mM) te —d M* PROSVETA Uvešallkl te -n IJCTO—^ m GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Koliko je vreden^l protivojnl pakt? Tekst Kellogg-Briandove multilateralne pogodbe, o kateri pravijo, ds odpravi vojne* Washington, D. C.—Besedilo pakta za odpravo vojne, ki ga je 27. avgusta podpisalo 15 dežel v Parizu, je sledeče: ''Predsednik nemške države, predsednik Združenih držav a-meriških, njegovo veličanstvo kralj Belgije, njegovo veličanstvo kralj Velike Britanije, Irske in britskih dominijonov za morjem in cesar Indije, njegovo veličanstvo kralj Italije, njegovo veličanstvo cesar Japonske, predsednik republike Poljske in predsednik čehoslovafike republike,— globoko se zavedajoči svoje slovesne dolžnosti, da je treba povzdigniti blagostanje človeštva,—-pridobljeni za idejo, da je prižel čas, ko se je treba odprto odpovedati vojni kot instrumentu narodne politike in za vedno obdržati prijateljske od-nošaje med ljudstvi,—prepričani, da je najboljže, če se vse spremembe v medsebojnih Od-i nošajih dosežejo mirnim potom t 'in da vsaka dežela, ki se v bodoče posluži vojne za izboljšanje svojih interesov, izgubi pravice ln koristi, ki so zajamčene v tej pogodbi,—upajoči, da se vse ostale dežele na svetu pridružijo temu človečanskemu koraku in se tako vsi civilizirani narodi sveta odpovejo vojni kot instrumentu narodne politike,— ho sklenili, da se v ta namen sestavi in sprejme godba po njihovih cih: sledeča po-pooblaščen- minister MarlnkoviČ je podpisal ^ ^ w pogodbo po kratki kabinetni »oJM^Movrt^jeTudi o'trspeMh. Visoke stranke v tej pogodbi svečano izjavijo v imenu svojih ljudstev, da obsojajo vojno v svrho reševanja mednarodnih »porov in se tem potom odpovejo vojni kot instrumentu narodne politike v odnošajih med se-boj. t jk . Drugi člen. Visoke pogodbene stranke se strinjajo, da poravnanje ali rešitev vseh prepirov ali konfliktov kakršnegakoli značaja, ki se morda pojavijo med njimi, se ne «me nikdar doseči drugače kakor z mirnimi sredstvi. Tretji člen. Pogodba mora biti ratificirana po visokih strankah, imenovanih v uvodu, kakor zahtevajo njihove ustavne določbe, in postane veljavna med njimi kakor hitro bodo vse ratifikacije de-IHjnirane v Washingtonu. 1'oKodba, čim postane veljavna kot je gori navedeno, ostane '«lprta za vse druge dežele, da st' Ji pridružijo ne glede koliko časa traja čakanje. Vsaka prošnja za pridružitev se predloži v Washingtonu in pravtako ratifikacija, nakar poetane pogodba« takoj veljavna med novo stranko in vsemi prejšnjimi strankami. l>oltnoat vlade Združenih dr-ž»v je, da požlje vsaki vladi, 'm< novani v uvodu in vsaki na-(,*ljni vladi, ki se kasneje pridani za podpis, po en certifiran "ti* i*»godbe in potrdilo ratifi-kac'je čim jo prejme. , Pogodba se predloži v podpis v angleškem in francoskem je-fiku- M »ta oba enakoveljavna, n Potrjena mora biti s pečati. v Parizu dne 27. avgusta v "tu 1928.»* T" je pogodba. K»j je zdaj s to pogodbo*^ mhenju državnikov in zve-'»•ncev v mednarodnem pravu [*»K. — Premogovniški podjetniki bodo kmalu podrli naprave, kjer se izbira kamenje od premoga. Teh ne bodo več potrebovali, kajti premo-garji, ki so upoaleni pri Jeddo Coal kompaniji, morajo sedaj opravljati to delo Še v rovu. Dečki in starejši delavci/ kateri so imeli doslaj zaslužek pri tem delu bodo odslovi jeni. ker jih drui-ba ne bo več rabila, j Pred vhodom v rove in drugje je dala družba nalepiti lepake, s katerimi poživlja premogarje, naj sodelujejo z njo ln da nakladajo le čisti premog v vozičke, Češ, da bo na ta način kom-panija dobila nasaj trg, katerega Je v zadnjih letih izgubila. Premogarji so s to odredbo zelo prizadeti. Ko nalagajo premog vozičke, morajo paziti, da ne pride noben kamen med premog. Vse kamenje morajo premogarji skladati na stran, da ga lahko kaaneje pokažejo preddelavcem ln superlntendentu. ki nadzorujejo delo premogarjev. Vse to posebno delo morajo premogarji storiti brezpalčno. Premogarji ae pritožujejo, da jih je družba s toovo odredbo prisilila, da store več dela, za katerega ne dobijo nobenega plačila. Pri tem se jih pa še prav suženjako priganja k delu. Najhujše ja v sedmem premogovnem dtstriktu, ki je bil radi priganjaštva znan še prej, pred-no ae je posrečila ustanovitev rudarske organizacije v dotič-nem okolišu. prida »dar v Bostona Sodiščne uradnike je le aram, zato ne bodo tožili profesorja. Boston, Mass.—Blasfemlčne-ga procesa na temelju 231 let starega tak on s iz časov sežiganja čarovnic v Maesachuaettsu proti filozofskemu .profesorju dr. Horaoe M. Ksllenu ne bo. Zaporno povelje proti profesorju. ki je bih obtožen bogoklet-stva radi tega, ker je zadnji teden rekel na Sacco-Vanzettljevl spominski prireditvi, da Ja bil Krlst anarhist, Je bilo 28. t. m. preklicano. Uradno pojasnilo se glasi, da Moraaas, mahiiki dslav* ski vodja, na planain Pojavil ae je na detevakem ae ataaku, da vidi avet, da nI nikamor pobegnil. Mežico Oty, 29. avg.—Uria Morones, predsednik Mehiške delavske federacije, vodja delavske stranke v Mehiki in bivši minister trgovine, dela in industrij, katerega so delavski nasprotniki obdolžili, da je zapleten v umor Obregona, se je včeraj pojavil v institutu socialne znanosti v glavnem mestu, kjer se je vršil sestanek v počaat gostu, delavskemu voditelju te Japonske. Morones je v svojem govoru dejal, da je s svojo navzočnostjo pokazal, da ni nikamor pobegnil kakor so nasprotniki hoteli uve-riti mehiško javnost. Rekel je tudi, da nima nobenega vzroka, da bi zapuatil Mehiko, pač pa bo nadaljeval boj v imenu delavstva in podpiral vlado Calleaa. Morones prav zdaj vodi stavko telefonlstk v glavnem meatu. Stavka je tako uspešna, da Ja ves telefonski promet v glavnem mestu ustavljen In Erlckson Te-lephone Go. se bo morala pogajati s stavkaricami. Dvanajst obtožencev v zvezi umorom Obregona Je včeraj izjavilo, da sa ne čutijo kriva. poljski konvanoljl Reakcljonarji obtožili napredno frakcijo, da je v elužbl boljše vike*. Chicage.—Konvencija Poljaka narodne tveze, kf se vrši la teden v hotelu Sherman, je letos prav tako razdeljena v dva tabora kot Je bila lani, ko ae Je bila razcepila v dve konvenciji, na kar je moralo sodišče narediti mir. Letos je toliko razlike, da je napredna stranka na krmilu ln nazadnjakl, ki so lani vladali, zdaj napadajo gi; odbor, katerega je sodišče priznalo kot pravilno izvoljenega na lanski konvenciji. Na seji v torek Ja nazadnjaška stranka obtožila gl. odbornike. da so boljševlkl, ki hočejo porabiti 17 milijonov dolarjev jednotlnega premoženja ga re volucijonarno propagando. V tem smislu tudi pišejo odboru nasprotni ameriško-poljskl Usti. Gl. predsednik Felix Oabarek je odgovoril, da Ja vae to navadno natolcevanje, pač pa bi ae na-, zadnjaki radi polaatill blagajne, katero bi potem tratili ta politične boje na Poljskem. Izvo- AMERIŠKE IE TOK PRIHAJAJO M KITAJSKO bo državni pravdnik prej prežtu diral dotični zakon Iz leta 1697, Če Je še kaj vreden, predno bo storjen kak nadaljnl korak. To znači, da najbrž ne bo nobene akcije. Dr. Kallen Je bil v Be-thelu, Conn., ko Je Izvedel, da Ima biti aretiran. Takoj je br-zojavil policiji v Boston, da pride sam tja. Profesor Je Že na-1 Glasovi jel odvetnika in se veselil ime nitnega procesa. I jen Je bil odbor treh delegatov, da preiščejo kaj je raanlč« na obtožbi. lirajo proti vitafonu o stavki v klnoteatrih. člksšklh Ktsvka pekov v Jeruzslemu. Jeruzslem, Pslestlns, 29. svg. —Judovski in srsbski pekovski I to Je "godbi ns platnu, delavci v "svetem mestu" so za- reči filmi se uvajajo v vsa večja Chlcago.