Največji ikmnild dnevnik v Združenih državah Volja n ts« leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS I The largest Slovenian Daily b | the Unilfui Stitoi. List slovenskih delavcev v Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TELEFON; CHelsea 3—3878 NO. 104. —"ŠTEvTloi JEntered_as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, MAY 4, 1935. — SOBOTA, 4. MAJA 1935 VOLUME XT.TTT. — LETNIK XLIIL ZRAČNA SILA ANGLUE BO POVSEM ENAKA NEMŠKI MINISTER GOERING PRAVI, DA SE NOBENA DRUGA ZRAČNA SILA NE BO MOGLA KOSATI Z NEMŠKO Mac Donald je naznanil poslancem zračno politiko. Anglija ima samo 560 aeroplanov za obrambo svojih mest. — Nemčija ima okoli 1000 aeroplanov. — MacDonald svari Nemčijo, da preneha z oboroževanjem. LONDON, Anglija, 3. maja. — Ministrski predsednik Ramsey MacDonald je v poslanski zbornici naznanil, da je vlada že pričela graditi vojaške aeroplane, da doseže nemško zračno silo. V skrbno pripravljenem govoru je rekel, da bo Anglija razširila v novembru naznanjeni zračni program, ki je določal 880 obrambnih aeroplanov tekom petih let, medtem ko je sedaj samo 560 takih aeroplanov. MacDonald se ni spuščal v podrobnosti programa, ker najbrže hoče počakati do I 5. maja, ko bo Hitler razglasil nemško zunanjo politiko. Vendar pa je rekel, da bo zgrajenih toliko aeroplanov, d^i bo angleška zračna sila enaka nemški zračni sili s približno 1000 aeroplani. Osebe, ki so v ozki zvezi z zračnim ministrstvom so mnenja, da bo Anglija v teku dveh let imela 800 obrambnih aeroplanov, v štirih letih pa I 000 ali se več, kar bo odvisno od tega, kaj bo storila Nemčija. Na vsak način pa mora Anglija imeti toliko aeroplanov, kolikor jih bo zgradila Nemčija. Nemčija ima okoli I 080 aeroplanov, medtem ko ima Anglija za obrambo svojih mest samo 560; 1 70 jih je prideljenih mornarici, 350 pa jih je raztresenih po dominijih. MacDonald je posvaril Nemčijo, da preneha z oboroževanjem ter je celo pripravljen skleniti .: Nemčijo zračno pogodbo, da se zavaruje mir v Ev-ropi. Med drugim je tudi povdarjal, da so Anglija, Francija in Italija tesno zvezane med seboj in da žele za vsako ceno ohraniti mir, da pa so Nemčiji odprta vsaka vrata, ako v resnici želi mir. BERLIN, Nemčja, 3. maja. — Nemški zračni minister Hermann Wilhelm Goering je na sestanku časnikarjev posvaril evropske države, da bo nemška zračna sila vedno tako močna, kot katerakoli zunanja skupina, pa če je namenjena za mir ali proti miru. Da tem bolj povdari moč Nemčije v zraku, je rekel Goering: "Nemčija ima danes zračno orožje, ki je tako silno, da bo oni, ki nas bo napadel, zadel v zraku na največje težkoče." V svojem govoru je tudi ostro grajal Ligo narodov, ker je obsodila Nemčijo zaradi oborožitve ter je rekel, da se Nemčija toliko časa ne vrne v Ligo narodov, dokler se pri Nemčiji za svojo obsodbo ne opraviči. Predsednik in kancler Hitler sedaj pripravlja zelo važno naznanilo, ki ga bo sporočil državnemu zboru 1 5. maja. Poglavitne točke tega naznanila bodo: I. Oborožitev Nemčije; 2. Zunanja politika Nemčije; 3. Nemški predlogi za vrnitev izgubljenih kolonij; 4. Možnost za vrnitev Nemčije v Ligo narodov; 5. Stališče Hitlerjeve vlade nasproti versaillskl in locarnski pogodbi, demiltariziranemu ozemlju in proti obstoječim in nameravanim pogodbam. Glede tajne oborožitve v zraku je rekel Goering, da se je vse izvršilo na tako izvanreden način, da je skoro neverjetno. Goering je bil proti temu, da bi Nemčija počasi tajno gradila aeroplane ter je rekel, da morajo aeroplani biti čim prej zgrajeni, da bi bila Nemčija ob kaki "nesreči" takoj pripravljena. Veljavnost NRA je treba za 2 leti podaljšati TRETJA STRANKA NA __OBZORJU Veliki podjetniki se bodo postavili proti F. D. Rooseveltovi kandidaturi. — Ustanovljena bo tretja stranka. Washington, D. C., 3. maja. l>a se bodo veliki podjetniki dežele prihodnje leto z vso silo obrnili proti kandidaturi P. D. Roosevelt n, sta javno priznala generalni poštar Farley in njegov politični pribočnik Emil Ilurja. Navzlic temu pa sta prepričana, da bo Roosevelt svojega republikanskega nasprotnika porazil. Medtem ko Farlev na republikansko konkurenco in na nameravano tretjo stranko ne polaga ilikake važnosti, prihaja iz St. Paula poročilo, da se bodo v kratkem demokratski levičarji in farmerski laboriti zbrali v AVashingaonu, da postavijo svoja splošna politična in gospodarska načela, ki bodo tvorila podlago za odločitev na narodni konferenci tretje stranke v juniju v Chieagu. Kot voditelje tretje stranke imenujejo v prvi vrsti minne-sotskega govemerja Flov*l B. Olhona, senatorja Nve in senatorja La Follette iz Wiscon-sina. Skušali bodo tudi zvezati se s Sinclairjevo Epic skupino iz Californije. Tudi senator Huey Long je kot zaveznik dobrodošel. Četudi so demokratske vrste prepričane, da je položaj za predsednika Roosevelta zelo u-goden, vendar delajo za prihodnjo volilno kampanjo obsežne načrte. Da bi demokrati pridobili za Roosevelta tudi za-pad, hočejo prirediti svojo konvencijo v San Francisco. KRVAVA VSTAJA NA FILIPINIH Padlo je 65 upornikov in orožnikov. — Vstaja je obrnjeh!a proti predlagani ustavi bodoče svobodne države. VOJAŠKA SUA RUSIJE < Moskva, Rusija, 2. maja. — V odgovor na nemško oboroženo silo je Rusija pokazala svojo moč s 700 vojaškimi aeroplani, ki so krožili nad Rdečim trgom, medtem ko je armada korakala mimo Ljenino-vega spomenika, na katerem so stali vodilni sovjeteki komisarji. Ob priliki obhajanja 1. maja je vojni komisar Klementi Vo- rošilov rekel, da visi nad člo- t ' veštvom nevarnost vojne kot težak oblak. "Ako nam bo vojna vsiljena", je rekel Vorošilov, "tedaj se bo naš sovražnik seznanil z rdečo armado. Sami sebi si morajo pripisati, ako bo se-znanje neprijetno". Ljeninovo grobnico so ob-kroževali aeroplani vseh vrst, bombni areoplani z več motorji, nagli zasledovalci in drugi aeroplani. Zračno porado je vodil aero-plan "Maksim Gorki", ki je največji aeroplan na svetu. Manila, Filipinski otoki, 3. maja. — Do sedaj .je padlo 65 oseb v dveh hudih spopadih, ki sta se razvila, iz naglo razširjajoče se vstaje v več provincah. Uporniki so se dvignili proti nameravani ustavi za prihodnjo samostalno državo