(Trrdulikl in tipravnUkl pro •Urit l'M7 8. U » tulile »v. |y jJM ly I ■ Ji VV* orno o/ puuiic»uee; 'ENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE vv u™u'. ™ J g^^Tffir Ckipagm »Um PoihUM^ 1* i^np)* (Jan. 1») H20. STEV.—NUMBER 15. •i fi»mm a ttu, — m» »t »a n* ohL «1 m..-, JLa. iy ai fr-msa«, a. t. ospaset"' 1 H«*m P*tfee h —Mli »k Al W Q»t, 1. 10IT, »utkorW •.7««a 14, 'ltir "" """"■ Prva kapituladja zaveznikov pred skimi sovjeti. Upostavili »o trgoi stike z ruskim ljudstvom. Zasluga angleikemu in italijanskemu delavi —Bankirsko časopisje v Parizu bi IjfHk' Ročk, Ark. — Uovemor Hrough j« dejul u« aborovanju tr-go\4ev V tem mestu, de je prejel (Ml fojnega departmenta informs-.•1.1,-1 de je odkrite "velika zarota za ttrmogiavljeuje vlade". Vojni departmeni je baje naroČil gevoiv aorju, da naj pripravi vae narod? no gardo v Arksnsasu ia mM jo 1'ariz, ]*, jan. — Zavezniški vrhovni avel je v petek num i t pr vi korak ia mir a sovjetsko Huti-jo. Svet ja sprejel resolucijo, ki rajflaiš konec blokade In upo stavlja Ufoviko , roso i Rusi, rdečimi In belimi, ako je sadnjlh ie kaj oetalO. Resolucija ae glasi: 11Z oslrom na nsereČul puiošaj preitivalatva v notranjosti Rusije, ki je odrešeno od tovarniških produktov v inozemstvu, iu s ozl-rom ns poročilo odbora, ki je bil imenovan, da se posvetuje, dali je mogoče upostavlti gotove 4r Kovska odnožgje s rmikim ljudstvom, Je vrhovni avet zaključil, da se odslej srne zamenjavati lila fo na temelju reoiprocitete (vzajemni vrednosti) 'med ruskim ljudstvom in * zavezniškimi ter nevtralnimi državami, v ta na« men se odp;o ^jki s ruskimi kooperativnimi organizacijami, ki so r diroktni zvezi s kmeti po vaej Rusiji in ki lahko aranžirajo u-važanje obleke, zdravil, poljedelskih atr\»jev in drugega blagu, katerega ruako ljudstvo najbolj potrebuje, in to blagu eo ssme- gl. — To eraidlrenje ps ne spre-meni programa saveznttkih vlad napram sovjetski vlsdl.' To je prve kspitulscija. «J«>i u js rszolucljs je spisana zelo diplomatlčno, ki dsje vtis, ds zavezniki ne pripozuajo lovjetske lluslje. To jc rssvidctl iz zadnje* ga stavka, ki se glasi, da "pro* gram zavezniških vlad napram serjetskl vlsdl ostsue kol je bil', Ali te besede so odveč. Zevesidki eo odpravili gospodarsko blokado, /S katero so hoteli uulčlti sovjetsko vlado, hoteli ao ravno to, kar zdaj obžalujejo, da Im namreč "nesrečno rusko ljudstvo odrešeno od tovsrnlških produktov v Inozemstvu". Zavezniki so odpravili z blokado vred Clenicn-eeaujev "sanitarni kordon" o-krog sovjetske Runljc. Zadnjega so pravzaprav odpravili boljše vl-ki, ko so rssgusli na Štiri vetrove Judsulčeve, Denlkinove in Koičekove čete, In zavezniki nehote In . Indlrektno priznavajo svo poraz. Ruske kooperativne orgsnlza sije, ki štejejo okrog dvajset mi Ijonov članov in a. katerimi m, sdej "sme stopiti v stike v evrho zainetrjavanja lilaga na reeipro-eltetpi podlagi", ao pod kontro-lo sovjetske vlsde, pravzsprsv so gospodarski del sovjetske vlsde In vsled tegs se ho morala vas tr-govins vršiti potom tiste vlsde', napram kateri zsvezniške vlsde ne spremene »vojegs programa " (lornjl zaključek je bi| storjen na |ietkoO seji In nsvsoč je bil tudi smerlškl poslsnik VVallsee, ki ps td podpisal rezolnelj". hsjtl Združene dršsve niao nikdar bile de js itsko udcl^ne pri bloksdiJ sovjetske Rusije Kskor se poro-čs. ae je Italija najbolj potegnil* j im ts sklep, italljaitski zunanji minister McJelolla je prilagal, da j* slisolotoo potrebno, ds zavezniki prlpoznajo Rusijo kskr-j šns je ia odpro z njo komeretjal-nc stike. Melola je dejal, da je oti proti boljševizmu v Italiji. Ja če sa Rusijs ho*> imeti. nsj gs Ima to je njens stvar, fllszuriH ae. da je Helalais govoril prod