L IS T O 1S30
- ŠTEVILKA ©.
lzo!ačevan?e avtonomnih dofclad.
Avtonomnih — ali po naše: samoupravnih edinic (javnopravnih) je danes pravzaprav dvoje: cestni okrajni odbori in občine. — Niti prvim niti drugim ni mehko postlano, ker jim manjka poglavitnega življenjskega poboja: denarnih sredstev. —
O virih dohodkov zlasti občin in o bremenih, ki se jim nalagajo, ob drugi priliki. Za danes nekaj vrst o dokladah k direktnim davkom, ki so in bedo še vedno temelj za občinsko gospodarstvo. Pričujoči članek pa ne velja samo občinam, marveč velja za vse davkoplačevalce. —
Občine in cestni okrajni odbori so ob koncu preteklega leta in pozneje bili v velikih zadregah, ker niso prejele in prejeli za leto 1929. sklenjenih doklad k direktnim davkom. — Vse prošnje za nakazilo so bile malo uspešne, Češ da davkoplačevalci niso plačali davčnih dekiad. —
Jasno je, da samoupravne edinice (občine in cestni okrožni odbori) ne morejo gospodariti in poslovati brez denarja. — Zato so oblastva razposlala vsem občinam pozive, naj z javnimi razglasi opozore davkoplačevalce na potrebo pravočasnega plačevanja davkov in davčnih doklad. — Saj je naposled tudi brezmiselno odlašati- s plačevanjem obveznosti in čakati morda celo na rubežen, ko morajo biti javne dajatve itak poravnane. —
Zato opozarja finančna direkcija na edini možni način, ako naj pridejo občine in druge avtonomne edinice čimprej do svojega denarja, da upli-vajo na davkoplačevalce — občane, naj čimprej in v čim izdatnejši meri plačujejo davke — tudi zemljarino ne glede na to, da dospeva ta davek še le v pla-
čilo z dnem 15. avgusta odnosno 1. novembra vsakega leta. —
Davki z dokladami vred ne bodo majhni. S tem dejstvom se je treba sprijazniti in misliti narij že v naprej, ne šele potem, ko bo z opominom že napovedana prisiljena izterjava. — To je bil povod, da sem napisal pričujoče vrstice v interesu davkoplačevalcev samih, ker bi jih sicer skupno plačilo ob odlašanju za poznejši čas le preobčut-no zadelo, pa tudi v interesu samoupravnih edinic, ker pač brez denarja
—	ni nič. — Finančna uprava pravi namreč, da bo izplačevala le tiste do-klade, ki bodo res plačane, na račun pa ne bo nakazovala — nič. —
Res je sila pri davkoplačevalcih, a je sila tudi v javnih blagajnah, če so
—	suhe. —	F. K—n.
Krastavo m črvivo sadje.
Kdo ne pozna te silne nadloge, ki pokvari ali celo popolnoma uniči najmanj tretjino, včasih celo polovico sadnega pridelka; zlasti velja to za jabolka in hruške! Te poškodbe na sadju pa ne nastanejo kar same od sebe, ampak povzročita jih dva zajedavca, ki se baš sedajle, ko jablane in hruške cveto in zelene, pojavita in razširjata po sadnem drevju. Krastavcst povzroča škrlup ali fuzikladij, črvivost pa jabolčni zavijač.
Škrlup je bolezen, ki se pokaže na listih v obliki temnorjavih lis. ki se naglo širijo in večkrat listje tako zdelajo, da že poleti odpade. Na plodovih pa se pojavlja v obliki znanih krast, ki ga tako pokvarijo, da je za kupčijo brez vrednosti in komaj še za domačo rabo.
Jabolčni zavijat je pa metuljček, ki bo takoj po cvetju zalega! jajčeca po mladih zarodkih. Iz jajčec se bodo izlegle gosenice, ki se bodo zajedle v plodove in jih razjedale
Ah se ne da nič ukreniti, da bi oo-varovali jablane in hruške pred veliko škodo, ki jo prizadevata imenovana dva zajedavca? O pač! Sedaj, takoj ko bodo jablane in hruške ocvele, je edino pravi čas, da jima zagodemo. Če smo dovolj odločni in vztrajni in če izberemo pravo orožje, pa jih bomo užugali.
Poškropimo jablane in hruške — vsaj najžlahtnejše in tiste, ki obetajo dobro letino — s primernim škropi-lom in o pravem času, pa bomo rešili drevje in sadje!
