7. številka. Trst v soboto dne 10. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" Uhaja enkrat Da dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša: ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca Četrt leta........ 6 „ ca en me*ee....... . 2 kToni Narr.i'nino ie pla<>vati naprej. Na na-n>/Fbe brez priložene naročnine se oprava oe ocira. Fo tobakarnah v Tn«tu *e prodajajo po- Mtnezn*- -t^vilke po 6 ototink (3 nvć.); leven Tr**t* pa j*> 8 ctotink (4 nvć Telefon čtr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo ln sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Jugoslovani I. 1902. ii. Srbi v Orni Gori so pod trdnim vodstveno, katero jih vodi ne le politično po stari dobri poti, temveč tudi povzdiguje in povspešuje v gmotnem in kulturnem pogledu. Drugače je v srbskem kraljestvu. Tu je od zgoraj doli preveč nestalnosti in omahljivosti ! In narod je trpel tu li moralno preveč, da bi se odločil za jasDe smeri delovanja. Vladanje je napravilo preveč dolgov in spravilo državico v neugcdno fioancijalno položenje. Poleg notranjih nengo inostij, in omahljivosti na zunaj, je v mmolem letu narod vznemirjalo zaradi navpkr žja med Bolgari in Srbi o postavljenju višega pastirja v Škoplju. Prep r in zdraženje sta trpela dlje čaea. Poslednje me»ece pa je srbski narod v kraljestvu mnogo prestal radi skrbi za brate v Stari Srbiji in v obče v še turških deželah. Klanje srbskega naseljenja po Albancih do danes vznemirja srbsko kraljevino in v obče vse Srbstvo. Vprašanje o Starosrbiji in Makedoniji ni dalo miru tudi bolgarskemu narodu. Priprave vs.ašev v Makedoniji in Stari Srb;ji, divjaštvo Albancev in naposled neusmiljeno — da, celo zverinsko morenje po turšk h Četah imajo koncem koncev za posledica, da je p ts led oje dni leta gr< f Lims-doitf na ukaz X,k »laja II. odpotoval v Be-ligra i in Selijo, odiod pa na Dunaj, kjer fo se dogovorili, kako bi Rusija pa Avstro-Ogerska ohranili status ij u o na Balka-n h. oziroma, kako bi postopali, da se zatre vsakatera namera vstaških odborov ! Konec leta je tako prinesel tolažbe v tem smisln, da bi bilo možno še zavleči vojno svetovnega oblega, ko odbije Turčiji zadnja ura v Evropi. V Bolgariji, kakor znan' , ee je slovesno in gvečano prtznovela 25-letnica oevobojenja a krvjo ruskega naroda. V soteski Sipka so postavili božji hram v spomin velike in odločil ae bi t ve pred 25 leti. Ta praznik je bil bolgarski, ruski a tudi v obče slovanski, ker je spominjal Slovane v obče, kje morejo iskati pomoči o največi sili. Da bodo Srbi, Bjlgari in v obče balkanski Slovani pitrebovali še ruake pomr.či, to dokazujejo že sedaj očitaa dejstva i d velike priprave, izlasti Velikonemčije. Ta se dobri k* Turčiji, zida nagloma v Mali Aziji železne ceste, scsebn j pa Bagdadsko, širi trgovino in ž djo nemške naselbine po turških deželah in v obče po vseh Balkanih. V Ru- PODLISTEK. t Na rojstni zemlji. rjr-al Ksaver-Šandor-Gjalski : prevel K. C. — Tako? — je d< etavil sedaj in ni si upal vpraševati dalje. Ali nadaljevala je deklica sama. Oikrito je j ripovedovala, da je morala v mesto k advokatom, ker je bila od-iejena prodaja očetovih posestvi. — Oh — ali svet je neusmiljen nasproti siromakom — je nadaljevala razburjeno. — — S težko muko sem jih pripravila do tega, da so privolili v odložitev. Da bi se poplačal ves dolg, o tem ni govora. Ali jaz mislim, da bi bili mogli privoliti takoj, čim so videli, da jim prinašam vse zaostale obresti. No — ne! Koliko sem pros la ! — Oni ne vedo, kako težko je dandanes človeku — gospodarju, da o pravem eaeu spravi denar skupaj. Moj oče siromak ni toliko kriv. On je star, kaj hoče oo revež ! Dobro je šc, da gre tako. Seduj sem raztepla ves letošnji pridelek — prodati smo marali pod eeno pšenico in rž — da, tudi turščieo, ki je še na polju, prodala sem v naprej. — A vi veste — kaki siji sami se že boje, da Nemčija prehiti ruako politiko tam, kjer ima ruski narod svoje velike interese, narodne, politične, kul turne in gmotne. Koliko bolj se je malim slovanskim narodom biti germanskega preplav-ljenja : Nemčija išče in nahajanovih zaveznikov, da bi toliko varniše zajela in spravila v Bvojo oblast dežele, ki so slovanske in bi imeli pri- dela, predno se utrdijo padati Slovanstvu. obrambo. Prošlo leto spoznanj*, da so vsi ti narodi navezani drug na drugrga. Še tedaj, če prodere to spoznanje in odstrani spore, kakoršni so se pojavljali 1. 1902 med Srbi in Hrvati z jedne, in med Srbi pa Bolgari z druge strani, so tudi v skupnosti še vedno toliko slabotni in šibki, da bodo imeli dolgo, dolgo obilo, preobilo za vepešno skupno daje saovij dovolj v Pred veliko nemško nevarnostjo, ki ne premišljevanje skupnemu Jugorlovanstvu. grozi le zapadnim Slovanom, temveč tudi pravoslavnim, m o r a 1 i b i i z g i n i t i ž e davno domači in medsebojni spori malih balkanskih narodov! Kakor glede na Av^tro-Ogrsko, jednako se Nemčija smeje, da se v srbskem kraljestvu in v B dgariji cepijo narodne moči v Fr. Podpornik. Politični pregled. Y Trstu, 10 januvarja 1903. O položaja. Državni zbor se sni de torej zopet dne 15. t. m. S tem dnem po- stranke, da se netijo umetno razpori glede na stane tudi vprašanje: ali i*ti zadobi možnost bolgarske pa srbske interese na Balkanih. Kakor da bi bili nalašč dali nezrelim narodom ustave, ee Zapad raduje, da te ustave spravljajo bolgarski pa srbski narod v vedno veče državne dolgove. delovanja? — akutno. Govori o oficijelnem dnevnem redu, in ugibaje o taktiki Cehov meni »Neue Freie Presse« : »Vrhu tega se tekom meseca dnevni red pomnoži s 'pred metom posebne važnotti in dalekosežnosti : s Tako se ta dva politično l>olj ali manje prvim čitanjem nagodbenih predlog. Vpraša-samostaina naroda opravljata v gmotno za- nje : ali glavna bitka ali zmožnost za delo-visnost od zapadnih kapitalistov in držav in vanje ? — ne bo moglo