Filipinov. Naglica in obsežnost vstaje je presenetila oblasti. Poveljnik orožnikov, stotnik .Tose Guido izjavlja v svojem poročilu na urad generalnega go-vernerja, da smatra položaj za zelo resen. Guido priporoča, da se poslujoči generalni governer Joseph H. Havden takoj z ae-roplanom vime v Manilo. Governed se nahaja na nadzorstvenem potovanju po oddaljenih gorskih krajih. Boji so se vršili med orožniki in radikalnimi sadkadisti in so bili najljutejši v provinci Laguna, južno od Manile. Se predno je prišlo do bojev, so bile brzojavne in telefonske žice iz province do Manile prerezane. Ob istem času so izbruhnili nemiri v petih provincah. Oblasti v Manili so v u-pome kraje poslale orožnike. Oblasti dolže sadkadiste. da so vprizorili sedanjo vstajo in so tudi nameravali atentat na predesednika filipinskega senata Manuela Quezona, ki je najresnejši kandidat za prvega filipinskega predsednika. VOHUNI PRIJETI NA FORMOH Taihoku, Formoza, 3. maja. Trije pustolovci, nek bivši ameriški mornariški častnik, en Nemec in en Rus, so bili prijeti pod sumnijo vohunstva. Japonske oblasti so postale na nje posebno jjozorae, ker je bil med »njimi en častnik. To je 28 let stari William Sliinn Gates, ki je dokončal, mornariško akademijo v Annapolis, Md. in je služil nekaj časa kot častnik pri ameriški mornarici. Druga dva sta Nemec A. G. Wrede in Rus Gene Rovbin. 2. aprila so se odpeljali z neko nemško jadernico iz Sangliaja in so rekli, da hočejo potovati Iz veselja do pustolovščine in iskati skrite zaklade. Gates je tudi pred odhodom iz Sangliaja rekel, da se nameravajo vstaviti na severnem obrežju Formoze, kjer bodo vzeli na ladjo zaloge, nato pa da se bodo odpeljali na Babyan otoke, kjer pride na vsakega moškega 20 žensk. Zatem so so hoteli peljati .na Filipine, Novo Gui-nejo, Amodo, v Avstralijo in Afriko. PODROBNOSTI FRANCOSKO S0VJ PAKTA Medsebojna pomoč o -me jena na vpad v deželo.— Sovj. Rusija ne bo zmanjšala svoje garni-zije na zapadni meji. Pariz, Francija, 3. maja. — Francoski zunanji minister P. Laval in ruski poslanik Vladimir I\>temkin sta podpisala pogodbo, po kateri bodo vojaki v 48 urah šli na pomoč drugi državi pod gotovimi okol-ščLnami. . Ta pogodba, ki je pravzaprav vojaška zveza, je najvažnejši politični dogodek zadnjih časov. Laval in Potemkin sta )>o podpisu pogodbe izjavila, da ni obrnjena proti nobeni državi in da je odprta za podpis vsaki državi. Besedilo pogodbe je že bilo.poslano Poljski, Angliji, Nemčiji, Mali antanti in Italiji. Iz uljudnosti bo besedilo izročeno tudi ameriškemu poslaniku. Posebno je hotel Laval pojasniti pomen pogodbe Nemčiji, vsled česar se je dogovoril za sestanek z nemškim poslanikom. Besedilo pogodbe še ni bilo objavljeno, toda pogodba vsebuje neslednje točke: 1. Takojšnje posvetovanje za uporabo člena X. pravil Lige narodov za slučaj, da je postala druga stranka žrtev neizzva-nega napada. 2. Takojšnja medsebojna pomoč po členu XV., točka 7., ako svet Lige narodov ne odloči soglasno. 3. Medsebojna vojaška, gospodarska in finančna pomoč po členih XVI. in XVII., če je po danili okolščinah potrebno. 4. Določbe pogodbe morajo biti v popolnem soglasju s pravili Lige narodov. Najvažnejša točka v pogodbi je, da mora druga država svoji zaveznici priskočiti na pomoč, ako je v njeno ozemlje vpadla sovražna vojska. To je bila pri vseh pogajanjih naj-kočljivejša točka, kajti v takem slučaju bi morala Rusija udariti na Nemčijo, akp bi Nemčija kršila pogodbo glede demilitariziranega Porenja. Zato je Rusija zahtevala od Francije, da ji pride na pomoč, ako bi se Rusija zapletla v vojno s kako baltiško državo. Slednjič sta se Laval in Potemkin pogodila, da velja pogodba za vojaško pomoč samo v slučaju, ako je kaka država vpadla v ozemlje zaveznice. Pogodba med obema državama pa se nanaša samo na Evropo, vsled česar Francija ni obvezana pomagati Rusiji, ako bo zapletena v vojno z Japon-sko.^ Laval tudi upa, da bo vsled te pogodbe pridobil tudi Poljsko, da jo podpiše, ko bo obiskal Varšavo na potu v Moskvo. VSE NAPETO ČAKA RAZSODBE NAJVIŠJEGA ZVEZNEGA SODIŠČA v WASHINGTON, D. C., 3. maja. — Odločitev, če je NRA postava v soglasju z ustavo ali ne, je v rokah najvišjega zveznega sodišča. Člani najvišjega sodišča so natančno proučili dokaze zagovornikov te postave. Vlada čaka odločitve ter se pri tem pripravlja podaljšati veljavnost te vladne agentu-re za dve leti. Kako bo odločilo najvišje sodišče, se zaenkrat še ne ve. Odločitev bo padla najbrže šele po preteku nekaj tednov. Za podaljšanje NRA je tudi Ameriška Delavska Federacija. Pri predsedniku K o ose vel-tu je bil danes načelnik AFL, William Green, ter se je dolgo časa ž njim posvetoval. Zaslišanja pred najvišjim zveznim sodiščem so bila zelo zanimiva. NRA oziroma vlado sta zastopala Donald Rich berg, ki je načelnik NRA. in generalni solicitor Stanley Reed, v imenu nasprotne stranke, namreč A. L. A. Schechter Poultry Company iz Brooklyn a, je pa govoril odvetnik Joseph Heller. Ta družba je bila namreč obsojena zaradi kršenja NRA ter vložila pri najvišjem sodišču priziv. Zelo zanimiva je bila izpoved odvetnika Hellerja. — Tvrdka je bila obsojena zaraditega — je rekel — ker je neki odjemalec izbral iz množice kokoš in jo dal zakla-ti. Tvrdka se je pregrešila in je bila kaznovana, ker je to dovolila. Pravilnik za prodajalce perutnine namreč dbioča, da odjemalec ne sine izbirati kokoši, ampak mora vzeti tisto, ki mu jo prodajalec da. Njegove besede so vzbudile med sodniki obilo veselosti. Washington, D. C., 3. maja. Williama O rečna in druge u-radnike AFL je spremila k predsedniku delavska tajnica Miss Perkins. — Želja oziroma zahteva Delavske Federacije je — je izjavil Greon, — da se veljavnost NRA za dve leti podaljša. Njene določbe je treba poostriti. V tem času bi bilo nesmiselno opustiti to velevažno vladno agenturo. V poslanski zbornici je izjavil speaker Byrns: — Ako je NRA za nič, naj bo odpravljena, toda izkazalo se je, da jej koristna in vsledtega mora o-\ stati. I TEDENSKA PLAČA PREDPISANA Albany, N. Y., 2. maja. — Governer Lehman je podpisal postavo, po kateri morajo lastniki vsakega podjetja svojim uslužbencem vsak teden izplačevati njihov zaslužek. ZIMA NA POLJSKEM Varšava, Poljska* 3. maja. Po več dnevih nenavadno gor-kega vremena razsajajo po celi Poljski sneženi viharji. TEZK0 STALISCE ZAGOVORNIKOV HAUPTMANNA Proces v Flemington ni bil "gledališka igra".