—Unija člksšklh mu-zikantov je začela ofenzivo proti uvajanju vitafona v gledališčih, Govo- št raj kal i na predvečer muslimanskega praznika za skrajšanje delavnika Iz 12 na 10 ur. Delavci se pritožujejo, da so morali zadnje dni delati tudi 15 ur dnevno v pripravah za praznik. lastniki pekarij so zsčell nsjemsti stavkoksze, tods stav-karjf so odgovorili s sabotažo. kinogledališča In ker je v filmih tudi godba, se lastniki branijo nadalje upoštevati običajne orkestre v teatrih. To pomeni, da muzlkanti izgube delo. Ker zdaj potekajo pogodbe med unijo in gledališči. Je nastal velik spor radi novih razmer. Muziksnti zahtevajo stare pogoje kljub vi- če jo jeleni In psi. je odšlo v le-'grupo. dene puščave Grenlandije, da poiščejo ameriška letalca Hassella in Cramerja, ki sta izginila 19. Polivajo moko z oljem v vseh (tafonu ln se zanašajo ns odrske pekarijah. v katere morejo u- 'klavce In operaterje filmov, da j pojdejo z njimi na štrajk. če bo itrebs. i i fttsvks v Illinois teatru v pon-'deljek zvečer je bite zmagovite Š2 Gevemer Hev. DekoU m siri. ___M H Bismsrck, N. Dsk,—A. G. svgusts ns' poletu iz Rockforda. Soriie, govemer Severne Dako-III. v Stockholm In mogoče pri- te. je 28 stala kje v Grenlandiji. * hibo. kr»meateto> aretiranih Poljake«. Varšava, 29 avg.-PollclJa Jtlg^j* jf včeraj v ped te v več kot sto sta. I ™uiikMnU,y kot je sahtevste novsnj V s rite vi ln aretirala t. m. umri ra srčno 92 dosdevnlh komunističnih ' tatorJev. flpMfN It TlflVfia I Delavci na KitaJakem delajo šestnajst ur na dan. »V tovarnah je uvedeno otroško delo. Povprečna mesečna mes-ds je od pet do deset dolarjev. New York, N. Y. — Ameriški delavci, ki so organizirani v kompanijskih unijah, bi storili sebi koristno delo, ako bi študirali delavsko situacijo v tovarnah na Kitajskem, kjer Je delavstvo neorganizirano in kjer se produkcija vrši po sltčnem sistemu, ki ga ameriški podjetniki nasivljajo "ameriški načrt". Povprečni delovnlk v kitajskih industrijah je šestnajst Ur. V svilnih tovarnah v Sangaju, kjer so v večini uposlene ženske In otroci, se v času zaposlenosti poletnih mesaclh raztegne celo na dvajaet ur. V rudnikih delajo kitajski rudarji od dva-najst do osemnajst ur na* dan. Delavci v kitajskih indusferi-jalnih središčih prijemajo od pet do detet dolarjev mesečno. V nekaterih Industrijah ja mezda še nižja. Od omenjene vsote »rajemajo delavci od enega do ;reh dolarjev v denarju, ostalo se Jitt Izplača v živilih kot riž, koruza ln fižol. Otroško delo je uvedeno v vseh kitajskih podjetjih. Matere rodijo otroke v tovarnah In jih Jemljejo s seboj na delo vaa-ko jutro. Otroci se gugajo v ti* be|l nad stroji, na katerih delijo njih matere, in vdihavajo strupen tovarniški srak do večera. Otroka, ki ne timrtjo v mladih litih radi zanemarjanja ali stradanja, čaka prilika, da dobe, kadar nekoliko odraatejo, delo v tovarni, za katero prajtmajo od diMt do petnajst centov na uro, in delajo šestnajst ur na dan. V podjetjih, katere lastujejo Kitajci v ftangaju, dela 18% o. t n.k, v angleških Jih je 17'*, v Italijanskih in francoskih Je p* zaposlenih celo 46% otrok. V nekaterih tovarnah delajo ti o-troci samo za hrano in še ta Je pičla. Bedsmdeset odstotkov kitaj* skih delavcev ne (»osna nikaklh nedelj In praznikov. Nekateri praznujejo te kitajsko novo loto. Protektivni delavski postavi ao ntpoanana reč v Kitajski. Varnostne naprave v tovarnah, kar Je nikaj izrednega, kjer ao, so zelo pomanjkljiva, v večina tovarnah jih pa sploh nI. Delavci spijo kar na zemlji blizu tovarne, ker njih pičla mezda na za&stuji, da bi al oikrbell stanovanji. Nekateri si zgrade kolibe,Iz bambusa In trsa, katere Jih nakollko varujejo pred vremenskimi elementi. O sanitarnih napravah nI niti govora. To Je "ameriški načrt," za Ha-terega se zavzemajo ameriški kapitalisti. Na Kitajskem so podjetniki neodvisni gospodarji v svojih podjetjih. Delavci nimajo nikaklh pravic; njih življenja 4> v rokah tovarnarjev. Ameriški dstevci, ki so organizirani v kompanijskih unijah, se morajo zamisliti v položaj kitajskega delavstva, da bodo lahko realizirali situacijo, katera nastane v podjetjih, v katerih nimajo delavci nobene besede, In v katerih je podjetnikova volja vrhovna oblast. Pridružiti sa morajo delavski organizaciji, dokler je le čas, kajti ameriški kapitalizem Je pridno na delu, da uvede v vseh svojih podjetjih openšaparat vo. V Združenih državah se Je organiziral odbor, ki bo skušal nuditi pomoč prizadevanju kitaj-•kegs delavstva, da se organizira proti napadom podjetnikov ln mllltaristov, ki so sedaj na krmilu kitajske vlade. •NT B. Lavaials A ve. 3TEV.—NUMBER 201 Čikaika dalavska mM Zelesnlčar ji odprli urad v Chica-gu. Predsedniška kandidata povabljena kot govornika na proalavo na Delavaki dan. Voanikl lsvojevaJJ povišanje meade. Chlcago. — Sprevodniki in vlakoapremni železniški delavci so odprli avoj urad v Transportation poslopju. — Železničarji so odglaaovall s veliko veČino za stavko na zapadnih železnicah. Odločitev glede tega vprašanja bo izrečena 2. sept. — Ustniki železnic ao Imeli v drugi polovici leta 1927 9% več profita, kot pa v prvi polovici. Domneva se, da bodo ekatra profitl v tekočim letu doaegll vsoto 27 milijonov do-larjav. Železničarji smatrajo, da so upravičini do povlška kot nagrado, kor so s svojo službo pripomogli do velikega profita, katerega žanjejo železniške družbo. • » Strojevodje v čikaškem okrožju ao prejill obveatllo Iz glavnega stana v Clevolandu. da bo v kratkem razpisan poseben ases-ment. Bratovščina laletnlčar-Jev Jo napravila velik korak naprej glidt svojih inviitlclj od iliga lita. Potihni ases-ment bo razpisan kot končni korak, da se bratovščina izvleče it situacije, ki ji v lanskim It-tu ltgjedala zelo resna Rezerv-na sila bratovščine ln odločnost članatva sta srečno prestala nevihto, ki je bila ena najhujših v sadnjtm času. Uradniki Člkaškt delavske federaciji ne gojijo nobenega upa* nja, da bi Hoover ali Bmith spri-Jela njih vabilo, d« nastopita kot govornika na proslavi na De-tgvskl prszndr, M i* bo vrM» v Vojaškem stadionu. Uradniki federacije pričakujejo, da m bo proalavt udtltžllo najmanj ato tisoč ljudi. Ako boata omenjena sprejela vabilo, bo B. N. Nockels, tajnik Clkaške federacije, povabil tudi Norman Tho-rnass, predsedniškega kandidata socialistični stranki, da nastopi na prlrtdltvi. > Voanikl, ki prevažajo perilo in so člani lokala It. 712, so Uvo-Jevall $2,50 tedenikegt povlška. Njih tedenska mttda Ja aedaj 942.50. Vsako leto dobi tudi dva tadna počitnic • polno plačo. Privatna trgovlaa vadao bolj liginfa v Rasiji 78 odstotkov potrobščia nabav I jenih v zadružnih predajal Moakvs, 29, avg.