LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1927.	Ljubljana,	24.	septembra	1927.	Štev.	7.
43.
Oficij in maša o sv. Tereziji Deteta Jezusa.
A. A. S. 1927, str. ‘286 i. d.
Die 3. Octobris S. Teresiae a Jesu Infante, Virginis
DUPLEX
Omnia de Communi Virginis tantum, praeter sequentia:
IN 1 VESPERIS
Pro Commemoratione: Ant. Veni, Sponsa Christi.
V. Specie tua.
Oratio.
Domine, qui dixisti: Nisi efficiamini sicut parvuli, non intrabitis in regnum caelorum: da nobis, quaesumus; ita beatae Teresiae Virginis in humilitate et simplicitate cordis vestigia sectari, ut praamia consequamur aeterna: Qui vivis.
IN II NOCTURNO Lectio IV
Teresia a Jesu Infante, Alensönii in Gallia, honestis parentibus, singulari et assidua erga Deum pietate conspicuis, orta est. Inde a prima aetate, Spiritu praeventa, religiosam vitam agere cupiebat. Serio autem promisit, se nihil Deo denegaturam, quod ipse ab ea petere videretur: quam promissionem fideliter usque ad mortem servare sategit. Quinto aetatis anno, matre amissa, Dei providentiae se totam commisit sub vigilanti custodia amantissimi patris, sororumque natu maiorum: quibus magistris, Teresia ad currendam perfectionis viam ut gigas exsultavit. Novennis virginibus ex Ordine sancti Benedicti Lexoviis excolenda traditur, ibique in rerum divinarum cognitione excellere visa est. Decimo aetatis anno, arcanus et gravis morbus eam diu cruciavit, a quo, prout ipsa enarrat, ope Beatissimae Virginis, quae eidem subridens apparuit, et quam, sub titulo Dominae Nostrae a Victoria, per novendialia invocare
studuit, divinitus fuit liberata. Tunc angelico fervore repleta, ad sacrum convivium, in quo Christus sumitur, se diligentissime praeparare curavit.
Lectio V
Ut primitus eucharistico pane fuit refecta, insatiabilem caelestis huius cibi famem haurire visa est: unde, velut inspirata, Jesum rogabat, ut omnem mundanam consolationem in amaritudinem sibi verteret. Inde tenerrimo in Christum Dominum et in Ecclesiam amore exaestuans, nihil antiquius habuit, quam Carmelitärum Excalceatorum Ordinem ingredi, ut sui abnegatiöne, suisque sacrificiis, sacerdotibus, missionäriis, totique Ecclesiae opem afferret, et innumeras animas Jesu Christo lucrifaceret: quod, iam morti proxima, apud Deum se facturam pollicita est. Propter aetatis defectum, multas ad religiosam vitam amplectendam nacta est difficultates, quibus tamen incredibili animi fortitudine superatis, quindecim annos nata, Lexoviensem Carmelum feliciter ingressa est. Ibi mirabiles Deus in Teresiae corde ascensiones disposuit, quae, Mariae Virginis vitam absconditam imitata, quasi hortus irriguus, flores ömnium virtutum germinavit, praecipue, vero eximiae in Deum et in proximum caritatis.