— Po zatrdilu zagovornikov so bili porotniki vpT.ivani. Trenton, N. J., 3. maja. — Prizivno sodišče je zavrnilo prošnjo Ilauptmannovih zagovornikov, da bi bile zaprisežene izpoved be o zmešnjavi in drugih škodljivih okolščinali pri procesu v Flemingtonu vključene v Hauptmannovem prizivu. Sodnik pa je dovolil, da so tiskani ognjeviti govori generalnega pravdnika Davida T. Wilontza in okrajnega pravdnika Anthony H. Haucka. Zagovorniki so hoteli navesti izjave, ki naj bi dokazale, tla so bili porotniki vplivam vsled dogodkov v sodnijski dvorani, ki z dokazi niso bili v nikaki zvezi. Priziv bo sodišču predložen 20. junija. Zagovorniki posebno zatrjujejo, da je vsakdanja prisotnost Lindbergha pri obravnavi zelo vplivala na porotnike in so vsled tega izrekli smrtno obsodbo. Dalje trdi priziv, da ^o poslušalci pogosto glasno o-dobravali ali pa obsojali izpo-vedbe raznih prič, da so porotniki iz časopisov izvedeli za javno mnenje in da niso bili dovolj ločeni od javnosti, kajti ko so hodili iz svoje.ora hotela v sodnijsko dvorano, so stali v bližini ljudje, ki so držali v rokah časopise z napisi, kot "Pošljite Hauptmanna na električni stol" itd. Dalje pravi tudi priziv, da so bili porotniki nastanjeni v tretjem nadstropju hotela, od koder so mojrli slišati pogovor ljudi na ulici. Poleg tega so tudi je lawd »rwy Day Except Saaday« and Holiday la pfh Irt® •••• •••••• •• |3j00 Za New York mm. ealo teto ...... fTJW Z> poi let* ................... Za inaimMtTo aa edo Mo...... $7jQ0 Za pot lata ...........«.*•••••• $M0 ption Yearly 90-00 Advertisement on "Qlaa Naroda" lahaja tmU dan tsraemJH nedelj la praznikov. bopial bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofliljatl i to Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prodbpo, da m •am tod l prajfinje MrslfiK« nakani, da hitreje najdemo naslovnika. (itAfi NARODA", 21« W. 18th Street, Nem CHelem 3—Sfftt N. X. ----JJ—- STAVKA V AVTNI INDUSTRIJI Slavka v avtiii industriji zavzema vedno večji obseg. Doslej, ko to pišemo, so bile zaprto v Dofroitu tri na daljne velike Chevrolet tovarne- Z delavci, ki sta vlcia jo v Toledo, je naraslo število stavkarjev na 19,000. Vsled položaja v teli dveh m east i li s<» prizadete1 tudi tovarne v Janotsville ter se je moralo tudi tam pridružiti stavkarjem 2000 delavcev. Stavka se bo najibr/ še bolj razširila. Antenska Delavska Federacija je odločno na strani stavkujočih. V Flint, Mich., so se vršila velika delavska zborovanja, na katerih so govorniki izjavljali in zahtevali, da mo-»•ajo zastavkati vsi uslužbenci vseh General Motors tovarn-1'ri tem pride vpoštev najmanj 35,000Mela v cev. V AtlanOa, Ua., sta Chevrolet iu Fisher Body tovarni zaprli vrata. Prizadetih je 21)00 delavcev. V Clevelandu je moralo 8000 delavcev pustiti Mel», ker nekatero tovarne, ki so v zvezi z avtnimi, ne morejo obratovati. Vlada je določila pomožnega delavskega tajnika "Ed-waiMa MclJradya za posredovalca. Njegova naloga bo, u-gladiti pot za sporazum. Pa tudi po raznih drugih delih dežele je opažati odločen <^lpor delavcev proti neprestanim poskusom delodajalcev, da znižajo plače in podaljšajo delovni čas. TOWNSENDOV NAČRT V poslanski zbornici je'bil z 20(> proti 50 glasovom poražen takozvani Townsendov načrt, ki je določal, naj pla ča vlada vsem osebam, ki so stare n;id šestdeset let, po 200 dolarjev na mesec. Načrt je vseboval tudi pogoj, da bi moral vsak čimprej spraviti ta denar v cirkulacijo, oziroma — natančneje rečeno — potmšiti bi ga moral najkasneje v teku enega meseca. (i laso van je v poslanski zbornici je vse presenetilo, kajti pokazalo je, da je z'a Townseiiiov načrt glasovalo dvajset odstotkov tkongresnikov. Oe bi hotela plačati vlada vsem nad šestdeset let starim in v tej deželi živečim osdbam, po dve sto dolarjev na mesec, bi potrebovala vsako leto v to svrlio petindvajset tisoč milijonov dolarjev. Število osc4b, ki bi bile deležne te penzije, znaša manj kot devet odstotkov skupnega ameriškega prebivalstva- National Industrial Conference BoaiU je izračunal, da bi znašala vsota, ki bi jo bilo treba plačati, dvaitfpetdeset odstotkov vseh narodnih dohodkov, ki so jih knele lani Združene države. Ako bi razdelili ves nartiliii doliodek lanskega leta, bi dobila vsalka ameriška družina $1,700, dočim je Towijsend predlagal, naj plača vlakla vsaki Kad 00 let stan osebi po $2,400 na leto- Vsa stvar je tako -smešna, da mora sleherni, ki zna količkaj računati, spoznati, da je ni mogoče izvesti. Navzlic temu je pa glasovalo aa predlog šestinpetdeser izvoljenih zastopnikov naroda. ATENTAT, KI QA NX BILO. AVSTRIJSKO VPRAŠANJE Ženeva, 1(5. aprila. V vrsti priporočil in predlogov, ki jili je sprožila konferenca treh velesil v Stresi, je v o-spredju zanimanja ženevskih krofov predlog pod u na vsk ega pakta. Ves včerajšnji in današnji »lan je hil v glavnem po-svočen podu na vs k en m problemu. Med zastopniki zainteresi-ranili držav so se vršili živahni razgovori in posvetovanja. V Stresi je bilo sklenjeno, da bodo velesile pospešile uredi-tev tega problema, ker je v tesni zvezi 7. neodvisnostjo Avstrije in z mnogimi drugimi problemi tega evropskega področja. Včeraj je prispel v Ženevo tudi avstrijski zunanji minister Bergcr-Waldenegg. ki je sporočil vodilnim državnikom želje avstrijske vlade. Nejasni komunike v Stresi in zahteve, ki jih je postavila Avstrija, obenem z njo pa tudi Madžarska in Bolgarija, je zbudil zlasti v krogih Male an-tante in Balkanske zveze veliko vznemirjenje. Zastopniki teh dveh državnih blokov so se zato sestali k izrednemu zasedanju, da proučijo položaj, poprej pa so se še |>o< 1 robno informirali pri francoskem zunanjem ministru Lavalu o sklepih v Stresi. Na podlagi dobljenih informacij so nato v objavljenem komunikeju poudarili, da Mala antanta in Balkanska zveza sicer pozdravljata sklenitev ]w»dunavskega pakta v duhu okrepitve miru in uspešne organizacije mednarodne varnosti, odklanjata pa vsako revizijo mirovnih pogodb, na katerih sloni