—Kakor Je razvidno is pravkar objavliene statistike, kupujeta ruski delavec In kmet 78 odstotkov vsakdanjih potreblčin v zadružnih In sovjetskih (državnih) proda-Jalnlh, dočim privatni trgovci prodajajo samo le 2t odstotkov. Obleko, obuvalo, platno In živila kupujejo dandanes Rusi v ogromni večini v zadružnih prodajalnah. Te številke kažejo, da privat-na trgovina v Sovjetski Rusiji izginja bolj ln bolj. Statistika dalje kaže, da povprečna plača delavca v Moskvi znaša danes 64 rubljev ($82) mesečno In moskovski prebivalio potroši povprečno 45 rubljev samo sa hrano mesečno. Japonci h u jokajo Kitajce na d* vllno vojao. ftangaj, 29. avg. _ Nacionalistična vlada obtožuje Japonce, da financirajo novo civilno vojno v ftantungu. V ta namen so oborožili pristaše generala čaag Cungčana. bivšega vojaškega governerjs v laatunskl provinci. Vlada Ja odrtdila. da gra "krtet-Janski" general Feng Ji s svojimi četami tja In vstajo. LL. FSOBVITI ČETBTEK, SO. AUGUSTA. PROSVETA GLASILO SLOTKNSIB NABODNB PODPOBNI IDKOTI LAIVRIHA SLOVENSKE NABODNB PODPOBNB JBDNOTB ■ ^mmBmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmam "PROSV1TA" Ai "THE ENLIGHTENMINr OrgM W tte SWtmm Nstlsssl Spite a«bser IpOoo: UniUd Ststss fssr; Ckk »fo |7 A0. sad forcigs ecjuntil^B P^tt MBMBEft OF TI B FBDfcEATKD PMSS ■M«. v sSlepsje s. pr. (Js« --<--M- A. - — — »te-lMS) pslsc v*šsf« Ismss ss asstovs ZAKAJ SE PODJETNIKI ORGANIZIRAJO? Marsikdo ševerjanie, da se podjetniki organizirajo samo zaradi tega v podjetniških organizacijah, da znižajo ali odpravijo medsebojno konkurenco in da spravijo svoje produkte laglje v denar. Na tem je nekaj resnice, ampak ne vsa. Zgodovina delavskega gibanja pripoveduje vse nekaj drugega in sicer to« da podjetniške organizacije služijo za preprečenje organiziranja delavcev v strokovnih organizacijah, ponekod pa tudi za oviranje delavske politične organizacije. Podjetni nimajo le svojih industrijskih organizacij, ampak imajo še druge, ki vse skupaj ovirajo organiziranje delavcev. Te organizacije imajo nalogo, da preskrbe stavkoka-ze in stavkolomilce, ako sa zahtevajo. Importirajo oborožene čuvaje in pobojnike ob času stavke. Ti čuvaji in pobojniki imajo nalogo zldmiti vrste piketov, jih izzvati k nemirom. Ako ima podjetnik veliko naročil ob času stavke in jih ne mdre izvršiti, ker ne more dobiti zadostnega števila stavkokazev, tedaj organizacija skrbi, da njegova naročila izvrši drug podjetnik. Podjetniška organizacija skrbi, da se na sodiščih vlo-še peticije za sodnijsko prepoved. Njena naloga je tudi, da skrbi za prehrano, prevažanje in prenočevanje stavkokazev. Skrbeti mora tudi za parlamentarne zakulisni-ke, da preprečijo v zakonodajnih zbornicah zakone, ki služijo delavstvu ali pospešujejo napredek. Delo podjetniške organizacije je obširno, kajti skrbeti ima tudi za to, da je spijonaža dobro organizirana med delavci in da so uvedena dobre črne liste, V katere pride delavec, ki agi-tira med svojimi tovariši za delavsko organizacijo ali na drug način kaže, da^ni pohleven hlapec svojega gospodarja in liže palico, ki ga^tepe. Podjetniki, ki niso izredno gospodarsko močni in ne zaposlijo po več tisoč delaycev, imajo v podjetniški organizaciji najboljše orodje za boj proti delavcem. Kaj bi bOi podjetniki brez takih organizacij? Nič! Njih moč bi bila šibka in ne mogli bi se trdovratno vpirati organiziranju delavstva. Podjetniške organizacije se seveda dele v'lokalne, državne in narodne. Vrhtega imajo pa še druge organizacije, ki zastopajo koristi podjetnikov, kadar to za~ htevata podjetniška solidarnost in korist. Skoraj v vsakem mestu je trgovska zbornica, te trgovske zbornice so sopet med seboj svezane v državno organizacijo in na to v narodno organizacijo—trgovsko zbornico Združenih držav. Ta organizacija je nekakšna rezerva ob Času majhnih in velikih stavk, ki deluje lokalno, državno ali pa narodno, kot zahtevajo interesi podjetnikov. Pri zakonih, ki koristijo delavstvu, U organizacija podjetnikov pride skoraj vedno na pozorišče.. Ako je treba skrajšati zakonitim potom delavnik za delavke, ali izboljšati odškodninski zakon, zaščititi mladoletne delavce, podaUšati obvezni šolski poduk za mladino, tedaj U organizacija skoraj gotovo izreče svoj veto. Do danes še ni bilo čltati, da so se trgovske zbornice potegnile za postave na eden ali drug način, ako ti zakoni res koristijo delavstvu. Ob času političnih kampanj in volitev izrekajo podjetniške organizacije kdo naj bo kandidat starih političnih strank. Do danes niso trgovske zbornice priporočale takih, o katerih so bile prepričane, da bodo zvesto služili delavstvu in neomajno zagovarjali koristi delavstva. Mogoče je bila kje v kakšnem malem mestu lokalna izjema, toda narodna organizacija tega do danes še ni izvršila. Medtem ko se podjetniki organizirajo in priznajo zase pravo do organizacije, ravnotako odločno se podjetniške organizacije bojujejo proti organiziranju delavstva. Do danes še niso podjetniške organizacije odprto nastopile proti takozvani pogodbi "politega kužka/* a katero se delavec, ako jo podpiše, odreče v ustavi zajamčenim pravicam. Namen podjetniških organizacij je za vsako osno ovirati organiziranje delavcev. Kdor tega ne verjame, naj opazuje delo raznih podjetniških organizacij in prišel bo do drugega prepričanja. Iz Savla bo postal Pavel - Dspis biviega premegerje. Mihraukee. Wte — Kot mnogo drugih prsmogarjev is države Illinois, aem te tudi jez odločil, ds si poiščem kruha v mestu. Najprej sem se obrnil z rojakom Pr. Loncnarjem in soprogo v Chkago. Tam smo obiskali gL urad Slovenske narodne podporne jednote, kjer smo bili prijazno sprejeti. Brst Godins nam je drage volje razkazal vse urade ter predstavil oaobje. V tisksmi me je posebno zanimal tiskarski stroj, ki je, se mi zdi, skoro ifsioben rudniškemu stroju za kopanje premoga, samo da a* kolesje bolj počasi vrti. Zatem smo se podali k našemu staremu znancu, k bratu J. Ma urinu na De* Plaine*. Rojak Maurin in soproga sta nas prijazno sprejela in tudi pogoeti-la. Qn je bU tudi nekdaj pre-mogar, sedaj pa, kakor sem videl, je prav na dobrem stališču, kar mu k srca privoščim in mu želim še nadaljne sreče. Lepa hvala obema za gostoljubnost! Odpeljali smo še v takozvano slovensko - štajersko metropolo Milaraukee, kjer smo se ustavili pri dobro znanem rojaku Johnu Berčunu na West Albsu, Wis. John in njegova soproga sta nam stregla in naju z veseljem sprejela. Ostali smo tam kar štiri dni. Da bi se ne bila tako hitro poaušUa klet, bi prav gotovo še dlje tam oetsli, tako smo jo pa odkurili v Milwaukee za delom. Dobil sem delo pri Simons Rody korporaciji. Kdor še ni težko delal, nsj tukaj poskusi, in jamčim, da se mu bodo do dobra udje zmehčali. Dala se nič več kot 13 — 14 ur na dan brez vsakega odmora. Delam tukaj ie mesece dni, pa se mi niso še roke privsdile. Pero držim tako, kot bi imel metlo v rokah. Drugič kaj več o delu, ker danes (nedelja 26. avgusta moramo vsi na piknik Federacije lokalnih društev SN-PJ. — Joe Widmar. Zavednemu delavatvu v premišljevanje. . Duluth, Minn. — Norman Thomas, kandidat socialistične stranke za predsednika Združ. držav, bo govoril v Duluthu dne 7. septembra ob 8. zvečer v Moose Temple dvorani, 418 W. Superior street. S Thomasom bosta tudi August Claessens in McAlister Coleman. 