sile, ki so s svojim posegom zadele številne edinice. Napail na sovražne Sadje v IsaSsl PaSsffEsa Berlin, 1. avg s. Iz vojaškega vira se doznava, da so preteklo noč nemška bojna letala napadla sovražne ladje, zasidrane v pristanišču Palerma. Isto noč so nemški nočni lovci napadli sovražno letališče na Siciliji. propagande U?sdae ugotovitve © sovražili »senzacijah" Kim, 1 "vg. s. Agencija Štefan; objavlja: Sovražne radijske postaje so tc dni ponovno razširjale iz rrznih virov tenden. ciozne vesti, Oa bi razburjale italijansko ljudstvo, zadevajoč ga v njegovih najsvetejših izročilih in na> l.rbnejše čuvani ded-ščini. Tako je potek«»!a obnovljena »živčna vojna« z neprestanim zatrjevanjem 0 revolucionarnih neredih v vseh italijanskih mestih, o zasedbi važnih mest kakir Tries?fa, Pole ln Fiume po nemjkft četah in o pri-četku razoroževanja italijanskih oddelkov v Grčiji po nemšk.h četah. Včeraj je kon-eno agencija Globe Reuter javila o vdoru slovenskih partizanskih brigad v cela itali-ka področja, kakor v področje Udine. Spričo očitnost] manevra, katerega namen Je razkrojičj sestav naroda, bi se zdel sleherni demanti odveč in bi bil skoraj žalitev zdravega razuma naših ljudi. Treba pa je ugotoviti za vselej, da sc te vesti in podobne, kj jih razširja radio London, popolnoma brez podlage. Italijani so in ostanejo zvesti svojemu Kralju in disciplinirani pod ukazi svoje vlade ter strnjeni okrog svoje zastave, kj je nedotakljiv prapor preteklih, sedanjih in bodočih generacij. Pastirsko p' ssk® milanskega nažžtiola fcs^inala šasterja Milan, 1. avg. s. Kardinai nadškof Su-ster je poslal pastirsko pismo župnijam, v katerem v zvezi z zadnjimi dogodki svari ljudstvo, naj si ne dela utvar, da sedanja ura ni brez nevarnosti ter poziva k molitvi, da bi Italija zopet našla svojo rešitev v svoji 2000-letni tradiciji s pomočjo katoliške akcije. Nadškof zatrjuje, da mora obnova javnih stvari ustrezati spoštovanju osebnosti državljana in kristjana ter verskim, kulturnim in političnim tradicijam našega naroda ter upoštevati socialne doktrine rimskih papežev in skrbstveno poslanstvo krščanskega Rima svobodo cerkve, da lahko opravlja svoje vzgojno poslanstvo. Pismo se zaključuje s pozivam, naj vsakdo izpolni lastno dolžnost, ne da bi zaviral delo vlade z neprimernimi dejanji. Ob koncu prosi kardinal za božji blagoslov nad vse. ©v!g p2topl|esse švedske pa^atioralce Stockholm, 2. avg. s. Švedsko podmornico »Ulven«, ki je bila potopljena v bližini zapadne švedske obale in j o dolgo niso mogli izslediti, so sedaj dvignili na površino in jo odvedli v pristanišče Gotoborg. Upajo, cla bodo mogli po temeljiti preiskavi ugotoviti vzrok potopitve. Pojutrišnjem bo zadušnica za mrtve člane posadke. %M» mmsm Budimpešta, 2. avg. s. Propagandni minister Antal je včeraj otvoril poletne tečaje na debrecinski univerzi. Ob navzočnosti zastopnikov vlade akademskega senata in množice dijakov, je imel minister Antal važen govor o sedanjih nalogah Madžarske. Madžarska, je rekel minister, ie zaradi svojega zemljepisnega položaja most med vzhodom in zapadom. Država se nahaja pred najhujšo preizkušnjo v svoji zgodovini. Prestala jo bo, če bo narod strnjen okrog svojih voditeljev. Življenjski interes Madžarske je, da stare evropske fronte lahko trdno vztrajajo. Nadvse važno je v tem resnem trenutku, je dodal minister, da ostane notranja fronta trdna in neporušljiva. Ura zahteva. je nadaljeval Antal. da madžarski narod še bolj strne svoje vrste in pomnoži napore s sklepom, da trdno drži orožje v oesti. Madžarska ima mnogo sil, ki jih je dan za dnem ojačevala in utrjevala. Te sile so vsekakor zadostne za obrambo pravične stvari Madžarske pred sovražniki in za zagotovitev usode madžarskemu narodu. Narod, ki je strnjen in se zaveda svojega poslanstva, je zaključil minister, ki se postroji disciplinirano okrog vlade, zagotavlja in jamči za življenje in bodočnost države. Dokazi patriotizma MIlan, 1. avg. s. List >Ital1a« piše v glavnem članku, da so naloge vlade maršala Badoglia tako obširne in važne, da zaslužijo prisrčno pozornost in pomoč vseh Italijanov. Zdrav latinski razum in smisel za omiko, ki je izrazito italijanski, sta rešila množico, da ni nastopala v nasprotju s stvarnimi interesi naroda. List ugotavlja, da imajo vsi sedaj spričo rad