sedanja ureditev Srednje Evrope in Balkana. Predstavniki Male antante in Balkanske zveze smatrajo, da je potrebno to tem bolj poudariti, ker so se žo kovali razni načrti na ta račun. Posebno poglavje tvori vprašanje zopet ne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Avstrijska vlada je oficijelno zahtevala, naj se ji dovoli stalna vojska, ki bi štela 100.000 mož, in uvedba splošne vojaške dolžnosti. SI i eno zahtevo sta postavili takoj nato tudi Madžarska in Bolgarija. Mala antanta in Balkanska zveza sta razpravljali tudi o tem vprašanju in zavzeli stališče, da se more Avstriji glede na potrebe njene neodvisnosti dovoliti povečanje njene oborožene sile, vštevši policijo in orožništvo, na 75.000 mož. V enaki meri bi se sorazmerno dovolilo tudi povišanje madžarske in bolgarske vojske, toda za vse tri države samo pood pogojem, da se pridružijo splošnemu podu-navskemu paktu, ki bi določal ne samo nedotakljivost sedanjih državnih meja, marveč tudi medsebojno pomoč v primeru kakega napada s katerekoli strani. Samo pod tem pogojem je Mala antanta z Balkansko zvezo pripravljena dovoliti v te koncesije preko določb mirovnih pogodb. Vendar se to v nobenem pogledu ne sme tol- mačiti kot pričetek revizije mirovnih pogodb, ki jo .Mala antanta in Balkanska zveza slej ko prej najodločnejše odklanjata. Na tej osnovi se se«laj nada-ljujejo v Ženevi razgovori med zainteresiranimi državami. Mala antanta in Balkanska zvcea sta obenem obvestili predstavnike velesil, da odklanjata v pogledu sklenitve podunavske-ga |takta vsak pritisk s katerekoli strani ter da se mora prepustiti vsem neposredno prizadetim državam popolnoma svobodna ocena in pristanek na te predloge. Iz Slovenije. S strto hrbtenico je obležal pod vozom, pod katerega je prišel po nesrečnem naključju, 4'»-tetni hlapec Ivan Vogriu iz Lormauja pri V občini. Zdravijo ga v mariborski bolnišnici. Madžarski vlomilec v mednarodne vlake. V no<"i med 1"). in l<>. aprilom se je v mednarodnem vlaku med Kotoriho in Rakekom zgodil nenavaden vlom, kakršen bi imel primera samo med najdrznejšimi pustolovskimi dejanji profesijonalnih cev v mednarodne vlaki Reinthaler Kvgen, rojen leta 190(1 v Budimpešti, se more prištevati med te vrste ljudi. Izkazalo se je, da ima ponarejeno legitimacijo madarskega lista "Tj Magvarsag". Ponoči je vlomil v spalni voz Pešta-Ventimiglia in z vitri-liom odprl spalni oddelek, v katerem je spal neki madžarski industrijec. Nenavaden šum je tega takoj prebudil in na vprašanje industrijca. kdo je in kaj hoče, je "novinar" na službeni način odgovoril: "Vršim revizijo". Nato je zaprl vrata in odšel. Kmalu za tem je šel prav tako na isti način Še v drugi spalni oddelek, vendar se je na njegovo nesrečo tudi ta potnik prebudil. Ker se je temu potniku nenavadni obisk zdel sumljiv, je pritisnil na alarmni zvonec, na kar sta prihitela sprevodnik spalnega voza in orožnik, ki spremlja vlak. Pri osebni preiskavi so pri dičnom možu našli vlomilsko orodje, obstoječe iz svedrca in vitrilia. Ker je bilo jasno, da tujec, ni mož peresa, marveč junak vitrilia, mu je prisotni orožnik napovedal aretacijo, nakar je bil sproveden na obmejni policijski komisarijat na Rakeku. Pri njem so našli vsega skupaj S pen g« "»je v, vozno karto Pesta-Trst in nazaj. prebivalstvo uajžalostnejši liti«. 44-let ni ključavničarski pomočnik Jakob Žulovec je bil zaposlen z nekimi popravili pri parnem kotlu v tovarni, |>a se je med delom zadel ob špulo generatorja, ki kroži ]h» nji električni tok. Žulovec s«' je pri priči zgrudil, iu čeprav je na pomoč |H>klicani zdravnik dr. Jenko takoj dospel na kraj nesreče, ni bilo nobene rešitve več. Mrtvega so tovariši na nosilni ci odnesli domov, kjer ga je }H>leg obupane v« I ovc sprejelo s srce trgajočim jokom pet nepreskrbljenih otrok. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCC SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. — V Newberry, Mich., j«* dne 21». aprila umrl v bolnišnici rojak Frank Skerjak, doma iz Pijave gorice. Bolan je bil šest dni. Pobrala ga je pljučni-| j ca. V Xevvben v zapušča >estro ____1! I in brata v Minnesoti. Zaposlen = J je bil' pri N. C. L. Co., Camp (i, — Pred kratkim s«- je vršila j Newberry, Mich. Lahka naj mu vesela svatba v Little Falls, ; bo ameriška gruda! X. V. Poročil se j<* znani tam- I — Xa svoji farmi kajšnji rojak Anton J t ar TiK I<-t. Ill Vt'l" i bo ameriška grinla! v Hick- z j man. D«-l. je po daljši bolezni Miss Frances Simonich iz l't i- j umi-l Frank .h ca. X. V. Iskrene četsitke! j Tam zapušča Ltn*e. Želu > Slovenska gozdnrjn Her- j roduikov. Doma je bil iz Planine pri Rakeku. Pred no j«» Šel nn farmo, je bil premogar v Durvca. Pa. V Ameriki je bil čez :»0 l«*t. Elektrika je ubila očeta petih otrok. V vevški papirnici se je Ifls aprila popoldne pripetila smrtna nesreča, ki je zaradi svoje težke tragike napravila na vse Iz Ženeve poročajo, da je francoska policija prijela v Marseillesu dva italijanska anarhista, Rudolfa Gunscherja in Caronija, ki sta izpovedala, da sta bila naineAjena v Tunis. Med zasliševanjem sta priznala, da pripadata anarhistični SM«n!mina iwmnmBmiuiinyBRii^^ organizaciji šestorice oseb, ki je nameravala ubiti Mussolini-ja v Stresi. Ker pa se atentat ni dal 'izvesti, sta dobila anarhista nalog, naj odpotujeta v Ženevo. Švicarska policija je zaradi tega silno poostrila nadzorstvo nad tujci. OGLAŠUJTE v "GLAS NARODA" Važno za potovanje. Kdor je namenjsn potovati v ttqri kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da 40 poučen v vs Washingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec. Pifitt torej takoj ta brezplačna navodila in u*nabavljamo Vam, da boste poceni in udobno potoval SLOVENK PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 We*t 18th Street New York, N. Y. If se-šampjon- man Svašnik in Floyd Miklie sta se v soboto dobro jwistavi-la pri takozvanem "Log sawing contest-u*\ ki se je vršil v Rialto gledališču v Little Falls. Dva najboljša gozdarja ameriške narodnosti sta prežagala debelo bruno v treh minutah, vlomil-j Za njima sta nastopila Svaš-ce. Zhljnik in Miklič. ki sta prežagala bruno iste debelosti v kundah ter odnesla stvo. — Preteklo soboto