prit lakom Helija lakih aoelellelov, ki nrtiteteje. ds Itelije tskoj slo-svežo s sovjetsko republiko ) I^Srtdreg«' zsvrznlkl pod- pirali monarklste Kelčaka. Denl k.na in Judealčs v upanju, Attiiltt telogcrtfskili in tslefuu-skih uslužbencev. Dve tretjini do-lavcev sts v boju In stavka, je po« polna v srednji in severni Italiji. <>d zadnje sredo ni več mogoče poslati ftoMSf brzojavk« In Vee pošlnl proinc> počiva. Vletlš je uastavilu nekaj vojakov v brzojavnih in poštnih uradih. Vrhu-tega visi nad Italijo splošna Železniška slsvks, ki izbruhne vsuk čas, kajti talesničarjt niso zadovoljni s koncesijami, ki jim Jih ponuja vlada. Berlin, 1H. Jsn. — Hpnrtskov«i so v petek ponoči napadli vladni arzeusl v Kpadsttju v bližini lier-lina iu si prisvojili večjo zalogo atreliva. tleneralna stsvka v Ka-•temi jc izzvala krvave >lmje, toda uhit ni iti) niliee, Ns nmogib krajih so stsvksrji prerezali telegrafsko iu teli^onskc Šloo In s tem za-časpo pretrgali zvezo v zapadno Nomčljo. Noskovl policaji so aretirali «16 dolsveev, ki so obtoženi, da so ie-zvsll krvave demonstraeljr zadnji lorek pred zbornično jimIiičo, Vln< da je euspcudlrals šest spsrtakov-skib In neodvisnusueleltii!lenih listov, > Hofljs r Kplošna stavku šale- zničsrjcv, poštnih nsmcščencav, rudarjev iu drugih organiziranih delavcev trsjš h> en teden. Položaj je zelo resen, Vlsds. ki jc fc<« vcdttov rok »k HiaaiUulImlcove a-grsrne stranke, je pfi^le rekru-tirstl nove čete Is samih kmetov za boj proti delsvsem, ,>lsdrld. — I« mnogih mest po-ročsjo, ds so lokalni železniški štrsjki že v teku, dsslravno je splošus stavka ua|mvedana šele Januarja. V Oljonu so zaštraj-kali vsi uo-stiii uslažhenci s poli-eaji vred, Hlrdill so večji nemiri, pri katerih jc bile ene oseba ranjena. ■• lili Diachancla. Plemeuoeaujev! pristaši so bili po volitvah selo poparjeni iu rekli so, da "Berlin lahko priredi raasvetljavo v proslavo nagrade, ki ao jo dali Francozi svojemu največjemu voditelju." Clcmenceau pojde zdaj popolnoma iz političnega življenja. ))ejal je, ds se umakne v samotni kot, kjer ho piaal svoje spomine. Deschanol je njegov stari politični nasprotnik. Novi predsednik je star tU) let iu po poklicu je advokat. Od leta 1012. je bil predsednik nižje zbornice. Pariz, I H. jan. — Clcmenceau je danes rezigniral z vsem svojim I kabinetom. Predsednik ''olncare je povabil Mlllerauda, da naj ee-wtavi novo vlado. ^ DVI STO 0SVLJIV VISOKI VALOVL Zalita, V. S. - Poročila ls Voee Fundtandije pripovedujejo, da takih viharjev ne pomnijo najstarejši ljudje, kakršni divjajo letošnjo zimo na morju. Najvišji valovi so dosegli Mule Mat-bor Hesd in nekoč je bil vihsr teko silen, da j« morje metalo valovs dve sto čevljev visoko. Ns svetilniku sc je morel čuvei spu stiti iz gornje line, da je odsekal led od svetilke, ki je hila otnetS' na vse z ledom. Hkorsj vse novo-fundlandsko obrežje je posuto z morskimi rskl. Školjkami in riba mi. ki jih je morje vrglo na suho. Ribiči so izgubili skorsj vse svoje mreže ftkoda je velHu. ' BMODIfIK JE BKSTU)DIBAL. WUliamson, W. Va — Jsmes ('hi Ide r«, rudniški pmldelaver, je hotel vstopiti v smodnišnleo, v ksteri sta bila dvs sodčks smodnika. ko je nsstsls rssati«lba, ki je njegs na mestu ubile, neki ne znanec je Ml pa ranjen. Razalrd bs js MIs tako silna, da ga je raz trgala na kose, V mestec* so po (Mikale šipe v rasležnih oknih In prav dobro je Mlo čutiti na ulici sunek eksplozije. ; ^ r ^ tj P1IMAJVJKOVAJVJI SSLian SKIH VOZ * Tarre Haaes, lad — Prem« govniški podjetniki Ujevljsjo. da je It* t. M. počivslo dele v lest ie dvejsettfi rudnikih, ker ar. pri Ohieago, 111. — Pomožni zvss-ni maršal M Kubfk je nsUvg po Ihijski patruljni voz, da ga prs-Išče. če ni V njem Žganji, Potegnil