8 tem bo dana občinstvu priložnost, ds bo slišalo glas socialistične strsn-ke, to je: glas delavske stranke, ki je edina, da ima platformo na sdravi |xxilagi. Občinstvo je s tem vabljeno, da ae udeleži tega shoda; vabim tudi sodruge in aomišljenike iz Šeleznega okrožja, komur je mogoče priti v Duluth na te večer, da pride, kajti tel ne bo nobenemu, ker malokrat Imamo priliko slišati govornike, ki imajo vpogled v politično situacijo z vidika poštenoati in pravice. Demokrat je in republikanci nas bičajo že precejšnjo vrsto let, kar se pa godi od le^ 1014 naprej, pa prekaša že vse meie, in Čas je tu, da ae delavstvo zdruši (n napravi konec demokrat-republikanski korupciji, in da vzame vajeti v svoje roke! V jeseni se bo videlo koliko^ ss je delsvstvo naučilo do tega leta; videli bomo Inteligenc<> "svobodnih" ljudi po tem. ko se bodo šteli glasovi. V velemestnih listih vidimo dan sa dnevom imena Hoover In Smith. Zakaj pa to ftolto časopisje (če se more tako imenovati) ne omenja Thomasa? Za to. ker ve, če bi preveč pisali o njem ter o programu socialistične stranke, da bi se delavstvo le mogoče prebudilo in bi oddalo glasove Thomasu, kar bi bilo v škodo veliki denarni možnji ter v korist delavskemu rasredu. Kapitalistični stranki bosta potrošili v tej kampanji do dvajset milijonov dolsrjsv. Darovani bodo is velike denarne mošnje. ki jo je napolnilo umako in ročno delavstvo, po vrhu bodo pa delavci Še posebej darovali s tem. da kupujejo znaks Smitha te Homerja v tOc prodajalnah. Kaj pa prispevki delavcev sa kampanjo soc 1*1 Ulične stranke? Koliko boste dali delavci za va šo stranko? Socialistična strsn-ka, če W mogla doMfi vsaj pol milijona dolarjev, bi bila v stanu prinesti svoje govornike v vse kraje Zdr. držav, in še bi ji nekaj oet*k>- Slovanski delava, podpirajte to stranko kolikor morete denarno in moralno, da bomo vsaj enkrat lahko rekli, da smo delovali h kupno za svoj« interese. Vabim še enkrat, da pridete na shod poslušat dobre govornika. Zadnjič sem čital v Duluth News Tribune, da so čikalki Jugoslovani za Hooverja. Seveda je umljivo, da vsi niso, pač pa je bilo precej uglednih Slovanov | imeni oanačenih, za kar seveda imajo pravico. Ali med temi imeni je bilo ime mladega rojaka, mojega prijatelja 8. redne konvencije SNPJ, kar me je teko iznenadilo, da sem prečrtal trikrst in še ne morem verjeti, ali je to resnica ali ne. Danes pa vidim rsvno v istem listu, da je SS profesorjev poslalo klic ves« šolam ter učiteljem da naj podpirajo Nor-kandidata ma-ahetlčne stranke, in te klk je bil podpisan pe profesorju Paul Douglaau a čikažke univerze. Torej, ameriški intelektualci so za Thomasa. slovenski pa — m Hooverja. Upam, da se bo pred volitvami obzorje bolj ščistilo ter da bo delavstvo toliko spregledalo, da bo oddalo ovoje glasove socialističnim kandidatom. Tukaj, delavci, ie vam ni treba bati, da vas bo jeklarski vohun zatopil, kajti nobeden ne bo vedel kako glasujete. Naprej za socializem ! — J. Kobi. Vrtna zabava Narodnega doma. Indianapolis, Ind. — Slovenski narodni dom priredi dne 1., 2. in S. septembra vrtno zabavo na prostoru Slovenskega narodnega doma. ^ Uljudno vabimo vse Slovence in Hrvate iz naselbine in bližnje okolice na veliko udeležbo. Za lačne in žejne ter zabave željne bo preskrbel — odbor SNU. NOVI NASLOV JU606L0V. KONZULATA V CHICAGU. Urad jugoslovanskega konzulata (kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev) v Chioagu, 111., naznanja, da s 1. oktobrom preseli svoje pisarniške prostore na sledeči hovi naslov: Cosulafts General ef the King-dom of Serbs, Croats and Slovence, 840 No.Michlgan avenue, Koom 410, Chicago, IIL PROBLEMI PRISELJENCA. Veterani morejo (zahtevati odškodnino do C. aprila 1930. ■ ■ < * , Vprašanje: Ali je na kak način mogoče sa bivšega vojaka v svetovni vojni, da bi vložil proš njo za kompenzacije, ako je že preteklo pet let, odkar je postal onesposobljen?—E. F.t Fresno, CaL Odgovor: Veteran's Bureau je ravnokar podaljšal, rok do 6. a* iPrila 1980 sa vložitev prošenj za odškodnino* ki jo bivži vojaki avetovne vojne zahtevajo za o-nesposobljenje, nastalo po odpustitvi is vojake. Treba pa navesti tehten raslog. zakaj ni bila prošnja vlošena v roku petih let po nastalem onesposobljen ju. To treba razlošiti v obliki zaprisežene izjsve alf Ida vit) pred o-k rajnim uradom (Regional Office) veteranakega urada. Medpartameaterci ssključili Berlin. 29. avg. — Kongres Interparlamentarne unije je bil včoraj zaključen. Na zadnji seji so s precejšnjo emfazo satire razpravljali o Wilsonovem principu 'samoodločevanja narodov.* o katerem so zaključili, da je še danes le prašna fraza. Mnogn narodov je ša, ki ne smejo sami odločevati o svoji usodi. Palestina odpravi berače. Jeruzalem, 29. a vg.—-Armada beračev, ki* še stoletja poseda okoli "svetih krajev" v Jeruzalemu. se bo morala seliti. Palestinska vlada namerava prepovedati beračenje na javnih msstih. Ptstefci aaariškft državljanov Vprašanje: Ožeigeo sem z. vdovo, ki ima dva majhna otroka. Ona in otroka živijo v starem kraju. Nedavno sem postal ameriški državljan. Ali morem poslati po ženo in otroka kot priseljenca izven kvote? Ali bi bilo lažje dobiti vizo za otroka, ako ju zakonito adaptiram ? — B. K Harrisburg, Pa. Odgovor: Vaša šena je upravičena do priseljeniške vise izven kvote, ali ne njena otroka. Ona morata priti le kot kvot na priseljenca. Adopcija ne bi nič pomagala* kajti le oni adoptira-ni otroci vživajo iste pravice, kar se tiče priseljevanja, kot lastni otroci ameriških državljanov, a-ko se je adopcija zakonito izvr šila pred dnem t januarja 1924. Vaša žena pa more po svojem prihodu v Ameriko zahtevati, da se njenima otrokoma prizna pravica do prednosti v kvoti. Tako pravico imajo vsi inozemci, zakonito pripuščeni v Združene države. Naj takoj pošlje otrokoma "affidavit of support," na kar naj se otroka priglasita na ameriškem konzulatu. Na drug: strani pa more Vala žena po 4-noletnem bivanju v Združenih državah postati sama amerišl^a državljanka, na 1car bo imela pravico zaprositi za izvenkvotno vizo za svoja otroka. Pristojbine za vizo. Vprašanje: Koliko je treba plačati za priseljeniško vizo in koliko za vizo nepriseljencem? —A. D., Joliet, 111. Odgovor: Redna pristojbina, za priseljeniško vizo je $10 namreč $1 za prošnjo in $9 za samo vizo. Pristojbina za vizc za nepriseljence (osebe, prihajajoče začasno v Združene države radi posla ali_zabave) pa j( različna. Viza znaša namreč to Uko, kolikor drŽava, N h kateri potnik spada, zahteva za enake vizo od Amerikancev. Na pod lagi vzajemnih sporazumov m zahteva se nikaka vizna pristoj bina od neprlseljencev iz Albanije, Belgije, Danske, Estonije Jonske, Nemčije in Švice. Pri stojbina za nepriseljence iz Av atrije,' Luksemburga in Jugoslavije znaša $2, za ontf iz Por tugalske $3.50. Nepriseljepci ps iz Velike Britanije in Irske mo rajo plačati $10, kajti ti dve dr žavi nimata nikakega dogovora z Združenimi državami. ' | Tujerodni voliki. Vprašanje: Ko se sedaj toli ko govori o "fpreign vote' Združenih državah, bi se mogle doznati, koliko je pravzaprav teh tujerodnih volilcev najbolj številnih narodnosti v tej deželi —C. K., New York. Odgovor: Glasom ljudskega štetja od 1. 