je Šel poznani rojak John Lukek četrt pred dvanajsto uro v spremstvu svojega sina v Glenville bolnico v Clevelandu. Tam bi ga naj zdravniki preiskali glede njegove bolezni. Lukek je že dalj časa čutil bolezen, vendar je bil še toliko močan, da je sam hodil. Preti nekaj tedni je še delal. Ko je. pa Lukek dospel v bolnico, je oslabel in na-gloma umrl. Rnnjki Lukek je bil doma iz vasi Trbanjski vrh, fara Čatež, podomače pri Do-bravčevih. Doma zapušča dva brata in šest sester. V Ameriko je dospel pred 25 leti. — Mile (irgič, jugoslovanski naseljenec v Spokane, Wash., ni dobil državljanskega papirja zadnje dni, ko je priznal, tla je nekje rekel: "Xe bom delal toliko časa, dokler bom mogel dobili relief". To je prišlo na ušesa oblastem in so« In i k ga je ostro pokaral, češ, takili državljanov Amerika ne mara. Grgič se je izgovarjal, da je to rekel v šali pred svojo ženo, ampak sodnik ga je zafrk-nil, da on ne pozna nobene šale v tom ozirn. — Hči An«ir«*j K«-b«»kove družine v Bowie. Colo, se je poročila s sinom Jakličeve družine v Crested Butte, Colo. Ženin je bil v AVashingtonu mornariški vojak. Xa poročno pot«>va-nj«» sta se otlpeljala v S«-attl«», Wash. Čestitamo! TUDI HITLER POZDRAV LJA "HEIL HITLER". "La Revne*', ki izhaja v Lo-za-iii, je te dni priobčila zanimiv popis včera. ki ga je priredil nemški propagandni minister (i«»bbels v hotelu "Ad-lon" inozemskim časnikarjem. Xa ta način bi bil rad dokazal vljudnost nemšk«' vlade nasproti pr« m l stavn i k 0111 inozemstva. V prijateljskem razgovoru je eden izmed novinarjev vprašal dr. (K»bbelsa, ali je res, tla tudi Hitler odgovori na pozdrav "Heil Hitler!" s pozdravom 4li. ki jo je bil pred (»ožičeni izmaknil S vaš ni ko vem n očetu na farmi, pa je v soboto ž njo žago namazal. (Xa uho mu povem, da te opombe nisem jaz pogruntal, pač )»;i kulmriee na Žiberšah). * — Sit, kako kaj go
  • mr-ti. če ga piči. Nekega dne j" poskusil skrivnostni zločinec vlomiti v stanovanje mlade vdove Ane Sliidow Willens, č;-je mož je bil izgubil na lovu življenje. To pot pa vlomilce ni imel sreče. Moral ga je nekdo /motiti, kajti kače v hiši niso našli. Drugo jutro je vdova policiji povedala, da je videla moža s strupeno kačo in da gre za indijskega parija. Točno ga pa ni mogla opisati. To je bit prvi primer, da so vlomilca s stiupeno kačo videli. Policija se pa ui zadovoljim s tem, da se vlomi s strupeno kačo niso več ponavljali. Nekemu policijskemu komisarju je prišlo na misel, da bi se o tem posvetoval s svojim dobrini znancem slikarjem Favhcr-nom. Slikar Fay be m namreč že več let navdušeno redi stru- kaj nepričakovanega. V hipu, ko je komisar povedal vdovi, da Favbern končal kočila vdova skozi okno. K sreči je njeno stanovanje v prvem nadstropju in ostala je živa. Težko ranjeno -o jo prepeljali v bolnico. 1 'oz nekaj dni se je pa zadeva pojasnila. Parij, ki se je ta krat pojavil v njeni spalnici, ui bil nihče drugi nego slikar Favbern. Vdove ni hotel oropati, temveč je iskal pri nji samo skrivališče pred policiji Tc je storila zato, ker je bila z njim skrivaj zaročena in v kratkem sta se hotela poročiti. Favbern je veljal povsod za premožnega moža, v resnici je bil pa obubožal in z vlomi si jv* hotel pomagati na noge, da bi se mogel oženiti. Preoblek«*I je v indijskega parija. si pre skrlwl kobro-tutsan in krenil na vlomilsko pot. Ljubezen mlade vdove do slikarja je bila tako velika, da ga kljub \sem razočaranjem ni hotela izdati, temveč ga je še denarno podpirala. Večni strah pre I aretacijo je pa slikarju zrahljal živce in v trenutku, ko je mislil, da ga je prišel policij ski komisar aretirat, >i je kon čal življenje. CIRKUS V TAJFUNU Meseca januarja 11133 je od-; ventilatorje, ki so v hleve do-rinil iz Evrope v Azijo znani | vajali sveži zrak, a vse ni nič \> liki evropski cirkus Hagen- pomagalo. Zdelo se je. da bo beck. Prepotoval je vso Japon- večina živali poginila, preden sko ter se potem oglasil na Ivi- j pridejo na da}x>nsko. K sreči tajskem in v Indiji. Ko je ob-j pa se je naenkrat vreme spre-iskal še Egipt in Španijo, se vrglo; ozračje si* je sldadilo in je vrnil domov v Nemčijo, kjer živali so bile rešene. Z njimi je ravnatelj Hagenheck pove- j pa usoda cirkusa, dal, kako se mu je godilo. Painik "Saarland" je vozil Ilageiibeckov cirkus proti Aziji Vse je šlo po sreči. Tigri, levi, šimpnnzi, tuljnji, mroži, hijene. ž i rale, vel blodi, sloni, zebre in dragoceni dresirani konji so se spočetka kar dobro počutili na tem potovanju o-koli sveta. Ko pa je parnik priplul v liidski ocean, je nastala strašna vročina v nad-krovju, kjer so bile spravljene živali. Vse živali, zlasti pa konji in tiste živali, ki vročine niso vajene, so močno trpele. Nekatere so s«* kar na lepem zgrudile na ter jih niso mogli spraviti po konci. Napravili so ANGLEŠKI DIPLOMAT IN NJEGOVA 2ENA Anthony E«len in njegova soproga, fotografirana ob povrat-ku v London. R.dšel v japonsko podeželje. V malih japonskih mestih je bil evropski cirkus deležen še večjega zanimanja. Cirkus je prišel v kraje, kjer Japonci še niso videli belega človeka. Za Evropejce je bilo to tako zanimanje, kakor v Evropi za Indijance, če jih kak cirkus pripelje s seboj. V mestu Hakate pa je nekega dne cirkus zadela nova nesreča. Naenkrat je pridivjal silen tajfun, strašni japonski vihar, ki je v nekaj sekundah cirkus podrl, lesovje zlomil in strešno platno na morala nastopiti policija, ki je ljudi razganjala z gumijevkami. Prestrašenim Evroj»ejcem iz cirkusa so se tepeni ljudje smilili in so posredovali, češ da v Evr«>pi ni navada, da bi Ijndi razganjali z gumijevkami. Toda kitajska policija je Hagenbecka i uničila. češ da so ljudje na Kitajskem tega že vajeni iu da gumijevke nihče ne vzame za zjo. V Indiji s«> cirkus obiskali oudotui knezi — inaharadže s svojimi ženami. Ker pa nihče nepoklicani. ne sme maliara— dževe žene videti v obraz, je cirkus za te ženske napravil posebne lože, ki so bile okrog zagrnjene s platnom, 'spredaj pa je visela prozorna tančica. Skozi tančico so ženske lahko gledale v areno, njih pa od one strani nihče ni mogel videti. Zdj se pa, da se je ženskam ta navada zdela odveč, ker-so služabniki po vsaki preiistavi v tančicah