Lectio VI
Quo magis Altissimo placeret, quum in Sacris Scripturis monitum illud legisset: Si quis est parvulus, veniat ad me; parvula in spiritu esse voluit, et inde filiali fiducia Deo, tamquam patri amantissimo, se perpetuo tradidit. Hanc spiritualis infantiae viam, secundum Evangelii doctrinam, alios docuit, speciatim novitias, quas ex obedientia ad religiosarum virtutum studium informandas suscepit, atque ita apostölico zelo repleta, mundo, superbia inflato et vanitates diligenti, evangelicae simplicitatis iter patefecit. Sponsus autem Jesus eam patiendi desiderio, tam in anima, quam in corpore, penitus inflammavit. Insuper Dei caritatem undequaque neglectam animadvertens, summo dolore affecta, duobus ante öbitum annis, Dei miserentis Amori se victimam obtulit. Tunc, ut ipsa refert, caelestis ignis flamma vulnerata est: unde caritate consumpta, in ecstasim rapta, ferventissime ingeminans: Deus meus, te diligo; viginti quätuor annos nata, die trigesima Septembris, anno millesimo octingentesimo nonagesimo septimo, ad Sponsum evolavit. Quod autem moriens promiserat, se perennem rosarum pluviam in terram demissuram, hoc, in caelum recepta, innumeris miraculis reapse adimplevit et in dies adimplet. Quare Pius Undecimus, Pontifex Maximus, die vigesima nona Aprilis, anno millesimo nongentesimo vigesimo tertio, eam inter beatas virgines adseripsit: quam novis fulgentem prodigiis, biennio post, iubiläeo maximo recurrente, decimo sexto kalendas Junias, solemniter sanctorum fastis accensuit; ac dein ejus festum ad universam extendit Ecclesiam.
Vesperae de sequenti, Commemoratio praecedentis.
Missa Dilexisti, de Communi Virginum prseter Orationem: Domine, qui dixisti, ut in Officio.
URBIS ET ORBIS
Ex quo caelitum honores Sanctae Teresiae a Iesu Infante, Virgini, Apostolica Sedes, suo supremo iudicio, anno millesimo nongentesimo vigesimo tertio, tribuendos esse decrevit, magna erga beatam Virginem ubique invaluit devotio; quae, innumeris beneficiis miraculisque, veluti rcsarum imbre, foecundata, in dies magis ac magis mirifice crebrescit. Ea de causa, complures Sacrorum Antistites, imo vel ipsi Romanae Ecclesiae Purpurati Patres magnopere sibi in votis esse pandiderunt, ut Sanctae Teresiae a Iesu Infante honor et cultus, per Officium et Missam, a Suprema Auctoritate, in toto catholico orbe decernatur: quod postulatum Summo Pontifici Pio Papae XI suaviter arrisit. Quare ad iuris tramitem et ad normam Decreti '20 Februarii 1926 concinnatum Officium et Missam, prouti in superiori exemplari prostat, per Eminentissimum Dominum Cardinalem Sacrae Rituum Congregationi Praefectum una cum R. P. D. Sanctae Fidei Promotore generali, diligenter revisum, ah eodem Cardinali subsignata die Sanctissimo Domino fuit erhibitum, simulque oblata supplicatio ut festum S. Teresiae a Iesu Infante, Virginis, ad universam extenderetur Ecclesiam. Sanctitas vero Sua, supradictum Officium cum Missa in omnibus approbare dignata est, mandavitque ut ab utroque Clero, in universa Ecclesia, die 3 Octobris, sub ritu duplici minori, festum S. Teresiae a Iesu Infante, Virginis, quotannis recolatur: servatis de cetero rubricis. Contrariis quibuscumque non obstantibus.
Die 13 Julii 1927.
* A. CARD. VICO, EP. Portuen. et S. Rufinae,
S. B. C. Praefectus.
L. * S.
Angelus Mariani, Secretarius.
Pro Directorio liturgico a. 1927.
2. Oct. Dom. Vesp. de Dom., com. seq. et Ss. Angelor.
3. Oct. Fer. 2. S. Teresia a Jesu Infante V., dupl., c. a. Off. ord.; LL. 2. Noct. et Or. ut in folio novo. — M. Dilexisti de coi Virg., Or. ppr. — Vesp. de seq., com. praec.
11. Oct. Fer. 3. — Miss. conv. de Req. (M. quotid., tres Or., Seq.). — Miss. priv. de Req., vel Dom. praec. (c. vir.), sine Gl., 2. Or. A cunctis. 3. Fidelium, 4. ad lib., sine Gr., Praef. comm, Ben. Dno.
44.
Mašne ustanove.
Glede sprejemanja mašnih ustanov odrejam:
Za sprejemanje novih ustanovnih maš velja odslej pravilo, da se je ravnati po predpisih v Navodilu za upravo cerkvenega in nadarbinskega
premoženja« iz I. 1913 str. 64, samo da se dotični znesek pomnoži z 10. Dobljena vscta znači dinarje. Potrebna glavnica za navadno mašno ustanovo (tiho sv. mašo) je torej 1500 Din, za Libero 500 Din itd.