1920 je bilo v Zdru ženih državah 8,814,910 natura liziranih moških in 2,893,787 na turaliziranih ženskih, skupaj torej 6,208,697 naturaliziranih državljanov. Od teh 1,213,451 je prišlo iz Nemčije, 674,921 iz Ir ske, 509,561 iz Rusije, 487,689 iz Angleške, 423,692 iz Švedske 419,718 iz Italije, 302,635 iz Poljske, 238.032 iz Norveške 204,660 iz Avstrije, 158,660 Cehoslovakije, 127,539 iz Dan ske, 106,183 iz Madjarske, 58, 873 iz Finske, 88,816 iž Jugoslavije, 38,288 iz Litve, itd. Tre ba je pripomniti, da treba spi* jeti z veliko rezervo one števil ke, ki se nanašajo na one dežele glede katerih so nastale politične spremembe v I. 1918. Jako mnogo naturaliziranih državljanov, baje izvirno iz Avstrije al Madjaralv*. prihaja pravzaprav iz Jugoslavije. Mestno in i ne bil gjfl nikoli predsedniški kandidat ni-ti governer v New Yorku; bil bi ponižen hlapec in k večjemu "father," ako bi ga oče dal v višjo kloŠtrsko šolo. Tudi new. yorški "tenementi" in "gj^ walkr še niso nobena 1 p stva do visokih stolčkov; Če bi bili, bi danes milijon Smithov, Giovan-nijev in Goldschmitov kandidi-ralo za prezidenta. Lincoln ni velik radi tega, ker se je rodil v kabini iz hlodov. Ce bo Smith predsednik in reB kdaj velik — kar pa rie kaže — ne bo radi tega, ker se je njegov stari rodil v kolibi na Irskem. V New Yorku so druge raz-mere kot na Irskem in Smith je slučajno zajadral v politične kro-ge, ki so igračka v rokah mogoč-nih ekonomskih interesov. Znal se je prilagoditi tem krogom-, in ti krogi so ga dvignili na go-vernerski stolec ter mu porinili kandidatsko bandero v roke. Smith je plod newyorških, ameriških razmer, ne pa razmer ir-ske bajte. Ljudje, ki hočejo veljati a demokrate in si delajo reklamo z revščino iz primitivnega življenja, so bolni. Za odpravo revščine na edino pravi način nočejo ganiti s prstom. Potrebna jim je za politični kapital. ie mnogo večji od^ pritoka iz mesta V poljedelske okraje. Odhajajoči inozemci in dohodninski davek. Vprašanje: Bom kmalu odpotoval iz Združenih držav. Kakor slišim, si moram priskrbeti potrdilo o plačilu dohodninskega davka. Prišel sem v Združene države začasno na obisk. Ako moram plačati davek, koliko znaša? Prtxsim, razložite mi to. —P. O., N. Y. C. Odgovor: • Nik&k inozemec ne sme oditi iz Združenih držav, ako ne dokaže, da je vzadostil svoji davkoplačevalni dolžnosti. V to svrho treba priskrbeti si od davkarja (Collector of Reve-nue) potrdilo, da se je vzadosti-lo predpisom glede dohodninskega davka (income tax). Tako potrdilo (Form 10400) se ea-hteva toliko od inozemcev, ki so tukaj nastanjeni (resident), kolikor od onih, ki niso nastanjeni (non-resident). Vsi priseljenci, ki so bili pripuščeni v to deželo za stalno bivanje, se smatrajo kot "residents" in imajo pravico do istih odbitkov kakor državljani Združenih držav. Normalni davek na njihov obdavčljiv dohodek (t. j. na dohodek, ki preostaja po vseh odbitkih) znaša eden in pol odsto na prvih $4000, 3 odsto na prihodnjih $4000 in 5 odsto na ostali dohodek. Za nepriseljence pa znaša normalni davek 5 odsto za ves čisti dohodek po osebnem odbitku od $1500. Turisti, dijaki in drugi, ki so začasno pripuščeni, ne postanejo "residents" in morajo plačati 5 odsto na svoj obdavčljivi dohodek. Osebni odbitek (persor nal exemption) znaša za iste $1500, nsj bodo samci ali poročeni, in oni nimajo pravice do nlkakih odbitkov za odvisne ose-be (na pr. za otroke), ledina izjema velja za nenastanjence iz Kanade in Mebike. Nastanjeni inozemci, kakor znano, pa imajo pravico do odbitka za sebe v znesku $1500, ako so samci, in $3500,\ ako bo poročeni in živijo Bkupno 7 «e-no. in še do odbitka od $400 za vsako odvisno osebo, naj ista IZ HUMORJA V Puli izpreminjajo priimke takole: Ančič Anici, Grzetič Bani, Klansberger Chiusamonti, Perkovič Merani, Svič Marini, Schwarzer Neri, Sugar Raggi, Ujčič Bonomo. Temu se pravi "prevajanje priimkov v prvotno italijansko obliko." Pretepen in obsojen. V oktobru leta 1906 je bil v Buzetu napaden Ivan Klarič. Pet fašistov je navalilo nanj. Ranili so ga in zdraviti se jo moral dolgo sa. Klarič je zaveden Hrvat. U-to ga fašisti sovražijo in zato so ga napadli. Naravno, da je Klarič tožil napadalce. V Buzetu so bili obsojeni vsak na 50 lir glo-1 be. Eden je medtem umrl. Pri razpravi glavne Klaričeve. priče niso bile zaslišane. Trije napadalci so se pritožili proti globi in vršila se je druga razprava v Puli. Sodniki so oprostili to trojico in niso dopustili, da bi bile zaslišane Klaričeve priče. KlariJ je obsojen na plačilo stroSkov druge vrste. Fašistična justica. Napadalci si manejo roke od veselja, da smejo poljubno ubij«-! ti Hrvate. Predsednik bivše čitalnice f j Podbregu obsojen na dva m«*-ca zapora. V malem selu Pod-breg pri Buzetu so imeli čitalnico, kateri je predsedoval Anto« Rašpolič. Predsednik je bil J«; kim Rašpolič. Društvo je bib razpuščeno, predsednik in i*1* predsednik pa ste prišla P1*® stroge laške sodnike v Puli. R*; prava se je vršils v odsotnort ovaditeljev. Nihče ni bil pozvan za pričo. Državni pravdnikj« predlagal za oba RaApoltfa k* j mesečni zapor. Tožba in obsodba temelji na tem, da je bil* »* kinjena čitalnica kot druMvo nevarno za državo. Branitelj dr. Artusi je navajal, da j«* ^ " menjena čitalnica druAtvo v lu 5 do 6 hiš, kjer so čitsli tarako Riječ," "Edinonf "Azione." Pri preiskavi so »J* samo te liste in nekaj sabsvs* knjig. Kljub temu je bil Anton Rašpolič na dva me^ in pol v zapor ter na gW)bo itanuje kjerkoli. Davčni odsto. j lir. Joakim je oproščen. r**m' t1Xhk* 16 I O lopovih, ki kradejo livlss * in pol odsto na prvih $4000 do- U4kl listi * hodka. ki preostanejo jpo od štetju zgornjih odbitkov. * FLIS. dan. Nobene varnosti ni ^ tej nesrečni deželi. V Čih pri Sv. Lovrencu so oifJJ li tatovi kmetu Janku vole. vrf°* negs 3000 lir. in šest ovsr Pravočasno ae ai zglasil i Smithov elektor resigniral. Jackson, Miss—John R. Tal-, ---------- , | predsedniški elektor demo- jakom Alojzij Uršič iz kratake stranke v tej državi, je 1906. Pred sodnijo v OorKi naznanil, da odlaga elekturo, ker bil radi tega obeojen na dva n<£e glasovati za Smitha. seca zapora. Vesti iz Jugoslavije SARAJEVSKI SKOF SARlC O KOROŠCU. Zaim»*0 »trajMlje visokega cerkvenega dostojanstvenika. Poslednja boja med jugoslovanskim kterom. - i (levimo.) Ljubljana, začetkom avgusta. K članka "Radič je od Boga poslan," ki smo ga zadnjič ob-ravnaii in objavili v "ProsVeti," smo čisto določno ugotovili, da je politika, ki jo vodijo jugoslovanski duhovniki, pa naj bo to od katoliSke ali pravdslav. stroje, silno škodljiva za jugoslovansko prebivalstvo. To se je posebno dobro videlo baš sedaj, ko je katoliški duhovnik dr. Anton Korošec iz gole osebne ambici-joznosti prodal načela slovenske ljudske stranke in se udinjal