našli velike luknje. Končno je bogat Indijec ves cirkus povabil k- sebi v goste. Tako je Azija sprejela veliki evropski cirkus. STRAH ARABCEV Ughnleu bolgarski zid, ki je dolgo let bival v Palestini, v "Varnerski Pošti" priobčil je zanimiv članek «> življenju v koloniji bolgarskih Židov v Palestini. Pisec najprvo poudarja, "da so židje tudi v svoji novi domovini ohranili navade iz krajev, iz katerih so iirišli. Tako je na pr. kolonija nemških Židov najbolj disciplinirana, kolonija bolgarskih Židov pa bolgarska. To pa je treba takole razumeti. Kakor ZAROČENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI — Dobro smo jo izpeljali, — je pomislil don Abbondio sam pri sebi in z vljudno kretnjo kakor še nikoli je rekel: " Kaj bi, v štirinajstih dneh bom skušal.. . se potrudim.. . " "Štirinajst dni! Ta pa je zares nova! Naredili smo vse, Jiar ste vi hoteli; določili smo dan; dan pride — in zdaj mi vi poveste, naj počakam <še štirinajst dni! Štirinajst..." jo povzel .nato s krepkejšiin in jeznim glasom, iztegnil roko in zamahnil s pestjo v zrak; in bogve kakšno vragolijo bi bil združil s tistim številom, če bi ga don A'bbondio ne bil prekinil s tem, «la ga je z boječo iu gorečo ljubez nivostjo prijel za drugo roko: "No, no, ne vznemirjajte se za božjo voljo. Bom videl, skuša; bom, v enem tednu.. . " "In kaj naj rečem Luciji/" "Da je kriva moja pomota." "In govorice me«I ljudmi !fy "Le povejte vs«*iu, da sem se zmotil jaz, z i. 'radi prevelike nagliee, zaradi predobrega 3r- Kakor znan«,. Arabci, ki so 1 , • , ...... ........ " doslej svolKKlno živeli v tam-F®5 mht" vso kmMw l,au'"- Ail vaiu morel'1 kajšujih krajih, niso radi gle-j kaj povedati? Tako je — za en te- dal i «loseljenih Židov, ki so se- Mon- veda zelo delavni. Sovraštvo j "In pot**m ne bo več -nolHrnih novih ovir?" Arabcev proti židovskim nase-1 "Oe vam pravim..." "Pa dobro, potrpim za en teden; toda za pomnite si dobro, ko ta mine, se ne dam ve<-odpraviti s praznim čvekanjem. Za -edaj se klanjam." In po teh besedah je Renzi odšel, poklonh -ši s»« dou Ahboudiju manj globofk«* nego navad- poštljivim poglc- Ijencem je vedno bolj raslo. Končno so Arabci začeli žit le napadati in ubijati. Lovili so jih in gonili v sužnost ter potem zahtevali za nje veliko odkupnino. Arabci so sevala povsod zmagovali. Le zoper ko-j Ion i jo bolgarskih Židov niso i no m z bo,i izrazitim nego nikdar nič opravili. Bolgarska i »lom nanj. kolonija leži blizu Tel Aviva.1 Ko je nato stopil ven in se prvikrat slabe Arabce je pri bolgarskih Židih i volje napotil proti hiši svoje zar«»čenke, se je najbolj zbegala njihova ne-1 smu jeze v duhu vračal k onemu pogovoru: ustrašenost. Bolgarski židje so j in zdel ^ mu je vt.n vseeno na>pa«Ui, a so doživeli st rasno presenečenje: bolgarski židje so jih spsejeli "po bolgarsko". Novica o tem arabskem porazu je šla po vseh židovskih kolonijah. Žiti je, ki so bili manj bojeviti kakor so bolgarski, so pa vendar le znali ta arabski poraz izkoristiti za svoj«* namene. ZatVli so Arabce strašiti z bolgarskimi Židi. Ko so nekoč Arabci zopet napadli neko židovsko kolonijo. so židje zagnali velik krik: 11 Bežite! B«>lgari nam hit«* na pomoč!" In pri tej priči so se Arabci razbežali. Poslej bolgarski židje v Palestini uživajo velik ugled in spoštovanje, a Arabci se imena "Bolgar" kar b«>je. t Zanimiva je ta sličica razmer v Palestini. Pozabiti pa ne smemo, da j«) je napisal žiti — Bolgarom. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNOM8D StiOVBNK KBADBB 8TANK SAMO $2 JTaroHtš g* prt — KNJIGARNI HAS NARODA1 116 WB8T lBtte nUR Mladenič je za trenotek omahoval, ali naj se vrne, tla ga pritisne bolj ob blizu in ga prisili govoriti jasneje; a ko je dvignil oči, je zagledal Perpetuo, ki je stopala pred njim in je vstopila v majhen vrt nekaj korakov od hiše Poklical jo je, met Item ko je ona odpirala vrata; pospešil je korak, jo dohitel, jo zadržal na pragu in z namenom, tla izvrta iz nje kaj bolj pozitivnega, s«1 je ustavil ter se začel pogovarjati z -njo. "Dober dan, Perpetua; upal selil, tla se danes malo vkup po veselimo." "Kaj se hoče! Kakor je božja volja, ubogi moj Reuzo." "Storite mi to prijaznost; ta blaženi gospod kurat mi *je našušmaril neke vzroke, ki jih jaz nisem mogel dobro razumeti; razložite mi vi bolje, zakaj naju danes ue more ali noče poročiti." "D, kaj pa mislite — da jaz postlani skrivnosti -svojega gospodarja ?" • — Saj sem rekel, tla tiči za vsem tem skrivnost, — je pomislil Renao iu da bi jo povlekel na dan, je natlaljeval: "Nikar, Perpetua, saj sva prijatelja: povejte, kar veste, pomagajte ubogemu mladeniču/' "Slabo je, če se človek rmli ubog, dragi moj Renzo." "Res je," je dejal ta vedno bolj potrjen v svojih sumnjah. In da bi se inogel bolj približati vprašanju, je dostavil: "Res je; toda ali se spodobi, tla prav duhovniki grdo ravnajo z ubogim?" "Cujte, Renzo: jaz ne morem ničesar jiove-dati, ker... ničesar ne vem; ali kar vam lahko zatrdim, je to, da moj g>ospodar noče biti krivičen ne vam ne nikomur; on ni prav nič kriv." "Kdo pa je kriv T" je vprašal Renzo nekam nemarno, toda z napetim pričakovanjem v srcu m s pozorno prežečim ušesom. "Če vam pravim, da nič ne vem... V obrambo svojega gospodarja lahko govorim, ker me boli, če slišim, kako ga dolžijo, da hoče delat: drugim neprijetnosti. I'bogi revež, če greši, greši samo iz prevelike dobrote. S«> pač na tem svetu lopovi, preohlastneži. ljudje brez strahu božjega.. . " — Preohlastneži, lopovi! — je pomislil Re;. zo — ti iii>o predstojnik. "Dajte." je reke! nato, mukoma prikrivajoč rastočo razburje nost, "dajte, povejte, kdo je" "Ah vi bi me raJi prisilili, da bi govorila; ali jaz ne morem govt »riti, ker.. . ničesar levem; kadar ničesar ne vem, je. kakor bi bila prisegla, da bom molčala. Pa «*«• bi me zveza! na natezalnico, bi mi ničesar m* izvlekli iz ii-t. Zbogom; sk«>da časa za oba. S temi besedami je naglo stopila na vrt in zaprla vrata. Henzti ji je odgovoril s pozdravom in se prav počasi obrnil nazaj, tla bi ona ne «»-pazila, kakšno pot ubira; ali ko je vedel, e je skokoma dvignil iz naslanjača, da zažene proti vratom. Toda Renzo, ki je moral biti 11a ta gibljaj pripravljen in je pazil nanj. je pred lijii-i plani I tja. obrnil ključ ter -i ga vtaknil v žep. "Ha, ha, ali bo>te sedaj govorili, gospod kurat ! Vsi pozna jo moje zadeve razen mene. Bo^ a mi, poznati jih hočem tudi jaz Kako se imenuje tisti človek .'" "Renzo, Renzo! Pomislite, kaj počenjate; mislite na svojo dušo." "Mislim na to. da ga hočem brž poznati, še ta hip." lil pri teh besedah je — morda lic tla bi sam to opazil — položil roko na nožni ro-čaj, ki mu je gledal iz žepa. "(.'