Polrnlna plačana * Rotovfaf LETO LIX V Ljubljani, ▼ torek 28. aprila 1931 ŠTET. 95 . Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ček. račun: Ljub« Ijana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prngn-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Briandov „protinačrt" Jadran - italijansko jezero Razmah naše mornarice plaši Kalijane — Krivi so Angleži Riin, 27. aprila. II Giornale dei Lavori Puhlici« (List za javna dela) je priobčil zanimiv članek o razvoju jugoslovanske mornarice. Izvajanja imajo protiangleško ost. Člankar ugotavlja, da se je na Sušaku ustanovilo »Jadransko brodarsko d. d.«, katerega lastniki so angleški brodarji iz Nevvcastlea. Tako ustvarja angleška mornarica pod vodstvom spretnih angleških brodarjev nove konkurenčne proge na Jadranu. Doslej so se Angleži omejevali na tovorno mornarico in so svoje stare ladje enostavno registrirali na Sušaku, v Splitu in drugih jadranskih lukah. Tako so lastniki Jadranskega brodarskega d. d. registrirali en tovorni parnik 9000 ton na Sušaku, med tem ko se sedež društva nahaja v Newcastlu. V zadnjem času pa skušajo angleški brodarji postaviti tudi potniške proge, ki bi jih vzdrževali moderni parniki. Tako se pripravlja na Jadranu nova ofenziva proti Trstu, Reki in Benet- 1 kam. Družba »Royal Mail Steamship Line« iz Londona je nedavno pod izredno ugodnimi pogoji prodala Jugoslovanskemu Lloydu 17.000 tonsko ladjo, ki se zdaj imenuje »Kraljica Marija«. V istem času si je Jadranska plovidba nabavila na Angleškem luksuzno ladjo »Prestolonaslednik Petar«. Poleg tega sta v Glasgovvu dve drugi ladji v gradnji na račun te družbe; dovršeni bosta še »o pomlad. Nadalje je Jadranska plovidba naročila na Angleškem veliko ladjo »Jugoslavija«, ki bo obsegala 12.000 ton in bo še to leto lahko nastopila prvo pot. Vse te ladje gradijo angleški brodarji, ki posedujejo tri četrtine delnic Jugoslovanskega Lloyda in Jadranske plovidbe. Z denarjem, ki ga je dala na razpolago angleška vlada, gradijo ladje, lei jih potem izvažajo-»Mislimo, da ni treba komentarjev. Pripomniti hočemo samo, da Angleži v ti tragični krizi v pomorskem prometu izvršujejo svoje posle brez ozira na druge. Zdaj je na naših brodarjih iz Julijske krajine in Benetk, da organizirajo protiofenzivo proti temu nevarnemu vtikanju angleških brodolastnikov na Jadran in Levant. V Jadranskem morju ni prostora za dve veliki mornarici: v beneškem zalivu, teni pravem italijanskem jezeru, gotovo ne bo prevladala jugoslovanska zastava!« Trst, 27. aprila. Tukajšnji listi obširno komentirajo izvajanja rimskega »Giornale dei Lavori Publici« glede razmaha jugoslovanske mornarice. Ekspanzija jugoslovanske mornarice s pomočjo angleškega kapitala obstoji. Jugoslovanska mornarica se uveljavlja na progah, kjer kaže italijanska mornarica znake šibkosti. »Nikakor ne zadostuje abstraktno zatrjevati, da je Jadran italijansko jezero!« vzklika »Piccolo«. Treba je tudi postaviti močno italijansko mornarico na Jadranu. Zato mora vlada podpirati tržaške brodarje in rešiti »I.ibero Triesti-no«; Genova pa naj opusti napade proti Trstu. Vatikan in narodne manjšine G!as katoliškega češkega lista Protokol sklenjen med Avstrijo in Nemčijo dne 22. marca, v katerem obe državi javljata carinsko zvezo, ki naj bi sledila, kakor hitro mogoče, je izzval po Evropi najrazličnejše mnenje. Obe državi-podpisnici protokola, sta izrazili svoje največje zadoščenje, druge so načrt carinske zveze, ki bi obsegala 70 milijonov ljudi v osrčju Evrope, dobrohotno pozdravile, zopet druge so se vzdržale vsakega komentarja ter so ostale v zatišju v previdnem opazovanju, nekatere pa so se postavile odločno nasproti nameravani ustvaritvi nemškega gospodarskega ozemlja, češ, da ima preveč politično obeležje. Ker je napoved carinske zveze prišla tako nenadoma fn nepričakovano, je razumljivo, zakaj vlade niso mogle zavzeti jasnega stališča, še manj pa se sme zameriti javnemu mnenju, če se ni moglo takoj orijentirati. Takoj prve dni po objavi dunajskega protokola, so so pojavili nekateri protinačrti rojeni ali v Parizu, ali v Pragi, ali v Varšavi, ali pa na Balkanu. Nobeden med njimi seveda ni mogel obveljati. Vse vprašanje pa je s časoma postalo enostavno, ker se je reduciralo na sledeči dve možnosti: avstrijsko-nemška carinska zveza se mora ali pustiti, ali pa jo je treba nevtralizirati, da ne bo več politično nevarna. Dovoliti v obliki, kakor je zasnovana in v duhu, katerega razodeva, se po vseb zakonih politične previdnosti skoroda ne sme in ne more, torej ne preostane nič drugega, kakor da se ji odvzamejo gotove politične tendence, ali pa da se popolnoma podere z novim še bojj širokopoteznim gospodarskim načrtom, ki bo obsegal vse gospodarske dobrine avstro-nemške pogodbe, poleg tega pa se tudi vjemal s političnimi idejami, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe. Po enem mesecu zelo ostre debate, katere so se udeležile vse evropske države in ki je popolnoma jasno ugotovila dve dejstvi, namreč da tierlinska pogodba dejansko nudi gotove neopo-rekljive gospodarske ugodnosti vzbodno-evropskini državam, drugič pa, da se smatra za politično nevarno orodje, je dne 17. aprila francosko zunanje ministrstvo nenadoma (.bjavilo zanimivo uradno poročilo. Komunike najprej častila Avstriji in Nemčiji, da sta se podvrgli kontroli vseevropske komisijo in Zveze narodov. V nadaljnjih izvajanjih pa napoveduje nove predloge, katere francoska vlada pripravlja v zvezi z vsoevropsko zamislijo in s krizo v poljedelskih državah na vzhodu Evrope. Ti predlogi, tako pravi poročilo, vsebujejo dve glavni točki: prvič odkup žitnih zalog s pomočjo posebnih preferenčnih carinskih pogodb, drugič dolgoročna posojila poljedelstvu, da bo moglo prebresti krizo in se eventuelno usposobiti za konkurenco s preko-morskimi žilnimi državami. Iz tega komunikeja sledi, da je nemško-avstrijski načrt nekoliko omajal stališče, da se mora najprej ustvariti politična Vseevropa in šele zatem gospodarska in da si je tudi Briand osvojil zamisel, da je gospodarska Panevropa predpogoj za politično. Več o podrobnostih načrta ni znano in za enkrat tudi ne moro biti, ker ga šele v največji tajnosti izdelujejo po posameznih ministrstvih, da bo gotov 15. maja, ko ga bo proučavala komisija za Vseevropsko zvezo v Ženevi. Po enem mesecu več ali manj vljudnega prerekanja je postalo jasno, da ne bo zadostovalo nemško-avstrijski načrt krntkornalo negirati, ampak da bo treba nekaj pozitivnega storiti, dn se vzhodnoevropske poljedelske države rešijo gospodarska pogibelji. Nekateri običajno dobro informirani krogi v Berlinu in v Parizu so namigavali, da namerava francoska vlada nasproti nemškemu gospodarskemu bloku postaviti v bojni pozi drugega, ki naj bi bil identičen z blokom, ki ga tvorijo Francija in države Male antante. Medsebojni gospodarski odnošaji, bi se uredili z novimi trgovinskimi pogodbami na podlagi preferenčnih ugodnosti. Zamisel gospodarske zveze med državami ni nova, saj je njeno potrebo poudarila že agrarna konferenca na Sinaju septembra lanskega leta, seveda s pristavkom, dn bo imela pomen samo tedaj, če ji bo stala nasproti zveza industrijskih držav-Vonsumentov njenih poljedelskih produktov; Zato ni verjetno in ne odgovarja konstruktivni francoski politiki, da bi se francoski tako imenovani »protinačrt« omejil edino le na države, ki bi obsegale Francijo, Malo antanto in Poljsko — politične zaveznice Franci ie — ali pa, da bi se francoski načrti omejili edino le na nakup vzhodnega lita in na dovolitev dolgoročnih posojil. Struktura francoskega gospodarstva namreč ne dovoljuje trajne obveze francoske države kupovati žito na zunanjem trgu, ker jo normalni pridelek francoskega poljedelstva zadosten za domače potrebe. Vzhodne države pa rnbijo zanesljivo trajnega odjemalca. Zato smo mnenja, če se v tem pogledu sploh sme izreči predčasno mnenje, da gre franco-•ki »protinačrt« mnogo dalje, da sicer obsega ustvaritev gospodarske Male antante, da priznava potrebo preferenčnih carin in dolgoročnih posojil, ampak da se ne omejuje na politična prijateljstva, nego da edino pravinlo predstavlja ureditev francosko-nemškega razmerja v sredino svojega načrta. Debata, ki je sledila 22. marcu, je pokazala v zadosti jasni meri, da lačnega ne smeš postaviti pred izbiro: ali kos kruha, ali srčna ljubezen brez kruha, ali prevedeno v politično terminologijo, ali s Francijo, ali z Nemčijo. Ta alternativa se danes v Evropi ne sme staviti, za to postaja vedno bolj imperntivno, da se razmerje med Francijo in med Nemčijo ublaži in polagoma spremeni v odkritosrčno gospodarsko sodelovanje. V tem je ključ do rešitve evropske gospodarske krize. Francija in Nemčija naj ustvarita najprej medsebojno skupnost na gospodarskem polju, najsi bo žo nn ta ali oni način, kajti potem se bodo drugi manjši evropski narodi lahko in brez očitkov vesti Praga. 25. apr. Pod naslovom »Vatikan in slovanska manjšina v Italiji« priobčuje »Lid« zanimiv članek o stališču Vatikana napram slovenski in hrvatski manjšini na Primorskem. Člankar ugotavlja, da je katoliška cerkev vselej branila pravico narodov do njihovega lastnega jezika, tako je tudi danes na Primorskem nositeljica narodnih pravic slovansko manjšine in prav zaradi tega se jo fašistični srd obrnil proti nji. Tudi tirolskim Nemcem se slabo godi. Njihov jezik je bil izgnan iz šole in niti verouk se ne poučuje v nemškem jeziku, toda Slovenci in Hrvati trpijo še bolj. Okoli 80.000 hrvaških vernikov v Istri je brez lastnega duhovnika in okoli 100 slovanskih duhovnikov so izgnali fašisti. Jugoslovanski škofje so se z znano okrožnico zavzeli za versko svobodo na Primorskem. Tedaj je ves svet čakal, kakšno stališče bo Belgrad. 27. aprila. A A. Snoči ob 22.20 so prispeli avstrijski delegati za preliminarna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med avstrijsko republiko in našo kraljevino. Delegate sta v imenu našega ministrstva sprejela svetnik dr. Mile Lazarevič in tajnik M;ile Antula, v imenu avstrijskega poslaništva pa poslanik Ploenics s poslaniš-kim osebjem. Delegacijo vodi dr. Henrik VVildner, poslanec in pooblaščeni minister. Člani delegacije so svetnik finančnega ministrstva dr. Fridrik Die-stler, svetnik trgovinskega ministrstva Kobert Po- Poznanj, 27. aprila. A A. Davi je prispela jugoslovanska delegacija na poljsko-jugoslovanski kongres. Svečanega sprejema na postaji so se udeležili zastopniki oblasti, poljsko-jugoslovanska liga in velika množica ljudi. Člane jugoslovanske delegacije je pozdravila vojaška godba, ki je zaigrala jugoslovansko in poljsko himno. Nato je delegate s prisrčno dobrodošlico pozdravil predsednik poljsko-jugoslovanskega društva general Fcrda Teodorski in za njim predsednik poljsko-jugoslovanske lige Kneblewski. V imenu jugoslovanskih obiskovalcev se je za pozdrav zahvalil dr. Radovanovič, ki je naglašal podobnost zgodovine obeh narodov in potrebo vzajemnega sodelovanja med njima. Vsi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Ob 11. je bila otvorjena razstava centralnega presbiroja v okvirju poznanskega velesejma. Poljsko vlado je zastopal trgovinski minister Prystor, mestno občino pa načelnik Radski, Dr. Radovanovič je pozdravil v Jugoslovanskem paviljonu ministra in poudaril pomen razstave, ki slika napredek kraljevine Jugoslavije, v prvem desetletju njenega življenja. Nato je tolmačil razstavo grafikonov. Ob 12. je bil otvorjen poljsko-jugoslovanski kongres. Staroslavna pos vrtova I nicaje bila okrašena s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami. Otvoritvi Dunaj, 27. aprila, kk. Med tem, ko je bilo na sobotnem zborovanju krščanske socialne stranke v Celovcu še precej mirno in se je mislilo, da vse sile stranke vsaj na zunaj kažejo sliko harmonije, se je na seji v nedeljo močneje pojavila opozicija. Voditelj dunajskih krščanskih socialcev Kunschak je izjavil, da se more le z bridkost,jo spominjali na dogodke zadnjih dveh let, ki spadajo k negativnemu delu zgodovine stranke. Sicer res ni umestno, da bi spor voditeljev prišel v javnost. Med zbirali, med njimi tudi in v prvi vrsti države Male antante. Slednje, kakor upamo in od srca želimo, že povezane v gospodarsko zvezo, ki bo izpopolnila politično in plemensko prijateljstvo. Če je to Briandov protinačrt, ga pozdravljamo. zavzel Vatikan proti okrožnici. Podrobnejših vesti ni bilo sicer iz Vatikana, toda sv. Stolica je že prej pokazala, da ne odobrava fašistične politike s tem, da je poslala na Primorsko apostolskega vi-zitatorja, da prouči položaj na mestu. Glede vprašanja vere in narodnih pravic ne more biti govora o kompromisu. Tega načela se je katoliška Cerkev vselej držala. Stališče Cerkve glede slovanske manjšine v Italiji ni povsem jasno, če bi ta nejasnost še nadalje trajala, bi se razvil kmalu boj med samimi katoličani, to je med slovanskimi, ki se borijo za svoje narodne pravice in italijanskimi, ki bi zahtevali raznaroditev Slovanov. To bi bilo v škodo vere. Upanje je, da do tega ne pride na Primorskem, ker se bo Vatikan lažje zavzel za manjšino, ker gre za vero, kakor če bi šlo za čisto državnopolitično vprašanje. le.r in svetnik kmetijskega ministrstva dr. Aleksander Reichner. Našo delegacijo pri teh pogajanjih vodi univ. prof. dr. Mile Todorovič, člani delegacije pa so prof. Velimir Stojkovič, svetnik trgovinskega ministrstva dr. Mile Lazarevič in svetnik finančnega ministrstva Peter Velisavljevič, kot delovodja in strokovnjak pa bo fungiral tajnik ministrstva Antula. Delegacija začne svoje delo v ministrstvu za trgovino in industrijo ob 17. uri. kongresa so prisostvovali minister Prystor, pozna-njski vojvoda Raczinski, mestni načelnik in mnogoštevilno občinstvo. Ko je vojaška godba odsvirala jugoslovansko državno himno, je predsednik poljsko-jugoslovanske lige Kneblevski otvoril kongres. V imenu poljsko-jugoslovanskega društva je govoril general Ferda Teodorski in predsednik občine Radski. V imenu jugoslovanskega poslaništva je pozdravil kongres svetnik de Giuli, ki je v svojem govoru naglašal vrline poljskega naroda. Potem je v svojem govoru poudaril univerzitetni rektor Niemczicki vrline kralja Aleksandra Karagjorgje-viča in njegove zgodovinske neminljive zasluge za narod ter uspešno delo kraljevske vlade pod predsedstvom generala Petra Živkoviča. V imenu slovanskih žena je pozdravila kongres ga. Stepma-hovska, v imenu mladine pa pravnik Surzinskii, Vsem je odgovori! dr. Radovanovič, ki se je vnovič zahvalil za prisrčni sprejem. Nato je imel predsednik ,trgovske zbornice v Poznanju Vastko predavanje o gos|>odarskih razmerah v Jugoslaviji. Svečana seja se je zaključila s poljsko himno. Poznanj, 27. aprila. AA. Listi »Temcza«, »Den-nik poznanski« in »Gazeta Handlovna« so izdali posebne številke o priliki poljsko-jugoslovanskega kongresa. voditelji pa tudi ne sme biti nobenih tajnosti In stranpotov. Ne sme se zgoditi nič takega, da bi tega ali onega odgovornega činitelja naenkrat presenetilo odločitve, ki bi privedle do preobrnitve položaja. Kiinseha.k je omenil s tem znane diference v vprašanju Heinivvehra. ki so nastale med njim in dragimi voditelji. Dalje je Kunsrhak naperil tudi skrito očitke proti dr. Seiplu. ki je bil odsoten radi bolezni, s tem, da je ugotovil, da so se izjalovili njegovi volilni eksperimenti, kakor enotna lista in protiinarksistiena fronta. Zanimivo je, da je bila stanovska politika Heimwehrov, ki jo je krščanska socialna stranka nekoč tako zelo prntcžirala, sedaj gladko odklonjena s strani zveznega kanclerja dr. Enderja. ki jc imel svoj zaključni govor. Končno je bil izvoljen novi odbor, ki napram prejšnjemu ni spremenjen. Osebne vesti Belgrad, 27. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vek kralja je premeščen za veterinarskega svetnika pri sreskem načelstvu v Ptuju v šesti položajnl skupini dr. Viljem Jedviček, veterinarski svetnilc sreskega načelstva iste skupine. Ljubljana, 27. aprila. G. ban Marušič si je ob 11 .dopoldne ogledal razstavo ženskih ročnih del v Osrednjem uradu za poslovanje ženske domače obrti na Novem trgu. Službujoča učiteljica mu je pojasnjevala posamezna dela. Ban dr. Marušič si je z vidnim zanimanjem ogledal razstavo, na kateri se je zadržal eno uro. Albert Thomas v Zagrebu Zagreb, 27. apr. ž. Šef mednarodnega urada Albert Thomas, ki se mudi tukaj, si je ogledal v spremstvu glavnega ravnatelja SUZOR-ja Milana Glaserja zdravilišče na Brestovcu. Ob tej priliki so mu predstavniki razkazal! tudi razne socialne ustanove in njih dela. Danes je obiskal Jugoslovansko akndemijo in si ogledal umetniško galerijo slik. Ob 6 zvečer je imel v dvorani Trgovske zbornico predavanje o mednarodni organizaciji dela in evropski uniji. Jutri potuje v Belgrad. Občni zbor Gospodarske hranilnice v Splitu Split, 27. apr. ž. Danes ob 9 dopoldne se jo vršil glavni letni redni občni zbor splitske Gospodarske hranilnice pod predsedstvom dr. Dulibiča. Pregledali so poročila in ugotovili na splošno zadovoljstvo velik napredek varčevanja, in sicer od 9 milijonov na 40 milijonov dinnrjev. Rezervni fond znaša 440.000 Din, n čisti dobiček 349.000 Din, tako da je hranilnica razdelila to leto 9% divi-dendo. Izvoljen je nov revizijski odbor. Namesto dr. fra Eteroviča je izvoljen v upravni odbor dr. tra Velnič, frančiškan province sv. Jeronima. Jutri bo zadružni občni zbor, za katerega vlada veliko zanimanje, ker se bo razpravljalo tudi o vinski krizi. Zn referate se posebno interesira banska uprava, ki bo poslala na zborovanje svoje delegate. Romonslti parlament razpuščen Bukarešta, 27. aprila, ž. V političnih krogih vlada mišljenje, dn bo vlada sklicala parlament za 2. maj. Predsednik vlade Jorga bo na prvi seji parlamenta povedal svoj program. Brez ozira na to, čo Ik) parlament izglasoval zaupnico ali ne, bo parlament razpuščen 15 .junija. Danes je predstavnik banke dal romunski narodni banki drugo tranšo stabilizacijskega posojila v znesku 888.333.000 lejev. Nove volitve na Madjarskem Budimpešta, 27. apr. ž. V parlamentarnih krogih prevladuje mišljenje, da namerava vlada raz-prstiti parlament. To se sklepa iz tega, ker so včeraj predstavniki vladne stranke imeli čez 500 zborovanj. Vlada namerava razpustiti parlament in izvršiti nove volitve v 30 dneh po razpustu, verjetno v juniju, tako da ostale stranke ne bi imele mnogo časa za agitacijo. Bethlen gre v Soiiio Budimpešta, 27. apr. ž. V diplomatskih krogih se govori, da bo predsednik vlade Bethlen odpotoval v maju v Sofijo, čim bo rešena vladna kriza Bolgarije. Dr. Renner - zbornični predsednik Dunaj, 27. apr. kk. »Morgen« poroča, da l>o bivši državni kancler dr. Renner poleg vseh svojih dosedanjih funkcij moral prevzeti še predsedstvo v narodnem svetu, ker ga bodo na današnji seji s*r-cialnodemokratske stranke kandidirali na to mesio, ki je postalo prazno po smrti dr. Elderscha. Novice iz Spance Madrid, 27. apr. AA. Vlada je izdala dekret, ki z njim odreja, da je privatna lastnina bivšega španskega kralja in njegovih sorodnikov do četrtega kolena nedotakljiva. Ta odredba vlade pa je le začasnega značaja, do popisa vse te lastnine. Vlada je tudi sklenila znižali ministrsko plače od 45.000 na 30.000 pezet. Barcelona, 27. npr. AA. Predsednik špansko vlade Zamorra je prispel v nedeljo zjutraj v Barcelono. Spremljal ga je trgovinski minister Dol-bert. Po prihodu v Barcelono je imel Zamorra daljši razgovor s predsednikom katalonske dežele polkovnikom Mncio. Zvečer se jo Zamorra vrnil v Madrid. Ta obisk naj bi okrepil zrahljane odnošaje med osrednjo vlado in vrbovno oblastjo v Barceloni Trgovinska pogajanja z Avstm$o Delegati so dospeli v Belgrad Potjsko-jugostovanske slavnosti Ob priliki po!js!tO')ugoslovanskega kongresa v Poznanju Kunschah proti Heimivehm Načelno čiščenje v stranki Inž. Jakob Turk: Nova umetna gnojila (Nadaljevanje.) Apneni dušik izgublja kot umetno gnojilo v vnanjem svetu na svoji veljavi, ker ga ii-podrivajo drugovrstna sintetična umetna gnojila, ki so za umetno gnojenje prikkidnejša od njega. Zato jvii se uveljavlja apneni dušik čim-d-ulje bolj zlasti na Nemškem kot izborno sredstvo za zatiranje plevela. Za nas je apneni dušik važen poglavitno zaradi tega, ker je še vedno edino dušikovo umetno gnojilo, ki sc more proizvajati v veliki meri v domači zemlji. Obžalovati moramo zategadelj prav zelo, da kaže to odlično in razmeroma ceneno duši- 1 kovo umetno gnojilo poleg svojih vrlin velike napake, ki odvračajo potrošnike od njegove uporabe iu še zlasti tedaj, čc se trosi z roko, kot sc to delu večinoma pri nas. Apneni dušik namreč silno praši in je tudi zelo jedke naravi ter je še celo strupen, vsled česar more biti pri neprevidni ln nepravilni rabi kvaren in nevaren ljudem, živalim in rastlinam. Za obrezprašenje npnenegu dušika ga f>ool jijo z mineralnim oljem ter skušajo odpraviti in ublažiti tudi ostale njegove napake s tem, da ga mešajo z drugimi umetnimi gnojili in spravljajo kot zmesno umetno gnojilo na trg. Toda, če hočemo bitd objektivni pri presoji tega z nas toli važnega dušikovega umetnega gnojita, priznati moramo, da ima oljen aipneni du6iik šc vedno dovolj jvaipak, ki mu jemljejo ugled in da cena njegovih mešanic s superfosfatom in kailijevo soljo ni povsem v skladu z njihovo uporabno vrednostjo. Te mešanice kažejo poleg tega tudi še slabost, da izgubi v njih super-foafat svojo topi jivost \ vodi in s tem znaten del svoje učinkovitosti. Treba lx< zatorej iskati po novih načinih, kako bi se dale popraviti in odpraviti slabe lastnosti apnenega dušika, ne da bi se zaradi tega j»ri današnji agrarni krizi bistveno podražilo tu za nas nadvse važno dušikovo umetno gnojilo. Takih načinov ne bo »e.žiko izslediti, saj je več prav dobrih patentiranih postopkov zn ta namen na razpolago in imamo za to že tudi jugoslovanski patent. Kadar in kjerkoli se lx»mo posluževali apnenega dušika, ki vsebuje 20% dušika, gledati nam bo, da ga spravimo čimprej in. če mogoče, tudi pri jarinah že na jesen v zemljo, da nam ue zastrupi [x>sevk. V posednjt dohi ie oriši" ' drugovrstnih sintetičnih umetnih dušikovih umetnih gnojil, ki so večinoma nemškega izvora. K tem nam jo prištevati solnokisli amonijak ali amonijev hlorid. nadalje dvo.jnoogl jikovokisli amonijak ali amonijev bikarbonat, potem lennski soliter, kali-amonijev soliter, apneno-amonijev soliter, kakor tudi kalijev soliter, kali- natronov soliter in sečnino. Solnokisli amonijak ali amonijev hlorid ima zaradi svoje visoke koncentracije — vsebuje namreč približno 25% dušika — veliko upanja, da se tudi pri nas uveljavi kot dušikovo umetno gnojilo. Dvoinoogljikovokisli iimoni.iak ali amonijev bikarbonat. s približno 17% dušika, še ni pri nas znano umetno gnojilo, pa se mu zaradi njegove dobrote obeta dobočnost tudi v naših krajih, če se bo kdaj izdeloval doma. I.cunski soliter je obenem amonijakalično in solilrovo dušikovo umetno gnojilo, ki vsebuje skupaj 27% dušika. Izvrstne je kakovosti in je zaradi svoje zgoščenosti prikladno dušikovo umetno gnojilo tudi za daljše prevoze. Kali-amonijcv soliter je zmesno kali-dušikovo umetno gnojilo, ki vsebuje 15 do 16% dušika in 25% kalija. Dušik je v njem s jiolovico kot amonijak in z drugo polovico kot solitrova kislina in je torej prav priporočljivo umetno gnojilo. Apneno-amonijev soliter je eno izmed najnovejših umetnih dušikovih gnojil, ki vsebuje 20.5% dušika v obliki amonijevega solitra in 35% talo-ženegu apnovega karbonala. Pri gnojilnih poizkusih se je prav dobro obnesel. Kolijev soliter s 13% dušika in 44% kalija je G remij trgov cev v L'ubli-sarniške potrebščine 47 (46), les 38 (31). kurivo 38 (33), delikntese 38 ( 32), deželni pridelki 30 (33), kolesa, avtomobili, šivalni stroji 32 (24), usnje, čevlji 40 (40), galanterija in drobno blago 12 (4-5). železnina, stroji 21 (20), elektrotehnika in radio 21 (20), barve in laki 12 (U), vino in alkohol 30 (30). Gremijalna šola ima v tekočem šolskem letu 251 učencev, v devetih razredih v primeri s 257 v desetih razredih v preteklem šolskem letu. Število ženskih vajenk prekaša število moških vajencev. Kajti v tekočem šolskem letu je 140 (v prejšnjem 145) vajenk in 111 (112) vajencev. Vseskozi do leta 1925 je prevladovalo število vajencev. L*spehi v šoli so dobri, ker je zadnja tri leta bilo treba za predizobrazbo imeti: tri razrede srednje ali meščanske šole. Število učnih moči na šoli jc ueiz.premenjeno in znaša 14. * Za 1929 v trgovini z mešanim blagom. »Trgovski Tovariše. Ob jubileju Gremija tr-govccv v Ljubljani je izšla slavnostna številka »Trgovskega Tovariša s sledečo vsebino: Ob petdesetletnici Gremija trgovcev v Ljubljani (I.. Smuč). Ivan Gregorc: Naša organizacija. Jos. J. Kavčič: Izobrazba našega trgovskega podmladka. Rado Grum: Razvoj gremialne trgovske šole v Ljubljani. Drago Potočnik: Statistični doneski k zgodovini ljubljanske trgovine. Pregled dohodkov in izdatkov grem. trg. nadaljevalne šole od 1010— 1930. Izkaz o gibanju trgovstva od 1881 — 1031. Pregled trgovskih strok v I. 1930. Drago Potočnik: Francoske kolonije. Peko otvarja nove podružnice. Pred kratkim je Peko , d. 7 o. z., Ljubljana-Tržič odprla svojo prodajalno v Vukovarju. V kratkem bo otvorila svoji prodajalni v Crikvenici in Kragujevcu. Nadalje so rav lepo bodočnost. Kali-nntronov soliter, s 15% dušika in 30% kalia, je specielno zmesno gnojilo za gnojenje sladkorni in krmni pesi in prihaja torej v poštev posebno za kraje, kjer goje mnogo sladkorne pese. Sečnina je za sedaj še vrtnarsko umetno gnojilo. Zaradi svoje izredne visoke zgoščenosti — vsebuje 46% dušika — pa je sečnina pri daljših prevozih prikladno dušikovo umetno gnojilo tudi za splošne gnojilne namene. II. Fosforovokisla umetna gnojila. Tudi na trgu fosforovokislih umetnih gnojil se je v poslednji dobi mnrsikoj izpremenilo. Poleg starih ter že zdavnaj preizkušenih in priznanih fosforovokislih umetnih gnojil, h katerim prištevamo zlasti suporfosfate, Thomascvo žlindro in kostno moko, prihajajo v promet kot fosforovokisla umetna gnojila tudi prašnodrobni sirovi foslati, dalje napolrazklenjeni toslati, ki se pripravljajo s kemijskim razklepom pri zmanjšani uporabi kislim in pa iareninski fosfati, ki so proizvodi žareninskih kemijskih postopkov. Supcrfosfate izdelujejo po naprednejših kmetijskih krajinah v vedno večjih količinah in jih prištevajo k najhitrejšim iu najuspešnejšim losfo-rovokislim umetnini gnojilom, ker vsebujejo tosfo-rovo kislino v vodotopni obliki. Prilegajo se vsa-kojakim zeniljinam, ki niso prepeščene ali pa pre-ubožne na ajrnu. Thomaseva žlindra je odpadni proizvod železne industrijo in je zaradi tega v veliki odvisnosti od nje. In, ker vsled povojne gospodarske krize sila trpi železna industrija, je s tem močno prizadeta tudi proizvodnja Thomaseve žlindre. K nam se še vedno uvaža, četudi ne v tako velikih količinah kakor v predvojni dobi. Ker jo naš kmet plačuje dražje od superfosfatov, znači. da ni le slab računar, temveč da je obenem tudi zelo slab kmetijski strokovnjak, ko ima vendar za Thoma-sevo žlindro enakovredna in cenejša fosforovokisla umetna gnojila ua razjiolago, kadar in kjerkoli se mu zdi, dn hi bilo treba gnojiti z njo. V bodoče je pričakovati, da jo bodo izrinili z našega trga umetnih' gnojil boljši in cenejši proizvodi domačega že patentiranega izuma. Kostna moka je proizvod tudi naše domače industrije, ki jia jo mora z 90% celotne produkcije izvažati v našo sramoto v daljno Ameriko, dasi bi jo mogli vso do njenega poslednjega praška prav koristno porabiti doma. Upajmo, da bo pomogel tudi njej na noge že omenjeni domači izum. Sirovi foslati so, če so zemeljske naravi in prašnodrobno zmleti, prav koristna fosforovokisla umetna gnojila za barske in prav kisle Zemljine. Pri nas se ne u|x>rabljajo še v ta namen. Predelani po že patentiranem domačem izumu pridobe prav znatno na svoji gnojilni moči. Napolrazklenjeiii fosfati, jiripravljeni po raz-nih načinih, se že tudi pojavljajo na mednarodnem trgu umetnih gnojil pod različnimi imeni kot u. pr. idealni fosfat, nevtralni fosfat, reformni fosfat itd. Pridobili bodo še na svoji veljavi, ko se bodo izdelovali po domačem patentiranem postopku. Zareninski fosfati postajajo Cimdalje bolj važna fosforovokisla umetna gnojila, ki ne samo, da dosegajo po svoji gnojilni moči Thomascvo žlindro, temveč jo še prekašajo. Znani in že tudi j>ri-znani tozadevni gnojili sta Wolterjev in rhenaninski fosfat, katerih prvi vsebuje 15 do 17% citronsko-lopne in drugi približno 25% citratnotojme fosfo-rove kisline. Poslednji učinkuje podobno ko! učinkujejo precipitati, ki pa so predragi za gnojilne namene in se zavoljo tega porabljajo največ za postajno apno. Takozvani tetrafosfat. ki je prišel kmalu po preobratu s kričečo reklamo z italijanske strani na mednar. trg. pa ni opravičil nade, ki so se stavljale vanj. Dozdaj nas še ni doseglo ne eno ne drugo teh fosforovokislih umetnih gnojil. (Dalje.; Vevče izkazujejo med efekti rezervnih skladov Pripominjamo, da je vseh delnic Ljubljanske kreditne banke 263.000. Istočasno pa poroča Ljubljanska kreditna banka v letnem poročilu za 1930, da je kupila od jugoslovanskega bančnega društva 60.000 delnic vevškega podjetja. S tem je izostala Ljubljanska kreditna banka največja delničarka vevških papirnic, v katerih ima absolutno večino. Ta pojav je sličeti i'io-javom v Nemčiji, ki so v zvezi z nizkimi tečaji na svetovnih borzah. Tako so velike banke kupile za milijone mark svojih lastnih delnic nazaj. Kakor je razvidno iz računskega zaključka, so te delnice bi-lansirane po 125, kar odgovarja borznemu tečaju. Produkcija podjetja je lani neznatno nazadovala v papirju, dočim se je produkcija lesovine, kakor tudi celuloze znatno povečala. Bilanca izkazuje pri glavnici 25 milij. Din 23.4 (23.0) milij Din upnikov iti znaša čisti dobiček 2.75 (2.68) milij. Dividenda je ostala neizpremenjena: 8%. Realni aparat napctrolejshi plin WSVEA« M\m Brei stenja Se da popolnoma regulirati 1 1 vode iavro t 3 minutah Sn /no Trakti« no Dobiva se \ vseh dobro zn ožendi trgovinah z železnina. & MAX SSEUERT STOCKHOLM (Schvveden) MARTIN PLEČKO NATALIJA SVETEK POROČENA BREZJE-LJUBLJANA-KODELJEVO, 21. IV. 1931. Drž. razredna ?o$eri a Poročilo iz kolekture Ant. Golcž, Maribor :: Aleksandrova ccsla štev. 42. XXI. kolo, V. razred. Dne 24. t. m. so bile žrebane sledeče srečke (za ev. tiskarske pomote ne odgovarjamo); Din 30.000.—! 52286 Diu 20.000.—i 88463 Din 10.000.—: 47328 51124 69672 88997 Din 4.000.—: 65109 70681 77585 97407 Din 2.000.—: 3003 3706 5593 7751 8083 9370 10406 10558 14374 15221 18215 23556 25075 27796 28690 30307 30393 33859 36523 36786 37272 37570 39456 40114 40256 43072 44866 47279 48173 49254 51094 52106 53476 56639 57091 57303 60301 68406 69032 69172 69609 71415 75403 76818 77693 79678 80519 81056 81967 83305 84339 85181 86957 88613 89983 91627 91720 94349 97729. Naslednje žrebanje bo 25. aprila 1931. Jougurf (mleko) ktl.Tnt - Dunajska cesta št. 17. — Naročila se sprejemajo. ' REKLAMNE CENE! REKLAMNE CENE! TRAJNA ONDULACIJA 120—150 Din, zajamčeno mojstersko delo, brez bolečin in opeklin. F. KRANJC. Irizer za dame, Celje, Glavni trg št. 18, E. PAIDASCH, frizer za dame, v hiši trgovca Koniga. Ogledala •eb vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 n.u. mašinsko 4—6 mm porfalno. leuasc alabaster itd. Specfrum d.d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Borza Dne 25. aprila 1931. £ Denai Devizni promet je bil ta teden nekoliko manjši kakor prejšnji: Znašal je 17.1 milij. Din v primeri z 10.7, 20.7, 18.1 in 13.9 milij. Din v prejšnjih lednih. Največ prometa je bilo v devizah Newyork, Berlin, Curih in Praga. Gotovo najvažnejši dogodek na deviznem trgu pa je bilo znižanje tečaja za Curih. Narodna banka jc 21. t. m. znižala od 1095.60 na 1005.30. Zadnjič jc Narodna banka izpremenila tečaj Ctiriha dne 18. marca z znižanjem od 1095.<>0 na 1095.60. Tečaj 1095.90 je bil v veljavi od pričetka leta 1929. Curih. Belgrad 0.1312, Pariz 20.2975, London 25.2325, Ncvvvork 510.15, Bruselj 72.18, Milan 27 IS75, Madrid 52, Amsterdam 20S.575, Berlin 123.63, Dunaj 73. Stockholm 130.05, Os'o 138 95, Kopenhatren 138.95, Sofija 3.76, Praga 15.375, Varšava 58.20, Budimpešta 00.50, Alene 6.75, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.08875, llelsingfors 13.075, Buenos-Airrs 16.95. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81 625—82.625, Nowvork: 8"» lilcr. pos. 01.75 -92.50, 7% Bler. pos. 81.625 82 50, l",u pos. Drž. hip. banke 82.25—83. Zifni frs Novi Sad. Pšenica gbč. 79-SO kg 165 -170 Vse ostalo nespremenjeno. Promet: 18 vagonov pšenice, I vagon ječmena, 12 vagonov koruze, 10 vagonov moke. 2 vagona otrobov. Tendenca ncizpremenjrna. Budimpešta. Tcndenca prijazna; pšenica slabša. Promet miren. Pšenica maj 15.52—15.70, zaklj. 15.56 15.57. jmiii 15.55—15.73, zaklj. 15.59—15 60. rž maj 13.85—14.05, zaklj. 14.05—14.10, koruza maj 13.42-13.57, zaklj. 13.54-13.55. julij 13.80-13 92, zakli. 13.02 13 94, avg. 14.20, zaklj. 14.20—14.25, tran/il maj 10.80, zaklj. 10.85—109C Velika zaloga žog »Tehnik" Josip Banjai Ljubllana, M klošičeva c. 20 Športni klubi pri nakupu velik popust — ± LIUBLIANA ,,, iT J 4 TELEFON j. * ZIBERTOVA7 * ja 1 NT-QQ05 * GRADBENO PODJETJI?! PROJIKIIDA IN GRADI V lldDIPlvril 7FI EfOBETO■U -1 NADTALNE ZGRADBE ll*RUSIR!J»HE NAVRAVE TEKSTILNE 1 OVAMNE PODTALNI ZGRAdDE HtDROCENIRALE MOSIOVE. JEZOVE C E S I E. ŽELEZNICE tUDtttOII, KANALIZACIJE B06ASKA SLATINA je svetovno znano zdravilišče za bolezni želodca, čteves, ledvic in jeter, srca in živcev. Naravna, mineralna zdravilna voda iz znamenitih vrelcev T ><■ M PEL - STY RI A __PONAT se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu. SEZONA ud I. maja do oktobra I/.ven »lavne sezone t j. od 1. mu a do 15. junija in od I. do 30 septembra je zdravljenje najuspešneje, bivanje v zdravilišču n;i;udobneie in znatno ceneje. Zna pojasnila zahtevajte od RAVNATELJSTVA ZDRAVILIŠČA 11II—im iii iiiii niti 11» 1 frjKaaiPKiiim'— milima Za premnoge dokaze iskrenega sočulja in sožalja, ki so nam došli ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga, skrbnega očeta, deda, strica, tasta svaka in zeta, gospoda Ivanu Gregosiea železniškega uradnika kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskrencjc zahvaljujemo. Posebno zalivalo smo dolž.ni zastopnikom Direkcije državnih železnic, načelniku gradbenega oddelka g. ing. Emilu Hoffmannu, šefu odseka g. ing. Franju Zelenku ler šefu progovne sekcije g. ing. Cirilu Pelrželi. Nadalje gre naša globoka zahvala g. ing. Sternu za njegovo izredno pozornost, Udruženju jugoslov. nar. železničarjev in bro-darjev, njega predsedniku g. LeopA.luhu. pevskemu zboru in glasbenemu železn. društvu »Sloga« za v srce segajoče žaloslinke in g. Ivanu Škerjancu za prekrasne poslovilne besedf ob odprtem grobu. Končno naša topla zahvala vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v lako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naša ponovna iskrena zalivala. Ljubljana, dne 25. aprila 1931. Žalujoči ostali. Ameriški rojaki pridejo na obisk izlet K, Slovenske Katofiške Jednote iz Amerike v Slovenijo Joliet Ul., 14. aprila. Ze pred dvema letoma je KSK Jeduota nameravala prirediti izlet v staro domovino, kar se pa iz gotovih vzrokov ni izvršilo. Na 17. konvenciji avgusta 1930 je delegacija sklenila, letošnje poletje napraviti oficielno potovanje ali prvi izlet flanov in članic KSK .lednote v staro domovino. Izletniški odbor je v ta namen aranžiral, da se prvi izlet KSK Jednote vrši 20. junija. Odbor je v ta namen določil svetovno znani, moderni in največji brzoparnik Cunard linie »Berengariat, ki odpluje iz Ne\vyorka 20. junija točno ob polnoči. Med potjo se bodo izletniki ustavili v Lisieuxu na Francoskem, kjer bodo obiskali in počastili grob Male cvetke sv. Terezije. Zatem si bodo potniki ogledali mesto Pariz in druge posebnosti na Francoskem. Nato bodo odpotovali proti Ljubljani, kamor bodo prišli izletniki 30. junija, kjer obiščejo in počaste grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja KSK Jednote, pokojnega Rev. F. S. šušter- šiča. — Počastili bodo tudi razne druge doetojan- | stvenike in ogledali si zanimive kraje naše stare domovine. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so bo vršil sestanek (American day) vseh izletnikov in bivših Amerikaneev, sedaj živečih v stari domovini. (Dan tega sestanka bo pozneje določen.) Olavni voditelj izleta bo Rev. John Plevnik, župnik slovenske cerkve Sv. Jožefa v Joliet, Illinois in duhovni vodja KSK Jednote. Zraven njega bodo zastopali KSK Jednoto pri izletu: Frank Opeka, glavni predsednik KSKJ, Josip Zalar, glavni tajnik KSK.l. Frank J. Gospodarič, član finančnega odbora; Mrs. Louise Likovieh. nadzornica, in drugi glavni uradniki, ki bi se znali izleta udeležiti. K. S. K.Jednota Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota v Združenih državah ameriških je prva in najmočnejša slovenska katoliška bratska podporna organizarija. Ustanovljena je bila 2. aprila 1894 v Jolietu, Illi- nois. in posluje že 37 let na strogo katoliški podlagi. Premoženje KSK Jednote znaša nad 2,800.000 dolarjev, Šteje okrog 35.000 članov in članic in zavaruje Članstvo proti smrti, poškodbam, operacijam, bolezni, starosti itd. Sprejema otroke od rojstva do 16. leta in odrasle od lf>. do 55. leta. Do-sedaj je izplačala raznih podpor v skupnem znesku nad 1.000.000 dolarjev. Glavni urad je v lastni palači na 1004 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Oeslo KSKJ je: Vse za vero, dom in narod! Glavni odborniki so: Glavni predsednik Frank Opeka, North Chicago. IU.; 1. podpredsednik John (ierm, Pueblo, Colorado; 2. podpredsednica: Marv llochevar, Cleveland, Ohio; glavni tajnik Josip Zalar, Joliet, Illinois; pomožni tajnik Steve O. Ver-tin, Joliet, Illinois; blagajnik Louis Zeleznikar, Joliet, Illinois; duhovni vodja Rev John Plevnik, Joliet, Illinois; vrhovni zdravnik Dr. M. J. Oman. Cleveland, Ohio. Poziv Slovenski Krajin f V Soboti hočejo postaviti spomenik vojakom, ki so 1. 1918 pri ponesrečenem zavzetju mesta padli. Ob tej priliki smo se akademiki iz Slovenske Krajine v Ljubljani spomnili, da naši možje, ki so v težkih razmerah, ko so nam vladali Ma-djari, gojili pri nas slovensko narodno zavest in tako pripravljali naše osvobojenje, še nimajo spomenikov. Mogoče bi ti naši zaslužni možje tudi zaslužili kak spomenik in bi bila naša dolžnost, misliti nn to? Prekmurski akademiki. Za prvi majnik Ljubljana. 27. aprila. U.prava policije v Ljubljani je izdala za prvi majnik navodila, iz katerih povzemamo: Z ozironi na to, da so \tsc politične stranke razpiiščene. in njihovo delovanje ustavljeno ter dn so vse politične manifestacije prepovedane, je tudi vsakršna proslava letošnjega prvega mnja kot politična manifestacija zaibranjena. Posebno se opozarja, da se v proslano prvega majnika ne smejo vršiti nikakršni ma-nifestaeijski sprevodi, obhodi, zborovanja, zabave in koncerti z govori ali brez govorov. — Istotako je prepovedano razširjanje prvomajskih letakov ali kakršnihkoli posebnih prvomajskih spisov. Tajna razprava proti komunistom Ljubljana, 27. aprila. Danes ob pol 9 dopoldne se je pričela pred velikim senatom deželnega sodišča ena največjih razprav — sodeč po številu obtožencev — kar jih pozna naše sodišče v zadnjih desetletjih. To je razprava proti 30 komunistom, ki jih je državno tožilstvo obtožilo po čl. 1 zakona o zaščiti javnega reda in miru v državi. Proces proti tem 30 komunistom je odstopilo državno sodišče za zaščito države v Belgradu deželnemu sodišču v Ljubljani, i . Od 30 obtožencev /t« |e 13 v preiskovalnem zaporu, ostali pa so bili že izpuščeni iz preiskovalnega zapora ter se zagovarjajo iz svobode. Povečini so bili obtoženci aretirani v času od 7. maja do 15. junija. Razprava se zaradi velikega števila obtožencev vrši v nekdanji porotni dvorani. Mesto ene zatožne klopi jih je sedaj kar pet, pa je še moralo osem obtožencev sesti na klop za priče. Povečini so obtoženi sami mlajši ljudje od 20 do 40 let. Najstarejša obloženka pa je 64 letna Frančiška L., vdova tovarniškega delavca. Nekaj obtožencev je Ljubljančanov in okoličanov, drugi pa so iz Mežiške doline in iz Velenja. Razpravo vodi predsednik, s. s. Ivan Kralj, prisedniki pa so sodniki gg. Anton Artec, Jakob Jerman, dr. Štrukelj in dr. Hudnik. Državni tožilec je dr. Fcllacher. Branitelji obtožencev pa so dr. Henrik Turna, dr. Milan Lemet in dr. Ivan Slanovnik. Razprava se je pričela z ugotovitvijo predsednika, da eden od obtožencev ni dobil obtožnice, vendar pa se je ta obtoženec odrekel pravnim sredstvom, ki bi jih mogel izrabiti v tein slučaju. Obtožnico so mu takoj izročili pri razpravi. Dva obtoženca nista ob pravem času dobila vabil k razpravi, česar pa ni zakrivilo sodišče. Razpravi ni prisostvoval samo en obtoženec. Obtožnica navaja dejanja obtožencev, obširno pa govori tudi o nekdanjem komunističnem gibanju v Jugoslaviji. Državni tožilec dr. Fellacher je zahteval, naj senat proglasi tajnost razprave, čeS da bo razprava obravnavala važne podrobnosti o komunistični propagandi in o delovanju komunistov in da zaradi tega javnost ne more zasledovati razprave. Državni tožilec pa je navajal še druge razloge in argumente proti javnosti razprave. Branitelj dr. Milan Lemei je protestirnl proti temu, da bi se razprava proglasila za tajno, češ, da so bile vse dosedanje razprave proti komunistom v Ljubljani in Belgradom javne. Senat je po daljšem posvetovanju sklenil proglasiti tajnost razprave. Obtoženci pa imajo pravico imenovati šest zaupnikov za razpravo. Ob 1 popoldne je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob pol 4. Popoldne se je pričelo zasliševanje obtožencev. Prvi je bil zaslišan 24 letni Peter Cvek, krojaški pomočnik iz Ljubljane. Razprava, ki je danes trajala pozno v večer, bo trajala najbrž še štiri do pet dni. Sodba bo razglašena najbrž šele v soboto. Kaho propada istrski kmet Pazin, 23. aprila. Narodno življenje v Istri je povsem uničeno, pa to Italijan run ne zadostuje. Uničiti hočejo tudi gospodarsko samostojnost istrskega kmeta. Izborno sredstvo jim nudi srednjeveški sistem davčnega iz-terjavanja. Po tem sistemu se davki pobirajo v dvomesečnih obrokih. Za kmeta ni to praktično. Moral bi imeti vedno stotake v blagajni, ako naj bi redno plačeval obroke. Ker je to nemogoče, ima blagajno oderuh za vso okolico in tako spravlja kmete podse. Vrhu tega je davčni iakup drugi vir gorja. Zakupniki iščejo dobička. Zato zlorabijo kmetovo pomanjkanje pravne izobrazbe in njegovo pod Avstrijo privzgojeno zaupanje v objektivnost javne uprave. Odirajo, iztirjavajo goljufno izmišljene vsote in nalašč vodijo svoje ] ga vodi dijak Emil Itazinger. kove besede: »Naj počivajo v miru< so presunile slehernega in nobeno oko ni ostalo suho. Naravnost žalosten in pretresljiv je bil pogled na nedolžno deco, ki Je stala ob grobu. Bili so to povečini Rudolfovi součenci. Ko so položili Rudol-fovo krsto poleg mamice v grob, so otročiči bridko ihteli. Najprej so spustili v grob očetovo krsto. Poleg njega so položili ženo. Ob njeni' levici bo počival najstarejši sinček Rudolf. Zraven njega so položili Karlekovo krsto. Najmlajšega Ivančka pa so položili vrh krst, ker je bil grob premajhen. Po končanih cerkvenih obredih se je vsuio cvetje in zagrnilo krsto. Proti prodiranju okuže-valnih klic skozi ustno dup-Ijino. Dobe se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15"—. Pomlad v Zvezdi Ljubljana, 27. aprila. Čeprav ima april solnce in dež v enem kr»šu in nam je zadnji teden |x>.šiljal zlasti velike porcije dežja, ni mogel ustaviti pomladi, ki se je začela seliti v naš Tivoli in Zvezdo. 1'rav posebno so pohiteli mladi kostanji, ki jih je tudi v Zvezdi npkuj. V par dnevih so pognali popje in že raztezajo s tipajočo previdnostjo prve zelene liste. Seveda starini očan-cein, ki jim že trka na preporela debla žaga, se ne mudi tako. Iz stare izkušnje po/.najo april in se ne dajo zdramiti iz zim«kega lenar-jenja, češ saj nam pomlad ne uide. Med toin pa so ozelenele ograjene trate in se pokrile s svetlo zeleno preprogo. Vmes pa se dvigajo sveže prekopani grički, posajeni s pisanimi rožicami, vsi polni cvetja. Velika hišica, ki je bila v zimskem mrazu in ponuinjlkanju veliki nzil za ptiče vseh branž, sameva. Obilne porcije kruha in drobtin pospravljajo sedaj go-lobje, ki so se že lepo udomačili v pribežališču manjših bratcev. Sikozi redke veje sije krepko solnce in tudi klopice so že suhe. Ker še ni sence, je Zvezda kaj pripraven prostor za soln-čenje in to so kaj hitro |>ogruntali stari vpoko-jenci. ki so določili Zvezido za svoje prvo pomladansko zbirališče. Sicer je v Tivoliju lepše, vendar je še predaleč, zlasti, če se še aprilsko nebo nagajivo spreminja vsake pol ure. Vrh tega je komaj par korakov do največje ljubljanske senzacije — prekopa ne Selonbungovo ulice, kjer gre vse »nn 1 ft<. V prvih popoldanskih urah ni več prazne klopice. Tu sc sedaj rešujejo najvažnejši problemi stare in nove Ljubljane, premleva in komentira se po strokovnih izvedencih novi uradniški zakon, njega dobrote in posledice. Minile/ pa sc podi mimo. se lovi in na,gaja in pije vodo iz vodnjaka, ki že prav pridno teče. ».loj, kdaj lx> prišel prvi sladoledar, ko je že tako vroče?< Gostilničarski servirni tečaj v Kranju Ilmevajoč živo potrebo po strokovni izobrazbi gostilničarskega naraščaja in gostilničarskega stanu, si je zadruga gostilničarjev in (KMlobnih obrtnikov za Kranj in škofjo Loko 1*) i niči jat iv i svojega tajnika g. It. Mayer-ja nadelu nalogo izvesti letošnjo pomlad strokovni servirni tečaj. Vodstvo tečaja jc [»overjeno ravnatelju gostilničarske šole v Ljubljani g. Fr. Gorazdu. Mirno lahko smatramo ta strokovni tečaj za rešilno desko v današnji gospodarski stiski, ki prizadeva prav tako gostilni-čarski stan. Tečaj je začel v torek, dne 21. t. m. pooiik se vrši v knjižnični dvorani, predavanja pa v gledališiki dvorani Narodnega doma. Tečaj se lx> zaključil v četrtek, tlne 30. t. 111. Go6tilni-čarski zadrugi čestitamo k odličnemu poteku in uspehu tečaja, vsem udeleženkam in udeležencem pa želimo, da se čim več lepega in dobrega nauče. Avto s 6 potniki se je dvakrat prekucnil v zraku Težka avtomobilska nesreča pri Mariboru Maribor, 27. aprila. Prva lepa nedelja v letošnjem letu je izvabila družbo na avtomobilski izlet v mariborsko okolico. V družbi so bili: Leopolda E i g 1, Franc Vir t, Primus Rajmund, Ema R i (51 ler Firerik Albina. Avto je šofiral Ivan R o h 1. Pri povratku je na ovinku iz Zgornje Radvanjske ceste na Pohorsko izgubil šofer bržčas oblast nad volanom, kakor pravijo potniki. Čudo nezgode, da ga potniki sami ne znajo popisati. Dejstvo: Avto jc zavozil v očividni brzini na Pohorsko cesto. V tem momentu je šofer najbrže zavrl z vsemi zavorami, da se je vojilo kakor bi trenil ustavilo, ter sc po dvakratnem preobratu kvišku v obliki »loopinga« znašlo zopet na kolesju — v obratni smeri. Pri tem so zadobili občutne poškodbe Leopolda Eigl, ki čuti močne bolečine v prsih in ima na;brže nalom-lieno levo roko. ter Franc Virt. ki' ima zlomlicno ključnico. Oba so takoj prepeljali v splošno bolnišnico. Ostali trije potniki so k sreči odnesli lažje poškodbe in jim je nudil prvo pomoč reševalni oddelek. Šofer je spravil avto v garažo in hotel izvršiti samomor, prerezal si je žile na zapestju leve roke in na vratu. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Njegovo stanje jc zelo resno. Lastnik avtomobila trpi 15.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Tudi vsi potniki so kriti z jamstvenim zavarovanjem. Potniki zatrjujejo, da šoier Rohl ni bil vinjen. Ne vedo pa izpovedati, kako je prišlo do nesreče, ki bi bila še večja, da ni vozilo slučajno limuzina. Pridobivajte novih naročnikovi Južnoameriške revolucije Bartolotuej Mitre, sloviti urgentiuski revolu-rijonar, jo 1800, ko jo po zmagoviti revoluciji pre-rzel vodstvo države, priznal, 0 so je začelo v Boliviji, v avgustu je sledil Peru, v septembru je požar že zajel Argentino, domovino Bartolomeja Mitre, koncem istega meseca se je razširil preko And v rile, začetkom oktobra so izbruhnili nemiri v Kkvadoriu, koncem oktobra so je zamajata velikanska Brazilija, v novembru se je izvršil krvav preobrat ua Kubi, nakar sledijo zaporedoma upori v Gvatemali, v Venezueli, zopet na Kubi, zatem v Panama državi, od koder je švignil revolucionarni plamen v Nikaragvo ter zajel sedaj tudi že Uonduras v centralni Ameriki. Tekom enega kratkega leta si' je zamenjalo vse politično osebje laitnske Amreike, 110 du bi bil pri tem trpel politični obraz držav ali da bi bila prizadeta velika škoda njihovemu narodnemu gospodarstvu. Zakaj? Revolucije v latinski Ameriki niso socialnega značaja, niti imajo nacionalističnega ozadja. Vsi ti pokreli, Ki sc več ali manj odigravajo v prestolicah, samo zamenjavajo eno protiustavno diktaturo z drugo ravnotako protiustavno, ne da bi sploh boleli uveljaviti zmago kakšne ideje. Revolutions secbes — suhoparne revolucije — jih je imenoval Jenu Jaures, glupe, brezidejne, kojib gonilna sila je materijelni interes. Du, gibalo je materijelni interes, kajti vse, kar doživljajo države latinsko Amerike v razdobju zadnjih 12 let, ni nič drugega, kakor epizoda za epizodo v borbi, ki jo bojujejo mogočne gospodarske sile starega in novega Sveta, lcojili interesi se križajo in izzivajo vodno hujši 111 vedno boli nemoralen konkurenčni boj za južno-ameriška tržišča. Zedinjene države so takoj po vojni čisto v duhu nalašč v to svrho že pred slo leti (1813) iznojdene Monroe-doktrino izdelale širokopotezen program gospodarske kolonizacije vse ostalo Amerike. Izvedba načrta pa predstavlja ustaljeno razmere iu mir. Tako se jim je posrečilo, da so lota 1923. na panamerifki konferenci v VVashingtonu usilile ostalim ameriškim državam načelo, da nobena ne bo nikdar podpirala, še manj pa priznala kakšne revolucionarne vlade, češ, urejene razmere so prvi predpogoj za plodonosno gospodarsko udejstvovanje . Stališče Združenih držav postane povsem nmljivo. če se spomnimo, da so do sedaj investirale v latinski Ameriki nad I iu pol miljardo dolarjev (okrog 250 miljard Din), in sicer v obliki državnih posojil poldrugo miljardo, v raznih podjetjih (železnice, plantaže, električne naprave, pe-trolejska industrija) tri miljarde dolarjev. Temu primerno je ludi ameriški izvoz v latinske države od 1013 do 1929 narasel od 817 miljonov dolarjev ua velikansko vsoto 2 miljarde 871 milj. dolarjev (157 miljard Din) letno. USA so imele v južni Ameriki stalno komisijo, katero je vodil Kanunererin, ki je prepotovala ves kontinent ter razpredla čudovito omrežje gospodarskih pogodb, ki so vedno tesneje, kot jeklen oklep objemale latinske republike. Popolnoma v skladu s lo politiko je obisk prezi-lenla llooverja 1. 1928 v Argentini in Braziliji, ko je hotel položiti krono na uspehe desetletne ameriške gospodarske politike v južni in centralni Ameriki. Zedinjenini državam nasprotuje v prvi vrsti \11glija. ki je bila med prvimi prodajalci pred voj-10, med vojno pa je izgubila domala ves južnoameriški trg. Znova si ga je začela osvajali 1921. l'ako je IStt:! predstavljal angleški uvoz v latinsko Ameriko 27.0 denarne vrednosti vsega uvoženega blaga proti 10,2 odstotkom za Zedinjene države. Leta 1925 jc ostalo Angliji samo še 18 odstotkov, medtem ko si Je severna Amerika osvojila 27.3 odstotke vsega uvoza (v denarni vrednosti) latinsko Amerike. Anglija jo investirala 1921 7 milj. funtov kapitala v latinski Ameriki, zvišala 1925 investicije za novih 14 milj. funtov, 1920 za novih 20 miljonov funtov. 1920 islotako za 20 miljonov ter je 1028 iu 1929 obakrat prekoračila vsoto 30 miljonov funtov novo naloženega denarja. Po statistiki Zveze narodov je Anglija samo po vojni investirala v latinski Ameriki okrog 40 miljard dinarjev. Najprvo je prodrla petrolejska družba Boval Dutcti Shell ua južnoameriška tla ter naravnost pogoltnila vse pe-trolejske koncesije, tako da je ameriška konkurenčna Standard morala s pomočjo zunanjega ministra Lansinga rabili silo. da so ji ostala vrata odprta. Za ofenzivo družbe Dutrb-Shell pridejo poleni potovanja trgovskih komisij, prva pod vodstvom lorda Allenbv 1920, druga 1928 pod vodstvom lorda Abernon, ki sta vodila s seboj cele štabe izvedencev in trgovskih zastopnikov, obiskala Z njimi večji del latinske Amerike, pustila tam mnogo denarja In vzela seboj dragocena naročilo. 