ve-lesrbskemu meščanskemu režimu samo zato, da je dobil mesto predsednika v beograjski vladi Sicer pa ni, da bi kritizira zgolj le katoliškega duhovnika dr. Antona Korošca, kajti tud drugi so potrebni, da se jih v politični javnosti do dobra razkrinka,, kajti baš v tej dob splošne gospodarsko politične normalizacije, je to najbolj potrebno. ~ ! Zanimiv pa je v zadnjem ča su boj med slovenskim klerika-lizmom ter s predstavnikom bosanskega klera dr. Saričem, sa rajevskim škafom. Kajti ugoto viti je treba, da se prav noben slovenski in niti demokratski najhujši list^ ni tako ostro ob sodil dr. Korošca, kot ravno ofi eijelen organ sarajevskega škofa dr. Šariča. (Op. dop.: V Jugoslaviji je namreč tako, da politizirajoča duhovščina vzdržuje tudi posebne politične novine, ljubljanskega "Slovenca" na pr, ki je sicer glasilo slov . ljudske stranke, je tudi glasilo — dr. A. B. Jegliča, ljubljanskega knezo-škofa.) Ta silno zanimiv boj med škofi in višjimi cerkvenimi dostojanstveniki pa kaže tudi na moralno kvalifikacijo te politizirajoče duhovščine. Glasilo sarajevskega škofa dr. Sariča "Katolički Tiedntk" namreč piše v eni izmed zadnjih številk o dr. Korošcu in Stjepa-nu Badiču, hrvatskem klerikalcu, članu HiPS, to je hrvatske pučke .stranke, ki je v Koroščevi vladi prevzel resor ministra za socialno politiko, sledeče: "Korošec je postal duhovni vodja HPS, kar je razvidno tudi iz razmerja med ljubljanskim "Slovencem" in zagrebško "Narodno politiko." Iz Baričevega članstva v Jugoslovanskem klubu in iz njegovega podpredsedniškega mesta in iz upornega vztrajanja v klubu po strahoviti žalitvi celega hrvatskega naroda. Ta g. dr. Korošec se je tesno združil z radikali potom blejskega pakta. Podpira jih še potem, ko je zločinski radikal ubil Hrvate. Niti na misel mu ni prišlo, da |*>da demisijo vsaj dotlej, dokler se stvar ne razčisti. U-porno vztraja na položaju, krvavo duAi demonstracije, v svojem Klasilu pa meče krivdo na opozicijo, ko so Hrvatje še v a-Koniji od zadanih ran, jim preti t vsemi zakonskimi sredstvi, končno pa trdi uporno in po tolikih jksnih in nedvomnih proti-dokazih, da je dejanje Puniše Račica osebni obračun in deio JojHinca, kakor da to ni, milo r"«o-iogije v Fieldovem naturno historičnem muzeju. Glave žrtev niso večje od navadne oranže. Peruvijanci so poznali posebni proces stiakanja glav svojih žrtev, kateri je še neznan sodobnim raziskovalcem Peruvija. Čeprav so glave žrtev skrčene na Četrtino prejšnje velikosti, so njih naravne poteze dobro ohranjene. Dejstvo, da glava ene žrtve nosi karakteristične poteze e-vropejske žene, odpira široko pot Špekulacijam. Kdo je bila in kako je prišla v roke divjakom, kjer jo je* zadela kruU u-sodb, bo najbrž ostala skrivnost za vednol Druga glava nosi znake Evropejca, ostali dve stu glavi Indijancev. Skrčene glave omenjenega tipa ao produkt kruti- umetnosti, znane edino indijanskemu plemenu Jivarov, ki žive v Še malo raziskanih pokrajinah v gornjem delu Amazona, v vznožju Andeanskega gorovja, meni dr. William M. McGovern, ki je preiskoval kraje v J i vari. McGovern je kurator južno-ameri-Ake etnolpglje v Fieldovem muzeju in je spisal več knjig o raznih pokrajinah v Južni Ameriki. Mnogo raziakovalcev se je podalo v Jirano pokrajine, da bi ae seznanili s tajnim procesom skrčenja glav. Mnogo izmed njih je plačalo svojo radovednost z življenjem, ko so padli v roke divjakom. Proces stiskanja glav je Še vedno ebičaj med jivarskimi Indijanci in se še vedno praktici-ra. Peruvijanska vlada je skušala zatreti U krut običaj, toda dosedaj še ni dosegla velikega uspeha, kajti njens oblast nad divjimi rodovi v pustinjah države je zelo omejena. ZDRAVSTVO Dalavka aa lam ta zaalmajo za Izobrazbo Na odru prirejajo igre Iz delav-skega življenja. Burnsville, N. C, — "Scena v tobačni tovarni je bila ena najboljših, kar sem jih še videl v igrah", je izjavil organizator delavske organizacije, ki Je bil navzoč pri predstavi,* katere so priredile delavke, ki pohajajo poletno šalo, katera je pod vodstvom organizacije. Igra, katero so predsUvljale, je bila vzeU iz življenja delavk v tobačni tovarni. Na odru so se vrstile scene, kakor se doga-jo redno v tovarnah. V igri so nastopali bossje, preddelavke, vohuni in podjet. podrepnlki. Sistem prigsnjaštva, ki je v običaju v tobačnih tovarnah, je bil jasno predvajan v vsej svoji krutosti. Zadnja scena je pre-dočila upor delavcev in delavk,; ki so se brganlzlrall in sklicali sUvko, da narode konec neznosnim razmeram. V zadnjem času so delavke .priredile že tri igre, ki so bile vzete iz življenja delavstva na Jugu, ki dela v bombažnih in tobačnih tovarnah. Vae so bik dobro izvajane in zanje je bilo veliko zanimanja. Na U način, s prirejanjem iger, se delavci in delavke Izobražujejo ln razširjajo razredno za vrst m« I svoji mi tovariši. O eadokrinni sskreciji. Spomnimo se sedaj Ae onih žlez. čijih produkti nimajo pomena samo za individuum, ampak preko njega: za razvoj njegove Vrate t. j. a|K>lnih žlez, modes in jajčnikov. .Prva proizvajajo seme, druga jajčeca in veljajo v tem pogledu za zuna-nje-ekskretorične žleie. Poleg teh izločkov pa proizvajajo Še druge, prikrite hormone, moško-seksualne in Ženake seksualne, katere v modeaih in v jajčniku naaUnjene staAice vcejajo te inkreta v telesne sokove, še ni ugotovljeno, kakor tudi horaoo-ni Ae niso dovolj raziskani. InkretoriČnl učinek geniUlnih žlez je aplošen in spolno specifičen. V dobah razvoja učinkuje pospešujoče na zakoščenje. tako, da ae izraža pomanjkanje teh hormonov v neovirani rasti osobito dolgih, cevnatlh kosti, v takoimenovanem evnuhoidizmu. Uničenje generativnih žlez, ima za poaledico zastonj v razvoju •fn rasti zunanjih spolovil, kot izpad seksualnega življenja. Pri moških glas ne mutira. vae oblike telesa ae bližajo ženskim. Sekundarni seksualni znaki izo-sUnejo: brada ne poganja, koža je slabo s kocinami porastht, mnogi odebele na tipičen način, pkoro vsi sloko rastli, osobito •podnje okončine so podaljšane (sedeti velikani), lntelekt zgodnjih moških kastratov ne trpi: nedostaje pa njihovi duševnosti tipično moAkih znakov: poguma, drsnosti, podjetnosti, rezko-sti, stvarnosti in ostrine. Stične, dasi ne Uko jasno izražene pojave opazujemo na raznih moških kastratih. Seveda o'kaki pospešeni rasti v teh primerih ni moči govoriti. fi Pri pojavih agenlUlUma In hipogeniUllzma ni prezreti, dn so tanglrane v večji ali manjši meri tudi funkcije raznih drugih endokrinnlh žlez, kot timu-aa, grlače in hipofize. Pri ženskah so Ae najboljše Atudlranl lzpadki, ki jih prinašajo Ženska leta, v katerih prestane funkcija jajčnikov. Ženske zadebele, osobito se jim mast kopiči na trebuhu in kolkih; koža izgubi svojo napetost; naklon k rasnim krvavitvam se po-javi. Krvni tlak se dvigne, ar terioskleroea se prične oglažati, razne nevralgične bolečine mučijo bolnico. Glavoboli, apreieU-vajoča vročina, neprijetna utripanja srca, potenje, valovanje krvi v glavo itd. izpopolnjujejo sliko. Duševno Je opazovati težke napade grozavosti do pravih depresij ln drugih psihoz. Vobče se lshko reče, ds sicer zdrave in duževnotrdne ženske, ta leta, ki pač nobene ženske ne minejo mimo težav, relativno dobro"* preneso. Tudi sicer telesno In psihično infirmne pa ob propadajočih odpornih silah in bližajočih se sUrostnih lzpre-membah seveda pogosto podi«' žejo kil materi Jelnim ns valom. Celo vrsto, k sreči Jako redkih bolezni poznamo še, za katere delajo učenjaki odgovorno notranjo sskrecijo ene ali večjih Resnice in kraMim jr mmm' ProsluH1 Igralec David Gar-rick. ki j+imel mišice svojega lica Uko v oblasti, da se je znal hkrati jokati in smejati, je bil slab vračnik. Nekdaj je "navr-tal" lordi Cheaterfielda za 50 šterlingov in obljubil, da jih vrne v enem mesecu. Tako je za res naredil. Nedolgo, pa se zopet obrne na latega plemiča za posojilo šterlingov, češ:' "Saj vidite, blagorodje, ds sem bese do držal." Ali lord odvrne: "NIČ vam ne posodim več; ne maram, da bi me Imeli dvakrat za bedaka. .