Obresti se razdeljujejo tako, da prejema mašnik 3 šestine ali polovico, cerkev 2 šestini, cerkovnik 1 šestino.
Ustanovitelj naj razen pogoja, da se dohodki ustanove ne smejo-nikdar vračunati v zakonito plačo duhovnika, ali v namenilnem pismu ali ustno (sestavi se pravilni zapisnik) še pritrdi, da sme škof. ordinariat, ako bi se vrednost glavnice tako zmanjšala, da bi ne bilo več mogoče izpolnjevati obveznosti ustanove, mašno ustanovo ukiniti in določiti, da se za glavnico opravijo manualne maše.
Ako pa ustanovitelj za varščino mašne ustanove določi zemljišče, mora vsakoletni čisti, resnični (ne katastralni) dohodek po odbitih stroških (davkih itd.) dosegati letne obresti za mašno ustanovo določene glavnice.
Slednjič se naroča župnim uradom, naj pred izgotovitvijo končnega sprejemnega pisma predlože škofijskemu ordinariatu na vpogled načrt tega pisma.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1927.
P r i p o m n j a.*' Sprejemno pismo bodi kolkovano s kolkom za 2 Din. Isti kolek potrebuje potrdilno pismo. Pristojbina (taksa) se ravna po znesku prav tako kakor pri darilnih listinah ali pri oporoki, torej do 250 Din glavnice 10%, do 1250 Din 115%, do 2500 Din 13%, do 25.000 Din 14'5% itd. Taksa za potrdilno listino znaša 30 Din (cf. Škof. List, 1924, 43). Ker se morata sprejemno in potrdilno pismo sestaviti in duplo, znašajo torej stroški za kolke 4x2 = 8 Din. Pri oporočno določenih mašnih ustanovah se pristojbina plačuje že pri prisojilih, zato odpade pri sestavi listine.
Pri konkurenčnih obravnavah v župnijah, ki so bile pod patronatom verskega zaklada, se od državne strani ne priznava več dolžnost verskega zaklada, da bi prispeval po konkurenčnem zakonu z dne 20. julija 1863, dež. zak. štev. 12, ker ni več patronatnega naslova.
V	dotičnih rešitvah se utemeljuje to sledeče:
Ta patronat je bil čisto vladarski patronat, kakršnega so si državni poglavarji v obče prilaščali nad vsemi izpraznjenimi beneficiji. Pri vršenju tega patronata se je vlada pozivala na činjenico, da je osnovala in dolirala dotično nadarbino. Ker je pa to izvršila s sredstvi, ki niso bila njena, temveč cerkvena,
f Anton Bonaventura, škof.
45.
Patronat verskega zaklada.
niti po kanonskih načelih ni mogla doseči patronatske pravice. Ko je z jožefin-skim sistemom ])adla teorija o vladarskem patronatu, postal je tudi patronat verskega zaklada teoretično nevzdržljiv. Ker ga cerkev v obče nikdar ni priznala je bilo sprcženo to vprašanje v preteklem stolelju o priliki konkordatskih pr>-gajanj med cerkvijo in državo. V čl. XXV. konkordata od 18. avgusta 1855 je bilo rešeno to vprašanje na ta način, da je Sveta stolica priznala cesarju in kralju Francu .Jožefu in njegovim katoliškim prestolonaslednikom pooblastilo za imenovanje na kanonikate in župnije patronata, ki se izvaja od verskega odnosno učnega zaklada Sanctitas Sua, ut singularis benevolentiae testimonium Apostolicae Francisci Josephi Imperatoris et Regis Maiestati praebeat, Eidem atque catholicis Eius in Imperio Successoribus indultum concedit, nominandi ad omnes Canonicatus et parochias quae juri patronatus ex fundo religionis seu studiorum derivanti subsunt, ita tamen, ut seligat unum ex tribus, quos, publico concursu habito episcopus ceteris digniores judicaverit. Besedilo: Quae juri patronatus ex fundo religionis derivanti subsunt , nikakor ne pomeni priznanje, ampak je služilo samo v boljšo in jasnejšo označbo beneficijev, kateri tvorijo predmet privilegija. Indult pa je z državnim prevratom ugasnil, ker ni več upravičenca in njegovega katoliškega nasledstva in ker je cesarstvo (imperium) razpadlo. Naši vladi nedostaje pravnega naslova za izvajanje versko-zakladnega patronata: samo upravljanje verskozakladne imovine ni nikak patronatui naslov. S tega razloga tudi ni država dolžna da bi prispevala v cit. pa-«• ragrafu predvideno patronatsko tangento in je torej kriti potrebne izdatke od strani cerkvene občine po določilih t; 11. c. k. z. kr. z doklado na neposredne davke, upoštevajoč pri tem tudi določila zakona z dne 31. decembra 1894, drž. rak. štev. 7 ex 1895.c
0 tem se župni uradi s tem obveščajo.