ostati potem nere- s tem posredno bolj ali manje pod politični < seno. Državni zbor se marveč bliža zasedanju govora sklenila dotičen zakon. Zato da je vp'iv od Zapada. zadeva, da bo vplival v spravljivem zmislu na obeh straneh. Isti da je o božičnih praznikih v svoj« m gradu Konopišt na Češkem razpravljal z odličnimi češkimi politiki, te dni pa da je imel pogovore z voditelji Nemcev. Njemu da je pripadla naloga, d a n a-pravi red v Avstriji! Bližnja bodočnost nam pive, kaj se izkaže močneje : ali slaba dispozicije, ali ta zadnja prizadevanja ! Nagodba med Avstrijo in Ogrsko je bila včaraj predmetom spopada v ogrski zbornici med večino, oziroma miniaterakim predsednikom pl. Szellom ter opozicijo, oziroma nje voditeljem Košutom. Ta poslednji je zahteval od miniBter-skega predsednika pojasnil o dogovorih, sklenjenih med Avstrijo in Ogrsko. Govornik je očital ogrski vladi, da je prekoračila meje dovoljene rezerve ter da je tirala orezpri-merno pritajevanje. Košut je dokazoval, da to ni prav, da se je g. Szell pogajal z avstrijsko vlado, ko poslednja ni uvela v življenje nagodbe, sklenjene med Badenijem in prejšnjim ogrskim ministerekim predsednikomf dočim je ogrska vlada na podlagi tega do- Tudi je od. leta do leta cčitniše, da Bolgarom in Srbom v njih države h še eednj škoduje rastoči vpliv Židovstva, katero po tujih državah 'poroča in preeukava stvari, kakor ugaja Zapadu in Z dovstvu sa -memu. Le če se do časa z ave inteligencija bolgarskega pa srbskega naroda — izprevidi, da navskrižja med tema narodoma drugi netijo nav-lašč, da jih treba odstraniti in zatreti čim preje. V teh medsebojnih prepirih se ta dva naroda mnogo premalo V) rigata za zapadne jugoslovanske brate! Premalo vetta o nj h in njih pomenu za Bolgare in Srbe eame. Hrvatje in Slovenci imajo dandanes drug, veči pomen za obstanek Jugoslovanstva, nego pa ob turških vojnah v zaščito krščanstva ! Ako padejo Hrvatje s Slovenci, potem se ne ubranijo ne Srbi, ne Bolgari od navala pangerman a k e g a ! Nasprotno uradni jezik! — odločitev«. Da, tako je 1 Sedaj ga ni več tretjega izhoda : ali se vspostavi delavnost parlamenta, ali se izvojuje odločilna bitka! Za vprašanje o delavncsti parlamenta prinese odlt čitev spravna akcija. Kako prognozo naj Btavimo ? Tu ni lahko ugibati. Oe hočtJiio soditi po raznih glasovih, izlasti v nemških provincijalnih litt'h na Češkem, moramo biti uverjeni, da so Nemci le z nevoljo nastopili pot v spravno konferenco, in da torej ni pričakovati, da bi hoteli skleniti epoiazumljenje na podlagi jednakega prava in pravičnost'. Pa tudi novine na češki strani ne goje posebnih nad glede na to vladno akcijo. »Narodni listv« pravijo naravnost, da so tudi ti zadnji vladni predle gi popolnoma nevspre-jemljivi ! Atentatu, ki ga je izvršil grof ' A n t« 111. ki Clai v na češki notranji vladni jezik da sledi sedaj atentat na vnanji češki V kaj tacega ne pri vol je pa tudi resnično : ako se Slovenci in Hrvatje ne utrdijo na podstavi jednakih kulturnih sredstev, kakoršna vzdržujejo Bolgare in Srl e, jih bo Germanstvo identificiralo z narod češki, to da bi mc ral vedeti tudi dr. Koerber ! To i o pojavi, ki ne vzbujajo ravno etbnih nad za delavnost zbornice. No, po-od da zapadno romansko in germansko kulturo, ka- dru^e strani delujejo jako visoki vplivi, kor se to godi že sedaj. 1 bi se prevladajoče dispozicije zboljšale. Tako Leto 1902. ni kazalo med Jugoslovani poročajo li. pr. iz Budimpešte, da si sam spoznanja o potrebi kulturne vzajemnosti —[prestolonaslednik Fran Ferdinand mnogo pri- so naši trgove?, ko čujejo, da je človek v . zadregi. Za nič smo morali dati. Ali kaj hočete — samo da se človek resi ! — A za koliko časa je odloženo ? — je vprašal Lev, ki se je čudil oolj in bolj, kako ima Xa deklica toliko umevanja za praktično' stran življenja. O tem je občutil tudi nekaj J kakor sočutje, videči jo tako mlado in takO| kresno, a se mora ubijati s takimi groznimi stvarmi. — Odloženo je za pol leta. Komaj sem izprosila ta kratki rok — je odgovorila Vera. — Jelite, tudi Vam se zdi, da je kratek ? — je vprašala naravnost, obrnivši se do njega z vsem obrazom. V licu se jej je izražal strah in skoro prošnja, da jej pritrdi z besedo. — Da — kratek — ali zopet — tudi ni kratek. V pol letu se da urediti marsikaj. Izposodite si denarja pri katerem večem denarnem zavodu na Dunaju ali v Pešti. Toje možno — je možno. — Misiite ! — je skoro vskliknila deklica. — Prav ljubo mi je, da sem Vam govorila o tem. Poprositi Vas hočem, da bi katerega dne govorili z očetom. Lev je bil v nemali zadregi. Ni vedel, da li more oJgovoriti jaBno. Kajti — ali bo on mogel stopiti pred njenega očeta ? Zato se je izognil odgovoru. Deklica pa je mej tem v svojem razburjenju čakala na odgovor. — Tu ae ni obotavljat:. Nek«j bo treba st jriti. Nisem vam povedala vsega. Ali ste čuli o odvetniku Mikolašu ? Ta je kupil v bližini posčstvo — pa bi tudi ^naše Draganee po sili hotel pridružiti k temu. Ljudje govore nekaj, da bi potem neki nemški ali mad-jarski baron kupil vse skupaj. -Jedno samo bi mu bilo premajhno. Ta Mikolaš torej, ki je silno bogat človek — pokupoval je vse dolgove mojega očeta in tako se nadeja, da dobi naše imetje za malo denarja. — Ob poznam tega človeka ! — jej je segel Lev v besedo. On je iz mesta dobro poznal Mikolaša, odvetnika, bogatina in silno pijavko prebivalstva. — Poznate ga ? Jaz ga, žal, tudi poznam. Oh — strašen človek! In ta hoče moje Draganee. Umrla bi in oče ne bi preži vel — ob, Draganee da izgubimo, da izgubimo — pa — na tak način ! opravičena bojazen, da kakov Koerber št. 2 ne bo priznaval tudi dogovorov, ki sta jih sklenila Szell in Koerber št. 1. Govornik je | vprašal torej ministerskega predsednika, kake garancije da ima ta poslednji za to, da tudi sedanjih dogovorov ne zadene ista usocla, kakor je zadela one, sklenjene