kalnih ukrepov vlade- ki so naleteli na. odobravanje javnosti, občutek, da vladajoče preveva najbolj absolutni patriotizem, ki mu je do resnične blaginje države. Ustvarja se moralno cd^nstvo, Iri je v najtežjih trenutkih vedno rešilo Italijo.duhovno edinstvo, kj je nad slehernimi razlikami v idejah in čustvih neobhodno ozračje za velike ustvaritve. Buenos Aires, 1. avg. s. List »La Capital« v Rosariu, mestu, v katerem živi 40'J tisoč Italijarov- posveča dolg drhteč uvodnik Kralju Viktorju Emanuelu III., povcii-čUj-č njegovo delo v 43 letih kraljevanja Ugsden odmev v Vati Kim, 2. avg. Politični dogedki, so uvedli ustavno normalnost v Italiji, so naleteli na ugoden odmev v Vatikanu. Uradno Vatikan seveda ni zavzel stališča k tem spremembam, ver-dar ni megeče prezreti neke radijske oddaje Vafkana za inozemstvo, v kateri je bilo poudarjeno- da je mogoče oprav'čiti tudi pokret za rešitev države iz stanja, ki se je izkazalo zanjo škodljivo. Izjava naglaša nadalje, da je Pij XII. vedno učil, da ni koristno za narode, ako zaupajo vladi enega samega človeka, ki je vedno izpostavljen strastem in zmotam. temveč je nasprotno potrebno, da nad posamezniki vlada'-* zakoni. Delo državnega tajništva narašča, že takoj v ponedeljek zjutraj je papež sprejel v avdijenci apostolskega nuncija pii K vir tnalu monslgnorja Eorgongini-Duco, ki je podal podrobno paročilo o izvršeni spremembi. še isto jutro je državni tajnik Magliore sprejel diplomatska zastopnika Portugalske in Anglije pri Sv. stol'ci. Dvakrat na dan prejme papež poročila o tekočih dogodkih i.n o sporočilih diplomatskih zastopstev v inozemstvu in sicer dopoldne od državrega tajnka Maglioneja, zvečer pa od njet ovega namestnika mon-si\gnorja Montinija. (Lc Ultime Nctiz:e ) Jap3K£&o veleposlaništvo v Kant Js^ii Kanton. 1. avg. s. Po zaključenih pripravah bodo uradi novega japonskega veleposlaništva v Kantonu danes fonnalno odprti. Generalni konzul bo prevzel tudi položaj generalnega di rektorja in mu budo podrejeni vsi uradi veleposlaništva, namreč oddelek za splošne zadeve in za gospodarstvo. Prvi bo obsegal štiri sekcije: za splošne zadeve, za upravo, za kulturne zadeve in za obveščevanje. medtem ko bo gospodarski oddelek obsegal finančno, industrijsko in prometno sekcijo. Generalni japcn.-ki konzulat v Amovu bo podrejen uradom veleposlaništva v Kantonu. P^edseslnik CungkisE^ke Kitajske isnrl Pangkok, 2. avg. s. Javljajo, da je predsednik čungkinške Kitajske Linsen, ki je bil v zadnjem ča?u hudo bolan, danes umrl. Prostovoljci za lEilils&o narodni vafsko Bangk°k, 1. avg. s. Na Tajskem se vsak dan javi več sto Indijcev v rekrutnem uradu indijske narodne vojske. Urad neprestano dobiva tudi darila za ob.rožitev indij sk" h narodnih cil. » uspeh ob Miusu Izjalovljeni sovjetski napadi Južno cd Orla Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Lastni napsd na fronti ob Miusu je prinesel nadaljnjo pridobitev ozemlja. Dosežena ln v napadu zavzeta je bila obvladujoča postojanka. Sovjetske čete so utrpele posebno hude Izgube moštva in vojnega blaga Juinozapadno od Orla so bili krvavo odbiti z uničenjem številnih oklopnih voz sovjetski napadi, ki so bili podvzeti z moč-nimi oklepnimi in letalskimi silami. Letalstvo je izvedlo z oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete napade na težiščih bojev. Zrdetih je b-io 6 transportnih viakov in en oklopni vlak. Na fronti pri Kandalakš! so nemški gre nadirji v neprehodnem pragozdu zaustavili dva sovražna bataljona in jih razpršili. Na sicilski fronti"^o nadaljevali Britanci in Američana svoje napade zlasti v sred-ni:m odseku. Vsi poskusi za prodor so se izjalovili ob odločnem odporu naših čet s težkimi izgubami govražn ka. S presenetljivim protinapadom je pre&lo važno gorato ozemlje zepet v našo posest. Nemška lirza vojna" letala so pr.topila v pristanišču Palermo nmnlcijski parni k s 5000 tonami, 8 nadaljnjih velikih transportnih ladij je bilo težko peškodovanih. Na pristaniškem področju so nastali požari. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so uničili včeraj nad italijansko obalo 0 sovražnih letal, protiletalsko topništvo vojne mor-nariee pa 1 letalo. D*ie 1 avgusta je po«kusM oodelek aow. r:šk:'< bomhn^ov. se stoječ Iz okoli 123 rimotornih leta!, Izvesti strnjen napad na rumunuko petrolejr-ko ozemlje. Nemško-ru-muneke letalske obrambne sile so nastopile pravočasna in ga tako uspešno razbile, da je '-aroo 00 do 70 letal moglo izvesti raztrgan napad. Izmed teh .je bilo sestreljenih 3f> štiri motornih bombnikov. Mnogo nadaljnjih je b?lo tako težko poškodovanih, da je bHo lrnogo gotovo izgubljenih na dolgem povratnem poletu preko morja. Povzročena škoda na napadenem ozemlju ui znatna. Nad nemškim ozemljem Ilajlia ni bilo bojnega delovanja. Nad Atlantikom je bil daleč nad visokim morjem sestreljen v boju velik sovražni hiuroplan. * Mccrrnarfira!:'! sovjetski napadi Orlu Berlin. 2. avg. s. Po vesteh z vzhodnega bo-jišča so se tudi včeraj razvijali sovjetski napadi z nezmanjšano silovitostjo na severnem boku odseka pri Orlu, kjer se je nemški obrambi ki je uporabila številne oddelke strmo-glavnih m bojnih letal m tankovske baterije, posrečilo, da jc skoraj povsod vrgla sovražnika nazaj. Samo na enem mestu tega odseka so boljševiki izvrš li krajevni vdor, ki pa je bil takoj nevtraliziran, deloma v protinapadu. Na južnem krilu kubanskega mostišča so od-de'ki nemških planincev vzdolž utrjenih postojank na Kavkazu dosegli znatno zboljšanje lastnih bojn h črt s tem. da so sovjetskim četam s presenetljivim napadom odvzeli pomembno višjo postojanko in pn tcm#un:čili dve četi izbranih sovražnih strelcev. Ob reki Mius so nemške operacije, katerih namen je izločiti prejšnji sovražni vdor. znatno napredovale navzlic trdovratnemu odporu nasprotnika. V drugih odsekih vzhodnega bojišča se je sovražno delovanje znatno zmanjšalo. Nemške čete. ki izkoriščajo odmor, so tako pri Bjel-gorodu kakor južno od Ladcškega jezera iz- Birma js proglasila neodvisnost V najtesnejšem scfelavanjn z JopuRtka fes Birma pomagala pri izgradnji Vell&e vzhodne Azije t Tokio, 2. avg. s. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo: Birma je proglasila danes 1. avgusta svojo neodvisnost ter je takej napovedala vojno Zedinjenim državam in Ameriki. Japonska je takoj priznala Birmo in zavezniško pegodbo med Japonsko in Birmo sta podpisala Renzo Savada, izredni opolnomočeni veleposlanik Japonske v B rmi in dr. Bamavv, birmski ministrski predsednik. Vlada japonskega cesarstva in vlada Birme sta sklenili, zdaj lalja Italije in Albanije, Cesarja A';, inijo, je odsek vojaškega vojnega sodišča izrekel naslednje sodbo v zadevi proti: Cenčurju Bogomilu pok. Sebastijana in Martišek Frančiške roj. v Ljubljani 22. febr. 1924. in tamkaj bivaječemu, obtoženem !: a) lišitve čl. 2. ure i; -• poveljstva XI. arm£-i!iega zbora v z .: :: s čl. 93. vojaškega \-i'jrt:ga kazenskega zakonika, ker se je v Lju rljani dne 1. avgusta 1943. ob obletnici ruske revolucije udeležil zbiranja kakih tisoč oseb; b) prevratnih manifestacij (čl. 4. razglasa z dne 24. 10. 1941), ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah zagrešil prevratne vzklike, med drugim s tem. da je vpil: »Dolj Italija!«; c) nasilja nad javnim funkcijonarjem (čl. 336 kaz. zak.), ker je v časovnih in krajevnih okoliščinah pod a) uporabil silo nad brigadirjem Kr. Karabinerjev Modico Gajetanom, ki ga je v izvrševanju svoje funkcije hotel aretirati; d) odpora javnemu funkcijonarju (čl. 337 kaz. zak). ker je v časovnih in krajevnih okoliščinah, kakor v prejšnjih za-glavjih. uporabil silo, da se zoperstavi brigadirju Kr. karahineriev Modici Gajetanu, ki ga je v izvrševanju svoje funkcije hotel aretirati. Iz teh razlogov izreka sodišče čončurja Bogomila za krivega pripisanih mu zločinov pod črkami a. b in d in ga obsoja na skupno kazen 12 let zapora, na stroške in posledice. Oprošča ga zločina pod črko c) zaradi pomanjkanja dokazov. * V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III po milosti bežji in volji naroda Kralja. Italije in Albanije. Cesarja Abesinije. je odsek vojaškega sodišča izrekel naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. Mckarju Josipu, pok. Josipa in Marije Kukenberger. roj. v Ljubljani 13. VI. 1906. in tamkaj bivajočemu v Bohoričevi ulici 6, brivcu; 2. Kosu 3farku, očeta Draga in matere Ane Sevejc, roj v Ljubljani 24. II. 1924, in tamkaj bivajočemu v Levstikovi ulici 14, dijaku; 3. Ber.javcu Vladhnir.ju. očeta Josipa in matere Kristine Demšar, roj. v Žiru 25. IV. 1924, bivajočemu v Ljubljani. Kettejeva ulica 7, dijaku; 