1. škropilo, ki ga ves svet v to svr-ho uporablja, je 1 % bakreno-apnena brozga, ki ji dodamo na 100 litrov 120 gramov strupa, ki ga dobimo pri kmetijski družbi pod imenom urania zelenilo. 100 litrov te zmesi pripravimo takole: Najprej si poiščemo dve posodi (čebra). Večja naj drži nekaj nad 100 litrov, manjša pa nekoliko čez 50 litrov. Sedaj odtehtamo najprej 1K> kg gaše-nega apna in 120 gramov urania zelenila. To dvoje dobro zmešajmo v kaki skledi, da dobimo kašnato tvarino, ki jo naposled, v tisti posodi, ki drži nad 100 litrov, razredčimo v 50 litrih vode. Da je tekočina popolnoma čista, to se pravi brez kakih smeti ali drobcev, ki bi utegnili biti med apnom, izpirajmo zmes v posodo skozi sito. V drugi posodi, ki drži nad 50 litrov, raztopimo v 50 litrih vode 1 kg modre galice, ki jo obesimo v redki vrečevini tik pod površje vode. Tako imamo končno v večji posodi 50 litrov apnene vode s strupom urania zelenilom in v drugi manjši posodi pa 50 litrov raztopine modre galice. Tik preden mislimo iti škropit, vlijemo raztopino modre galice v raztopino apna in urania zelenila in dobro zmešajmo! Ta zmes je šele tisto orožje, s katerim uničimo oba našteta zajedavca hkr.-ti. Imeti moramo pa še nek pripomoček, ako hočemo priti sovražnikoma do živega. To je za dobra škropilnica, ki deluje z močnim pritiskom in tekočino razprši v obliki meglice po drevesu, da se vleže po listih in plodovih v majhnih gostih kapljicah Zadeti moramo oboje — liste in
plodove — kolikor mogoče od vseh plati.
2. čas škropljenja. Da dosežemo povoljen uspeh, moramo škropiti najmanj dvakrat in sicer prvič takoj, ko jablane in hruške ocveto, ko se torej cvetje ospe, drugič pa 2 do 3 tedne pozneje, ko so plodovi za lešnik debeli. Teh dveh rokov se je natančno držati, ker so v tesni zvezi z življenjem obeh zajedavcev. Le pod tem pogojem, da je škropilo pripravljeno natančno po opisu in da pravilno škropimo z dobro škropilnico v označenih dveh dobah, je pričakovati dobrega uspeha. Sedajle je zadnji čas, da si sadjarji oskrbe modro galico, urania zelenilo in škropilnico. V enem do dveh tednih bo čas za prvo škropljenje. S.
Pedic na trtah.
Iz Hrvatske poročajo, da je letos tam nastopila gosenica pedica (rombov pedic),-ki grozi vinogradom z veliko škodo, če se ga ne bodo ubranili. Opozarjamo vinogradnike, da pazijo na tega škodljivca in ga pokončujejo z obiranjem gosenic po trsju. Ker je pa važno, da ga vinogradniki poznajo, ga hočemo tu na kratko opisati.
Rombov pedic je siv metulj do 4 cm širok čez razpeta krila, okrašena s temnosivimi roglastimi trakovi. Gosenice se pojavijo posamič ob toplem vremenu, ko začne trsje odganjati. So temnosive ali rjavosive s temnejšimi progami in podobne staremu suhemu lesu, zato je gosenice težko najti. Gosenice objedajo rodne oči po trsju in, ker so zelo požrešne, more ena sama uničiti do golega 2—4 in še več trsov. Posledica so jalovi trsi po vinogradih. Dorasla gosenica je 4—5 cm dolga in debela kakor enoletna mladika jablane. Nato se spusti na zemljo, kjer se zabubi in čez nekaj tedpov postane iz nje metulj. Ti se parijo in izležejo jajca, iz katerih se avgusta ali septembra izvalijo zopet gosenice, ki pa ne napravijo posebne škode. Te prezimijo in začnejo šele spomladi s svojim delom. — Edino sredstvo proti temu škodljiv-
cu jc pobiranje gosenic spomladi, dokler se jih na trsju še vidi.
Na kal moramo paziti pri vzreji prašičev.