je samokres In saklieal stoj. l'ol|esjs sts skočila s vosa In po-grstflle Ktlidks za aamokras, da ul moa#»l streljati, nakar sta ga poatsvila ne glavo v sneg. Od njega so pedle tri at#klenW Žganja na katerih se je pomulo da > nekdo poskušal. Če je ▼ njih dobra kapljica. Maršal John J. Bradlejr je t* kaj suspendiral Kubika. ki je J. mel MM tk levi felnlhi, ki ('hiaago in okolica: V torek •mlašBf in mrzlo. Hcvernozapad- PBOSVBTA P R O S V E GLASILO 8LOVEH5KE NARODNE rOPKHME JEPHOlf LASTNINA SI OU NSKK NAEOI>NE POMORNE JEDNOtK DOPISI. ,__ La Salto, m. — "Ljudi« božji, *1 nekaj strašnega te j« pričelo goditi v naši verni fari! Prišli C«w oai»»ov po dogaveni. - ",,^,77" ■ ■■'rtlti v naši verni fari! Prišli aa Marešalaa: Zedinjene države (Jsvea P^lJ^^^tiifL^ti krivi preroki in prišel* uttti "kri-12.00 sa pol l«ts ia $l .00 ta tri »»mm ; Chicaao $6.60 aa leto, SS.TS aa pei Vero" j Dragi mi v Kristusu, lat«. 11.40 *• »ime——, la ts iaeeematvo »7 0o _______ _ ^ fcll -krivih »makov". TROSVETA" 2S87 fe. Uw«4»U A»«m, Cklc*««. varujte se teh "krivih prerokov ki hodijo okrog in lovijo vale ne-umrjoše duše I Ggibljit« se "Ma-venskega narodnega doma predku. Vaemimo samo uit raka tolUko Španijo jogiejiuo razpadlo Avstrijo, kako so narodi zaostali v splošnem v izobrazbi iu napred kn. Ali se ni takorekoč katoliška vera, osi roma »eakev vediu> branila z vsemi štirimi vsaki izobrazbi in napredku f Temu ne more nihče oporekati, kdor je le količkaj či-tal zgodovino. Ta poljska organizacija obdrša va predavanja Že več tednov vsa ko nedeljo dopoldan in popoldan ko prireditev v korist SDD. Že vnaprej želim tej prireditvi veliko vspeba. Le tako naprej, rojaki in imeli bomo velik vspeh v vseh ozjrilu BLOKADA LJ ENA THE ENLIGHTEflMENT' Orgmm *f Ikt Hifuli ---- ' , -- _ ao neurij« ... tsm Je njih glavno. pftMtalilSJJ. d j ko w priieii H temi ...» ..z;u "igriva vero"; ln tadil l--? • • « « ------ imeli tudi ki.nma- ™ flubsti Ivliea s Unlteš Statse M;ftkaga) «d CHIaaSTi^lo. and foreign eeaaMea |T.OO psr yaar. Dmtmm * Mfmjm m. pr. eijaiiati sklepal, mir kot sta katoliki hoče več * informacij, naj pošlje * dva. da ne bo nikdar m^r. K tej • Kdo se ne spominja, kako ganljivo so znali nekateri svojega zaupnika ne to f^bSu duhovniki pripovedovati na Slovenskem, da je papež velik - ^ItlZ ^^iTvS revež. Pripovedovali so, da je ubogi jetnik, ki ne sme za- .ul kako je t0 ^^^ krat rlmaki papeži za zaprtimj pustiti Vatikana, da v njem vlada revščina itd. Ljudje so v ^ ^ ^ dim^no bi mogel ^aj^tt. mislili, da "ubogi" papež leži na slami in da nima kaj a,M.t ko se je vršilo zborovanje I ^»» j^jj vwak napredek v našel-jesti. In siromašni ljudje »o stikali po svojih iepih, dokler PuUskov »« » udeleJBU ugo|billi lu w rad, tl.ga ,rudi „» v»e niso naSli nekag okroglega, kar so darovali, da se omili »» bi ».uvU kolo i** W trpljenje uboaega ujataika v VaUkasa ^ "^"»S^fcfc Ali zdaj poročajo brzojavno, da je rimdci papež pod- L, u.^kov Usta pS^C pisal italijansko državno posojilo za dvajset miljonov lir. kakega "hudogledeg« - in "'r«*-!zlluk0Zai »ui.uu, da naj obatane. M.Tv.Mi Zliti jejo posojil za svoje jeiarje. Ce človek lahko podpiše kar „()ti/.rill Jyinft K.a.io pri S^KJu uSS^ nwWdk2 za dvajset miljonov lir posojila, je dokaz, da ima človek oder _ „c boijievik - am- «nTjo S ' ie nekaj miljonov, kajti nihče ni tako neumen, da bo ves imk nek dober poljaki govornik, Wzllill jc u priSeI ipre(.ej Mk Hvoj denar posodil. Pa če ima človek dvajset miljonov lir. J i« pHM mM.