•smilite se!" je kriknil don Abbondio s slabim glasom. "Poznati ga hočem." "Kdo vam je povedalf..." "Ne, ne — ne več izmišljotin. Uovorite jasno in hitro." "Ali hočete mojo smrt?" "Ved«*ti hočem to, kar imam pravico vedeti." "Ali če govorim, je to moja smrt. Ali mi moje življenje ne sme biti pri srcu."' "Govorit«* torej." Ta "torej" je bil izgovorjen s takim poudarkom, Renzo v }h>gle«l je postal tako grozeč, tla si don Abbondio ui mogel niti misliti, tla hi mu bilo mogoče odreči pokorščino. "Ali mi obljubite, ali mi prisežete." je reke!, "da ne boste o tem z nikomer govorili, tla ne poveste nikoli... ?" Ljubiteljem leposlovja Cenik Imjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo unimila. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA1« mBW YORK. SATURDAY, MAY 4, 1935 WS LAMMT 8L0YSHS DAILY hV.&X. SAMOSTANSKI IOVFT kJ (ROMAN IZ 14. 8TOLBTJA). JLiV/ f JLl\J ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. 92 Wolfrat stoji s sključenim hrbtom, vsled sedenja pri stebru je postal ves trd; tenia tega ne čuti. — Domov? Domov; — jeclja z zadušenim glasom. — Kje pa sem doma? Sedaj .samo takoj recite: v nebesih in takoj bom verjel. — Enkrat pozneje! — se smeje gospod Henrik. — Za se-daj se v tvoji hiši. In kje bi drugaee? Sedaj pa pojdi in Bog s teboj! Wolfrata pelje do vrat ter ga potisne na cesto. Wolfrat omahovaje gre nekaj korakov. Ko sliši, da se vrata za njim zapro. prestrašen vzdihne: — Jezus, Marija! Pozabil sem —. Steče nazaj in s i>estjo bije na vrata. — Gospod, gospod! Pustite me notri! Dovolite mi, da se saj zahvalim. — Zalivali se komu drugemu! — se sliši proštov glas in njegovi koraki se oddaljujejo. Kot v pijanosti se maje Wolfrat na cesto ter se ozira v mrak, kot bi bil nov svet, ki ga je obdajal. Vidi zid ^kopališča in za njim kamenite križe. Postoji, pa tudi tukaj najde zaklenjena vrata. Pri železnih vratih ]>otisne roke skozi palice, kot bi mogel seči do groba svojega otroka. V zvoniku prične zvoniti zvon. Milo plava njegov glas po širni dolini, opominjajoč k miru in ]>okoju. Wolfrat se prekriža ter mrmra angelsko češčenje. Nato pa teče dalje. Sopeč pride do svoje hiše. V sobi že gori luč. Meti vrat mi mu stopi zona naproti. — Zefa! Zefa! Več ne more govoriti. Opoteče se in Zefa ga mora podpirati. Ko pride v sobo, iztegne roko, kot bi samo z enim prijemom hotel objeti vse, kar ga obdaja. Zefa ga posadi na klop, tako sedita in se molče držita v objemu, dokler od zunaj ne pride razburjen glas. — Mati! Mati! Obe sta šli v hlev, popolnoma same! Kot čmrl pribrenči Lipe v sobo in prestrašen obstane. — Lipe, — vpraša Wolfrat s tresočim glasim, — ali me no poznaš več? — Jo j, oče, oče! — krifcne fantek veselja, spleza na Wol-frafcova kolena, ga stiska in poljublja, da operna skoro poide sapa. . — Toda Zefa! Kje pa je dekle? — Ne vem, kaj je ž njo. Zopet jo drže v samostanu. In ves čas —. Zefa ne more dalje govoriti. Kajti Lipe ji pritisne roko aia usta in zapove: — Molči, mati, očetu moram nekaj pokazati. — Pri tem skoči z očetovih kolen na tla in zavpije z gorečim obrazom: — Poglej, oče, kaj že znam! V trenutku sleče mali fantiček jopič, ga vrže na tla. se skloni in ravno kot sveča stoji na glavi. Seveda kmalu zopet omahne na stran; toda to ni kalilo njegovega ponosa, s katerim se je w>pet dvignil. — In -to si se naučil v samostanu? — se čudi Wolfrat. — Seveda! Toda ne od samostanskih sester. Zefa in Wolfrat se spogledala in se smejeta. Koliko časa je že poteklo, ko je ta soba slišala zadnji f meh! In ta nanovo najdeni smeh je bil mnogo bolj zdrav, kot oni, za katerim je umrl frater kuhar. PRIPRAVE ZA ZRAČNO PLOVBO PREKO PACIFIKA i m? ^mm? m - Ker bo v kratkem otvorjena redna ameriška zračna plovba preko Pacifiku, grade liili pacifičiiih otokih, ki pripadajo Združenim državam, pristajališča za letala?Slik:« kaže priprave v Kahcone zalivu na Havajskem otočju. ua raz nam ANGLEŽI IMAJO RADI ŽIVALI SKRIVNOST SMRTNIH ŽARKOV Tu j »a tam se pojavi v tiska bratovo smrt. Tako je minilo j vest o novem preseneti ji vei a U eč mesecev, ko je bilo nekega Stara, za delo nesposobna! odkritju ali izumu, bodisi da | dne londonsko policijsko rav-Katleen Hutchinson iz Black-'gre za nov plin, ki ni samo ne-;! nateljstvo obveščeno, da so v poola v Angliji, je že več let1 viden in brez vonja, temveč ' mestecu, kjer je prebival Kred priklenjena na tlom, kjer pre-j lahko pokonča z njim prebival-j večkrat videli nekega voliun-sedi večinoma v naslonjaču,'sivo celega mesta, kamor smo'stva osumljenega Nemca. Po- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 11« WUI lfth STREET NEW IOKK. N. V. ntel NAM ZA cms VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJI IIJliniHIIHIllJIJ»?lirjlHlilllli8bi-i'i:m5»7nr MAJA: s. Washington v Havre B«Trngaria v Ch«-rl»ourg Urviuni v KriMucn I':iris v Havre funte