Razne objave.
Raziskavanje po maticah. Od sreskega poglavarja v Črnomlju je došel škofijskemu ordinariatu dopis z dne 22. julija 1927 štev. 1781/1, ki se glasi:
Dne 22. maja 1822 je bila v občini Planina rojena Neža Božič (Boschitsch) kot zak. liči Janeza Božič in Ane. V starosti 16-18 let je imenovana neznano kam odšla. Ker obstoji domneva, da je imenovana nezakonska mati Janeza Božič, roj. 13. decembra 1842 nekje na Kranjskem (rojstni kraj slednje imenovanega se doslej še ni megel ugotoviti), kateri se je poročil dne 12. februarja 1872 na Javorniku (Št. Rupert nad Laškem) z Barbaro, roj. Plevnik dne 29. oktobra 1843, se dovolim naslov vljudno naprositi, da zaprosi od vseh svojih podrejenih župnih uradov rojstni in krstni list ter smrtni list za Nežo Božič (rojeno 22. maja 1822) in rojstni in mrliški list za Janeza Božič (roj. 12. decembra 1842).
Matični uradi naj zato pregledajo matice in v primeru izsledhe naj se pošljejo semkaj zaprošeni službeni matični izpiski.
Orglarska šola. Mnogo župnih uradov (-17) še ni poslalo prispevkov za orglarsko šolo za leto 1927. Nekateri teh (16) dolgujejo še za leto 1926. Zamudni župni uradi se ponovno opozarjajo naj brez odlašanja vpošljejo zaostale prispevke. Župnije, iz katerih še ne bi dosli prispevki, se bodo v prihodnji številki škofijskega lista imenoma navedle.
Račun
Duhovskega podpornega društva za 1. 1926., odobren na občnem zboru
25. avgusta 1927.
Prejemki;
1. Prebitek konec 1. 1925		.	12.154-33	Din
2. Obresti 				804-46	91
3. Darovi		 .		20.540—	1’
4. Članarina			4.720-—	91
5. Najemščina v Bohinju			6.000—	99
Izdatki:	Skupaj	44.218-79	Din
1. Dopolnilna prenosna taksa 1926 . .		212-10	Din
2. Davek v Bohinju			3.043-15	9*
3. Podpore (25 gg.)			21.756—	9'
4. Posojilo M. J			6.000—	99
5. Za 12 sv. maš			180—	91
6. Upravni stroški ........		1.393-25	99
7. Popravila v Bohinju			617-—	99
8. Nakup inventarja v Bohinju ....		6.000—	91
	Skupaj	39.201-50 Din	
Ako primerjamo prejemke v vsoti . . .		44.218-79	Din
z izdatki v vsoti			39.201-50	99
ostane v blagajni 1. januarja 1927 . .		5 017-29	Din
Imetje Duhovskega podpornega društva konec I. 1926. je bilo:			
1. Prebitek v gotovini			5.017-29	Din
2. Obligacije 		 •		2.775—	99
3. 20 delnic »Uniona« nomin			1.675—	99
4. V poštni hranilnici			831-29	99
5. »Matica« v Ljudski posojilnici . . .			99
6.	Vojno posojilo	 7.	Hospic pri Sv. Duhu v Bohinju		1—	99
Skupaj 44.635-84 Din
V	Ljubljani 26. avgusta 1927.