-P«ti. kot j, pojamrri pat.r »ekih da jih lahko (Kisodi, ni M in tudi ne siromak^ j.j u^ESVSZ&Z I^JStTtaSTtrS: miljonar, ki lahko drugim deli miloščino, mesto da jo sam jim rojakom. Moža posUve ata ku>r lle bo 1)opolnoma iz(jiniit kar E' »ma dostikrat od tekih ljudi, ki ne vedo s čim si bodo °d wm«sa začudenja w že biI žaH in bi wlo vmartfčenf ali večerjo, ker ni okroglega pri hiši. ^H^ttH" ~ Ce miljonar berači okoli siromakov za milodare, še l|jiy sehool) za Poljake in ki je _ __ T v , tudi ni najhujše zlo, kajti vsakdo lahko odkloni miljonar. takorekoč še nevarna boljševUmu iiB^bartoa» 7 Opozarjam vw delničarje "Slovenskega delavskega doma" kakor tudi člane društva "Krokar", da se Vrši prihodnja seja HDD 25. januarja v prostorih delničarja John .Jankoviča. Na dnevnem redu imamo xe& važnih stvari, o taterib moramo raapravljuti l c e loži te se gotovo vai, da bo mogo če vse potrebno ukreniti. — A. Krišaj, tajnik SDD. La galle, Ul. — Kinalo. se bo glasilo v kakih listih, da ata re-v. Smoly in |tasimi "boljševiks" ako ue, ju bodo mo še dosti dobro ln se člani za-dlih denueijaeij od fltrani, od ka- nimajo za društvene aeje, kar ae tere se najmattj nadejajo. ^ > je izkazalo pri zadnjih glavnih Vnem onim osebam, posebno pa ,etn,lh kalerHl 80 M našim gospodam« bi ps avetovatj ud,,,elili v veIikwn *tevllu-aKo ao taki junaki, da napadijo tn V ie * "V**"0 Pri dru^tv« kritizirajo omenjena predatanja! Ia lo je tudi pravilno ln šolo. da aaml pridejo ua ta predavanja in dehaiiraje z govorniki oziroma učitelji te poljake Šole in na U način hranilo "aV. vero", ako oni napa flo tolmačijo av^ piamo ali napadlo katolifikn ve- ro. Kdino na ta način hode te im«)t «el« zanimajo aa tukajšnji "Hlo uspehe. Dokler bodete pa aamo napadali ln ao skrivali za hrbtd drugih, bo pa ra\-no naaproten nčinak. Ta poljska organlaaeija. ki pri-reja pod učna predavanja v pro utortb "Slovenskega uarodnoga doma**, ae v resnlel trud! za izo-brarfn. avojih rajakov, katere m> in debro, da ae člmii aanimajo za društvene aeje. ker le na ta način more ^rušfvo ln organizaelja dobro napredovati. Omeniti moram tudi, da ae rojaki lit člani frkfndiilk društev U koneu dopisa pozdravljam v^KUateije in naročnik« 1' Prq-avete" ter jhn priporočam, da naj agitirajo za D in čist! dobiček te vase-Hee ao iaročili Člani tega drttftva »l)D. ki je bil že precejšen V i-menu SDD se najlepše zahvalim še najMj zaostali v i In kaj je temu vsrokf Dofcor izgovor. — General Cadorna pravi, da ni rea, da je v letu 1917 ponujal centralnim silam mir, ker Je bil za I jen z načrti, p<> katerih ae lahko trdno poatftvi v bran ptou mjvrataMt _ v . Poljaki v resnici tudi potrebni iu V1,r,n 'larwm dmštva, ki ko »Icer v vneh oalrih. ker so poleg M u pok«*H, da ae »ave- "----- ! " " | " ' dajo svoje dolžnosti napram HDD, ki je velikega pomena na polju ■plašnega napredka v 'taijjjnjj naselbini Največje | ilinl^j J gre v prri vrsti rojakinji W ae je še nsjreč trkHla sa doW rsprh na omenjeni veaeliei. Kakor aem ci pripravlja sa ae- Rusov I raabl ■■ ao imeli dovolj eerkva. katoliških In pravoslavnih — make pravo-•lavne cerkve namreč, dovolj dn« hov nav la *a aelo aela katoliki f tla. In poglejmo one dežele, ki mo bile najbolj katoliške, kako M na asdovaU v vsaki izobrazbi in aa- 8X BL1ZA (Nadaljevanje s I. štrani.) do na ta način štrli boljševiiko vlsdo, toda upanje je šlo po vodi v zadnjih šestih mesecih, ko so >ila <> Delavska stranka z vsemi svojimi Kilami pobijala vsako militi^'" no adventuro, katero bi hoteli bri-tiški militaristi izzvati v Aziji ali v K v ropi pod masko "obrambi'«* vojne" proti ruskim aovjetom. Vsa tovorna in jnšaa Sibirija f Kdor želi poatati član našega pevskega, odseka, naj pride v ponedeljek ali Četrtek ^ klube ve prostore v "Slov. nar. »lomu" kjer Imamo pevske vaje. Na redni aeji pevakega odseka "Zatja" ae je tudi sklenilo, da ae ugodi splošni želji nežnega spola, da ne prične z organiziranjem mešanega pevakega zbora. Torej, Hlnvei&e. v Clevelandu sedaj je ležeče na vaa, kedaj ae to izvrši. Kakor hitro ae prijavi zadostno število pevk. ae prične a pevski mi vajami. Javite ae labko vsak večer pri oakrtmtku "Hlov. nar. dama" John nradačn. ki je tudi tsjnlk pevakega zbora in pri katerem dobite vaa potrebna paje nnlla — Zk »lav pav tWf Za?, ja" A. K. London. 