med Badenijem in Banffvjem? V svojem odgovoru je ministeraki predsednik Szell očital Košutu, da slednji je vršil anticipirano kritiko, ko mu dogovori vendar še niso znani. Govornik je izjavil, da ee ne more izjaviti o sklenjenih dogovorih, dokler ne bodo isti končno redigirani in podpisani. To da se zgedi v bližnjih dneh in hoče mi-nisterski predsednik, predno predloži dotične zakone, dati vsa pojasnila o podrobnostih. To pa je povdarjal že sedaj, da so pogajanja završena na vsej črti in eporazumljenje doseženo. Važna je izjava S^ellova, da je pogajanja poTspeševal zato, da se je situvacija zjasnila, tako, da je mogel o novem letu povedati : ali da je sporazumljenje doseženo, ali pa da je nastopilo tisto stanje, ko more Ogrska preiti k carinarski samostojnosti. Najvt Č3 važnosti pa je izjava, da uačrti zakonov o nagodbi, ki se predlože ogrski zbornici, tako dolgo ne zadobe zakonske veljave, dokler ne bo dana ga- — A ni-li ponudil, da kupi tako? — je vprašal Lav zanimanjem. — Slednjič ne bi bilo slabo. _ Ne — ne ! Jaz nisem za prodajo — pa ko bi morala sama okopavati turščieo. — Ali — on niti ponudil ni. On se nadeja, da dobi na dražbi za kolikor si bod:. Vašemu očetu da je ponudil veliko svoto za Lipnjak. _ Tako ? je odgovoril Lev kakor brez zanimanja ter obmolknil. Vera pak je nadaljevala dalje pripovedovati mu o svojih nadlogah. Glas jej je podrhteval in Lev je videl, da bo se jej oči orosile od solz, ko je omenjala, koliko neprilik, žalosti in poniževanja mora doživljati nje oče. _ Ah — čemu pripovedujem Vam to ? _ Lepo mnenje bosti imeli o meni. Prvikrat eem se sešla z Vami in že Vam pripovedujem vse. Sicer — jaz vem, da ste prijatelj hiše —a najini stariši bo sosedje — znanci in — prijatelji že nad pol stoletja. (Pride še.) rancijz, da tudi v Avstriji na godba z a d o b i zakonsko veljavo!! Ta izjava ni važna le zato, ker nam kaže na možnost nadaljnjih komplikacij in konti ktov med Avstrijo in Ogrsko, ampak tudi zato, ker more delovati na notranje po-loženje v Avstriji. L® škoda, da ni bil gospod Szell dovolj konkreten v tej soji izjavi, da ni namreč povedal, kakim potom se mora nagodba uzakoniti v Avstriji?! Ali bo zahteval absolutno, da se mora nagodba parlamentarno rešiti, ali pa se zadovolji tudi, ako se v Avstriji poBlužijo izredne, neparlamentarne }K>ti ? V prvem slučaju je usoda nagodbe tesno odvisna od rezultata tedanje spravne konference. Kajti to je gotovo, da brez privoljenja Ćehov ni misliti na parlamentarno razpravo o nagodbi. Če Ćehi in Nemci ostanejo v bajnih pozicijah eden proti drugemu, Fta se g. Ssell in Koerber bržkone zastonj trudila. Vzemimo drugi sluT-ij, da se namreč ogrska vlada zadov»lji s tem, da se v Av- Je že verjetno, da se Anglija nekako neprijetno občuti v svojem položaju in da jej ne ugaja, kakor so se začele razvijati stvari na Balkanu. Navajena je bila dosezati se svojo intrigantno politiko, da so jej ravno na Balkanu vedno drugi pobirali kostanj iz žrjavico in da jej je šla na roko slepota v politiki kontinentalnih držav. Bolj pa nego vsega druzega je potrebovala navskrižja med obema državama, ki imati največ: interes na tem, da na Balkanu ni več angležka intriga vsemogoča. Sedaj vidijo Angleži, da se ti lepi dnevi angležkih spletkarij nagibljejo h koncu — da bo morala Anglija — ako bo hot«la kaj imeti — s svojim lastnim prstom v ogenj. Sedaj si hoče pomagati s tem, da skuša sumničiti in vzbujati nezaupanje v balkanskih narodih in Avstriji nasproti Rusiji. Ali zastonj je plemenito prizadevanje, ker dejstva govore preglasno o tem, kako sovražna je bila tem narodom politika Anglije vsikdar : ia o tem, koliko je Rusija — žrtvovala za iste ! Petindvajaetletnica smrti i tali- Tržaške vesti. Odlična gosta. Včeraj sta dospela v nase mesto drž. po-slanca prof. S p i n č i c in vitez Vukovi o. Mestni svet tržaški. Za sinoči je bila sklicana seja mestnega sveta, ki pa se ni mogla vršiti, ker je došlo le malo svetovalcev. Prišli so namreč le vsi slovenski svetovalci in pa svetovalca Wieselberg in Sole tti. Vsakdo bo povpraševal neprihodu v sejo od strani večine posebno pa še potem, Čina dala slovenski manjšini se je poslednja v zmislu dni oddaljila iz dvorane. o vzroku temu členov slavne ko je ista ve-celtf ukor, ker svojega stališča te No, mi lahko po- striji nago.Iba uzakoni neparlamentarnim polom, i kralja Viktorja Emanuela. To pa b vspodbujevalno delovalo na sedanjo j Tg 9e yršij0 y Rimu 8|avn0žti 0 pril,ki 25 letnice smrti kralja Viktorja Emanuela. Včeraj so razna društva in korporacije se z stavami obiskale kraljevi grob. Zatrjuje se, da je bilo na sprevodu 8000 zastav. Sviralo je 1* godb. Zvečer je bil v gledališču Argentina spominski večer, katerega | so se udeležile najodličnejše osebe, ministri, avstrijsk i vlado v tem zmislu, da bo ista še berber se je bil j rad pomahal, da v obrambi interesov naše polovice v pogajanjih z Ogrsto je negov I, , . ...... ... . , ,, . . . baraki načelniki ze vsprejeli pogoje miru v hrbet ncuiKg.jiv, ah: zelo verjetno le, da ie 1T . . , V ereen gmg, v katerih pogojih Be ne omenja na vse zaduje vendar up g ji; ta »neupogljivi« svoj hrfiet. Jutara avfctr^stia pesem nasproti Ogrski, katera pesem pa je ostala večno nova tadi pod ff. Ko*»rb®riem. Lamsdorffovo potovanje. Doč m so rurke in avstro-ogr^ke n »vine pisale, da je bil namen Lamsdortf'<»vemu potovanju miroljuben, pa so angleški listi drugačnega rae-neoj*. lako piše »Diilv Miil«, da so vojaški kr-»gi v Cirigradu tega mnenja, da je vojna na (»omlad neizogibna. Ti krogi da •odijo, da Riaija igra dvoumno ulogo. Ako bi na turiko vojsko navalili od treh strani. — z ruske, bolgarske in srbske — bi se ista rr; .