1931 je Anglija riskirala nekaj miljard dinarjev za organizacijo velikanske britske intperijalne razstave v liuenos Airesu. katero je prišel olvarjat sam prestolonaslednik, prvi trgovski potnik brilskega imperija« potem, ko je docela prehodil vse južnoameriške države in povsod žel velike uspehe. V njegovi senci so potovali zastopniki podjetij in kapitala, da izrabijo ugodno priliko in razpoloženje... Ako bi motrili vsako revolucijo posebej, bi naSli povsod v zakulisju atlglo-ameriška nasprol-stva. Irigoyena vrže ameriški interes, ker je preveč naklonjen Angliji, Machado jo žrtev ameriških sladkornih magnatov, Perez mora bežali, ker je prodal petrolej Zedinjenini državam, \Vashingl011 Luiza so prepodili angleški intriganti. Niknragva leži ob začrtanem kanalu iz Pacifika v atlantsko morje, Uonduras ima petrolej, ki še ni porazdeljen med svetovne truste. Vmes med nnglo-arneriško tekmovanje, tel so poslužuje vseh tudi najbolj nemoralnih sredstev, pa prihaja strah pred nemško in francosko konkurenco, ki strasti le še bolj raz-paljuje. Južnoameriško revolucije zadobivajo nied-nurodno-politlčen značaj in ravno to dejstvo samo na sebi priča, da so v resnici kontinent, ki prihaja", to pa le, kadar so bo ostreael Inozemskih klešč, ki se zasajajo v njegovo truplo. Dunajska vremenska napoved. Precej hladno Na jugu polagoma zboljšanje. I Katolicizem v Severni Evropi Srditost kuUurnega boja v Litvi - KatoHcizem izhaja krepkejši a z boja Kaunas, aprila 1031. Usoda lilvanskega in poljskega naroda sla si zelo podobni. Oba naroda sla prišla pod cark-tieno ltusijo iu si ohranila od svojo nekdanje slave iu veličine v skupni poljsko-litvanski državi samo še lepe spomine iu neizmerno hrepenenje po .samostojnosti. Najboljši sinovi obeli narodov so radi svojo vdanosti katoliški veri polnili caristično ječo ali pa čiveli v pregnanstvu v Sibiriji. Zato so,zdi skoraj nemogoče, da divja kulturni boj ravno v listi Litvi, ki je toliko pretrpela in žrtvovala za katoličanki vo. Kulturnega boja si litvaiisko ljudstvo ni želelo In ga obsoja, ker nima od njega liikakili kulturnih, narodnih, gospodarskih ali političnih korisli, ampak samo škodo. Kulturni boj mu odvzema svobodo, gazi častitljive narodne tradicije in ga spravlja pod oblast tujega kapitala. Pravi oče litvanskegu kulturnega boja jo namreč nemški kapital. Da bi si zasigural litvanski trg in ga zaprl Poljski, je |>od-piral ekstremistlčne desničarske litvanske kroge v njihovi gonji proti Poljakom 111 kntoličanstvu. Samo v boju proti katoličanstvu vidi garancijo za nadaljnje poljsko-litvansko sovraštvo, ki nudi nemškemu kapitalu velike koristi. Katoliška preteklost poljskega in lilvanskega naroda ter njuna organična zveza .s Cerkvijo bi v dobi oživljajoče ne Katoliške akcije prej ali slej pač morali dovesti do normalnih odnosov med Poljsko in Litvo. S pomočjo temnih tujih sil. ki si hočejo preko Litve pridobiti vpliv na ostale baltiške države iu si ustvariti direktno zvezo s Sovjetsko državo, se je posrečilo protikato-liški strujl z nasiljem vreči krščanske demokrate iz. vlade in se s terorjem obdržati pri državnem krmilu. Ko so lusla iu časopisi sedanjih oblastnežev prepolni nacionalističnih gesel, se v Litvi mirno utrjuje nemški kapital. Litvanski vladni krogi vidijo nevarnost samo v tistem katoličanstvu, ki je ediuo rešilo, litvanski narod germanizacije in rusi-zacije ter vzgojilo skoraj v>o najboljšo huditelje in borco za narodno svobodo, čeravno vedo, du brez litvanske kal. duhovščine 110 bi bilo litvanske države, vendar proglašajo katoličanstvo za državi nevarno. Svoje postopanje prikazuje litvauska vl:> da »vetu ua ta način, kakor da bi so samo branila pred rovarjenjem katoliških škofov in duhovnikov. Najstrupenejši sovražnik vsega, kar je katoliško, j;' notranji minister Kutejkis, ki je izdal ge.sio o ukrotitvi katoličanov. Izvajanje te ukrotitve pi-kazuje samo že dovolj jasno, da v Litvi ue more bili govora o kakšnem protidržavnem in protimi-rodnem delovanju katoličanov. Ko je n. pr. župnik Saulisi v Olicu iiviPl sestanek Kal. akcije svoje župnije, so ga vladni pristaši napadli s iKiinočjo državnih organov in'ga ranili do nezavesti, Zupljani so se postavili v bran za svojega župnika. Policija jo dobila nato nova ojačenja in zaprla več desetin katoličanov ter jih ]folem obsodila radi proiidržavnih činov. V giavnem mestu Kaunas je pred nekaj dnevi policija s silo spodila iz Katoliškega doma mladino, ki se je zbrala na evharislieni kongres. Pri tem je mnogo oseb ranila, okrog 40 in duhovnika Adamojtisa pa je zaprla. V celi vr.sli krajev so izrekli izredno ostre obsodbe nad katoličani, češ, da so so pregrešili proti vladi. Zakrivili pa niso ničesar drugega, kakor da so govorili na evharioličnih kongresih. Izredno veliko nasilje nad katoličani pa se jo iz.višilo 22. t. m. v mestu Utena. Na tamkajšnji gimnaziji io imel namreč goreč katoliški duhovnik Lomanas velik vpliv na dijaštvo. Radi tega ga jc vlada nedavno odstavila in ukinila verouk. Prod kratkim jc podalo 120 katoliških dijakov svojemu gimnazijskemu ravnateljstvu prošnjo, da bi se zopet uvedel vero-rauk. Mesto odgovora pa eo dobili sporočilo, da so vsi izključeni iz vseli litvanskih srednjih šol. Kako surovo oblike ima mržnj«i pvoli kalo-1 'Ennoin, je pokazal sam predsednik litvaifcko republike Sme'cna, ko nedavno nI hotel sprejeti pa-peškega internuncija Batliolonija, kar je povzročilo nezadovoljnost celo v vladnih krogih. Nekaj dni pozneje so poz 'a;i litvanski škofje s kamniškim metropol i lom S v ireekim na čelu v dostojni in mirni obliki katoliške vernike, naj kljub vsem težavam vztrajajo v svoji veri in cerkvi. Na ta poziv je vlada odgovorila na ta način, da je zaprla večino katoliških voditeljev svetnega stanu In da je jio-večala število policije. Litvansko ljudstvo, ki je globoko vdam katoličanstvu, sicer težko prenaša nasilja, toda z radostjo opazuje, da ver.-ko preganjanje zbuja k verskemu življenju tudi tiste, ki so bili prej mlačni ali so celo veljali za napol brezverce. Etna \Vilituajte. FSasidm o vzrokih Pariz, 27. aprila, kk. Finančni minister Flau-din razpravlja v Echo de Pariš o vlogi Francije v bodoči evropski organizaciji. Flandin izjavlja: Ali sc posreči Franciji, organizirati gospodarsko življenje avslro-ogrskih uasledstvcuih držav v političnem okvirju mirovnih pogodb, ali pa bomo vedno izpostavljeni nevarnostim, ki nastajajo radi propagande po reviziji pogodb in radi nezadovoljnosti ljudstva v Srednji Evropi. Očitek Franciji, da izrablja politično svoje finančne sile, je krivičen, ker nikjer ni financa od vlade lako neodvisna kakor v Franciji. Francoski finančni krogi, ki obstojajo v glavnem v prihranjenih glavnicah, so iskali po težkih zgubah v vojnem in povojnem času največjo varnost pri vseli svojih plasiranjih denarja. Ta var- politike irane, politikov nost pa se pri številnih načrtih za finančno saniranje Lvropc ni zadosti vpoštcvala. Četudi jc Francija jiripravljcna ua dalekoseiao pomoč, mora vendarle vpošlevati zgled svojih renlnikov, ki so zgubili pri stabilizaciji franka štiri petine svoje glavnice, iu svojih davkoplačevalcev, ki, preračunano v zlato, plačujejo dvakrat toliko kakor pred vojno. Zato se mora povsod gospodariti z omejenimi sredstvi in energično črtati vse pretirane izdatke ter bodoče načrte primerno in skromno omejiti. Evropa bodočnosti se more roditi samo z medsebojnimi žrtvami, nc pa z enostranskimi zahtevami. Ustvarila sebo iz bede in stiske, nc pa iz sreče iu preobilja. Pomorski sporazum razbit Francozi odklanjajo angleške predloge London. 27. apr. ž. Daily Iferald« piše, da sta Anglija in Italija na najnovejši predlog Fran-) eije glede pomorskega sporazuma odgovorili, da tega predloga ne sprejmeta, ker Francija nočo spremeniti svojega stališča. S tem se menja londonski trojni sporazum. Francija zahteva zame- njavo starih ladij z novimi. Z ozirom nn to bo morala tudi Anglija menjati svoj program glede graditve novih ladij. Ravno tako Združene države in Japau. To pomeni, da se je sporazum popolnoma razbil. Snowdem uvede zemljiški davek London, 27. npr. kk. Danes je v poslanski zbornici imel finančni minister Suowden svoj proračunski govor. Po začasni cenitvi znašajo državni dohodki za 1. 1931.-32. skupno 700 milijonov funtov. kar presega efektivne dohodke preteklega leta za 2 milijona. Izdatki pa so proračunani na 803.4 milijone funtov, tako da ima finančni minister nalogo, najti novih dohodkov za 37.4 milijone. Snovv-deu jo naglašal, da bi morali bili pesimisti, ki so pričakovali primanjkljaja do 70 milijonov, bridko razočarani, da znaša resnični deficit samo 37.t milijone. Snovvdcn nc bo zvišal dohodninskega davka. Spremenil se bo pa način plačevanja. Snovvden Zopet MaImov? Solija. 27. upr. kk. Kralj jo danes na gradu v Vranji sprejel Ljapčeva v daljši tajili avdienci Temu sprejemu so pripisuje poseben pomen. Popoldne je prišel h kralju Malinov. Po dveurni av-dienci je izjavil časnikarjem, ko j • prišel iz palače. da je dobil od kralja nov mandat za sestavo 1 vlade, katerega okvir pa še ne more povedati ven-' dur upa, da bo topot imel uspeh. Splošno mnenje je, da se bo sedaj Malinovu posrečilo sestavili vlado, ker se kralj očlvi.lno zanaša na njegovo osebnost in je najbrže Liapčevu na današnji avdi-encl priporočal popustljivost njegove stranko. V novem kabinetu bodo ministrska mesta najbrže razdeljenu na demokratski Z; ovor, radikale I11 levo krilo narodnih liberalcev. Konferenca Male tmfanle llukarešt. 27. apr. kk. Konferenca Male un-tante jo konČnoveljavno določena ua nedeljo, dne 3. maja v Sinaju. Trajala bo tri dni. Dočim je program konference prolokolaričuo že določen, dnevni red po posameznih točkah še ni odrejen. Češkoslovaška želi kolikor mogoče obširen dnevni red. v čegar okvirju naj bi se govorilo o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih. Romunija p:i smatra, da hi morale, čo se dnevni red ri".-iri, vsekakor obravnavati tudi gospodarska vpra an.iu. ki sc posamezno tičejo vseh treh držav, za kar p.i v sedanjem trenutku ui dovolj ugodne atiiioslere. Romunija svojega stališča še ui določila. Pariz. 27. apr. AA. Ilavas poroča iz Buka-! reste: Politični krogi potrjujejo vest, da Romunija ; ne bo nadaljevala trgovinskih pogajanj z Nemčijo, , dokler v Ženevi ne bo rešeno vprašanji; o carinski zvezi med Avstrijo iu Nemčijo. Vladna zmaga v Turčiji London. '27. apr. kk. Zmaga vladne stranke pri volitvah v Turčiji Je velikanska. Dobila jo 287 mandatov, neodvisni pa 19. hoče zvišali davek na avtomobilska gonilna sredstva od 4 na 10 Tuntov za galono, kar bi prineslo , 7.5 milijona funtov. Dohodki bi znašali 803.5 milijonov, izdatki 803,300.000 milijonov, prebitek lo-rej 135.000 funtov. Na koncu svojega govora je Snovvden poudaril še glavno točko, to jo obdavčenje zemljiške posesti, in sicer po 1 pence za 1 funt zemljiške vrednosti. S tem jo Snovvden ustregel želji delavsko stranke in, dasi se čuje, da se jo večina kabineta le nerada izjavila pripravljeno za to, šibo popularnost vlade pri narodu izdatno povečala. Nestor betgr. igralcev umrl Belgrad, 27. apr. r. Včeraj popoldne je umrl po dolgi bolezni najstarejši belgrajski igralec, eden najizrazitejših dramskih umetnikov, bivši upravnik belgrajskega narodnega gledališču Milo-rad Gavrilovič. Pogreb je bil danes ob navzočnosti šiovilnili zastopnikov gledališča, umetnikov, državnih oblasti in globoko užaloščene rodbine. Gavrilovič je bil rojen 1801 v Valjevu. Svojo gledališko jiot je nastopil že leta 1879. kot učenec znanega umetnika Toše Jovanoviča. Za člana narodnega gledališča jo bil imenovan 1882. V umetnosti so je izpopolnjeval na Dunaju, v Mlinchenu, \Vei-marju in Mannheiinu. Leta 1908. jo bil upokojen, loda že naslednje leto se je vrnil v gledališče in postal njegov upravnik. Z Gavrilovlčetn izgubi narodno gledališče v Belgradu zastopnika graditeljev srbske gledališko umetnosti. Osebne vesti Belgrad, 27. apr. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja sla bila na predlog ministra financ odlikovana: z redom sv. Savo lil. stopnji; g. Fran Bajič, pomočnik ravnatelju finančne direkcijo j dravsko banovino v p., z. redom sv. Save IV. stop-| lije M. Šavnik. finančni svetnik v p. Belgrad, 27. apr. A A. Dosedanji postajena-čelnik v .Mirni peri Vincenc Jug je premeščen v Novo mesto; g. Ivan Konič pa iz Postojne v kurilnico Ljubljana I, glavni kolodvor. Belgrad, Si. apr. r. Z ukazom Nj. Vel. krnlja je upokojen Rudolf Potočnik, starešina okrajnega sodišča v Rogatcu v 3-1; in so postavljeni: za veterinarskega svetnika pri okrajnem glavarstvu v Ptuju dr. Viljem JedliSek, za višjega veterinarskega pristava pri okrajnem glavarstvu Sv. Ivan Zelinn Martin Mencinger, pri okrajne 111 glavarstvu v Konjiču v Hercegovini pa lilij) K u 11 e r o r. Šefa VZS Belgrad, 27. apr. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel sejo od 10 do 19. Nadaljeval je pre-' lrcs podrobnih določb zakona o uutclnotltiih šolah. Poljski kardinali odklanjajo načrl ustavne reforme Varšava, 27. apr. AA. Poljska kardinala dr. Hlond in Kakovski sta podpisala spomenico poljski vladi, v kateri odklanjata načrt ustavne reforme, ki ga je izdelala sedanja poljska vlada. Kardinala se pritožujeta, da načrt nove ustave ne odgovarja katoliškemu značaju Poljske. Ž<* v uvodnih določbah nove ustave je črtano besedilo V imenu Vsemogočnega Boga . V tem vidi spomenica hud jireloin z dosedanjimi tradicijami. V načrtu nadalje ni podrobne določbo o tem, komu naj predsednik države priseže. Grčiia-Stalim Atene, 27. apr. AA. Dodekaneška omladhia je sklicala včeraj popoldne v zvezi z italijanskim tednom v Atenah veliko zborovanje. Zborovanja se je udeležila ogromna množica. Govorniki sc kritizirali fašistični režim na Dodekanezu in opisovali, kako preganja in trpinči fašizem taniošnje prebivalstvo. Poudarjal je, da je prebivalstvo Dodekaneza avtohtono in grško in da sedaj trepeta v robstvu in pod pritiskom fašističnega nasilja.- Iz šol mečejo grški jezik, preganjajo duhovnike ip skušajo staro pravoslavno prebivalstvo nasilno preleviti v drugo vero. To pa zato, da bi ga lažje raznarodili. Fašizem bi rad dokazal, kakor da ni potlačenega in poteptanega Dodekaneza. V resnici pa je Dodekanez v svoji boli močnejši od fašizma in fašističnega režima. Kje so šole na Dodekanezu, kje so cerkve iu kje so zadruge? Kaj je storil iz Dodekaneza? Zakaj ne bi smela biti grška pokrajina. ki spada med najbolj grške kraje. Medtem, ko del atenske družbe sodeluje pri sprejemih Italijanov, grški narod 110 more soglašati s temi krogi, ki pozabijo, kaj dela fašizem na Dodekanezu Italo-ruska trp. pogodba Milan, 27. apr. kk. Nocoj je bila podpisana nova ilalijansku-ruska trgovinska pogodba. Pogodba od 2. avgusta 1030 se obnovi iu spopolni ter ima namen, spraviti v Italijo ruske dobavo za 350 milijonov lir. 26.000 samomorov v Nemčiji Berlin, 27. aprila. AA. Po statističnih podatkih je lani izvršilo v Nemčiji samomor 12.231 moških iu 13.797 žensk. Na 100.000 prebivalcev pride II samomorilcev. N11 Angleškem jih pride na 100 tisoč ljudi 12 v Franciji pa 10. Vilna pod vodo Varšava, 27. apr. AA. Vsled pozno pomladi so reke hudo narasle. Mesto Vilna je popolnoma pod vodo. Več hiš so je porušilo. Elektrarna je morala ustaviti obrat. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje, da preprečijo nerede iu plcuitve 200 oseb obglavljenih Tokio, 27. aprila AA. Na otoku Formo/.i so se sprla gorska plemena. V hudih bojih je bilo 200 oseb obglavljenih- Več sto oseb so odpeljali v pragozdove. Mnoga naselja so pogorela do tal. Japonsko oblastvo je odposlalo v kraje neredov vo jaštvo, da vzpostavi red. Kiiriena bodo obglavili Berlin. 27. apr. AA. Listi poročajo, da bo pruska vlada odbila pomilostitev Kiiriena. Vse stranko so proti temu, da bi so smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo. Kiiriena bodo obglavili. Letalska honierenca London. 27. apr. ž. Tri največja letalska društva sveta: francosko : Aeropostale , britskl lin-porini airvvav ■ in panameriška Airvvav; so sklonila, da skliče jo tiansntlaiitsko avijalično konferenco glede nekaterih sprememb. Gre predvsem za redni zračni promet preko Oceana. Promet sc bo vršil z velikimi aparati, kateri bodo lahko prevažali 10 potnikov in prevozili 2000 morskih milj. brez pristanka. Proga hi vodila iz. Pariza in L011 dona čez Azore in Bcrmude v Novvjork in nazaj. Drobne vesti Itclgrad. 27. apr. AA. Kmetijski minister jo predpisal pravihiik o Izvajanju ukrepov za zaščito, pobijanje in preprečevanje živinskih nalezljivih bolezni. Haag, 27. apr. AA. Mednarodni kongres Pen-klubov se začne 21. junija in bo trajal pet dni. Split. 