18. jan. — Brezžtfn« brzojavka Is Moakve poroča, ds so rdeče čete zaaedle vao aararno Sibirijo do Tuluna in na jmri prodrle do Mongolaje jnžnerap« dne od Itkutska. Uaije pn fj« gorapadn' so sovjetske čete ek« pitale Akmotinak in ae približa le kitajskemu Turke*en«. Na 'JgOft milj (Mgi črt« od veke Je tikal v severni HiMriji de Ksi.i< škega morja je aovjetaka front« trdm> konaolMžrana ia v vseh okupiranih krajih ao j*vledeli s»»vjeti pad vodstvom centrala ga sovjetskega odbora v •eekvi ___ BajaMI Naročita "Proavete ta avajet V ftari domovini' U «t-lo leto staao «uao 7 dolarjiv, . P RO S V ET A Uk«rp. 17. I »07 * drUvi lllinou. GLAVNI STANi IU7 U SO. LAWNDALX AVE., CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1»19-1U2. Izvrievalni odbor. upravni ODSEK. ra mas onm« vtoMM omw. aaar-sa s* u»«m a**, cuh«^ iu. roorasDasoniK, a»«~ a*, uo. c^r, r.. e ver as •«4 «»<> H.y •»., »piljfilBmi . mHmt. Sta m, l«W UvMka v Ne« T »Javn.., IroSkl m braojavao jndHJstev se fte kekrtnagaksN smm gtette iMHjai |a v dsmiiVMia, 4<»Mll »v»je# •*•». a 4 ' — NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. d«. — Belgrad, 1 (i. Trne«4A U dni razprava proti reierinemu kapitanu Debrivoju Lazarevfcču. ki >• obtožen »radi zločin« velr izdaje. Lazarevič ae Je leta 1915. ko so Je srbsks vojaka umikale preko Albanije, vdel Bolgarom % Prisremu. Noto je stopil v bolgar eko službo in ee del izrabiti xa srbsko propagando ne ozemlju, Vi ao' ge okupirali Bolgari V obto-. Msš ee ga dolži: 1) de je za ča~ ae okupaeije v dogovoru z bolgarskimi dblastmi deloval na to da bi ae odatranila naša narodna dinastija. V to avrbo Je napiasA knjižico: "Morilec naroda srbskega", v kategi je pozival arb. aki narod, naj odstrani svojega vladarja; 2) da se je v bolgarskih ] lotih iu v posebnih brošurah za v-, aemal za to. da ae Makedonija, zdruli z Bolgarsko, iu da ae tudi srbske zemlje potom personalu* unije zediuijo z Bolgasko pod di nastijo Korburžena iti 3) de ja napisal letake, ki jih je v dogovo ru z bolgarskimi oblastmi poslal na arttsko fronto z naaienoei. de bi v sritski vojski izpodkopel di »ciplino iu jo zopeljal v pobuno Kot nagrado za to njegovo delo. vanje, da je dobival od bolgar skega vojnega miniatratva meseč, no plačo v iznosu 600 levov. <*»« toleni Lasarevič je priznal, da Je bil sotrudnik bolgarskih liatov, "Mira", "Dnevnika" ia "Voj, nih Iz vesti jss to ni dobivsllnobe ne stalne plače, msrvsč samo ho uorar. Cilj njegovega pisanja ta-, ' ko v teh listih, kafcor tudi r bro turah, jo bil samo ta, da pripravi teren m to, da M ae bolgamkl ln srbski narod sporammela iu o-eitovala eno skupno federativno jugoslovansko republiko s pred etevnUtvam ns čelu po vzoru »e verne Amerike. Brošura "Mori Ise naroda srbskega" je bila ti-okana proti njegovi volji pa on pripoznava, da je Imel na nteti sapočeti borbo proti dinaati ji, vsndar pa ni mialil na to, da b ae dinaatijs odat ranila potom revolucije, marveč aamo potom volucije, Kar se tiše Makedonije se Je on odkrito izjevil ze to. no, se adrušijo s Bolgsnko tiste ms /kedonske pokrajine, ki jih je leta, 1012, Srbija v ppgodbi, v kateri so je eklenilo balkanska svcza znala Bolgsriji. Kot svedoki so li soallšani Dimitrič, IVotič in drugI Val svedoki so v bistvu po trdili obtošbo. Izjavili ao, da bil obtožence, v svssi t bol ga r-, aklm kulturnim