-a i a cepit! in — podleči. V tem slučaju da bi Rusja kar diktirala mir, a male slovanske države da bi le za Rusijo šle po kostanj v žerjavico, A v »t rij a pa da ne bi nič dobila. Sultan in njegovi državni ki da ne pričakujejo in tudi n<>čej'» od Nemčije nobene p m 'i, ampak o i Anglije. V tem pogledu da je angležki poslanik v Carigradu zahteval r»hrme v Macedoniji celo poprej, nego sam ruski poslanik. amr.e ;tija. Buri da bi pa od svoje strani morali odpustiti onim svojim sorojakom, ki so se o času vojne podali Angležem in j.m pomagali. Burom izven domovine se dovoli povrat le, ako sprejmejo Vereengiugske mirovne pogoje ; Barom, nahajajočim se v E/ropi, pa le potem, ko položijo nitančen račun o porabi denarja, katerega so vzeli seboj iz južne Afrike. Dogodki V Maroku Pretendent Bu Hamara zahteva od upravitelja carinskega urade v Melili, naj njemu in ne sultanu izroči dohodke carinskega urada Sultan skuša podkupiti pristaše ustaškega voditelja in se ne misli spustiti ž njim v boj, dokler ne podkupi nekaj najuplivnejših ustašev. Nekateri trdijo, da sedaj, ko preneha ramazanski mesec, ki je za Muhamedance posvečen, nastanejo še večji nemiri, nasproti temu pa prihajajo iz Marok« tudi ve*ti, ki trd jo, da je tam vse popolnima mirno in da so vse vesti o nemirih v Maroku močno pretirane. damo pojasnilo. Gospoda so priredili proračunjeno demonstracijo!! Ali, da ne boste morda menili, da i je bila demonstracija naperjena proti onim, ki so s-klicali sejo ! O ne ! Vse prej nego to! Kajti, če hočeš priti na sle 1 povodu tej demonstraciji , moraš obrniti pogled v — Rim ! Seja je bila za sinoči sklicana ravno zato, da so imeli gg. svetovalci priliko — da niso prišli v sejo! Seja je bila za sintiči sklicana, da so mogli gospodje z neprihodom demonstrirati ! Včeraj so namreč v Rimu obhajali pet-indvajsetletnico smrti kralja Viktorija Emanuela. Znano pa je, da se naš Trst mora veseliti in da mora žalovati z Italijo. Tako ni smel zacstati tudi o tej priliki. Najprej so listi poskrbeli za preludij ter so prinašali dolge in znano bujno frazeologijo pisane članke, o zaslugah kralja Viktorija Emanuela za — skupno domovino. Tako je imel »Indipcndente« kar dva članka, a napol a v b t r i j k o-oficijozni »P ccolo« je priobčil z vidno slastjo in še bolj vidno tendenco zapisnik tiste seje mestnega sveti pred 25 leti, na dan smrti Viktorja Emanuela, katero sejo da so morali zaključiti vsled zahte-vaDja galerije ! Zaključek temu preludiju je bil jasen, ta namreč, da se tudi seja ob 25-letnici ne sme vršiti ! Da pa ne bo ob taki priliki potrebno prepuščati galeriji prvo in zadnjo besedo, je večina mestaega sveta modro sklenila, da se seje, navlašč sklicane za ta dan (kakor smo že gori rekli), ne udeleži. Tako je torej pojasnjeno, zakaj so se včerajšnje seje udeležili samo okoličanski člena pa večine, katerima tudi niso hoteli V s j »onim pok. Franu Žitku. — -pisal It« T roi t — »Tako le jadramo počasi, a 6igu no — v pristanišče neizprosne •'miti!« sem vskliknd on; dao, d^znavši žalostno vest, da malega možička z vedno >mejr>čim Be licem, sivimi lasmi :n francosko biado, tobačnico in veliko modro ruto, a z vedrim, domoljubnim sn em m več med tržaškimi Slovenci ! No, pa ni bil sam<» med tržaškimi Slovenci : p »k. Frane je bil tudi niš — naš Pivčan, pristen Notranjem, katerega n so premenile vse laške manire in ne š rno imet e. O, to je dolga povest, ko bi vam jo pripovedoval od kraja pa do konca : Hinko Kavčič, Matej Premrov, Herman Debevec, lani Kar.il Kavčič in stdaj Fran Žilko — vsi so ooišii iz prijazne pivške kotline, iz prelestne podnanoveke dolinice — mnogo prerano. A koliko je še drugih ! Duša mi plava v solzah, ko se spominjam lepih, prelepih čas »v in m jž korenjakov za domovino in napredek. Vse to pa ne pomaga nič. Njihov spunin ohranimo svež v svojih srcih ia steze, po kateri so hodili oni, ne smemo zapustiti! Samo to je, kar koristi. Ti s;>omini, ti sladko-rnili spomini! »Frane, Vi ete mi d=;ana ruka!« je rekel jeseni 1. 1 &*».». v Ž tko vi rojstni vasici v Stranah pri Rizdrtem, pokojnikov prijatelj in tržaški prvoboritelj, ko smo sedeli zbrani ob kupici vipavca po blagoslovljenju cerkvice sv. Btiscija nad Vel. Ubeljskim, za katere prenovitev se je nemalo trudil ravno pok. Žitk<\ »Nisem ne, gospod ! Storimo, kar morun) !« se je branil stcromni mož in se ozrl po navzočih, da mu pritrdimo, ko smo vsi potrdili njegovemu prijatelju. Rad se je u leleževal vseh slovesnosti v domači vasi, delal na tihem za-se in za druge — vse mirno in gladko in sigurno. In pozneje, na shodu pevskih društev v Divači 1. 18-S9., se ni mogel 1 e ti od stare razdrške zastave, na katero je prisezal če pi i prost eoseščan. V Sežani, v Š*ocijanski jami, ali ob e*h»du poetojmskega in tržaškega »Sokola« na Razdrtem, vedno je bil z veselim licem zares ve^el med svojimi rojaki in nikdar — praznih rok. Nikdar ne zabim, kako je ob zborovanju učit. »Zaveze« l. v Trstu meni in mo- jemu t >varišu začel razkazavati Trtt. St >pali smo mimo trgovinske kavarne, počasi, mtav-ljaje se na vsakem drugem koraku, a gostobesedni moŽiček je poznal zgodoviao malone slednje tam stoječih palač. Opisal nam je njih gospodarje in teh gosj«odarjev izlasti gospodarski položaj. Nismo mogli naprej. S tovarišem sva namreč spoznala, da bi bilo svetovelci in le dva menda'niso utegnili ali priobčiti svoj ukrep. Tukajšnji italijanski listi seveda ne po jašnjujejo tega. Ali mi amo popolnoma prepričani o tem. Nas je osupnilo že včeraj, da so sklicali sejo ravno na sinoči in za eno samo točko dnevnega reda, in še tako, o kateri bi bili mogli razpravljati tudi ^*ez mesec dni in katera bi bila zahtevala k večemu kakih — pet minut. Posnemanja vredno. Vrla narodna družina Turkova iz Škorklje je vdobila te dni prvega naslednika možkega spola. Ob tej veseli priliki je plapolala dne 6. t. m. narodna trobojnica s te redoljubne predolgo in najbrž tudi ne varno tako dolgo stati na ulici : vrnili smo se v kavarno in tam dovršili večer. A Ž tko je o polunoči odhajal s parnikom v — Benetke, Milan, Firence... Ko se je odpeljal na zadijo tVanco*ko razstavo v Pariz, mi je rekel: s Veste, imam opravila v Rimu in Neapelju, pa s opim še v Parz pogledat«. Seveda se nisem mogel vzdržati smeha, češ: pokaj preko Rima in Neapelja, kako da ne naravnost v Pariz? Ni li bliže? »E, bežite no! Dve, tri muhe na en mabljaj, ali ni to veliko kolina ?« Nikdar se ni rad bahal, koliko je že pridobil. Ko ga je nekoč podražila neka gospa na Razdrtem, češ, da bi bila zadovoljna, ko bi jej zapustil vsaj tisto, kar ima shranjenega samo v eni nogov ci, se je nasmehnil in ni hotel odgovoriti naravnost. Dejal je le: »To so bili precej bolji časi, in lahko rečem : zgodilo se je res, da sem kje kaj postrgal, a to se lahko zgodi vsakomur, ki — išče. Morda najdete, gospa tudi vi. Bog daj srečo !« Moža smo cenili tned seboj na več nego stotisočakov — teže. Koliko je bilo resnice na tem, še danes ne vemo. Nekoč me je srečal »Šemčkov Fronc« (domače ime pokojnikovo) na sprehodu z neko nemško Methapkvjiko v roki. B.lo je hiše. Da se pa ob tej priliki razveseli tudi naša mala deca v šolah sv. Cirila in Meto-dija, podaril je gosp. Jo3ip Turk (stari oče) 20 K in oče novorojenčka, gosp. Ivan Turk, tudi 20 K za možko podružnico sv. Cirila in Metodija. Slovenske rodbine, osobito one, ki ste v boljšem položaju, posnemajte ta lepi izgled! Živel najmlajši Turk ! Italijanska lojalnost nasproti Avstriji. Poročila iz Rima o včerajšnjih dogodkih povodom 25 letnice Viktorija Emanuela sporočajo tudi o nastopni epizodi : Ko je na trg pred pantheonom dospela zastava iz Benetk, so častniki veleli Četam, ki so tvorili »karć«, da so prezent rale orožje. Vsa množica se je odkrila, je začela navdušeno ploskati ter vsklikati : Živela Venecija ! »Zastavi — tako piše naš »Piccolo« —, ki predstavlja spomin na tolik patri-jotizem in toliko vero v bodočnost domovine, so se v preddvoru templja poklonile zastave 14 okrajev Rima, dočim so veterani in garibaldinci pozdravljali po vojaški«. »Piccolo« vsklika v ganotju; da je bil to najlepši in najganljiveji moment vse veličastne cerimonije. Mi pa bi rekli, da je bil tudi najzna-čilneji, ker priča, kaka je italijanska lojalnost nasproti Avstriji. Saj tega menda ne treba praviti, zakaj so ravno Benečane tako proslavljali !Spomin na krvave dogodke v letu 1866 so proslavljali na demonstrativen način! Jako poučen pa je bil ta raomeot slavnosti v Rimu tudi za to, ker je dal našim okolo »Piccola« povod, da so tudi oni tako lepo odkrili svoje srce in svojo lojalnost do države, od katere — vlečejo subvencije. Kje je pa koadjutor ? ! Ko se je izvršilo imenovanje sedanjega tržaškega škcfa, so razni oficijelni listi iz ozira na to, d L škof ni umel niti besedice slovenski ali hrvatski, hiteli razglašati, da bo za slovensko hrvatski del, ki tvori veliko večino škofije, imenovan pomožen škof (koadjutor) — seveda Slovenec ali Hrvat! Od tedaj je minolo že blizu deset mesecev, ali o slovenskem ali hrvatskem pomožnem škcfa pa ni ne duha ne sluha, da-si bi ravno v sedanjih časih lahko veliko koristil že s tem, da bi marsikaj preprečil ! Seveda bi moral biti mož, ki pozna odnošaje svojega naroda in ki — čuti žnjiin ! Živ »mrtvec«. V tržaški družini Gina Fortifa, ki prebiva v Milanu, dogodil se je neverjeten slučaj. Nedavno ie namreč ta družina žalovala po svojem načelniku. Ginu For-tiju, katerega je mislila mrtvega. Bilo je namreč tako-le: Gino Forti bil je po svojih opravkih na potovanju, ko se je na železnični progi blizu Musocoa našlo mrtvo truplo. Opis obraza in vsega života je popolnoma odgovarjal Fortijev? osebi, kar je njegovo družino napotilo, da je šla truplo ogiedat. Ker se mrtvecevega obraza vsled velikih ran ni moglo popolnoma razločno spoznati, menila je družina, sod€ po nekaterih znakih, ki so odgovarjali Ginu, da ima četrtek dopoludne. Mož jeradselal senarjtin na voz in se vozil v Trst tli iz Trst8. »Lejte, tega le meni manjka«, je rekel oti-pavši preccj trebušato knjigo. — »Meni pa manjfca, gospod Ž tko, Vaše pridnosti in izlasti Vaše — denarnice. Iz ibraženost ne osrečuje«. »Denar pa tudi ne, verjemite, gospod učitelj«. Prijel me je pod pazduho in moral sem žnjim na Rizdrto, kjer sva ob kupici vina razdrla kako — tržaško. Miren značaj, a priden kakor mravlja, je preskrbel svojcem primerno imetje v rojstoi vasi in se prav po otroški veselil trenotkov, ki jih je imel prežiti med njimi. Veselili smo se jih pa tudi vsi, ki smo občevali žnjim. Mož je prezgodaj legel v grob in nam osta-vil lep izgled piidnosti in varčivosti pi lfg slovenskega domoljubja. »Pozdrav z višave!« je napisal na razglednico, doposlano mi s tretje etaže Eiffel-ovega stolpa na parižki razstavi. Tudi jzz sklepam te vrstice: »Pozdrav z višave!« vsem onim Slovencem, ki bodo posnemali Tvoj ugled, dragi Frane, ter se povspo s pridnostjo in varčnostjo, vedno toplo domoljubni, v boljši položaj ! Tebi pa svetila luč nebeška ! / stu o tem gospodu tako, da je bil gospod župan prisiljen tožiti. Prva razprava Be je odložila. Druga se je vršila dne 22. m. m. pred ptujskim sodiščem. No, tudi to pot se je razprave odložila in sicer na prošnjo toženca. Le ta je svojo prošnjo motiviral s tem, da ne zaupa ptujskim sodnikom, ker da eo isti členi mestnega zastopa in tako nekako pod pritiskom gospoda župana. Afera Ornig-Kalchberg utegne prinesti na dan marsikaj zanimivega iz nemškutarakega tabora na Štajarakem. — Tašča hotela zetu prerezati vrat. Meseca majoika je v Hudemkotu na Spodnjem Šrajarskem spečemu gostaču Toma-žiču hotel nekdo vrat prerezati v hiši v spanji, a z\< činca niso mogli dobiti. A zdaj so orožniki istega dobili v 03ebi — nje-1 gore tašče, katera je hotela hSerinega m ži Društvene vesti. umoriti, da bi baje le ta mogla nekega mla- Darovi. Za možko podružnico družbe dega fanta v zakon vzeti. Vsi trije so že pod Metcdja je poslal na našo ključem. Ivan Slavec, župnik v Re- ; pentabru, 8 K 30 st., katere je nabral g. ; Ciril Valentič v Vel. RepDU na pevskem večeru društva »Dom< ; p. d. g. med. Ko res mrtvo truplo istega pred seboj, ter se je smrt Gina Fortiia tudi uradni konstatirala. Te dni pa je Fortijeva družina doznala, da je njen glavar še živ in zdrav v Piacenzi ter da je postala žrtev velike zmote. Lih ko ai je misliti radost, ki jo je ta vest provzročila v družini. Dražbe premičnin. V poned., dne 12. jan. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaradba tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvar: vršil« sledeč« dražbe premičnin : Šalita Promontorio št. 7, hišna oprava; ulica Molin a Vento št. 7, krčmarska oprema in hišna oprava ; ulica Giul;a štev. 26, hišna oprava ; Verdela št. 20*, kolo in mizarska klop ; ulica deli " Istituto, zastavne listke ; Šalita Promontorio 1, hišna oprava ; na Greti 6, h.šna oprava. sv. Cirila upravo p. in n. g. dobro poznane pojdejo na roko v nje mnogih pravdah radi Jg tOTaHie MlUSte ZadlTlgB Y GOliCl (SOlfrlll) vpisane zadruge z omejenim poroštvom dedščine. Najlepše pri vsfm tem pa je to, da so ti odvetniki t stih sO.OOO lir, namenjen h sodn;kom in drugim to inim osebam, sami spravili v žep. Glavna krivca sta, dr. Patti in dr. Cattania, ti sta b la obsojena na 7 let ječe in 50.000 lir gl< be. a ravno-inice sledeči privnik 2 K 54 st., katere je nabral v Koprivi mej mladeniči pri kozarcu dobrega terana. Le da bi našo to mnogo posnemovalcev ! Pevsko dru>tvo »Adrija< v Barkor-ljah priredi svojo predpustno veselico dne 22. februvarja 1903., t. i. na pustno nedeljo, s petjem, godbo, dramatično predstavo in plesom. Obširneji program te veselice priobčimo pravočasno. Isto društvo nam javlja, da priredi v veliki dvorani »Narodnega doma« v kovljah dva plesa in sicer v nedeljo dne 1. februvarja plesni v e n č e k ; na pustni torek (24. februvarja) javen ples. Za mo/ko podružnico družbe st. Cirila in Metodija je nabral gospod Kolb meti »Kolaš « in drugimi gosti na zabavi Silvestrovega -ečera v krčmi »Andemo de Kranr« 6 K ; na novega leta dan pa je isto-tam g>ep. Stopar nabral m»d »Kolaši« in drugimi gosti 6 K. Gospodarstvo. Veliki ples tržaških slovenskih tr Našim posojil ni.a m in hranilnicam. irovcer ln trsroT>kih pomočnikov bo. ka- Ljubljanska kreditna banka razpoiilj kor že objavljeno, dne 31. t. m. Kakor je kar na nflše poaojiluj«e ja hranilnici soditi po pripravah in zanimanju, ki se opa- jK)Zjv . zuje med vsemi sloji nagega meščanstva, bo »Dovoljujemo si poročati Vam, da je c. ta ples s jajen. Stara »Arnu.nia« v novi »Gol- ' kr de*eina vbda za Kranjsko odlokom od Ioni« jevi obliki bo dne 31. t. m. zbiral eče (|Qe maroa j. ,l-,volila spremembo ca-tržftških Sio\acov. In tako bodi! -ih pravj1 y katerih se nahaja tuli novi V soboto 17. t. m. bo torej oni v<«. t, atavek o ustanovljenju kreditnih društev in ko se zl>ere na=a tržaška inteligenca na da torej ni nobenega zadržka več, zakaj ne »Plesni venček«, ki ga priredi odbor trža- hi smelo kreditno društvo slov. posojilnic šk:h gosj a v k- rist dru/Je sv. C rila in Me- prj ljubljanski kreditni banki začeti s svojim todija. Upamo, da De izostane nibdo, kdir delovanjem. dol i vabilo. Posebno se pripor r imo na?; m Vsled tega dovoljujemo si opozoriti Vas z< -»podom, naj vendar ne bodo tako silno Da ustanovni občni zbor diskontoega društva rezervirani ter caj se spus'ć vsaj ono soboto slovenskih posojiln e, kateri se ;e vršil dne v vrtinec življenja, za dobro in koristno dQe 15. decembra 1900 in na katerem je bil -tvar. Kad: tcaiete opozarjamo tu ii dame, da g. I v a n Knez, veletržec in člen uprav je priti v svet h pr menadn h oblekah. Kdor n*ga svtta ljubljanske kreditne banke v bi po pomoti ne d bil rabila. a bi želel ude- Ljubljani, voljen predsednikr.m, gfsp<.dje: ležit se ple-'a, naj ss obrne za isto do gospe Ivan Hribar, župan ljubljanski in dr. Rvl arave, ulica S. Spi ri d ione štev. 3, predsednik Ljubljanske kreditne banke v II. nadstr. Ljubljani; dr. Ivan Dečko, odvetnik v | Celju ; dr Henrik T u m a, cd vetrn k v Gorici ; Franjo J oš t, revizor slovenskih posojilnic v Celju ; Fran Kollmann veletržec in člen upravnegr* s\ eta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; Ladislav Pečanka, ravnatelj ljubljanski kre Razne vesti. Šestkratna morilka otrok. Iz Curga javljajo o groznem zločinu. Na sosednji ba-denski zemlji so aretirali kmeta Mosbrug-gerja in njegovo deklo, ko je poslednja pripoznala, da je umorila že šest otrok. — Kmet pa je pri poznal v ječi umorstvo na dveh otrocih. Malo statistike. — Število nezakonskih otrok se je v Nemčiji zadnjih deset let po- ' večalo tako, da znaši (.'°/0 njenih otrok. Obsojeni odvetniki. Iz Mesine v Italiji IJJ javljajo: Tu se je dovršil po 79 sejah proces Cussibile. Obtoženih je bilo več odvetnikov j, * radi t*ga, ker so pregovorili staro markezo Jg Cassibili, da podkupi sndne uradnike, da jej Jg ki ima važen gospodarski pomen. Kakor kažejo koroške posojilnice, ki bo se hotele priklopiti ondotni zvezi uemških posojilnic, nastala jo že zdavna prav živa potrebi, da se kreditno razmere naših denarnih zavodov uravnajo. Tzražamo upanje, da naše posojilnice ne zamude te prilike, ker tiko lahko primerno razširijo svoj delokrog. Brzojavna poročila. Sankcijonirani zakoni. DUNAJ 10. (B) »\Viener Zeitungc ob-ja\lja tri sankcijonirane zakone, t'č^če se prodaje erarnih zemljišč (mej temi tudi zemljišč v Valle del Ponta pri Pulju). Nad dje priobčuje »Wicner Zeitung« nareibo mini-sterstev financ in za notranje stvari v ^po-razumljenju z ministerstvi za trgovino, železnice in poljedelstvo od 7. jan. 1903., tičočo se olajšav za poslopja z zdravimi in cenenimi stanovanji za delavce. Demostracije brezposelnih. DUNAJ 10. (B.) L;sti poročajo, da so včeraj popoludne v mestni posredovalnici z i delo brezposelni demonstrirali radi pristranskega postopanja. Urad so zaprli predčasno ter potisnili demonstrante na ulico. Redarji so vspostav-'li red. Ziprtih je bilo 20 oseb. Demonstranti s> se zbirali tudi pozneje, a so bili razpršeni. Svoji k svojim! ZALOGA I pohištva XX« XKXKK X X K X ft X X X x x x x s X X X * x * * X X X prej ^nton Černigoj * x m Trst, Via dl Piaiza vecohia (Rosario) S it. 1. hiša Marenzi. 5 Največja tovarna pohištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-JJ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. S W Album pohlfltev brezplačen. Izvrstno delujoča gostilna »Pri zlatem levu« v Kanalu v soški dolini se daje v najem odnosno se tudi proda. Gostilna ima velike hleve, obširen vrt, dvorišče in 10 opremljenih sob za prenočevanje tujcev. Preskrbljena je tudi z vso hišno i n gospodarsko opravo. Radi gradnje bohinske železnice obeta se gostilni še večji promet. Ponudbe sprejema lastnik A. Križnid, Kanal. Čast mi je naznaniti p. n. si. občinstvu mesta Trsta in okolice, da sem te dni otvoril zalogro dalmatinskih naravnih vin. Pro-dajana po zmernih cenah na debelo in v steklenicah. Zaloga se n»haja v hiši Emila grofa Alberti-ja, ulica Ghegašt. 8 zadej na dvorišču. Namizna vina, črna, bela „Opllo" (schilcber). Prodajam tudi naraven in pristen tro-pinjevec in olje. Ker so naša dalmatinska vina ne samo na glasu kakor izvrstna, ampak še znamenita, tudi kakor okrepljajoča za bolnike in raalokri vnike, nadejam se za trdno, da me bo si. občinstvo najmnogoštevilneje počaščalo se svojimi n-iročbaini ter stem vršilo naše narodno ge9lo : Svoji k svojim ! Odličnim spoštovanjem Matko Paic. ® S iiletsaii^F Levi Mini i Prr» S* enjveSju torarnm Tsch rrat. —•S TRST m m % i © __ TOVARNA: | ZAL,OI>fl * Via Te3£r i Piazza Rosari; (t i vogal I (Šolsko posiopj«! VU Uwlt8«*c | In Via Rlber?* T vi »fon it. 670. -- sirarn za domačo rabo in obrtnike. 5 letno jamstvo Meiaait-sjecijalist za popravljanje stroje? mi Trst RUDOLF ROTTL TRST. — Piazza S. Caterlna štv. 2. — TRST St & & S 3J m 'A G) m m m Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ?e brezplačno in franko v Schwan-nen Apotheke Frankfurta.il Vesti iz Kranjske. * I mor t Medvodah. V torek izvršil se je v Zgornji Lsnici pri Medvodah umor. Prevžitkar Martin Arhar je zjutraj doma pil kavo ia šel p'tem k maš'. Med potjo se je zgrudil na tla in obležd mrtev. Xa obdukciji se je koD^tat ralo, da je bil zastrupljen. Včeraj epoludne pa so orožniki pripeljali v zapor posestnika Ivsna Očaka, po domače Dolinpeka, ki je na sumu. da je Arharju zavral, ter ga je imel na prevžitku in bi se ga bii rad znebil. * Zaveza kranjskih obrtni It zudrn? mela minuli čttrtek svojo prvo cdborovo Društvene prostore dobi društvo v obrtni iolL V kratkem priredi zve?a predavanje. Predaval lx> ravnatelj gnsp. Šubic o motf rjih ta elektriko in plin. Sklenilo se je poprašati deželni odbor, kaj je z obrtno so-mis;j<-, ki je bda pred leti izvoljena v dežel nem zoc.ru v povzd gd obrti? Xa shode raznih obrtn.h zadrug bo obrtna zveza p š Ijala go vornike. Za Božič in Novoleto 315 komadov za grld. 1.85 1 krasna ura « 3 letnim jamstvom in pozlačeno verižico ; 1 krasen uavratnik iz orijent. hi-erov najlepši lisp za dame; 1 lep naustnik od jantarja; 1 krasna krmvatna -ipila šimili — biseri; 1 lep prstan za J« sejo Vesti iz Štajerske. — Ptuj-ki župan Ornic. Ta veliki oemškutar in tudi župan mesta ptujskega igra ®edaj se precej neprijetno ulogo. Novinar Kaichberg je pisal v ptujskem neoD^kem li- , . T . , .. . . . . . eospode ali dame z pouaj. h:serom; 1 krasna garni- ditni banki v Ljubljani, oiborovimi členi ter t&urji gumhov za manšete. ovratnik in srajce s pat. Vas uljudno vab mo, da javite svoj pristop zaporfco; 3 ]»ristne platnene rute; 1 krasen žepni . . ,. , , * ii ... . i tintnik o i niklja angl. sestava; 1 lepo ogledalo z h kreditnemu društvu in da blagovolile v to | etvijem in giiVnikom: 1 krasna hroša za dame, naj- svrho priloženi list iziolniti n nam do | novejše mode: ! lepa bilježnica; 20 komadov za . . 1 dopisr vanje, 1 lep roćnik ; 72 angl. peres in Se 200 P°9,atK raznih predmetov, ki se vedno rabijo. Pošilja po povzetju Ne le, da so se za ustanovitev omenje- ; •• ^ • VI •.XI«.* > nega društva živo zanimal, vsi zastopn ki ji- Spiram MaKOVO, pOStllO prCO. 139 slovenskih po^jjilnio ; opozarjamo Vas še po- j Kdor vzame 2 zavitka, dobi v dar lep nož z sebei na ti, da s»o ee sliČDa kreditna društva, \ . -__ - J ■ Za kar ne ugaja, se vrne denar. 'VB povsod obnesla, tako n. pr. kreditno društvo čeških posojilnic pri Živnosteceki banki v Pragi ter da so spioŠno olajšala in razširila kreditni promet. Pri naših posojilnicah ne zavzema še menica jej pripadajočega mesta; treba torej, da si posojilnice st&vijo za nalogo zlasti delovanje v tej smeri, da zadobi naloženi kapital potrebno mobilnost. V nadi, da čim preje in kolikor možno natančno izpolnite priloženi z^luševalni list in nam ga dopošljete, beležimo z odličnim spoštovanjem Ljubljanska kreditna banka.» Pozlravljamo prav iskreno t) s strani Lubljanske kred t-.e banke za pričeto akcijo, je na prodaj pri tvrdki HUBER & C.o v Trstu, Via 3[a*i*a iarenzla ZaJlin.Cor*« Ivan Aujrcli. ji I ir^ < anale Ivan < ilia. Anton Schu^ler. 4ci|iie ^ S Tržašta posojilnica in hranilnica reiistioTgiii udrigg z oneieiini porosuem, ulica S. Francesco štev. 2, I. Telefon 952. Airanilne uloge se sprejemajo od vsakega. če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4% Rentni davek od hranilnih ulog plačuje za^od sam. Vlaga se lahko po 1 krono. p#*e>jtla dajejo se samo zadružnikom jo sicer na uknjižK p-> 51 na menjico po 6 na zastave po V,3/*' V radne ure 10 i od 9- -12 dopoludne in o^ 3—4 pOpoludne. Iz p laf uje se: vaki dan ob uradnih urah ob nedeljah in praznikih je urad zaprt- Poštno hranilnicni račun 816.004. Anton Stori mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konku-1 renče. Specijeliteta : Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda ajo \>i predmeti tudi na mesečne o! r ke. Srečkanje nepreklicno 15. januarja 1903. Srečke društva za umetno obrt (Kunstgewerbe-Verein) po 1 krono Jaz popravljam avtem. strc'u pcpravljsnje in pletenje wRapida kaju delane trni strojem je igrača ter se zamore vse v hi-i joirebne popiave ia rogovi<:ib. perilu iiH.. katero je več ali manje po-kv»rjfnrt izvižiti ne le hitro temveč tući ekusro in novemu jednako Vsak ?obki otrok zamore delati s t« m popolnoma samostojnim str* j« m inikak del šivalnega stroja) takoj in brez ovire. — (.'ena stroj n le K A.