27. upr. ž. V pristanišče je priplula ameriška luksuzna juhla Chorebuiv, lasi zuanoga ameriškemu bogatttžn Morguuu. Dnevna kronika DR AH: POMLAD SN ZDRAVJE Pomlad prihaja, oni lolni čus. Ui pa z veseljem pričakuje sleherni človek, najbolj pn bolnik, ki na je mučila dolga zima, ki letos ul bila sičer huda, a vendar zoprna, zlasti proti koncu, ker je ni Inv telo biti konec. Ilripa, ki je drugod nastopila z veliko žilavostjo in zahtevala tudi mnogo smrtnih žrtev, se je pri na.s pojavila bolj v mili obliki, pobrala |ki je več starih ljudi kakor običajno \ navadnih letih. S prebujanjem prirode se vzbujajo ludi v človeku ugodni občutki in veča so radoživost, celo dolgotrajnemu bolniku rasle upanje na skorajšnje okrevanje. In vendar je pomlad v našem podnebju najmanj zdrav letni čas zn ljudi mlajših let in srednje dobe. Dočim umirajo starejši ljudje v mrzlih mesecih, ogroža poletje dojenco in majhno otroke, pomladi pa obolevajo iu umirajo mladi in zreli ljudje znatno pogostejše kakor v drugih letnih časih. Pomladne nevarnosti. Pomlad je prehodni čas. Vsak prehod ima svoje težave. Dnevi se daljšajo, pomladansko soln-ce ima posebno moč, da je na solncu vroče, v senci hladno, noči pa so mrzle, če ni vreme južuo. Razlike v toplini so prav spomladi zelo velike in zato občutne tudi vajenemu in utrjenemu človeku. Spomladi pa smo več ali manj vsi še razvajeni in pomehkuženi. Po zimi smo se navadili bivanja v toplih, mnogokrat preveč kurjenih prostorih, tudi oblačili smo se in obuvali preko potrebe. Tako se nam je koža oolenje, ta v dihalih, oni v prebavilih. tretji v gibalih, četrti v živčevju, peti v splošni presnovi. To v sestavu našega telesa osnovano manjvrednost ali rahlosl katerega organa ali organsko združb.- navadno podedujemo |k> roditeljih z enako ali sličuo koubtiturijo, časih pa si jo tudi sami pridobimo ali z neprimerno rabo dotičnega organa ali pa nam organ |«o slučajnem obolenju ui popolnoma okreval. Pri tako splošnem motenju, kakor je prehlad, nam najprej iu najrajše obolijo organi z zmanjšano živostjo. Tako se spomladi naj-l>olj zavedamo svojih prirojenih nakaz, tako »e mini spomladi povračajo prejšnje bolezni. Drugo dejstvo jo, da so pordrdire zime pojavljajo Spomladi. Radi vremenskih neprilik in dolgih tiocl smo pozimi prisiljeni, la so držimo ponajveč v zaprtih prostorih, kjer -o zdravstveuo razmere na sploh mnogo slabše kakor na prostem zraku v prirodl. Tekom dolge zime se je nabralo v nas premnogo bolezenskih kali, ki Mc in preže na ugodni trenutek, da začno ivoje tlotrečuo delovanje. Taka prilika se jim nudi o spomladnili prehladih ,ko dobo ugodue pogoje za razrast. V-ak-danji primer nam pojasni postanek takih bolezni. V suhem, dobro zračenem in svellcm prostoru i • mnogo plesnjivih kali, a plesni ni. Ako zadelamo lak prostor, da ne mor» vanj zrak iu sveMol-a. l o kmalu vse polno plesni v njem. Proti koncu zimo §o nam [>ošie zaloge »ila-mi nov, ki jih dobivnmo ponajveč iz svežih in presnih hrauiv, onih neznatnih, n sila važnih sn. vi, ki bo za pravšno presnovo iu pravilro delovanje našega telesa neobhodno potrebne. Inrošeno h» zaloge domačega sadja in zoleuj.iv. Konec zime iu pol pomladi ae hranimo s kuhanimi in večinoma cd lanskega leta shranjenimi hranivi, ki no vsebujejo več vitaminov. O tein času -e zaradi laku nepopolne prehrane zmanjša naša žavost in odpornost proti boleznim. Pnmladue bolezni Iz povedanega objašnjeuju nam bo razvidno, zakaj nekatero lmlezni rnz.-ajajo prav spomladi in se znašajo na ljudeh v najlepši dobi. Prednja?! jetika ali tuberkuloia. Okužba s to I lioleznijo se vrši neopazno ponnjveč v zimskih me- ; secili, saj je jetika stanovanjska bolezen in bolezen nekih poklicev, ki se opravljajo v nezdrav ih oko- | liščinah, v prahu in slabem zraku. Prvi vznemirjajoči znaki jetične okužbe se pojavljajo spomladi v obliki trdovratne bronhite (vnetja dušnikov) ali nepravilne in dolgotrajne pljučnice ali pa nenadnega krvavenju iz pljuč. Pa tudi druge bolj uaglo potekajoče oblike jetičnegu obolenja opažamo spomladi jiogostnejšc kakor v drugih letnih dobah. Vsporedno z obolenjem je tudi umiranje za jetiko: največ jetičnikov umira spomladi, .lelika jo največkrat počasna iu zelo dolgotrajna bolezen, že starogrški zdravniki so cenili njeno trajanje na približno sedem let. Vsako leto se jetika poslabša, tudi pri plašnih bolnikih, ki skrbuo pazijo nase, se radi neznatnega prehlada pod pepelom tleča žerjavica razpali in povzroči napredovanje bolezni in poslabšanje splosnegn stanja. Vsako leto doslej se je tekom ugodnih mesecev zdravje redno po- pravilo, zalo jetiČnik pozdravlja prihod toplega časa s tolikim veseljem. A prav pomlad, ki j«> je tako željno pričakoval vso dolgo zimo, napravlja konec njegovemu upanju in irpljenju! Druga pomladno bolezen je pliutiiira. vnetje pljuč samih, pa tudi druga vnetja sopil ali dihal, počenši od nahoda do vnetja prsne mrene. V zimskih mesecih smo se nalezli raznih kužnih kali. prestali smo morda ludi kakšno vnetje v sopilih. a ker ni bilo bogvekako nadležno, snio .-e ga rešili tako bolj površno, da je ostalo v na- nekaj bolfzeu-skih klic še živih, nezalrtih in nevarnih. V naglih pomladnih preminili vremena in opravil si lelo iznova težko vzdržuje pravšno ravnotežje v krvnem oblolcu in drugih poslih, v toni notranjem ue-redu in laki zmedi se uveljavljajo pritajene bolezenske kali in delajo hude zmede ponajveč pri krepkih ljudeh, kakor so kmetje in drugi delovni ljudje, ki udejstvujejo svojo spočito moč s preveliko vnemo. Spomladi je največ hudih in smrtnih pljučnic. Nekako v podobnem razmerju kakor pri sopilih se češče pojavljajo spomladi obolenja v sklepih, ki jim pravijo sklepni revuiatizem ali udnira. vuetja pri srcu. Ta nevmatična obolenja, sama po sebi mučna iu v nadaljnjem poteku zelo neprijetna, imajo največkrat svoj začetek v angini, vnetju golta ali prav za prav gollnih drgalk. Tako vnetje, ki je samo po sebi malenkostno in dela nekaj tež-koč pri požiranju, se navadno zanemarja in zato ostaja neozdravljeno in se rado ponavlja. Spomladi pa se zavoljo opisanih okoliščiu razpase to neznatno vnetje po vsem živolu, da se vnamejo sklepi in ž njimi tudi srce, časih samo v notranjosti, kar se pozna na okvari srčnih zaklopnic, časih nu zunanji prevleki, srčni mreni, časih na obeh straneh in celo srčni mišici. Vsa la revmatična in srčna obolenja, ki mučijo bolnika in ga ovirajo pri po-klicuem delu dolge teitms iu mesece, se uajrajše začenjajo in ponavljajo spomladi. Izmed manj pogostuih obolenj naj omenim še živčuo-dusevna motenja, ki se. jih s|>omladi pojavlja več kakor v drugih Ietuih časih. Ljudem z zdravim živčevjem in krepko iluSevuostjo prinaša pomlad novih pobud za življenje, njih živost se obnavlja in veča. Živčno slabotnim in duševno ve-gavim ljudem pa je pomlad nevarna čer. ki so jini vanjo zadene življenja čoln in razbije ob nji. Si*>-mladi namreč, ko jim zakoprni vse v njih, se te vrste slabičem |>ojavi občul ali zavest lastne nesposobnosti za življenjske zahteve ali pretirana samozavest navzlic očividui manjvrednosti. Tako nastajajo navskrižja v obliki živčuih napadov, duševnih blodenj in omračenj. Vsporedno z zvižuniin kolebanjein v živčno duševnem stanju se množe na spomlad tudi —- samoumori, ki so neverjetno mno-gokrat zaključek duševne razrvanosti in vogavosti. Kako ravnajino? t'e kdaj sploh, treba prav |tcsehno spomladi previdnuMi in opreinosii v vsem življenju. Ni-stal-no, z velikimi skoki združeno prehodim letno dolio prenesemo brez škode, ako se po |Niineti varujemo vremenskih skrajnosti in ogihljenm prevelikih naporov. Nespametno je. kar počno mnogi, du odlagajo zimsko obleko že v prvih toplih dnevih, ko jis zrak še mrzel. Cim dalje ostanemo odeli kakor pn zimi, tem bolje, premeniba obleke naj se vrši polagoma in »topnjemn. Ko smo kol otroci zgodaj silili v vodo. nam sturejši ljudje pravili, da je kopanje *ke njivo, dokler hrast ne ozeleni. To vodilo je pravilno. Pristavljam: No hodi v »rnco počivat, dokler ti jp ne dn hrast! Zdravo je in prijetno spanje v sobi z odprtim oknom. Srečen je, kdor jr imel vso zimo okno vsaj tnalo odprlo.la ga že sme zdaj nekoliko bolj odpre! i; kdor pu je s|>al doslej z zaprlim oknom, nai ga zdaj še ne odpira ponoči, dokler se vreme n-' ustali, kar se redno dogaja v naših krajih Šele v drugi polovici majuika. Sove, čez dan nuj spalnica dobro prezrači, kar jc celo pozimi potrebno. Opreznosti treba tudi pri virjevanjtr. Da»i je pomladno solnce zelo mikavne, veudnr je prezgodnje solnčenje prej škodljivo kakor koristno. Isto velja za vodo, dokler se zrak ue segreje, da člov • k tudi v senci ue občuti mraza. Spomladi se oglaša malone v vsakem človeku neka nagonska želja po sveti hrani, lo je khe naše prirode v stiski, ki je nastala radi nedostajanji vitaminov v hrani. Sevč. spomladi je pri nas malo zelenjnv in še manj sadja. Vendar bi trehalo gledali, da dobe vsaj rastoči in bolehni večkrat l.aj zelene šolale (ludi zajka iu divji regrat slu dobra), majhni otroci pn kaj svežega sadja; ena pomaranča nudi vitaminov za silo tudi trem ali štirim. V nedavnih časih in stoletja na/.uj jc bilo običajno, du so si tudi zdravi in krepki ljudje dajali puščali kri redno vsako leto, nekateri celo dvakrat. Morda so res v tistih -»krvavih • dobah preveč pmčali, gotovo pa je, da se dandanes premalo pušča, marsikomu bi puščanje preprečilo marsikatero bolezen, utrdilo zdravje in |Kxlnljšalo življenje. Od nekdaj so v navadi s|Mimladna zdravljenja s čaji, ki naj telesne sokove Mislijo in urede delovanje prebavnih in drugih organov. Seve, niso ti čaji, kakor se bere v reklamah, za vse in vsakega! Prav je. da si človek, ki trpi zaradi zaprtosti, spravi v red delovanje črevesa, prav je. dn si odpravi zimska zasliženja iz sopil, prav je, da si omeji čezmerno potenje ali spravi želodec do pravega teku. a za vse to je Ireba različnih sredstev, zelišč in cvetja in plodov in korenik, ki naj se rabijo opre/ no in samo v potrebi |k> navodilih, ne pn kar Ij i v en dan!' Naj nam te vrstice pomorejo preko pomladni! nevarnosti! ' Podrobnosti o v-som tem so zbrane v knjii i O zdravju in bolezni-, ki jo je lani izdala Družin sv Mohorja. Koledar Torek, 28. aprila: Pavel od križa, spoznavalcc. Noe! grobovi + V Mostah pri Žirovnici je včeraj umrl Jožef 2umer, star 71 let. Pogreb bo v sredo dopoldne na Breznici. Osebne vesti — Poroka. Včeraj sla so poročila v Železnikih g. |ukob Tavčar in gdč. Je rek« špendal. Oba sta bila zelo agilna člana luvših kat. organizacij. Obilo sreče! — Iz vojaške službe, imenovani so: za poveljnika 15. pododseka obmejne Irupe peliolni major Jaroslav šotolju, do sedaj poveljnik 1. bataljona ti. peSpolku »Kralja Aleksandra«; za vršilca dolžnosti načelnika štaba t. konjeniške divizije konjeniški major Uadomir Krnus, do sedaj Sel I. odseka voj. delegacije pri direkciji drž. železnic v Zagrebu; za vršilca dolžnosli referenta sauitete poveljstva ti moške divizijske oblasti san._ major dr. Roman Feditia, do sedaj upravnik varaždinske začasne voj. bolnice; za vršilca dolžnosti šefa notranjega oddelka jadranske stalne voj. bolnice san. kap. L razr. dr. Kazimir Lavinski, do sedaj vršilec dolžnosti upravnika podgoriške začasne voj. bolnice in za vršilca dolžnosti upravniku varaždiuske začasne vojne bolnice san. kap. 11. razr. dr. Nikolaj Slabile, do sedaj zdravnik 10. peSpolka. — V aktivno službo je preveden rezervni veterinarski kap. L razr. Franjo Kosič in v zrako-plovno stroko inženjerski poročnik Konstantin Triva. — Izpit so napravili med drugimi za čin ak-tivnegu topniškega kapetanu U. razr. poročnika Ciril Peče in Ivan Lovrič; zu čin akt. zrakoplovne-ga kap. II. razr. poročniki: Anton tsuh, Branko Faneld, Nikolaj Mikec, Pavel Sič in Vinko Butat. — Napredoval jo v čin intendanlskega pod-l>oročnika absolvent nižje šole iulendantske uku-demijc narednik Anton Trolia, števši ootrebna nova tehtnica. Sedaj smo res dobili tehtnico, na kateri bo mogoče tchlali 35 tonsko težo. Tehtnica je zgrajena po najmodernejšem načinu. Nai rti za vzorna gnojišča. V kmetijskem oddelku okrajnega načelstva .so izdelujejo načrti za vzorna gnojišča. Prošnjikov je 20. »Kokovnjači.c Tukajšnji dramatski odsek se pripravlja na uprizoritev ljudske igre »Rokovnja-či . Predstava se bo vršila v bližnji bodočnosti. *Movo mesto Na oklicih so: Tomazln Viktor, sobni slikar, in Barborič Frančiška, hči posestniku; Zore Pavel, pe-čarski pomočnik, in 1'olokar Marija, pletilja; Pučnik Karel, mizarski pomočnik, in Pekolj Marija, pletilja; Murn Adalberl, medičar in svečar, in Rev Marija, hči posestnika. Izkop iu prevoz telesnih ostankov s starega na novo pokopališče. Staro pokopališče bo čez par let popolnoma preurejeno. Nn prostoru, ki je toliko let služil kot zadnje počivališče telesnih ostankov Novomeščanoiu in ludi tujcem, so bo v doglednem času razbohotil prelep park. Namesto starega pokopališča, ki res ni več odgovarjalo svojemu namenu, zlasti še, ker je že od vseh strani zazidano s stavbami in se nahaja že lako rekoč sredi mesta, je bilo pred loti napravljeno ob Lo-čenski cesti novo, katero je blagoslovil 19. aprila 1925 g. prošt Karel Ceriir. Novo pokopališče je sicer prostrano, saj meri 12.000 ma, vendar pa bo poslalo tekom let zopet premajhno, zlasti ker je veliko vrla kamenitega in za izkop groba neuporabnega, če bodo meščani prenesli s starega pokopališča na novo vse svojo rajne. Od leta 1926 pa do danes je bilo izkopanih in prepeljanih na novo pokopališče 23 oseb. Leta 1926 v oktobru sta bila prepeljana tja Marija in Franc Kenda. V februarju 1928 Karel. Josipinu, Anton iti Alojzij Rozman. Isto leto v maju Ivana Barborič, Karel Tirlik in Anton Medved. V aprilu 1929 Marija Kavs: oktobra isto leto dr. Slane in sin Karel. Leta 1930 v novembru ss. Roznliju Jaklič in Geor-gija Križan. Januarja 1931 Kranja Burger in v marcu to leto: Virant Gabrijela. Kastelic Franc, Kastelic Anton, Kastelic Terezija, Kalčič Karel, Mraček Anion, Kalčič Augusta in Štefan Kraut. Izkopavanje pa se še vedno nadaljuje, ker bi vsa-do rad imel prah svojih rajnih na novem pokopališču. Od meščanov, pokopanih že na novein pokopališču, sla bila izkopana in prepeljana v Ljubljano dva in sicer glasbeni ravnatelj dr. Fiirster oktobra 1930 in isto leto g. svetnik Golia Ludovik. Poizvedovanja Mašlu sc jc manjša vsota denarja na poti iz Hrastnika na Kuin v gozdu pred prvo vasjo. Dobi sc pri ColobiČu, glavn, vratarju direkcije drž. Zcleznic, Ljubljana. Iz raznih krajev Rečica oh Savinji. Zopet je zaživelo na naši bistri Savinji. Vsak dan vozijo naši splava rji svoje llose v spodnje kraje naše države. So dnevi, ko lahko naštejele po 150—200 splavov. Res jc trgovina zopel oživela, toda na žalost morajo naši gospodarji čakati na plačilo blaga po pol iu ludi po celo lelo in to brez obresti. — Tu bi opozorili in priporočali našim lesnim trgovcem, dn bi ho bolj i trdno oprijeli svoje eplavarske zadruge. Vsi bi se morali obvezati, da bi svojega blaga ne peljali poprej naprej, dokler blago še ni prodano. Šele, kadar bi se to zgodilo, tedaj uaj bi doličudk peljal svoje splave. S lein bi dosegli neprimerno boljše eeno in izognili bi se tudi izkoriščanju od s I rani kupovalcev. Ne pa tako. kakor ;-e lo dela sedaj, ko večina pelje blago, ki še ni prodano in jo potem prisiljen jirodati ga za vsako ceno. Malo volje in zadružnega duha — in manj egoizma, pa bo šlo! — Umrl je Tkavc Jurij, kovač v Dol, Sidii. I Star jc bil 68 let. N. v m. p-1 li^M——BMIIB—III II I miltE* Senovo - Rajhcnburg. Pri nas postajamo moderni. Ali mar ni to moderno, če si sedemnajstletno dekle zaradi -.-nesrečne ljubezni « z »moderno očetovo kislino vzame življenje? Ker je leskovka ali brezovka prišla pri nekaterih iz mode, zato sla na njeno mesto stopila lizol in očetova kislina. Moderni pa lc smo. Znamo tudi v poznih nočnih urah sklepati pri kozarcu dobrega vinčka, kako bomo konkurenta ovadili, ker jc prekoračil policijsko uro, pa še vkljub temu mnogo prej zaprl. Znamo ludi na Senovem napraviti v občinski pisarni angleško soboto, ne glede na to, čc bo kaka stranka po več ur daleč prišla zastonj, znamo učeno debatirati in na pamet reševati velike probleme, znamo postavljati na glavo, kar jc bilo prej na nogah, znamo vrv na enem koncu odrezati, da jo potem na drugem koncu podaljšamo, znamo se prijazno smejati, med tem ko istočasno od jeze in sovraštva, zavisti in škodoželjnosti škripljcmo /. zobini. Znamo se potrkati na naša bivša vojašk.i prsa in na naše naobraženo čelo, da s tem dokumentiramo našo neoporečnost in tako zakrivanic. to, kar ljudje v nas gledajo. O, šc marsikaj znamo, pa naj kdo reče, da nismo moderni in napredni! Oiaj pravite? V svojem zagovoru v obtožbi proti zanikrnim rlaršem je neki ljubljanski gospod jako lepo opisal kmeta in vzgojo kmelskili otrok. Najbolj je prizadet kmetski stan z opisom ležišč kmelskili otrok. l'o njegovem spi l>0% naših otrok v smrdljivih in nemočnih gnezdih ... Gospod doktor kol izobražen človek lahko spozna, da je napravil s tem kmetu poklon, ki mora kmeta res zadeti. Že Koseski je izrekel: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peli! l\:ič ni čudno, da nas Lahi vaste z ušivci in ovčjimi pastirji ter nas imajo za neizobraženo tolpo. Pravim, ni čudno, če nas sramoti Lah. ko tako govori slovenski inleligent, ki razširja kmetsko prosveto... Gospod doktor, ali se ne bojite, da vam bodo kmetje pokazuli hrbet, ko boste prišli k njim?! Znan mi je gorenjski kmet, znan mi je č'ii in Kraševec in Tržačan. poznam štajerskega kmeta, pa tudi ubogega Italoškega vinilarja, pa vam povem po pravici, da nisem naletel še ti« otroka, ki bi spal v lakom smrdljivem gnezdu kakor vi trdite. Kot izobraženec ne vam pa posebej zahvalim za poklon, ki sle ga dali naši inteligenci in našemu delu! Pojdite po naših »030/1, pa boste videli prosvetne domove in prosvetne knjižnice, hranilnice in zadruge, gasilna in humanitarna društva, higi-jenske razstave, gospodinjske tečaje, kmetsko nadaljevalne šole i Id. in vas bo gotovo sram, da ste lako govorili... Prepričan sem, da ste Io izrekli nepremišljeno in v hilrici, ker drugače bi se morala celokupna dežela dvigniti proti vam. Slovenski kmet je zadnjih "> let silno napredoval in do napredka mu je s tihim delom in požrtvovalno pomagala duhovščina in dobro učiteljslvo. Kako se dela za kmetsko kulturo, boste pa videli na deželi, saj hodile vedno okoli. Pridite k meni, pokazal vam bom napredek slovenske vasi, obiskala bova vso veliko J ar o sedmerih občin, pet tisoč duš, pa ne bova dobila nobenega otroka, ki bi spal v »gnezdu«. — Podeželski župnik. (Mojc ime vam je na razpolago v uredništvu.) Kamnih Kaj bo z našo pošto? Naše mesto se pripravlja letos na vso moč zu tujsko sezono — tozadevno je bila '20. marca anketa o tujskem prometu, o kateri je »Slovenec" že poročal in med drugim tudi o naši pošti. Pribiti moramo, da sedanji lokali poštnega urada nikakor ne odgovarjajo. Za vse: Čakalnico, telefonsko govorilnico, blagajno, paketno pošto, ckspedicijo itd. jo samo ena soba. V njoj posluje deset oseb. V Kamniku pa Je liarastel promet nn 10.000 enot. — Vse to gotovo ni v čast našemu kraju, posebno kot letovišču, in skrajni čas je, da dobi poštni urad primerne lokale ali rolo stavbo. Pripomnimo, da ima mestna občinu prav primerno stavbišče na razpolago za gradbo poštnega urada. — Popravljamo pa resnici na ljubo. dn se dostavlja pošta takole: inesto s predmestji prejme trikrat na dan pošto na doni. I'e-rovo. Bakovnik, Duplica, Šmaren, Podgorje enkrat na dan. Stranje, Mekinje, Nevlje in Tunjice trikrat na teden; nc pa dvakrat kakor je pi3al edon ljubljanskih dnevnikov. Prav bi bilo, da bi tudi Mekinje in Nevlje ter še Stranje dobivalo pošto vsak dan. posebno v času tujske sezono, ker so v teh krajih nastanjeni tudi letoviščurji, ki dobivajo le vsak drugi dan pošto, dasi so oddaljeni lo četrt ure. _ Ker se je v časopisih pisalo o naših nošt-nih razmerah, posebno kar so tičo poštnih lokalov — je lastnica zato poštnemu uradu lokalo odpovedala in sicer se mora poštni urad 1. avgusta izseliti. — 'Kuj bo sedaj? Drugih primernih lokalov ta čas ne bo mogoče uajti. — zgradbo novih ni tako kmalu pričakovati in tako se zna naia pošta o tujski sezoni znajti na cesti! IP Ljubljana Pozor I Pozor! 