'Pa peštl projeman: M celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , «etrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V opravnUtvu" projeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Jetrt . , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in Inaerate sprejema uprsvništve v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskib ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, iivzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 201. V Ljubljani, v torek 3. septembra 1901. Letnik XXIX. Volivno gibanje. Odgovor »Narodu«. 11 z T r ž i č a 2. sept. 1901. Na notico v „Slov. Narodu" z dne 31. avg. št. 199 z napisom „župnik Špendal v Tržiču" izjavljam, da do danes povodom svoje kandidature za dež. zbor še nisem prestopil nobenega hišnega praga, tem manj letal od hiše do hiše ter prosil, naj za me glasujejo. Tega »Tičkov gospod" tudi v prihodnje storil ne bo. Dalje izjavljam, da kandidiram popolnoma iz proste volje in vsled nagovora svojih somišljenikov brez škofovega ali kakšnega druzega pritiska edino le iz namena, da bi po svojih močeh zagovarjal potrebe mi ljubega Tržiča, katere dobro poznam; pa tudi potrebe Kamnika in Radovljice, katere bi v slučaj« izvolitve, v kolikor mi morda niso še znane, natančno poizvedel. Pač pa imam tudi od škofa dovoljenje, da smem kandidirati in v slučaju izvolitve tudi mandat izvrševati. Gledo železnice je pa tukaj javna tajnost, kdo v Tržiču in kdo zunaj Tržiča si želi ieleanične zveze navzgor mesto navidol ? Pa ni, da bi se o tem na tem mestu razpravljalo. Slsvestje moje pa je iz prvega in popolnoma verodostojnega vira, ker imajo tudi moji politični nasprotniki o meni boljše mnenje in večje zaupanje, kakor pa „Nar.^ poročevalec, ki je posredno ali neposredno izrabil prijateljski pohod neke tukajšnje družine povodom veselega dogodka v hisi v napad na me. Fran Špendal. Volivni shod v Idriji. Dne L t. m. je bil v Didičevi dvorani volivni shod katoliško-narodne stranke. Gosp. katehet Oswald je v daljšem govoru pojasnil program in delovanje katoliško - narodne stranke. Potem ;pa je gosp. dekan Mihael Ar k o, katerega je zaupni shod dne 25. avg. proglasil kandidatom za mesto Idrija, pojasnil vzroke, zakaj ga je zaupni shod postavil kandidatom in kaj bode v najbližji bodočnosti najvažneje in najpotrebneje delovanje idrijskega deželnega poslanca. Navdušenje je bilo veliko in sklenilo se je soglasno, da bode šlo vse do zadnjega moža v boj za našega kandidata. Zmaga mora hiti naša! Zavedni Idrijčanje ! Pokažite, da ste že siti liberalnega gospodarstva, ki vam je le v škodo, kajti liberalizem je vaš najhujši sovražnik Na delo za Jožefa DulaijaJ I Iz krško-novomeškega volivnega okraja se nam piše: Dolgih 27 let je bil naš poslanec iz krškega okraja. Prav je, da je sedaj poslanec iz novomeškega okraja. Kakor je vedno novomeški volivni okraj glasoval za kandidata iz krškega okraja, tako pričakujejo volivci v novomeškem okraju, da bodo tovariši med Savo in Krko sedaj vrnili novomeškim tovarišem ter dali glasove kandidatu g. Jožefu Dularju. Dular je mož iz ljudske srede, zastopal nas bo bolje, kakor kak liberalni graščak ali liberalni šolski ravnatelj. Volivci, vsi na neumorno delo za ¡Jožefa Dularja! Treba je discipline in zmaga je naša. Zakaj tako? Piše-se nam: Občina Temenica v šentviški 'župniji, okraj litijski, je po predzadnjem ljudskem štetju štela 575 prebivalcev in vsled tega ob zadnjih državnozborskčh volitvah volila doma, kakor to določa zakon. Sedaj pa je, kakor čujemo, županstvo dobilo obvestilo, da bodo Temeničani morali dne 12. t. m. iti volit v D o b, kamor je iz daljnjih vasij blizu dve uri. Ker imajo sedaj ljudje mnogo .dela na polju in drugod, zato bode mnogim volivcem volitev onemogočena. Mi dvomimo, da bi se bilo število prebivalstva zmanjšalo kar za 75 duš, zato vprašamo merodajne kroge: Zakaj to? Iz Vrhpolja pri Vipavi. S strahom smo pri zadnjih državno-zborskih volitvah, a žalibog prepozno spoznali, da je naš župan nasprotnega mišljenja, in to v občini, katera je takrat z neprimerljivo ogromno večino pokazala, da misli od- ločno katoliško; in vendar — naš župan je volil Božiča, ter tako pokazal, v koliko je vreden našega zaupanja. Vrhpoljci smo to bridko občutili in si dobro zapomnili! Gospod župan! Mi nimamo nič proti Vaši osebi! Spoštujemo Vas kot umnega kmetovalca in trgovca, vemo tudi, da spol-nujete verske dolžnosti, a nikakor pa ne moremo umeti, kako bi bilo to sploh mogoče, da voli župan tako odlično katoliške občine, kakor je naša, — liberalca. Sicer popolnoma neverjetno, a resnično! A zadnji pastirski list nam je vsem odprl oči. Nihče se ne more več izgovarjati, vse nam je jasno: ali volite katoliško narodno ali liberalno, ali se postavite na stran katoliškega ljudstva, ali greste v sovražen tabor, v tabor egoizma in hinavščine! iHabe in Božič! A mi dobro vemo, da se t« ne gre za osebe ! Ne, gre se za na čela! Zato, goBpod župan, prosimo Vas, rotimo Vas: volite našega poslanca ter ne nasprotnike katoliško mislečemu prebivalstvu občine. A tudi svetujemo Vam, da poslušate glas ljudstva ! Prišel bode še čas občinskih volitev! Ali bodete potem še županovali ali ne, je odvisno edino od tega, za katerega kandidata bodete oddali svoj glas. Šetina na agitaciji. Piše se nam: Liberalni Šetina rije dalje po Belokranjskem. „Vspehi" tega „agrarca* se proslavljajo v protikmečkem liber. „Slov. Narodu-* V nedeljo je Setina imel shod v Starem trgu ob Kolpi v obč. pisarni, kjer je prodajal na cente obljub nekaterim volivcem starotrške, dolske, podgorske in radenske občine. On je tudi silno bogaboječ, zato je svoje verne pridržal v gostilni med božjo službo, kjer so med sv. opravilom »živio" kričali. Tak lep „vzgled" je dal volivcem Šetina. Tudi njegove obljube so toliko vredne, kakor njegova živa vera, zato pravimo: Šetina nam Belokranjcem poslanil ne bo! Naš zaslužni drž. poslanec Viljem Pfeifer, ki se je doslej že mnogo trudil za Belo-krajino, bodi tudi deželni poslanec. Tako bode g. Viljem Pfeifer za nas lahko še več storil! Iz kamniškega političnega Okraja se nam piše: Kovač s Krtine pravi, da ga bodo stale volitve 200 gld.; — pa še ne bo izvoljen, pravimo volivci. Prejšnji volivni kraj in središče Homec za občine Homec, Šmarca, Volčji potok, Jarše, Radomlje — je sedaj prestavljen prav na mejo Domžal na Rodico! Liberalni manever. Sedaj je tudi — »Ljubljanski Zvon", za katerega upravništvo se podpisuje — dr. Ivan Tavčar, prišel z istimi ,nazori1, ka-keršne goji g. Ivan Lapajne. „Ljubljanski Zvon" priobčuje gnjusno pisano povest „Žrtve", v kateri so podlaga protiduhovniške laži. Sedaj pa se nakrat čita v ,,Ljul»ljan-skem Zvonu" v isti povesti: „Ne bodimo ne liberalci ne klerikalci". Kaj ne g. Ivan Lapajne, kako lepo se to sliši celo v „Ljubljanskem Zvonu', — pred volitvami! Ker mnogi liberalci sami vedo, da jih vsak razsoden in pošten rodoljub obsoja, hočejo sedaj s takim manevrom delati zase in, če mogoče, zaprečiti, da jih ne zadene kazen ljudstva. Pa ne bodo nič opravili s tem manevrom ! Naši ljudje naj imajo odprte oči in se ne bodo dali premotiti z liberalnim manevrom „Ne bodimo ne liberalci, ne klerikalci", ampak združeni hočejo zagrmeti: ,,Mi hočemo poraziti gnjusoben liberalizem, da bo ležal na tleh premagan in da bo potem mir v naši deželi! Živeli katoliško narodni kandidatje !" Politični pregled. V Ljubljani, 3. septembra. Jesenski parlamentarni program in politični položaj. Državni zbor se snide, kot smo že omenili, takoj po završenih deželnozborskih volitvah na Češkem, torej v zadnjem tednu meseca oktobra, po drugih virih 22. oktobra, vkljub temu pa še ni čuti o nikakih korakih od LISTEK. Ukradeni beli slon. Angleški spisal Mark Twain. Prevel A. K. (Dalje.) Zdaj je prišel ta le pretresljivi telegram : »Ironville, N. Y. 9 80 dopoldne. Ravno na mestu. Cela vas razburjena. Slon šel od tod ob petih zjutraj. Nekateri trdijo, da jo Sel na zahod, drugi, da proti vshodu, eni, da na jug, zopet drugi, da na sever — ali vsi pravijo, da niso čakali, da bi mogli t potrditi za gotovo. Usmrtil je enega ko ,a; konj je ubit z rilcem, in sicer po pc dobi rane sodeč z leve strani. Po legi, v ' ateri sem našel slona, mislim, da je šel proti severu v smeri železnice; torej bode kake štiri in pol ure naprej; ali zasledoval ga bom po stopinjah. — Ilawes, detektiv.« Kmalu bi bil veselja zavriskal. Nadzornik so je mirno smehljal in polagoma pritisnil na zvonec. »Alarih, pošlji sem kapitana Burn Burns je prišel. »Koliko mož imate pripravljenih za takojšnje ukaze ?« »Šestindeveideset, sir.« »Pošljite jih precej na sever. Postavijo naj se severno od Ironville.« r. »Da, gospod.« »Toda njihov odhod naj se izvrši v vsi tajnosti. Brž ko bodo poklicani, naj čakajo mojih navodil.« »Da, gospod.« »Pojdite !« »Da, gospod.« Za nekaj časa je prišla zopet druga brzojavka: »Sage Corners, N. Y. 10-30. — Ravno na mestu, blon drvil tod okoli 8'15. — Vse uteklo iz mesta razun stražnika. Slon je planil nanj in ga pokončal. — Stumm, detektiv.« »Torej je šel na zapad,« je rekel nadzornik. »Vendar nam ne odide, kajti moji ljudje so raztreseni po vsem kraju.« Naslednja brzojavka: »Ravno prišel. Naselbina opustošena, samo nekaj starih ljudij še pri življenju, blon je polagal svoj rilec skozi okna poslopij in brizgal vanje vodo. Mnogo mrtvih in utopljenih. Cela pokrajina v strahu daleč na okoli. Ljudje zapuščajo domove; kamor se obrnejo, srečujejo slona. — Brant, de-« ,Jv.« Skoraj bi bil zaplakal zaslišavši to nesrečo. Ali nadzornik je rekej: »Vidite, da so mu tesno za petami. Čuti našo navzočnost; napotil se je zopet proti vzhodu.« Toda čakala so nas še druga žalostna poročila. Telegram je naznanjal to-le: Hoganport, 12 19. — Ravno na mestu, blon bil tu pred pol ure; povsod velikanska zbeganost. Slon razsajal po ulicah: dva kovača šla mimo — eden ubit, drugi ube-žal. Občno obžalovanje. — O' Flaherty, detektiv. »Zdaj je pa ravno sredi mojih ljudi«, je dejal nadzornik. »Nič ga ne more rešiti.« Prišla je še cela vrsta brzojavk, obse-gajočih večinoma isto kakor prejšnjo. Nadzornik jo dejal: »Ko bi jim vendar mogel sporočiti ukaz, da bi se napotili na sever, ali to je nemožno. Detektiv pride k brzojavni postaji, odda poročilo in zgine, da nič ne veste kam.« V tem je prišla sledeča brzojavka : Bridgeport, Ct. 12 15. — Barnum ponuja 4000 dolarjev vsako leto za nagrado, da bi smel rabiti slona kot častnega ozna-novalca svojih produkcij. Nanj hoče nalepiti lepake z vsporedom svojega cirkusa. Želi takoj odgovor. — Boggs, detektiv. »To je prava drznost!« sem zaklical. »Seveda je«, mi je pritrdil nadzornik. »Očividno Mr. Barnum, ki se smatra za tako bistroumnega, ne pozna mene — ali jaz ga poznam.« Nato je narekoval: »Ponudba Mr. Barnumova se odklanja. — 7000 dolarjev ali nič.« — Načelnik Blunt. »Tako — no bode nam dolgo čakati na odgovor. Mr. Barnum ni doma, gotovo je v brzojavnem uradu kakor vselej, če mu gre za kupčijo. Za kake tri min —« „Sklenjeno. — P. T. Barnum", tako ga je prekinil telegrafski stroj. Vendar mi ni bilo mogoče dobro premisliti tega novega slučaja, kajti naslednje poročilo me je napeljalo na povsem druge misli. Bolivia, N. Y. 12-50. — Slon prišel sem od juga in se obrnil v smeri proti lesu ob 11'50; na potu je srečal pogrebce in zmanjšal število žalujočih za dva. Meščani so ga nekolikokrat ranili z manjšim topom, nakar jo odbežal, Detektiv Burke in jaz sva prišla od severa za deset minut pozneje, ali smatrajoč nekoliko kotlin za stopinje sva potra-tila mnogo časa; konečno sva vendar prišla na pravi sled in šla po njem do gozda. Tam sva po vseh štirih lazeč sledila stopinjam, dokler nisva prišla do temno hoste. Burke je bil naprej. Na nesrečo se je slon ustavil, gotovo, da bi si odpočil. Tu se je mu Burko idoč po njegovih stopinjah približal Od zadaj, no da bi ga le-ta zapazil. Nato pa hitro skoči na noge, pograbi ga za rep in zakličo vos vesel: „Pozivljem te ..." ; toda ni dokončal ; eden udarec, pa je padel mrtov na strani vlade, ki bi bili količkaj v zvezi s prihodnjo parlamentarno sesijo. Vlada je imela dosedaj opravka s pripravami za de-želnozborske volitve. Praška „Politik" pravi, da vlada sploh še v tem oziru ne bo pričela z nikako večjo akcijo, ker prvič zaupniki raznih strank radi volitev nimajo potrebnega časa, da bi se udeleževali potrebnih posvetovanj na Dunaju, in ker drugič vlada čaka izidov v posameznih kronovinah, ki bo menda imel velik vpliv na politiške in parlamentarne razmere. Pogajanja z zastopniki parlamentarnih strank se pričnč še-le ob sestanku državnega zbora. Kar se tiče delavnosti v prihodnji parlamentarni dobi, pravi ta list, da je to vprašanje še vedno zelo akutno. Reševati se bo pričelo, ko skliče vlada državni zbor in ko bo treba rešiti redni proračun, avtonomni carinski tarif, kvotno predlogo ter nagodbo z Ogersko. Tudi dosedanji oboževatelji Koerberjeve vlade so že jeli dvomiti, da bi se v prihodnjih dneh stvari razvijale tako mirno, ko tedaj, ko je bila poslancem na razpolago milijarda. Vladi bo treba izredno spretne roke, da tudi v bodoče potisne v ozadje razna politiška in narodnostna vprašanja, katerih rešitev bodo zahtevale razne stranke v dež. zboru. Manifest nemško liberalne stranke na Češkem. V soboto je zagledal beli dan tudi volivni oklic izvrševalnega odbora nemško-liberalne stranke na Češkem. Stranka se peča v svojem oklicu skoro izključno samo z jezikovnim vprašanjem na Češkem, zahtevajoč delitev češkega kraljestva v dva narodnostna dela, ter v tem pogledu oporeka zahtevam vsenemcev, ki o taki delitvi nočejo nič vedeti in imajo v svojem programu popolno germanizacijo Češke. Seveda se izjavlja nemška židovsko-liberalna stranka tudi proti zahtevam Čehom glede samostojnosti dežela češke krone, ter zatrjuje, da hoče vedno delovati za trdno zvezo Češke z ostalimi kronovinami v Avstriji. Končuje se oklic z nekaterimi frazami o „svobodi" na vseh, posebno pa na šolskem polju, kateri preti baje velika nevarnost od strani reakcije. O delovanju nje bodočih poslancev v deželnem zboru za koristi prebivalstva se pa izvršilnemu odboru v tem oklicu ni zdelo vredno i izgubljati besed. •— Kandidatov v tem oklicu še ne priobčujejo, pač pa trdi neki istodobno izdani komunikej, da so večinoma že določeni in se priobčijo v kratkem. Carjevo potovanje v Francijo. Dne 18. t. m. dospe ruska carska dvojica v Diinkirchen. K vsprejemu visokega gosta pride predsednik Loubet s svojimi ministri že prejšnji dan na kraj sestanka. Pozdrava se udeleže po najnovejšem načrtu vsi francoski ministri in tudi Waldeck-Rou-SBeau, akoravno je še pred nedavnim ne- tla. Pohitel sem nazaj, slon pa obrnivši se jo udari za menoj in gotovo bi bil pokončal tudi mene, če bi ne bili ostanki mrtvih po-grebcev obrnili na se njegovo pozornost. Zguba seveda ni velika, ker je v tej okolici prebivalstva dosti. Slon je nato zopet zginil. — Mulrooney, detektiv. Zatem dolgo nismo dobili nikakih poročil. Se-le malo pred tretjo uro je prišla zopet ena. Baxer Centre, 2 15. — Slon je bil tukaj, polepljen z naznanili iz cirkusa, vdrl v bolnišnico, pohodil in poškodoval mnoge, ki so se pripravljali že na oni svet! Meščani so ga obstopili in postavili več straž. Ko Bva čez nekaj časa prišla semkaj detektiv Brown in jaz, sva šla notri, hoteč se prepričati o podobnosti slona po fotografiji in popisu. Vsi znaki so soglašali popolnoma, razun ene bradavice pod levo ramo. Da se prepriča še o tem znaku, je splezal Brown pod slona, da se osvedoči, če popis tudi tu soglaša, toda bil je takoj zmečkan, in tako ni bilo nič pridobljenega. Vse je pobegnilo; pobegnil je pa tudi slon deleč udarce na desno in na levo z velikimi in očividnimi učinki. Ušel je ostavivši mnogo znatnih krvavih sledov ran, prizadetih mu s topom. To je bila poslednja brzojavka. Na večer je padala megla in sicer tako gosta, da ni bilo mogoče niti korak pred seboj zaznati predmetov; in to je trajalo celo noč. (Dalje prih.) komu trdil, da bo „štrajkal", ker so ga tako pozno obvestili o Loubetovem povabilu. Loubet se poda z ministri na krovu ladije , Cassini" nasproti carski dvojici, potem se vrši kratek obed, in nato odhod v grad Compiegne. Dne 19. t. m. bo car prisostvoval sklepnim vojaškim vajam, popoldne istega dne pa je na vsporedu obisk Reimsa. Pariza menda car ne obišče. Iz Francije odpotuje carska dvojica dne 21. septembra s posebnim vlakom preko Pagny-sur-Moselle. Danski liberalci so obhajali minulo nedeljo nek poseben liberalni praznik. Zbobnali so namreč vše, kar liberalno leze in gre, pred palačo kralja Kristijana v Kodanju, da se mu izrazi zahvala, ker je pozval na krmilo liber. ministerstvo. Posebna deputacija so je podala h kralju, mej tem ko so liberalne mase kričale pred palačo. Pravijo, da je bilo udeleženih 8000 oseb, zastopnikov vseh danskih občin. No, če cela Danska nima več liberalcev, ki bi se mogli udeležiti tega sestanka, je to dokaz, da dežela pač še ni popolno liberalna, kakor bi jo rada razkričala liberalna glasila. Kralj jih je seveda sprejel, a opominjal jih je k miru in edinosti v blagor domovine. Pokazalo pa se je iz vseh kraljevih besed, da niti sam ne pričakuje od tega koraka za-željenih vspehov. Liberalni ministerski predsednik Deuntzer, ki je bržkone vso stvar in-sceniral, je seveda voditeljem priredil banket, na katerem je napovedal razne reforme, kajpada samo v liberalnem smislu. Kitajski princ Tsun tiči še vedno v Bazelu in ne ve, naj li gre naprej ali nazaj. Včeraj so pričakovali ko-nečne odločitve v tem vprašanju, katere pa menda še ni bilo. Cesar Viljem baje še vedno vztraja pri tem, da se ravna kitajski princ natančno po kitajskem ceremonijelu „Kotau"a, mejtem ko se kitajski cesar odločno protivi tej zahtevi. Sploh pa tudi v Berolinu ne vztrajajo brezpogojno pri zahtevi, da mora princ Tsun priti v Berolin. ?„Berl. Borsen Cour." namreč piše, da bi bila morda naj-srečneja rešitev tega vprašanja, ko bi se cesar Viljem kar zadovoljil s princevim potovanjem v Bazel, potovanje v Berolin naj mu pa odpusti. Noben Kitajec ne bo slabeje sodil o nemškem narodu (?) Nemški narod se lahko odreče kitajskemu ceremonijelu. Kaj neki poreče k temu nemški cesar, ki, kakor znano, ne odstopi rad od svojih sklepov ? Dnevne novice. V Ljubljani, 3. septembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand na Rakeku. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je včeraj zjutraj pripeljal z vlakom na Rakek. Zasedel je takoj konja in jezdil k vaji. Potem je pred njim defilovala vsa 28. divizija. Po kosilu se je ob 3. uri popoludne odpeljal v St. Peter nadzorovat ondotno graško divizijo. »Narod« na »delu«. Ogenj in žveplo bljuje »Narod« na kandidate katol.-narodne stranke. Vsakemu vé kaj podtakniti, bodisi da kak resničen dogodek lažnjivo zavije, bodisi da se kar na celo zlaže. Razume se da mora tudi kandidata za kranjsko-loški kmečki okraj g. dr. Brejca malo oblajati. Zadnjo soboto piše ta list, ki se dan za dnevom na najpodlejši način norčuje iz papeža in škofov ter neprestano sramoti kat. cerkev, njene dogme in naprave, ;ta list torej piše, da sta državni poslanec Ivan Vencajz in pa kandidat dr. Brejc pred več tedni, ko sta na bicikljih po tržaški cesti v Ljubljani vozila, ne da bi se odkrila, švignila mimo duhovnika, ki je s sv. popotnico šel proti Viču. Pooblaščeni smo, temu nasproti izjaviti, da niti g. poslanec Vencajz niti gosp. dr. Brejc o tem ničesar ne vesta, da je tedaj »Narodovo« poročilo ali naravnost zlagano ali pa nalašč tako zavito, kakor da bi bila imenovana gospoda vedé vozila mimo Najsvetejšega, ne da bi se odkrila in raz koles stopila. Ce se je od »Naroda« omenjeni slučaj res pripetil, kar je samo na sebi naposled mogoče, tedaj je to gotovo, da imenovana gospoda duhovnika b sv. popotnico nista zapazila, vsled česar ju pa vender noben pameten človek ne bo dolžil, da sta Najsvetejše z a sramo- vala, kakor pravi »Narodov« obrekovalec. Vsakemu, ki še nima popolnoma prismojenih možganov, bo to pojasnilo zadostovalo, bebcem pa, ki vsako laž verjamejo, da je le v »Narodu« tiskana, — pa ne moremo pomagati. Spletke štajerskih liberalcev. Nemški listi naznanjajo, da štajerski slovenski liberalci živahno agitirajo za skupen sestanek slovenskih liberalnih kmetov. Sestanek bo najbrže koncem septembra ali začetkom oktobra na Ponikvi. Na tem zborovanju, pravijo veselo nemški listi, se ustanovi ofici-jelna slovenska liberalna kmečka stranka. — Ponikva je dala Slovencem Slomška kateri je učil, naj bodo Slovencem sveti dve reči: vera katoliška in beseda materina. Da liberalci svoj sestanek prirejajo na Ponikvi, je izzivanje zavednega katoliškega našega ljudstva, ki časti Slomškov spomin. S srednjih šol. Provizorični glavni učitelj na ljubljanskem učiteljišču, gospod Milan P a j k , je imenovan profesorjem na realki. — Suplent v Ljubljani, gosp. Julij Krek, je imenovan profesorjem na gimnaziji v Novem mestu. — Profesor na učiteljišču v Kopru, g. Josip Ž i 1 i h pa je premeščen na realko v Gorici. Suplent dr. Jos. Effe nberger gro iz Maribora in suplent Avg. P a u s e r iz Celovca na gimnazijo v Beljak, suplent Maks Š o s t a r i č v Gorici je imenovan rednim učiteljem za gimnazijo v Pazinu, suplent Jan. Cumin na goriški gimnaziji pa je postal provizorični učitelj istotam. Sijajno parado so napravili, kakor se nam iz Planine poroča, v soboto večer vojaki 97. pešpolka svojemu priljubljenemu polkovniku g. Alfonzu Bernath Bossutpolj-skemu, ki je doživel 40 let svoje vojaške službe. Dovršivši vojno akademijo v Dunajskem Novemmestu je vstopil kot častnik v aktivno službo. Služil je v začetku pri ogrskih polkih št. 46 in 59, pozneje je bil uvrščen v 47. polk, leta 1889 je vstopil kot stotnik v 97. polk, kjer se je vspel do častne stopnje polkovnika. Ves polk se je zvečer zbral na cesti v Dol. Planini ter odkorakal z lampijoni — vsaka kompanija druge barve — proti Galacijevi hiši, kjer je polkovnik nastanjen. Tu so se na travnikih vojaki razpostavili v krdela. Vojaki pevci so zapeli najpoprej krasno Jenkovo pesem: „Sto čutiš", ki je mogočno donela iz 30 mladih grl, v tiho noč. Potem je godba zaigrala in konečno so zapel i vojaki italijansko pesem. — Rakete so švigale v zrak, da se je vse nebo lesketalo v čarovnih lučih. Dva vojaka sta izdelala prav na umeten način polkovnikovo sliko, eden