društvom "Pre4 morsvlje" in ustanovil ^JkjfU list", ki Js imel nomeu. da pobu-t nI vojake na solunski fronti. O-bravnavs bo trajala več dnil Volkovi aa Volraajsksm ob de nmrkacljakl črti na Hneiniku in Čebrskih gozdovih so se zelo pomnožili. Pritepll ao se la hrvst kih Sum. Dve tolpi ae klatita o koli, prva pod Javernlkom, druga pod Muešulkom. Ljudi ae volkov n« boje in so raztrgali iu pošrli nekega srbakega vojaka Gozdarji so Jmfl^Mti volkova. ^ pa ranili italijanski vojaki so ustrelili dva volkova. V šumeh Je bila uetre-1 jena tudi 7 « I, t štora medvod| ks, katera Je tehtala BHO kg. Lovec, ki jo je zagledal, je streljali njo s krogi jo, z drugim strelom ps s sipo; ranjena medvedka se je dvigiUlo na aadttji dve uogi In je šla proti lovcu, da ga objame; lovec jo klical na pomoč. Njegov tovariš. ki ga je ališal, je prihitel na pomoč, nameril ml strani na medvedko in jo podrl. Volkovi ao pravo nadloga šivlnl in ao raztrgali tudi veliko divjačine. Slovenska zemlja. (Nadaljevanje. v pokrajinski vladi v Sloveniji Nova pokrajinska vlada sa Slovenijo Še ni aeetevljene, ker še vedno ni došlo de sporazuma med Jafoolovenekn demokratsko stran-ko in eeeialntmi demokrati glede oddaje poverjenlštva aa notranja ■ dinarjev ae v Belgrsdu nehajo sa dve ia pol mil je rdi. ■ f Trnovem no Notranjskem Je pogorele C decembra va-i tiko goapodamko poalopje p..M.*t-ulka Ivana Valeačlče podema*e Nevorja a vsem eenom ln kmetij akim orodjem. Do ee ni ogenj ras šlrU. io Js aakvaliti nredvaom neumornemu delo vrlih Uireko-bi-»trlških goatleev. Pešar Jo povaro-Ml Veje hišni hlopee vsled neprs Siecr ps l*odi povedano darkom. da novi nazori njsjo dosedanje najmanj prav Južnih Alpah, ki nea zanimajo v prvi vrsti. Ali kolikor novoterije vendarle nanaša na ta oddelek — resni ugovori dunajskih geologov (Dieuer. Keavat) so zadeli prav jedst jfl^Hj mneve. in francoski veščak A. de (irossouvre pripoznsvs veljavnost teh igovorov V primeri z obuierami sea^lj-ske oble ao Alpe le amlo znatni grbanej. na obličju matere I Je, Po sedanjih nezorih o njih zgrajene v smislu no vik nazorov zmeri malo ohlajeuje in torej tu di malo skrčenje obsega in polu meva zemeljskega, da ao ae dvignile alpske gube. Aki pa ao Alpe zrajene v smislu n o vik,; nazorov iz položenih, orjaških, do 240 km prvotne širine oboegajočih gub potem bi bile noetele vsled ogromnega in naglega blodenje, ki bi bilo akriilo obseg in i vsled ogromnega naglega hladenje. 4ri bi bilo skrčilo obseg in po-lumer zemeljske oble v kratkem neprisaerno velik znesek Tolikega ekoka ▼ veličastnem tempu ^ zemeljskega razvoja kar ne amrano misliti in nobene ga drugega pojava ne poznamo ki bi podpiral verjetnost njegovo. ' . . 3j\ Potemtakem smatramo zaupa nje v dosedanje nazore o zgradb Južnih Alp za neomejeno. 10. Kvartarna doba. V kvartarni dobi ae dasta lpčiti dva oddelka: atarejši dlluvijalni bi pa mlajši aluvijalnl oddelek ki sega v današnje dni. i*roti konci tereijarne dobe je v napredujočem zemeljskem razvoju že vas nagibalo na sedanje razmere t kontinenti ao bili že Črtani v biatvu (ampak ne* povsem), kakor so dandanes, sedanja morja ao že po večini valove la med ujlmi, na površju suhe xemlje so bila gorovja lu posebno tudi Alpe na surovo isdelana Podnebje je bilo še nekijj gorke, še od današnjega. V dUuvijaineoi oddelke kvar-t srne dobe ao se iz začetka razvijale nadaljue razmere. Na lo pa je nastopil Is dosle, ucpojsmijotdh vzrokov iznsnaden preobrat in je čudno prodrl dote danji naravnost na^redujg|| ras-voj. Zavladalo je hladno, osorno podnebje in uatvariio prevo ledeno dobo. Toplina je upadla sa to-liko, da poletno aolnee ni mog restaHti aimakega snega, celo nižavah ne. Severni in proeejšn, del Srednje Kvrope je