Dr. Jos. Lesar, t. č. predsednik.
48.
Slovstvo.
Dr. Opeka Mihael, Večna knjiga. Deset govorov o Sv. Pismu. Ljubljana 1927. Založila Prodajalna K. T. D. v Ljubljani. Mala 8°, 96 strani. Cena 16 Din, po pošti 1.50 Din več.
Vsebina tega novega (trinajstega) zvezka pridig stolnega kanonika dr. Mihaela Opeka je sledeča: Uvod. — I. Kaj je Sv. Pismo? Obseg, starost jezik. — II. Začetnik in pravi pisatelj Sv. Pisma. — III. Vsebina Sv. Pisma in nje cena.
IV. Pristnost Sv. Pisma Novega zakona. — V. Nepokvarjenost in verodostojnost Sv. Pisma Novega zakona. — VI. Ali so v Sv. Pismu bajke, zmote, laži? — VIL Sv. Pismo ni edini vir božjega razodetja. — VIII. Čuvarica in razlagavka Sv. Pisma. — IX. Ali Cerkev komu prepoveduje brati Sv. Pismo? -• X. Vzemite in berite. — Opombe.
Tudi ta novi zvezek pridig bodi gg. dušnim pastirjem toplo priporočen.
Manete in dilectione inea. Srce J e z u s o v o in duhovni k. Priredil dr. Josip Jer.še. Založil Glasnik Srca Jezusovega. Ljubljana 1927. — Mala 8", 68 strani. Cena 8 Din, po pošti 9.50 Din.
O knjižici pišejo izdajatelji v predgovoru:
Knjižico Manete ii; dilectione inea« spremlja poseben blagoslov božji. Izšla je šele pred tremi leti. a je že prevedena na vse večje jezike. Duhovnikom je bila namenjena in našla je tudi hitro pristop do duhovniških duš. Mnogi škofje so se kaj pohvalno izrazili o njej in jo toplo priporočili svojim duhovnikom, zlasti še kandidatom duhovskega stanu in novomašnikorn, ki odhajajo v vinograd Gospodov. Francoska izdaja je bila tiskana v 20.000 izvodih, a^tekom dobrega leta je skoro pošla. Kaj ima knjižica tako privlačnega na sebi? Ni najbrž le vsebina, ki tako prepričevalno poučuje in bodri čitatelja ter ga osvaja, ampak tudi neka posebna milina v pripovedovanju in pa ljubezen do božjega Srca, ki preveva ves spis.
Knjižico je sestavil pobožen in učen duhovnik kontemplativnega reda, ki nikakor ne želi, da bi javnost zvedela za njegovo ime, češ, da so te vrstice pisane bolj po božjih razsvetljenjih, ki jih je prejel v premišljevanjih, kakor pa po lastnem prizadevanju. V pismu na nas piše, da ga bo zelo veselilo, če bi mogel tudi slovenski prevod vsaj nekoliko pomnožiti slavo in češčenje božjega Srca. S tem namenom smo prevod tudi oskrbeli. Naj brezmadežna Devica, kraljica duhovnikov, pomaga slovenski izdaji, da najdejo te vrstice pot do duhovniških src in da se po duhovnikih razlije ljubezen in bogastvo presv. Src Jezusovega v še obilnejši meri na ves slovenski narod!
49.
Konkurzni razpis.
Z okrožnico z dne 22. avgusta 1927 štev. 3268 je bila razpisana župnija Blagovica z rokom do 15. septembra 1927.
50.
w
Škofijska kronika.
Umeščena sta bila: Andrej Stare, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, na župnijo Faro dne 18. avgusta 1927; Karel Rupnik, ekspozit v Konjšici, na župnijo Št. Lambert dne 12. septembra 1927.