Prašičereja je dobičkanosna kmetijska panoga, »če imaš pri tem srečo«, pravijo kmetovalci. Toda ta sreča ni vedno odvisna le od »usode«, ampak zelo mnogo, takorekoč v prvi vrsti od pravilnega postopanja in umnega ravnanja s prašiči. Te živali so podvržene raznim boleznim in neprilikam, pred katerimi jih mora prašičerejec varovati, če hoče, da bo imel ž njimi »srečo«.
Najbolj občutljivi so mladi pujski, zato je ž njimi tudi največja skrb. 2e pred porodom moramo na nje misliti. Svinje ne sinemo pred oprasitvijo preveč pitati, ker je tedaj storitev bolj težavna. Vendar mora dobiti tečno krmo s primesjo klajnega apna, kajti to je potrebno za napravo krepkih kosti mladih pujskov že v materinem telesu. Da je oprasitev lažja, pustimo svinjo vsak dan j vsaj po eno uro na prosto, da se sprehodi in ostane bolj gibčna. Pregibanje j na svežem zraku mnogo pripomore k zdravju in k lažji storitvi. Da mora svi-I nja ležati v svinjaku na suhem in toplem prostoru, ve že vsaka kmetica, kajti tedaj je najbolj občutljiva proti prehladu, ki pogosto povzroča ohromelost ne samo pri svinji, ampak celo pri mladi-; čih.
Ko prihajajo mladiči na svet, moramo vsakega posebej odvzeti svinji in ga postaviti v koš ali zaboj s senom na toplo, da se ne prehladijo, kajti tedaj so zelo občutljivi. Šele ko so storjeni vsi pujski in se je svinja otrebila, jih damo k seskam. Navadno postavimo bolj šibke k prednjim seskom, močnejše k zadnjim. Pri prvih seskih je navadno več mleka nego pri zadnjih. Ker je svinja po storitvi precej ošibela, ji damo nekoliko tečne oblode, tople juhe in ovsenega zdroba, še rajši pa nekoliko mleka z nekoliko redke juhe s koruzno moko.
Če ima svinja več pujskov nego seskov, tedaj odstranimo šibkejše, bo-
disi da jih uničimo ali pa jih damo ped druge svinje, ki imajo malo mladičev. Tudi če ima svinja dovolj seskov, pa ima nad 10, 12 ali celo 14 pujskov, je priporočljivo odstraniti vse, kar jih je nad 10, kvečjemu da pustimo pri močnih starejših svinjah do 12, kajti vedno je nevarno za svinjo kakor za zarod, če ga ima preveč.
Zelo važna je odstavitev pujskov. Najslabše je, če se svinji naenkrat odvzamejo vsi mladiči. Prvič je tq za svinjo nevarno, če ji naenkrat zastaja mleko, drugič je pa tudi za pujske škodljivo, če jim nenadoma, tudi šibkejšim, odtegnemo lahko prebavljivo materno hrano. Zato jih po šestem tednu začnemo odstavljati tako, da jih vsak drugi dan odvzamemo svinji po dva najmočnejša.
Predvsem moramo pujske polagoma privaditi na samostojno krmo. 2e po tretjem tednu jim damo po večkrat na dan mlačnega po možnosti polnega, ali pa posnetega mleka, kateremu primešamo nekoliko ovsenega ali ječmenovega zdroba, če ni drugače, tudi koruzne moke. Posneto mleko izredno mnogo koristi pujskom pri rašči, kajt: dognano je, da 10 litrov takega mleka da do 1 kg prirastka na teži. Izmed tečnih krmil sta najboljša oves in ječmen, manjšega pomena je koruzna moka. Nikakor pa ne smemo pozabiti tedaj primešati taki krmi nekoliko (malo žlico) klajnega apna, ki izredno dobro učinkuje na razvoj kosti. Brez tega dodatka dandanes sploh ne vzrejamo pujskov. — Drugi dodatek pa je ribja moka, ki vsebuje 50—60% beljakovin in je za mlade živali izrednega pomena Kakšen uspeh se doseže s tem dodatkom, pove nam izkušnja. Pujski, ki so prve tri mesece dobivali ribjo moko s klajnim apnom, so glede teže in razvoja prekosili svoje sovrstnike za več nego mesec dni in se tudi pozneje mnogo bolje razvijali nego prvi.
Da je pregibanje mladih živali na prostem, posebno pa paša največje važnosti za razvoj in zdravje, je tudi že dobro znano. S takim ravnanjem bomo tudi v naši prašičereji imeli »srečo«.