ssgrni trajen anešeu prt, kakoršen lož dandanea nad Greeulandljo. V A peh je teatri mogočen snežen in leden oklep atanovitno ne le visoko v uorovju lažešo etranoke doline, celo daleč doli v glavne doline se Je privolil led. jih napo nll viaoko gori In ee Je od tu po-mlkel dalje kakor grosne ledene reke. No Koroškem je preplevila tisoč metrov debela ledena plast Dravskega ledenika Rošno dolino lu ae je pomikala preko Oelovea proti vshodu, no Gorenjem Kranj, akem je eegej Savski lednik do Radovljice (491 m), na Uoriškem Moški lednik celo do Hala (927m) pod Tolminom, ksmniške Alpe ao se odele v obilen ansAen plašč. I* najetrmejšl grebeni in vrhovi, smele kleši in navpične stene ao molele Is nJega. Od njegovih robov so ss privsliU tedniki v do-line. ki jih Je bila iagrsble le po. prej tekoča voda v mineli terri-jami didd. ži velet vo ln reatlln-atvo toplega prejšnjega česa Je podleglo; naselile ao ae pH nea po nižavah laven oledeoeloga go-ruvje živali In roai'tne, ki bivajo danes le v severnih krajik ln v visokem gorovju, In Hvali, ki ao odtlej laumrte, n. pr. velik slon a dlakavo kožo, imenovan mamut (Klephaa primlgenlual, nedelje dMkavi aibiraki nosom-šee (Hklno<>eroa tiehorhlnna), du-plinski medved (I rsus spelaeua), orjaški Jelea (Cemm eury>+rae), severni jelen (Kenglfer tnrani dna), tur tHo* prlm|«cohm) ln druge. sledi.) ■Pil ■(Nadaljevanje. V pustinjah so kamele amjvečje bogastvo pre bivaleem. V gorskih krajik ee po-služojejo prebivalci za prenašanje in prevažanje tovorov mul In mez gov. .. i l^ K , Poleg konj in veiblodov (ka mel) bi bilo še omeniti ovčjerejo. ki je zelo vals& panoga v vojni in lustriji. Z ovčjerejo ae večinoma m vi jo nomadaki narodi, ki bivajo st-vero/epadnih krajih Perzije Njihov največji prijatelj in tudi edini stražnik je ovčarski pes. Po leg ovac redijo tudi domačo govedo. kose in domnlefe vso evropsko perutnino. Važua je čebe-loreja in gojitev sviioprejke. — Na rudninah Je Perzija Jake bogata in sk-er na V veliki množini se pridobi-ve beker, železo svinec, arzenik. autimon inJcdbalt; pridobiva se v velikih muožinali tudi kamena sol, grenka iu klaubcrjeva sol, kot sploh vseh vrst soli. Zemlja je ja ko bogata na nafti, žveplu man ganovi rudi. nikelnasti rudi, ebi (U in einu. rudninskih oljih. V gorovju Klbur/. in pri Talirieu se tudi veliki zakladi premoga, črnega m ruj.t ega. Toda rudarska Industrija je jako zanemarjena in še le v začetku. Poleg rudnin ae pridobiva tudi v večji množini raznih dragih kamnov, izmed katerih ao najbolj znameniti "turki-sti". Kazni geologi so našli tudi velfte zaloge zlata iu srebrne rude, ki so pa ostale dosedaj še neodkrite. Perzija. POTOP, i Prebivalstvo. — Z ozirom na prebivalstvo nimamo dosedaj nobenih pravih poroči). Vsi statisti-čatji so dosedaj opirajo na neko ljudsko štetje I. 1881, katero iz kazuje okrog 7,653,600 prebivalcev in sieer okrog 2 miljona v me etih, tri ln pol nfiljonov f vaseh in ostali so pa nomadski narodi, ka terih ne morejo dobiti pravega števila. Približno računajo, da je 68 tisoč Arabcev, 160 tisoč Tujkov, 150 flsoČ Kurdov, pet tisoč Ciganov iit ostali so pa razni oznaki nomadaki narodi. KačunajtM osebe na en kvadratni km. To,je statistiko iz 1.1881, ki pa še takrat ni bila natančna in vzeta le površno. Lahko se pa računa en Otislii tek prirastka vsako leto. Tako prebivalstvo Perzije znašalo sedaj okroglo deset miljonov ljudi, kar bi ne bilo prav nič pretirano. Večja meata v Perziji so: Teheran, (280,000); Tabrls (200,000>; IefShan (100,000); Meaed (80,-000) j Kerman. Rešt, ftiraz, (60,-000); Barfuruš, Kasvin, Yezd (50,(HK)); Hmadan, Kermanšah (40.000); Kašan. Kol, Urmia 000); liirjend, liurujird, BuAire, Dizful, Kuni, Senedij, Zeujan (25,000 do 30,000); Amol, Arde-bil,; A rdi Sta 11 Astarebad.v Abe-kuh, Bam, Bander, Abbaei, Ben-der, Liugah. Dainghan. Dilinan. lstebant. »larum, Kunsar, . Kumi-hb> Kučan, Marand, M ara ga. Nišapur, Bari, Sabzevkr, Sanman. Sa rud (10,000 do 20.000).