-a-......- , Pisatelj Jean Richvpin ni maral angleščine, čeA, da je trda. neblagoglasna. Povzpel ae j« ne-koldne pa piše sesUvke, ki jih Je prevzel zaradi zaslužka. V pomen-ku z od II kovance m Goncourtove akademije je nekdaj rekel: » "Jas sem prečiUI vaš roman. SU II tudi vi prebrali vse moje T" "Samo dopoldanske, ker tedaj so naše zmožnosti največja." — "Vi, mla^l tovariš," aklehe Ros ny, "Imate pač navado delat) pozno v noč." e Kmet z vzhodne Malopoljske pride na volišče. Ker je neplr men,prosi volilnega komisarja, naj mu izpolni listek. Poverjenik napiše neko ime ln vrže glasovnico v skrinjico, "Ali bi mi, vel-možni gospod hoUH povedati, koga sem volil?" — "Takoj se mi poberi, kmetavs," ga nahruli gospod, "ali ne vež, da so volitve Ujne?" s Alfons Allais, humorističn! pisatelj, si v hotelu naroči poref. Jo piAčeU. Ko pa v računu vidi, da mu Je natakar vitel s 10 frankov, ga nahruli: "SlišlU, nsts-kar, ali ste ob pamet, da koljete Uko dragocene živali?" Isti pisec Je nekoč stopil v trgovino, ds bi si izbral neko blago. KomiJ mu razgrne celo skladovnico, i>a nobena tkanina ne kaže pravilne odllčice v rdeči barvi. Ko se naposled Allais le zadovolji z neko vrsto, ga uslužbenec yea znojen in zasopel vpraša: "Koliko metrov želite, gospod?" — "Kn centimeter bo rekoč kar se da ravnodušno: «— Takole, gospod je postrežen." "Denar ali življenje!" zaskoči pot razmršen postopač gospodu, ki se vrača malo natrkan po samotni ulici domov. "8reča vam ni mila, sU me le do ČIsU obrala dva druga nemaniča." — "Osel, zakaj pa niste vpili na pomič; bi bil pritekel jaz." Sv "Gospodična Nosunova," naroča goapu Floramlja modistkl, — "pošljite ml trt račune domov: enega za 300 dinarjev, U bo zame, drugega za 480, ta bo za mojega moža, tretjega pa aa #00, ta bo za znanke." e "Vidiš, Anka, kdor išče. najde. Semle pojdeva rui prlgriaek, k "Fantovskemu solncu." Tu piše, da je obed od 11. do 14, in da sUne 25 dinarjevT Za tri ure gostitve Je dovolj pooeni." • ' Oče: "Tvoj ženin je na slu-bem glaau." Hči: •Tako? Gotovo ima precej pod palcem. Glej si ga no, jaz sem mislili, da je ubolen kot cerkvena miš." "Proalm, gospdlčna, program." "Saj je že pol enajstih, vsak čas bo predstave konec," — "Ej, saj veste, da ga potrebujem sa svojo ženo, da bo vedela, kjo s#m bil;" e A: "V slovenščini poznam neko besedo, ki se vedno napak izreka " B: "Katera je to." "Napak." Vihar ubil MIH osebe. Councll Bluffs, Iowa—8lkm vihar, ki je 27. avgusta divjal v Štirih okrajih te države, je povzročil smrt štirih oseb In milijon dolarjev materijalne škode. Oče ustrelil sina la petem molil. Chicago. — A rt h ur V. Falk, 2643 N. 8syre s ve., komisar mestnih parkov na severozspad-ni strani, je 2H. t m. zjutraj u-streiil svojega 22-letnegs sina Kldrsda, ki j« prliel zjutraj domov, poUm ko je vso noč popival To Je očeU tako razkačik>, da je vzel puško in ubil fants vpričo njegove msters in seetre. Tskoj nato je Kelk Ulefonirul policiji: "Pridit* Ukoj, ubil sem svojegs sipa. Bog mi odpusti." Ko je policija prišla, je našla o-četa, ki je klečal poleg sinovega trupla in flnolil. žlez. So ps tudi ljudje, katerih dovolj; potrebujemo namreč tak cel sisUm Uh žlez je nedosts košček pri lovu na žabe." Kro-Un, bodisi Že po ustroju bodisi nika prav/, ds Je morsl pisstel) zbog presUnih, pač iz večine in .urno odnesti pete, drugače bi hil fekcijskih bolezni in intoksiks jdobll z metrom po plečih. Ob cij. V takih primerih govorimo jdrugi priliki Je poskusil sllčno potem nsvsdno o Isrnl Insuficijenci. Dokaj več, kot je plurlglandu- komedijo,v drugi prodsjslnl. Ali ' i ko Izmučepl pomočnik vprsšs, Uh izrszi jkoliko blaga osj gospodu odrs- tih primerov, ps je onih, ki so,Že, vrže U srebrnik zs ft frsnkov asmo naznačenl, bodisi, ds je ves sistem asmo komaj zaznat na mizo, češ, za tale denar. Obenem s« kupec ozira proti vra- no prizadet, ali, da ena ali dru- lom. Ali glej čudo, naletel Je na ga izmed teh žlezi ne funkcijo- flegmatlfis, ki položi srebrnik ns nira v vaškem oziru Mnovred- blsgo ter (zreže taktno kolesce, rut. Ksko rszličns Je dlgnltetu 1 1 posemeznih žlez pri possmeznih trsnjo prikrito sekrsei/o trebuš-zdrsvih in bolnih ijud<«h, Je p*! ne sllnovk«. Njen a. ker so "moke" Industrijalcev, IzdelovaUlJev, to-vamsrjev In trgovcev, kjer spo-znsvsjo | »o t a IsbolJAsnj in napredka OtikaAka razsUvs bo imela zastopnike vsega svets In ob času, ko se odpro vraU razstave, bo veliko IzbolJAsnegs v znanosti, industriji In izdelovanju, tsko ds ho ves svet Imel koristi in ugodnosti z udeležitvljo Chlks-Ake rszstsve. ' Ali sU to naročili Prnve* to Bil Mladinski Hit sr»)t»« prijatelju tU strtdftJlni ▼ dottoviiio? To je «HnUar traja* rrednastl, Id m m svojcem ? d četrtek, 30. augufito služkinja, ' Slovenka, stara 47 let išče bo pri slovenski ali hrvatiM družini. Za podrobnosti t* obr. nite pismeno na naslov: "si^ kinja," c-o ^Prosveta, 2667 8i Lawndale Ave., Chicago, IU. Ileinrich Krnu Zid in slanina. Neki gališki plemič je sedel baž sa mizo, ko je vstopil Žid, s katerim je bil v poslovnih stikih. — Sedi in jej! — je dejal plemič Židu in porinil predenj krožnik z narezano slanino. Žid ae ni dotaknil slanine. — No, kaj nisi slišal? 7 — Moj bog mi prepoveduje jesti slanino. — Tvoj bog je bedak. — Oprostite, gospod, je dejal žid ponižno, to ni njegova krivda. Bog pač ni imel sreče, kakor vi, da bi ga poslali roditelji v šolo. (Elegantna mestna restavracija. Vstopita državni pravdni k in njegova žena, oziroma žena in državni pravdnik. ker hodi o-oa prva. Je še zmirom intereaan-tna žena čez trideset, on visok in slok mož 46 let) ' On (se boječa ozira naokrog, ponižno): Morda tamle poleg o-gledala, dragica? Ona (ne odgovori in se tudi o-žira.) On (ponižno): Potem pa morda kje k onemu bradatemu gospodu? , - <~ v Ona (ga zaničljivo pogleda). On (negotovo): Morda bi draga moja rajša sedela pri oknu? Ona (kratko): Prepih! On (ves preplašen): Toda včeraj. . . sva tudi Um sedela. Ona (ga ne posluša več, gre skozi dvorano in sede k mizi poleg ogledala). On (ji hitro sledi): Moj prvi predlog. . . Ona (ga prekine): Lačna sem. On (vzame jedilni list): Morda najprej ribo? Ona (ne odgovori in se zagleda tudi v jedilni list). On: Ruska jsjca imaš vendar tiko rada. Ona (natakarju): Prinesite mi možgane z Jajeem. SEST DRI PREKO OCEANA Ntjkraji« tm MJMJ M g PARIŠ, 31 an. - 2ui, (OS HM.) Hi (k Franci, 7. M0.