Denar.
g Vredncst denarja 22. t. m. Devizni promet pred prazniki je bil boli mrtev, zato ni bilo tudi posebnih sprememb v tujih valutah, ki so od prejšnjega tedna nekoliko nazadovale. Naš dinar v Curihu je bil stalen in je notiral 9.1275 centimov. Tuje valute so se na ljubljanski borzi plačevale po teh-le tečajih: 1 angleški funt 274.91 Din, 1 ameriški dolar 56.42 Din, 1 holandski goldinar 22.73 Din, 1 nemška marka 13.40 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 mažarski penge 9.89 Din, 1 avstrijski šiling 7.97 Din, 1 belgijski frank 7.88 Din, 1 italijanska lira 2.96 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1..67 Din.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. V (ednu pred prazniki je bilo na ljubljanski borzi le malo kupčij sklenjenih. Žitne cene so ostale pri nas neizpremenje-ne, četudi je bilo na čikaški borzi opazovati nekaj dni padec pšenici, ki se je pa zopet izravnal. V kolikor se je blago ponujalo na borzi, je bilo zaznamovati za 100 kg pri vagonski dobavi naslednje cene: pšenica baška 80 kg težka po 275.50—260 Din, 78 kg težka po 252.50 —255 Din, 77 kg težka 247.50—250 Din; koruza baška času primerno suha po 140—147.50 Din; oves baški po 195—197.50 Din; ječmen baški 167.50 — 170 Din; moka »Og« postavno v Ljubljani 405—410 Din, rž baška 72— 73 kg težka 202.50—205 Din. — Otrobi so zanemarjeni in nctirajo na baški postaji 85—90 Din, dobijo se pa tudi po 75—90 Din. Kupčija je mrtva, ker je drugih krmil poceni.
g Tržišče z lesom. Pri nas je kupčija z lesom nekoliko oživela, ker sc cene nizke. Zanimiv pa je evropski, položaj lesne kupčije, ki se je v zadnjih letih precej spremenil. Predvsem se je zmanjšal izvoz iesa iz Srednje Evrope, zvišal pa iz držav na severovzhodu in na jugovzhodu. Na severu prevladujejo Finci, Švedi in Rusi, na jugu pa Jugoslavija in Romunska. Nasprctno jc
znatno padel izvoz iz Avstrije, Češke in Poljske. K temu je največ pripomogla cenejša produkcija zgoraj navedenih držav, s katerimi ne more konkurirati Srednja Evropa. Zanimivo je tudi dejstvo, da je uvoz lesa v Nemčijo od leta 1927. do 1929. nazadoval za nad 1000 milijonov čeških kron. To nazadovanje je zadelo predvsem Avstrijo, Čehoslc-vaško in Poljsko, ki so imele v Nemčiji svoje glavne odjemalce. Rusija je povečala svoj izvoz za nad 800 milijonov čeških kron ter je s tem postala po Finski in Švedski največji izvoznik. V zadnji dobi je usmerila svoj les predvsem v države ob Sredozemskem morju. — Tako izgleda danes položaj evropske kupčije z lesom.
g indeks cer. v marcu. Narodna banka je izračunala indeks cen v trgovini na debelo v marcu, ki kaže ponovno nazadovanje. Totalni indeks je v marcu znašal 91..1 točk (1. 1926= 100) napram-92.1 v februarju in 93.6 v januarju. Indeks cen rastlinskih proizvodov je nazadoval za 4.8 točke na 95.9, indeks cen živalskih proizvodov za 5.4 točke na 102.5, indeks cen rudninskih proizvodov za 0.4 na 88.7 in indeks cen industrijskih izdelkov za 2.3 točke na 83.6. — Napram marcu preteklega leta je torej povprečna višina cen v trgovini na debelo nazadoval za 15.5 tečke, napram povprečju leta 1926 (= 100) pa za 8.9 točk.