4. Hočevarju Ivanu, očeta Ivana in matere Ane Kregal, roj. v Vavpeči 29. VI. 1921. in bivajočemu v Ljubljani, Galjevica št. 150, dijaku; 5. Vidmarju Mihaelu, očeta Boštjana in pok. Brleč Marije, roj. v Hribu pri Kamniku 4. IX. 1919 in bivajočemu v Ljubljani, Celovška ce**ta 47; 6. Gabrrvcu Jakobu, neznanega očeta in matere Marije Gabrovec, roj. v Ernovcu 9. VII. 1897, bivajočemu v Ljubljani na Bregu 2, delavcu; 7. Perme Vidi, očeta Martina in matere Marije Lovšek. rojeni v Baki pri Krškem 11. VI. 1922 in bivajoči v Ljubljani, dijakinji: 8. Tevs Zdenki, očeta Ivana in matere Rihar Marije, roj. v Ljubljani 12. VIII. 1928 in tamkaj bivajoči, Vodovodna c. 5, dijakinji; Vi 9. Krcsnar Valentini, pok. Franceta in pek. Helene Popit, roj. na. Vrhniki 29. I. 1906 in bivajoči v Ljubljani, Ježica 80, gospodinji; 10. Marinko.Kumar Albini, pok. Josipa in pok. Marjete Sternen, roj. na Vrhniik: 1. HI. 1889, bivajoči v Ljubljani, Posavska. 5; 11. Blagajne Nadi, očeta Ivana in matere Matilde Košiček, roj. v Ljubljani dne 31. X. 1931 in tamkaj bivajoči v Celjski ulici 13; „ 12. Podboršek Ani, očeta Antona in matere Ane Rupr.ik, roj. v Ljubljani 8. IX. 1' 27 in tamka j bi v a: joči v Linhartovi ul. 4, dijakinji; 13. Cesar A m, očeta Alojza in matere Alojzije Grešnik, roj. v Trebelnem 16. H. 1918 bivajoči v Ljubljani, Palmova ul. 22, služkinji; 14 Županje Darinki, očeta Ignaca in matere Angele Cigoj, roj. v Ljubljani 9. VHI. 1922, tamkaj bivajoči v Hranilniški ul. 4, dijakinji; 15. Perme Dani, očeta Martina in matere Marije Lovšek, roj. v Veliki Kostrev- nici, Šmartno pri Litiji 7. VII. 1922. bivajoči v Ljubljani; 16. Pečjek Ani, pok. Rudolfa in matere Ane Kamenšek, roj. v Tržiču 3. VTH. 1923, bivajoči v Ljubljani, Staničeva jil. 27; 17. Namestnik Josipini, očeta Franceta in matere Krček Ane. roj. v Vuzenici dne 3. III. 1920 in bivajoči v Ljubljani, Gosposka ul. 10; 18. Jager Mariji, pok. Jožeta in matere Marije Tomšek roj. v Mostah 3. 8. 1915. in bivajoči v Ljubljani, Stankova 25. 19. Kralperju Ivanu cčeta Ivana in pok. Marije Zorman, roj, v Ljubljani 12. 6. 1906. in tamkaj bivajočemu v Samovi 1. v 20. Zajcu Francetu, pok. Franceta in Katarine Križaj, roj. v Triestu 7. 7. 1902. in bivajočemu v Ljubljani, Nove Jarše 80. 21. Golobu Nikolaju, pok. Franceta in Frančiške Painter. roj. v Ljubljani 4. 11. 1908. in tamkaj bivaječemu, Litijska 4. 22. Paravinji Dušanu, očeta Krištofa in pok. Frančiške Kočevar, roj. v Ljubljani 8. 2. 1924. in tamkaj bivajočemu, Zi-lovska 6 N 23. Dimniku Francetu, očeta Mihaela in matere Prevnik Frančiške, roj. v šmar-tnem 23. 3. 1923. m tamkai bivajočemu v šmartnem 24. Rinku Blažu, očeta Ivana, in matere Ane Wortnik, roj. 31. 1. 1914. v žireh in bivajočemu v Ljubljani. Dolenjska 12, krojaču. 25. Sedmaku Prim°žu, očeta Franceta in matere Ivana Tenc, roj. v Sv. Juriju 1 1. 1913., bivajočemu v Ljubljani, Dreni-kova. 26. Waisel,j Mariji, pok. Franceta in matere Antonije Seljak, roj. v Jodni 16. 11 1915. bivajoči v Ljubljani, Obrtniška 21. delavki. - 27. Demšarju Ivanu, očeta Gregorja in matere Lee Trtnik, roj. v Ljubljani 29. 9 1904. in tamkaj bivajočemu, Posavskega 9, uradniku. 28. Braumu Marijana, pok. Ivana in Marije Kersk, roj. v Ljubljani 26. 6. 1916. tamkaj bivajočemu, Tržaška 24, čevljarju. 29. čenčurju Bogomilu, Sebastijana in matere Martinšek Frančiške, roj. 22. 2. 1924. v Ljubljani in tamkaj bivajočemu, Friškovec 8, železničarju. 30. Roder Mariji, Leopolda in matere Medved Marije, roj. v Ljubljani 28. 1. 1923. tamkaj bivajoči v Rožni dolini, Cesta VI. št. 24, dijakinji. 31. Dolničar Angeli, pok. Franceta in matere Sirnik Josipine, roj. v Ljubljani 10. 6. 1906. in tamkaj bivajoči Zgornja 50; vsi v zaporih. Obtoženi so bili: a) zločina po čl. 93. vojaškega vojnega kaz-zak. v zvezi s čl. 2. uredbe poveljnika XI. ar madnega zbora z dne 27. julija 1943. ker so sc 1. avgusta 1943 zbrali v Ljubljani na javni cesti ob priliki obletnice ruske revolucije v skupini približno 1000 oseb. b) zločina po čl. 4. razglasa z dne 24. oktobra 1941. ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah kakor zgoraj priredili prevratno manifestacijo. Iz teh razlogov odreja sodišče po zakonu od-dvojitev postopka v breme Cenčurja Bogomila in izreka Moharja Josipa, Kosa Marka. Mihov-ca Vladimirja. Kočevarja Ivana, Vidmarja Mihaela, Gabrovca Jakoba. Perme Vido, Marnko-Kumar Albino. Blaganje Nado. Cefear Ano. Zupančič Darinko. Perme Dano, Pečjak Ano, Namestnik Jcsipino, Jager Marijo, Kraparja Ivana. Goloba Nikolaja. Paravinjo Dušana. Hinka Blaža, Sedmaka Primoža. Wajse!j Marijo, Braiuma Marijana, Roder Marijo, Dolničar Angelo, za krive pripisanih jim zločinov in jih obsoja vsakega na 8 let zapora, na stroške in vse posledice. Izreka Tevs Zdenko in Podboršek Ano za krivi pripisanih jima zločinov in ju obsoja zairadi mladoletnosti v*ako na 5 let in 4 mesece zapora, na stroške in vse posledice. Oprošča Krašner Valentino. Zajca Franceta., Dimnika Franceta ir Demšarja Ivana obeh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov. MALI OGLASI t££e službo plača m «nko Besedo ; t, _J30, z* OA ln prov. takso —.60. za da- i tanje naslova ali Slfro L 2.—. Naj manj S: Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati m vsako besedo L 1._, za vse druge oglase L —.60 ea besedo, ža drž ln prov. takso —£0. za dajanj* naslova ali 6tfro L 3.—. Kajmanlfci iznos ea te oglase Je t. 10.— IZ LJUBLJANE Pisateljica Lea Fata^feva f Po daljšem boienanju je umila v nedeljo ob 18. uri v starosti 78 let naša poljudna pisateljica Lea Faturjeva, sestra upokojenega ljubljanskega železniš kg ga direktorja, g. Aleksandra Faturja, kateremu je vodil? gospodinjstvo na Kariovški cesti št. 20. Bila je iz čvrste notranjske družine v Zagorju na Pivki. Ljudska šola v domačem kraju in dva razreda v Fiumi, to je bila vsa formalna podlaga njene izobrazbe. Vse drugo zranje si je Lea Faturjeva začela že zgodaj* kopičiti z neskončno pridnostjo in talentom. že okrog leta 1890 je začela objavljati svoje prispevke v slovenskih obzor nikih. Zlasti se je oklenila »Doma in sveta«, v katerem je v teku let objavila vrsto črtic, novel in zgodovinskih romanov. Zadnja leta je stopila zaradi bolehn^sti v czadje, vendar je tako rekoč do zadnje ure sukala pero in je zapustila precej obširen lastni življenjepis. Srčno dobra in plemenitega značaja je bila deležna simpaij vseh, ki so i jo poznali. Od bolezni izčipano truplo počiva v kapelici sv. Jožefa, od koder bo danes ob pol 17. uri poromalo v objem sve-tokriiške zemlje, duh pa bo živel dalje, izpričan v lepem in častnem deležu, ki ga je talent Lee Faturjeve prispeval k naši poljudni književnosti. C"~»jfiiim naročnikom. ki prejemajo list po pošH, smo prožili p Icžnice Prosimo jih, naj nakažejo naročnino za avgust takoj prve dni v mesecu in poravnajo tudi morebitni zaostanek. S tem si zagotovijo redno prejemanje lista in si varujejo pravico do našega nezgodnega zavarovanja. * u— Nov grob. V starosti 76 let je v soboto preminila ga. Julija Močnikova, mati solastnika znane ljubljanske tvrdke »Malina«. P v.ojna je bila srčno dobra in plemenita ž&na, ki so jo imeli radi in jo spoštovali vsi, ki so prišli z njo v stik. K večnemu počitku so jo položili v ponedeljek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! Sv^em iskreno sožalje! u— Poročila sta* e dne 31. julija v Trnovski cerkvi gdč. Gizela Juvan in g. ing. Peteln Alfred. Za priči sta bila nevestin oče g. ing. Juvan Ciril in g. dr. Ferjan-čič Drago. Iskreno čestitamo. □ Dijaki-srednješolci vpišite se v S g KOREPETITOEIJ, Mestni trg 17/1. g □ kjer so uspehi najboljši! O u— Z visoko temperaturo se je začel avgust. Medtem ko smo imeli v juliju samo dvakrat nad 30 stopinj Celzija, se je av- gust prvi dan povzpel do tega rekorda. Pred 14 dnevi je bilo, to je 19. julija, ko smo v letošnjem poletju po izredno visoki jutra-ji temperaturi 19 stop. C. zabeležili čez dan maksimum 30.4 stop. C. Naslednji dan, 20. julija, je bilo zjutraj 15.5 stop. C., čez dan pa 21 stop. C. Potem je bilo vso zadnjo tretjino julija zelo toplo, vendar živo srebro do 30 stop. C. ni več segio. V nedeljo pa je bilo zjutraj 15..8 stop. C., a čez dan 20.2 stop. C. Soparno je bilo, da je vsakdo iskal ohlajenja in osvežen ja, kjer ga je le upal najti. Tudi noč od nedelje na ponedeljek je bila soparna in smo zjutraj zabeležili 16.2 stop. Celzija. Jutro je bilo spet jasno in sončno. KOSOV SALON (prehod nebotičnika) Umetnostna razstava akad. slikarja E V G E N A SAJOVICA u— Popravni izpiti! Dijaki(-inje), ka žele uspešno jx> pravi ti slabe letne ocene, naj se čimpreje prijavijo k nam! Poučujemo vse predmete. Istotarn se bodo pričeli jezikovni tečaji za srednješolce (nemščina, italijanščina, latinščina, grščina). Hano.r nizek! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure. Korepe. tit<>rij. Mestni trg 17-1. u— X«va žrtev Ljubljanice. V nedeljo popoldne je Ljubljanica letos zahtevala že svojo tretjo žrtev. V blžinj Gruberjevega prekopa ;e utc. :i pekovski pomočnik Franc Slivšek. Ko se je fant potapljal, so mu bližnji kcpnlci hotel: nuditi pomoč, toda voda ga jc prekmalu zag:nila in ga do večera n .-o m -vi najt'. Reše*.alci so njegovo truplo potegnil. :z vede v ponedeljek zjutraj in ga prepeljali na Žale. GOSPODIČNA r velik • ma;ur' il' eno 111:111 :rg. teč i —m ter - f*Tfektn:ni znanjem nemščiH"" nekoliki' fmco>čm. t. :t*li'*nšč!.ne - t1®' išče kairSno koli apnTitn/ Grem tudi k "trokem. Ponud bf- na og oda Jutru pod »Nujno«. 12708-? BREZOVE METLE lrža.e u, lopate. umela itd. dobite {iri G'.?[oifl^k: zvez:. Ble wei>-ova 29 'n Maif-rova 12741-6 SLUŽKINJO soreimc takoj mamša družina. Plača dobra. Ponudbe ni osi. odd. Jutra pod »Samostojna kuharica«. 12803-la POSTRFŽNICO dnevno od pol 2. dalje — sprejmem Matek-Mikei — Frančiškanska. 12797-la POSTREŽNICA za vsa hišna dela. ki zna event. tudi kuhnti. se išče 73 celodnevno. Naslov v o. odd. Jutra. 1299Vla VAJENKO spreime Modni ,'te!je »Vera«. Nebotičnik VI. 12974-44 UČENKA se spreime. Tršan, modisti-nia. Sv. Petra c. 7. 12955-44 KOVAŠKEGA VAJENCA spreimem takoj. — Zidar Alojz, Jegličeva 15. 1:949.44 DIJAKI! Za popravne in privatne izpite dobite temeliite in poceni instrukcije na Turjaškem (Novem) trgu 5. Prijavite se lahko dnevno od 9 do 12 dop. 12984-3 HARMONTKARSKI TEČAJ Starše opozarjamo, da se prične harmonikarski tečaj za otroke 1. septembra. Naslov v vseh posl. Jutra. 12988-3 AGILNE PRODAJALCE knjig, iščem. Vidmar. Rimska 10, levo. 12992-3 FRANCOZINJA nudi francosko konverzaciio. samo damam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12969 3 INŠTRUKTORJA za predmete trg. akademije, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inštruktor«. 12968-3 GOSPOD z akademsko izobrazbo daje italijansko konverzaciio in pomaga do perfektneea zna-nia lezika. Čista izgovorjava. Uspešna, direktna in lahka metoda. Pouk posamezno ali po več oseb skupaj. Novi trg 1-1, desno pri Kliučenko, od 10. do 17. ure. 12959-3 PRVOVRSTNI KRONA kolomaz v škafih po 15 in 25 kg ter v pločevinastih dozah, netto 85 dkg. Ad-hezuska mast za jermene znamke »Lanoltn«. Čevljar, ska smola, švedska, črna m rumena. Bencin nafta, vse vrste strojnega in ci-lindrskega olja. Lekarniška drogerijska vazelina, para finska in vazelinska olja, glicerin, parfumske esence — Kaolin, slikarske krede in teški špat. Prvovrstni karbolinej. Solidna postrežba, nizke cene, stalna za loga. Petronafta A. Hmehk. Ljubliana, Ciril-Metodova ulica 35a. 12937-6 KRAJCEV VALVASOR II. izdaia, v usmenih plat nicah, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 12809-8 PRED NAKUPOM harmonik si oglejte veliko iz-biro prvovrstnih harmonik klav:rske. fatoniene. kromn-tične) [iri »Evereet«. Prešernova 44. Podaja po nizki ceni in p-oti garanciji J-315-M-6 5-CEVNI BLAUPUNKT radio tipa 1942, kot nov, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 12982-6 ČRNO MOŠKO OBLEKO in smoking, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12991-6 PISALNI STROJ, dobro ohranien. ugodno na prodaj. Stary, Tavčarjeva ul. št. 1-1. 12994-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, pro 55. 70. 80. 200 do 800 l:r za kv. m. — Zem-1; -če zu industrijo Jsramozn' • Ton". 3000. "'.' : .".""O kv. m. raof-aj bloka. — Zemljišče v bližini glavne cti-rinarn:ce v izmeri 29.000 kv. m. — Hše: novo dvonadstropno. enonadstropne m ri. čokojriliično ReaKtr-tna o»-=arna Zaje? Andrej. Tavčarjeva uliea 10. Tel. 34-?«. 12920-G PARCELO SOO kv m znotraj blok« — sramozni teren prodam za 35.000 lir. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Rabim denar« "2927-6 NOVEJŠO HIŠO t dvema rri-obn:mn f.mov«. rrima na severu! stran:, oro-dam. Ponudbe na ogl. odd. Jntra md »Ona 230.000 lir«. !W29-6 ZEMLJIŠČE, 11.000 kv. m, gramoz, bK-7vl tramvaja, prodam v prve roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi za vsako industrijo«. 