—, : f.ank po poštnem povzetju K 4. »o. pošilja ivrdka I. Schiiller. Dunaj II., Kurzbauergasse 4. j\a tisoče tu- in inozemskih zBravnikov jc preskušalo in priporočajo Lovacrinovo vodo za lase pr' plešah. poKianjUiivi rasti brade, sla i rasti ženskih lasij, proti odpadanju lasij in luščdnju Jjoze. To oznanilo je velike va/.nosli za vsakega. bodi moškesra ali žensko, ki Mt uporabljali brezvspelta dosedaj mnogoštevilnih mazil za pospeševanj« rasli lasem. Norem prigovarjati drugim sredstvom. toda smelo žago-1 ovijam, da je .Lovaerin* najvspešneji. I>ti se pripravlja vedno po znamenitem predpisu in dohajajo ini dan za dnevom na stotine prizna I n ili pisem. Nekaj dni po uporabi za ene jo rasti la-Je ter rastejo toliko rasa, dokler se ne napravi /4rnva4 i^jlna rašra z naravnimi !u ukoreninjenimi I a s m i. Kazvr-n tega. pa t u ili no odpadejo lasje, brnelo trd lin, da bi lahko napolnil vsako 0000000000000000 Zahtevajte povsod voščilo (biHs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda sie dobi pri sledečih gg. trgovcHi: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekoalav Plesniiar ul. Stadion. Ivan Tomažič Barr. Vecchia. Ivan Prelog Ba'r. Vechia, Josip Urdich nI. Stadion* Matej Millonig ul. Ghega. v okolici: Fran Suman, Anton Sancin v >kedn:u; Skapin in Pirich. Anton Bak, Stanko Go lina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu : Ivan Oergol, Colognati Ben., Josip Pertot. Anton Bmmat v Barkovljah : Jaka Stoka na Kontoveljti, Josip Gustinčič. Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. 1 Točil bom izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. 0000000000000000 Očiščeno perje za postelje wr in puh priporoča LJUBLJANA p- UITI LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. F. HITI Pred škofijo št. 20. Naročila se točno izvršujejo. Na zahtevo vzorce s cenami. Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli ,.PRI ANGELJU ' Ljubljana, Dunajska cesta. naia\no K 1--- 2fcbr'to-toje »p«darje lasij. rdpravlja lunine, daje pr:dc-iu«no osivelim lasem njih prvotno barvo, odpravlja srl enje, povspesuje raSCo obrvij, trepalnic, brade, kakor tudi na plesi. Ceia vtliki Mekltn'ci ..I ovaeriue*-. ki zadošča za več mesecev, K 5.—, 6 steklenice 6 steklenic K 20.—. Pizpošilja proii povzetju a'i predplačilu zaloga za Evropo: M. Feith, Euuaj, VI., Mariahilferstrasse 45. vik Na"« Isclimid ; na de! elo in drobno v miroiilnici v ulic Seba Zal« ge v Trslu: Lu w s'iano št. 1. ; Hektor Zernitz. ulica ^ta ion št. 2.; Jcsip Zigon, ulica Caserma Zullin. Corso št. '21. ; Ivan Aitgtli, ulu a Canale fet. 5.; Ivan Cillia. ii. 8. : Agencija Železnato vino - LEKARJA Pieeoli-ja v LJubljani. Dobiva se v lekarnah krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Varstvena znamka: SIDRO. \ LINEMENT. GAPSICICOMP. < iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izrrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot-, 1.40 K in po 2 K po vseh lekurnah. Pri vkupovanju tega povpod pri ljubljenega domačega zdravila na *e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo var-stveno znamko „SIDRO*' iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da »e sprejme originalni izdelek KidtcrjeTa lekarna pri zlatem lem v Pragi X. IUub«UM uliee 6. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva ton MM t Soli™ pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga 7 mizarji, veščimi od najnavadnejših do najtinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tu ii mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. - = Za mizarje. = Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in* vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka kii kuKiita izključena, ker se dela samo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter »e tvrdka drži gesja: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrbu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Pol literska steklenica velja 2 K- j Zunajna naročila i z v r Š u j e 1 e k a r n a r " Gabrijel Piccoli v Ljubljani toeno, ako mu se pošlje znesek po poštnem povzetju. Tudi se prodaja v v^eh lekarn di v Trstu, Istri. Dalmaciji, Primorskem. Goriškem in Tolminskem j»o K. 2'40 steklenica. -o o—oo M. Aite trgovina z mani takt urni m blagom ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in žeDske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izber platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste peril r bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine razaovrstni okraski za Šivilje in kitničarke Velikanski izbor anovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- Q neje po cenah, da se ni bati konkurence, q Poskušati, za se prepričati ! a 0 o o o o o o o Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja tw vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom jnalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeue izdaja k vsakemu žrebanju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženžtninske kavcije. Eaktmpt In Inkaaso menic. W Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obreatuje od dne uloge do - dne vzdiga, = Promet s čeki in nakaznicami.