s kredo narisano, drugi v mavcu upodobljeno. V nedeljo 1. septembra je prišel g. polkovnik privatno v cerkev zahvalit Boga, da ga je toliko let zdravega in krepkega ohranil. Ob 1 uri popoludne pa je bil pod primerno ozaljšanim in z zastavami zagrnjenim kozolcem g. župana Kovšca sijajen obed, h kateremu so bili povabljeni vsi častniki 97. pešpolka ter štabni častniki in baterijski poveljniki v Planini bivajočega vojaštva. Mnogi prijatelji so prišli osebno čestitat gospodu jubilantu ali pa so sega spominjali s pismi. K 4 redovom, ki mu pokrivajo hrabre prsi, mu je general pripel še 5. svetinjo za 40-letno zvesto in vspešno službo-vanjo. Bog živi in ohrani vrlega vojaka še mnogo srečnih let! Nemško planinstvo. Nemško in avstrijsko planinsko društvo je imelo včeraj občni zbor v Meranu. Iz letnega poročila posnamemo, da je društvo imelo 269 sekcij s 50.000 člani in 250 planinskih koč. Izmej članov je 12.000 Avstrijcev. Za koče je občni zbor dovolil 65.000 mark. Bokserji v Celovcu. Misijonarji in tudi posvetni častaiki so nam lani pripovedovali o besnih druhalih, ki so, kakor bi bik od hudiča obsedene, preganjale kristjane — na Kitajskem. Bokserji imajo svoje pobratimo v nemškonarodnem Celovcu. Zveza slovenskih posojilnic je imela dne 29. avg. poučen shod v Celovcu, proti kateremu so nemškoradikalni listi takoj rohneli, boječi se za nemški značaj Celovškega mesta. Govorilo so je, da bode polom, in objavila se je ta vest policiji — bila je skrivnost javna. Nemci so mislili, da duhovniki ostanejo na večer v Celovcu, in bilo je vse pripravljeno, a posojilničarji so zvečer odšli. Zvečer pa gre g. profesor veronauka na pripravnici dr. II i e b a u m ob */«9' iz stolnega župnišča domov v Eggerjevo pripravniško semenišče, kjer kot prefekt stanuje. Prišedši v Šolske ulice, vidi pred sebe stopiti moža, ki ga je hitro pogledal, potem stopil nazaj v temo — in zažvižgal! To znamenje je vzbudilo odmev na raznih straneh, bokserji so stregli po raznih ulicah in so zdaj hiteli vkup, ker jim je eden aviziral črno divjačino. Dr. Hie-baum je nevarnost spoznal in pričel leteti skozi Lydmanskijevo ulico, in potem po Ivaufmanovi ulici proti domu — za njim kakih 30 bokserjev — in to srodi mesta. V Kaufmanovi ulici bi ga došli, a prišla je iz neke hiše ženska, zaostali so na mah, in begun je zbežal nekoliko naprej, potem so jo udrli zopet za njim do „Vereinsgasse", ker so prišle tri ženske in zopet je druhal nekoliko odnehala, med tem je mogel dr. Hiebaum dohiteti do hišnih vrat svojega doma, odpreti in zapreti. V hišnih vratih ima semenišče izrezano okence in dr. Hiebaum je skozi to okno druhal vprašal: Ihr Strassen-räuber, w;e komme ich dazu, von euch überfallen zu werden? Druhal pa je rjovela, kaj imate farji z denarjem opraviti, misleča, da je gospod kak posojilničar, drugi so rekli, da jim je tukaj ubežal izpod rok njihov plen, ko bo zapazili, da ta duhovnik ni blovenec so polagoma razšli, nekateri pa so se začeli opravičevati „Sie sind das Opfer eines Miss-Verständnisses", in ko so tudi ti odšli, videl je dr. Hiebaum v ozadji še nekaj mož stati, in se zadri na nje: kdo ste vi in kaj hočete? — to so bili redarji, ki so zdaj prišli pravit, da bo slišali njegove klice, ter so obžalovali, da se je gospodu vse to prigodilo — bokserje pa so pustili polagoma raziti! Ko bi se kje kaj takega prigodilo Židu, vsa Evropa bi kričala — pri nas pa bodo oblasti z rameni migale — kaj moremo? Naš odgovor naj bo, da še bolj požrtvovalno pod» piramo narodno organizacijo! Duhovne vaje pri oo jezuitih. Poleg že naznanjenih duhovnih vaj od 9. do 13. sept., za katere je gg. udeležnikov že polno število, bodo duhovne vaje še od 23.-27. sept., za katere se je oglasiti 8 dni popred. Začetek duhovnih vaj je vselej ob 6. zvečer. Za vinorejce. Poljedelsko ministerstvo je ukrenilo, da v enem letu zapadejo vsa obljubljena državna brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov. Ako torej prosilci v enem letu ne potegnejo posojil, potem ta zapadejo. Kontrolni shodi za domobrance se bodo vršili za žužemberški sodni okraj 11. oktobra, za trebanjski 12. in za mokronoški 14. oktobra. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Obravnava proti 591etni šivilji Mariji Hinterschweiger iz Ljubljane radi goljufije se je preložila. Pred ljubljanskimi porotniki je včeraj stala 291etna samska dekla Marija K o m p a r e , po domače Blaževa iz Spodnje Krašne, obtožena detomora. Dne 15. julija je Marija Kompare v Vevčah povila otroka moškega spola. V preiskavi je taista početkoma trdila, da je otrok mrtev in pred časom prišel na svet. Na podlagi izvida sodne obdukcije pa je pozneje priznala, da se je otrok živ porodil in da mu je pol ure po porodu zakrila obraz s črno cunjo, nakar je otrok skoro na to nehal dihati. Mrtvega otroka je potem zavila v cunjo in ga skrila za robom vodnega kanala vevške tovarne, hoteč v štirih ali petih dneh oditi na Šta-jarsko domov in otroka tam pokopati. Ker je pa Marijo Kompare začela vest peči, se je sodišču sama ovadila. Porotniki so dano jim vprašanje potrdili. Sodba se je glasila: Marija Kompare se obsodi na tri leta težke ječe, poostrene s postom vsak mesec, trdim ležiščem in temnico dne 15. jul. vsako leto. Slovensko stenografsko društvo. Na ustanovnem zboru „Slovenskega steno-grafskega društva" 8 sedežem v Celju je bil dne 29. avgusta društvenim predsednikom izvoljen gospod Jvan Krušič, c. kr. šolski svetnik v Celju, odborniki pa gospodje: Anton Bezenšek, profesor v Plovdivu na Bolgarskem; Rudolf Binter, c. kr. davčni ad-junkt v Ljubljani; Ivan Bovha, odvetniški uradnik v Celju; dr. ivan Dečko, odvetnik v Celju; Josip Kardinar, c. kr. profesor v Celju; Fran Novak, c. kr. profesor v Ljub- ljani, in Anton Šantel, c. kr. profesor v Gorici. Ljubljanske novice. Elektriška cestna železnica se v petek, dne 6. t. m., izroči javnemu prometu. Pri včerajšnjem komisionelnem ogledu se je določilo mej drugim, da bota pred poštnim poslopjem dve postaji: za progo proti južnemu kolodvoru v Prešernovih ulicah, za ono proti magistratu pa na Dunajski cesti; postaja za Stari trg bo za sedaj Pod trančo; Poljanska cesta dobi še eno postajo pred h. št. 17, projektovana postaja na vogalu Skofjih ulic se prestavi k sv. Petra cerkvi. — Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Petra gospod Jožef Hafner, računski asistent na tukajšnjem magistratu, z gospodično Apolonijo C r a j z a r, posestnikovo hčerjo. — Romarski vlak na Reko-Trsat je odšel danes zjutraj v najlepšem redu. Odpeljalo se je 561 romarjev. Jutri gre poseben vlak z romarji iz Trsta na Otoče. — U m r 1 je g. Anton Grošelj, čevljarski mojster Krakovski nasip h. št. 10. — Sprevodniku južne železnice g. V e r b i č u je umrla soproga, katero je potrla dolgotrajna bolezen njene hčere, katero so že tudi prevideli. Umrl je v Dubrovniku 761etni groi Niko P u č i č, zadnji potomec slavno patri-cijske hrvaške obitelji iz slavnih časov dubrovniške republike. Bil je zaveden hrvatski rodoljub. Poskusen samomor v zaporu. V policijskem zaporu v Trstu seje včeraj hotel obesiti na omrežju okna mizar Bachmann iz Štajarske. Dejanje so o pravem času opazili in Bachmanna rešili. Zastrupil se je v Zagrebu brivski pomočnik Matija Vidak. Našli so ga mrtvega. Nagla smrt Minulo soboto je pred hlevom posestnice Eliz. Rabič v Mojstrani nagloma umrl 60!etni Fr. Ruard z Jesenic. Zadela ga je kap. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Dovje in tam pokopali. Mlada tatica. Iz trebanjskega zapora so minuli petek odvedli v žensko prisilno delavnico v Lankovica 131etno Ter. Belentin iz Migovske gore pri Mirni, ker je izvršila že celo vrsto tatvin. Meteorologični mesečni pregled Minoli mescc veliki srpan bil je povsem zelo topel, vendar proti koncu hladen in moker. — Opazovanja na toplomeru dad6 povprek v Celsijevih stopinjah: ob sedmih zjutraj 14-8°, ob dveh popoludne 23-4°, ob devetih zvečer 17-7", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 18-6°, za 0-l° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dad6 735'8wm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 02 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 12, padlo je pa vsega skupaj 157 9 mm dežja. — Med vetrovi so prevladovali južni, posebno pa jugovzhodni. Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da oddaja za leto 1902 dobavo različnih vrst lesa in lesenih izdelkov, kakor: mecesno-vega lesa za mostove, trdega in mehkega lesa za vozove, oglja, brezovih metel, držal k raznemu orodju, kakor tudi lesa, ki se rabi na železniških progah (Oberbauschwellen). Dobavni razpis se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Natančna pojasnila kakor tudi formulare za dobavne ponudbe se lahko vpogledajo pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku, katero tudi leto na zahtevanje vsakemu po pošti polje, če priloži znamke za poštnino, S kolekom za eno krono opremljene ponudbe je najpozneje do 10. septembra 12 ure opoludne zapečatene poslati c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Beljaku. Pošiljatev nakaznic v inozemstvo. Od 1. septembra t. 1. dalje je dovoljeno od pošiljati poštne nakaznice v znesku do 1000 kron proti pristojbini, ki velja za notranji promet, tudi poveljstvom, častnikom in moštvu v tujih vodah nahajajočih se c. in kr, vojnih ladij. Veljavnost teh nakaznic razteza se na šest mesecev. Ekspresno dostavljanje in izdajanje izplačilnih potrdil ni dovoljeno. Na c. in kr. vojnih ladjah oddane poštne nakaznice se sme pošiljati za adresatom samo v avstro-ogrski monarhiji in okupacijskem ozemlju. Rok za reklamacije v slučajih, da se je nakaznica izplačala kakemu neupravi-čencu, je določen v prometu s c. in kr. voj nimi ladjami na jedno leto po preteku roka za veljavnost nakaznice. Društva. (Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko ima v sredo, dne 4. t. m. ob 2. uri popoludne v magi-stratni dvorani javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o vprašanju, če je kruh prištevati predmetom vsakdanjega užitka v smislu § 60, al. 2. obrtnega reda in o dopustnosti prodaje kruha od kraja do kraja. 4. Poročilo o prošnji mestnega magistrata ljubljanskega za prispevek za tretjo obrtno pripravljalnico. 5. Poročilo o zborničnem prispevku za obrtno nadaljevalno šolo na Jesenicah. 6. Poročilo o zborničnem prispevku za obrtno nadaljevalno šolo na Bledu. 7. Poročilo o zborničnem računskem zaključku za 1. 1900. 8. Poročilo o reviziji zborničnega volilnega reda. 9. Poročilo o podpori c. kr. tehnologičnemu obrtnemu muzeju. 10. Poročilo o načrtu zakona o ustanovitvi stavbeniških zbornic. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca avgusta 1901 uiožilo je v mestno hranilnico ljubljansko 762 Btrank K 626.234 12, 773 strank ps dvignilo K 611.023 85. (Mestna hranilnica v Kamniku. ) V mes. avgustu 1901 je 68 strank vložilo K 31.824-88, dve stranki vzdignili K 80 96, 11 strankam se je izplačalo posojil K 15.000. Stanje vlog K 82.909-86, denarni promet K 69.548 85. (Hranilnica in posojilnica v Tržiču) je imela v avgustu 1.1. naslednji promet: Sprejemkov 6906 K 44 h, izdatkov 6465 K 58 h; skupaj 13.372 K 02 h. Vložilo je 20 strank 3600 K 68 h, dvignile so 4 stranke 554 K. Posojil se je dovolilo 5 v skupnem znesku 3080 K; vrnili so 3 dolžniki 370 K. Zadruga ima 42 udov. Hranilne vloge znašajo 50 509 K 60 h; posojila 24 860 K, in naloženega denarja je 25.319 K 72 h. Hranilnica in posojilnica v Tržiču posluje od 25. marca 1901. (Mestna hranilnica v Radov ljici.) V mesecu avgustu 1901 je 158 strank vložilo 64 024 K 77 h, 125 strank vzdignilo 21.281 K 40 h, 41 strankam se je izplačalo posojil 55.839 K, denarni pro met 183.566 K 35 h. Gočanska afera pred sodiščem. Zagovor dr. Brejca. (Konec.) Potem je potrdila zopet cela vrsta prič, da jo gosp. kurat, ko se mu je na njegovo vprašanje odgovorilo, da so Ložani in Man-čani pod oknom, jih izrecno prosil rekoč: Imejte pamet, pustite jih miru. — Tako ne govori č'ovek, ki je sovražen napad na svoje nasprotnike baje malo poprej naročil. Ko je na te kuratove besede Stemberger zaklical: Prokleti far, če hočeš vedeti, kdo ga je v lužo vrgel, jaz sem ga! in je zaradi tega izzivanja kuratov pristaš Krečič hotel za Štembergerjem udariti, zaklical je — in to je zopet po štirih pričah dokazano — kurat raz okno: Držite ga nazaj, vrnite ga!, vsled česar so kuratovi pristaši Krečiča zares za roko prijeli in nazaj vrnili. Ta tretji opomin se je slišal s kurato vega okna časovno v prav tistem hipu, v katerem so liberalne priče baje slišale tiste hujskajoče pozive, radi katerih je gospod kurat obt< žen, namreč: Po njih (priča stemberger), strela ubij proklete Bure, le dajte jih, le dajte jih, te proklete Bure (priča Maks Ferjančič), razpodite brezbož neže in liberalce (priča Matija Vidrih), raz ženite te hudobneže (priča Franc Mohorčič) udarite po njih (priča Marija Stemberger) Vsakdo izprevidi, da je nemogoče, da bi bi gospod kurat hkrati pomiroval in pa huj skal na boj. Tudi je uvaževati, da nobena izmec peterih obremenjevalnih prič o ostalih do godkih pod oknom ne ve prav nič povedati tudi o takih okolnostih, katere sicer potrdi nebroj drugih prič. Tudi je čudno, da do zdevnih kuratovih hujskajočih besedij niti dve liberalni priči jednako ne navajate, vslet česar se mora sklepati, da je gospod kurat hujskal v vseh tistih različnih verzijah, ali pa da liberalne priče v svojih navedbah niso verjetne. V prvem slučaju bi ne bilo um ljivo, zakaj da izmed velike množice prav noben drug človek ni slišal niti ene onih pet verzij, dasi jih je mnogo stalo tik poc župnikovim oknom, in sicer ves čas, odkar se je bilo okno odprlo in dokler se je zopet zaprlo, in dasiravno je po pričevanju St ;m bergerjevem gospod kurat one hujskajoče besede zarjovel baje s takim glasom, da bi se jih lahko slišalo sredi vasi. Na neverjetnost obremenjevalnih prič pa kažejo še drugo okolnosti. Stemberger je bil 30 do 40 korakov od župnikovega okna oddaljen, ko ga je insultiral z besedo: Prokleti far! Dva koraka od njega stala je priča Kodre, katera je dobro slišala Štemberger-eve insulte, ni pa Blišala, dasi je pazila, da )i bil gospod kurat zaklical: Po njih! Maks Ferjančič je bil trikrat o tej stvari zaslišan, )a je vsakokrat drugače govoril in se je )ozneje celo več spominial, nego s početka; tudi je potrjeno, da je Maks Ferjančič ope-tovano izvensodno pripoznaval, da zoper g. curata ne ve nič slabega pričati, in da bi bilo boljše, da bi ga bil kdo z lopato po ustih udaril takrat, ko je čreznj pričal. Marija Štemberger nastopila je zoper gospoda curata kot priča še le zelo kasno, bržkone, io sev jo začela bati za svojega moža Franceta Stembergerja To so pač okolnosti, ki ne služijo izpovedbam teh prič v podporo. Če so ves položaj pod oknom preudari, mislim, da se ne more priti do drugega zaključka, nego da je gospod kurat v resnici samo miril, bodisi da je pri tem rabil te ali one besede. Pomirjevalen smisel njegovih besedij je potrjen po toliko in tako razno terih pričah, da ni povoda, da bi se jim ne verjelo. Prehajam k tretjemu delu obtožbe, k i podtika gospodu kuratu, da je Alojzija Ferjančiča napeljeval h krivemu pričevanju. Kdor je pričo Alojzija Ferjančiča včeraj poslušal, kdor je videl, kako strastno jo ta človek nastopal in govoril, kdor je primerjal njegove izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom z včerajšnjimi njegovimi izpoved bami, priti je moral do prepričanja, da taki priči ne gre nobena vera. Včeraj je vedel veliko več povedati, nego v predpreiskavi, dasi je odtlej pret9klo veliko mesecev, in kar je včeraj pripovedoval, je v diametralnem nasprotju 7. njegovimi v predpreiskavi storjenimi izpovedbami. V predpreiskavi je vedel Alojzij Ferjančič, da je gospod kurat samo njega in to samo takrat, ko sta bila baje med štirimi očmi, nagovarjal, da naj bi „priča mesto tako, govoril drugače", in da pozneje, ko so prišli zaupniki obeh Btrank skupaj, gospod kurat o sodniji in o pričevanju ni več govoril, tem več samo o tem, da naj se nikogar več no o v a i a. Včeraj pa je Alojz Ferjančič to svojo izpovedbo izprevrgel in določno trdil, da je g. kurat ne samo njega med štirimi očmi, ampak tudi ostale Jožefa Zivica. Janeza Stembergerja, Janeza Kodreta, Janeza Po-žarja, Andreja Krečiča in Jožefa Mohorčiča istotako h krivemu pričevanju napeljeval in ne samo od njih zahteval, da naj se n i k o g a r v e č ne o v a j a. Ti pa so vsi o tem stavku zaslišani določno potrdili, d a t o n i res, d a A 1 o j z F e r -j a n č i č ne govori resnice, in da o kakem nagovarjanji h krivemu pričevanju ni bilo ne duha no sluha. Ali je mogoče v očigled temu Alojzu Ferjančiču sploh kaj verjeti? Jaz mislim, da bi bilo odveč v tem pogledu zgubljati še besedij, ker je dotični del razprave na nas vse napravil tak utis, da b) sodni dvor o tej točki lahko storil svojo sodbo. Le mimogrede hočem v karakteristiko Alojza Ferjančiča in njegove verodostojnosti opozarjati na pričevanje raznih prič, ki so potrdile, da Alojz Ferjančič nima nobene vere, da se dda norca iz najsvetejših rečij, da je tak sovražnik duhovščine, da bi, če bi po njegovem šlo, v desetih letih na Vipavskem nobenega »farja« več no bilo. Človeku pa, ki nima nobene vere in nobenega strahu pred onim svetom, pa verski moment prisege gotovo nič ne šteje. Tak človek se boji po krivem priseči ne zaradi Boga, ampak zaradi eventuelne kazni, ki bi ga mogla zadeti. Če pa je zasledovanje zaradi krivega pričevanja izključeno, kakor pri tem slučaju, ko se je zadevni pogovor vršil med štirimi očmi, torej brez drugih prič, tedaj odpade edini za takega človeka relevantni pomislek. Da je Alojz Ferjančič resnično sovražen duhovščini, to pričata tudi predložena kazenska akta, iz kojih je razvidno, da je Alojz Ferjančič tudi s prejšnjim goškim župnikom Illadnikom bil v konfliktu, da je bil zaradi njega že dvakrat kaznovan in sicer enkrat zaradi žaljenja časti, drugič radi tega, ker je fante naščuval, da so šli pod župnisče razgrajat, »Živijo Božič« upit in župniku okna pobijat. S.cer pa je Alojz Ferjančič gospoda obtoženega kurata sovražil, še predno je ta na Goče prišel, vsaj je sam izjavil, da je pripravljen dati za smodnik, če bi bil kurat za ustreliti. Sicer pa ga je najbolje označil straž-mošter Turk, ki ima sicer svoje vire v li beralnih krogih, ki pa je vendar le moral pripoznati, dajo Alojz Ferjančič sila strasten človek, kateri veliko govori in iz male reči veliko narodi, vsled česar mu Turk sam nič ne verjame in se na njegovo napovedbe nikdar ne ozira. Taka jo ta priča Alojz Ferjančič, ki jo imenuje gospod državni pravdnik »odlično pričo«. Glede četrtega dela obtožbe, v katerem dolži g. kurata, da je dne 5. februvarija v cerkvi po večernicah v javnem nagovoru zopet ljudi nagovarjal h kri- vemu pričevanju, pa mislim, da mi je še manj treba zgubljati dosti besedij. Djisi je bilo zadosti materijala na razpolago, se je obtožnica sklicevala vendar le samo na tri priče: Andreja Ferjančiča, Vincencijo Jež in Rozalijo Ferjančič. Toda niti te tri obre-menjevalne priče niso držale. Andrej Ferjančič, na ko|ega izpovedbe je svoj čas preiskovalni sodnik dal g. kurata aretirati, je tako gluh in apatičen, da se včeraj iz njega ni dalo dobiti niti besedice. Vin-cencija Jež pa je sedaj sama priznala, da je kuratov nagovor tako razumela, da gorje tistim, ki po krivem čeznj pričajo, in samo Žgurjeva dekla Rozalija Ferjančič je imela pogum tudi sedaj na razpravi obstati pri trditvi, da je ona g. kurata n igovor tako razumela, da gorje tistim, ki Bploh čez duhovnike pričajo. To pričevanje pa je čisto osamljeno, če se pomisli, da so Ivana Kodre, Rozalija Dolenc, Johana Ferjančič, France Pavlič, Marija Furlan, Jože Ferjančič, Amalija Debevc, Josipina Sorž, Rozalija Jamšek, Vin-cenc Jamšek in Mislej vsi več ali manj v soglaB|u potrdili, da je g. kurat omenjenega večera priporočal tistim, ki bodo k sodniji klicani, da naj prav vse povedo in sicer natančno povedo in tudi natančno zapisati dado. Vse imenovane priče so g. kurata nagovor tako razumele, da treba po pravici in resnici govoriti, da se bo na ta način izkazala krivica, katero njemu njegovi obrekovalci delajo. Dokazano jo tudi, da je malo poprej g. kurat imel v cerkvi na Gočah posebno propoved o krivi prisegi, da je prav po apostolsko rotil svoje vernike, da naj se ne dajo zapeljati h krivemu pričevanju. V eni sapi govoriti proti krivi prisegi in v eni sapi navajati h krivemu pričevanju, to je vendar čisto neverjetno in nemogoče. Gospod državni pravdnik je slabost svoje obtožbe v tej točki sam izprevidel, zato pa je danes svojo obtožbo prav za prav spremenil, rekoč, da je g. kurat s tem hotel ljudi napeliati h krivemu pričevanju, ker jim je hotel sugerirati mnon|e, da on dno 4. nov. 1900 ni nič pohujšljivega govoril, toda pozabilo se je v tem pogledu navajati kateri koli dokaz, in zato mislim, da tudi to izpremenjeno utemeljevanje obtožbo ne more rešiti. S tem mislim, da som stvar vsestransko, v kolikor je morda še potrebovala razjasnila, pojasnil. Jaz mislim, da so ta pojasnila pokazala popolno neutemeljenost obtožbe v celem obsegu, v kolikor se tičo g. kurata Ferjančiča. I «kazala se je resnica o »Goškem tolo-vajstvu«, in sodim, da je ti resnica taka, da bo sodba le pravična — če bo oprostilna. Poskusen umor žene. (Izpred ljubljanskega porotnega sodiSča) Danes se jo vršila pred ljubljanskim porotnim sodiščem obravnava proti 501et-nemu tukajšnjemu čevljarju Bogomir B o-skoviču, poznejšemu uradnemu slugi kranjske stavhinske družbo, ki je obdolžen, da je pred par meseci streljal na svojo ženo z namenom, da jo usmrti. Danes Boskovič pred porotniki izjavlja, da je vzrok njegovega dejanja nezvestoba njegove žene, in navaja razna dejanja svoje žene, ki so ga razburila do skrajnosti, a tudi ženino druženje z Margareto Koncilja ga je zelo zelo razburjalo. Boskovič trdi, da mu je žena materijelno vedno škodovala, zapravila mu je tudi del potresne podporo, izjavlja, da je imel parkrat tožbo radi nje zakonsko nezvestobe. Ko je po sedmih letih pred letom opazil, da bode žena povila, sumil je takoj, da otrok ni njegov, zato ji je rekel, naj povije drugod in ne pri njem, potem naj pa pride k njemu nazaj. Ker mu je tudi pozneje žena delala mnogo nerednostij, prodal je mnogo pohištva; ker žena ni hotela vstrajati pri njem, jo prodal tudi stroj, na katerem je žena ,Stepala' in ker je menil, da bo žena sedaj, ko ga je ob vse pripravila, naposled se mu še rogala, rodila se mu je v glavi grozna misel. Nad ženo, ki ga je krivo sumničila, da je on njej nezvest, se je hotel maščevati. Dne 9. junija je Boskovič kupil pri Ševčiku revolver, da bi ženo ustrelil o primerni priliki, kakor trdi obtožba. Kupil je tudi šest patron. Dne 19. junija je imel neko obravnavo z žono, katero jo tedaj zopet obtožil radiprestopkazakonske nezvestobe, in o tej priliki jo hotel izvršiti namen V ta namen jo je hotel peljati v gostilno „k Bodčku", da bi jo vpijanil. A žena ni hotela ž njim. Dne 22. junija pa so mu je nudila druga priložnost. Dne 22. junija jo šel k svojemu znancu Smerkolu. Dobil je tedaj neki dopis od magistrata, da lahko pošlje svojo hčer v Gradež. S to odločbo je mislil privabiti ženo k sebi. K Smerkolu je žena njegova res prišla, na kar jo je povabil v gostilno k Cernetu. Ondi je ženi naročil zrezek in plačal za vino. Zakonska Smerkol sla bila poleg. Nalašč jo kazal ondi veselje. Na poti iz gostilne sta se z ženo skoro ločila od Smerkolovih, svoji ženi je pa rekel, naj ga spremi do njegovega stanovanja v podaljšanih osamljenih Hilšerjevih ulicah. Zena je šla ž njim in bila prijaznejša. V podaljšanih Hilšerjevih ulicah se je obrnil proti ženi in v daljavi kakih dveh korakov ustrelil na ženo. Kam je meril, ni gledal. Po svojem dejanju je Boskovič zbežal in se v Šiški sam javil orožnikom, ženo so pa težko ranjeno prepeljali v bolnico. Zagovornik vpraša Boskoviča, ako je imel res namen tedaj, ko je streljal, svojo ženo usmrtiti. Boskovič: Imel sem namen nanjo streljati, bil sem skoro brez zavednosti v tem trenotku, a umoriti je nisem mislil. Sicer bi streljal toliko časa nanjo, da bi bila mrtva. Imel je samo namen, da jo s tem ustrahuje. V preiskavi je pa Boskovič izjavil, da je imel namen, svojo ženo usmrtiti, da bi bil tako oproščen od nje in bi njegovi hčeri potem ne imeli več slabega zgleda v svoji materi. Menil je, da bo tako bolje za hčere, ako potem gredo v sirotišnico. Sodni svetnik Andolšek: Zakaj ste pa govorili o sirotišnici! Ako niste nameravali žene umoriti, potem ne bi bilo treba sirotišnice za otroke. — Boskovič na to molči. Pred sodišče pr;de potem Boskovičeva žena, mati sedaj štirih otrok. Vprašana, ako hoče pričati, pravi, da bo pričala. 22 let je omožena z Boakovičem, pred štirimi leti se je pričel prepir radi ljubosumnja. On je prej začel z zakonsko nezvestobo, na kar mu je hotela to poplačati. Predsednik: Radi tega Vam ni bilo treba prelomiti zakonske zve stobe. — Ona : Imela sem priložnost. Drago stanovanje je bilo treba plačati. — Po zadnjem porodu se je vrnila v toliko k njemu, da je bila po dnevi pri njem, a spat je ho dila po noči s svojimi otroki iz njegovega stanovanja drugam. Skrbel je Boskovič premalo za rodbino in za otroke je morala skrbeti s svojim delom. Svoto, katero ji je Boskovič izročil od potresnega posojila, je porabila za preskrbo rodbine. Jedenkrat jo je hotel zaklati in rekel, da bo iz nje naredil golaš. Imela je strah pred njim in zato ni hotela iti ž njim v gostilno „k sodčku". Tudi pri Smerkolovih se je bala pred njim, v gostilni ji je pa pri dobri večerji strah prešel. Sla je zato brez skrbi ž njim. V gostilni je bil Boskovič vesel in potem je pravil, da je dobil službo v Mariboru in da naj gre tja ž njim ter naj bode zopet dobra. Ona je hotela iti ondi, kjer je bilo bolj svetlo, a on je rekel: »Vsaj imava čas, le pojdi z menoj", in peljal jo je po temni strani. Ko je že nanjo ustrelil, je zbežala in vpila za pomoč. Z rešilnim vozom so jo odpeljali v bolnico. Večkrat ji je že grozil, da jo bo ustrelil, ako ne gre ž njim, kak namen je sedaj pri strelu imel, ne ve. Se sedaj ni zdrava. Boškovič: »Res sem jo vabil seboj na novo svojo službo, a ona je proti Smer-koljevi dejala, da bo tako naredila, da se bom sam odpeljal proč." Večino izpovedij Bvoje žene taji. Nadalnja priča Margareta K o n c i 1 j a večinoma opravičuje samo sebe in pravi, da jo je on neopravičeno dolžil „da hodi ženo kajfat." Groženj proti ženi od Boskoviča ni slišala, pač pa ji je o tem pravila žena. Priča čevljar S m e r k o 1 j pravi, da je Boskovič do čevljarskega dela po potresu zgubil precej veselja, ker ni imel pripravnega prostora. O ženini nezvestobi se je mnogo pritoževal. Ostale stvari potrdi, kakor so zgoraj opisane. V gostilni pri Cernetu je Boskovič pametno govoril. Poznalo se Bosko-viču ni, da bi bil pijan in ga sploh nikdar pijanega ni videl. Bil je zelo prijazen z ženo. Ko so bili zunaj gostilne, sta Smerkoljeva zakonska šla sama proti domu, a skoro sta slišala — strel. Priča Avguština Smerkolj isto potrdi, priča Matija Malič precej obširno pripoveduje o svojem znanju z Boškoviče-vimi. Ko ga predsednik opomni, naj bo krajši, pravi: „Le počakajte, bom že vse povedal!" kar vzbudi občno veselost. Bil je priča mnogih razburljivih prizorov mej Boskovičem in njegovo ženo. Boskovič ji je dal malo de narja. Priča zidar F a 1 e s c h i n i je bil tudi Dn* 3. septembra. Bkupai državni dolg v notab..... Skupni driavni dolg v »rebro...... Avitrijika zlata renta 4°/„....... Avstrijska kronska renta 4°/0> 200 kron . . Ogerska zlata renta 4"/„........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista ........... HemSki drž. bankovci t*. 100 m. nem.dr», veli priča razburljivega prizora, druzega pa nič ne ve. Ko se šg prebere izpoved priče Gorjanca, zaslišita se izvedenca Kaiser in Ševček, ki izjavita, da strel iz revolverja, katerega je rabil Boskovič, je smrtnonosen v oddalji 20 do SO korakov. Da Boskovičeva žena ni bila mrtva, je srečen slučaj. Isto iz javita zdravnika in pravita, da žena ne bo imola sedaj nadalnjih nasledkov. Boškovič ni prav nič slaboumen. Ko je sodišče stavilo vprašanja glede nameravanega umora, dalje glede tega, da je nosil Boškovič revolver brez dovoljenja in eventuelno vprašanje ako je imel Boškovič samo namen ženo raniti ne pa jo usmrtiti, govorila sta drž. pravdnik in zagovornik dr. Tekavčič, ki je mej drugim opozarjal tudi, da je celo o tožbi glede nezakonske zvestobe rekla Boškovičeva žena : »On toži za vsak — „šmorn", kar kaže, kake pojme ima ta ženska. Porotniki (načelnik g. Schrcy) s o s o g 1 a s n o p o t r d i 1 i, da je Boskovič streljal na svojo ženo z namenom jo usmrtiti. Istotako so porotniki potrdili vprašanje, da je Boškovič nosil revolver brez dovoljenja. Sodišče je obsodilo Boskoviča na pet let težke ječe in vsak mesec po jeden post ter na stroške. Tudi zahtevi žene, da ji naj Boškovič da 200 K za bolečine, je sodišče vgodilo. I>arovi. Za pogorelce v Vel. Mrasevem: Župni urad Bohinjska Bela 13 K; Župni urad Ribnica 20 K; M. Nemanič. župnik v Brusnicah 8 K; Ig. Kutnar, župnik na Bučki 9 K; M. Barbič, ekspozit v Poljanah 10 K ; A Bojanec, kaplan v Škocijanu 41 K ; Uredništvo »Slovenca« 40 v. Bog povrni stotero ! Odbor. Zatrapiški misij on v Južni Afriki je darovalo po gdč, R. Mušič 5 dobrotnikov 10 kron. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Cirknioa, 3. sept. Nadvojvoda prestolonaslednik došel ob določenem času. Dasi oficijelni sprejem odklonjen, vendar pri slavoloku mnogo občinstva. Z nagovorom počastil župana in dekana. Duhovščina dekanije častno zastopana. Nastop, oseba in prijaznost navdušila vse, gromoviti „živio"-klici. Zvečer razsvetljava. Dunaj, 3. septembra. (C. B.) Cesar se je udeležil danes dopoludne strelnih vaj s topovi nove avstrijske konstrukcije. V cesarjevem spremstvu so bili vojni minister Krieghammer, korni poveljnik Uexküll in glavni topniški nadzornik Kropatschek. Opoludne se je cesar povrnil v Schönbrunn. Dunaj, B. septembra. Rumunski kralj in kraljica sta prišla ineognito na Dunaj. Ko sta položila venec na rakev cesarice Elizabete, odpotovala sta dalje in se vrneta na Dunaj oktobra meseca. Tedaj se sestaneta s cesarjem Franc Jožefom. Dunaj, 3. sept. Gremij tiskarjev je naprosil trgovsko zbornico, naj pri ju-stičnem ministerstvu vpliva na to, da se prepove kaznjencem izvrševati tiskarska dela. Dunaj, B. sept. Na univerzi so bile včeraj razglašene nove določbe o iuri-dičnih rigorozib. Praga, 3. sept. Opozicijonalne češke stranke se bodo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah podpirale proti Mla-dočehom in upajo na pomoč Staroče-hov. Agrarci bodo postavili proti dr. Herolu kandidatom kmeta Krczepeka. BudimpeSta, 3. sept. (C. B.) Poslanska zbornica se je danes zopet so-šla. Na dnevnem redu je prošnja, da se baron Banffy s tovariši posadi na zatožno klop. Poslanec Rakovszky predlaga, naj se zadeva obravnava kot nujna. Proti predlogu se je oglasil Szell, in zbornica ga je odklonila. Ministerski predsednik je potem naznanil, da bo državni zbor razpuščen s p r e -stolnim govorom dne 9. s e p -t e m b r a. BudimpeSta, B. sept. Odstop fin. ministra Lubacsa je gotova stvar. Premem ba v ministerstvu se izvrši še-le po sestanku drž. zbora. Helsingfcrs, 3. septembra. Ruska carska dvojica je prišla sem. Kralj in njegova rodbina so jo sprejeli. Berolin, 3. septembra. Laška kraljeva dvojica bode v novembru obiskala tukajšnji dvor. Pariz, 3. septembra. Vojvoda Avgust koburški je predlagal republiki Braziliji, naj odkupi njegove pravice in pravice njegovih bratov Petra in Ludo-vika do brazilijskega prestola za 25 milijonov frankov. Carigrad, 3. sept. Vse časopisje se bavi s 2oletnico vladanja sedanjega turškega sultana. Novijork, B. sept. V mestu Cleve-land je bila včeraj velika povodenj. Mnogo sto ljudij so morali rešiti z la-dijami. S pokopališča je voda odnesla mnogo trupel. Haag, 3. sept. Predsednik Kruger je dobil od Salzburger ja poročilo, ki slika položaj Burov jako ugodno. Posvetovanje burskih generalov pod predsedstvom Bothe je določilo že načrt za prihodnji spomladni boj. Bleteorologldno porodilo. Višina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736-0 mns Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dn6 25. avgusta do dn6 31. avgusta. Cm op»-z.vani. Stanje barometru t mm. Temperatur« po Olxiju Votr.Tl Nebo ¿t : ■S-« » 2f9 zveč. 735-0 I 15 01 si. svzh. dež 737-* I 736 7 14 4 I si. vzh. 18-1 I sr. jvzh oblačno oblač. 20 7 J 7. zjuir. d|2. popol. Srednja včerajšnja temperatura 17-7 normale; 16 7* MMiallM mL Dijaški molitvenik. Flos juvenilis Libellus precum in usura studiosae juventutis priporoča prodajalnica kat. tiskovnega društva (H. Ničman.) Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več. K h K h Goveje meso 1. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 60 » » II. . » 1 — Koruzna > » > 16 60 . 111. » » — 96 Ajdova » » » 27 60 Telečje meso > 1 30 Fižol, liter. . . — 24 Prašičje > sveže > 1 50 Grah, . . . . — 50 > . prek. > 1 7li Leča, » . . . — 20 Koštrunovo meso » — 80 Kaša, » . . . — 20 Maslo . . . . » 2 40 Ričet, . . . . _ — Surovo maslo . . > — PšenJca . . 100 kg 17 80' Mast prašičja . . > 1 50 Rž . . . > » 14 — Slanina sveža » 1 30 Ječmen . . > » 14 _ . prekajena » 1 60 Oves ... » » 16 — Salo..... » 1 30 Ajda ... » » 14 — Jajce, jedno . . . — 6 Proso, belo, > » 18 -- Mleko, Mer . . — 20 , navadno » > 15 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » » 13 — » kisla . « — 80 Kromoii . » > 4 60 kg - Drva, trda , m* 8 60 Piščanec . . . 1 20 > mehka, » Seno, 100 kg . 5 60 Golob . , . . — 40 ft — — — Slama, > > • 4 50 - — Stelja, > > — — se sprejme na hrano in stanovanje pri Mariji Jeršinovec v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 4. 842 1-1 Dobro izurjen 843 3-1 orgranist, cecilijanec, z dobrim spričevalom, išče službe v kakem večjem kraju. Službo bi rad nastopil takoj. Njegovo ime pove upravništvo »Slovenca«. iz n:žjih razredov kake srednje šole, sprejme «e na hrano ln stanovanje pod strogim nadzorstvom. Več se poizvč v upravništvu „Slovenca". 832 3-2 Mizarska zadruga | v Št. Vidu pri Ljubljani se toplo priporoča preč. «4* duhovščini in vsemu p. n. občinstvu v naročitev raz-novrstne hišne | oprave*; ter tudi dru-ge oprave, (p temne in lika-ne , poljubno po želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz-/H vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih Vjtf in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz S(L ^ dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. ^D V prav obilno naročitev se priporoča s^ J. Arhar, W 238 28 načelnik. Konkurenčni razpis. Za zgradbo prizidka k Župnišču na Jesenicah na Gorenjskem, za kateri so proračunjeni skupni stroški na 19.152 K 58 h, se razpisuje ustna konkurenčna obravnava na dan 8. septembra t. I. popoldne ob 4. uri pri podpisanem načelniku stavbenega odbora. Načrti ter podrobni proračun leže na vpogled pri podpisanem. — Ponudniki morajo pred pričetkom obravnave položiti 5% no varščino proračunjene stavbene svote. Jesenice, dne 30. avgusta 1901. Anton Trevn, 3 2 načelnik stavbenega odbora. Dunajska t> o r z a. 98-o5 98 50 11895 95-66 118-55 9280 1649 — 628-50 239-25 117-05 23-41 1902 9115 11-31 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dn6 2. septembra. 3-2°/0 državne srečke i. 18b4, 250 gld.. . . 191 — 6<7„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170 60 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....211-— 4°/0 zadotžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 9510 Tišine srečke 4%, 100 gld.......145-60 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 268'— 105--94-26 428--344 — 12060 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke £"/, Prijoritetne obveznice državue železnice » > južne železnice 3°/„ , » južne železnice 6°/„ » » dolenjskih železnic 4°/0 . —" — Kreditne srečke, 100 gld. . ,. • • 397 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 49 ) - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48— Ogerskega » „ » 6 » . T" Budimpešt. bazilika• srečke, 6 gld.....l^oO Rudolfove srečke, 10 gld. ■ ■ . . ■ ■ 58-— Sa'raove srečke, 40 gld....... St Gen6is srečke, 40 gld....... Watdatemove srečke, 20 gld...... LjubljanaKe srečke......... Akcije anglo-avstnjske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. •*• Akci)e tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južno železnice, 200 gld. ar. . . Splošna avstrijska atavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. • • • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubtjev 100...... - • 215--267 — 396 26 60 — 267-60 6550 — 868 -92-144 — 405 25 437 — 253 25 _ Saknp ln prodaja 13 rsakovrstnih državnih papirjev, »ročk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi. Menjarniceia delniška družba „II BBCl |M minllzBila 10 in 13, Dunaj, I., StrobelyassB 2. 66 iičtjf Pojaiulla TUS v vseh gospodarskih in «mučnih stvar«», potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni ^viti za dosego kolikor je mogoče visoccg« obrestovanja pri popolni varnosti jgJT naloženih fffamlc.