12985-20 PRAZNE ŠKATLE oa Mama-inleka ji p:azne fteklen'ce. kupim po najvišji ceni. B. Gnštin. Voinikov T" o roj 7 STARO POHIŠTVO . vsakovrstne obleke posteljnino in vse starinske pred- mete stalno kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29 12972-7 PLAČAMO ZELO DOBRO za stare biciklje, bicikel)-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. 12965-7 KUPIM GRAMOFON, leico, Retino ali slični fotoaparat. - Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. 12964-7 INVENTAR gostilniški (steklenina. porcelan, pribor), kupim. Ponudbe na Zadružna klet. Kongresni trg 2. 12168-7 STARINSKE MEDALJE in stare kovance kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Numirma- •1 l""952-7 tik«. / TRICIKELJ na ročni pogon, za hromega kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pohablje- • J l">951-7 nec«. ' PARCELO V CENTRU «1= na periferij:, kurm. P" nudbe na. ogl. odd. Jut« po« »Gotovina razpoložljiva« 12930-7 HIŠO ALI ZEMLJIŠČE k up'm 00 500.000 lir. Po_ nuifbe na ogl odd. Jutra pod »Trgovec«. 12931-7 HIŠO ALI VTLO k up m 00 850.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jrura pod »Obrnit«. 12928-7 1-NADSTROPNO VILO z večjim vrtom, najraje v Rožni dolini ali Mirju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam ali zamenjam 666«. Posredovalci izključeni! 12958-7 1000 LIR NAGRADE dobi kdor mi preskrbi enosobno stanovanje kierkolu Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »1000 lir«. 12975-21» 3000 LIR NAGRADE dam onemu, ki mi odstopi ali preskrbi malo, komfortno stanovanje v centru.. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Solidna stranka«. 12966-rh 2-SOBNO STANOVANJE s pritiklinami, iščeva za takoj ali pozneje. Najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Ljubljančana«. 12996-214 Zapustila nas je v nedeljo, dne 1. t. m. po daljši mučni bolezni, previdena e av. zakramenti, naša draga sestra, teta in svakinja, gospa LEA FATUR PISATELJICA Truplo drage pokojnice počiva na Žalah r kapelici sv Jožefa, od koder bo pogreb v torek 3. t. m. ob pol 5. pop. Sv. maša zadušnica bo v sredo 4. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Jakoba. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 1. avgusta 1943. Dr. FATUR ALEKSANDER z vsem sorodstvom staino kupuje po najvišjih dnevnih cenah SUHE GOBE OBJEKTIV ZEISS TESAR 28—30 cm, kamero 13X18 kvadratično, več aparatov 6X9. fotopribor in literaturo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«. 12973-7 3-STANOVANjSKA HIŠA n.iprodai za 135.000 lir v Zg Šiški, z vrtom. Hab-lan, Cigaletova 1. 12990-6 LEPO SOBO oddam. Naslov v vseh posL Jutra. 12989-25 1 ALI 2 PRAZNI SOBI iščem za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutn pod »Zamemam sobi«. 12993-23» VIŠJI ŽEL. URADNIK. vpokojen in posestnik, žeti poznanstvo z dobrosrčno gospodično tudi posestnico — radi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udoben dom«. 12961-25 Razno »ČISTIMADEŽ« »Smaccbiacorec se Je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevajte V vseh trgovinah in dro-gerijah. Navodilo uporabe je na steklenici. — Glavna zaloga »PETRONAFTA«, Ljubljana. Čini-Metodova 35 a. Telefon 38-90. 397-3* ««»*MM•»«> t M>M KDO MI POSODI od 25.000 do 40.000 B&. Garancija aa prvo mesta nove hiše v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Garancija sigurna«. 12953-37 ZELEN PAPAGAJČEK je ušel v nedeljo popoldne. Najditelj se naproša, naj ga odda proti nagradi Albanska 29. 12997-27 ČRNA LISTNICA ie bi'a izgubljena v »oho-to zvečer med Prnlami io Trimostjem. Poštenega nai* ditelja prosim, da vme dokumente, denar pa obdrži. 13001-28 Emifio Salgari: 31 KRALJICA KARIBOV Z urnostjo, ki je ne bi bil njegovim letom nihče prisodil, se je Flamec mahoma vrgel na gusarja. Ventimiljski pa je naglo vzdignil levi komolec, ki ga je varoval plašč, in prestregel sunek v njegove gube. »To ni bilo pošteno, vojvoda!« je rekel. »Hčer maščujem!« je starec zarjovel. »Jaz pa brate!« je kriknil kapitan. 18. POGLAVJE Dvoboj Ponosna nasprotnika, oba prežeta od sovraštva, sta besno naskočila drug drugega. Oba sta bila hrabra, oba izvežbana v borilski umetnosti. Precej časa je utegnilo miniti, preden bi kri tega ali onega pordečila ostrini. Po prvih sunkih je postal gusar previden. Obrzdal je svojo ihto in šiloma ukazal živcem mir. Vojvoda se je sijajno bil, odbijal nasprotnikove bliskovite sunke in iskal ugodne prilike, da bi ga zadel. Vse je molčalo. Markiza je pazljivo spremljala gibe borilcev. Flibustirja, ki sta z nožem v roki stražila oba izhoda, nista niti za trenutek odtrgala oči od kapitana. Jara je s solzami v očeh trepetala za svojega maščevalca in zaščitnika. Zdrznila se je vsakikrat, kadar je odbil kak sunek ali storil korak naprej. _ Ostrini sta se bliskali v svetlobi sveč. Žvenket jekla je bil edini zvok, ki je prekinjal tišino v sobi. Gus& je srdito stiskal nasprotnika, da bi ga prisilil k predaji. Kadar je hotel vojvoda napasti, je hitro podvojil sunke, da bi onemogočil oremu vsak premišljen boj. Vojvoda je polagoma izgubljal mirnodušnost in omagoval. Mrzel znoj mu je pokrival čelo, dihal je težje in težje. V svoji stiski je storil kqrak nazaj ... Vzkrik je planil markizi izza lepih ustnic. Van Gould je hotel z bliskovitim napadom popraviti izgubljeni korak, a v tem je dobil sunek, ki mu je baš nad srcem raztrgal telovnik. »Strela božja!« je srdito zavpil. »Prekratek!« je rekel Ventimiljski. »Ta bo daljši!« je odvrnil Fiamec in sunfl proti njegovemu boku. »Na tegale!« je kriknil gusar, ki je vojvodov sunek odbil. Odskočil je v stran, se sklonil malone do tal in hkratu prestavil levo nogo. To je bil tako imenovani »colpo di cartoccio«, eden najnevarnejših sunkov, kar jih pozna italijanska šola. Vojvoda, ki ga je dobro poznal, se je za časa ognil z odskokom. Sunek je bil sicer prestrežen, a Flamec je s tem izgubil nadaljnja dva koraka in je stal zdaj tik ob steni. Ko je videl, da je že na skrajnem koncu prostora, je izpremenil pravec in se poševno umaknil v kot. Ali je hotel odložiti trenutek, ko bo zadel s hrbtom ob steno, ali je imel kak drug vzrok? Carmaux je nekaj zasumil in nezaupno pogledal v tisti kot, vendar ni mogel opaziti ničesar, kar bi bilo potrdilo njegov sum. »Kaj kani stari lisjak?« se je vprašal. »Ta poševna pot mi ni všeč!« Kapitan, ki je mislil samo na to. da bi spravil nasprotnika v zagato, ni opazil sumljivosti vojvodo-vega umika. Van Gould je očitno čutil, da ga nasprotnik prekaša, in ni več napadal. Vsa njegova pozornost je zdaj veljala obrambi. Počasi je odstopal in z levo nogo otipaval tla, da ne bi mahoma naletel na stoi. Tako je prišel v enega izmed kotov sobe. »Zdaj te imam!« je mahoma zaklical Ventimiljski in stopil spet korak naprej. 5Imam te, morilec!« Vojvoda se je naslonil na steno. Carmaux, ki ni odtrgal oči od njega, ker se je še vedno bal presenečenja, je zdajci videl kako mu je roka zdrknila po tapeti. »Pozor, kapitan!« je rekel. Komaj je bila beseda izgovorjena, se je odprl za Flamčevim hrbtom kos stene. »Izdajalec!« je kriknil gusar in hotel planiti za njim. Prepozno! Skrivna vrata so se zaloputnila za vojvodo. Ventimiljskemu se je iztrgal glas, podoben rjovenju ranjene živali. »Spet je ušel!« Carmaux, Stiller in Moko so planili k steni. »Moko!« je kriknil gusar. »Vlomi vrata!« Z močjo ovna. kakršne so v starih časih uporabljali pri rušenju trdnjav, se je črnec zaletel v zid, da se je vsa soba stresla od strahovitega sunka. Toda vrata, ki so bila najbrže od znotraj zavarovana s tajno napravo ali zapahnjena z železnim drogom, niso odnehala. Carmaux je zdaj s prsti potegnil po tapeti in začutil pod njo obronek. Ko je udaril po tistem mestu s pestjo, je nekaj vresnilo, kakor da bi se sprožila vzmet. Tedajci je na vrtu nekdo zaklical: »Evo jih! Pobi jte .iih kakor stekle pse! Flibustirji so!« -Gromska strela!« je zaklel Carmaux. »Markiza !« V zmešnjavi je bila ušla in poklicala služabnike. -Kapitan! Zdaj moramo pustiti Van Goulda pri miru in misliti na svojo lastno kožo!« Preden je utegnil dokončati stavek, je počil pri enem izmed oken strel, ki je mahoma upihnil vse sveče. Slabo namerjena svinčenka je žvižgnila gusarju mimo glave. »Zaprite oknice!« Carmaux je s pištolo ustrelil po možu, ki se je bil že vzpel na okno. Bolesten vzkrik je naznanil, da je strel zadet. Med tem je črnec zaprl oknico. Za las je ušel sunku s helebardo, ki mu ga je hotel zadati drug služabnik. Napadalec je drago plačal svojo predrznost; črnec ga je tako silovito treščil s pestjo po glavi, da je omamljen cepnil na vrt. »Zabarikadirajte vrata!« je ukazal gusar, ki si je ves čas zaman prizadeval, da bi odprl gumb skrivnega izhoda.