Podeljene so župnije: Dovje Francu Pečariču, žup. upravitelju ondi (umeščen L avgusta 1927); Krašnja Alojziju Breceljniku, žup. upravitelju v Novi Oslici (umeščen 22. septembra 1927); Križe pri Tržiču Josipu Hartmanu, župniku v Blagovici; Krško Janezu Filipiču, župniku na Vranji peči (umeščen 15. septembra 1927); Čatež ob Savi Mihaelu Kmetu, žup. upravitelju na Velikih Poljanah (umeščen 7. septembra 1927).
Zavod sv. Stanislava. Za prefekte so nameščeni semeniški duhovnik Stanislav Grims in novomašnika Ciril Jerina in Jožef Rozman.
imenovan je za župnega upravitelja na Vranji peči Adolf K n o 1 , bivši župnik v Krašnji.
Premeščeni so: Anton Č r n u g e 1 j, kaplan v Starem trgu pri Ložu, za župnega upravitelja v Babnem polju; Janez Frančič, kaplan v Kamniku, za žup. upravitelja na Bučki; Franc Krasna, kaplan na Jesenicah, za žup. upravitelja pri Sv. Križu nad Jesenicami; Jožef Stupica, kaplan v Šenčurju pri Kranju, začasno za žup. upravitelja na Prežganju; Jožef Cuderman, žup. upravitelj v Št. Lambertu, za kaplana pri Sv. Petru v Ljubljani; Martin Dimnik, žup. upravitelj v Fari, za kaplana v Loški potok; Jožef Kastelic, žup. upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami, za kaplana na Jesenice; Janez Š p e n d a 1, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Kamnik; Silvester S k e b e, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Borovnico; Anton Pavlič, beneficiat na Vačah, za kaplana na Rako; Franc Blažič, vikar pri koleg, kapitlju v Novem mestu, za kaplana na Vrhniko; Franc Kek, kaplan v Škofji Loki, za vikarja pri koleg, kapitlju v Novem mestu. — Nadalje so premeščeni kaplani: dr. Janez Ahčin iz Mokronoga k Sv. Petru v Ljubljani, Anton Torkar od Sv. Petra v Ljubljani v Sv. Križ pri Kostanjevici, Anton B o ž n a r z Rake v Sv. Križ pri Kostanjevici, Franc K i r a r iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Cerknico, Jožef K o š i č e k iz Cerknice na Jesenice, Andrej Križman iz Žužemberka na Jesenice, Franc Vavpetič iz Nakla v Šenčur pri Kranju, Jožef Hostnik od Sv. Trojice v Tržišču v Dol pri Ljubljani, Janko Žagar iz Dola k Sv. Trojici v Tržišču, Andrej Kušlan iz Stopič na Vinico, Viljem Cunder iz Št. Petra pri Novem mestu v Stopiče, Mihael Jenko iz Velikih Lašč v Trebnje, Ivan Veider z Vrhnike v Škofjo Loko, Jožef Poje iz Mirne peči v Leskovec, Anton Ravnikar iz Višnje gore v Mirno peč, Leon Kristanc iz Sodražice v Višnjo goro, Franc K o 1 e n e c iz Sore v Sodražico.
Nameščeni so bili kot kaplani semeniški duhovniki oziroma novo-mašniki: Janez Bergant v Starem trgu pri Ložu, Gregor Mali v Žužemberku, Franc Mozetič v Mokronogu, Franc Nahtigal v Velikih Laščah, Anton Š v e 1 c v Št. Petru pri Novem mestu.
Ordinacija. Sv. mašniško posvečenje je prejel Jožef Pogačnik dne 25. julija 1927 v Inomostu.
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 24. septembra 1927.
Vsebina: 43. Ofici j in maša o sv. Tereziji Deteta Jezusa. — 44. Mašne ustanove. — 45. Patronat verskega zaklada. — 46. Razne objave. — 47. Račun Duh. pcdp. društva za 1. 1920. — 48. Slovstvo. — 49. Konkurzni razpis. — 50. Škof. kronika.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Dostal. — Za Jugosl. tiskamo v Ljubljani Karel Čeč.