g Mleko in mlečni izdelki. Cena mleku je od jeseni skozi celo zimo stalna in ni bilo v vsej dobi nikake spremembe. Množina proizvedenega mleka je bila vsled mile zime in obilice krmil, korenja, pese, repe in drugega ves čas dovoljna, zato tudi ni bilo nikakih sprememb v cenah. V Ljubljani je mleko na drobno v mlekarnah po Din 2.75, pri dostavi na dem pa po 3 Din. — Masla je precej na trgu, zato mu je cena zmerna. Čajno maslo je na debelo po 45 do 48 Din kg, na drobno 50—55 Din, kmečko maslo pa 28—35 Din, na drobno po 40 Din. — Sira je pri mlekarnah še mnogo v zalogi, ker ga je bilo v mili zimi mnogo izdelanega. Pričako-
vaii je, da bo spomladi lahko šel v promet. Cena ementalskega sira je na debelo 28 do 31 Din kg, na drobno do 40 Din. Domači trapistovski sir 24— 26 Din za kg, polmastni 20 Din, četrt-mastni 16 Din. Občuti se že konkurenca hrvatskih mlekarn, ki pošiljajo slabše blago na trg.
g Tržišče z jajci. Kupčija z jajci je v zadnji dobi precej stalna, vendar je pred velikonočnimi prazniki kupčija zastala. Blago se je nakupovalo po 70 do 75 para komad, sedaj pa plačujejo samo še izvozniki po 65 para. Na berlinskem tržišču je cena jugoslovanskim jajcem ostala nespremenjena pri 6%— 7 pfenigov (9.40—9.50 para). — Letošnje nenormalne razmere na jajčnem trgu so v trgovini z inozemstvom povzročile velike zgube. Inozemski uvozniki, ki so imeli velike zaloge konzerviranih jajc, so ijh morali vreči na trg po izredno nizkih cenah, ker je bilo na trgu mnogo svežega blaga. V Nemčiji je radi tega prišlo mnogo tvrdk v kon-kurz. Tudi pri nas so izvozniki utrpeli precej zgub, baje je neka tvrdka v Su-botici zgubila nad 4 milijone Din.
g Kupčija s hmeljem v Bački. V zadnjih dveh mesecih je bilo v Bački prodano okrog 500 centov hmelja iz leta 1929. po ceni od 1.50 do 2 Din za 1 kg. Če pomislimo, da je tamkaj še mnogo pridelka iz let 1929, 1928 in celo 1927 v zalogi, vidimo, v kaki težki krizi se ta panoga nahaja. Ni čuda, če mečejo hmeij iz nasadov v taki meri, da je pričakovati letos znatno manjšo produkcijo. Predprodaje se ne vršijo, ker nikdo ne ve, kako se bo položaj razvil.
Živina.
g Živinski sejem v Ljubljani 16, i. m. Zaradi neugodnega vremena je bil ta sejem slabo obiskan in tudi kupčija je bila mrtva, vzlic temu so ostale cene nespremenjene. Le prašičev za rejo je bilo precej pripeljanih, vendar pro-danih jih je bilo komaj polovico po nespremenjenih cenah. Dcgon je znava!: 135 konj, 22 volov, 20 krav, 7 telet in 'iu4 prašički. Prodanih pa je
bilo 32 konj, 9 volov, 20 krav, 7 telet in 240 prašičkov. Cene za vole in krave so ostale nespremenjene, teleta so popustila za 50 par pri kg. Za kg žive teže so notirali: voli I. 10.25 Din, II. 9.50 Din, III. 8.50 Din, krave debele 5—7 Din, krave klobasarice 4—5 Din teleta 13.50—14.50 Din. Prašički za rejo 6—10 tednov stari po 125—400 Din komad.
g Mariborski živinski sejem. Na zadnji mariborski sejem je bilo prignanih skupno 518 glav živine in sicer: 25 konj, 26 bikov, 150 volov, 309 krav in 8 telet. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 8.50—9 Din, pol-debeli voli 8—8.50 Din, vprežni voli 7—8 Din, biki za klanje 9.50—10 Din, klavne krave debele 8—10 Din, plemenske krave 7—8 Din, klobasarice 5—C Din, mlada živina 7—8.25 Din. — Prodanih je bilo 285 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 38.
Mesne cene v Mariboru so sledeče' Vdovsko meso I. 18—20 Din, II. 16— 18 Din, meso ob bikov, krav telic 10— 14 Din, telečje meso I. 20—25 Din II. 16—18 Din, svinjsko meso sveže 15—28 Din za kg.
g Živinski sejem v Kranju. Na zadnji dobro obiskani živinski sejem v Kranju je bilo prignanih 77 volov, 37 krav, 2 teleti, 4 junice, 4 biki, 13 ovac in 129 prašičev, škupaj 266 glav živine. Prodanih je bilo 41 volov, 17 krav, 1 tele, 4 junice, 4 biki, 39 prašičev, skupaj 106 glav. Cene so bile naslednje: voli 4000—5000 Din, krave '2000 — 3600 Din, teleta 900—800 Din, junice 3500—5000 Din, biki 7000—8000 Din. ovce 200—130 Din, prašiči 200—30C Din za glavo.
g Mariborski prašičji sejem. Pripeljali so 341 prašičev, ki so se prodajali po naslednjih cenah za komad. Mladi prašiči 5—6 tednov stari po 100—170 Din, 7—9 tednov 200—260 Din, 3—4 mesece 300—400 Din, 5—7 mesecev 440—540 Din, 8—10 mesecev 680— 900 Din, eno leto stari 1000—2000 Din, 1 kg žive teže 11—13 Din, mrtve
JO
feže 16—17.50 Din. Prodanih je bilo 212 prašičev.
g Živinski sejem v Zagrebu. Na
zadnjem živinskem sejmu v Zagrebu so bile te-le cene za kg žive teže: Vo-iovi I. vrste Din 10—10.50, II. vrste 7—9 Din, biki 7.50—9 Din, krave molznice 5—7.50 Din, krave za meso 4—6.50 Din, krave bosanske 4.50— 5.50 Din, plemenske telice 8—10 Din, telice za meso 7—9.50 Din, junci I. 3—10 Din, II. 5—7.50 Din, teleta živa 13—16.50 Din, zaklana 16—19 Din. — Prašiči domači pitani 13—14.50 Din, sremski zaklani 18—19.50 Din, prašiči do 1. leta 11.50—13 Din, pujski 130—380 Din.
Letina.
g Stanje ozimine. Kmetijsko ministrstvo je izdalo sedaj stanje ozimine v naši državi koncem aprila t. 1. Pšenica, ječmen, rž in oves skupaj znaša posejana po vsej državi 2,782.427 ha. — Več je bilo posejano kot lani v dunav-ski banovini 58.426 ha, v savski banovini 18.218 ha, v zetski 2020 ha, v savski 2020 ha, v dravski 793 ha, v var-darski 59.395 ha in v moravski 22.448 ha. — Manj kot lani je posejanih v drinski banovini 2092 ha, v primorski 1555 ha in vrbaski 8843 ha. — Stanje ozimine po vsej državi je med zelo dobro in dobro, v poedinih .banovinah: zelo dobro v savski, zetski, dravski is vardarski banovini; med zelo dobro in dobro v primorski in savski banovini; med dobro in zelo dobro v drinski banovini; dobro v vrbaski in moravski banovini.
Razno.
g Plačevanje davkov. Davčna uprava objavlja za davkoplačevalce naslednje opozorilo, kako morajo letos plačevati davke. Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobe nine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1930., morajo davčni zavezanci te- davke plačevati po predpisu iz prejšnjega leta t. j. 1929. Od tega so -izvzeti samo oni davčni zavezanci,
||
ki so prijavili preostanek davčne dolžnosti. — Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1930 in dne 1. novembra 1930, sicer se bodo zaračunale t"'< zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno iztirjale. — Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo na dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. — Dne 1. aprila 1930 je dospel v plačilc drug obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojni-ce. Plačati se morajo do 15. maja 1930. Davek na poslovni promet za I. četrtletje se mora plačati najkasneje do 30. aprila 1930.
g Trošarinska shranišča za vino. Po razpisu finančnega ministrstva se trošarinska shranišča lahko dovoljujejo tudi vinskim trgovcem in točilcem povsod, ker je mogoča kontrola. Plačevanje trošarine polmesečno, mesečno ali tromesečno (po čl. 12. troš. zakona) more minister za finance dovoliti tudi trgovcem z vinom ali točilcem, ki imajo trošarinsko shranišče za vino.
g Kmetijska šola na Grmu ima še nekaj mest v pripravljalnem gospodarskem tečaju neoddanih. Da se zamo-rejo oddati tudi ta, je odložila rok za vlaganje prošenj do 5. maja in priče-tek tečaja na sredo maja. O tem se obveščajo prosilci, ki so prošnje že vložili in oni kmetje-gospodarji, ki žele svoje sinove poslati v kmetijsko šolo, pa prošenj doslej niso vložili. Šolanje v tečaju je brezplačno.
g Kmetijska razstava v Koelnu. V času od 27. maja do 1. junija t. 1. se bo vršila v Koelnu na Nemškem pokretna kmetijska razstava (Landwirt. Wander-ausstellung) na prostoru od 40 ha površine. Razstava bo zelo bogato
opremljena in bo nudila obiskovalcem v vseh kmetijskih panogah mnogo zanimivega. Pokazala jim bo takorekoč vse, kar se je v napredni Nemčiji na kmetijskem polju doslej doseglo. Razstavljenih bo okrog 3000 glav najboljše plemenske živine vseh vrst,r 8—9000 komadov različnega kmet. orodja, strojev in instrumentov ter v veliki množini vsi mogoči kmet. proizvodi najboljše kakovosti na prostori od 15.000 kv. metrov površine. Ta razstava je posebno važna ne samo za tiste kmetovalce, ki si žele nabaviti najmodernejših kmetijskih strojev, plemenske živine iiid., ampak tudi za tiste kmet. strokovnjake in praktične kmetovalce, ki se zanimajo za najnovejše iznajdbe in pridobitve v prid umnega kmetijstva. Z ozirom na to priporočamo to zanimivo razstavo, da jo obišče čim več naših kmetovalcev in kmet. strokovnjakov.
g Pasivna trgovinska bilanca v februarju. V februarju t. 1. je znašal naš izvoz 480.8 milijona Din, naš uvoz pa 521.1 milijona Din, torej za 40.3 mili-ona Din več. Posledica tega je, da je naša trgovinska bilanca v tem mesecu za ta znesek pasivna. Po šestih mesecih, ko smo bili aktivni, smo sedaj postali pasivni. Vzrok tega neugodnega »ložaja leži v tem, ker se je nehala izvozna sezona, povečal pa uvoz predvsem v bombaževini in v tkaninah. Če Če pregledamo zadnjih pet mesecev glede izvoza in uvoza, dobimo naslednjo sliko:
oktober 1020	006.3 748.1 + 248.2
november	814.1 621.0 + 192.2
december	778.7 599.6 + 179.1
januar 1930	616.2 560.9 + 55.3
februar	480.8 521.1 — 40.3
Ce primerjamo pa stanje trgovinske bilance letošnjih dveh mesecev s stanjem iste dobe v letih 1929 in 1928, dobimo za nas precej ugodno sliko. Letošnja bilanca je namreč še vedno za 15 milijonov aktivna, medtem ko je bila v letu 1929 pasivna za 153.9 in le^ ta 1928. celo za 344 milijonov. Zaenkrat torej stanje še ni tako neugodno.
g Cenitev evropske kulture sladkorje pese. Po najnovejši cenitvi g. Lichta
doslega letošnja kultura sladkorne pese v Evropi 297 milijonom ha, kar pomeni 12.75% več kakor lant. Za Jugoslavijo ceni površino posejano s sladkorno peso na 50.000 ha napram 61.000 ha .v letu-1929,
g Proslava stoletnice uvoza čilskega solitra. V Parizu se ^'e -24. in 25, marca proslavila stoletnica uvoza čilskega solitra iz Čile v Južni Ameriki, predvsem s posetom najvažnejših kmetijskih zavodov Francije. Proslave se je udeležil tudi zastopnik kmetijskega ministra, pa tudi razni znani kmetijski strokovnjaki iz inozemstva in med njimi tudi pruski kmetijski minister, generalni direktor belgijskega kmetijskega ministrstva, šef tehnične službe Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu itd. To slovesnost je priredila francoska Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Parizu, ki je obenem slavila štiridesetletnico svojega obstoja. — Slična svečanost se je vršila tudi v Kairu v Egiptu, ki se je udeležil sam kmetijski minister kakor tudi oficijelni zastopnik tamošnje kraljeve kmetijske družbe. — V vseh svečanih govorih se je poudarjala izredna važnost čilskega solitra za dvig in ohranitev rodovitnosti zemlje in okrepitve kmetijstva.
g Gostilničarji proti pivovarnam. V Zagrebu so se združili gostilničarji proti predragemu pivu in zahtevali od pivovaren znižanje cen za. 2 Din pri litru. Če jim te ne bodo ugodile, ne bodo od 25. t. m. nadalje točile več piva. Nasprotno bodo pa priporočali uživanje vina, kar b<~> seveda v korist vinogradnikov. Temu sklepu so se pridružili tudi belgrajski gostilničarji, Ki zahtevajo tudi, da se pripravlja boljše pivo nego je sedaj in da se zniža uvozna carina na inozemsko pivo.
g Kako bomo odslej imenovali konjak. Glasom določila čl. 15. francosko-jugoslovanske trgovinske pogodbe bo od 15. novembra t. 1. nadalje prepovedano spravljati v naši državi konjak domačega proizvoda v promet poo tem imenom. Da se proizvajalci sporazumejo glede domačega naziva, so se ti
/ zadnji dobi zbrali v Zagreou in sklenili predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo za konjak jugoslovanskega izvora naslednje nazive: vinovac ali vinjak ali Brandy.
g Izvoz vina iz Bele Crkve. V prvem četrtletju je bilo iz Bele Crkve izvoženih 43 vagonov s 4903 hI vina, in sicer večinoma na Češko 4200 hI. Sedanje zaloge se cenijo še na 600 do 650 hI vina, ki bodo predvidoma do trgatve. — Na Češko je bilo iz naše države izvoženih v letih 1926 do 1929 od 22.000, 29.000, 28.000 in 33.000 hI vina. Izvoz je torej v porastu. Nasprotno pa nazaduje naš izvoz vina v Avstrijo, kjer pada konzum, medtem ko raste uporaba piva od leta do leta.
Beseda in rana.
Nekoč se je kmetič Peter zamudil v gozdu. Videl je, da bo moral prenočiti pod milim nebom. Tedaj zagleda medvedovo ležišče in se splazi v brlog. Medved je bil ravno doma in mu postregel z vsem, kar je imel. Kmet je mirno prespal pri ujem.
Drugo jutro se medved zbudi že zelo zgodaj in pravi kmetu: Ne zameri, prijatelj, da ti nisem mogel dati, kot bi- bil rad in ti bolje postregell
»Le brez skrbi bodi!« odvrne gost, »vse je bilo dobro, izvrstno si mi postregel in najedel sem se do sita. Samo ena stvar mi ni bila najbolj všeč, ker v tvojem brlogu tako strahovito smrdi!«
Medveda je to strašno zbodlo. Vzel je velik nož, si ga nastavil na vrat in rekel kmetu: »Primi za nož in mi ga porini pod kožo kolikor moreš! Ce tega ne storiš, te takoj raztrgam!«
Kmet je začel prositi medveda, naj vendar odneha od svojega naklepa, toda medved se ni dal pregovoriti in je ostal pri svojem ter se že začel jeziti. Kaj je liotel torej kmet, kakor da mu izpolni njegovo zahtevo. Prijel je nož in mu ga zadri v vrat, da je zazevala široka rana ..
Potem sta se razšla. Kmet ie odšel
domov, medved pa je ostal v svojem brlogu.
Od tedaj jt preteklo mnogo let. Zopet sreča kmet v gozdu one ga medveda. Začela sta se pogovarjali o tem in onem. Ko jima je že zmanjkalo besed, se hoče kmetič posloviti, medved pa ga zadrži in veli: »Poglej, prijatelj, na moj vrat, kjer si m t nekoč zadal z nožem hudo rano! Ali se se še kaj vidi?«
Kmet Peter pogleda in odgovori:
»Prav nič ni več videti! Še brazgotine ni poznati!«
Sedaj me boš razumel prijatelj, zakaj sem ti rekel, da poglej na moj vrat: glej; rana se je zacelila in tudi jaz sem že pozabil nanjo, toda otiih žaljivih besed, ki si mi jih rekel takrat, ne bom pozabil, dokler bom živ!«
Po teh besedah medved plane na kmeta in ga raztrga.
Tudi še tako globoka rana se s časom zaceli, a rana, ki jo zaseka umazan jezik, se nikdar ne zaceli!
J. G-ič.
Veselje je polovica življenja; veselje in navdušenost premaga vse težave in rodi uspehe.
Brivca ne moreš prepričati, da je modro in učeno nositi dolge lase.
Ljubosumnost je črv, ki je razje-del in uničil že mnogo družinskih sreč.
Kdor za drugimi leta, se utrudi.
Družina mora postati svetišče doma.	P. Weiss.
Jeza in razburjenost sta slab? diplomata.
Napak je, pravo sodbo in izkušnje iskati pri mladini.
Tvoje besede in tvoja dejanja so semena. Pazi, kakšne kakovosti je to seme in kam pada.