11. ZVEZEK dr. M. Opekove KNJIGE POSTAVI izide 1. maja Obseg Isti kakor v 1. zvezku. Ceno ista. — Naroča sc v prodajalni H. Ničmanovi, Kopitarjeva ulica I LJubljana. Kaj bo danes Drama: Opera: Zaprla. »Luizac. V naslovni vlogi gospa Zlata Gjungjeiiac-Gavellu. Ked E. Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Balio-vec, Kongresni trg 5; mr. Ustur, Sv. Petra cesta 78; mr. Hočevar, Šiška. © Novi policijski upravnik v Ljubljani. Dosedanji upravnik policije v Mariboru g. Vekoslav Kerševan je prišel v Ljubljano v nedeljo z vlakom ob pol 6 zvečer. Na kolodvoru ga je pričakovalo skoro vse uredništvo ljubljanske policije. Včeraj dopoldne iu popoldne je g. Kerševan prevzemaj posle od dosedanjega upravnika ljubljansko policije banskega inšpektorja g. dr. Ouštiiia. (1. Kerševan je včeraj tudi žo obiskal in pregledni vse urade ljubljanske policije, kar raU je bilo toliko lažje, ker pozna že ves ustroj tukajšnjega policijskega aparata in osebno tudi žo vse referente, 0 Pastoralna konferenca za uieslo Ljubljano bo v sredo, 29. aprila ob 4 popoldne v duhovskeni semenišču. 0 Praznik bi. Janeza Boska na Rakovniku je v nedeljo lepo izpadel. Dasi ravno je dan /»oclova-nja vpeljala sv. Cerkev za salezijansUo družbo šele pred onim letom, vendar jo udeležba tega dno pokazala, kako si je bi. Janez Bosko pridobil srca. Pozornost je vzbudil domači mešani zbor dečkov, ki je s posebno vrnemo iu natančnostjo izvajal Foerster-jevo mašo ln honorein sanetae Cecfliaec. Krasen popoldanski cerkveni govor stolnega župnika g. dr. Klinarja je navdušil poslušalce zu češčeuje in posnemanje velikega vzgojitelju mladiue. Za prosveto in zabavo je služila večerna prireditov s petjem, deklamacijami in godbo, kakor ludi veseloigra: -Kdor išče, najde;, ki so jo uprizorili dijaki zavoda. Praznik so obhajali tudi vsi drugi salezijauski zavodi, posebno slovesno v Zagrebu v veličastnem svetišču Jezusovega Srca. 0 Občni zbor Stavbne zadruge Akademski dom«, r. z. z o. z. sc bo vriši] 8. maja t. I. ob pol šestih popolduo v prostorih Akademskega domu«. Dnevni red: I. Poročilo načelstvu. 2. Odobritev računskega zaključka zu 1. 1930. 3. Volitev načelstvu. 4. čitanjc revizij-skegu i>oročila. 3. Slučujno>li. — Vabimo člune, du se občnega zbora udeležijo. — Načelstvo. 0 Slovanski klub ima svoj redni občni zbor dne 8. maja 1931 ob 18 v prostorih SKA Starešinstva, Miklošičeva c. 7 priti., z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 0 Srcdnješolskn organizacija >Žar« na dri. klas. gimnaziji v Ljubljani priredi dne 4. maju ob 8 zvečer v opernem gledališču Fonvizinovo komedijo »Miljencek«. Dijaki klasične gauinazije so se žo večkrat, lahko rečemo, postavili s svojimi dramatičnimi prireditvami ju prepričani siuo, du lo-tošnja predstava nikakor ne bo zaostajala za prejšnjimi, zlasti še, ker režim stvar g. Bratko Krelt, ki 1)0 vpletel v komedijo svojstveno domislico in jo bo s tem znatuo poživil. Posebno se uaui zdi potrebno, omeniti režijo v smislu konstruktivnega realizma, katerega sledove smo imeli priliko zapaziti že pri »Mercadetuc v režiji dr. Gavelle. Prepričani smo, da bo ljubljansko občinstvo tudi to pot vedelo ceniti kulturno vrednost dijaških prireditov in dn bo to tudi v polni meri dokazalo s tem, da bo napolnilo hišo. 0 Industrijske akcijske in druge družbe, zavodi, ustanove in korporacije, banke, hranilnice in podjetja, kakor vse juridične osebe, katerih sedež je v Ljubljani in ki se niso izpolnile za ljudsko štetje lista za poljedelsko gospodarstvo, se vabijo, da se zglase nemudoma v mestni posvetovalnici, soba štev. 22, kjer dobe tozadevne obrazce, katere je treba izpolniti takoj. O Zeissove tovnrne v Jeni. 30. aprila ob 20 bo predaval na tehniki g. iug. Leo Novak o Zoisovih tovarnah, L del, no pa, kot je bilo 26. aprila pomoloma javljeno drugi del. — Akademski klub geodetov v Ljubljani. 0 Mi ubogi pešci! Prejeli smo: Kar 6e je pripetilo meui včeraj, se jo najbrž že skoraj vsakemu pešcu, pu tudi meni se ni pripetilo prvič. Greni ob pol eni čez Karlovški most, lopo po hodniku za pešce. Sredi mostu mala luža, taka, da bi jo mogel z obema dlanema pokriti, kdo bi se brigal za to lužo? Pa ti pridni od Češtiovarja osebni avto — pljusk! — naruvnost čez lužico. V trenutku sem bil pobrizgun od čevljev, po hlnčah in po črnom površniku, vse je bilo pokrito z velikimi madeži mastnega blala. Še celo na klobuk se je prilepil kakor dvadinarski novec velik madež. Avto pa jo hrzel dalje, v 80 kilomelerskem tempu navzdol po Karlovški cesti. Tik za njim jo vozil drug avto. Soter je opazil katastrofo, iii se je zgodila z meuoj, morda som so mu zasmilil in Jo znižal hitrost svojega vozila na 20 kin in tako preprečil, da 1110 ni obrizgalo še njegovo vozilo. Ves blaten grem v mesto. Srečujejo ine ljudje in se' ml posmehujejo, znanci pa me sočutno vprašujejo, če nimam nobene krtače. Pripravljeid so mi jo posoditi! Šele po treh urah sem mogel vsaj za silo osnažiti obleko, ostanki madežev pa bodo ostali šc, nekaj časa v njej. Kuj bi so zgodilo, čo bi bil moral iti recimo '/.a pričo k poroki ali pn. da bi 1110 morda Zveza indu-slrijcev povabila ua banket? Kaj naj grom takšen, poln madežev? To se mi sicer 110 more pri[>etiti — j,er som pešec in ne bom nikoli povubljen nu tak banket. Ampak tudi meni in nešteto sotrpinom je zelo nerodno. Kaj smo pešci res lako izpostavljeni na milost in nemilost brezobzirnih gospodov uvto-inobilistov? Kje naj si poiščemo zadoščenje, kje odškodnino za,izgubo času, za zamudo pri delu, za zamero, za zasmeh iu kje odškodnino za pokvarjeno obleko? Ali smo pešci res samo uboga raja? Morda bi mi moglu odgovoriti ua to »Slovenčevac pravna posvetovalnica 111 željno pričakujem odgovora! K. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, L tsbSjana, Aleksandrova cesta 12 0 Zopet gostilniški pretep. Seveda lii mogla minili nedela, du ne bi fantje kje komu posvetili z nožem. V nedeljo Se 111 bilo tako hudo kakor običajno in poleg ranjencev iz bilke v Kolodvorski ulici, o kateri jo poročal že »Slovenski liste, je bolnišnica danes sprejela šo 23 letnega Ivana Jeriho, delavca iz Sostregu pri Ljubljani. Sostrski fantje so so v nedeljo zvečer v neki gostilni stepli iu neki G. V. je sunil Jeriho z nožem v desno pleče. Jeri-liova rana pa k sreči ni nevarna. 0 Nesreče v Gruberjevem prekopu ni bilo. V nedeljo in včeraj 1-0 krožile po Ljubljani vesti, UCinkovMa zaKIta proti vnetju v vratu in prehladu; Panfiavin-pasuie da se jo v nedeljo zjutraj ponesrečil v Gruberjevem prekopu neki človek. Informirali smo sc o tem iu zvedeli, da nesreče v Gruberjevem prekopu sploh nI bilo, temveč, da se jo v bližini »špice: odtrgal čoln in po Gruberjevem prekopu ušel dvema svojima lastnikoma, čoln se je ustavil ob stebru Karlovšega mostu, kjer so ga potegnili nu suho. To je bila vsa »nesreča« v Gruberjevem prekopu. ©Dve tatvini. Trgovčeva žena Antonija ško- pek, stanujoča v Aškerčevi ulici 5, je prijavila policiji, da ji jo nekdo ukradel v nedejjo zvečer r, dvorišča majhen otroški voziček, s kakršnim so igrajo otroci. Voziček jo bil vreden 600 Din. Sosedje so ji povedali, da so videli na Enionski cesti neko 10 letno deklico, ki je peljala pred seboj tak voziček. Obenem so videli tudi nekega i«;oške-ga, ki je skočil v nedeljo zvečer z dvorišča preko ograje na cesto. Najbrže jo la moški ukradel voziček in ga izročil deklici, ki sama ne bi mogla čez ograjo. — Ljubljanska kriminaliteta je obogatela zadnje dni, kakor se zdi, za novo vrsto tatvin. Ponovno so jc namreč žo pripetil slučaj, da so tatovi ukradli z avtomobila rezervno kolo. Zadnja taka tatvina se je pripetila tovarniškemu ravnatelju Juliju "Dinerju iz Zagreba. Temu jo bilo iz neke ljubljanske garaže ukradeno rezervno kolo znamke »Firestone« vredno 1200 Din. 0 Tvrdka M. Tifar prosi vljudno cenjene odjemalce, da se za časa renoviranja šelenburgove ulico poslužujejo glede naročil telefonske štev. 2934 ali pa po podružnici na Sv. Petra cesti 20. Vsa telefonska naročila se dostavljajo takoj in točno v urade ali na dom. Maribor □ Otroška prireditev v francoskem krožku. V soboto popoldne se je vršila v Vesni že druga otroška prireditev francoskega krožka v letošnjem letu. Obiskali so jo poleg rednih člauov iu prijateljev krožka zlasti .starši otrok, ki obiskujejo francoski otroški vrtec. Tudi šolska mladina nižjih razredov je bila lepo zastopana. Izredno bogat in pester spored (petje, deklamaciie, dialogi, rajanje iti recitacije) so posamezno skupine prav gladko in vsestransko zadovoljivo izvršile. Starši so imeli priložnost, da vidijo, kako njihovi malčki lepo napredujejo. Podčrtati je treba zlasli dobro in čisto izgovorjavo inladih Fraucozov in veliko vnemo ter koraižo, s katero so nastopali. Velike zasluge za lepo iu prisrčno uspetje te otroške prireditve pa imajo gospe, ki požrtvovalno vodijo otroške tečaje, in sicer ge. Flirrer, d'Accai'0 ter Vrečko, ki jo uaštu-dirala vso pevsko točke. Lahko se ugotovi, da je bila omenjena prireditev med najbolj posrečenimi in najprisrčuejšinii, ki jiii je doslej organiziral lu-knjšnjl izredno agiiui in živahno delujoči francoski krožek. \ rlim propagatorjem francosko jugoslo vansklh zbližcvalnih kulturnih težeuj v Mariboru naše toplo priznanje. □Z ozirom na Trstenjakovo razstavo je zelo aktualuo predavunje, ki ga bo imel jutri zvečer v Ljudski univerzi g. Vejiosluv Bučar, odlični poznavalec lužiških razmer, o tamošnjih Srbih v sedanjosti in preteklosti. □ 20 kolesarjev nad avtomobili6ta. Sredi Stritarjeve ulice v pozni uri. Trgovskemu potniku L. Petroviču jo 20 kolesarjev zaprlo cesto. Med njimi jo bil celo bojevitež, ki je šel nad Petroviča s topim predmetom dvakrat po glavi. Potem 60 je iz ozadja slvorilo šo drugo uevaruo bitje iu treščilo šoferja uekajkrat s palico po glavi, da Je moral iskati zdravniško pomoč. Kolesarje je pobrala noč. Ja-drnost njih poleta [m ni mogla zabrisati sledov. V Stritarjevi sc jc spočelo, v Murijini 13 so bo končalo. □8353 dinarjev pričam se je izplačalo ob priliki procesa proti Resnikovim morilcem. □ K veliki poneverbi 230.000 diuarjcv, o čemer je poročal včerajšnji Slov. list, poročamo naknadno: Milan P. priznava primanjkljaj 180.000 di-uurjev, izgovarja pa so, da je uporabil ta denar, ker je prodajal blago po nižjih cenah kakor 60 bilo v smislu kartela in ker je moral plačevati »bakšišr. □ Ni vso zlato, kar so sveti. Potikal se jo po mariborski okolici možancc in prodajal prstan-cke .uhančke, ogrlice, verižice in obeske, pristno železuo in kovinaste. za najčistejše zlato. Pa so inožancu na sled prišli ter ga s prepeljavo v Ključavničarsko 2. užugali. □ Pobrclje jo naraslo za 055». Včeraj se jo zaključilo ljudsko štetje v Pobrežju. Prebivalcev jo 3965. Od teh 1945 moških in 2030 ženskih. Slovencev je 3788. Nemcev pa 90. Narastek: 6598. □ Ljudski oder. V četrtek ob običajni uri sestanek. Važno. Vsi! □ Gostje pridejo. Solnograškl športni klub Atletik gostuje v soboto in nedeljo v Mariboru in sicer prvi dan 7. Mariborci, drugI dan pa z Ra« pidovei □ Mariborska opereta. Drevi gostuje v >čar-daški kneginji: Marica Lebejevn kot Silva. — V kratkem bo premijera Szirmajevega »Kavallrju Miška . G Ena najstarejših Mariborčank preminula. V visoki starosti 96 let je preminula soproga krojaškega mojstra Terezija Sodin, Orožnova 9. Po-kojnica jo bila bhiga krščanska žeun iu članica raznih katoliških organizacij. Bodi ji ohranjen časten spomini Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice nu mestno pokopališče. □ Otvoritveno kolesarsko dirko jo priredilo v nedeljo kolesarsko društvo Edelvvejss: ua progi Tezno—-Polskava. Na cilj so dospeli v sledečem \rslneni redu: Ledinek, Lah, Smeh, Melzl, Seidler, Nass iu \Veuibandl. Dirkalno vodstvo s priljubljenim restnvraterjem llalbwidlom na čelu je svojo nalogo rešilo v odličnem smislu. Ptuj Koliko je ljudi v Ptuju? To vprašanje je seduj po opravljenem ljudskem štetju že rešeno. Dne 1. aprila jo bilo v ptujskem avtonomnem mestu 4261 oseb; 2040 moških in 2221 žensk. Jugoslovanska narodnost ima 3842 številk, nemška 39«, madžarska 2 in raznih 10. Katolikov je 4117, pravoslavnih 45, evangeličanov 63, Židov 23, raznim drugim verstvom pripada 13 meščanov. Iz kronike mestne župnije. Prejšnji teden so pokopali po vsej priliki najstarejšega človeka v Ptuju. Bila je lo Cerče Marija, ki se je rodilu leta 1840. — Žalostna smrt je zadela Fras Julijano iz Polcušaka. Umrla jo v bolnišnici na porodu dvojčkov. Mrtva sla tudi oba otroka. — Trgovčev sin g. dr. Maksimilijau Slavič, dipl. trg., so je poročil a gdčno lrmgard Hilčerjevo iz Češkoslovaške. Nezgode. 30 letni čevljarski pomočnik Arnuš Martin iz Krčevine, ki pa je bil trenutno brez dela, jn v soboto metal krmo s jileva, iz dobre volje. Lc-stvu se jo zlomila in Arnuš jo obležal na tleh r. zlomljeno roko. — Nesreča lo ]tot ni počivala tudi med najmlajšimi. 6cle 8 mesecev ima Ivan Mežna-rič iz. Zabovcev, pa si je zlomil nogo, ker se je neki drugi otrok naslonil nanj. — Anton Predikaka iz Sv. Lovrenca pa si jo zlomil roko. Ni bilo pravega nadzorstva, ker so mater prav isti dan pripeljali i/, bolnišnice. Pri slamorezmci je nekako zavrtel, pa so bili dveletnemu otroku zmečkani prsti in dlan. Novi občinski odbornik je g. dr. Mrgole Matija. V ltieslui občinski odbor je imenovan namesto odstopivšega velclrgovca Franca Lenarta. Pri zadnjem požaru v Ornigovem skladišču .-n je bilo treba zahvaliti edino miruemn vremenu, da ogeuj ni uničil tudi velike kasarne v soseščini in ostalegn bližnjega kompleksa. V bodoče se spričo varnosti pred požarom ne bo več dovolilo postavili nobene lesene stuvbe sredi mestu. Glede lažjega alarmiranja ob podobnih prilikah bodo gasilci na svojih stanovanjih dobili zvonce. Kulturni obzornik Nove črnušhe orgle Ta veliko noč smo jih dobili, in prvo, kar so nam po procesiji zu igralo, je bila veličastna velikonočna aleluja, ki jc v mogočnih, širokih akordih po cerkvi valovila in sc zaganjalo, da se nam je zdelo, kakor da vsa cerkev pjava po ogromnem glasovnem vnlovju. — Pretekli teden so jili prišli strokovnjaki preiskovat: msgr. Premrl kot načelnik škofijske cerkveno glasbene komisije, in P. Ilugolin Sattner iu dr. Kimovec kot člana. Pridružila sta se jiin šc vojaški višji kapelnik dr. čeriu kot bivši dunajski dvorni organist in šentviški profesor Tome. Po podrobnem pregledovanju posa-meanib registrov, različnih zvez (kombinacij) iu celote kar take, so izjavljali, du so orgle prvovrsten umotvor, pa naj žc gledamo njihovo točno odgovarjanje ali sijajni glas in prečudno lepoto, očarujočo prelest posameznih spremenov (registrov). V orglnh imamo zastopane vse poglavitno vrsto registrov: od nežnega, kot deto rahlo boža-jočega dolce (sladek) do mogočno, kar skoro ropotajoče trobentajočo trombe; od tiho, kot večerni veterc v listih tajno selesteče vox coeiestis (nebeškega glasu) do široko, polno se razmahujočega prlncipala (gospodarja, načelnika); od pokritega, temno v so godrnjajočega burdona (debelega čmr-Ija) do žive, skokonogo prepihu,joče llavte (fluuto trnverse, pastirske piščali), ki ima, če se sme po Bvoii naravi razvijati, najrajši venomer vse štiri v p.raku; od mehko sc ovijajočega salicionala (vrhove piščati) do izdatno ] ki pop rane čveterovrstne miksluro (mnšanico) iki. itd. Pa rajši kar celotni načrt (dispozicijo) nopišimo. Na L mauualu pojo: t. principal 8', 2. burdon 8', 3. koncertna v»ola s', 4. salicional 8', 5. oktava 4', 6. flaulo ??nverso 4', 7. mikstura 2H (čveterovrstna) 111 8. iromba 8'; 11.1 11. man.: 9. violinski principal <7, 10. harmonična flavta 8', 11. dolce 8', 12. von coeiestis 8', 13. prhi-cipalino 4', 14. dulciana 1'; v pedalu: 15. violoti 16', 16. subbas 16', 17. pianobas 16', 18. burdonal 8'. Vsega torej osemnajst spremenov, kar da krog enajst sto piščali, zalo je pa tudi kuj glasu, kadar so vsi registri odprti, zlasti še, če orgle čutijo nad seboj pravega mojstra, kakor so jih te dni nekaj skusile. Posebej naj omenimo samo Šc koncertno violo, ki ima glas, da ga bo menda komaj kak goslač bolj dehtivo pojočega mogel svojim goslim izvabiti. Lepota glasu naših orgel je tolika, da srce In dušo kar opaja; tako da na vse drugo pozabi in se samo v tem mudi, kar s korn kot prisrčna, topla ljubezen božajoče po cerkvi plava, zlasti So jr Sadjarskega in vrtnarskega društva v veliki kazin--ki dvorani na Slomškovim Irgu (poleg stolnice). BILANCA DRŽ. HIPOTIiKARNE BANKF. 1/. bilance Dr. hip. banke za 31. marec 1931 posnemamo tele podatke (v oklepajih bilanca /. dne 28. februarja 1031): Aktiva: blagajna 11.3 (34.0), Nar. banka iu Poštna hranilnica 183.7 (270.2), posojila: hipotekama 2.270.5 (2.276.4), komunalna 482.1 (470.0), vodnim zadrugam 75.5 (75.7), uienlčno-bipotekarim 48.7 (43.9), loinl>ardiia 95.2 (95.2), menice domače 91.2 (93.0), nepremičnine 80.05 (78.2). tek. račun fin. ministrstva 25.8 25.8 (—), |»o drž. posojilu te 1929 in 1980 98.1 (89.0), začasno posojilo fin. ministrstvu 113.4 (123.5), akt. tek. računi 08.75 (562), efekti 129.0 1127.9). efekti fondov 58.4 (56.2). razna aktiva 128.4 (121.1), kavcije, garancije itd. 241.1 (105.8); pasiva: samostojni fondi 74.4 (73.3), fondi in glavnice javnih ustanov 1.631.9 (1.637.9), zasebne Klavnico in vlogo 58.90 (575.0), rez. fond 56.0 (56.6), amort. fond 10.5 (10.5), založnice in obvezuiie 48.8 (69.7), tek. jNisebni račun fin. uiin. 30.8 (55.3). depozit fin. min. za anuitete pogodbi v.a 1929 44.5 (44.5), tele. račun družbe • Kp.lt i-molles-: iz Pariza 98.1 (89.0), pas. tek. računi 808.0 (365.9), razna pasiva 164.7 (151.i). Pregledna slika bilance je naslednja (vse v milj. Din): 28. 2. 31. 3 gotovina in naložbe 301.8 225.0 posojila 2.967.7 2.978.2 tuz. tuja posojila 2.286.3 2.295.3 inoz. tuja sredstva 966.3 932.7 IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE r. dno 22. aprila 1981. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri /. izkazom dne 15. aprila.) Aktiva: zlato iu devize 200.8 (+ 5.9), tečajna razlika 876.8 (—2.0), posojila: menična 1.216.9, lom-bardna 183.3, skupaj 1.400.8 (+3.1); pasiva: bankovci v obtoku 4.583.1 (—102.2), dr. terjatve 107.9 (+57.2), obveznosti: žiro 646.0, razni računi 117.3, skupaj 1.068.3 ( 52.3): ostale j»ostavke ueizpre-menjene. • Za ločene ali skupne rboruicc? V nedeljo se je vršil občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani. Zanimivo je, da jc bil po prav živahni debati izvoljen za predsednika ponovno g. Rebek, za podpredsednika pa g. Pičman. Kakor piše »Slovenski Narod , jo bila dosežena popolna sprava. Pripominjamo, da bi bilo dobro vedeti, če se ta sprava nanaša tudi ua stališče glede ustroja zbornice. Ali ie g. Rebek pristal na tezo g. Pičmana, ali pa g. Pičman na tezo g. Rebeka? Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. d. d. v Ljubljani, so imele dne 27. aprila svoj redni občni zbor, ua katerem se je odobril računski zaključek za minulo poslovno leto iu pritrdilo predlogu upravnega sveta na 8% dividendo. Kuponi družbinih delnic st. 11 se bodo torej vnovčili po-čenii s 1. majem 1031 z 8 Din pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri njeni podružnici v Zagrebu. Vpisi v trg. register. Zdravič Franc, Irgorcc z ler-oin in ogljem na deli., Dolga vas pri Kočevju; Matko Zalar, trgovina z lesom, Šoštanj; Alojz Zupane, trgovina z lesom in gozd. pridelki, Zgornji Polič. Vpisi r radiutni regisler. Strojna zadruga v fcikolah, r. z. z o. z. (načelnik Trčko Franc,- pos. v fcikolah); Živinorejska zadruga v Stični, r. z. z o. z. (načelnik Mestnik Jožef, pos. v Stični). Potrjena poravnava. Kohlenbrandt Marija, trgovka iu posesluica v Črni uri Prevaljah za 60%. Mlekarska zadruga ua Vrhniki. V nedeljo dne 1". aprila se jc vršil v prostorih Rokodelskega doma na Vrhniki občni zbor Zadružne mlekarne na Vrhniki. Članov ima zadruga 004 in je preteklo leto med svoje člane razdelila za mleko 1,900.000 Din. Alleko jc plačevala po 1.50—2.40 Din za liter. Dc-nurnega prometa jc bilo v letu 1930. 8.8 milij. Diu. Ker je dosedanji načelnik odstopil, je bil na občnem zboru izvoljen že mnogoletni načelnik Tršar Začetek ob 13. Važna točka dnevnega reda je sklepanje o združitvi Sadjarja iu vrtnarja s ■»Kmetovalcem .'. — Po zaključku skupen ogled vinarske iu sadjarsko šole. 3. V ponedeljek i. maja prvi sadjarski kongres v isti dvorani. Začetek ob 8. Dnevni red: Razprava o sadni kupčiji, o zatiranju sadnih zajedavcev, sredstva za zulirauje, vprašanje obveznega zatiranja, predlogi drevesničarskega odseka. — Po zaključku zlel v Si. llj pri Mariboru. Ogled velikih sadovnjakov gg. bratov Kataliničev, Petra Mioviča, Ivana Baumana, Karla Dimnika i. dr. Z ozirom na veliko važnost sadjarstva v našem narodnem gospodarstvu je želeti, da se leh prireditev sadjarji udeleže v čim večjem številu. Pobude, ki jih bodo dobili pri obravnavah, in zanimivosti, ki jih bodo videli nn izlelih. bodo gotovo odtehtale stroške in trud. Franc, posestnik na Vrhniki načelnikom mlekarske zadruge, njegovemu namestniku pa z i t ko Jakob, posestnik iz Verda. V nadzorstveni odbor sta bila nanovo izvoljena Kradeško, pos. v Vel. Ligojni in Vrhovee, pos. na Drenovem griču. Občnega /bora se je udeležilo nad 200 članov. Gotovo bi pa bila udeležba mnogo številnejša, če bi ravno isti dan iii isto uro ne ra7prouajaIi dvoje posestev na prostovoljni dražbi. Potek debate na občnem zboru je bil precej buren in ojsler. V sedanjem načelstvu iu nadzorstvu imajo skoraj vse vasi vrhniške občine svoje zastopnike. Le kraja Breg in Vas trga Vrhnike nimata nobenega. Predstojništvo sestoji iz treli članov, kar je pa premalo za lako veliko in obširno zadrugo. Zato svetujejo nekateri predstojništvu, da na prihodnjem obenem zboru stavi spremembo pravil mesto treh vsaj pet, če ne sedein članov pred-stojništva. Borza Dne 27. aprila 1931. Denar Devizni tečaji so danes ostali v glavnem nciz-premenjeni. Prometa je bilo inanj, največ ga je pa bilo še v devizi Praga. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2284.50 bi., Berlin 1352.50—1355.50 (1354), Bruselj 790.80 bi., Budimpešta «91.24 bi., Curih 1093.80—1006.80 (1095.30), Dunaj 798.07-S0I.07 (79*1.57), London 275.95—276.75 (270.35), Nevvyorl< 56 745 bt, Pariz 221.27—223.27 (222.27), Praga 168 — 16S.S0 (I6S-40), I rst 297.55—297.70. Zagreb. Amsterdam 2284.50 bl„ Dunaj 79S.07 —S01.07, Berlin 1352.50 -1355.50, Bruselj 790.S0 bi., Budimpešta 989.74 -992.74, London 275.95-270.75, Milan 290.612—298.612, Nevvyork 56.045—56-845, Pariz 221.10—223.10, Praga 168— 168.S0, Curih 1093.80-1096.80. Skupni promet brez kompenzacij 4.9 milij. Belgrad. Berlin 1352.50-1355.50, Budimpešta 989.74—992.74, Curih 1093.80-1096.80, Dunaj 778 07 —801.07, London 275.95—276.75, Newyork 56.0450 -56.8450, Pariz 221.27-223.27. Praga 16S-168.80, Trst 296.55—298.55, Bukarešt 33.77—34 27, Stock-holin 1521-1525. Curih. Belgrad 9.13125, Pariz 20.2925, London 25.22875, Nevvjrork 518.95, Bruselj 72.20, Milan 27.1825, Madrid 52.25, Amsterdam 208.575, Berlin 123.64, Dunaj 73.01, Stoekholin 139.05, Oslo 138.95, Kopenhagen 138.95, Sofija 3.70, Praga 15.37, Varšava 58.20, Budimpešta 20.50, Atene 0.75, Carigrad 2.4625, Bukarešta 3.08875, llelsingfors 13.05. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes sla-bejša in so tečaji večinoma popustili. Tudi prometa je bilo manj, kajti zagrebška borza beleži zaključke samo v vojni škodi iu v Blcrovih dolarskih papirjih. Tržišče bančnih delnic je ostalo v glavnem neizpre-menjeno. Zaključena je bila Union-banka po neiz-premenjenem tečaju 174, oslabela pa je Zemaljska, ki jc bila zaključena po 140. kakor tudi Jugo-banka. ki Je bila zaključena po 74 iu 73. Industrijski papirji beležijo zaključke pri Guttinannu po čvrstem tečaju 129, dočim je osiješka Šečerana ostala neizpreme-jijena. Med paroplovnimi družbami je bila čvrsta Dubrovačka, ki je bila zaključena po 385, slabejša pa je bila Occania, ki jc bila zaključena po 200. Ljubljana. 8% Bler. pos. 94.50 bi., 1% Bler. pos. 83.75 bi, Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 d., Praštediona 920 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 338, Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap-: 1% inv. pos. 8S.25-S8.73, agrarji 51.50—52.50, vojna škoda ar. 426— 426.50 (426—426.50), kasa 426— 426.50 (426.50), 5. 125 den., 12. 426—42S, S% Bler. pos. 93.25- 94 (93.50), 7% Bler. pos. 83.25 -84.375 (83.75-83.50, S3.25), 1% pos. Drž. hip. banke 84—85.25, 0% begi. obv. 67.75 —6S.50. Pos. mesta Zagreba 72 bi., Tobač. srečke 25 bi.. Srečke Rdeč. križa 38 den. Bančne delnice: Ravna gora 72.50 den-, Hrvatska 50—60, Katolička 33 den., Polio 52 den., Union 174-176 (174), Jugo 73-74 (73, 74), Lj. kred. 120 den., Narodna 7850 7950, Obrtna 36 den., Praštediona 925—945, Etno 118 den.. Srbska 187-190, Zemaljska 140-142 (140). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Outtmaun 128—130 (129), Slavonija 200 deu, Danica 90 bi.. Drava 235-237, Scčerana Osjek 295- 300 (295), Osj. ljev. 215 den., Brod. vag. 62 den., Union 70 - 80. Vevče 128 den., Isis 45-50, Ragusea 382.50—390 (385), Occania 195-202 (200), ludr. plov. 525 den., Trboveljska 305—310. Belgrad. Narodna banka 7850, 1% inv. pos. S7.50, agrari 51—52, vojna škoda 426.50— 427, 0".i begi. obv. 67.75- 68.25, %% Bler. pos. 94-95.50, 7 Bler. nos. 83.50, 1% jvos. Drž. hip. banke 85.25. Dunaj. Podon.-savska-jadran. SS.S0, \Viencr Bankverein 16.05, Credifanstalt 45.50. F.scompleges. 159.°5, Guttmami 15.35, Alpine 18.65, Rima Muranv 49.50. ; Žifni #i-sr Na današnjem žitnem trgu je bilu tendenca čvrsta in so cene pšenice iu koruze ponovno na-rastle. lako so zahtevali za gornjebačko blago 177.50, za Srbobran 175 iu bauatsko blago 172 50. Za koruzo so zahtevali 107.50. pariteta Iudjija. Ostali predmeti so bili neizpretnenjeni. Zunanja tržišča javljajo slabo tendenco. Novi Sad. Vse ueizpreinenjeno. Promet; 10 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 25 vagonov koruze, 11 vagonov moke. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet živahnejši. Pšenica maj 15.50-1556, zaklj. 15.53— 15.54, junij 15.45—15.52, zaklj. 15.40—13.47, rž maj 14.10, zaklj. 13.98—14, koruza maj 13.39-13.74, zaključek 13.60-13.62, julij 13.90—14.00. zaklj. 13.0S 13.99, tranz. maj 10.95—11, zaklj. 10.83- 10.90, julij 11.30—11.40, zaklj. 11.25—11.35. les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona oglja. Tendenca /a les je neizpremenjeno mlačna. Nadalje je bilo eksekutivno prodanih 12 vagonov desk in plohov (ca. 350 kub. metrov jelovega in smrekovega rezanega lesa). Cena je bila za ško-rete 12 mm /a 1 tn'4 2-10 Din, deske in plohi 17—66 nim za 1 in11 185 Din. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Fdv. Saborsky 8: Co-, Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 2752 goved. Iz lugoslavije 200. Cene: voli najboljši 1.70, I. 1.25-1.50. II. 1 10—120. III. 0.90—1, krave I. 085—1, II. 0.75—0.80. biki 0.85—1.05. klavna živina 0.50—0.70. Tendenca zelo mlačna. Cene so v splošnem padle za 10 do 15 grošev. Jajca Cena. ki je sicer od našega zadnjega poročila poskočila na Din 0.675, je zopet padla na Din 0.60, ker je produkcija povsod dosegla višek. Italija, naš najvažnejši odjemalec, ki jc v zadnjem času nmogo lastnega blaga izvažala v Nemčijo in je vsled tega za lastni kon/iim rabila naše blago, jc poslala naenkrat mirnejša, ker Nemčiia vsled lastne velike produkcije ne more več toliko italijanskega blaga uvažati. — Sv. Jurij ob ju/. žel-, dne 25. aprila 1931. Nedeljski spori Letošnja pomlad jc prinesla prijateljem nogometa že marsikatero razočaranje. Edina uteha vseh je nov način tekmovanja po ligah, vendar so pristaši naših klubov bili v skrbeh, kako «e bodo zastopniki držali. Ni ravno lahka naloga zastopa'i slovenski nogomet, proti najmočnejšim klubom v državi. Zadnja nedelja jc pa pokazala, da nc bo šlo ravno tako težko. Najmočnejši klub Zagreba si je prišel ogledat razmere v Ljubljano, v prvi vrsti seveda, da vidi kako močno je moštvo Ilirije. Okusili so moč naših nogometa-ev. Odšli so v Zaijreb poraženi. Rezultat 2 : 0, ki ga ie dosegla Ilirija, sicer ni visok, toda kdor je videl igro, ta bo priznal, da je Gradianski lahko »rečen, da ni dobil več golov. Slaba in predvsem neenergična igra napada Ilirije ni znala izkoristili dosti zrelih litu-acij. Ako bi imelo moštvo Gradjanskega le polovico toliko prilik za strel, bi prejela Ilirija najmanj 5 golov. Lepa jc zmaga, toda pri uaših igralcih smo opazili toliko napak, da bo treba »s rednega treninga za uspešne nastope ludi v Zagrebu. Rehabilitacijo našega nogometa naoram zagrebškemu so v*i športniki Slovenije težko pričakovali. Posamezni igralci Ilirije so prejeli pisma, v katerih jih bodre prijatelji nogometa, kajti zagrebški listi niso prinašali ravno laskavih poročil o našem nogometu. Najbolj značilno je pismo iz Celja. V tem pismu pozivajo tamošnji športniki, da morajo igralci Ilirije zmagati in dokazati kako neupravičeno se blati naš šport v zagrebških listih. "1 o se je našim nogometašem posrečilo. Ta zmaga jc dvignila samozavest naših igralcev. Tako Ilirija kakor Primorje, imata lepe izglede, ako bosta nastopala z elanom, kakor smo ga videli v zadnjih nastopih. Od prvenstvenih tekem bi predvsem omenili odločilno tekmo za prvo mesto v prvem razredu. Kajti po izločenju Ilirije in Primorja so imeli drug klubi priliko, da si pribore naslov prvaka Ljub iane. To mesto bi predvsem zaslužil liermes, ven-ar mu je trimesečna prepoved igre proilo je»en, odvzela precej točk. Imel bi upanje on prvo mesto le, ako bi Grafika zmagala ali pa igrala neodločno. Po zmagi Svobode nad Grafiko s 5 : l je pa že danes Svoboda prvak Ljubljane. V tekmah za prvenstvo Slovenije bo igrala Svoboda najbrže z Mariborom. Od o&talih -športnih dogodkov ne smemo prezreti nastopa rokoborcev v Mariboru. Tamkaj ie težkoatlclska sekcija Železničarjev priredila prvenstveno tekmovanje za prvenstvo Slovenije, Zmage so odnesli domačini, ki goje že več let to vrsto športa. Dobro so se držali tudi atleti Ilirije, ki su zasedli drugo mesto v skupni klasifikaciji, pred zagrebško Croatio. V Cehu se ie pa vršila prvii bazenska prvenstvena tekma tned Ilirijo in Celjem Zmagala je družina Ilirije s 10 : 0. Družina v Celje je šc mlada in ni dorasla rutiniranim igralkam Ilirije. V Subotici sc je vršila tekma /.a Zvezni pokal Zmagal je Sand nad Šaškom z 2 : 1 in si s leni priboril dragoceni pokal Zveze. Radio Prepratni Karfio-Liubtlana t Torek, 28. aprila: 12.15 Plošče (pesmi, šln-gerji). — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 < ns, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Dr. 1. Bukovec: lz življenju predpotopnih živali. 19.80 : Dr. Iv. (irateuauer: Nemščina. — 20.00 .Srhonhorr: 5Ono (Mani nar. gled.). liežiru g. Valo IVnlinn. — 21.30 Hadio orkester: Havvaii-ja/z Vmes poročila in časovna napoved. Sreda, 29. aprila: 12.15 Plošče (instrumentalna in jugoslovansku glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, bov/a. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 V. Moderndorfer: Vraze med koroškimi Slovenci. — 19.50 Dr. N. Preobražen skij: Ruščina. — 20.(K) Slovenske narod, pesmi, pojejo s sjjremljevaiijem orkestra: gde. Koren-čan iu gg.: Mirko Jelaein in Dragi) Žagar. — 22.00 Casovnu napoved in poročila. Drugi programi i Sreda. 20. aprila Belgrad: lo.oo SoUki radio. — 12.-4~ lladio orkester. — 17.00 Popoldanski koncert. — 18.00 Narodne s kitaro. — 20.0 CJ "= *• -T ~ , i; * d ° ci 1 ~ t,'3C» - (J o a JŽ. i r! — I ° ' O a S ai I' ri ^.SolH x c -o- 2 -j M J" ji t« C*1 -jr CI5 i. .. rz ■«• si . > jc ■z. , ai i .o- 3 S > .s S ® I V s dS I P s • i:. ^C ~ c tlesa a Q eO ShJ ^ j« _ , s al Madden jc prlslulinll pri vratih v kopalnico in previdno prijel kljuko. Vdala se je — po prstih jc stopil noter, zapahnll vrata v Gamblcjevo sobo ter se vrnil, ko je za seboj zaklenil še vratu v kopalnico. Moram govoriti z vami. Govorite s pridušenim glasom! Končno sem vendarle sam govoril na telefonu z vašim očetom. Sporočil mi jc, da bo neki Draycott jutri opoldne prišel z biseri v Barstow. Torej — hm — da, jutri zvečer bo tedaj lahko že tukaj.« Madden se jc nagnil k njemu in govoril s liripa-vim šepetom: »Nc želim, da bi ta mož prišel na farmo. ? Bob ga jo osuplo pogledal. Dobro, gospod Madden! Bom pa... »Tiho! Ne imenujte mojega imena! »Toda po vseh naših pripravah...« »Premislil sem si. Sploh nočem prevzeti biserov na farmi. Zato vas prosim, naročite jutri v Barsto\vu temu Draycott», naj gre naprej v Pasadeno. Tja pridem v sredo tudi jaz. Okrog poldneva naj čaka pred vrati Garfield National banke v Pasadeni. Tam prevzamem niz ter ga shranim na varnem kraju.t »Razumem, Vi odločate!--*; »No dobro! Ah Kim vas jutri zjutraj popelje v mesto, da še dobite vlak v Bargtovv. Toda ne pozabite: to ostane med nama! Ne črhnite besedice nikomur, tudi Gamble j u ne. Celo Thoro ne sme vedeti !i Oprezno po prstih je odšel Madden. Presenečen bolj kakor kdaj prejj jc Bob uckoj časa strmel pred- se. -»No," je dejal končno, "to pomeni zopet en dan odloga! Hvaležen sem mu zanjlc 12. Drugo jutro po zajtrku si je Bob kar moči mirno prižgal cigareto. Vedel je, du milijonar že nepotrpež-ljivo čaka njegove besede. : Gospod Mudden,« jc povzel. : danes zjutraj moram po nujnih opravkih v Barsto\v. Vem, da je neprilično. Toda, če bi me Ah Kim mogel peljati v mesto, da še ujamem vlak ob četrt na enajst.« V Thornovih sivih očeh se je zbudilo zanimanje, j S slabo prikritim zadovoljstvom je gospodar prikimal mladeniču. Bomo že naredili. Ah Kim, v pol ure odpelješ gospoda Edcna v Eldorado. Si razumel?-;: : Vedno več dela,« se je pačil Kiiajec, ko solnce gol gle, delati — delati, doklel solnce ne zaide! Če labite šofelja za avto, zakaj ne lečete?« - Kaj pit to pomeni?« je zagrmel Madden. Ah Kini je gkomizgnil z obema rokama. Doblo, gospod! Peljem.« Ko je pol ure pozneje Bob sedel v avtu poleg kriminalista iu je farma bila že daleč za njima, ga jc mali kriminalist vprašujoče pogledal. Sedaj pa začenjate vi dajati uganke! Barstovv je zame čisto nepričakovan!« Bob se je zasmejal. Povelje visokega šefa. Prestreči moram I)raycotla, ki prinaša bisere.« Chan je položil svojo prosto roko na pas ler na ondi shranjeno »neprebavljivo« breme. >je li Madden že zopet drugače ukrenil?« Bob mu je povedal snočnji razgovor. •»Vsekakor sva pridobila zopet drugih štiriindva jset ur za ta dobri Hu malimali. Ali sDloh veste, zakai nns ie -Na farmi ni bilo ne duha ne sluha o njej.« Hollcy je planil pokonci in začel hoditi po sobi. Strašno čudno! Saj je prispela snoči točno ob šestih iu štirideset. Sam sem jo videl! Bil sem zvečer prost — imam namreč na leto tristo pet in Sestdesel prostih večerov — pa sem jo mahnil na kolodvor. Tudi Thorn je bil tam. Vilko, čcdnoAleklo je zlezlo iz vlaka, in slišal sem tajnika nagovoriti gospodično Evelino. Kako je papanu? je vprašala. Le vstopite,« je odvrnil Thorn, -vam potem povem o njem. Sam, žal, ni mogel priti po vas!« Odpeljala sta se in jaz sem kajpada mislil, da vam bo mlada dama tam zunai OSladila bivanji* Nove vojne ladje Zadnji uspeh Italije na konferenci za | omejitev gradbe vojnih ladij, ki ga moramo smatrati gotovo kot enega izmed največjih ; uspehov fašistične politike zadnjih let v zunanjepolitičnem pogledu, je zopet pomaknil v ospredje zanimanje za stanje raznih vojnih i mornaric. Mogoče ne bo preveč suhoparno, če 'navedemo glavne točke in faktorje, ki so važni pri gradbi vojnih ladij v splošnem in ki so | posebno uplivali na razvoj razorožitve na morju. Kakor sicer v življenju, imamo tudi v pogledu gradbe vojnih ladij neko modo«. Trenutno mnenje in razpoloženje pomorskih strokovnjakov daje sedaj temu, sedaj zopet drugemu faktorju prednost. Glavni faktorji konštrukcije pa so: velikost ladje v splošnem, brzina, oborožitev, oklop, razdelitev posameznih topov po veličini nn ladji sami in akcijski radij, to je ona razdalja, katero more ladja prevoziti brez obnovitve kuriva, nninicije in drugih zalog. Naloga ladjedelcev pa je, da te posamezne točke spravijo \ sklad po potrebi časa in razmerah, ki so merodajne v dotični mornarici. Stari princip bojevanja na morju je bil ta, da so bile bojne ladjo glavna sila, tako rekoč hrbtenica skupine. Odtod tudi nemško ime »Linienschiff«. Ob straneh take bojne skupine naj bi bile postopoma oklopne oziroma bojne križarke za krilo in varovale te velike kolose pred nepričakovanimi napadi torpedovk oziroma podmornic. Obenem pa so bile te križarke tudi zaščita lastnih torpedovk in lahkih križark in naj bi omogočile napad teh edinic na sovražnika. Tako je bilo še pri bilki ob Skagerraku. V današnjem času je predvsem odpadla vloga križark, da najdejo sovražnika in lastno brodovje pravočasno obveste o njegovi navzočnosti. To vlogo so prevzeli sedaj aero-plani, ki jih tudi manjše vojne ladje vozijo s seboj in v slučajih potrebe s posebno kaUi-pulto »lansirajo« v zrak. Podrobnosti o tem so toliko znane, da natančnejši popis pač ni potreben. Ker pa manjka praktičnih izkušenj v modernem boju na morju, in je slika modernega boja tako raznolična, je jasno, da se hoče vsaka pomorska sila zavarovati pred presenečenjem. Nadaljevanje brezkončnega oboroževanja na morju bi končno dovedlo do financijelne onemoglosti te ali one države in tudi preostali bi imeli le zadoščenje Pirovc zmage. In zato je le razumljivo, da so se posamezne države medsebojno sporazumele in omejile pomorsko oboroževanje. I>c Italija in Francija sta si po najnovejšem pomorskem sporazumu pridržali pravico za zgraditev dveh bojnih ladij po »H.000 ton. Zanimivo pn je, da se je način boja na morju kljub napredovanju tehničnih pripomočkov spremenil v toliko, dn je vežje važnosti ogrožanje oziroma zavarovanje trgovskih ladij. Iz tega položaja so nastala tudi »ledeča vprašanja: 1. Kateri način gradbe je najprikladnejši za križarko, ki se bori v formaciji in kateri način za ono, ki je namenje- na za ogrožanje sovražne trgovske mornarice. 2. Ali je mogoče, oba problema združiti in rešiti v eni vrsti križarke. n. Ali je bolje, imeti več lahkih edinic za nadomestek za eno močnejšo. Pri praktični rešitvi teh vprašanj so po vojski prav svojevoljno postopali in tako je prišlo do one rešitve, ki je znana pod imenom washingtonska križarka (10.000 ton maksimalno), vendar pa brez zalog za pogonska sredstva in za druge potrebščine. Posebno Francija se je prva lotila teli križark, Italija je sledila in nastale so hitre ladje (italijanska križarka Trento ima 37 morskih milj na uro), ki so bile tudi močno oborožene. Vendar pa ta lip ne zadošča za potrebe na odprtem morju, daleč od domače luke. Londonska pomorska konferenca je določila leta 1930 sledeče 10.000 Ionske križarke: Zedinjene drŽave smejo do 1939 zgraditi 18 takih križark, od teb je v službi že 5, 3 sedaj opremljajo, 5 jih gradijo, in ostale bodo oddane v gradnjo v prihodnjih letih. — Anglija se je zadovoljila s 13, od katerih pa so že vse v službi. — Japonska gradi 8 križark, od teh je gotovih 1 in ostale se dogo-tavljajo. — Francija je pričela s sedmo in osmo ladjo, ki ji je bila dovoljena po programu in Italija seveda ne zaostaja za svojim sosedom. Obe državi jako smotreno gradite svoje pomorske in zračne sile. Pri razliki v oborožitvi in brzini spoznamo lahko, kako različno presojajo razne države način uporabe ladij. Francija je zgradila večje število rušilcev (destroyer), ki imajo tonažo do 2600 ton. Te ladje moramo danes računati po klasifikaciji londonskega pomorskega sporazuma med križarke. Takih ladij ima Francija danes že okrog 40 v službi. Italija seveda ni zaostala in ima jako moderne križarke do 5500 ton z velikimi brzinami. Nemci so postavili v službo svoje nove križarke, ki imajo vse tonaže okrog 6000 ton. Kakor vidimo, se približujejo ludi inozemske križarke vedno Inilj tej velikosti in to iz praktičnih razlogov. Kajti za borbo v formaciji in istočasno v posameznem boju so take ladje najbolj prikladne. Z veliko napetostjo pričakuje inozemstvo novo nemško oklopno ladjo »Admiral Scheer«, ki je vzbudila v strokovnih krogih in pa tudi v politiki Nemčije in njenih sosedov na suhem in na morju toliko zanimanja. Kakor znano bo to prva oklopna ladja izključno le z motornim pogonom in smemo pričakovati raznih iznenadeuj, v kolikor bodo seveda prodrla v javnost. Švedska si je zgradila nosilca za aero-plane od samo 5260 ton in je s tem začrtala v gradbi te vrste ladij nova pota, ki so tem bolj utemeljena, ker se veliki nosilci aero-planov nikakor niso obnesli. Amerika namerava opustiti svoje ogromne nosilce >Lexing-ton in Saratoga<, ker so preokorni in je vzdrževanje predrago. Ravno v tem pogledu moramo omeniti preudarnost poveljstva naše mlade mornarice, ki je nabavila nosilca ■ Zmaj«, ki je pravzaprav le plavajoča delavnica, ima pa za naše razmere več pomena kakor kaka velika matična ladja. Z vso pravico sinemo torej trditi, da je bližnja bodočnost pridržana srednje velikim bojnim ladjam. T. 10 let avstrijski vojni minister. Avstrijski vojni minister Vaugoin praznuje danes desetletnico svojega ministrovanja. Zvezni predsednik Miklas mu je ob tej priliki poslal lastnoročno pisano pismo in ga odlikoval z velikim zlatim znakom na traku za zasluge za republiko. Socialni misijonar po radiju Cankn*. bivši bolgarski ministrski predsednik in prosvetni minister, kateremu je kralj Boris poveril selavo nove vlade. Pogajanja s strankami pa niso uspela in je Cankov kralju vrnil mandat. Nowyorški katoliški tednik »The l/immo-venk poroča o velikem uspehu nedeljskih govorov Karla Coughlina, duhovnika v De-troitu. Za podlago teh pridig mu služi enci-klika »Rerum novarum«. V svojih govorih kliče poslušavce na novo križarsko vojsko, ki bo zahtevala vrnitev h Kristusovim načelom in cerkvi tako v socialnem kot tudi gospodarskem življenju. Svet stoji pred alternativo: ali Kristus ali popolna zmeda. Pri sedemnajstih ameriških oddajnih postajah v različnih delih Združenih držav stalno plačuje vsak teden za eno uro, da more govoriti po radiju.. Druge postaje pa so v zvezi s Columhia Broadcasling Companv, katera mu je vedno na razpolago. Skupno oddaja njegove govore kakih dvaindvajset do petindvajset oddajnih postaj. Toda poslušalci ne poslušajo samo njegovih govorov, ampak ga tudi vprašujejo za nasvete in tnko je razumljivo, da dobiva ta duhovnik tedensko do petdesettisoč pisem. V odgovor na svoj govor na četrto adventno nedeljo je dobil 75.000 dopisov iz najrazličnejših mest Združenih držav, Kanade, Mehike, da celo potniki nn oceanskih parnikib so se ga že spomnili. Izmed dopisovalcev je večina nekatoliška. Njihova pisma so večinoma prijazna. včasi naravnost navdušena; med tisoč pismi sta navadno dva nasprotujoča in odklanjajoča. Stroški zn le ure so precejšnji; tedensko 8300 dolarjev, t. j. 465.000 Din. Krije jib s prostovoljnimi darovi. V svojih govorih obravnava Coughlin probleme delavstva, uaslavljencev, brezposelnih, lastnine, razdelitve bogastva, bančne bilance itd. in uporablja obsežni številčni material, katerega mu preskrbujejo izvedeni strokovnjaki. Stalno je v zvezi z Washingto-nom in uradi vplivnih sociologov in narodnih ekonomov. Ker je kritiziral metode mnogih akcij- skih družb in koncernov, ima seveda precej oslre nasprotnike. Neki generalni direktor velikega podjetja je celo zahteval od škofa v Detroitu, da mu prepove govoriti. Prav tako so skušali pritisniti na lastnike oddajnih postaj in radijsko komisijo, a se nihče ne ukloni. Coughlin dela v popolnem soglasju s svojim škofom in tudi sv. oče sam odobrava njegovo delo. Inlantiiija liahela španska na mrtvaškem odra. 70 letna teta španskega kralja Alfonza, Izabela, je preteklo nedeljo umrla v Parizu. „Dokončal sem!" Zagoneten sainomnor milijonarja Newyork, 25. aprila. Včeraj se je tu zastrupil James P. Donahue, zet umrlega večkratnega milijonarja Woohvortha, ustanovitelja svetovnoznanega trgovskega koncema. Donahue je vzel precejšnjo dozo strupa, na posledicah katerega je v sanatoriju umrl. Bil je star 46 let. Vzrok njegovega dejanja je neznan. Zdravnikom sana-torija, v katerega so ga prepeljali iz njegovega stanovanja, je dejal: »Najbrže nisem bil pri pravi pameti, ko sem vzel strup. Ne vem prav za prav, čemu naj bi si vzel življenje.« V urad nem poročilu o ogledu trupla stoji, da je Po nahue vzel šest tablet sublimata. Donahue je vzel strup, ko je bila pri njem zbrana družba kvartačev. Za trenutek se je oprostil od svojih gostov, odšel v kopalnico in ostal lam nekaj časa. Ko se je vrnil, je zaklical: »Dokončal sent!« in nato padel na tla. Njegova žena je ena najbogatejših žena v Newyorku in plačuje le 100.000 dolarjev manj davka kakor John D. Hockefeller ml. Kljub temu pa se je le redko pokazala v newyorški družbi. I>eta 1925. je zbudila precej prahu v svetovnem časopisju tatvina dragocene, 30 milijonov dinarjev vredne biserne ogrlice, ki je bila najpreje ukra dena iz njune spalnice, pa je bila potem na skrivnosten način zopet vrnjena. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 2". aprila: Zaprto. Sreda, 20. aprila: PRI BELEM KONJIČKU. Red A. Četrtek, 30. aprila: SLEHERNIK. Predstava v operi. Red D. Petek, I. maja: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Torek. 28. aprila: LUIZA. Red E. Sreda 20. aprila: OJ TA PR EŠMENT A N A UUBR ZEN. Premijera izvirne operete. Izven. Četrtek, 30. aprila: SLEHERNIK. Red I). Petek, I. maja: Simfonični koncert v UniortaH dvorani. Izven. Zastave 75 narodov plapolajo na Shakespearcjcvi proslavi. Angleško mestece Stratford-on-Avon proslavi vsako leto rojstni dan svojega največjega sina Wiliainia Shakespeareja (1564—1616). Letos so na rojstni dan vihrale zastave 75 narodov v čast pesniku. Silvester Skerl: Pri dunajskem brivcu h popotne beležnice. Nastanil sem »e v hotelu tik kolodvora Franca Jožefa, kamor sem ponoči dospel iz Prage. V posteljo sem vzel komedijo »Leinen au« l.rland«, ki mi jo je vsilil gospod dr. Marti od S. Fischerjeve založbo v Berlinu, češ, da bo vprizorjena v Bel gradu in do naj potk usiin navdušiti upravo ljubljanskega gledališča zanjo (česar še nisem storil). Ko sem začel čitali. je bilo pozno, ko sem nehal pa že prilično zgodaj zjutraj, zaikaj zadevica se dogaja v ministerialnih krogih predvojnega Dunaja. je prilično zabavna in toliko kratko-časna. da sem obračal list /a listom, dasi sem sproti sani pri sebi mislil, da !>om na prihodnjem listu nehal in zaspal. Nekdanje glavno mesito velike Avstrije ter dobrodušno intri-gantstvo nn višjih mestih je podal spretni ko-mediograf, o katerem mi je dr. Maril pripovedoval, da je Dalm alinee. tako humorištično, da bi morda naposled res kazalo stopiti h go-«]>odfu upravniku Župančiču ... Ni čudo. da sem prebudil, ko je bilo solnce že precej visoko nad Dunajem. A moram povedati, da sem se dobro naspal, šc bolje v zavesti, da sem že blizu doma in da je Dunaj poslednja postaja na moji poti. Stopil sem v brivnico. Sprejel me je okrogel in obsežen gospod (brivci so povsodi suhi in mladiči) brez bele ali črne halje, zato pa častitljive starosti in v obraz na las podoben Francu Jožefu, zakaj s pieteto je negoval slovito cesarsko brado. Nisem mislil, da ima kolodvor Franca Jožefa čuvaja brivskega stanu, ki s svojim licem vzdržuje slavno tradicijo mogočnega vladarja na Dunaju. »I^epo vreme...« mrmra napol razumljivo v pristnem dnnajskem dialektu, vlepo vreme v lepih časih. ZdKdo se še spozna na tem svetu? — Ne ve«, koliko je vreden denar, ki ga zaslužiš, ker nikoli ne veš, koliko ga izdaš na davkih, do-kladah in javnih dajatvah. Ne veš. koliko je vreden kruli, ki ga ješ, ker je pač vse drugače zdaj kot nekdaj. Ubogi Sclimedes. Ko sem ga poslušal v operi, se mi jc zdelo, da je še nekaj sijaja v tisti hiši. Zdaj ga pokopljejo in se prerekajo po časopisih, kdo mu plača pogreb in ali Iv, zadosti denarja, da sc vrši tradicional- ni obhod opernega poslopja. Tako gre za vsako stvar. Kdo lx> plačal. Kdo bo plačal sijaj, ki ga ne premoremo več. Sclimedesova smrt mi je šla k srcu. Ne bom več Mišal tega slavčika peti. Koga bomo zdaj poslušali na zadnji galeriji? Vse se menjuje — a čudno je to. da se je nekdaj menjavalo na vrlim, zdaj sc inenju-jejo Ila.« Njegov č«pič je končal svoj posel. Z bridkim vzdihom brusi možaikar britev. 7, bridikim vzdihom jo nastavi na mojem licu in molče strga. Molče strga Franc Jožef moje kocine. Stephansdom še bolj turobno sc mi jc. zdelo da je na Dunaju, v mestu veselega smeha im svetovno »name »Gemiitlichkeit«, ko sem od knjigarnarja lleeka. ki mi je tožil o slabi kupčiji, stopil v cerkev sv. Štefana. V desni ladji sem takoj pri vstopu opazil, da gradijo božji grob, nosili so ogromne lesene sestavne dele, pribijali, vezali in dvigali z vrvmi. Nič tihega in vendar je vsak udarec, vsaikn glasna beseda, ki so jo delavci zaklicali. padla v votlo. Pred Ma-dono so gorele sveče in starci ter žene so klečali na lesenem podu. Stopil sem počasi proti glavnemu vhodu, kjer so čistili preproge /. električnimi aparati, častitljiv strežaj s trikotnim klobukom na glavi in ceremonijsko palico v roki je nadzoroval. Za»trnJel sem se v bar- vaste podobe na stelkta visokih in oziki.h gotskih oken, nato sam pod prižnico sedel v klop Zatisnil sem oči m sem se skušal zbrati k molitvi. A m mi dalo srce, da bi v tem kraju pozabil na slavnostne shižbe božje, ki so se vršile v cesarskem sijaju, na talko bližajo in skoraj že pozabljeno zgodovino, ki je pokopana v teh zidovih. In žalosten sem vstal, poklonil se Bogo-rodnici ter odšel — moliti nisem mogel. Potožilo se mi je po doma in najrajši bi bal sedel žc na vlak. Jutri zjutraj šele in dotlej še nekaj opravkov. V solmcn je igral hudomušen in mrzel veter, ki me je gnal. A ko sem blizu borze opazil na poštnem poslopju tablo »Fernsprech-amt«, se nisem mogel vzdržati, da ne bi poklical Ljubljane... Vsa presenečena iu drhteča od veselja mi je v aparatu odgovarjala ženka. Semmering Nikoli še nisem popotoval pri belem dnevu |k> Semmeringu. V čudovito lepem jutm, stisnjen med turisti, ki so bili namenjeni na Rnx, na smučanje, sem ob oknu užival nepopisni razgled, vsak hip pretrgan od sajastega tunela. Brzovlaik je drvel... Miirzzusohla>g — štajerska — domovi