51 Številka.
v umorni, v petek, 21. teanuria 1908.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike ter velja po posti prejema* za avstro-ofrsks dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za'poI|letall2 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nsmčllo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko iflo leto 30 K - Na naročbo brez Istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za osoaaila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi na] se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta uprmvmlAtvo je v Knaflovih ulicah it 5, — Upravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
Uredništva telefon it. 34.
Posamezne številke po 10 k.
Upravnistva telefon št 85.
M v Slovenjem srndcu.
»Narodna stranka« je 23. t. m. priredila v Slovenjem Gradcu javen hod, ki se je sijajno obnesel. Ta shod pomeni obsodbo klerikalne stranke na politično smrt v tem okraju. Shoda se je udeležilo 400 do 500 kmetov, i so soglasno sprejeli naslednje resolucije:
I. O kmetijskih zahtevah.
V očigled zanemarjanja kmetij->iv i slovenske Spodnje Štajerske od strani štajerskega deželnega zbora in odbora zahteva narodna stranka z vso odločnostjo:
1. Da se ustvari za deželo Štajersko posebni deželni kulturni svet, razdeljen po narodnostih slovenskega in nemškega z enako samostojnostjo in enakim delokrogom, kakor na Češkem.
Začasno, dokler se štajerskega leže)nega kulturnega sveta ne ustanovi, pa zahtevamo, da vplivata deželni odbor in c. kr. vlada pri e. kr. štajerski kmetijski družbi, katero tudi s slovenskim denarjem podpirata, da dobijo Slovenci v tej dražbi primerno zastopstvo, katero se jim edaj iz narodnostne nestrpnosti odreka, ter da skrbi družba za slovensko kmetijstvo primerno v isti meri, kakor za nemške.
2. Mi zahtevamo, da se z deželnim   denarjem    izdatnejše podpira
Kiljedelstvo, živinoreja, sadjereja in ine^radništvo na Spodnjem Štajer-keni, posebno pa zahtevamo, da se nastavijo slovenski deželni kulturni uradniki in sicer tudi slovenski inženirji za regulacijo potokov, za izsu-sevanje itd., ter da se regulacijo potokov na Spodnjem Štajerskem od strani deželnega odbora z ono vnemo m razmerno v isti meri pospešuje in [»odpira, kakor se to godi na Gornjem in Srednjem Štajerskem.
3. Tndi zahtevamo, da se ustanovitev kmetijske šole v Št. Jurju ob Južni železnici pospeši, ter da se na sadjerejski in vinorejski šoli v Mariboru upelje slovenski kot učni jezik; zražamo tudi opravičeno željo, da, bodo deželni odbor naše stremljenje po ustanovitvi kmetijskih zimskih in nadaljevalnih šol gmotno izdatno podpiral.
Resolucij a glede i .-odpiranja obrtništva, sklenjena na javnem shodu narodne stranke na štajerskem dne *2X. svečana 190S.: Slovenski narod na Spodnjem Štajerskem zahteva za svoje obrtni-
štvo od dežele ono podporo posebno iz obrtno-pospeševalnega zaklada, kakršna se daje nemškim obrtnikom; — zahteva dalje, da se ustanovi za slovenske štajerske obrtnike slovenske obrtniške inštruktorje, katerih naloga bo, naše obrtništvo v slovenskem, vsakemu spodnještajerskemu obrtniku razumljivem jeziku o napredku v posameznih obrtniških strokah poučiti ter končno zahteva, da se obrtno zadružništvo po poklicanih organih deželnega odbora, posebno po slovenskih obrtniških inštruktorjih oživi, od dežele pa gmotno podpira.
11. O deželnozborski volilni reformi.
Narodna stranka smatra splošno in enako volilno pravico kot edino pravo načelo, po katerem se sedanji volilni red za Štajersko spremeni dejanskim razmeram primerno ter bode zastopala to zahtevo v svojem javnem delovanju. Ker pa v tem trenutku ni pričakovati, da bi načelo enake volilne pravice v deželnem zboru prodrlo, označimo one najskrajnejše meje naših zahtev, v katerih morejo štaj. Slovenci privoliti izpremembo deželnega volilnega reda po načelih zastopstva interesnih skupin.
Zahtevamo, da se reforma na vsak način izvrši le na podlagi nepo* sredut volitve in načela, da zastopa vsak volilni okraj le en poslanec. Zato se naj odvzame članstvo deželnega zbora virilistom, ki niso od nikogar izvoljeni, in zastopnikom obrtnih zbornic, katerih ta interesna skupina nc voli neposredno. Za število teh poslanskih mest naj se pa pomnoži zastopstvo mesi in trgov in kmečkih občili.
Najodlocnejse zahtevamo, da se volilna pravica v velikem posestvu v prihodnje ne omeji samo na velike posestnike, ampak naj se kot pogoj volilne pravice v veleposestvu določi podobno kakor v okrajnih zastopih najmanj 120 K direktnega zemljiškega davka, pa na vsak način brez prištetja davka od mestnih poslopij. Ako ostane število veleposestniških mandatov dosedanjemu enako, naj Se 113 Spodnjem Štajerskem ustvarijo najmanj 4 georafično volilna okrožja za veleposestvo. Zoper majoriziranje Spodnje Štajerske vsled določitve, da vsi veleposestniki i/ cele dežele izvršujejo volilno pravico le v eni volilni skupini, naj odločne j -še protestiramo.
Zahtevamo nadalje, da se .pri-
hodnje onemogoči majoriziranje slovenskih ali vsaj po večini prebivalstva slovenskih trgov s strani po-nemčeiiih mest in trgov in zahtevamo, da se slovenskim trgom zagoto vita najmanj dva mandata.
V kmečkih občinah naj se strogo izvede načelo, da odpade en kmečki poslanec na Spodnjem Štajerskem na enako Število kmečkega prebivalstva, kakor na srednjem in gornjem Štajerskem.
Volilni okraji, zlasti dosedanji preobsežni celjski volilni okraj, naj se razdelijo in spremenijo v en volilni okraj oni sodni okraji, ki jih veže enakost gospodarskih interesov.
V splošni kuriji naj se volilcem ne krati njih pravice s tem, da volijo v ti skupini še enkrat oni volilci, ki so opravičeni voliti tudi v drugih skupinah.
V deželnem odboru naj se Slovencem zagotovita po zakonu 2 mesti.
III.  O uradniških   imenovanjih na Spodnjem Štajerskem.
Spodnještajerski Slovenci slovesno protestirajo zoper sistematično germanizacijo sodnij in drugih javnih uradov na Spodnjem Štajerskem, katera je z zadnjimi imenovanji sodnikov v Laškem trgu, v Šoštanju in v Konjicah ter Slovenjegrad-cu dosegla vrhunec.
Mi zahtevamo za okraje z ogromnimi slovenskimi večinami, kakor so izključno vsi sodni okraji na Spodnjem Štajerskem, ne sicer politikujočih, na vsak način pa odločno slovenske narodne sodnike in druge uradnike, kakor jih zahtevajo in imajo vsi drugi avstrijski narodi.
Spodnještajerski Slovenci protestirajo zoper nečuveno preganjanje in zapostavljanje slovenskih uradnikov za nemškimi iz političnih razlogov. Protestiramo zoper nastavlja nje ogromni večini prebivalstva |m> mišljenju in čuvstvovanju odlo-čno nasprotnih nemških uradnikov, hi so povrh le v neznatni meri vešči občevalnega jezika večine prebivalstva in vsled tega svoje uradne dolžnosti neizogibno sramotno zanemarjaj« • in sploh niso sposobni biti dobri sodniki in uradniki na odknzanih mestih.
Spodnještajerski Slovenci zahtevajo od svojih državnih poslancev, da z vsemi sredstvi izposlnjejo našim z zadnjimi sodnimi imenovanji kruto prikrajšanim pravicam popolno zadoščenje.
IV. O narodne stranke zahtevah glede na šolstvo.
Narodna stranka smatra ljudsko izobrazbo za glavni predpogoj narodne osamosvojitve. Zaradi tega protestira proti vsakemu skrajšanju šol-sko-ob vezne dobe in poslabšanju ljudskega šolstva z uvedbo poldnev-nega pouka. Iz vzgojeslovnih in zdravstvenih razlogov pa se izreka za uvedbo nerazdeljenega pouka v ljudskih šolah.
Uvažujoč, da je vsestranski razvoj šolstva, kakor je vsakemu narodu potreben, mogoč samo tedaj, ako o njem odloča narod sam, zahteva narodna stranka za štajerske Slovence popolno avtonomijo na šolskem ped ju, za sedaj takojšnjo delitev deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški odsek, oziroma ustanovitev posebnega oddelka za slovensko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Štajersko.
Narodna stranka zahteva od dežele dosledno izvršitev narodne ravnopravnosti na šolskem polju s tem, da se ustanovi razmerno število meščanskih in strokovnih šol na Slovenskem Štajerskem in da se ustanove manjšinske ljudske šole za Slovence ob jezikovni meji in sploh povsod i, kjer tvorijo Slovenci v nemških krajih kompaktno manjšino.
V. Zaupnica poslancu Ježovniku.
Zbrani volilci Slovenjgraškega okraja odobravajo vstop svojega poslanca g. Vinka Ježovnika v jugoslovanski klub, se mu zahvaljujejo za njegov trud v prilog svojih vo-lilcev, zavračajo ostudne napade klerikalnega časopisja, posebno »Slovenca« in »Slovenskega Gospodarja« na svojega vrlega, odločnega poslanca ter mu izrekajo popolno zaupanje s prošnjo, da vztraja na svoji poti, začrtani mu od njegovih volilcev.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 27. februarja. Najprej je odgovarjal vojni minister na razne interpelacije, nakar se je začelo razpravljati o proračunu vojne mor-narniee. Poročal je del. dr. Scldeirel. ki s<- jt najprej zahvaljeval vsem funkcionarjem vojne mornarniee, ker so avstro - ogrske delegate povodom izleta v Trst in v Pulj tako ljubeznivo in gostoljubno sprejemali. Priporočal je, naj se vojni mornarnici dovolijo zahtevam milijoni za nove Ladje, topove in utrjevanje nabrežja.      Del. S c h u h m e i e r se je
zavzemal za delavce, ki so podrejeni vojni mornarnici. — Del. V u k o -vic je izražal simpatije dalmatinskega prebivalstva za mornara i eo, ki se vedno izkazuje pravično Hrvatom v jezikovnem in narodnem ozi-ru. Govornik se je zavzemal za neodvisnost mornarničnega odseku od vojnega ministrstva. Ustanovi se naj samostojno mornarnično ministrstvo. Službeni jezik pri mornarnici bodi srbsko-hrvaški, ker je nad 60% moštva Hrvatov, oziroma Srbov. Napravijo se naj ustanove za dalmatinske mladeniče, da bodo mogli obiskovati mornarnično akademijo na Reki. Del. dr. L a g i n j a je priporočal, naj se vojno brodovje izpopolni, ne da bi se gledalo pri tem na stroške. — Del. dr. Kramar je kritikoval, da se zapostavlja pol kovni jezik, posebno na Ogrskem, ker se z našim denarjem nemadžarske narodnosti raz-naroduje. — Vojni minister je odgovarjal, da je treba znati ločiti pol-kovni in podučili jezik. Polkovni jeziki se spreminjajo. Svoječasno je bilo v Avstriji 12 čisto nemških polkov, sedaj jih je le 8. — Potem je poveljnik vojne mornarniee grof Monlecuccoli obširno odgovarjal na vse želje in pritožbe. Izjavil je, da se mornarničnim inženirjem ne more priznati častniškega značaja. Naglašal je potrebo, da se pomnoži število tehničnih uradnikov, zdravnikov in inženirjev. — Proračun vojne mornarniee je bil sprejet z vsemi resolucijami, nakar je minister baron A e h r e n t h a 1 odgovarjal na razne interpelacije, med temi tudi na interpelacijo posl. dr. Šusterši-č a zaradi železnice Bar - Virpazar. Minister je povedal, da ima sicer Avstrija vsled berolinske pogodbe pravico, graditi po tem svetu železnico, toda ministrstvo se je od leta 1880. zaman trudilo, da bi pridobilo za to podjetje domači kapital. Zaradi tega ni mogla Avstrija vplivati na Crno goro, da bi ne bila dala koncesije za to železnico Italiji.
Iz proračunskega odseka.
D u naj, 27. februarja. Danes se je nadaljevala razprava o proračunu železniškega ministrstva. Najprej se je razpravljalo o podržavljeni Severni železnici. — Minister dr. pl. D c r s c h a t t a je odgovarjal na razna vprašanja in pritožbe. Posl. S t a n c k je pozval ministra, naj posvet i svojo pozornost jezikovnim razmeram pri Severni železnici ter odpravi tozadevne neprilike.   Del pro-
LISTEK.
ljubezen Kontonove Klare.
XII.
(Dalje.)
Hrastove besede so Klarico zbegale. Padla je na svoj stol in zakrila iee z rokama. Solze so ji silile v oči n ni jih mogla zadrževati. Razjoka la se je, ker je morala priznavati, da je vse resnično, kar je govoril Hrast in ker se je v tem priznanju zrcalila vsa njena nesreča. Zdaj je videla vse protislovje med njenimi tajnimi na-Mnenji in med njenim dejanjskim življenjem, med sladko skrivnostjo njenega srca in brutalno resnico njene vsode, in to jo je razžaloetilo Da smrt in ji pognalo solze v oči.
Hrasta so te solze samo razdia žile, zakaj sodil je, da so njegove besede in v njih obsežena očitanja to Provzročile, dočim Klarica na to še toislila ni, marveč edino na svojo li$odo.
»To je res čudno,« se je ljutil irast. »Jaz bi imel tisoč vzrokov 'az jokat i se nad svojo nesrečo — *olze pa prelivaš ti. Morda me boš še [rvnika_ imenovala in morilca svoje ■feče, med tem ko krvavi moje srce to je moja duša do vrha polna saloni in bridkosti.«
Zasmejal se je glasno, hrupno, a tako prisiljeno, kakor da ga je popa del krč.
Klarica je hitro otrla solze. Zdaj je bila užaljena.
»Vprašam te še enkrat,« je rekla, stopi vsi pred svojega moža. »Kaj mi moreš očitati, da tako govoriš i«
»O, ničesar, prav ničesar. V tebi imam vestno, skrbno in natančno gospodinjo. Boljše bi ne dobil za no ben denar. Kar je tvoja dolžnost, to storiš vse. Nikdar se ne pritožil ješ. nikdar nisi nevoljna, celo želj nimaš nobenih. Vzorna si, vzor si vseh vzorov, samo ljubezni do moža ni v tvojem srcu nič. S tem pa nikakor nečem reči, da dvomim le najmanje o tvojj zvestobi. Ne, ta dvom mi nikdar še mi misel ni prišel.«
»Še dvomov bi bilo treba,« je bolestno zavzdihnila Klarica. »Še dvomov o moji zvestobi. Da si le mogel to besedo sploh izreči.«
Hudo je bilo Klarici pri srcu, tako hudo, kakor še nikdar. Odkar je bila storila nepreklicno blaznost, da se je poročila s Hrastom, je imela ponosno zavest, da se ni nikdar niti z željami, niti z mislimi, kaj šele s kakim dejanjem pregrešila proti dvojni obljubi, ki jo je bila storila v svojem srcu, da ostane do smrti zvesta svoji tajni ljubezni in da se do smrti ne bo nikdar pregrešila proti svojim zakonskim dolžnostim. Ponosna je bila tudi, da je premagala vse
skušnjav«', ki jih je imela, ko je videla, kako sta marki d" Aureville in markiza Selena sama profanirala svojo zakonsko Zvezo. Ponosna je bila, da je ona. prav ona pripravila markize do tega, da se je zopet sprijaznila s svojim možem in zato jo je neizmerno bolelo, da je spričo takih uprav nadčloveških žrtev in takega samozataje van j a mogel Hrast izreči zatrdilo, da ne dvomi o njeni zvestobi.
>Zdaj si še razžaljena,« je po-\ zel zopet Hrast. »Rekel sem, da ne dvomim o tvoji zvestobi, a že beseda »dvom« te je užalostila. Jaz te pač ne rtzumem, in nisem vstanu te razumeti. Preveč sem preprost. Toda ->a j si to vendar vedela, ko si se z mano poročila. Zakaj si me sploh * vzela f«
Že dolgo se je hala Klarica tega vprašanja Zdaj je bilo izrečeno. Vedela je, da mora enkrat do tega ; m-i i i. a vendar se je prestrašila.
*> Tedaj, ko se je Klarica odločila, da stopi s Hrastom pred altar, je mislila, da bo kot njen mož zadovoljen, če mu bo zvesta in prijazna družica ter dobra gospodinja. A zahteval je od nje več, zahteval je ljubezni, za hteval, naj ga ljubi, ko sta njena (lasa in njeno srce posvečena mark iju d1 Aitrevillu. Kaj naj bi mu odgovorila, ji je šinilo v glavo. Tega mu vendar ni mogla reči, da ga je vzela samo zato. ker je hotela priti v bližino markija d* Aureville, ker je ho-
tela živeti vsaj v senci tistega i no/a. ki ga ljubi. A Hrast ni čakal nje7ie-ga odgovora.
Z« dostikrat s<»m mislil, da si n;e vzela samo zato, da si se sploh omoziln in da si prišla iz tistih krogov, v katerih si morala živeti, za katere si pa preveč omikana in iz ob ražena. Nesrečna si bila, da si se morala gibati med kmeti, streči v kmečk: krčmi in v mali prodajalni, dočim si se v samostanu navadila drugačnih ljudi. Hrepenela si, da prideš v boljšo družbo in jaz sem se li /del najprimernejši za ta namen..
»Anton, prosim te, nikar ne govori tako.«
Klarica je bila vsa iz sebe. Slutila je, da pride Hrast pri tem sklepanju naposled vendar na pravo sled in ugane skrivnost njenega srca in v tej slutnji je trepetala in drhtela in zopet so ji solze rosi le oči.
»Torej sem uganil resnico,« se je razi j nt il Hrast. »Želela si priti na grad, blesk te visoke družbe, ki se tod zbira, te je omamil. V tej družbi si se hotela udomačiti, v tej mnlo-\ redni družbi si hotela živeti, a ker se drugače nisi mogla vriniti, si vzela mene, a samo da ti odprem vrata v hišo markija d' Aureville. Kaj sem ti jaz'i Nič — nadloga — ti živiš samo za markijeve.«
S trdo roko je prijel Hrast ženo. Njegovi prsti so se oklenili njene roke, kakor bi bili iz železa.
»Jaz jo zaničujem, to aristokratsko svojat,« je vzkliknil. »O, služim ji zvesto. Naravnost vzoren gozdar sem in če bi popustil službo, bi mi morali napraviti najkrasnejše spričevalo. A zaničujem in sovražim jih vendar iz vsega srca. Zlasti njega, tega markija, ki se drži tako visoko, kakor bi mi izkazal posebno milost, če me blagoizvoli ogovoriti. In ravno tako zaničujem markize. Kadar te vidi poleg mene, naju gleda, kakor bi se ji zdelo nečuveno in ne\ erjetno, da ima tak neotesanec, kakor sem jaz, tako ženo, kakor si ti. Ah, ko bi ti vedela, kako jih sovražim.«
Vrgel se je na stol. Klarica je videla, da še ni uganil njene tajnosti, da še ni prišel na pravo sled in to ji j« dalo vsaj nekoliko moči. Hrast se ji je smilil, toliko bolj, ker je bila ona vzrok njegovih bolesti.
Stopila je k njemu in mu položila roko na glavo.
»Prosim te Klarica, povej nn, odkrito, ali si me vzela zaradi teh ljudi, zato da si prišla v ta svetf<
Na to vprašanje mu je Klarica lahko dala zadovoljiv odgovor, ne da bi lagala.
»Prisegam ti pri spominu na svojo mater, da to ni res.«
Premagalo s« je toliko, da se run je nasmehnila, £oda njena duša je bila žalostna na smrt.
(Dalje prihodnjo.)
račun,i, ki se tiče Severne železnice, je bil nato sprejet / vsemi resolucijami \ red.
Po seji je pozval ministrski predsednik načelnika proračunskega odseka C h ia r i j a na posvetovanje o razdelitvi dela v odseku. Ako se posreči, odstraniti ovire glede jezikovnega vprašanja, pride prihodnji teden na vrsto proračun justienega ministrstva, sicer pa vzamejo najprej v razprave poglavje «naueno ministrstvo«.
Deželnozborske volitve
na Češkem.
Praga, 27. februarja. Danes so bile volitve v mestnih skupinah. A' Budjejovicah so po hudem boju Cehi iztrgali Nemcem mandat za vedno. Izmed 72 volilnih okrajev je dosedr i znan rezultat glede 62 okrajev. Mladočehi so jih dobili 2*2, s<i-IUOStOJni Cehi 2, državnopravni 2, nemški naprednjak] *>, nemško ljudska stranka 7, Schonererjanci 1, krščanski socialisti 1 mandat. V 11 volilnih okrajih je treba ožje volitve.
Saborske volitve na Hrvaškem.
lian Raueh poražen na celi črti!
Zagreb, 27. februarja. Danes so bile volitve v 56 okrajih. Ban Kaueh in njegova vlada sta doživela popolni poraz. Vsi trije sekeijski načelniki so propadli. Niti eden kandidat Ranchove stranke ni bil izvoljen, tudi minister Josipovich ne. V Zagrebu vlada veliko navdušenje. Grofu K u 1 m e r j u in posl. dr. S u r -in i n u so se prirejale velikanske ovacije. Med izvoljenimi so tudi bivši ban grof P e j a e e v i č, bivši pod-ban dr. N ik o 1 i č in Stepan K a d i 6, ki sedi v ječi.
Dosedaj so znani sledeči rezultati: Starčevičnnei 20, srbsko-hrva-ška koalicija 22, ustavna stranka T5, radikalni Srbi 2, kmečka stranka 1 in izven strank 1.
Volilna svoboda na Hrvaš-škem.
Split, 27. februarja. Potem, ko je bil aretiran časnikar in kandidat kmečke stranke S. Radić, so v Našica h zajeli več agitujočih dijakov in jih v varnem spremstvu odvedli v Zagreb. V Iloku so zaprli tri vseučiliščnike, v Šimanovaskem ol. raj u dva. Iz vse dežele prihajajo vesti o nasilju okrajnih predstojnikov. V Cereviću so bili po odredbi pristava Mikica aretirani trije omladinci, v Garešnici je okrožni predstojnik suspendiral občinskega nc tarja, ker se je branil voliti po pritisku. Zloraba uradne oblasti je na dnevnem redu; zaukazal jo je ban Raueh sam potom tajnih protizakonitih ukazov. Istotako je nasilna vlada strogo zaukazala, da naj predstojniki volilnih okrajev prežijo na to, ali se ne bi našel povod, da se volitve v dotičnem okraju razveljavijo.
Dva milijona kron za hrvaške saborske volitve.
Hrvaški listi prinašajo vest, da je ban Rauch od ogrske vlade v volilne namene dobil 2 milijona kron. Ogrski vladi je bilo namreč vse do tega. da ne bi prodrla koalicija Od teh dveh milijonov kron bi prišlo na vsakega posameznega volilca preko 50 kron. Samo v Ogulinski volilni okraj se je poslalo 100.000 kron, v Belo var pa 60.00 kron, istotako v Veliko Gorico, v druge volilne okraje pa po 10.000 kron.
Minister grof Andrassy proti neodvisni stranki.
Budimpešta, 27. februarja. V današnji seji državnega zbora se je nadaljevala debata o spremembi poslovnika. Minister grof A n d r a s-sy je znova izjavil, da je nameravana revizija namenjena le za sedanji parlament in da stoji ter pade s tem predlogom. — Po seji je pristopil minister k skupini poslancev neodvisne stranke ter je razburjeno vzkliknil: »Najodločneje protestiram proti neprestanemu sumničenju, da zlorabljam svojo oblast proti neodvisni stranki. Ako hočete prevzeti vlado, sem jaz prvi, ki priporoči kralju, naj sestavi novo vlado iz neodvisne stranke. Srečen bom, ako se to posreči ter se zadovoljim s tem, da grem v opozicijo ter kontroliram vaše delovanje.«
Protipoljska predloga pred prusko gosposko zbornico.
Berolin, 27. februarja. Gosposka zbornica je danes sprejela predlogo glede nasilne razlastitve poljskih zeljimšč v tisti obliki, kakor poslanska zbornica. Za predlogo sta glasovala tudi brat nemške cesarice vojvoda Ernest Šlezvik - Holštajn-ski in škof Kopp. V dvorni loži je čakal na odločitev prestolonaslednik.
Belgija in država Kongo.
Bruselj, 28. februarja. Ker je ministrstvo podalo demisijo, se je
kralj vdal ter sprejel vse zahteve ministrstva glede države Kongo. Tozadevna pogodba med kraljem in vlado se predloži zbornici že prihodnjo dni.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 28 februarja.
—   Dežel nozborska     volitev v
Ljubljani se je izvršila popolnoma v redu. Agitacija je bila velikanska, a tudi udeležba jako velika.   Volilo se je na dveh voliščih in pri štirih komisijah in volileem ni bilo nič čakati, ker je vsak prišel hitro na vrsto. C. kr. vlada, ki  je  določila »Union« za volišče, se seveda ni čisto niČ pobrigala, (ia bi    bila    preskrbela za gladko   in   neovirano   volitev. Šele mestni  policijski organi   so zjutraj poskrbeli V dvorani kar se    je pač dalo, da se je volitev mogla vršiti v redu. Pred volišči je postajalo precej radovednega občinstva. Kar ginljivo je bilo gledati intimno pobratimstvo med nemškutarji in klerikalci. Toliko, da se niso na cesti objemali in polj ubovali.    Najstrupenejši nemškutarji in najtanatičnejši klerikalci so danes najsrčnejši prijatelji. Najprej so pritisnili' na    volišče   Nemci in nemškutarji, ki so sploh kazali tako brezmejen fanatizem, tako srdito zagrizenost, da je tudi v najmiroljubnejših  ljudeh vzkipela kri. Kamor je človek stopil, povsod je slišal eno in isto:   »Proti nemčurstvu se mora začeti najbrezobzirnejši   boj«. Opazovanje volilca je bilo prav zanimivo.   Prihajali so napredujaki, klerikalci in nemeurji, tod in tam si videl tudi kakega socijalnega demokrata, a zaman so se ljudje  ozirali po Novodobarji h. Ta je naprednjak, ta je klerikalec, ta je nemčur   so šteli ljudje, samo Novodobarja niso nobenega videli. Nekateri manj podučeni ljudje so se čudili, drugi so se samo smejali, vedoč,   da   so Novodobarji ravno tako smešna kakor nesramna oštarijska družba kruhoboreev in ko-ristolovcev, ki nima drugega namena, kakor da na nemčurske in klerikalne stroške   med naprednim meščanstvom zgago dela.  Kar sta Gregor i č in Ravnikar dobila glasov, so jima jih dali klerikalci  in nemškutarji, Novodobarji niti enega tucata glasov nimajo na razpolaganje. Volitev je trajala do 12. ure, na kar so posamezne komisije  začele s skruti-nijem.   Izid prijavljamo na drugem mestu.
— Deželna vlada in nemčursko-klerikalna kandidata. Kar je deželna vlada sploh mogla storiti, da bi podprla nemčursko - klerikalna kandidata v Ljubljani, to je vse storila. Ves \ ladni aparat je bil postavljen v službo nemčursko - klerikalnih kandidatov. Magistratu je vlada vzela dostavljanje glasovnic in legitimacij, samo da bi padel sum pristranosti na magistrat in na župana. Določilo se je »Unionsko« oštarijo za volišč.-, samo da se je olajšala klerikalno nmičurski zvezi agitacija. Vladni uradniki so kar po hišah hodili agitirat za nemčursko - klerikalna kandidata, zlasti kruljavi Miiller. Seveda se slučajno tudi različnim narodnim volileem niso dostavile legitimacije in glasovnice, slučajno samo narodnim volileem ne. Izkazalo se je to žal šele danes, ko so prišli naši agitatorji iskat posamične volilca, ki se prej vsled svojih opravkov, niso brigali za volitve. Nemčursko-klerikalna zveza je nabila tudi plakate, ki so popolnoma nezakoniti. Po zakonu o volilni svobodi, so prepovedani taki lepaki, ki spravljajo volil-ce v zmoto. Tak lepak je nabila klerik alno-nemčnrska zveza. S silno velikimi črkami je zapisano: »Zmaga dr. V. Gregoriča in dr. V. Ravnihar-ja je zagotovljena.« Z malimi črkami pa je dostavljeno: »Ako pride vsak naš volilec na volišče.« Dočim so se nam delale sitnosti zaradi naših plakatov, se je ta protizakoniti lepak smel nabiti. Sicer nam ni prav nič na tem, a zabeležiti je treba take stvari, ker so karakteristične. Vedeli bi pa tudi radi, če vinski bratci na preži d iju sploh ne poznajo zakona o volilni svobodi ali če ga ignorirajo iz pristranosti.
— Baron Ekelhalt   Ze zopet
nov baron, vprašate? Nič Čuda, da spričo zaslug, za katere se v novejšem Času podeljuje baronstvo, rasejo baroni kakor gobe po dežju. Salo-monska razsodba okrajnega glavarja Ekla v volilni zadevi črnovrškega učitelja Silvestra je oelo barona Božidarja Schwarza toliko genila, da je razveljavil tisti monstrum, ki kar kriči po odlikovanja. V slutnji velike kapacitete sedanjega glavarja Ekla nadeli so mu njegovi uradni kolegi že pred leti, ko |e bil še ponižen vladni koncipist, lepi naslov „baron Ekelhaft". Mož je bil namreč napram svojim stanovskim kolegom, ki so bili v tistem času v velikem števila pristni grofje in baroni starih plemiških rodbin, pasje servilen. Delal in prižigal jim je cigarete, dresiral jim pse, v kaminski kavarni jim na bi-
ljarda postavljal keglje, sploh obešal se je mladim aristokratom kjerkoli je mogel na frak, da se jim Še samim gabilo, in tako so mu rekali „baron Ekelhaft". Kakor veliko je njegovo pravniško znanje, tako čudovit je njegov slog; slovenskega smo imeli priliko občudovati v uvodniku „Slo-venskega Naroda", ki je kritiziral tisto famozno razsodbo, vzorci nemškega sloga pa »o žal javnosti pri' kriti ter leže po raznih ur&doih regi-straturah. Le toliko bodi povedano, da je eden najboljših upravnih uradnikov in stilistov, kar jih je bilo kdaj na Kranjskem pri politični upravi, baron Hein, imenoval Eklov slog „Holzhaokerstil."
— Zavedni katoliški volilci. Cel čeber poveličevanja in proslavljanja je izlil „Slovence" na tiste baoke, ki so 21. t. m. glasovali za klerikalne kandidate. Njih značajnost je po „Slovenčevem" zatrdilu tako čudovita, kakor je mogočna njih zavednost. Za ilustracijo te izredne značajnosti in zavednosti katoliških volilcev naj navedemo resničen dogodek. 21. t. m. so imeli mestni ljudje opravka na Posavju in videč, da se možje nekam imenitno postavljajo, so vpraševali, kaj da imajo. In zavedni katoliški volilci so moško izjavljali „Za vodovod smo šli volit". Na Posavju bi ratli imeli vodovod, prav sedaj tečejo tozadevna pogajanja. Ti katoliški zavedni volilci še vedeli niso, da so volili dva deželna poslanca marveč so mislili, da so „ volili za vodovod"! Pa naj kdo reče, da niso zaslužili Častnega priznanja, ki jim ga je izreklo klerikalno časopisje za njih zavednost.
— Kako se Je volilo pri zadnjih volitvah na Gorenjskem. Prijatelj nam piše: Včeraj me je obiskala tukaj v Ljubljani moja nečakinja iz K. okraja. Prvo, kar sem jo vprašal, je bdo, naj mi pove, kako so volili v njeni vasi in pa posebej njen oče Ona mi reče nato: „Ko so bdi oče prejeli neke listine, tičoče se de želnozborskih volitev, so prišli nekaj dni potem g. župnik k nam v hišo. Slučajno so bili ta dan oče ravno doma, ker vozijo sicer po zrnrzlih potih dan za dnevom drva iz šume. G. župnik pravijo očetu: Jernej, kje imaš tisti list za volitve? Sicer pa koga pa misliš voliti?" — Oie odvrnejo, da se še niso odloČili, koga bi napisati na glasovnico. G. župmk smeje se pravijo: „Kar sem daj tisto listino, bom že jaz dobro in pravo zapisal, saj ti tako ne umeš določno pisati; zato pa ne boš imel nikakih sitnosti in pa brž boš opravil!" Oče so izr čili list. g. župnik so podpisali pa so šli zopet naprej po drugih hišah!" — Oče so menili, da to ni ravno pravilno, a so vendar privolili, samo da je „mir" pri hiši! To so proste volitve!!
— Nemčurska predrznost na državni železnici. Piše se nam: Kar si dovoljujejo n« i iškutarski uradniki, presega že vse meje. V soboto popoldne sem se hotel z vlakom štev. 14 ob 1. uri 34 m odpeljati z Opčin v Gorico. St ^im k blagajni in zahtevam v slovenskem jeziku vozni listek ter povem, da imam tudi prtljago, namreč kolo. Uradnik me debelo pogleda in začne najprej nemško in potem laško z menoj govoriti. Prepovem si odločno tako izzivanje, saj vendar smem na slovenskih OpČinah zahtevati slovnskega uradovanja. Ker se z uradnikom nikakor nisva mogla zmeniti, pokliče uradnik nekega železniškega uslužbenca in mu reče: „Bitte, reden Sie mit dem Menschen, ioh versteh' ihn nicht". Dopovedal sem uslužbencu, da ž njim nimam nobenega posla, a ker se je vlak približal sem bil prisiljen z uradnikom — prosim, na Opčinah! — govoriti nemški. Kosem slednjič uradniku povedal, da si bom drugje poiskal pravico, mi je ravnodušno rekel: „E* steht Ibnen frei sioh zu besohweren ; die Aintssprache ist deutsch und Niemand kanu mich zwingen, andere Sprachen zu spre-ohen." Na Opčinah!! Če sem prav poučen, je ta uradnik edini na open-ski postaji, ki razume slovenski a neče govoriti, drugi pa sploh ne znajo slovenski. Ta slučaj kaže, da nemčurski uradniki nimajo prav nobenega respekta pred tržaškim ravnateljstvom, ravnateljstvo samo pa da nima volje skrbeti za red in spodobno uradovanje. Ko bi se kakemu Nemcu ali Italijanu zgodilo kaj takega kakor meni, to bi bilo vpitja v v časopisju pa tudi v drž. zboru. Kraševce poznamo kot zavedne Slovence in Čudimo se, da s temi ljudmi temeljito ne pometejo. Mnogo je tudi na potujočem občinstvu ležeče, da se te krivice odpravijo, če bi Slovenci govorili z uradniki samo in izključno slovenski in se za vsako krivico pritožili, bi kmalu postalo drugače.
L—č—n.
— tnpnnstvo v Banjalokt nam piše: V Vašem lista z dne 24. t m. nam očitate, da ima o. kr. poštni urad samo nemški pečat. To kričečo napako smo tudi sami opazili. Opozar-
jali smo gospoda poštarja, naj tu kaj stori, nakar nam je odgovoril, da upa v najkrajšem času novega pečata, kot mu je to zagotovilo o kr. trgovinsko ministrstvo že sušoa meseca laosko leto.
— Dr. Franc Drgano Bivšim abonentom Drgano - Zupauičevega „Juga" na znanje, da je napisal dr. Franc Drgano v snočnjega „Slovenca" svoj svobodomiselni nekrolog, v poštenem prepričanju, da je edinole — „S L. S. poklicana vzeti v roke krmilo dežele.
— .Celjani so viell nemStvo
V Zakup* i tabo pravi graški „Arbei-terwille" z dne 26. t. m. In prav ima! A to „nemštvo" se bode sčasom zdelalo. Gospodarstvo ^nemškega" Celja je tako, da bodo — ali so pravzaprav že — „zakupnik!" tistega do grla siti. — „Deutaobes H*usa, najemninski novci, kanalizacija, vodovod, novo posojilo: to so pošasti, ki strašijo najbolj ^nemške" purgar je ter jih že pripravljajo k — treznosti. Prejšnji župan Rakusoh — prefrigan trgovec — je še pravočasno odsedlal mestno kljuse, a sedanji mestni poglavar, vehki pl. Jabornegg, ga mora jezditi — hočeš nočeš. Je pač res kaj specijalcega to celjsko nemštvo Eine Hochburg des Deutschtums ist Gdli. Heil Cdli!
— Imenovanje pri tržaškem finančne a ravnateljstva Vodja primorskega finančnega ravnateljstva dvorni svetuik Dominik Rottim je postal finančni ravnatelj Višji finančni svetnik Jakob pl. Kuhačević je dobil naslov in značaj dvornega svetnika.
— POStnO Vesti. Premeščeni so : poštni oficijantje Friderik Subič iz Št. Petra na Kranjskem v Gorico 4;
Ivan Majhen z Divače kolodvor v Tržič. Imenovani so: za poštne ofi-cijante tretjega razreda poštni aspi-rantje Franc Javor za Zagorje, Ivan Oro za Šc. Peter na Kranjskem Podeljuje se: me&to poštnega odpravi-telja v Sv Križu-Cesta poštni upraviteljici Antoniji Berbuč. Pomaknjeni so: poštni m jster prvega razreda Franc Zagorjan v Cirknici v tretjo stopnjo prvega razreda. Konkurz se razpisuje za mesto postnega odpravi-telja v Razdrtem (III 3*), politični okraj Postojna. Pavšale za slugo 266 K, termin za prošnje 4 tedni.
— Iz finančne službe na Štajerskem. Davčni upravitelj Rudolf CTm je premeščen iz Judenburga v Konjice kot uradni predstojnik, davčni a. istent Anton M r a v 1 a g pa iz Ptuja v Gradec.
— Vojaška vest. Poveljnik 28. divizije v Ljubljani podmaršal pl. D i 1 1 m a n n je na lastno prošnjo odstavljen. Za poveljnika te divizije je imenovan podmaršal Karel pl. L a n g , dosedaj predsednik izpraše-valne komisije za štabne častnike.
Slovensko gledališče. Včeraj se je pela melodijozna opereta Geisha z isto eksaktnostjo, kakor premijera. Vsi solisti in zbor so zaslužili njim i/.kazano pohvalo in obžalovati je le, da najboljše naštudirana opereta tekoče sezije ne napolni gledališča.
Iz gledališke pisarne. Jetri, v soboto (nepar) gostuje na slovenskem odru najodličnejši jugoslovanski umetnik, gospod An d rij a F i j a u, intendant hrvaškega narodnega gledališča V Zagrebu. Za s^oj nastop sije izbral vlogo Richarda Vovsina v modernem francoskem igrokazu „Tat", spisal Henry Bernstein. Poleg gosta nastopita dami Borštnikova in Kreisova ter gospodje Dragu-tinovič, Danilo in Nučič.
Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali ženitvanski gosti pri Ži-ganu v Žalcu po g Edvardu Kukou znesek 18 K 04 h. Živeli darovalci in posnemaloi!
Ljubljanski Sokol, Ljubljanski Sokol I in Šišenski Sokol postavijo na Sokolovo maškarado 100 mož Napoleonove vojske v kroju. Hrabra četa se že vežba v vojaških evolucijah in paradah; za bitko pred piramidami je že dobljenih šestero topov. Piramide so že zgrajene, tudi že solnoe čreznje gori gre.
Napoleon v deželi faraonov, Br. Sokoli! Glavna skupna vaja za nastop Napoleonove vojske bo jutri v soboto zvečer ob pol 9. v Sokolovi dvorani. Pridite polnoŠtevilno! — Pripravljalni odbor.
Sestanek zavednih deželno-zborskih VOlilCOV je dne 3. marca v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu" v Ljubljani. Začetek ob 7. uri zvečer.
Pevskega društva „Ljubljanski Zvon11 zaključni venček bode v nedeljo, 1. marca, v prostorih društva „Merkur", „Narodni dom" pritlično na levo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop imajo društveni člani, njih rodbine, cenjene gospice in gospodje plesne šole ter po njih vpeljani gostje. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo.
Prostovolino služeči podčastniki ljubljansko garnisije prirede v ponedeljek, dne 2. sušoa t. L, v vehki dvorani hotela „Union" obiteljski večer, spojen a musikaličnim in   komičnim   predavanjem,   Šaljivo '
! pošto in plesom. Začetek ob 8. uri. K temu večeru se tem potom vljudno vabijo vsi oni, kateri so bili vabljeni k garniziiskemu venčku dne 6 t m., kakor tudi prijatelji in znanci pod« Častnikov.
Dimitrij Slavjanski Agrenjev, slavni ruski narodni pevec, ki ja Ljubil ančanom Še dobro v spominu izza časa, ko je koncertoval v stari redutni dvorani (dne 6 in 7. marca 1890) 8 svojim svetovnoznanim pevskim zborom; praznuje letos petdesetletnico svojega umetniškega delovanja, s« enkrat in — kakor izjavlja sam — zadnjič se je podal šestiniestdeset-letni starec s svojo ženo Olgo ter hčerkama Jeleno in Margito e$ Čelu svojega nedosežnega pevskega zbora na uot, da poseti večja mesta zapadne Evrope Intendanca slovenskega gledališča se je obrnila nanj g prošnjo, da se ustavi na s vejem potovanju tudi v Ljubljani, kar je Slavjanski obljubil ter Se ljubezojivo izjavil, da prepusti polovico vseh dohodkov tega svojega edinega in obenem zadnjega koncerta v Ljubljani slovenskemu gledališču Koncert se vrši — s skoro istim programom kakor pred osemuajs'imi leti— v vtdiki dvorani hotela nTJnionu dne 2 3. marca. Predprodaia vstopnice« bo vrAiia od 1 marca d*lje v Š^šar ko vi trafiki v Šelenburgovih ulicah. Natančnejša poročila slede.
Meščanski ples Narodne ?iJ
talotce. V veliki dvorani Narodnega doma je  bil predsnoČnjim meščanski ples, ki ga je priredila Narodna či-talnica.   Obisk je bil  izredno dob^r, kakor že d Igo ne na Čitalničnih plesih. V to je pripomogel naslov plfsa „Izzh kongresa-. Nekaj gospa in gos-1 podieen  je  bilo   kostumiranih   temu I Času primerno   Dame so se odlikovale! po krasnih dragocenih toaletah in kol se je razvil  eleganten  ples, je bilal vsa  dvorana  polna  iskrih plesalcevl in ljubkih plesalk, ki so rajali v razi koŠnem predpustnem veselju do ra-l nega jutra   Prvo Četvorko je plesalol 60 parov in jo  je s spretnosto ve-| šcaka vodil g.  IvančiČ, ki je vodili seveda tudi  ostale kadriije.  Na plesi je prišlo   tudi  nekaj   oseb z dežele,! ker so mislile, da se ponovi veselioal z dne 2  t. m., a so se seveda precrjl urezali.
PriznatJe C. kr. dež šolski sveti za Kranjsko je naroČil okrajnemu! šolskemu svetu v Kamniku, da najl izreče predsedniku kraj nega šolskega! sveta v Domžalah, gospodu Antonu! Staretu, za njegovo šolopospeše-l valno delovanje in nadučitelju na ta| mošnji ljudski šoli, gospodu Lovrencu! Letnarju, za njegovo smotreno i nI zvesto šolsko vodstvo priznanje de-| želnpga šolskega sveta.
Društvena vest- C kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je potem, ko so se mu predložila pravila v smislu društvenega zakona vzelo na znanje, da se je ustanovilo društvo ^Krajevna skupina Ljubljana Južna železnica avstrijskega drust a železniških uradnikov" s sedežem v Ljubljani
Umrl je dne 26. t. m. v Tatincu pri Kranju stud. farmac. g A(eksan-| der Sušnik, star 28 let. Lahka mu bodi zemljica!
Jesenibe-Sava.  Tukajšnja po-
dTU/nica družbe sv. Cirila in Metodal za Savo, Javornik in Koroško Belci kaj marljivo deluje. Lansko leto predi Božičem priredila nam je jako krasnol in dobro uspelo vese'ico in ravno takol smo bili iznenađeni pretečeno nedeljo! Veselica se je izvršila prav izvrstno:! posebno nam je pa ugajala gle-iališkal predstava „Marjeta", k* medija v dvehl dejanjih. Vsi gg igralci in igralke sol se potrudili, da so kar najfinejše iz-l vrši'i dane jim vloge, za kar smo jiml prav iz srca hvaležni; prosima pa od I bor, da nas kmalu zopet preseneti I kako slično veselioo. Udeležba je bilal bolj pičla kakor pri zadnji veselioiJ Žal, da smo pogrešali mnogo osbo it| narodnih krogov, ki bi se veselici kater** požrtvovalni jrodoljubi v pridi slovenske mladine prirejajo, prav lahkol udeležili.
Skozi Škofljico,   Šmarje inl
Grosuplje priredi večja Ijubjanskal družba veliki korzo pustnih šem na! 3. marca. Odhod iz Ljubljane ob 1| uri pop.
KonkUTZ C. kr. okrožna sodoij*! v Novem mestu je dovolila rasgU'1 site v konkurza o imovini Franoetaj K ti s s i a, neprotokolirauega trgovci! z manufakturnim blagom v Novefll mestu.
Tridneven kmetijski tečaj 0*1 Ormu priredi vodstvo kranjske kuie-J tijske šole na Grmu pri Novem mel stu od 8. do 10. marca t. 1. Pouk s«l bo vršil vsak dan od 9. do 12. dol poldne in od 2. do 4 popoldne in b°| združen s praktičnimi razkazovanj1! Pouk bo brezplačen in se ga mor« udeležiti vsak odrasel kmetovalci Spored bo naslednji: V nedeljo, j marca: D o p o 1 d n e od 9 do 12. fn pridelovanju krme. Katere trave j4 sejati med deteljo po njivah in *f napravo novih travnikov. Kje in kak<l je kupovati detelj no in travno senacl Popoldne od 2. do 4.   O kmetiji
i m___.
fkem aadružniStvu. Nakupovalna zadruge. V ponedeljek, 9. marca: Dopoldne od 9. do 12. Živinoreja, geja krav in njena važnost za po-vtdigo mlekarstva. Krmljenje molznih krav. Goveji hlevi. Popoldne 0d 2 do 4. Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na prašičorejske in perutninarske zadruge. V torek, 10. marca: Dopoldne od 9. do 12. Mlekarstvo. Prodaja mleka v mlekarne. Ravnanje z mlekom. Skupno jzdelovanie in prodaja presnega masla. Popoldne od 2. do 4. Zadružne mlekarne. — Vabimo vse napredka željne gospodarje, da se udeleže te-gaja in da to naznanijo, kakor hitro mogoče vodstvu šole. Gospodarji, ki se ne morejo udeležiti tečaja vse tri -dni, se ga lahko udeleže ob posameznih dneh, a naj to naznanilo vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Cfrmu, dne 22  februarja 1908.
Barnnm & Baillev ali II velika maskarada „Narodne Čitalnice" v Krškem. „Narodna čitalnica" hoteč po kazati, da se ne boji strcšfcov, s katerimi je vezana  vsaka maskarada, priredi  letos Da pustni  torek zvečer veliko    maskarado    pod naslovom Barnum & Baillev   V dvorani bodeta postavljena dva velika šotora,  v katerih vsakem   se bodo vršile različne predstave.  Ker bode toiiko različnih narodov zastopanih na tej maskaradi, razširUa je  dvorano  tako,  da bode imelo v nji  čez  70 parov prostora plesati. Vsa dvorana bode primerno okrašena, ter se je že priČetkom tega tedna pričelo  z delom.  Igrala bode popolna ciganska godba iz Varaždina  ter so g. plesalke in g. plesalci ]ahko uverjeni, da se jim ta večer ne bede moči odpočili.  Oni pa, katerim se več ne ljubi plesati, občudovali bodo lahko krasoto slovanskih narodnih neš, saj  pripeje cirkus Barnum & Baillev najdrzuejse jahače Kozake seboj. Da bode pri tem tudi za smeh skrbljeno, je gotovo, saj ne manjka v nikakem cirkuzu klovnov in napovedal je svoj nastop celo stari „dvorni norec", kateri hoče Še enkrat pove-?-.jaČiti   med   drugimi pametnimi; dalje pripelje se sloviti  španski plesalec na vrvi Don M gael de Rodrig-uez, uprizarjal bode različne španske narodne plese, katerih na Kranjskem do tedaj še niso videli.  Dalje peseti maskarado veliki Don Karlos I. s svojim sijajnim spremstvom. Poljsko kraljestvo bode zastopano po odposlanstvu,   istotako   kneževina črna gora;   daljno  Japonsko   odpošlje v t rouČevanje umetnosti   cirkuza Barnum & Baillev — geishe; Zedinjene države  ameriške  bode  zastopal Sir Starenson itd   Ni  moči našteti vse narode, kateri nastopajo kot umetniki v velikem Cirkusu Barnum & Beilley. Kot največja umetnica v občudovanje rsem  nastopi  lepa  cvetka — mak. Da si pa bode sleherni lahko pridobil spominek na to, dosedaj največjo prireditev v Krškem, skrbela le Narodna Čitalnica, da bodo lahko  naše dične gospice in gospe odičile svoje drzne plesalce z zasluženimi redovi. — Ker je ob polnoči napovedana bitka, prijadra iz Črnega morja po Savi admiral Montepicoli   s  svojim največjim brodovjem ter se usidra pod mostom, kateri veže Kranjsko s Štajersko, pazeč, da bi se posetnikom iz Sevnice, Eajheburga, Brežic in bližnjega Vidma ne pripetilo kaj zalega in veliki Don Karlos mu je zaukazal: pazi,  da kje s svojo nogo ne zadenejo  ob jarbol. — Komur ni bilo poslano vabilo, se prosi, da sporoči to veseliČnemu odseku "Narodne čitalnice".
G. kr. oddelek finančne straže dobi skoraj gotovo Ilirska Bistrica in sicer z novim letom. Saj je pa tudi že zadnji čes, da se obstoječim nedostatkom v pride okom. Postojna ,ie oddaljena od Ilirske Bistrice dobrih 33 km. Razen Bistrice ima c kr. SaanČna straža v Postojni tudi druge kraje nadzirati, tako da so gospodje vedno vpreženi. Od tukaj se vsako mnogo žganja izvaža na Ogrsko in uvaža z Ogrskega. Že samo z zganjen ima finančna straža mnogo dela in sitnosti. Finančno ravnateljstvo bo erarju in občinstvu ustreglo, če postavi oddelek finančne straže v Ilirsko Bistrico.
Ilirsko« bistriški fantje prirede svojo prvo maskarado dne 1. marca t. L v velikem salonu hotela „Ilirije". Vstop za maske 60 v, za nemask rane 1 krono. Pri plesu svira znani Šlen-Čev šramel. Obeta se mnogo mask, sosebno opozarjamo na skupino Ame-rikancev in Francozov.
Pesek V OČI I Iz celjske okolice se uam piše 26. t. m. Zadnji nSlov. Gospodar prinaša popravek obČ. odbora celjske okolice glede „Domovine", ki je — kakor tudi „Slov. Narod" ožigosala postopanje subtajnika Pre-skerja ob sestavljanju imenika vo-liloev za zadnjo deželnozborsko volitev, ter hoče s tem nekako oprati klerikalnega podrepnika Preskerja ter jemlje obenem v zaščito tudi oeljskega vikarja Goriška, češ, da le ta na sestavo volilnega imenika ni imel nobene ingerence! Kdo pač to verjame? Bi zdaj raje bili molčali. Zakaj se pa prej niste oglasili?   Saj poznamo
tako počenjanje. Sam pesek v oči in druzega nič!
„Mariborski Sokol" priredi v nedeljo, dne 5. mal. srpana v starodavnih Rušah javno telovadbo, združeno z veliko ljudsko v« selico. Svoje sodelovanje so že obljubila nakatera telovadna, kakor tudi druga narodna društva. Opozarjamo že sedaj na to prireditev ter prosimo, da se tudi ostala društva pri svojih prireditvah ozirajo na to.
V Dravo le skoril v Žilhpolju posestnik Ferdinand Krassnig ter utonil. Pokojni je bil hud sovražnik Slovencev.
Talija za rešitev življenja. C. kr dež vlada je pripoznala Jožetu Oeki is Famelj zato, ker je z nevarnostjo za lastno življenje rešil Jakoba Novaka smrti v vodi postavno talijo za rešitev življenja v znesku 62 K 50 h.
Ne utivajte postanib jedi! V
neki rodbini v Št. Vidu ob Glini so smrtnonevarno oboleli trije otrooi, od katerih je ena deklica že umrla. Kuharica je bila shranila ostanke mesa in klobas in jih čez nekaj dni zopet postavila v kuhinji na mizo. Otroci so prosili za te ostanke in dala )ih je, ne da bi vedela, da je m so že pokvarjeno. Zle posledice niso izostale. Otroci, ki so zaužili te postane ostanke, so smrtnonevarno oboleli in triletna deklica je umrla vsled hude mrzlice in želodčnega krča. Dva otroka se borita s smrtjo in naibrž tudi nju zdravniška pomoč ne bo mog'a ohraniti pri življenju.
Radi poneverjenja sta sedela
na zatožni klopi pred okrožno sod-nijo v Gorici Josip Felder, star 32 let, rojen v Gucenhofau in pristojen v Luoeru. ter njegova žena Ana Pavla Felder iz Lonbovca na češkem. Kakor smo svoj čas poročali, je bil Felder oskrbnik pri grajščaku Lewe-tzovvu v Rihembergu na Goriškem. Lewetzow ga je poslal na Tirolsko po govejo živino ter mu dal 4850 K. Ž mim je šla tudi žena Sla pa nista na Tirolsko, marveč v Bremen, kjer sta se vkrcala za vožnjo v Baltimore. Dne 22. novembra lani sta došla v Baltimore ter bila aretirana. Pripeljali so ju v Gorico ter postavili pred sodnike, ki so prisodili Felderju 6 mesecev težke ječe s postom vsak mesec, ženi njegovi pa 2 meseca ječe tudi s postom vsak mesec.
Električna železnica Opatija« VolOSkO. Piše se nam: Na tej novi električni železnici vlada naravnost neznosen in škandalozen nered. Vozni red je bil izdan takoj ob otvoritvi te železnice, toda velja menda le za mačke po strehah nikakor pa za občinstvo. Da je temu res tako, je do kaz. da sami sprevodniki ne vedo, katero uro morajo biti na tem ali onem mestu, še manj pa vedo, na katerem prostoru za križanje imajo čakati na voz, ki mora priti od nasprotne strani, vsled česa se mora včasih na postajah čakati celo po pol ure, da pride kdo povedat, da na drugem iz gibališču Čaka tudi en voz na tega, kateri čaka tudi nanj. Z eno besedo rečeno: nered, ki presega vse meje. če se ne bo brzo kaj ukrenilo, da se pride temu neznosnemu neredu v okom, bo treba pač poklicati zopet znanega „Janeza" z njegovim „Om-nibusom", pri katerem se je vsaj vedelo točno, kdaj pride in kdaj odide. Za isto ceno kot zdaj se je prišlo točno na določeno uro v Opatijo ali pa obratno iz Opatije v Volosko. če imamo že električno železnico, hočemo imeti tudi red na njej in točnost časa. Da se bo ta red mogel vzdržati, je potrebno, da se postavijo takoj 4 vozovi na progo Opatija-Volosko in ne samo 3.
Umazana konkurenca. Piše se nam : Kakor za vsdko mesto, tako je tudi za Opatijo električna železnica dobro došla, Če ne že za vse prebivalstvo, pa vs8j za en del. Res je, da so z električno železnico oškodovani največ tudi opatijski izvoščki, kateri so si pri takozvanih lokalnih vožnjah zaslužili vsak dan marsikatero kronico in marsikateri goldinarček. Odkar pa vozi električna železnica, jim je pa ta dobiček čisto izginil. Da ne more biti temu drugače, se že samo ob sebi razume, ker vsak raje plača 20 oziroma 12 vinarjev, kakor pa 1 oziroma 2 kroni. Ravnateljstvo električne železnice si je pa izmislilo še drugo sredstvo zoper siromašne izvoščke, ki si služijo svoj kruh pošteno in težko. Ravnateljstvo je namestilo uslužbenca, katerega naloga je, da se vozi z vsa kim vlakom od Št. Petra na Krasu proti Opatiji, kjer med vožnjo prodaja listke med potnike za vožnjo s kolodvora Matulje do Opatije z električno železnico in obenem opozoruje potnike na hotele južne železnice v Opatiji z opazko, da so edino ti hoteli solidni in da je edino v njih Še prostora. Ali ni to sramotno in umazano delo? Temu delu gre pa naše o. kr. okrajno glavarstvo a vsemi močmi na roko. Da je to res, govori dosti jasno oglas, katerega je imenovano glavarstvo isdalo v opatijski „Kur- und Badezeitung" od 22 februarja 1908.  V tem oglasa se preti
isvoš*kom s vsemi mogočimi kasnimi, Če bi se predrsnili le samo poskusiti obrniti nase, Četudi na najnedolžnejši način, pozornost kakega gosta. Da pri nas v Avstriji ni pravice, je že nekaj starega, ali kaj takega presega že vse meje. Umazanemu početju ravnateljstva električne želesnice se mora pa storiti konec in če tega ne bo storilo o kr. okrajno glavarstvo v Voloski, moralo se bo pač na koga drugega obrniti.
Humor  sleparja dr.  L ore?
zetta. Poročali smo že, kako je notarski kandidat in „Merkur" pujske kamere dr. Lorenzetto osleparil razne stranke in banke za okoli en milijon kron Sedaj so prišle banke na to, da je Lorenzetto falsificiral podpise raznih oseb na menicah. Origiu* o menico je namreč obdržal sam, a fals tikat je oddal banki. — V soboto je namreč prišlo iz Trsta v Pulj več pisem na razne osebe in banke. Poslal jih je nek „zaupnik" de. Lorenzetta, katere mu je ta poslednji oddal pred svojim begom. — Nekaterim strankam je poslal originale me.de, drugim zopet povedal razloge, zakaj jih je osleparil. Dr. Bregattu, od^et niku, kateremu je odnesel sicer samo 14 tisoč kron, piše: „Porok si mi bil za 14.000. Dva tisoč sem Ti izplačal, Tvoj brat mi dolguje 16 000 in ker si Ti bratu bližji nego jaz, mi dolguje! še 4000 K. — Da si mi zdrav'"
— Radi tega škandala je vi*j* deželno sodišče v Trstu delegiralo posebnega sodnika v Pulj, v osebi de-želnosodnegi svetnika dr. Milosta, kateri se že pridno bavi s to umazano afero. Veliko jih je Lorenzetto osleparil za vse njih imetje. Javna tajnost je, v ozadju katere je še ve liko Črnega iu gnilega, tkko, da se marsikdo v Pulju prestraši, ako kdo te dni pozvoni na njegovih vratih. Kakor na eni strani razburja ta umazana afera puljsko mesto, tako se na drugi strani ljudje smejejo, češ: „dobro jih je našeškal!" — Kje je Lorenzetto, tega seveda nikdo ne ve in najbrže tako zlepa zvedel ne bo. Evviva la Camora!
Podčastniški plesi v P al ju in tamošnja kamora. V „Narodnem domu* v Pulju so imeli podčastniki 87. pešpolka, kakor oui 5 domb. pes svoja plesa, ki sta se oba obnesla nad vse pričakovanje. Kamor isti so seTeda vsi iz sebe ter zahteva naj vojaška oblast naiedi temu konec, da vojaki prirejajo svoje plese v hiši, katere  že  samo ime je provokacija.
— „Gi rnaletco" vprav na nesramen način blati hrvatsko narodnost in hujska vojaške kroge na bojkot „Na-rodnega doma". Kakor se pa nam zdi, je ta gonja več v reklamo nego v kvar, ker v puljskem „Narodnem domu" se prav nič ne opazi, da bi „Giornaletov" hujskarije imele kak vpliv v njegovem smislu. Iz tega se razvidi, s kakimi gadi se ima boriti hrvatska stranka v Pu'ju. — Da bi se le kaj kmalu oglasil kak Lorenzetto n
Predpustai zabavni večer društva „Zveide" se vrši v nedeijo 1. marca v spodnjih prostorih Leh-rerbausvereina v VIII. okraju na vogalu Langegasse 20, Josefsgas?a 12 s prijaznim sodelovanjem g. Rado Posega (bas solo) in si. mešanega in moškega zbora slov. akad. društva „Slovenija". Začetek točno ob 7. uri zvečer,
Bazpisane službe. Na gimnaziji v Trstu je razpisano učiteljsko mesto za klasično filologijo z nemščino  kot   postranskim predmetom.
— Na gimnaziji v Goriei sta razpisani dve službi: za nemščino s klasično filologijo kot postranskim predmetom in za francoščino, z nemščino kot postranskim predmetom.
Kap je zadela v Trstu 37 let nega delavca Humberta Logarja. Bil je takoj mrtev.
Hrvatski kipar Rudolf Val dec saborski kandidat. Znani hrvatski kipar Rudolf Valdec kandidira na strani koalicije v Biškupcu. V Vinici je bila njegova kandidatura sprejeta z velikim navdušenjem.
Smrt na železniški progi. Delavec Ludvik Timajzl je delal na progi na postaji v Sisku. Kar je pridrdral vlak in mu odtrgal glavo tor obe roki.
Brata je umoril v Hrtkovcu
pri Oseku Martin G r g i č Zato je bil obsojen v smrt na vešalih.
50.000 kron jo poneveril v
hranilnici v Nemcih na Hrvaškem občinski notar Vroibradič. Obsojen je bil zato na tri leta.
Drobne novice.
— Zaradi obsodbe bivšega ministra Nasija so bile po mestih v Siciliji velike demonstracije. V Palermu so aretirali nad 1000 demonstrantov. Nasijeva kazen se baje s kraljevo naredbo spremeni v štirimesečno pro-gnanstvo.
— Letošnji cesarski manevri bodo v šopronjskem komitatu. Cesar bo stanoval v gradu kneza Essterha-zyja.
— Edison je prestal hudo operacijo v ušesu ter je njegovo življenje še vedno v nevarnosti.
— 16 oseb je umrlo v Belgradu,
ker so jedle meso zajcev, ki so jih kmetje na njivah zastrupili, potem pa jih prinesli v mesto na prodaj.
— Zaradi umora bratov Novakovi će v obtožena mestni prefekt v Belgradu Cerovic in policijski komisar Vukatinović sta bila oproščena. Proti ministru notranjih del, ki je baje umor ukazal, ni moglo sodišče postopati, ker je odgovoren le skupščini.
— Debela toča je šla predvčerajšnjem nad Spljetom in okolico. Škode menda ni preveč provzročila.
— Huzarski poročnik — tat. V
A radu je okradel huzarski poročnik Emil Popovics nekega enoletnega prostovoljca. Obsojen je bil v enoletno ječo in degradacijo, po prestani kazni pa bo moral služiti dve leti kot prostak.
— Poskusen atentat na pod bana Czernkovicha. Včeraj so prijeli v Zagrebu bivšega okrajnega notarja Popov ića. ko je hotel planiti v sobo pod-bana Czernkovicha z ostro nabruše-nini nožem. Izročili so ga v blaznico.
— Načelniki macedonskih Čet zborujejo že več dni v Sofiji. Pričakujejo se velike akcije na spomlad.
Dezelnazborstta volitev.
L Ljubljana.
1. Komisija v »Mestnem domu".
Dr. Tavčar  . 310 glasov,
„   Triller   .   . 289 „
„   Gregorič   . 197
„   Ravnihar  . 200 „
Kristan.    .   . 25 „
Petrič.... 23 „
2. Komisija v „Mestnem doma".
Dr. Tavčar  . . 380 glasov,
„   Triller . 361
„   Gregorič 246
„   Ravnihar . 252
Kristan    .   . . 37
Petrič  ... . 33
3. Komisija v „Unionu".
Dr. Tavčar  . . 336 glasov,
„   Triller   . . 323
„   Gregorič . 223
„   Ravnihar . 219
Kristan    .   . . 34
Petrič  ... , 29
4 Komisija v „Unionu".
Dr. Tavčar  . . 442 glasov,
„   Triller   . . 421
„   Gregorič . 274
„   Ravnihar . 258
Kristan    .   . . 24
Petrič  ... . 20
Izvoljena sta dr. Tavčar s 1468 gSasovl in dr Triller s 1395 glasovi. Dr. Gregorič je dobil vsega skupaj 940, dr. Ravnihar 909, Kristan 119 in Petrič 115 glasov.
Vseh veljavnih glasovnic je bilo oddanih 2485. neveljavnih 38.
2. Kranj-Šfcofja Loka.
Kranj- Pire 126 glasov, Pavš-lar 83, Hafner 1 glas.
ŠkOfja Loka. Pire 47 glasov, Hafner 73, Pavšlar 3 glasove.
Zmagal Ciril Pire. 3. Radovljica-Tržič-Kamnik.
Kamnik. Dr. Vilfan 99 glasov, Detela 69.
Radovljica. Dr. Vilfan dobil 56 glasov, Detela 40, neveljaven 1 glas.
Tržič. Dr. Vilfan 47 glasov, Detela 54.
Zmagal dr. Vilfan.
4. Postojna-Vrhnika *Lož.
Postojna. Lenarčič dobil 121 glasov, Ver bič 49.
Vrbnika- Lenarčič dobil 40 glasov, Ver bič 110.
LOŽ. Lenarčič 33, Verbič 14 glasov.
Zmagal I. Lenarčič.
5. Idrija.
Idrlfa:Gangl dobil 122 glasov, Arko 120, Kristan 72.
Ožja volitev med Oanglom fn Arkom.
6. Dolenjska mesta. Višnja  gora:  Plantan 11,
Janežič 10 glasov, 1 neveljaven. JanežiČ kot kandidat postavljen šele zadnji hip.
NOVO mesto: Plantan 103 glasove, razcepljenih 5 glasov.
Kostanjevica: Izmed 57 voliloev prišlo čez 2/3, to je 39 voliloev, ki so soglasno izvolili notarja P1 auta na. Vsi klerikalci solidarno ostali doma.
Krško: Plantan 40 glasov od oddanih 47.
Črnomelj: Plantan 57 glasov, Šulje 1 glas.
Metlika: ZaPlantana veljavno oddanih 90 glasov.
Izvolita Plantan.
7. Kočevje-Rlbnioa
Rlbnioa: V Ribnici so .dobili: ViSnikar 83  glasov,   dr. Eger
1 glas, ostalih 5 glasov razcepljenih. Farovški delali za Eger j a! Heil Dollmatsch, Plachuttnigg, Orescbegg! Na zdar losvonromovci!
Izvoljen dr. Eger.
Telefonsko in dkom
aorofllG
Kamnik, 28. februarja. Je pa davi slan'ca padla Na to nemško Detel o, Je črnube pomorila In nje skupno sodrgo. Kamniški naprednjak i.
Radovi lica. Dr. Vilfan sijajno zmagal. 39 glasov većine. Nepopisno navdušenje. V vse sovražnike našega rodu naj z oblakov trešči grom! Naprej zastava Slave! Volilci.
Radovljica! 28. februarja. Živela meščanska samozavest! Blamirani vladi naše sotalje!
Radovljiški radikalci.
RadOVljicaf 28. februarja. Še Brencelj bil je takih muh, Da rekel, proklet naj bo nemčurski duh. Prekrasni naš gorenjski svet, Zapeljan po prijat'ljih spet Upcgibati se mu je začel A mi Gorenjci nismo se mu upognili, NaŠ'ga Janka Vilfana smo zvolili Vesel med nam' zavriska vsak Ko vidi trobojnice plapolat'.
Ureditev  jezikovnih  razmer na Češkem.
Dunaj, 28. februarja. Jrem-denblatt« prinaša veleoficijozno vest O ureditvi jezikovnih razmer zakonitim potom. O tej stvari je imel ministrski svet dolgotrajno posvetovanje. Cehi vztrajajo pri zahtevi, da mora dobiti češčina kot zunanji uradni jezik popolno veljavo, v notranjem Uredovanju pa mora dobiti vsaj tisto veljavo, ki so jo določile Gautscbeve naredbe.
Kanal Donava - Odra.
Dunaj, 28. februarja. Vlada namerava zahtevati od delegacij naknadni kredit za zgradbo kanala od Donave do Odra. Cehi ne bodo kredita dovolili pod drugačnim pogojem, kakor da se jim da vseučilišče na Moravskom.
Za ureditev jezikovnih razmer na Slovenskem.
Dunaj, 28. februarja. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo tudi Slovenci zahtevali zakonito ureditev jezikovnih razmer ter se zbero v ta namen v najkrajšem času poslanci vseh slovanskih strank na po-s\ (4o van je.
Princ Milko guverner v Macedoniji.
Dunaj, 28. februarja. »Reichs-post« je prinesla senzačno vest, da je Anglija predlagala črnogorskega princa Mirka za vrhovnega guberna-torja v Macedoniji. Rusija, Francija in Italija bodo baje kandidaturo podpirale.
Zopet velikansko prekoračenje kredita pri alpskih železnicah.
Dunaj, 28. februarja. Dasi je 1. 1905. poslanska zbornica po hudih debatah dovolila s posebnim zakonom več milijonov za prekoračeni proračun pri alpskih železnicah, se je sedaj zvedelo, da se je proračun zopet prekoračil za celih 17 milijonov kron, a to pri Turski železnici. Protipoljska predloga sprejeta. Dunaj, 28. februarja. Med slovanskimi delegati in poslanci je pro-vzročilo veliko razburjenje, ker se je grof Lanckoronski udeležil plesa, ki ga je priredil nemški poslanik na Dunaju istega dne, ko je pruska gosposka zbornica sprejela znano proti-poljsko predlogo. Vsa poljska društva so sklenila, da grofa Lanckoron-skega zaradi tega povsod bojkotirajo.
Berolin, 28. februarja. Veliko začudenje je zbudilo, da so za proti-poljsko predlogo glasovali vsi veleposestniki in intimni cesarjevi prijatelji.
Reforme na Portugalskem. Lizbona, 28. februarja. Vlada je sklenila razveljaviti vse zakone in odredbe, ki jih je izdal Franko. Obenem se razpusti zbornica ter se razpišejo nove volitve na dan 5. aprila.
Ustnica uredništva.
Gospoda M. Debelak, nadučitelj in J. Kazbor še k, trgovec ter gdč. Kristina Demšar, učiteljica v Šmartnem pri Litiji. Potrjujemo, da niste vi |pisali dopisa iz Šmartna objavljenega dne 22. t. m. in da tudi niste v nobeni zvezi ž njim.
G. dr. Viktorju Murniku: Potrjujemo Vam, da članka »Neodvisni« v »Slovenskem Narodu« z dne 26. februarja t. 1. niste niti inspirirali, niti dali kakšnih informacij zanj, sploh ne vedeli zanj pred izidom omenjene številke.
SI
19
Sonatosen
Vec   nego   60- O   profesorjev in zdravnikov vseh   kulturnih dežela gaje sijajno ocenilo kot najuspešnejši kTepilni in os?eževalni pomocek.
197 Krepi telo. 2 Jači živce.
Dobiva se po lekarnah in droge* rrjah. Kniižioe postila zastonj in poštnine prosto Baner & Cie , Berlin, SW. 48. — Generalno zastopstvo: C BRADY, Do naj I., Fleisch-mark t 1.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v l)ubljani".
Uradni karzi dan. borze 2H. f* hruar<» »9 S.
ffU majska renta. . . . tj0/, srebrna renta   .   . .
avstr. kronska renta. . m   zlata       ,   . .
ogrska kronska renta . aj/,     , zlata 4% posojilo dež. Kranjske a4'//, posojilo mesta Spljet •V/a      . . Zadar
•*/■*/• bos.-herc. železniške
Sposojilo 1902  .   . . , češka dež. banka k. o. ■    .     . .i.o. ,•/. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . as,*/, pešt. kom. k. o. i
10°/.. pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
i»rt*/# zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice.  . . z. pis. ogr. hip. ban. JV/t obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . . •V/o obl. češke ind. banke Pf, prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . §Aft prior. juž. žel. kup. '/tVi #V > avstr. pos. za žel. p. o.
Srečk«.
Srečke od 1. 1860Vi  . . .    od 1. 1864 ....
» tizske ......
m   sem. kred. I. emisije
*       .       ,'•   l i 9    ogrske hip. banke .    srbske a frs. lOO—
^--j turške......
ilika        srečk« .  . . tditne „ ...
»moške , ...
covske . . . . ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa , ...
7 *f> SM-Oti . 7 K.V
i t* 8l. 94 4 i
11220
V 0 U;;
99 8 :
>> Oi
V l 10 uu
* 7
94 6 » 112 40
98 76 101 1, 1 (>S6
U soboto, dne Z9. rebraorja
bode
v gostilni pri .FLEGARJU'
■« Zaloftkt caatl
domačo plesno veselica
Začetek ob 8. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Fiegar
gostilničar.
98 5 ^9^6 97*5 <876 97 7n 98-i5
99 30 100 30
I
'2 60 103 60
fe9 —
*8-9 26
KO -
99 — 1 0 25
j   98 60   9910 99 76  100 76
Sod«
lolfove Salcburške Dunajske kom.
99-9n i 98 76! 3(0 I 9925
6t <62 —
49 85 273 2 v?0 — ?4S-101 187 20
21 č& 463 111 i 104'0
P4 6
61
*876
&<>■ 220 -6u8 ~
ti
Delni«..
Južne železnice.....
Državne železnice.  .  . . **Vstr.-ogrske bančne delo. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ , civnostenske .
Premogokop v Mostu (Brux; Alpinske montan . .
iraške žel. ind dr. . . Rlma-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe
Avstr. orožne tovr. družbe CeŠke sladkorne družb«
C. ar. cekin......
Iranki .......
marke . •.....
»vereigna. ......
iki bankovci.....
i!
144— I *74*& 1717 j *42 — ! 777-50 ! 24f) , 736-j d43 75 316 6 — i 638 26 ! irV7 -
32 -: 15» —
I   It 36 19 13 83 60 I 241« 117 t>2 ;   95 7u j     2 M i    4 84
*9 7.< 3« 2 -'002!)
155 -266 153 86 2 925 2T6 -2 4 — 107 — 188 20 S3 65 463 -
11 'M) 68 5 J
55
3. 75 7 -230* -618 —
145 67.-> 25 17*7 —
643 — 77860 241 — 744 -
644 75 6*7 — 639 25
69-f31—
166 -
Ub7 19 6
23 66
24 12 117 72
95 90 261 6
U soboto, dne Z9. februarja
v gostilni
na ..ZELENEM HRIBU"
domačo plesna
VESELICA
Začetek ob osmih.       Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
Alojzija Zangar
748 gosti Iničarka.
Na pustno nedeljo
DEKLICA
s pojedino Spehouke
/. t gostilni pri „FRAICELJIU*1.-.
■a TrtatJd ceitL
Začetek ob treb.   Vstop prost.
753
VABILO
na
721 2
plesno veselico
ki se vrši
v soboto, dne 29. t m.
v restavraciji pri „ZVEZDI"
▼ Spodnji Sliki.
Sviralo bode tvorničko godbo z Jesenic.
Za obilen obisk se priporoča
Anton Stirn
739—1 reatavrater.
Samo 6 dni
Havre-Nsw Yor
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkrajša črta 6«.
Bazel, Pariz. JCavre v /itneriko.
Veljavno vozno listo In brezplačna pojasnila daje za vae alovenake pokrajine
tMT  lamo aaa
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjubljana     Dunajska cesta 18 tjubljana
▼ novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rtgovca"
ne
Psemoa za Pseniea za HI sa Kernaa aa Oves ta
cene v BudimpeStl
Dne i 8. februarja 19.8 Termin
spni  .   .   .   .   za mj kg K oktober .   .   .   aa 60 kg K april .... maj 1908   . . april ....
Efektiv.
5 vin. viSje.
119
a aa
60 kg K 10 &? sa 60 kg K 6*€4 sa 50 kg K 7-82
Meteorolostino poročilo.
Vitina na i morjem 906.  Bredaji aračni tlak 786-9 mm
Čas opat o Tanja
«7.
28.
m
9.
Stanje baro metra v mm
753 9
CD 2
H2
VetroTi » Nebo
O 8  al.  vzhod i jasno
7. sj.    731-6    -4 6i slab jog I , 2. pop.  728 7 1     6 1 i rl. vzhod
II I
Srednja vcerajšDJa temperaturi: 01° nor 1 o°. — Padavina v mm o
in-—-
Ravnokar došle
g krasne kravate, najnovejše bluze, g '"tC^1" fina vrhnja in spodnja krila i
3336
"i priporofa po znano nizkih cenah tvrdka
jL Uivod-^Iozelič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trg. ter salon za damske klobuke.
__Filijalka v Kranju, Glavni trg. =
V ip«cerijsko trgovino M spreime
učenec
Ve5 pove Adolf Oerfol, trgovec v Vodmatu v LJubll.nl.         70! 3
Ura z verižico
'49
Zaradi nakupa velike množine ar razpošilja iletka razpožiljevalnica: prekrasno pozlačeno, 96 ar idoSo precizijsko aro sa sidro, s lepo ver iico sa samo K 1 kakor tudi triletnim pismenim jamstvom        Po povzetja razpošilja
Praiko-iltska raspaaUlovalnlaa
JLm Oelb, Krakov 43.
NB. Za neagajajoče denar nazaj.
Vožnja traja r _ dni 6 dni   * (l>stna pnli^- ^nj^
lnajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velil\ans^mi pamikj
ftjasnila daje zastopnik^ fRČ0U|\|Q Ubijana J^l0dvor6Vuliceštv.28
Odhod iz Iji/bljanc vsaKj ponedele^.torcKtn čehrtekv H^m*
s ve& let dobro idočo
pakarllo aa odda ta ka| w na]eni m vsem pekovskim orodjem, oziroma preda pod ngodnimi pogoji v večjem trga na Dolenjskem.
Natančnejša pojasnila daje uprav, „Slov. Naroda" 7.9 1
kapi aa
Jfajboljše ure
čes »11 OOo l«tii»lj«*itl'.:
145 gld.
3*25 gld.
Dobro idoča nikljasta remontoirka s s^kuod. kaz lev m .-Mirna 1 gjd. 4* kr. — Olorta srebrna remontoirka lepe gravirana s sek. kazalcem, 8r> orna ' gld. 70 kr. - Pristno pozlač. remontoirka, Ia ivie kolesja, 3 arna t gld. 36 kr. — Roskopf patent remontoirka, dvojnat pokrov H gld. 2d kr. Ainer. double slata reroou-
toirka z lepimi 3 gravir pokrovci 3 gld. Lb kr. Za vsako aro 31etno pi.meno jamstvo.
Po povzetju poiija. '61 1
S. KOHANE Utoz ur Kukov it. 358.
Za nengajajoce denar nazaj. Nešteto ponaroČil od doHto,aastvenikov in dr. Cenovniki zastonj in poštnine prosto
V v w v c
oprono in osnaženo 7>k$ od 45 kr. naprej
182—7
prodala
C. I. Hamann
v £jubljani.
kobila za pleme
čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme. Ponudbe je poslati pod „Kobila za pleme" na npravniStvo „Sloveu skega Narodau Ml-4
Gostilna pri .FRGOLINU
na Emonski cesti it 11.
U soboto, dne Z9. februarji
domača plesna veselica.
Začetek ob sedmih.     Vstop prost.
Za dobro pijačo ter gorko in mrzlo kuhinjo se jamči. 764 - i
Za obilen obisk se priporočata
ANTOM in IVANKA ŽEPA.
Premog
in
728-,
prodajam  po  najnižjih   cenah od 25. februarja napre], in sicer
50 K§ 1° trboueljs. premoga o kosih        150 R 5o k$ orehov, premoga 1.20 K cele uozoue po     140 R
7* progar
7 (pri Sv.
Linhartove
ulice štev. KriStoiu)
Cea. kr. avatrijaka
državno železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od (ine 1 Oaaoa Is d|abl|aae )nft. saLi
-*OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, hiž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. f 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje. *-00 pred poldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Pi
'rago. '40 predpoldne
Osebni vlak v smeri jorice ijak, (čez Pod-
jesenice. Trbiž, Beljak luž žel., Gorico drž. žel., Trs drž, ieln Be rožčico) Celovec. ob popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 1.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž, žeh, Trst drž. žei., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. -tO iwe6er Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
"'30 sveOer- Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
3«ao ponoei. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel-, Gorica drž, ieL, Trst drž. tel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is Izubijane dri. kolodvori
F-28 ajutrsj. Osebni vlak v Kamnik, e-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik f'io z večer. Osebni vlak v Kamnik v, 50 porodi. Osebni vlak v Kamnik. (Sarr. ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
aonotf v L!n»l|aao |vs. sol. t
0-G8 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka ju*
žel., Trbiža, Jesenic, 8-34 zjutraj. Oj
Gcrice, Trsta. Osebni vlak iz Kočevja, Straž - | Toplic, ;<•! dolfovega, Grosuplja. 11*10 predpoidne.   Osebni vlak   iz Prage.| Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčk. in Trbiž, Gorice drž. želj, Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak ia Beljaki juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (če*
Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trst« dri žel. Jesenic
e>BO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (če* Podrožčico) Jesenic.
8.37 iveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Strar Toplic, Kudoilovega, Grosuplja.
8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žcL,| Jesenic.
ii oo ponoOl. Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) T«.: drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
Donocl v Ljubljano dri, koloti
d-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. I0-09 predpoidne. Osebni vlak iz Kamn . o O zveOer. Osebni vlak iz Kamnika. 9-59 po ne Al. Osebni vlak iz Kamnika. (Sa. ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) |
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srec evropejskem času.)
C. kr, ravnateljstvo državnih želeinic v Trsta
!akaj v tujini iskati,
*e najboljše pred pragom leži.
-a pianinškova pražena kava
se*je vpeljala v kratkem času širom sveta.
Br-
In zakaj 9 9 ?
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena.
er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantična.
er je prosta nezrelih in nezdravih zrn;
tato zdravju neškodljiva, er je nailidatnejsa zato najcenejša.
1 Jd"bl3a\33slca» Tre)lisa. žgralnica kave
KAREL PLANINŠEK £ittbljana9 Bunajska ctsta9 nasproti kavarnt Efrope.
»prejeaaa savsrevaaja ljenja po ■sjrsssevva pod teke esiaelejr pegejtf ne draga savsfovalaies Zlasti Je savarovsate ss deiivffe steaMoeM se
Vaek |aea. ta^ S» J^jj«*» ^fjft, pvevtee ae ejvjejeee«.
„SLaVIJH"
• iii.m.« lavtrovolno v Pragi.
38^48.074-T« K. \x+*>*wJlHutfM.. hi kapitaa> 91.936.993-78 K.
Pa vattkosti draga
^a^^^^^»a^4 oidessaea w
7. a ▼ aorte
potarahe
Uiiva
Jjsaajaielj in odgovorni urednik: Raito Pu«toslemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne^.
A4