  • ourg Normandie v Havre 4-a vrgli v bombi iz bojnega le-j licija je tako tala, ali pa se piše o odkritju da namerava Te vesti čitamo navadno sn 30. Naslednjega jutra že ob zgodnji uri zapusti pater Oeser-tus samostan ter gre v samostan pobožnih sester. Nekaj ur nato gre gospod Henrik proti jezeru. Ko pride mimo Eggebauerjeve hiše, vidi ob meji, ki je ločila njegovo zemljo od Polzerjeve stati Eggebauerja in Wolfrata. Kmet ima povešeeno glavo. Wolfrat mu je zdravo roko položil na rjimo ter prigovarja v skrbi zatopljenega kmeta. Z nasmehom gre gospod /Henrik |j>od ovenelo listnato sebi, temveč tudi svoji stari, streho ob cesti. ( ubogi lastnici. — Zopet nekdo, ki je v senci našel solnce! Seveda samo I eden! Pa pusti pasti v jezero samo eno kapljo, dela valove in j ker so ji noge po prometni ne sreči odpovedale. Preživlja se s skromno pokojnino, njena edina radost in opora je zvesti, inteligentni pes Jack, kiji hodi celo kupovat vsakdanje potrebščine. Nekega dne je stražnik opazil tla pes nima znamke in izkazalo se je, da sploh ni prijavljen. Ovadil je lastnico, ki je morala pred sodišče. Solznih oči je stara, pohabljena žena priznala, da so sama posti, da lahko da jesti svojemu zvestemu psu, in da pasje znamke ne more kupiti. O težki usodi uboge žene so poročali angleški listi in posledica je bila, da se j<* javnost takoj zganila. Pisma in nakazila so začela prihajati od vseli strani. Vsi so hoteli priskočiti na pomoč ubogi ženi in njenemu psu. Že prve dni je dobila lTutschinsonova (»(M) pisem in jMir tisoč šilingov. Dobrotniki so poslali večinoma znesk po 7 in pol šilinga, kolikor znaša j je te žarke s posebnim apara-pasja taksa letno in tako je za , toni naperil na letalo, so pri psa plačano najmanj za 30 let. I polnem poletu sežgali magnet, Pa tudi darila so poslali mnogi tja je letaj0 takoj pa<' tak»j °lll>° ko senzacijonalne, drugič se paMoval v k'or Je yiM pojavi o njih niti vrstica.! * r°a 00,1 »,0 hr»tovi smr<1 Ali gre za netočne vesti ali pa so novi izumi že v rokah te aH one velesile * Tega javnost nikoli ne izve, kajti tajna služba te ali one države že poskrbi, tla ladovednost ne gre predaleč. Naj gre že za resnično ali fik-* tivno odkritje, to spada v področje obrambe držav in vojaške oblasti že poskrbe, tla * ' — K novi hiši? — Hajmo zmeden pogleda in globoko dahne. —- Ali morem ta čas svoj nahrbtnik pustiti pri vama? Ne da bi čakal na odgovor, »topi v ribiško kočo, odloži v sobi vrečo* ribičema pok ima v pozdrav ter gre po cesti. (Dalje prihodnjič.) kamor ga .je potegnila ta ele'v-romagnetična radiaeija, kakor liko prepečenca, da ga bo lah- potegne strelovod nase strelo, ko lirustal najmanj dve leti. Pa odkritje bratov Wood bi on«-tudi stražnik, ki je Hutchinso-1 ni0gočilo vsak napad iz zra-novo ovadil, ni hotel zaostati. j ka Poskllsi z oddajanjem žar-Poravnal je sodne stroške xalkov Je niso bili končani, delali so jih v starem, v laboratorij zpremenjenem hangarju, stoječem blizu nekega mesteca v okolici Londona. Nekega do-joldne, ko je Fred vstopil v hangar, kjer je delal njegov brat, je našel Johna mrtvega. Po nesrečnem naključju je najbrž John neprevidno ravnal z oddajnim aparatom in žarki so ga na mestu ubili. VELEMBDONARKI DOLGOVI Vdova Anna Weilova in njena hči Regina iz Frankfurta ob Meni sta prijeli pred leti, v času inflacije, od razdedinje-nega potomca neke bivše nemške knežje rodbine pisano izjavo, ki je ugotavljala, da je mož obema dolžan neštete milijone Freda je bratova smrt globoko pretresla, obenem je p:i kar poskočil od veselja, kajti spoznal je, da žarki ne uničijo samo motorja, odnosno letala, temveč da ubijejo tudi ljudi. Te odkritje je pa porušilo njegovo duševno ravnotežje in pa je slabo naletel. Potem je potrpežljivo čakal v bližini lekarne pozno v noč, ko je slednjič opazil Fredov avto, v katerem je sedel poleg izumitel ja eleganten tujec. Detektiv je takoj spoznal agenta nemške poročevalske službe. m je dvignilo v zrak. Toda v trenutku, ko bi moral nameriti | t pa ] vplivom prebujene vesti udu-j lil s pestjo po aparatu. Modri kasti plamt-u ga je obliznil od i pete do glave in Fred se je nastala je majhna eksplozija. Nemški vohun je hotel po silnem presenečenju stopiti k drugi žrtvi smrtnih žarkov, to-da v naslednjem hipu ga je detektiv zgrabil in odpeljal v ječo. Ker pa ni bilo proti* njemu i. posrednih dokazov, so ga izpustili in izgnali iz Anglije. Ostanke aparata, ki širijo smrtne žarke, so skrbno pobrali, toda niti najboljši strokovnjaki liisti mogli aparata znova sestaviti. Najbolj komplicirani mehanizem je namreč uničila Fre- I i . I1KI1I.1I, mi ni 11II o 111 I KI 1 I II >111 | , . 4 - - , , . , • T-. , 'lova pest. Javnosti so pa pr:-tajni aprat na letalo, ie tied;, 1 1 1 .. «- . kazali r redovo smrt kot "ne- v navalu blazno.sti ah pa pod . ... ,, rečno naključje". Advertise in 'Glas Naroda** ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA ki mu je Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "P&dišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja*', "Ob Vardarju*'; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! — namreč v tedanjih nič vred-; i.re(j je začel dolžiti angleško nih papirnatih markah. I vlado, da je kriva smrti nje- S to izjavo, ki že dolgo nima Jgove^a vrata john je namreč absolutno nobene stvarne in j opetovano prosil, naj bi vlada zen- j;0(ipria njegovo delo, pa je pravne vrednosti, sta pa žen ski znali cela leta živeti kakor velemilijonarki — s pomočjo dolgov, ki sta jih delali pri lahkovernih ljudeh. Še kosa kruha si v teh letih nista kupili, ne da bi ostali dolžni in dolga vrsta obrtnikov in trgovcev je jima šla na led, ker sta obljubljali velikanske obresti za te dolgove — ko prejmeta pač tisti knežji denar. Tudi sta si na levo in desno izposojali. Drugače bistroumni poslovni ljudje so jima dajali celo do 40 tisoč mark posojila! Nekega dne vedno naletel na gluha ušesu, ker se ni nihče zanimal za odkritje podeželskega zdravnika. Toda Fred je bil prepričan, da je zakrivilo smrt njegovega brata pomanjkanje denarnih! sredstev in iz tega izvirajoče pomanjkljivosti aparatov. 5 Sklenil je maščevati se za hteva, da se kaznujeta po za-služenju. Preiskava je dognala, j da sta dolžni več nego dvema pa so njiju goljufije prišle v J stotinama ljudem zneske, ki javnost in državni tožilec za- gredo v težke milijone. IZ BAGDAOA V STAMBI L 4 knjige, b slikami. 627 strani Vsebina : Smrt Moliameil Rminn; Karavatm smrti; Na begu v (iorupa; Družim En Nasr Cena, ........................1.50 KRIŽEM PO JITROVFM 4 knjige. 59« tirani, s slikami Vsebina: Jezero smrti: Moj rom.id ob Nilu: Kako srra v Mekko romel; Pri farna rili: M.-so-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med. Komanči in Apači; Na nevarnih potili; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komant-ih; Winnetova smrt; Win-net ova oporoka Cena ..................A50 Ž U T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —: Rita. in njegov n poslednja pot Cena --------------------1.50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y.