— Po veroiapovedanju je . največ Mohamedencev, katerih ae lahko računa tri četrtine Okrog 1HJ.U00 krščanskega veroizpovedanja in o. krog 40,000 Židov. . Ismed plemen je največ 'tako z vatlih Tačikov, ki ao najstarejši naael jetiei; naseljeni ao v se vero sapertnih delih l*srzije In v nekaterih notranjih krajih. Poleg tega naroda je še okmg ;ena ' tretjtea prebivalvev llijatov", ki stattu-jejo v notranjih krajih, t severovzhodnih goratih deželah. Ti Večinoma staihijejo v šotorih iu sicer v poletnem 4asu v goratih krajih iu ko se približa uiraz. ae pre selijo v nižino. IVeeejšnje število je tudi naseljenih v meotih. Ts narod ae največ bevi z ovčjerejo, §3 katere se tudi prešivlja in dobiva sms potrebščine zs svoje nomadsko življenje, okleko in hrano. Ia ovčjega mleka delajo tudi oeke vrste tekočo surovo mnalo. katerega potem prodajajo po xaej IVrziji. Pečajo ae tudi » konji iu velhlodi • katerimi imajo jako Hvahuo trgovhm p<» vsej dešeli.l Poleg tegn lastujejo tudi velike črede goveje živine, mul. koz. o-alov in peeebno dobre ovčermhe pes. Ker ti narodi nino stalim naseljeni. ampak ae veti no selijo it enega kraja v drugega in ds hI vaaled tega ne naetal kak prrplr med poaemeatiinu naredi. Je per sijaka vlada dok^iU vsakemu na-redu posebne obrežje, ki gs smatrajo m »vojn lastnimi t Nadaljevanje ) (Nadaljevanje.) Pri teh beaedah pokale Redujau poslušalcem prstan s dragocenim kamnom. Zagloba pa ploekne z roko po plašču ter zakriči; "Že ga je fasciganil od njega. Po tem edinem bi te apoena!, Bedzijan, na koncu aveta!" "Oprostite, g.. ' 'je?, ^Iv"n" ^ ,.'«•'*' PULLMAN CAR WORKS, UOth Cottage rove Ave.," Pullman, Hi V * POTREBUJEMO MLADA DEKLETA ZA UČENJE, DA POSTANKJO BOJiNIŠKB STREŽNICE. Čemu delati v kuhinji za $15.00 tedensko, ko lahko zaslužite od $30 do $40 na teden pri postrežbi bolnikom po nekaj tednih učenja? Mi vam preskrbimo delo kadar se priučite. D0UGLAS PARK HOSP1TAL, 1900 So. Kedzie Ave., : 'Chicago, HI. ' POTREBUJEMO Dekletu za leplenje listkov. Dobra plača. STEIN-HALL MANUFACTIR- ING COMPANY, 2811 So. Aohland Ave. ChicuRo. POTREBUJEMO MLADENIČE pri stroju za zavijanje in razvijanje paketov na roko. Oglasile «c pri: ROOEBS A HALI, 00. Polk and La Selle Sts. POTREBUJEMO 20 delaveev sa livarno in livar-skih pomočnikov. Oglaaite ae v uradu sa delo med 8 uro zjutr. in 5:30 P. M. ILLINOIS MALUABLE IRON OOMPANT. 1801 Diverssjr Parkway, Chicago. SLOVENSKA KONZUMNA PRODAJALNA V SO BVRGETTSTOWNV, J PA., išče Slovenca, ki je zmožen in ai rasume pri meeariji in v gro-ceriji Plača po dogovoru. Katerega veaeli to delo in ima zmožnosti, naj ee oglaai pismeno ali pa oeebno na naslov: Anton Lourich.. P. O. Box 263, Burgetatown, Pa. POTREBUJEMO i z učena dekleta ca knjigovezi* Tudi mlada dekleU za učenje. Dobra plača._ 0. O. OWENl k 00. 1056 W. Van Buren St., Chicago. DEKELETA ZA ZAVIJANJE in pakiranje toaletnega mila — l^abko čisto ia atalno delo, samo pol dneva v soboto. Dobra pl»ča in priliko sa napredek. JAMES S. KIRK Jt CO>, J \m w. Norih Ave. al NortH • M. AV. RR1DGE. jas^ki . « "Pazite na menjajoče cene." , Sedal je mogoOe , Sloveasko v kronah, v Sedanje 100 kron ............$1.25 200 kmn............9.40 ••0 krm ............M0 kron ............4J0 Pstato se tudi lakko v M denar v stare domovino In sicer aa Italijanih pa v lirah. 00 a poštnino vred: 500 L000 5,000 km 10.000 kron domovino, toda peralkl M. . . . . ♦ t « 00 11 JO 54.00 11100 Z* po|.ulU pilit, MS ' FRANK Street, Nam Ynl(, M« T«