-28, siit (OS mtmUL) ' Posnemanja vredno V Goeggingenu si je neka dekle zaželelo "bubikopfa". Zvedela pa je, da procedura ni baš cenena in da daleko presega njeno denarnico. In se je domislila, pa je problem rešila takole: v kuhinji si je izbrala primeren lonec, si ga poveznila na glavo In prosila svojega brata, naj ji ostriže vse one lase, ki so gledale izpod lonca. Tako je iznajd-ljivka brez izdatkov prišla do "piskerlonca." 'Težko vprašanje. Stražnik: "V našo občino je prišel letoviščar, ki je napol nor. Kaj čemo narediti?" — Sodnik: "Počakajte, da bo cel norec, potem ga pa prifoite." ^Nepotreben račun. * Učitelj: "Poslušaj, Tonček! Jaz si hočem napraviti obleko. Blago za suknjič stsne 480 Din, za hlače in telovnik 280 Din. Doklada 70 Din. Delo 376 Din. Koliko me stane obleka?" — Tonček: "Gospod učitelj, kupite si raje narejeno obleko/' Ob oltaiju Slabo ga je razumela. ^... Novoporočeni mož ženi: Dragica, povedati ti moram veselo novico, da sem se dal danes zavarovati. — Grdoba, grda, kar poberi se, vedno misliš samo nase. * — VI ne ljubite samostans? — Je vprašala končno Lucija. — Sovražim ga! Dekika je dvignils glavo: — Tak, čemu ga ne zapustite? Temne oči duhovnika so se uprle v obraz deklice: — Ali bi se vi tako lahko ločili od nečesa, k čemer vas veže prisega, in, ali bi mogli zaupati možu, ki bi to storil? AH bi, na pri-mer, podali temu možu tu pred oltarjem roko za vss življenje? Lucija Je molčala, osupls nad tem čudnim vprsšsnjem ln tonom, v katerem je bilo Izgovorjeno. V tem tonu se je očltovalo nekaj kakor smrtni strah, kakor upahje obsojenca, ki pričakuje pomiloščenja, ki ga ima rešiti pogube. — Ne vem! — je zajecljsls, končno. — Jss-- — Vi ne bi tegs storili! — je izpopolnil on, toda njegov glas Js postal mahoma utrujen in brezzvočen. — Saj sem vedel! Nikar se me ne bojte! Saj nočem te roke pritegniti nsse! Rimskemu duhovniku je za vse večne čase prepovedano, kar je dovoljeno služabniku vaše cerkve. Oltar, pred katerim se zveže vaš du- y hovnlk svobodno in pred očmi vsega sveta h svojo izvoljeno družico, stoji za večno med nami in to najvišjo življensko srečo. Ncpremičns Je stala Lucija pred njim, o-supla, zgrožena in omamljena vsled slutnje, ki se je pričela šele zdaj jaaniti v njeni duži. Vsemogočni Bog. kaj Je to? Naj-li te besede veljajo njsj? Toda dolgo ni ostala v dvomih. Reka je prestopils svoje bregove in nobena sila bi jo ne prisilila zdsj nazaj v staro strugo. Kakor prirsščen Js stal mladi menih na svojem prostoru, tri korake od nje, in naredil ni niti najmanjšega poizkusa, da bi se ji približal. 4- Ljubil sem vas. Lucijs, od prvega trc-notka, ko sem vaa videl, ko ste hoteli kot brezskrben, rajajoč otrok mimo mene v gozdu. Kaj je btlo, kar me je vleklo z neodoljlvo silo k vam, ne vem. Lucija, vem samo to, da .mi J« postala U ljubezen v pogubo. Proti tej ljubezni sem se boril z vso močjo In voljo moža. z vso vestnostjo duhovniks; — pred njo sem bežal v te oddaljene hribe, toda bilo je vse zaman! Kakor demon je lebdela ta strast tia vsaki moji misli, prikradla se je ponoči v moj sen ter razjedala vse moje bistvo, da«l sem kazal svetu mrzel ln hladen obraz. Kar more človek stori--ti. nem storil, toda tudi človežka volja ima svo-Je meje. In tako ram zdaj tu(tl Jaz s svojo voljo pri kraju! Jaz ji podloženi! Zaman je čakal njenega odgovora. Lucija si Je zakrila s rokami obrsi; ta izpoved Jo Je zadela kakor prvi solčnl žarek slepca, ki Je lž-pregledal. Ljubljena od tega moža! Njej so bila torej posvečena čustvs te demonske globi-ne. ki se Je zdaj tako nenadno odprla pred njenimi očmi! Bilo je sdaj drugič v njenem živ-Ijenju. da se Ji Je govorilo o ljubezni. Nekdaj je ležal grof Ranek pred njo na kolenih ter Jo prosi! uslišanja. Takrat je odmevala godba Iz plesnega salona, kjer so rajali plešoči pari. Tukaj pa Je pihala ostra sapa skoti okno po te-msčnl in tajinstvenl cerkvi ter skoro ugašala večno luč pred oltarjem. Tukaj ni nihče klečal pred njo; vtravnana je stala ta visoka postava pred njo. in njegova gorma IJubesen. ki Ji je žarela nasproti, ni imela ničesar sličnega t gro-fovsko brbljavostjo. f Njena duša je bila do dna presunjena V tem »loveanem. kratkem hipu je čutila, da nI več otrok, temveč, da je postala — t*ns' Zdaj se Je pričela zavedati in zdaj je izprvvidela. zakoj je bežala pred te- NAROČITE SI KNJIGO AMERIŠKI SLOVENCI/ VELIKI JESENSKI IZLET t; JUGOSLAVIJO Po nsHh uspešnih posilsdnih la poletnih (zlatih v Jugoslsvljo smo ss odložili pri-prsvitl JESENSKI (alot ss vso ono, ki šsls prihodnjo jesen obiskati sorodnike on kri j »orja, na naJvoŽJem Cnnsrdovem psrnlkn Noge v Rusiji, glava na Poljskem. Nedavno je ustrelil neki ruski stražnik v Rovnu, mestecu ki leži tik poleg sedanje polj-sko-ruske »meje, poljskega trgovca Plnkusa Gewela. Gewel je hotel na tihem prekoračiti državno mejo. Oni je zaklical, pomeril in, sprožil. Trgovec se je zgrudil mrtev na zemljo. Trgovčeva žena je zahtevala, da se ji truplo moža izroči, ker je imel mož v škornjih zašit denar, in sicer za 1 tisoč 600 dolarjev bankovcev. Prišla je sovjetska komisija in je velela, naj truplo ekshumlrajo. Ko pa je komisar doz nal, da ima mrlič pri sebi ameriški denar je velel mrliča zopet položiti v grob. Z enim simim pogledom je ugotovil. da je ležal Gewel z glavo na Poljskem, s nogami pa v Rusiji. To mu je bilo dovolj, da je iz-premenil svoje nazlranje o izročitvi mrliča. /Naposled se je sovjetska komisija izjavila pripravljeno izročiti truplo trgovca brez škornjev. Truplo samo' je pa žena, ki ji je bilo baš do denarja, odklonila, in sedaj se bo začela med poljsko in rusko vlado posebna akcija, da se do-žene, kdo ima pravico na mrli-čev denar, če so ležale obute noge na ruskem, glava pa na poljskem ozemlju. Prohiblclja. V bolgarski vasi Izvoru je bilo nekaj notoričnih pijancev in ponočnjakov, proti katerim ni zalegla nobena dobra in huda beseda, nobena globa in zaporna kazen. Neprestano so rassajall, podnevi iti ponoči. Da napravi tem razmeram konec, je sklenil občinski svet ekaemplarično rešitev po ameriškem sistemu: zapretje gostiln. Vršili so se shodi, na-stopali so govorniki sa predlog občinskega sveta ln proti njemu. vršile so ae volitve, ki so dale prohibicijonistom 316 glasov. pristalem pivske stranke pa 162. V Izvoru je bilo 6 gostiln. Ae lati dan so se tri spre-menile v prodajalne, ena Je postala limooadnica In kavarna, peto so pa prelevili v javno knjižnico Kakor bi trenil, ae je naselil v kraj rajski mir; po cestah nisi opasil pijanega člo-veka. ponoči si lahko spal in ni bilo nikogar, >1 bi te z divjim vpitjem in popevanjem budil iz SPREJEMA iVSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNI APELIRA NA GLAN8TVO S.N.P.J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijgko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERV 2*6749 Sa Uwwkl* Aveooe CHJCAGO, ILL TAM SS DOBE NA ZELjO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA