URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 31	Ljubljana, četrtek 30. decembra 1976	Cena 30 dinarjev	Leto XXXIII
1386.
Izhajajoč iz temeljnih ciljev, nalog in obveznosti družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in ob upoštevanju osnovnih ugotovitev analize izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letih 1976 in 1977 ter na podlagi 335. člena, druge almee prvega odstavka 342. člena in 344, člena ustave Socialistične republike Slovenije, prve alinee prvega razdelka 71. člena, 72. člena in 240. člena poslovnika SkupSčine SR Slovenije in 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sej ih Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne
29.	decembra 1976 sprejela
RESOLUCIJO
o	politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977
1.	Izvajanje osnovnih ciljev in politike razvoja v letu 1976
Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da bodo na družbenoekonomski razvoj v letu 1977 v veliki meri vplivali rezultati in tendence razvoja v letu 1976, ki se kažejo zlasti:
—	v nadaljnji preobrazbi družbenoekonomskih odnosov, ki se kaže zlasti v postopnem uveljavljanju samoupravnega planiranja in dogovarjanja o skupnih interesih in ciljih, v intenziviranju procesov samoupravnega združevanja dela in sredstev v najrazličnejših -oblikah, v delovanju delegatskega sistema, v sprejemanju novih sistemskih zakonov ter v medrepubliškem dogovarjanju, čeprav so praktične rešitve pogosto še nepopolne oziroma rezultat formalnega prilagajanja dosedanjega stanja ustavnim izhodiščem;
—	v bolj umirjenih in skladnejših gibanjih na področju tržišča in cen pod vplivom zmanjšane gospodarske aktivnosti, visokih zalog izgotovljenih izdelkov, stagnacije realnega povpraševanja v začetku leta 1976, umirjenega gibanja cen na svetovnem tržišču, predvsem pa restriktivne politike cen. Ob tem pa so še vedno prisotni pritiski za povečanje cen, ki v razmerah oživljanja gospodarske aktivnosti in bolj sproščene politike na področju oblikovanja cen pomenijo potencialno nevarnost za hitrejšo rast cen;
—	v izboljšanju razmerij v zunanjetrgovinski menjavi in plačilni bilanci, pri čemer pa skokovite spremembe v izvoznih odnosih niso povsod ugodno vplivale na učinkovitost gospodarjenja predvsem zaradi neskladij v cenah na domačem in tujem trgu;
—	v premalo doslednem uresničevanju dogovorjene politike zaposlov anja;
—	v boljši likvidnosti in večji finančni disciplini kot posledici uveljavljanja novega sistema zavarovanja plačil med uporabniki družbenih sredstev;
—	v postopnem uveljavljanju strukturnih premikov v proizvodnji in investicijah v korist dogovorjenih
nalog skupnega pomena, zlasti na področju energetike, medtem ko udeležba prometne infrastrukture, kmetijstva ter surovinskih dejavnosti v okviru investicij v osnovna sredstva gospodarstva še zaostaja za predvidevanji;
—	v nizki gospodarski aktivnosti in v stagnaciji družbene produktivnosti dela kot globalnega kazalca kvalitete in uspešnosti gospodarjenja;
—	v premalo stimulativni delitvi osebnih dohodkov, ki ne zagotavlja v zadostni meri ekonomske motiviranosti za povečanje produktivnosti dela in izboljšanje gospodarjenja z opredmetenim delom in z denarnimi sredstvi:
—	v upadanju akumulativne sposobnosti organizacij združenega dela kot posledica počasnejše rasti dohodka zaradi nizke gospodarske aktivnosti, pogosto prenizkih cen, ki so bile dosežene pri izvozu, rigorozne politike cen, še vedno pretežno kreditnih odnosov, ki imajo podlago v povečanih sredstvih bank, naporov za združevanje sredstev za infrastrukturne dejavnosti, pa tudi zaradi neustreznih razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka;
—	v zaostajanju pri uresničevanju politike skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije, predvsem z vidika usmerjanja naložb in omogočanja hitrejšega zaposlovanja na manj razvitih območjih.
2. Ključne naloge za izvajanje družbenega plana SR Slovenije v letu 1977
Na osnovi prikazanih rezultatov in tendenc ugotavlja Skupščina SR Slovenije, da kljub doseženim rezultatom ne uresničujemo v celoti zadovoljivo skupnih interesov in ciljev, sprejetih a družbbnim planom. Zato poziva vse samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti, da usmerijo napore v krepitev že doseženih ugodnih rezultatov, zlasti pa naslednjih ključnih nalog v letu 1977, ki so nujne za uspešnejše izvajanje ciljev družbenega plana SR Slovenije;
—	nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, zlasti dograjevanja družbenoekonomskega sistema, uveljavljanja družbenoekonomskih osnov dohodkovnih odnosov v celotni družbeni reprodukciji, intenziviranje procesov združevanja dela iiji sredstev, izpopolnjevanje družbenoekonomskih osnov procesa svobodne menjave dela ter izpopolnjevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja;
—	razvoj kvalitetnih dejavnikov v gospodarjenju, kot so: povečanje tehnične in tehnološke ravni, racionalna uporaba proizvodnih zmogljivosti in investicijskih sredstev, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov, sodobna organizacija dela ter povečanje deleža znanja in raziskovalnega dela, kar bo vse vplivalo na povečanje udeležbe produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda;
—	nadaljnje spremembe v strukturi proizvodnje in investicij v smeri dogovorjenih prednostnih nalog, zlasti na področju energetike in prometa, kmetijstva in živilstva, surovinskih dejavnosti in modernizacije tiste
predelovalne industrije, ki ustreza kriterijem, sprejetim v srednjeročnem planu;
—	izvajanje prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti, zlasti usmerjenega izobraževanja raziskovalnega dela, osnovnega zdravstvenega varstva ter na nekaterih področjih kulturne dejavnosti;
—	nadaljevanje stabilizacijske politike ob še nadalje umirjeni in obvladovani rasti cen, ki pa bo vendar dala možnost za najnujnejše premike pri odpravljanju najbolj zaostrenih neskladij med cenami;
—	izboljševanje plačilno-bilančnega položaja republike, ob nadaljnjih naporih za povečevanje izvoza m racionalno substitucijo uvoza, manj restriktivni politiki uvoza, zlasti reprodukcijskega materiala in opreme za izvajanje programov naložb v prioritetnih gospodarskih dejavnostih in modernizacijo predelovalnih dejavnosti ,
—	zagotavljanje skladnejših odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka na samoupravni osnovi in njihove skladnosti z doseženo ravnijo in rastjo dohodka in produktivnosti dela;
—	skladnejši družbenoekonomski razvoj vseh območij v SR Sloveniji.
3.	Možni okviri razvoja v letu 1977
Ocene gospodarske rasti v letu 1977, ki upoštevajo tendence v gospodarskih gibanjih ob koncu leta 1976 in na prehodu v leto 1977, možnosti za povečanje proizvodnje obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti ter pričakovane povpraševanje na domačem tržišču in ocenjene možnosti za povečanje izvoza, kažejo, da bo ob nadaljevanju intenzivnih naporov za stabilizacijo, bistveno povečanem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, ob predvidenem združevanju dela in sredstev zlasti za razvoj dejavnosti skupnega pomena in ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike rrtoč v letu 1977 doseči:
—	zmanjšanje neskladnosti v materialni proizvodnji v smeri povečanja proizvodnje reprodukcijskega materiala, polizdelkov, strojev in naprav;
—	rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 5 “/o, v tem rast industrijske proizvodnje za okoli 6 % ter rast kmetijske proizvodnje za okoli 3 %. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo po ocenah znašal okoli 90 milijard dinarjev oziroma 51 tisoč dinarjev na prebivalca;
—	racionalnejše zaposlovanje ob aktiviranju notranjih rezerv zlasti pri administrativnih pa tudi pri drugih delavcih. Rast zaposlenosti v združenem delu bo predvidoma znašala okoli 2,6 “/o in na področju osebnega dela okoli 4,5 “/o, tako da se bo na novih in na izpraznjenih delovnih mestih lahko zaposlilo okoli 38 tisoč delavcev; zaposlovanje bo intenzivnejše v manj razvitih in mani razvitih obmejnih območjih in restriktivnejše v območjih, kjer ni razpoložljivih delovnih virov. Ob tem pa bo produktivnost dela porasla za okoli 2,8 °/o in bo dosežena 55 % udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda;
—	rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva za okoli 6 “/o, tako da bo njihov delež v družbenem proizvodu družbenega sektorja znašal okoli 21,5 °/o; nadaljevanje premikov v globalni strukturi investicij v osnovna sredstva v smeri, predvideni z družbenim planom;
—	celotni izvoz blaga in storitev se bo povečal za okoli 7,5 »/o (v tem izvoz blaga za okoli 7 "/o), celotni uvoz pa za okoli 7 0/o (v tem uvoz blaga za okoli 7,5 Vo), kar bo omogočilo boljšo preskrbljenost organizacij združenega dola z reprodukcijskim materialom in opre-
mo za modernizacijo iz uvoza; tako bo po oceni z izvozom blaga pokrito okoli 64 “/o uvoza blaga;
—	rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za okoli 2 "A, s tem da se v interni delitvi sredstev za osebne dohodke zagotovi večja rast. osebnih dohodkov, ki so rezultat bolj produktivnega individualnega dela in boljše uporabe družbenega minulega dela;
—	počasnejšo rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb od rasti družbenega proizvoda ob upoštevanju prednostnih nalog, opredeljenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti;
—	takšna gibanja v proizvodnji in na tržišču, da rast cen m življenjskih stroškov ne bo bistveno višja kot v letu 1976.
Predvideni razvoj pomeni spodnjo mejo rasti, ki jo moramo doseči, če želimo uspešnejše reševati strukturna neskladja v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih.
Z vidika osnovnih materialnih faktorjev, zlasti razpoložljivih zmogljivosti, ki bodo v letu 1977 še povečane z vrsto novih proizvodnih objektov, obstajajo pomembne materialne možnosti za doseganje tudi hitrejše gospodarske rasti, kar bo odvisno zlasti od povečanja izvoza in s tem večjih možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala in opreme za modernizacijo, od intenzivnosti in racionalnosti v izvajanju dogovorjene investicijske politike, pa tudi od sposobnosti prilagajanja organizacij združenega dela zahtevam notranjega in zunanjega tržišča in uvajanja novih proizvodov, ki so privlačni za tržišče. Možnost hitrejše gospodarske rasti je tudi tesno povezana s skladnejšimi razmerji v razporejanju dohodka in čistega dohodka, s katerimi bodo delavci v združenem delu zagotovili hitrejše povečanje sredstev za razširitev materialne osnove drla od rasti dohodka oziroma nekoliko počasnejšo rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb od rasti dohodka.
4.	Temeljne naloge na področju združevanja dela In sredstev, razporejanja dohodka in uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoja
4.1.	Osnovni pogoj za uresničevanje dogovorjenih nalog je nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, zlasti:
—	dograjevanje družbenoekonomskega sistema;
—	praktično uveljavljanje družbenoekonomskih osnov dohodkovnih odnosov v celotni družbeni reprodukciji in utrjevanje dohodkovnega položaja temeljne organizacije združenega dela in delavca v njej;
—	intenziviranje procesov združevanja dela in sredstev na temelju družbenoekonomskih osnov dohodkovnih odnosov zaradi uresničevanja skupnih proizvodnih in razvojnih programov in pridobivanja skupnega prihodka in skupnega dohodka; to terja večjo vlogo in aktivnost samoupravnih interesnih skupnosti na področju dejavnosti skupnega pomena;
—	nadaljnje izpopolnjevanje /družbenoekonomskih osnov procesa svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti v skladu s sistemskimi instrumenti zakona o združenem delu;
—	izpopolnjevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja, varstva okolja in urejanja prostora.
4.2.	Hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kvalitetnih* dejavnikov razvoja kot temeljni pogoj zej hi-
trejšo gospodarsko rast, naraščanje produktivnosti dela in doseganje večjega dohodka zahteva:
—	celovitejšo preosnovo obstoječega sistema materialne in moralne stimulacije za delo z usklajevanjem in izpopolnjevanjem samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v skladu z zakonom o združenem delu;
—	uskladitev internih aktov o delitvi osebnih dohodkov, s katerimi mora biti zagotovljeno doslednejše uveljavljanje principa nagrajevanja po rezultatih živega in minulega dela, da bi tako dosegli večje razlikovanje med osebnimi dohodki znotraj skupin delavcev z enako formalno strokovno usposobljenostjo in na istovrstnih delovnih mestih, v skladu s prispevkom, ki ga dajejo s svojim živim delom, kakor tudi z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom, odvisno od rezultatov dela in poslovanja temeljnih organizacij združenega dela;
—	upoštevanje načela solidarnosti, predvsem z uporabo sredstev skupne porabe in prispevanje h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, zaradi različnega položaja delavcev v procesu reprodukcije;
—	ustvarjanje temeljnih pogojev za kulturno življenje delovnih ljudi; s kulturno vzgojo in z vključevanjem vse širšega kroga delovnih ljudi v aktivno kulturno-umetniško delovanje bogatiti osebnosti delovnega človeka in ga usposabljati za samoupravljanje;
—	uveljavljanje že sprejetih načel kadrovske politike ter intenziviranje procesa reforme vzgojno-izobraževalrfega sistema v skladu z družbenimi razvojnimi potrebami, zlasti z razvijanjem stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja ob delu, s celovitim poklicnim usmerjanjem v procesu vzgoje in izobraževanja in prilagajanja zmogljivosti izobraževalnih organizacij ter dijaških in študentskih domov;
—	večjo uporabo raziskovalnih dosežkov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter tesnejše povezovanje raziskovalnih organizacij z organizacijami združenega dela, uporabniki njihovih storitev, na podlagi potreb združenega dela, ki izhajajo iz planov organizacij združenega dela in njihovih asociacij. Samoupravne interesne skupnosti in drugi nosilci programov razvoja v gospodarskih in družbenih dejavnostih bodo opredelili svoje raziskovalne programe in vlaganje v raziskovalno dejavnost, potrebno za dosego gornjih ciljev. V okviru sredstev za razširjeno reprodukcijo bodo zagotovili tudi sredstva za pripravo kadrov in za raziskovalno delo ter znanje, potrebno za investicijske odločitve in za izvedbo projektov;
—	stimulacijo riovatorstva, iznajditeljstva in drugih oblik inventivnega dela, skladno z določili družbenega dogovora o inovacijah; z dogovorom republike in občin zagotoviti, da bo del dohodka, ki ga organizacije združenega dela izločajo za investicije v opremo za znanstveno raziskovalno delo ih nagrade inovatorjev, oproščen davka na dohodek TOZD;
—	posodobljanje organizacije in metod dela v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter v upravi in pravosodju, vzporedno z napori za modernizacijo tehnologije in opreme;
—	racionalnejše zaposlovanje na vseh področjih, zlasti pa preprečevanje prekomernega naraščanja zaposlovanja administrativnih kadrov ter izboljšanje delovne discipline v vseh sredinah in na vseh ravneh;
—	uvajanje še enega popoldanskega delavnika v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot so občine, banke, komunalne organizacije in storitvene dejavnosti ter drugje, kjer za to obstajajo potrebe občanov;
—	uveljavljanje kriterijev investiranja, ki smo jih sprejeli s stabilizacijsko politiko in srednjeročnimi plani, in izdelavo obvezne metodologije za pripravo investicijskih programov, kar bo zagotovilo dogovorjeno usmeritev razpoložljivih investicijskih sredstev, pa tudi njihovo racionalno uporabo pri realizaciji konkretnih investicijskih projektov;
—	analiziranje izvrševanja razvojnih programov in ciljev, osnovnih vzrokov izgub ter sprejemanje potrebnih ukrepov v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so izgube nastale, in tudi v povezavi z drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi so proizvodno, poslovno in dohodkovno povezane in’ soodvisne, ter v družbenopolitičnih skupnostih;
—	smotrno varčevanje pri materialnih in drugih proizvodnih stroških, materialno vzpodbujanje delavcev za zmanjšanje odpadkov in slabih proizvodov, ponovna uporaba odpadnih surovin (reciklaža).
4.3.	Uresničevanje dogovorjenih temeljnih razvojnih usmeritev zahteva tako politiko v oblikovanju in delitvi dohodka, ki bo zagotovila krepitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela v materialni proizvodnji. Na to opozarjajo še zlasti neugodni rezultati poslovanja v letu 1970, ki kažejo, da bodo v letu 1977 razpoložljiva sredstva za razširitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela v materialni proizvodnji komaj na ravni leta 1976. Zato morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zagotoviti v letu 1977 hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela v materialni proizvodnji od rasti dohodka in nekoliko počasnejšo rast skupnih sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb.
4.3.1.	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje ter drugih organizacijah in skupnostih bodo pri razporejanju dohodka zagotovili, da bodo sredstva za osebne dohodke naraščala za 10 %> počasneje od rasti doseženega dohodka. To usmeritev bodo uveljavili delavci s samoupravnimi sporazumi o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Za uveljavitev takih razmerij bodo skrbele samoupravne delavske kontrole, kakor tudi skupne komisije kot delegatski organi udeležencev teh samoupravnih sporazumov in sindikati kot sopodpisniki sporazumov.
Pri razporejanju čistega dohodka na sredstva za osebno in skupno porabo in za razširitev materialne osnove združenega dela ter rezerve bodo udeleženci samoupravnih sporazumov v letu 1977 upoštevali naslednje kriterije:
—	temeljne organizacije, ki bodo ustvarile večji dohodek na delavca in na uporabljena sredstva, bodo relativno več izdvajale za razširitev materialne osnove imele pa tudi višje osebne dohodke;
—	udeleženci samoupravnih sporazumov so dolžni upoštevati pri razporejanju čistega dohodka minimai-no stopnjo akumulacije, opredeljeno s samoupravnim sporazumom.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela " bodo v samoupravnih sporazumih določili za leto 1977 višino zajamčenih osebnih dohodkov v skladu z zakonom.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo tudi rast drugih izdatkov, ki imajo značaj osebnih prejemkov (sindikalna lista) določali v odvisnosti od rasti dohodka.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo na pobudo in s sodelovanjem sindikalnih organizacij s samoupravnim sporazumevanjem usklajevali svoje interese in združevali sredstva za zagotavljanje hitrejšega in skladnejšega razvoja pogojev za bolj aktivno izrabo oddiha in letovanja.
Za realizacijo te politike hndn delavci v organizacijah združenega dela pri obravnavi zaključnega računa za leto 1976 in periodičnih obračunov ter pri ocenjevanju rezultatov svojega dela in poslovanja v letu 1977 preverjali v okviru začasne delitve dohodka, ali se doseženi dohodek razporeja v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih njihovih planov, z njihovimi plani oziroma v skladu z razmerji, dogovorjenimi v družbenem* planu in v primeru odstopanja, proučili vzroke in ustrezno ukrepali za zagotovitev dogovorjenih razmerij.
4.3.2.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla v letu 1977 v globalu počasneje od rasti doseženega dohodka. Združevanje sredstev za izvajanje letnih programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih' dejavnosti bo v prvem polletju 1977 potekalo na podlagi meril in instrumentov, določenih z zakonom o začasnem financiranju teh dejavnosti. Ce bodo v obdobju začasnega financiranja nastopila tolikšna nihanja v prilivu sredstev, da bi to oviralo, realizacijo bistvenih in neodložljivih programskih nalog v družbenih dejavnostih, bo izvršni svet predložil Skupščini SR Slovenije ustrezne dodatne ukrepe.
Na področju družbenih dejavnosti bo potekalo od 1. julija 1977 združevanje sredstev na podlagi meril in instrumentov, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, ki morajo biti sprejeti do 31. maja 1977. Pri opredelitvi obveznosti, ki izhajajo iz teh šamo-upravnih sporazumov, bodo za drugo polletje 1977 upoštevana sredstva, združena v prvem polletju na osnovi zakona o začasnem financiranju, kakor tudi presežki in primanjkljaji iz realizacije sredstev po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976.
S solidarnostnim združevanjem sredstev si bodo delavci in občani znotraj vsakega področja družbenih dejavnosti s samoupravnim sporazumom zagotovili enotno raven in dogovorjeni obseg nekaterih storitev, kar bodo s pomočjo kriterijev, meril in kazalcev natančno opredelili v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Z | združenimi solidarnostnimi sredstvi se bodo dopolnjevala sredstva, združena v samoupravnih interesnih skupnostih na območjih, kjer s poprečno prispevno stopnjo ne bo zagotovljenih dovolj sredstev zr izvedbo dogovorjenega solidarnostnega programa.
Pri združevanju sredstev za širitev materialne osnove družbenih dejavnosti s 'samoprispevki in iz sredstev skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela je treba upoštevati, da morajo biti s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti zagotovljena celotna sredstva za rodno delovanje predvidenih novih zmogljivosti.
4.3.3.	Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v okviru republiškega in občinskih proračunov bodo rasla počasneje od rasti doseženega dohodka. V prvem polletju 1977 bo financiranje urejeno z zakonom o
začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
Financiranje za drugo polletje bo urejeno z zakonom o proračunu SR Slovenije oziroma z ustreznimi odloki občinskih skupščin, pri čemer bodo sredstva iz obdobja začasnega financiranja všteta kot del proračunskih sredstev za leto 1977.
4.3.4.	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo pri razporejanju dohodka analizirali vse sestavine ter namene, za katere se bo dohodek uporabljal, z vidika celovitih interesov tako za zadovo-!jeyanje osebnih, skupnih in splošnih potreb kot tudi za razširitev materialne osnove dela.
4.3.5.	Na osnovi rezultatov zaključnih računov za leto 1976 in samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavhosti ter proračunov družbenopolitičnih skupnosti bo izvršni svet pripravil v juniju 1977 splošno bilanco sredstev, ki bo prikazala razmerja v razporejanju dohodka na osebno, splošno in skupno porabo in na sredstva za razširitev materialne osnove dela v letu 1977.
4.3.6.	Celovitost odločanja delavcev v združenem delu o vseh oblikah porabe zahteva, da se tudi z j informacijskim sistemom zagotovijo kvalitetne številčne podlage za odločanje. To je sedaj otežkcčeno, ker se časovno ne pokrivajo podatki o družbenoekonomskih gibanjih v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvirajo iz zaključnih računov, in podatki v drugih organizacijah, katerim se zagotavljajo potrebe po koledarskem letu. Izvršni svet bo zato predlagal in se zavzemal za to, da bi se postopoma ta nesorazmerja odpravila in da bi vse družbenoekonomske kategorije v celoti prešle na finančno leto.
5.	Tržišče in cene
Tekoča ekonomska politika na področju tržišča in cen bo usmerjena v krepitev stabilnosti tržišča in cen in v Zagotavljanje takšnih pogojev, da v letu 1977 rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, cen v trgovini na drobno in cen življenjskih potrebščin ne bo bistveno višja kot v letu 1976. Selektivni pristop k oblikovanju cen, ki bo tdmeljil na ekonomskih zakonitostih v procesu družbene reprodukcije in izhajal iz dohodkovnih odnosov kot osnove za oblikovanje in urejanje cenovnih odnosov v združenem delu, bo omogočil postopno odpravljanje nekaterih neskladij med cenami posameznih proizvodov in storitev. Osnovo takšni politiki cen bo pomenilo uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, zlasti večje produktivnosti dela, boljše organizacije dela, večje ekonomičnosti in učinkovitosti poslovanja, pa tudi večji obseg proizvodnje in boljša izkoriščenost zmogljivosti v prihodnjem letu. Poleg tega bo predvidena rast cen zagotovljena tudi z naslednjimi usmeritvami in ukrepi:
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti občinskih skupščin bodo najkasneje v mesecu februarju sklenili dogovor o izvajanju politike cen v letu 1977, s katerim se bodo opredelili ukrepi in naloge na področju izvajanja politike cen;
— poslovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge asociacije organizacij združenega dela bodo oblikovale cene proizvodov in storitev na osnovu uveljavljanja dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o sistemu in družbeni kontroli cen in temu prilagodile akte o oblikovanju cen;
—	družbenopolitične skupnosti bodo aktivno sodelovale pri postopnem uveljavljanju takšnih ccn na področjih materialne proizvodnje, kjer so oblikovane samoupravne interesne skupnosti, da pokrivajo vsaj stroške enostavne reprodukcije, hkrati pa bodo tudi skrbele, da se tudi v poslovanje na teh področjih vnesejo vsi elementi racionalnega poslovanja;
—	družbenopolitične skupnosti bodo posvečale posebno pozornost cenam tistih proizvodov in storitev, ki z vidika potrošnje predstavljajo osnovni standard. V ta namen bodo aktivno pospeševale združevanje dela in sredstev organizacij združenega dela s področja proizvodnje in trgovine pri tovrstnih proizvodih;
—	pri urejanju cen osnovnih življenjskih dobrin bodo družbenopolitične skupnosti uporabile ustrezne oblike ukrepov za zaščito standarda, da bi tako vsaj delno odstranile negativne vplive rasti cen na življenjski standard delovnih ljudi, predvsem pa socialno šibkejših skupin občanov. V ta namen bodo družbenopolitične skupnosti v letu 1977 izdelale program ukrepov za zaščito standarda v primerih večje podražitve cen izdelkov in storitev, pomembnih za življenjski standard. Zavod SR Slovenije za statistiko in Zavod SR Slovenije za cene bosta pripravila metodologijo za ugotavljanje rasti življenjskih stroškov za socialno šibkejše občane in skupine družin;
—	v primerih, ko bodo samoupravne organizacije in skupnosti oblikovale cene in ustvarjale dohodek mimo rezultatov dela z izrabo monopolnega položaja na tržišču z odsotnostjo ustrezne konkurence, z izrabo tržne nestabilnosti, materialno bilančnega deficita, z zaprtostjo tržišča in podobno, bodo pristojni organi družbenopolitične skupnosti uporabili ukrepe neposredne družbene kontrole cen, če ekonomski ukrepi ne bodo dali ustreznih rezultatov;
—	komunalne dejavnosti bodo svoje razvojne naloge uresničevale v večji meri z združevanjem sredstev v okviru novo ustanovljenih samoupravnih interesnih skupnosti s področja komunalnih dejavnosti;
—	stanarine bodo v letu 1977 porasle do SO0/#, razširjene pa bodo osnove' za uveljavljanje pravice do družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; do meseca julija pa bodo samoupravne stanovanjske skupnosti in družbenopolitične skupnosti sklenile dogovor o dinamiki uveljavljanja stroškovnih stanarin v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ob postopnem uveljavljanju stroškovnih stanarin bodo občine upoštevale rast osebnih dohodkov, istočasno pa razvijale s9lidarnost in socialno varnost najemnikov ^tanovanj glede na raven osebnih dohodkov ter dohodka na družinskega člana;
—	v skladu z družbenim dogovorom o načinu oblikovanja cen v stanovanjski gradnji se bodo pri oblikovanju teh cen upoštevali le tisti stroški stanovanjske graditve, ki temeljijo na najbolj racionalnih in ekonomičnih rešitvah; v tem smislu bo dopolnjen družbeni dogovor v republiki;
—	cene električne energije bodo v letu 1977 porasle za 10 °/(i do sprejema dogovora republik in pokrajin o politiki cen v energetiki. Povečanje cen električne energije bo upoštevano pri spreminjanju paritetnih odnosov med cenami energetskih virov;
—	vsi družbenopolitični dejavniki bodo pospeševali oblikovanje organizacij potrošnikov, s čimer bodo dani pogoji za sklepanje samoupravnih sporazumov z organizacijami združenega dela na področju proizvodnje oziroma prometa blaga in storitev za neposredno porabo, s katerimi bodo določena medseboj-
na razmerja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne pi-eskrbe s posameznimi proizvodi, rednega opravljanja storitev, določanja cen za proizvode in storitve ter udeležbe potrošnikov v doseženem prihodku;
—	družbenopolitične skupnosti in drugi družbenopolitični dejavniki bodo nadaljevali z uresničevanjem nalog na področju preskrbe prebivalstva s kmetijskimi in osnovnimi prehrambenimi proizvodi. Zato bodo izdelali programe glede preskrbe v večjih potrošnih središčih in sprejemali konkretne ukrepe za odpravo večjih nihanj v preskrbi in cenah na tem segmentu tržišča;
—	družbenopolitične skupnosti bodo v okviru svoje pristojnosti sprejemale takšne ekonomske ukrepe, da bo založenost tržišča ustrezna (družbene blagovne rezerve, intervencijski uvoz);
—	družbenopolitične skupnosti bodo sklenile v okviru republike dogovor o proizvodih, za katere se bodo že v letu 1977 oblikovale rezerve. Pri realizaciji srednjeročnega programa rezerv bodo sodelovale tudi poslovne banke.
6.	Ekonomski odnosi s tujino
6.1.	V skladu z novimi sistemskimi zakoni bodo na področju ekonomskih odnosov s tujino postopoma uveljavljene nove sistemske 'rešitve. Osnovna naloga organizacij združenega dela in družbenopolitičnih dejavnikov na vseh ravneh je, da v predvidenih rokih sprejemajo vse ustrezne akte, organizacijske in druge ukrepe ter s tem zagotovijo, da bo tako začel delovati zunanjetrgovinski in devizni režim.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije podvzel vse potrebno, da bo do
30.	marca 1977 ustanovljena Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino in da bo postopoma 'prevzemala svojo vlogo v skladu z določili zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino.
V skladu z novo opredeljeno vlogo in odgovornostjo republik in pokrajin za položaj Jugoslavije v mednarodni menjavi bo Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo za ekonomske odnose s tujino, Republiškim sekretariatom za mednarodno sodelovanje, Republiškim sekretariatom za finance in Narodno banko Slovenije izdelal projekcijo plačilnobilančnega in deviznobilančnega položaja republike v plačilni in devizni bilanci Jugoslavije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo podvzemal ukrepe za realizacijo predvidene projekcije plačilnobilančnega in deviznega položaja republike na podlagi medrepubliško dogovorjenih enotnih kriterijev.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije si bo prizadeval, da se čim prej sprejme ustrezna medrepubliško usklajena politika pospeševanja izvoza, plačilno-bi-lančnih omejitev, kreditnih odnosov s tujino, tečaja in deviznih rezerv, predvidena v novih sistemskih zakonih s področja ekonomskih odnosov s tujino.
6.2.	V letu 1977 se bo pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije konstituiral poseben koordinacijski odbor za. organizacije združenega dela, ki opravljajo zunanjetrgovinski promet doma in v tujini, ki bo obravnaval vprašanja razvoja družbenoekonomskih odnosov, izvajanja samoupravnih sporazumov in dogovorov, kadrovska vprašanja, izvajanje sklepov ip
dogovorov glede razvoja zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini in zakonitosti poslovanja.
Ta odbor bo v letu 1977 proučil tudi celotno že obstoječo zunanjetrgovinsko mrežo doma in v tujini s stališča usklajenosti z ustavno preobrazbo in z novimi sistemskimi rešitvami kot tudi s kadrovskega vidika.
6.3.	Republiški upravni organi se bodo zavzemali, da se v okviru obstoječega sistema zunanjetrgovinskega poslovanja uveljavi racionalna sprostitev uvoza surovin in reprodukcijskega materiala ter spremeni in izpopolni režim tega uvoza tako, da bo zagotavljal boljšo preskrbljenost proizvodnje, zlasti še proizvodnje za.izvoz. Režim tega uvoza je zato treba poenostaviti ter ga prilagoditi predvsem za organizacije združenega dela, ki so močneje usmerjene na zunanja tržišča ter sposobne s povečanimi napori ob redni preskrbi z reprodukcijskim materialom še več prispevati k uravnoteženju plačilne in devizne bilance.
Republiški upravni organi se bodo zavzemali, da se poleg ukrepov za pospeševanje izvoza blaga ustrezno pospeši tudi izvoz storitev, zlasti pa devizni priliv od turizma ter pomorskega in luškega prometa, ki lahko bistveno prispevajo k izboljšanju plačilnobilančnega in deviznobilančnega položaja republike.
Za zagotavljanje ekonomsko, razvojno in tehnološko utemeljenega uvoza opreme bodo republiški upravni organi izdelali program uvoza opreme v letu 1977 v okviru sredstev, s katerimi republika v ta namen razpolaga.
6.4.	SR Slovenija bo intenzivno sodelovala v okviru federacije pri uresničevanju sklepov in akcijskega programa V.1 konference neuvrščenih držav in drugih dogovorov neuvrščenih držav ter držav v razvoju.
Republiški upravni organi se bodo zavzemali, da bodo v okviru gospodarskega sistema izvršene nekatere spremembe instrumentarija, ki urejuje pogoje gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju tako, da bo vsebinska usmeritev iz Colomba v večji meri prisotna v celotnem našem gospodarskem sisterhu, še posebej v davčnem sistemu, sistemu cen ter sistemu ekonomskih odnosov s tujino, ter da bo tudi tekoča politika ter ukrepi na področju zunanjetrgovinske menjave spodbujala blagovno menjavo z državami v razvoju in razvoj višjih oblik gpspodarskega sodelovanja.
Tudi v letu 1977 bo potrebno nadaljevati z akcijo za povečanje proizvodnje za izvoz in nadomeščanje uvoza v okviru združenj temeljnih organizacij združenega dela po panogah pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Gospodarska zbornica Slovenije bo za zagotovitev ustreznejše in skladnejše regionalne strukture ekonomskih odnosov SR Slovenije s tujino prevzela' pobudo, da se organizacije združenega dela v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju in spremembi Strukture izvoza ter racionalnem nadomeščanju uvoza ustrezno organizirajo, združujejo delo in sredstva ter v ta namen:
—	okrepijo že obstoječe ter po potrebi organizirajo nove poslovne skupnosti za nastop na posameznih .tržiščih držav v razvoju in neuvrščenih držav ter s tem zagotovilo razširitev in višje oblike sodelovanja;
—	ustanovijo interesno skupnost za nastop na tržiščih socialističnih držav;
—	sklenejo samoupravni sporazum o sodelovanju in skupnem usklajenem nastopu gospodarstva na sejemskih prireditvah in razstavah.
Zaradi zmanjšanja uvoza in boljšega gospodarjenja bodo organizacije združenega dela povečale varčnost pri uporabi surovin in povečale predelavo odpadnih surovin. Zato si bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije prizadeval za zmanjšanje ali odpravo carine za uvoz opreme za predelavo odpadlih surovin, ki je ne proizvajamo doma.
Narodna banka Slovenije bo v sodelovanju z- Gospodarsko zbornico Slovenije pripravila in zagotovila izvajanje družbenega dogovora o skupnih vlaganjih, nakupu licenc in patentov ter o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju organizacij združenega dela s tujimi partnerji.
6.5.	V skladu z vsebino sklepov in stališč o ob-
mejnem gospodarskem sodelovanju SR Slovenije š sosednjimi državami se bodo organizacije združenega dela, Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje ter skupščine obmejnih občin zavzemali za:	\
—	pospeševanje-rednega poteka in izboljšanja pogojev gospodarskega sodelovanja po obmejnih blagovnih sporazumih ,in sejemskih aranžmajih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko v skladu z doseženimi dogovori >s temi državami in z že danimi predlogi sistemskih ukrepov;
—	nadaljnje razvijanje sodelovanja v okviru tržaškega in goriškega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu, v skladu z navedenim skupščinskim dokumentom in vsebino osimskih sporazumov, s čimer se bo zagotovilo stimulativnejše vključevanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. V tem smislu bo prilagojena vsebina blagovnih list sedanji gospodarski strukturi. Možnosti, ki jih daje obstoj brezcarinskih list C in D, naj se izkoristijo predvsem za razvoj industrijske kooperacije v obmejnem prostoru.
6.6.	V skladu z dogovorom zveznega, republiškega
in pristojnih občinskih izvršnih svetov o opravljanju poslov v zvezi z upravljanjem proste cone v Sežani, se bodo začele priprave za ustanovitev poslovne skupnosti ali druge oblike samoupravnega povezovanja zainteresiranih organizacij združenega dela za poslovanje v coni.	..
7.	Denarno-kreditna politika
7.1.	Denarno-kreditna politika bo temeljila na dosledni medsebojni usklajenosti z drugimi deli ekonomske politike, zlasti s politiko ekonomskih odnosov s tujino* politiko zadolževanja v tujini in proračunsko politiko federacije. Denarno-kreditna politika bo zasnovana tako, da se bo sposobna dinamično prilagajati stvarnim ekonomskim gibanjem.
Osnovna naloga denarno-kreditne politike bo zagotoviti obtok denarne mase v obsegu, ki omogoča optimalno rast proizvodnje in prometa blaga ter prestrukturiranje v skladu z intencijami družbenega plana.
V letu 1977 bo uveljavljen nov zakon o Narodni banki Slovenije, ki bo poleg prilagoditve poslovanja določbam zvezne zakonodajo s področja denarno-kre-ditnega in deviznega sistema bližje opredeljeval tudi naloge skladnejšega delovanja ukrepov denarno-kreditne politike z drugimi področji politike ekonomskega razvoja v SR Sloveniji.
Pristojni republiški organi in Narodna banka Slovenije bodo tali pobude za samoupravno sporazumevanje bank o prednostnem kreditiranju oziroma po potrebi za sprejetje predpisov SR Slovenije v cilju
usmerjanja določenega dela kreditnega potenciala bank za namene v skladu z družbenim planom SR Slovenije.
Selektivno kreditiranje se bo izvajalo v skladu z nalogami družbenega plana o kreditiranju selektivnih namenov z mehanizmom samoupravnih sporazumov bank.
Samoupravni sporazum poslovnih bank o selektivnem kreditiranju, ki mora vključevati tudi dogovor o ugodnejših pogojih kreditiranja nekaterih prioritetnih nalog, bodo poslovne banke sklenile v začetku leta 1977.
7.2.	Sprejem zakonov s področja denarnega, kreditnega in bančnega sistema bo v letu 1977 omogočil delavcem v organizacijah združenega dela — uprav-Ijalcem bank, da na novo — skladno z ustavnimi načeli — samoupravno organizirajo združevanje dela in sredstev v vseh oblikah bančne organiziranosti: v internih, temeljnih in združenih bankah. S tem se bo zagotovila prevladujoča vloga združenega , dela v organizaciji in usmerjanju denarnih tokov družbene reprodukcije in preraščanje sedanjih prevladujočih kreditnih odnosov v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev.
Za uresničitev teh nalog bodo organizacije združenega dela in upravljalski organi poslovnih bank v letu 1977 delali na konstituiranju internih, temeljnih in združenih bank, ^prejemu vseh temeljnih aktov, kot so samoupravni sporazumi o združevanju v banke in statuti bank ter oblikovali nove organe upravljanja. Banke bodo konstituirali tako, da bo zagotovljeno stalno poglabljanje in razvijanje dohodkovnih odnosov med subjekti v združenem delu in neodtujljivost dohodka v njegovi denarni obliki ter tako. da bo zagotovljena ekonomsko nujna koncentracija in alokacija sredstev.
V	programih bank za leto 1977 se bo uveljavljala takšna politika naložb in sredstev, združenih in zbranih v bankah, ki bo pomenila združevanje dela in sredstev med organizacijami združenega dela na dohodkovnih načelih.
Postopno nadomeščanje še prevladujočih kreditnih odhosov s politiko skupnih vlaganj in drugih oblik združevanja sredstev bo postavilo dohodke upravijal-cev bank, doseženih z združevanjem sredstev, v večjo odvisnost od produktivnosti dela in uspešnosti naložb.
V	letu 1977 bo intenziviran proces zagotavljanja potrebnih obratnih sredstev za financiranje rednega proizvodno-promotnega ciklusa z likvidnimi potenciali virov poslovnih sredstev v organizacijah združenega dela. Poslovne banke bodo s svojo kreditno politiko podpirale tako usmeritev organizacij združenega dela, tako da bodo v politiki financiranja razširjene reprodukcije dopolnjevale nezaključene finančne konstrukcije s kreditnimi viri.
Upravljalci v bankah bodo s politiko oblikovanja in delitve dohodka v bankah ter s politiko diferenciranih obrestnih mer spodbujali razvoj družbeno opredeljenih prednostnih dejavnosti. Sprejemali bodo takšno politiko obrestnih mer in tarif za bančne storitve, ki bodo v čim manjši meri obremenjevali dohodek delovnih organizacij, ki poslujejo z banko.
8.	Splošna poraba
8.1. V letu 1977 se bo nadaljeval proces ustavne preobrazbe splošne porabe s prenosom ustreznih nalog in virov sredstev na samoupravne interesne skupnosti.
Oblikovanje sredstev za splošno porabo bo potekalo v soodvisnosti od dogovarjanja o ostalih oblikah porabe.
Pri obdavčenju dohodka temeljnih organizacij združenega dela bodo v letu 1977 zadržane olajšave, uveljavljene v letu 1976, ki so odraz dogovorjenih usmeritev, sprejetih v družbenem planu in drugih dokumentih.
V	okviru sredstev za splošno porabo se bodo v letu 1977 zagotavljala sredstva za delo državnih organov na podlagi družbenega dogovora o epotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji.
V	obdobju začasnega financiranja splošnih družbenih potreb in pred sprejemom zakona o republiškem proračunu oziroma ustreznih odlokov skupščin občin, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v sodelovanju z občinami pripravil merila in kriterije za dopolnilno financiranje družbenopolitičnih skupnosti na načelih vzajemnosti.
Pri določanju skupne politike prometnega davka v SFR Jugoslaviji se bo SR Slovenija zavzemala, da se povečane obveznosti proračunov pokrivajo s povečanjem prometnih davkov, ne pa z dodatnimi obremenitvami dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Pri vodenju politike posebnega prometnega davka se bo SR Slovenija zavzemala, da bo ob usklajevanju stališč z drugimi republikami in pokrajinama usklajena politika posebnega prometnega davka s politiko temeljnega prometnega davka.
SR Slovenija bo sodelovala pri zagotavljanju finančnih sredstev za občinske priznavalnine po posebnem družbenem dogovoru v obliki solidarnostnega prelivanja sredstev za ta . namen.
8.2.	V okviru prizadevanj z ustavno preobrazbo pravosodja bodo v letu 1977 sprejeti poleg organizacijskih tudi materialni in procesni predpisi s tega področja, s čimer bo podana popolnejša zakonska osnova za delovanje pravosodnih organov v skladu z njihovo ustavno funkcijo. Nadaljnja aktivnost bo usmerjena na realizacijo teh predpisov, zlasti pa na ustanovitev in uveljavitev novih samoupravnih sodišč.'
V	skladu s temelji sistema državne uprave v SFR Jugoslaviji bodo s sprejetjem ustreznih republiških zakonov oblikovane sistemske rešitve glede položaja, vloge in odgovornosti upravnih organov, osnove njihove organizacije ter družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnih skupnostih teh organov.
Tudi v letu 1977 se bodo nadaljevala prizadevanja, da se družbenoekonomski položaj delavcev v državnih organih izenači z družbenoekonomskim položajem delavcev v gospodarstvu ter čimbolj i uveljavi nagrajevanje po delu.
V	okviru petletnega programa negospodarskih investicij se bo začelo pospešeno reševati vprašanje ustreznih prostorskih pogojev za delo upravnih ,in pravosodnih organov. ,
9.	Skladnejši regionalni razvoj
9.1. SR Slovenija bo v skladu z družbenim planom SR Slovenije pospeševala gospodarska vlaganja na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih z enakim sistemom davčnih olajšav kot v letu 1976.
Za sofinanciranje izdelave razvojnih programov in inicialnih projektov, ki so'pomembni za hitrejši
razvoj manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij, ter za pokritje obveznosti iz leta 1976, bo SR Slovenija v proračunu za leto 1977 zagotovila 32 milijonov dinarjev.
Gospodarska zbornica Slovenije in upravljale! v poslovnih bankah bodo skupaj z organizacijami združenega dela organizirano sodelovali pri iniciranju projektov in samoupravnega združevanja sredstev razvitih, manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij z namenom hitrejžega odpiranja novih delovnih mest na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih v SR Sloveniji in pri tem dosledno uveljavljali dogovorjene stimulativne ukrepe.
Samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva bodo v letu 1977 nadoknadile zaostajanje pri uresničevanju dogovorjenih nalog iz leta 1976 in s tem omogočile, da bodo dogovorjene naloge za prvi dve leti uresničevanja družbenega plana do konca leta 1977 izvršene v celoti.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo v samoupravnih sporazumih o temeljih planov teh dejavnosti zagotovile tak solidarnostni obseg sredstev, ki bo omogočal hitrejše odpravljanje najbolj perečih problemov razvoja teh dejavnosti na manj razvitih območjih, še zlasti pa na manj razvitih obmejnih območjih.
Občine na manj razvitih območjih bodo pospešile medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje s sosednjimi gospodarsko močnejšimi občinami za načrtnejše reševanje problemov razvoja infrastrukture in družbenih dejavnosti ter pri aktiviranju možnosti za hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij. Pri tem bodo poskrbele za čimprejšnjo odpravo pomanjkljivosti pri odobravanju lokacij in pri drugih upravnih postopkih v zvezi z realizacijo investicijskih projektov. V skladu z zakonom bodo na manj razvitih območjih konstituirane tudi skupnosti krajevnih skupnosti.
Kolikor bo z analizo uresničevanja družbenega plana SR Slovenije ugotovljeno, da tudi v prvi polovici leta 1977 pomembneje zaostaja izvrševanje nalog iz družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji predlagal Skupščini SR Slovenije ukrepe za doslednejše izvajanje teh nalog.
9.2.	Gospodarska zbornica Slovenije bo z organizacijami združenega dela sodelovala pri iniciranju projektov za skupne naložbe v manj razvitih republikah in SAP Kosovo v skladu z usmeritvami družbenih planov in ob upoštevanju možnosti, ki jo daje zakon o stalnih sredstvih sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v letih 1976—1980, da lahko organizacije združenega dela nadomestijo vplačevanje obveznega posojila s samoupravnim združevanjem dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo. Na ta način organizacije združenega dela iz SR Slovenije lahko nadomestijo do 20 odstotkov obveznega posojila, za katerega je zadolžena SR Slovenija v obdobju 1976—1980.
SR Slovenija bo z zakonom o davčnih olajšavah priznala olajšave investitorjem, ki skupno vlagajo v manj razvitih republikah in SAP Kosovo, z zmanjšanjem davčne osnove za plačilo davka na dohodek te-
meljnih organizacij združenega dela v enkratni višim vlaganj.
9.3.	Zaradi hitrejšega odpravljanja posledic na območjih, prizadetih od potresov, bodo republiški upravni organi v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, upravljale! v poslovnih bankah, samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju gospodarstva ter prizadetimi občinami pripravili predloge za sanacijo gospodarstva, prizadetega s potresi.
V	letu 1977 se bo nadaljevala družbena akcija za sanacijo stanja in bodo veljali ukrepi, sprejeti v letu 1976, po potrebi pa bodo sprejeti tudi novi ukrepi, ki bodo omogočili odpravo posledic potresov na stanovanjskih objektih in objektih družbenega standarda in ki bodo prispevali k stalnosti naselitve na obmejnih območjih.
10.	Urejanje prostora in varstvo okolja
V	letu 1977 bodo pripravljeni dogovor o temeljih prostorskega plana SR Slovenije, ki bo vseboval tudi politiko urbanizacije t^r politiko gospodarjenja s prostorom, ter dogovori o temeljih prostorskih planov občin.
V	skladu z dogovorjeno politiko varstva okolja se bo nadaljevala akcija za zavarovanje nekaterih območij ter za postopno sanacijo nekaterih že prizadetih območij. S tem v zvezi bodo pripravljeni osnutki ustreznih samoupravnih sporazumov in družberiih dogovorov (reka Krka, Celje, Ljubljana, Mežica).
Pripravljen bo dolgoročni program raziskovalnih projektov in nalog na področju varstva okolja, da bi zagotovili strokovnost v procesu načrtovanja in pri oblikovanju ukrepov na tem področju. Hkrati bodo pripravljene strokovne podlage za dolgoročno načrtovanje ter uresničevanje prostorskega informacijskega sistema in informacijskega sistema za okolje v okviru družbenega informacijskega sistema.
11.	Informacijski sistem
V	letu 1977 bo dokončno ustanovljen republiški .INDOK center ter modernizirana republiška, uprava
za te naloge. V prehodnem obdobju bo skrb za to dejavnost v republiki prevzel Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem.
V	letu 1977 bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zagotovil statistično-informacijskemu sistemu tehnično bazo, tako da bodo lahko z zakonom predpisani registri in evidence postali operativni.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo opredelil politiko razvoja računalništva in računalniške infrastrukture in v sodelovanju z gospodarsko zbornico Slovenije v letu 1977 uveljavil kriterije za selektiven .uvoz računalniške opreme, zlasti za boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti in njihovega racionalnega povezovanja ter postopnega izgrajevanja računalniške mreže v SR Sloveniji.
12.	Usklajevanje republiških predpisov z zakonom o združenem delu
V	skladu z zakonom o združenem delu bo težišče urejanja odnosov v združenem delu na samoupravnih osnovah. Nekatera vprašanja bodo nadrobneje opredeljena v novih republiških zakonih, nekateri že veljavni republiških zakoni pa bodo usklajeni z določbami zakona o združenem delu.
Z določbami zakona o združenem delu bo usklajena republiška zakonodaja za področja, kot so: delovna razmerja v združenem delu, upravljanje z družbenimi sredstvi, povezovanje osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela, samoupravno organiziranje združenega dela, dograjevanje samoupravnega sporazumevanja o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, pridobivanje dohodka y družbenih dejavnostih, združevanje sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, pridobivanje dohodka v delovnih skupnostih v organih družbenopolitičnih skupnosti.
Na področju solidarnosti in socialne varnosti delavcev kot elementa družbenoekonomskih odnosov in posledice združevanja dela in sredstev bodo v republiki med drugim urejena naslednja področja: skladi skupnih rezerv, zavarovanje za primer brezposelnosti, združevanje sredstev za prekvalifikacijo, združevanje sredstev za socialno skrbstvo, zajamčeni osebni dohodek.
Vsi dejavniki družbenega razvoja od temeljnih organizacij združenega dela, njihovih asociacij, zlasti Gospodarske zbbrnice Slovenije, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij do izvršnega sveta in njegovih organov so odgovorni za izvajanje dogovorjene razvojne politike. Zato morajo s svojimi letnimi programi dela zagotoviti izvajanje temeljnih ciljev in nalog iz družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije.
V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije spremljal izvajanje s to resolucijo dogovorjenih nalog in obveščal Skupščino SR Slovenije o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije ter o izpolnjevanju obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana ter o ukrepih, ki jih je sprejel v mejah svojih pristojnosti.	i
Do 30. junija 1977 bo izvršni svet predložil Skupščini SR Slovenije področilo o urseničevanju srednjeročnega družbenega plana v obdobju 1976—1977 ter prvo oceno možnosti za razvoj v letu 1978. Na podlagi stališč, ki jih bo zavzela skupščina o tem poročilu,, bo izvršni svet pripravil osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1978 in ga skupaj s predlogom ukrepov predložil Skupščini SR Slovenije do konca oktobra 1977. Zavod SR Slovenije za statistiko ter Služba družbenega knjigovodstva morata pravočasno zagotoviti ustrezne podatke za spremljanje izvrševanja nalog iz družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in te resolucije.
TEMELJNE RAZVOJNE NALOGE V , LETU 1977 IN OPREDELITEV NJIHOVIH NOSILCEV
(Priloga k resoluciji p politiki izvajanja družbenega
plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1977) *
V tej prilogi k resoluciji o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1977 so zbrane pomembnejše naloge iz družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov na področjih, ki so posebnega pomena za uresničevanje skupne razvojne politike in ki jih bodo v skladu s sprejetimi obveznostmi uresničevale v prihodnjem
letu posamezne samoupravne organizacije in skupnosti in republiški upravni organi. V skladu z zakonom o družbenem planiranju bodo nosilci nalog y svojih programih dela za prihodnje leto te naloge še posebej konkretizirali in v zvezi s tem opredelili in sprejeli potrebne ukrepe.
1. Na področju energetike
SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Polikem-Sermin, INA-Nafta Lendava, Petrol, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva ter Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin bodo zagotovili potrebne predpogoje za čim širše angažiranje združenega dela pri obravnavi dolgoročne energetske bilance do leta 2000 in na tej osnovi čimprej izvršili optimizacijo energetskih objektov in pripravili osnove za dogovor o razvoju kapacitet do leta 1990.
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva, Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin in področna raziskovalna skupnost za energetiko bodo v sodelovanju z Republiškim komitejem za energetiko pripravili in sprejeli samoupravni sporazum, s katerim bodo zagotovili združevanje sredstev za dogovorjen obseg raziskav; sporazum med proizvajalci in porabniki energije ter raziskovalnimi organizacijami mora temeljiti na odnosih, ki izhajajo iz skupnega prihodka.
Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo elektrogospodarstva bodo na osnovi dohodkovnih odnosov ter s korekcijo cen električne energije in premoga zagotovila pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije. Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva-bo sprejela stimulativnejši tarifni sistem.
SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Petrol, INA-Nafta Lendava v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo elektrogospodarstva in Samoupravno interesno skupnostjo za nafto in plin bodo zagotovili začetek obratovanja TE Šoštanj IV, HE Srednja Drava II, vključitev v obratovanje 380 kV omrežja, čimprejšnjo vključitev PE Trbovlje v elektroenergetski sistem; intenzivirali bodo dela na plinovodnem omrežju Slovenije, porabniki pa bodo pripravili ustrezne sprejemne kapacitete. Nadaljevali bodo z rekonstrukcijo rafinerije v Lendavi, organizacijska in študijska dela za rafinerijo Polikem Sermin, dela na NE Krško, rudniku urana Žirovski vrh in na drugih energetskih objektih.
SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije bo še dodatno organizacijsko in kadrovsko okrepila investicijske skupine, da bodo sposobne bolje nadzorovati izvedbo investicijskih del na vseh energetskih objektih. Investicijskim skupinam bodo zagotovljeni trajnejši pogoji dela tudi po zaključku del na posameznih objektih z vključitvijo v ustrezno organizacijo združenega dela.
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva v sodelovanju s SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije bo analizirala ocenjeno izgubo elektrogospodarstva za leto 1976 na osnovi že sprejetih sklepov in predhodno verificiranih stroškov SOZD Združenega elektrogospodarskega podjetja Slovenije na osnovi sprejetih meril in normativov ob podrobni analizi realizacije akcijskih programov za racionalnejše poslovanja elektrogospodarstva ter sprejela ustrezne ukrepe.
Izvršni odbor iz samoupravnega sporazuma v premogovništvu v sodelovanju s skladom skupnih rezerv bo eventualne izgube v premogovništvu reševal z notranjimi ukrepi, predvsem pa prek skladov skupnih rezerv.
/
Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin, Petrol, INA-Nafta Lendava in Sermin — Polikem ob sodelovanju Republiškega komiteja za energetiko bodo pripravili samoupravni sporazum o dolgoročni oskrbi SR Slovenije z naravnim plinom in naftnimi derivati do leta 1990 o določitvi ustreznih kapacitet in razmerja med porabo naravnega plina in naftnih derivatov ter jih uskladili s potrebami dolgoročne energetske bilance, upoštevajoč posebej potrebe elektrogospodarstva in potrebe daljinskega ogrevanja.
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva. Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin, poslovne banke, Gospodarska zbornica Slovenije in republiški upravni organi bodo na področju izvajanja energetskih investicij usklajevali dotok sredstev s porabo z bolj elastičnim sodelovanjem poslovnih bank in interesnih skupnosti energetike in pravočasno pripravili tehnično in lokacijsko dokumentacijo ter zagotovili devizna sredstva, potrebna za dogovorjeni uvoz opreme.
Republiški komite za energetiko bo sodeloval s Samoupravno interesno skupnostjo elektrogospodarstva in Samoupravno interesno skupnostjo za nafto in plin pri oblikovanju Interesne skupnosti ali Zveze interesnih skupnosti energetike Slovenije, ki naj bi povezovala interes obeh obstoječih skupnosti ter vključila še nevčla-njene proizvajalce in distributerje primarne energije (premog).
Republiški komite za energetiko bo v sodelovanju z ustreznimi interesenti pripravil delovni osnutek družbenega dogovora o ukrepih in o aktivnosti za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije in si prizadeval za njegovo sprejetje.
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva, Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin in Odbor za premogovništvo bodo v sodelovanju z Republiškim komitejem za energetiko zagotovili učinkovito samoupravno kontrolo racionalnega trošenja združenih sredstev in prispevkov porabnikov.
Med posameznimi interesnimi skupnostmi in dejavnostmi na področju energetike je potrebno zagotoviti močnejše povezovanje energetskega in komunalnega gospodarstva zaradi trajnega zagotavljanja oskrbe porabnikov z energijo. 2
2.	Na področju prometa in zvez
Samoupravne interesne skupnosti s področja prometa in zvez bodo zagotovile reden dotok, smotrno uporabo in učinkovito družbeno kontrolo uporabljanja sredstev, ki so bila dogovorjena s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov razvoja na področju prometne infrastrukture.
Na osnovi dogovarjanja in povezovanja nosilcev prometnih storitev bodo postopno uvedeni sodobni sistemi integralnega transporta, zlasti pa kombinirani transport za tranzit blaga.
Zaradi postopnega pokrivanja stroškov' enostavne reprodukcije v Železniškem transportnem podjetju Ljubljana z lastnimi sredstvi bo Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet:
—	po posameznih letih razdelala program racionalizacije in zmanjšanja stroškov poslovanja ter pričakovanih učinkov prometne politike;
—	vsako leto preverjala uveljavljanje ukrepov za postopno pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije Zy lastnimi sredstvi in rezultati gospodarjenja v železniškem prometu;
—	kot prehodni ukrep predlagala spremembo zakona o amotrizaciji, konverzijo kreditov in sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pokrivanje izpada dohodkov v obdobju 1976—1980 s hkratno obveznostjo, da se letno zmanjšuje obseg teh sredstev v skladu z možnostmi, ki izhajajo iz rezultatov gospodarjenja Železniškega transportnega podjetja Ljubljana ali jih omogočajo drugi pogoji poslovanja.
Republiška samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet ter za PTT promet se bodo organizacijsko in kadrovsko okrepile ter povečale vlogo uporabnikov, da bi tako učinkoviteje uresničevale svoje naloge.
Republiška samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet bo pripravila vse potrebno za ustanovitev regionalnih interesnih skupnosti za železniški in luški promet.
Republiška skupnost za ceste bo vložila na manj razvitih območjih okoli 32 odstotkov svojih sredstev, namenjenih za modernizacijo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest (211 milij. din). Poleg tega bo vložila v lokaine ceste na manj razvitih obmejnih območjih dodatna sredstva v višini 25 milijonov dinarjev.
Gospodarska zbornica Slovenije bo dajala pobude in izvedla potrebne aktivnosti za:
—	sklenitev samoupravnega sporazuma o delitvi dela med prevozniki v kopenskem transportu ter sporazuma o racionalizaciji pretoka blaga;
—	izdelavo plana potrebnih transportnih zmogljivosti po posameznih prometnih dejavnostih, ki b,o služil kot osnova za usklajevanje Vlaganj v zmogljivosti za prevoz potnikov in blaga;
—	ustanovitev republiške in območnih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste;
—	sprejem in uskladitev samoupravnih sporazumov o temeljih razvoja organizacij združenega dela cestnega transporta z drugimi nosilci prometnih storitev v SR Sloveniji v skladu z usmeritvami družbenega plana SR Slovenije;
—	združevanje organizacij cestnega prevoza ter drugih organizacij, ki se ukvarjajo s pretokom blaga v sestavljene organizacije združenega dela;
—	ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti za letališko infrastrukturo in sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980.
Na področju prometne infrastrukture bodo v letu 1977 v skladu z družbenim planom in programi ter ukrepi samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1977 opravljena naslednja dela:
— Na področju železniške infrastrukture se bo nadaljevala modernizacija železniškega križa Jesenice— Dobova in Koper—Šentilj; vnajvečjem delu bodo zgrajene signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odsekih Ljubljana—Dobova z zgraditvijo avtomatskih progovnih blokov in montažo avtostop naprav; v glavnem bo dokončana ranžirna postaja Zalog; dokončana bo obnova proge in elektrifikacija na odseku Maribor—Šentilj; na odsekih Zidani most—Šentilj in Divača—Koper se bo nadaljevalo vgrajevanje postajnih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav in pričelo z vgrajevanjem avtostop naprav; nadaljevala se bo rekonstrukcija postaje Sežana in nadaljevala rekonstrukcija postaje Jesenice; pričeta bodo dela pri gradnji kontejnerskega terminala v Ljubljani.
— V Luki Koper bo dokončana prva faza izgradnje kontejnerskega terminala, nadaljevala pa se bodo dela pri poglabljanju II luškega bazena.
— Na področju PTT prometa bo dokončana izgradnja nekaterih ključnih objektov, kot so tranzitna in mednarodna avtomatska telefonska centrala Ljubljana, radio relejni sistemi Zagreb—Ljubljana—Avstrija, Zagreb— Split—Ljubljana—Reka—Trst. Nadaljevala se bo pospešena izgradnja ostalega PTT omrežja.
— Na področju izgradnje in rekonstrukcije cest bo pospešena izdelava dokumentacije za predor Karavanke; izdelani bodo glavni projekti za mejni prehod Šentilj (I. etapa), hitro cesto skozi Maribor, južno magistralo skozi Celje, cestne odseke Ruše—Vransko (avtocesto Hoče—Arja vas), Naklo—Ljubljana, mestno obvoznico Ljubljana in cesto v Škofji Loki; pričela se bo izdelava glavnih projektov odseka avtoceste Šentilj—Pesnica. Za južno obvoznico v Ljubljani, dodatne pasove na cesti Škofljica—Bregana in cesto Rudnik—Škofljica bodo izdelani idejni projekti. Nadaljevala se bo graditev avtoceste Dolgi most—Vrhnika in Karloškega mostu, zgrajena bo I. etapa ceste Celje—Arja vas ter obvoznica v Žalcu. Pričela se bo graditev zahodne celjske magistrale in hitre ceste skozi Maribor. Pričela se bo rekonstrukcija mejnega prehoda Šentilj, ki bo predvidoma končana v letu 1978. Izvršena bo I. faza rekonstrukcije Celovške in Prešernove ceste v Ljubljani. Pričele-se bodo priprave za ureditev zemljišč na trasi ljubljanske obvoznice Črnuče—Tomačevo—Dolgi most. Začela se bodo dela na objektih obalne ceste (priključek Koper in Semedelska vpadnica). Začela se bo izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba z odsekom avtoceste od mejne črte do priključka na Novo Gorico in podaljšek zahodne obvoznice Šempeter—Miren.
Republiški komite za promet in zveze bo na podlagi analize kompleksnega razvoja prometa v SR Sloveniji pripravil program nalog in ukrepov za usmerjanje skladnejšega razvoja in delitve dela na področju prometa in zveze. Vztrajal bo pri doslednem izvajanju obstoječih predpisov, ki se nanašajo na varnost v prometu in predlagal dodatne ukrepe za postopno preusmerjanje težkega tovornega prometa s cest na železnico. V primeru povišanja prometnega davka na pogonska goriva bo predlagal, da se del tega povišanja usmeri v izvajanje programa razvoja magistralnih cest.
Republiški komite za promet in zveze bo sodeloval pri pripravah za oblikovanje zveze interesnih Skupnosti na področju prometa.
Republiški komite za promet in zveze si bo prizadeval za pospešen razvoj trgovske mornarice z uresničevanjem dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj pomorskega ladjarstva in luk v obdobju 1976—1980. V okviru Jugoslavije se bo zavzemal za sklenitev družbenega dogovora o kreditiranju nakupa ladij, železniških vozil in druge opreme domače proizvodnje. 3
3.	Na področju kmetijstva in živilstva
Gospodarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije bosta storili vse potrebno za intenziviranje procesa prehoda na dohodkovne odnose med organizacijami združenega dela, ki so proizvodno in poslovno povezane in to zlasti pri mesu, mleku, vinu, sadju in tam, kjer se hrana in živilske surovine zagotavljajo s širšega območja države.
Zadružna zveza Slovenije bo intenzivno sodelovala pri oblikovanju novih kmetijskih zadrug, temeljnih zadružnih organizacij in temeljnih organizacij kooperantov ter pri pospešenem oblikovanju proizvodnih skupnosti, razvijanju različnih oblik kooperacijskih od-
nosov na osnovi dohodkovnih odnosov in pospeševanju skupnih vlaganj kmetov med seboj in skupno s temeljnimi zadružnimi organizacijami.
Kmetijska razvojna skupnost Slovenije in Zadružna zveza Slovenije bosta pri združevanju sredstev in dela v kmetijskih organizacijah in drugih oblikah združevanja kmetov usmerjali združena sredstva predvsem za skupne nasade, poljedelske, proizvodne skupnosti, skupne hleve, v skupno mehanizacijo in opremo ter adaptacijo obstoječih objektov; v hribovitih m hribovitih obmejnih območjih se bo nadaljevala modernizacija kmetij na podlagi kooperacije.
Kmetijska razvojna skupnost Slovenije in Zveza vodnih skupnosti Slovenije bosta omogočali pospešeno nadaljevanje melioracij kmetijskih zemljišč po sprejetih programih in začetek del na večjih melioracijskih kompleksih na območju Pomurja, Polskave, Vipavske doline in Sečoveljske doline, kar hkrati terja predhodno regulacijo vodotokov na omenjenih območjih.
Žitna skupnost Slovenije bo z učinkovito organizacijo zagotovila predvideno planirano rast obsega odkupa pšenice in drugih žit.
Na podlagi združevanja sredstev organizacij združenega dela iz SR Slovenije in iz žitorodnih območij drugih republik se bo začela gradnja sprejemnega centra za žito.
Članice konzorcija za izgradnjo sladkorne tovarne bodo poskrbele za nadaljevanje proizvodnje sladkorne pese v skladu s programom ter skupno s kmetijsko razvojno skupnostjo, upravljavci poslovnih bank in Skupščino občine Ormož zagotovile začetek del pri izgradnji sladkorne tovarne in oblikovanju delovno organizacije združenega dela za proizvodnjo sladkorja.
Zadružna zveza Slovenije bo prilagodila programe pospeševalne službe planskim nalpgam, predvsem pa povečanju aktivnosti službe v razvijanju kooperacije, izvajanju melioracij, pripraVi proizvodnje sladkorne pese in obnovi kmetijstva na potresno prizadetih območjih.
Gospodarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije bosta sprejeli akcijski program za uresničitev dogovora o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa v obdobju 1976 do 1980.
Gospodarska zbornica Slovenije bo v živilski industriji intenzivirala povezovanje s primarno proizvodnjo v okviru dohodkovnih odnosov na enotnem jugoslovanskem trgu)
Organizacije združenega dela s področja živilske industrije, poslovne banke in Gospodarska zbornica Slovenije bodo združena sredstva v živilsko industrijo, ki s planom namensko niso bila opredeljena, usmerjale predvsem v predelavo zelenjave, v modernizacijo ulova, hlajenje in plasma svežih rib, v industrijsko proizvodnjo polpripravljenih in pripravljenih jedil, v rekonstrukcijo solin in predelavo olja. V letu 1977 bodo s posebnim samoupravnim sporazumom v okviru Kmetijske razvojne skupnosti Slovenije sprejele program prioritete naložb za razvoj živilske industrije do leta 1980.
Za pospeševanje razvoja proizvodnje hrane, preskrbe z živili in družbene prehrane bodo Gospodarska zbornica Slovenije in družbenopolitične skupnosti aktivno sodelovale pri povezovanju živilske industrije in primarne proizvodnje 6 trgovino na osnovi združevanja dela in sredstev organizacij združenega dela s teh področij. V občinah bodo začele delovati samoupravne interesne skupnosti za preskrbo.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predlagal predpise o gospodarskih intervencijah na področju kmetijstva.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo na podlagi posebnega akcijskega programa sprejel oziroma predlagal skupščini potrebne ukrepe za uresničitev dogovora o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj agro-industrijskega kompleksa v obdobju 1976—1980 in družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976—1980 na področju kmetijstva in živilstva. Na osnovi zakona o katastrskem dohodku bo izdelan nov izračun katastrskega dohodka. V okviru predpisov o obdavčevanju občanov bodo izdelana enotna izhodišča za uvedbo obdavčevanja kmetov po dejanskem dohodku, doseženem v kmetijstvu oziroma v gozdarstvu.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo skladno z medrepubliškim dogovorom o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa v obdobju 1976—1980 pripravil zasnovo sistema kompenziranja, regresiranja in premiranja' določenih proizvodov, za kar bo v okviru razvoja agroživilskega kompleksa s 1. julijem 1977 prevzela obveznosti SR Slovenija.
Občine bodo zagotovile iz svojih proračunov sredstva za podporo dejavnosti v okviru skupnosti za pospeševanje kmetijstva in dajale pomoč kmetijskim zemljiškim skupnostim in zagotovile izdelavo prostorskih planov.
Po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov bo v letu 1976 izdelan obračun obveznosti med Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov in družbenopolitičnimi skupnostmi za obdobje 1972—1975. Družbenopolitične skupnosti bodo v dogovoru s Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji v letu 1977 poravnale obveznosti iz tega obračuna, tako, da se navedeno obveznost ne všteva v dogovorjeni obseg splošne porabe za leto 1977, temveč se k dogovorjenemu obsegu dodaja1
4.	Na področju proizvodnje in predelave lesa
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije in območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo bodo z uresničevanjem samoupravnega spprazuma o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 vzpostavile trdnejše in dolgoročnejše dohodkovne odnose med gozdarstvom in predelavo lesa, izboljševale oskrbo za lesno surovino in izvajale dogovorjene naloge na področju razširjene gozdne reprodukcije
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo bo sklenila samoupravni sporazum o oblikovanju cen gozdnih sdrtimentov po merilih iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976—1980.
Gozdnogospodarske organizacije bodo v okviru gozdnogospodarskih območij izvedle vse potrebno za samoupravno združevanje osebnega dela v gozdarstvu z družbeno organizirano proizvodnjo.
Organizacije združenega dela s področja proizvodnje in predelave lesa bodo na pobudo in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije zagotovile posebno raziskavo o racionalni usmeritvi lesnih sortimentov v nadaljnjo predelavo. '
' Po osnutku obračuna znaša obveznost občin .ca. 23,G milij., republike jpa še n milijonov din.
5.	Na področju proizvodnje in predelave jekla
Organizacije združenega dela s področja proizvodnje, predelave in trgovine z jeklom bodo na pobudo in ob sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravile in sprejele samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana, da bi istočasno s preoblikovanjem poslovne skupnosti za proizvodnjo in predelavo jekla na samoupravnih osnovah povezale in uskladile razvojne programe in vzpostavile tesnejše in trajnejše dohodkovne odnose.
Zaradi boljšega oskrbovanja slovenskih porabnikov z železom in jeklom bodo Slovenske železarne ob povezavi z jugoslovanskimi proizvajalci jekla, ustrezne organizacije združenega dela s področja trgovine in porabniki jekla v Sloveniji sklenili samoupravne sporazume. Pri pripravi samoupravnih sporazumov bo dala pobudo in nudila pomoč Gospodarska zbornica Slovenije.
6.	Na področju barvne metalurgije
Na osnovi programa, ki ga je pripravila komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 'za reševanje problematike rudnika živega srebra Idrija v sodelovanju z rudnikom živega srebra Idrija, občinsko skupščino Idrija! Gospodarsko zbornico Slovenije in pristojnimi republiškimi organi,daodo vsi odgovorni dejavniki pripravili in izvajali naloge in ukrepe za ohranitev narodnega bogastva v rudniku in za zagotovitev socialne varnosti delavcev, kar zahteva začasno prenehanje proizvodnje in vzdrževanje sposobnosti ponovne proizvodnje 'rudnika ter usmeritev v novo proizvodne programe na območju občine Idrija.'
Proizvajalci in porabniki aluminija v SR Sloveniji bodo sklenili samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana, s katerim bodo opredelili smer razvoja in medsebojne obveznosti, uskladili razvojne programe ter se na dohodkovnih odnosih sporazumeli predvsem o naložbah, zagotovitvi surovin in obsegu proizvodnje.
7.	Na področju bazne kemije
Organizacije združenega dela — nosillće posameznih razvojnih programov bodo intenzivno nadaljevale dela na začetih objektih bazne kemije za proizvodnjo: žveplene kisline, metanola, ftalanhidrida (II. faza), mehčal, umetnih smol, furfurala, farmacevtskih surovin in per-spojin.
Organizacije združenega dela s področja proizvodnje in porabe natrijevega tripolifosfata in poliamidnih vlaken bodo sklenile samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev zaradi investiranja v dogovorjene zmogljivosti.
SOZD POLIKEM bo pospešila napore za realizacijo projekta dirftetiltereftalat ter dala pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma med zainteresiranimi partnerji o združevanju sredstev za uresničitev tega projekta. Zaključila bo postopek za pridobitev mikrolokacije.
8.	Na področju strojegradnje
SOZD strojegradnje in druge organizacije združenega dela iz kovinske in elektro industrije s področja strojegradnje bodo skupno z Gospodarsko zbornico Slovenije pospešile proces prestrukturiranja proizvodnje, ki naj v proizvodni in dohodkovni povezanosti s komplementarnimi proizvajalci iz drugih področij industrije, zlasti s proizvajalci surovin in polizdelkov ter z razvoj-no-raziskovalnimi organizacijami, projektantskimi in
gradbenimi organizacijami, omogoči celovito izgradnjo kompletnih objektov.
Za pospešitev prodaje investicijske opreme ha domačem trgu bodo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in poslovne banke sklenile družbeni dogovor o zagotovitvi sredstev za njeno kreditiranje.
9.	Na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Organizacije združenega dela s področja gradbeništva in industrije gradbenega materiala bodo, ob pobudi in pomoči Gospodarske zbornice Slovenije in Biroja za gradbeništvo, uskladile razvoj no-raziskovalne programe ter razvoj industrije gradbenega materiala z razvojem gradbene operative. Razvijale bodo sisteme, ki vključujejo kvalitetne gradbene materiale in sodobno gradbeno tehnologijo. Organizirali se bodo za skupčn nastop gradbeništva v tujini.
Republiški sekretariat za urbanizem in Republiški sekretariat za industrijo bosta ob novelaciji zakonov s področja urbanističnega načrtovanja in graditve objektov upoštevala potrebo, da se skrajšajo upravni postopki in znižajo gradbeni stroški.
10.	Na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva
Samoupravne stanovanjske skupnosti v občinah bodo sprejele nove samoupravne sporazume o rhinimal-nem izdvajanju in združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti za potrebe stanovanjske graditve in njihovo višino uskladile z gospodarskimi gibanji. Pri tem bodo upoštevale obveznosti, sprejete v samoupravnem sporazumu o temeljih samoupravnega plana Zveze stanovanjske skupnosti Slovenije.
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo sodelovala pri pripravi samoupravnih sporazumov za pomoč pri reševanju stanovanjskih potreb tistih kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij SR Slovenije.
Stanovanjske skupnosti in poslovne banke bodo do maja 1977 sprejele za srednjeročno obdobje dogovor o uvedbi premiranja stanovanjskih varčevalskih Vlog v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu z namenom, da pospešijo stanovanjsko varčevanje občanov.
Zadružna zveza in Zveza hranilno kreditnih služb bosta pripravili samoupravni sporazum o kreditiranju kmetov za gradnjo stanovanj.
Zveza stanovanjskih skupnosti in- pristojni republiški upravni prgan bosta podvzela nadaljnje ukrepe za obvladovanje cen stanovanjske graditve; v tem smislu bodo pod vzeti tudi zakonski ukrepi.
Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo skupaj s samoupravnimi zemljiškimi skupnostmi oziroma posebnimi samoupravnimi enotami za upravljanje in oddajanje stavbnega zemljišča v okviru komunalnih skupnosti pripravile v občinah samoupravne sporazume o združevanju sredstev za kompleksno komunalno urejanje stanovanjskih sosesk iz dela združenih sredstev stanovanjskega prispevka, iz sredstev odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča in iz drugih namenskih virov.
Iniciativni odbor bo pripravil ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in skupnosti vse potrebno, da bo
oblikovana Zveza komunalnih skupnosti Slovenije. Ta bo pripravila v skladu z načelom kontinuiranega planiranja samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana, s katerim bo sistemsko urejeno združevanje sredstev za razvoj komunalnih dejavnosti. V komunalnih skupnostih bodo do konca leta 1977 organizirane posebne' samoupravne enote za upravljanje in oddajanje stavbnega zemljišča oziroma bodo oblikovane posebne samoupravne zemljiške skupnosti, bi dodo pripravile ustrezne samoupravne sporazume in na osnovi teh plane za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč.
11.	Na področju drobnega gospodarstva
Skupščine občin bodo v sodelovanju z medobčinskimi odbori Gospodarske zbornice Slovenije sprejele programe razvoja drobnega gospodarstva v občinah: oblikovale posebna delovna telesa v izvršnih svetih skupščin občin za pospeševanje drobnega gospodarstva predvsem z nalogo povezovanja drobnega gospodarstva z večjimi organizacijami združenega dela, ki naj jih spodbuja tudi k ustanavljanju dislociranih obratov, zlasti na manj razvitih in obmejnih manj razvitih območjih. Z urbanističnimi ter zazidalnimi načrti bodo zagotpvile projektiranje in izgradnjo poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva; organizirale skupne službe za knjigovodska in administrativna opravila.
Gospodarska zbornica Slovenije in skupščine občin bodo pospešile sklenitev sporazumov o samoupravnem združevanju sredstev za razvoj malega gospodarstva.
12.	Na področju turizma
Gospodarska zbornica Slovenije, bo nadaljevala z uresničevanjem sprejetega koncepta povezovanja v poslovne skupnosti turističnega gospodarstva, ki bodi* zagotovile enotnejši nastop turistične ponudbe, posodobile turistično propagando in informativno dejavnost, ki naj preideta v celoti v pristojnost združenega dela.
Organizacije združenega dela s področja turizma bodo zboljšale ponudbo in kvaliteto gostinskih in turističnih storitev, povečale produktivnost z boljšo organizacijo dela in stimulativnejšim nagrajevanjem.
Poslovne banke bodo zagotovile ugodnejše kreditne pogoje za izgradnjo osnovnih gostinskih in turističnih kapacitet ter posebno še za izgradnjo turistične infrastrukturo vključno z žičnicami, s tem da bodo dajale prioriteto še nedograjenim turističnim centrom.
13.	Na področju sanacije izgub v gospodarstvu
Temeljne organizacije združenega dela, ki v daljšem obračunskem obdobju izkazujejo izgubo in bodo zaključile poslovno leto 1976 z izgubo, naj začnejo takoj s preverjanjem izvajanja že sprejetih sanacijskih programov in izdelavo novih sanacijskih programov, da bodo lahko ob zaključnem računu za leto 1976 na zborih delavcev že sprejele učinkovite ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v poslovanju. Hkrati naj delovne organizacije in sestavljene organizacije, v katere so vključene temeljne organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, sprejmejo ukrepe za sanacijo izgub, skladno z določili zakona o združenem delu, zakona o pogojih in postopku sanacije in samoupravnih sporazumov, na podlagi katerih te temeljne organizacije združenega dela združujejo delo in sredstva v delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela.
Organizacije združenega dela s trajnejšimi slabostmi v poslovanju naj skupaj z drugimi organizacijami zdru-
ženega dela najprej v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in ob sodelovanju strokovnih organizacij analizirajo nastalo situacijo v zvezi z izgubami, poižčejo konkretne rešitve ter do konca marca 1977 sprejmejo ustrezne ukrepe oziroma izoblikujejo predloge, ki se nanašajo na zagotavljanje pogojev za dolgoročno uspešnejše poslovanje in vzpostavljanje skladnejših pogojev za pridobivanje dohodka.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter izvršni sveti skupščin občin naj na osnovi ugotovitev, sprejetih v postopku opredeljevanja vzrokov slabosti v poslovanju OZD, oblikovanih v združenem delu in njegovih asociacijah, ki se nanašajo na dograjevanje sistema, sprejmejo v okviru svojih pristojnosti ustrezne ukrepe oziroma posredujejo predlog za dograjevanje sistema zveznim organom. To se nanaša predvsem na nadaljnje izpopolnjevanje obračunskega sistema, odpravljanje najbolj ekstremnih neskladij v cenah, zmanjšanje obveznosti za obračun amortizacije po predpisanih stopnjah v železniškem in elektrogospodarstvu in možnosti za konverzijo kreditov v 2TP Ljubljana.	-
V	okviru izvršnih svetov družbenopolitičnih skupnosti se oblikujejo posebna telesa, katera naj bi bila sestavljena iz predstavnikov organizacij združenega dela in njihovih asociacij, poslovnih bank, službe družbenega knjigovodstva, družbenopolitičnih organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti. Ta so dolžna analizirati nastalo situacijo, spremljati uresničevanje sanacijskih programov, izvršni sveti pa so v mesecu aprilu dolžni dati poročila svojim skupščinam.
14.	Na področju družbenih dejavnosti
Vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo ob upoštevanju zbranih pripomb in razprav o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov ter na podlagi prednost- / nih nalog in usmeritev iz družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980, izdelale'najkasneje do začetka maja 1977 predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana na podlagi skupaj dogovorjene enotne metodologije, ki bo upoštevala določila 22. in 23. člena dogovora o temeljih plana razvoja SRS ter sklepe in priporočila Skupščine SR Slovenije z dne 9. 12. 1976.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo še pred sklenitvijo samoupravnih sporazumov o temeljih planov za srednjeročno obdobje izdelale vsaka za svoje področje posebno analizo in akcijski program ukrepov za racionalizacijo stroškov in povečanje učinkovitosti storitev ter ob koncu leta poročale o rezultatih na način,-, ki bo omogočal delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in občanom v krajevnih skupnostih, da se s temi poročili neposredno seznanijo.
V	izvajanje teh nalog se bodo v okviru svojih pristojnosti vključili tudi republiški organi s svojo organizacijsko in drugo dejavnostjo. Razmejiti je potrebno pristojnosti in odgovornosti posameznih organov, kakor tudi nalog in dejavnosti, s čimer naj bi se preprečila podvojitev dela in pripomoglo k smotrnejšemu zaposlovanju.
Vsi republiški organi, ki so' pristojni za področja družbenih dejavnosti, bodo:
— izdelali strokovne osnove in zagotovili organizacijske pogoje za informacijski sistem, ki bo kot sestavni del celovitega družbeno-informacijskega sistema v SR Sloveniji omogočil tekoče spremljanje kvalitativnih in kvantitativnih dogajanj na področju družbenih dejavnosti, zlasti glede podatkov in elementov, ki bodo omogočali tekoče spremljanje izvajanja samoupravnih spo-
razumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti;
—	v sodelovanju s strokovnimi organi samoupravnih interesnih skupnosti pripravili strokovne osnove in elemente za opredelitev solidarnostnih in vzajemnostnih programov v družbenih dejavnostih ter pripravili predloge za sistemske osnove svobodne menjave dela na osnovi zakona o združenem delu.
15.	Na področju izobraževanja
Izobraževalna skupnost Slovenije bo:
—	skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in ustreznimi organi Zveze sindikatov Slovenije nadaljevala z ustanavljanjem posebnih izobraževalnih skupnosti, tako da bodo le-te ustanovljene v letu 1977 za vsa področja združenega dela;
—	skupaj s posebnimi in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi izoblikovala koncept in predlog mreže šol in šolskih centrov za usmerjeno izobraževanje;
—	izoblikovala predlog družbenega dogovora o usposabljanju učiteljev za usmerjeno izobraževanje in organizirala akcijo za podpis tega družbenega dogovora.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike bo predlaga! ustrezne ukrepe za izpopolnitev sistema štipendiranja.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o izgradnji študentskih in dijaških domov bo skupaj z ustreznimi izobraževalnimi skupnostmi zagotovil dograditev s programom za leto 1977 predvidenih zmogljivosti ter začetek izgradnje objektov iz programa za leto 1978.
Zveza skupnosti za zaposlovanje bo na osnovi enotne klasifikacijske lestvice in kadrovskih potreb nadaljevala z izdelavo nomenklature in profilov poklicev.
Gospodarska zbornica Slovenije bo v sodelovanju z zainteresiranimi visokošolskimi organizacijami pripravila programe in organizacijo za sistematično dopolnilno izobraževanje kadrov:
—	za poslovodne funkcije v OZD s področja gospodarstva;
—	za delavce, ki delajo v zunanji trgovini ali se vključujejo v zunanjetrgovinske posle doma ali v tujini;
—	za inovacijsko dejavnost v OZD po posameznih panogah in strokah.
Izobraževanje za te potrebe bo organizirano praviloma kot izobraževanje ob delu; študijski programi in materialna osnova pa bodo dogovorjeni v neposredni menjavi med uporabniki in izvajalci.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje bo:
—	na osnovi ugotovitev iz javne razprave o preos-novi srednjega šolstva dopolnil projekt I. faze usmerjenega izobraževanja, izdelal projekt II. faze ter projekt sistema izobraževanja odraslih, pripravil plan uvajanja reforme ter pripravil dokument o preobrazbi sistema vzgoje in izobraževanja za obravnavo v Skupščini SR Slovenije;
—	na osnovi enotne klasifikacijske lestvice in kadrovskih potreb sprejel nomenklaturo in profile pedagoških poklicev;
—	skupaj z Zvezo skupnosti za zaposlovanje, Izobraževalno skupnostjo Slovenije in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi izdelal program in izvedel akcijo za usmerjanje v proizvodne poklice, ki bo zajela vse učence zadnjih razredov osnovne šole ob vpisu v srednje šole;
-7- pripravil predlog kriterijev in priporočil za vzgojnoizobražfevalno delo, ki\ se obravnava kot materialni strošek, namenjen potrebarn tekoče proizvodnje.
16.	Na področju raziskovalnega dela
Raziskovalna skupnost Slovenije bo:
—	izdelala metodologijo in kriterije za ocenjevanje raziskovalnih programov in projektov ter metodologijo za spremljanje učinkov raziskovalne dejavnosti, zlasti pa uporabe dosežkov aplikativnih in razvojnih raziskav;
—	skupaj s področnimi raziskovalnimi skupnostmi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti organizirala strokovne razprave o smereh raziskovalnega dela z vidika potreb srednjeročnega in dolgoročnega razvoja posameznih dejavnosti;
—	razvila metode za posredovanje raziskovalnih dosežkov uporabnikom ter metode za spodbujanje interesa uporabnikov za uporabo raziskovalnih dosežkov ter temu ustrezno razvijala informacijski sistem.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o inovacijah bo izdelal konkretni program akcij in predloge ukrepov za večanje stimulacije in družbenega priznavanja množične inventivnosti, novatorstva in izumiteljstva.
Republiški komite za raziskovalno dejavnost bo:
—	pripravil predlog metodologije in kriterije za določanje minimalnih stopenj amortizacije nematerialnih proizvodnih sredstev ter način evidentiranja in kriterije za uporabo skladov za amortizacijo nematerialnih proizvodnih sredstev;
—	pripravil predlog kriterijev in priporočil za raziskovalno delo, ki se obravnava kot materialni strošek, namenjen potrebam tekoče proizvodnje;
—	pripravil predlog ukrepov, s katerimi bodo stimulirane temeljne organizacije združenega dela za naložbe v raziskovalno delo'in znanje ter za uporabo raziskovalnih dosežkov v tekoči proizvodnji, razvoju in poslovanju;
—	izdelal analizo obstoječih raziskovalnih zmogljivosti v SR Sloveniji z vidika perspektivnih potreb srednjeročnega in dolgoročnega družbenega razvoja SR Slovenije ter na tej podlagi predlagal ustrezne rešitve v smislu integracijskih in dohodkovnih povezav med temeljnimi organizacijami združenega dela s področja materialne proizvodnje in raziskovalnimi organizacijami kakor tudi integracijskih povezav, smotrne delitve dela in racionalne opremljenosti samih raziskovalnih organizacij ;
—	pripravil predlog programa za večje uveljavljanje množične inovatorske dejavnosti.
17 Na področju kulture
Kulturna skupnost Slovenije bo:
—	skupaj z občinskimi kulturnimi skupnostmi pospešila ustanavljanje temeljnih skupnosti za posamezna kulturna področja;
—	uveljavljala načela solidarnosti za zmanjševanje razlik v dostopnosti kulturnih dobrih;
—	dograjevala sištem vzajemnosti za dejavnost širšega družbenega pomena in pospeševala medsebojno sodelovanje kulturnih organizacij in sklenitev posebnih samoupravnih sporazumov o sodelovanju;
—	spodbujala in pospeševala razvoj prednostnih kulturnih dejavnosti (knjižničarstvo, založništvo, gledališko dejavnost, varstvo kulturne in zgodovinske dediščine),
—	oblikovala izhodišča za enotnejšo kulturno politiko, razvijala dohodkovne odnose in prispevala k vzpostavitvi enotnejših meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov;
—	sklenila posebni samoupravni sporazum za skupno dogovorjene kulturne gradnje.
Republiški komite za kulturo bo:
—	v okviru priprave predpisov za posamezna področja kulturnih dejavnosti posvetil posebno pozornost opredelitvi družbenoekonomskih osnov dohodkovnih odnosov, ki tvorijo podlago svobodni menjavi dela, upoštevajoč pri tem specifičnosti posameznih, področij. Kot podlago za opredelitve bo pripravil v sodelovanju s strokovno službo Kulturne skupnosti Slovenije in strokovnimi inštitucijami analize materialnega in kadrovskega stanja ter družbene problematike predvsem na področjih: založništva, knjižničarstva, gledališke in glasbene dejavnosti ter varstva kulturnih spomenikov (vključno s spomeniki ljudske revolucije in NOB).
18.	Na področju zdravstva
Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo:
—	skupaj z zdravstvenimi organizacijami sklenile samoupravni sporazum o delitvi dela med vsemi zdravstvenimi organizacijami, še posebej med zdravstvenimi domovi, bolnišnicami in Kliničnim centrom v Ljubljani;
—	skupaj z drugimi predvidenimi udeleženci sklenile samoupravni sporazum o uskladitvi posteljnega fonda bolnišnic v SR Sloveniji;
—	sklenile samoupravni sporazum o oblikovanju in izvajanju nalog štipendijske in kadrovske politike na področju zdravstva;
—	sklenile samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji;
—	v svojih programih razvijanja zdravstvenih služb poudarile nujnost okrepitve zdravstvene službe za borce NOV in uresničevanja njihovih pravic pri zdravljenju v naravnih zdraviliščih.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo bo:
—	opredeliti strokovne osnove za obvezni obseg zdravstvenega varstva ter pogojev in načina njihovega uresničevanja;
—	na podlagi analize usposobljenosti in učinkovitosti službe za medicino dela, prometa in športa v Sloveniji izdela! koncept te službe;
—	na podlagi analize usposobljenosti in učinkovitosti higiensko-epidemiološke službe v Sloveniji izdelal koncept razvoja te službe v Ljubljani, regijah in republiki;
—	na podlagi analize problematike bolezenskih izostankov iz dela predlagal ukrepe za odpravljanje neutemeljenih izostankov iz dela;
—	zagotovil strokovne in organizacijske pogoje za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za področje zdravstva.
19.	Na področju socialnega varstva
Samoupravne interesne skupnosti, ki se združujejo v skupnosti socialnega varstva Slovenije, bodo v tej skupnosti usklajevale politiko tistega dela osebnih prejemkov in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo značaj socialnih korektivov.
Zveza skupnosti otroškega varstva bo:
—	skupaj z občinskimi skupnostmi pripravila osnove za konstituiranje enot otroškega varstva v krajevnih skupnostih;
—	izoblikovala normative za opremo vzgojnovar-stvenih zavodov skupno s strokovnimi zavodi in pripravila osnove za sporazum vseh občinskih skupnosti otroškega varstva o enotni opremi vzgojnovarstvenih zavodov;
—	s skupnostmi za vzgojo in izobraževanje pripravila samoupravne sporazume o prenosu osnovne vzgoj-no-varstvene dejavnosti v skupnosti otroškega varstva.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo:
—	skupaj z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva in skupnostjo socialnih zavodov Slovenije sklenila dogovor o cenah in elementih cene oskrbe v socialnih zavodih;
—	skupaj z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva, skupnostjo socialnih zavodov in ustreznimi strokovnimi društvi izoblikovala normative za gradnjo in opremljanje socialnih zavodov.
Skupnost socialnega varstva Slovenije bo:
—	skupaj z drugimi pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovila koordinacijske organe za področje varstva invalidov, varstva borcev NOB in vojaških invalidov ter varstva starih;
—	izdelala koncept organizacije strokovne službe socialnega varstva za potrebe občin in republike.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bo v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in Republiškim sekretariatom za delo izoblikovala predlog družbenega dogovora o ukrepih za zmanjšanje rasti invalidskih upokojitev in nadaljevala akcijo za pripravo ustreznih samoupravnih sporazumov v zvezi s to nalogo.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije si bo prizadeval. da se sprejme družbeni dogovor o enotnih priznavalninah borcev NOV, po katerem naj se po načelih solidarnosti postopno uredi enotno obravnavanje priznavalnin borcev.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo bo:
—	pripravil Ustrezne izvršilne predpise za izvajanje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zlasti z vidika usposobitve strokovnih služb socialnega skrbstva, ki so nosilec javnih pooblastil po tem zakonu.
20.	Na področju zaposlovanja
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo skupaj z regionalnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za zaposlovanje:
—	spremljala izvajanje določil sprejetih samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih življenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev in predlagala ustrezne ukrepe;
—	sodelovala pri izboljševanju in prilagajanju poklicne strukture že zaposlenih in na novo zaposlenih delavcev s tem, da bo skupaj z ustreznimi izobraževalnimi institucijami organizirala izobraževanje delavcev ob delu, prekvalifikacije zaposlenih ter usposabljanje kandidatov iz vrst brezposebnih oseb;
—	izvajala naloge, ki jih ima po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb;
—	organizirala sistem informiranja mladine in odraslih o kadrovskih potrebah in možnostih šolanja kot sestavni del celovitega sistema poklicnega usmerjanja;
—	nadaljevala sistematično izdelavo nomenklature in profilov poklicev ter dopolnjevala obstoječe nomenklature in profile glede na potrebe združenega dela v pogledu usmerejnega izobraževanja, hkrati pa si bo
prizadevala za poenotenje teh sistemov v okviru celotnega jugoslovanskega prostora na podlagi predvidenih družbenih dogovorov.
Republiški sekretariat za industrijo bo v sodelovanju z drugimi upravnimi organi pripravil analizo pogojev za pridobivanje dohodka v organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo pretežno ženske in pripravil predlog možnih ukrepov za sistemske rešitve. ■
21.	Na področju varstva okolja
Republiški komite za varstvo okolja bo:
—	izdelal konkretne predloge najpomembnejših nalog pri odpravljanju obstoječih žarišč onesnaženja V okolju in pri preprečevanju nastajanja novih, vse to na osnovi problemske analize vključitve vidikov urejanja prostora in ohranjevanja ter izboljšanja okolja v srednjeročnih planskih dokumentih;
—	pripravil izhodišča za širše seznanjanje javnosti o vzrokih, ki pogojujejo nasprotja med družbenim razvojem in naravo;
—	v sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki vplival na pospešeno pripravo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov za učinkovito odpravljanje obstoječega stanja v okolju ter njihovo vključevanje v dokumente, ki opredeljujejo planske naloge do leta 1980;
—	v sodelovanju z Republiškim komitejem za raziskovalno dejavnost izdelal izhodišča za pripravo usmerjenih dolgoročnih programov raziskovalnih nalog z vidika okolja.
22.	Na področju urejanja delovnih razmerij in socialne varnosti
Republiški sekretariat za delo bo v skladu z zakonom o združenem delu:
—	uskladil z določbami zakona o združenem delu in ustrezno dopolnil predpise 's področij: delovna razmerja v združenem delu, zavarovanje za primer brezposelnosti, združevanje sredstev za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo ter zaposlitev delavcev in pokojninski sistem:
—	sodeloval z drugimi odgovornimi dejavniki zlasti s sindikati pri dograjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke;
—	sodeloval pri oblikovanju novega pokojninskega sistema v okviru federacije;
—	izdelal poročilo o izvajanju sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za reševanje problematike na področju zaposlovanja ter sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za postopno vračanje delavcev iz tujine;
—	izdelal v sodelovanju z Republiškim inšpektoratom dela problemsko analizo varstva pri delu ter predloge ukrepov za izboljšanje;
—	v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelal predlog o načinih zagotavljanja socialne varnosti ostarelih Jmier tov, ki združujejo svojo zemljo z organizacijami združenega dela na področju kmetijstva;
—	v sodelovanju s podpisniki družbenega dogovora o kriterijih za beneficiranje delovne dobe predlagal ukrepe, da bo beneficiranje v skladu s predpisi omejeno le na utemeljene primere in da se bo združeno delo neposredno vključilo v odločanje o beneficiraniu delovne dobe.
23.	V naslednjem letu bodo sprejeti naslednji družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o temeljih planov srednjeročnega razvoja SR Slovenije, ki so posebnega pomena za uresničevanje skupne razvojne politike:
družbeni dogovor o razvijanju zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, izboljšanje njene regionalne strukture ter racionalnega nadomeščanja uvoza za obdobje 1976—1980;
družbeni dogovor o industrializaciji v visokograd-njah;
i	družbeni dogovor o skladnem razvoju prometa in zveze v obdobju 1976—1980;
družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje;
dogovor o temeljih prostorskega plana SR Slovenije;
samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980:
samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1976—1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ZTP Ljubljana:
samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega programa razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva SR Slovenije v obdobju 1976—1980;
samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana na področju proizvodnje in predelave aluminija v obdobju 1976—1980;
samoupravni sporazum o osnovah plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanj^ v SR Slovenili za obdobje 1976—1980;	^
samoupravni sporazum o osnovah plana Samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980;
' samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980;
samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji za obdobje 1976-—1980;
samoupravni sporazum o osnovah plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980;
samoupravni sporazum o temeljih plana vzajemnih in solidarnih nalog otroškega varstva v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980;
samoupravni sorazum o temeljih plana na področju socialnega skrbstva, prednostnih nalogah, solidarnosti in izvajanju vzajemnih in skupnih nalog v obdobju 1976—1980:
samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja v obdobju 1976—1980;
samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980;
samoupravni sporazum o osnovah plana Telesno-kulturne skupnosti SR Slovenije za obdobje 1976— 1980.	,
Podpisniki samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov bodo ustanovili posebne organe z nalogo, da spremljajo njihovo izvajanje in da o tem redno obveščajo podpisnike.
St. 30-34/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1387.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o postopku z najdenimi stvarmi
Razglaša se zakon o postopku z najdenimi stvarmi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976, in seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-167/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	postopku z najdenimi stvarmi
1.	člen
Ta zakon ureja postopek z najdenimi stvarmi ter določa pravice in dolžnosti najditelja stvari in tistega, katerega stvar je bila najdena (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
2.	člen
Za najdeno stvar po tem zakonu se ne šteje opuščena stvar.
3.	člen	^
Kdor najde tujo premično stvar, mora najdbo priglasiti in stvar izročiti tkkoj, vendar najkasneje v treh dneh, postaji milice, na območju katere je bila stvar najdena ali postaji milice, ki je najditelju najbližja.
Če se stvar najde v prostorih državnega organa oziroma delovne ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, mora organ oziroma organizacija poskrbeti za priglasitev najdbe in izročitev stvari.
4.	člen
Postopek s stvarmi, najdenimi na železnici, avtobusih, ladjah ali drugih prevoznih sredstvih, lahko pristojni organi organizacij, ki opravljajo prevoz, predpišejo posebej v skladu z načeli tega zakona.
5.	člen
Postaja milice sprejme od najditelja najdeno stvar in p tem sestavi zapisnik, najditelju pa izda potrdilo o sprejemu stvari.
V zapisnik se vpišejo osebno ime in stalno ali začasno prebivališče najditelja; podrobni opis stvari; nje-na vrednost, če se da ugotoviti; druge okoliščine, pomembne, da se čimprej najde upravičenec in morebitna zahteva najditelja do nagrade.
6.	člen
V
Po sprejemu najdene stvari ukrene postaja milice vse potrebno, da se stvar obvaruje.
Če se iz znakov stvari da ugotoviti, kdo je upravičenec, pozove postaja milice upravičenca, da prevzame najdeno stvar; če upravičenec nima sedeža oziroma prebivališča v območju postaje milice, kateri je bila stvar izročena.'se najdena stvar lahko tudi pošlje s spisom postaji milice, na območju katere ima upravičenec sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče, zaradi izročitve.
7.	člen
Postaja milice izroči stvar upravičencu, če se zglasi dokler je stvar v njeni hrambi, proti plačilu oziroma odbitku stroškov za hrambo, morebitne nagrade najditelju in drugih stroškov (prevoz, poštnina).
Iz utemeljenih razlogov se lahko stvar izroči tudi najbližjim sorodnikom upravičenca.
8.	člen
Če se upravičenec ne zglasi v treh' dneh od prevzema stvari, izroči postaja milice najdeno stvar s potrebnimi podatki in proti potrdilu za občo upravo pristojnemu občinskemu upravnemu organu (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ).
9	člen
Pristojni občinski upravni organ razglasi najdbo stvari majhne vrednosti z oglasom na oglasni deski ali na drug krajevno običajen način, najdbo stvari večje ali velike vrednosti pa tudi objavi v dnevnem tisku, najkasneje v petnajstih 'dneh od sprejema stvari.
„	10. člen
Pristojni občinski upravni organ sprejme najdeno stvar v hrambo, in sicer za tri mesece, če gre za stvar majhne vrednosti oziroma za šest mesecev če gre za stvar večje ali velike vrednosti
Pristojni občinski upravni organ izroči stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena v hrambo organizaciji združenega dela ali drugi družbeni upravni osebi, ki izvršuje varstvo kulturnih spomenikov v družbeni lastnini; vrednostne papirje, drage kamne, Izdelke iz plemenitih kovin ali druge dragocenosti' izroči banki, denar pa položi na ustrezen račun občine.
Rok hrambe začne teči od dneva oglasa oziroma objave najdbe iz prejšnjega člena.
/
11.	člen
Pristojni občinski upravni organ proda pokvarljive ali za hrambo neprimerne stvari. Enako postopa ta organ tudi z najdeno živaljo, če se upravičenec ne zglasi v osmih dneh od dneva, ko je bila žival najdena.
Izkupiček od prodane stvari iz prejšnjega odstavka se položi na ustrezen račun občine.
12.	člen
Če se uj/ravičenec zglasi v času, dokler je stvar v hrambi po prvem odstavku 10. člena tega zakona, se mu stvar ali izkupiček od prodane stvari izroči proti plačilu oziroma odbitku stroškov za hrambo, morebitne nagrade najditelju in drugih stroškov.
13.	člen
Če se upravičenec ne zglasi v času, dokler je stvar v hrambi po prvem odstavku 10. člena tega zakona, ali če stvari noče sprejeti, ali če ne plača morebitne na-\grade in drugih stroškov iz prejšnjega člena in se ne ugotovi, da je najdena stvar družbena lastnina, se ta stvar proda na javni dražbi. Izkupiček je po odbitku nagrade in drugih stroškov iz prejšnjega člena dohodek občine.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka je tudi izkupiček od prodanih stvari iz prvega odstavka 11. člena tega zakona dohodek občine.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena
po plačilu morebitne nagrade in drugih stroškov iz prejšnjega člena izročijo organizaciji, zavodu ali drugi družbeni pravni osebi, ki izvršuje varstvo kulturnih spomenikov v družbeni lastnini.
\ 14. člen
Najditelj stvaj-i majhne vrednosti ima pravico do nagrade, ki znaša 15 "/a vrednosti stvari; najditelj stvari večje ali velike vrednosti pa ima pravico do primerne nagrade, ki sme znašati največ 10 "/o vrednosti najdene stvari.
Nagrada lahko pripada tudi tistemu, ki je stvar našel pri delu ali v zvezi z delom, upoštevajoč okoliščine primera..
15.	člen
V	sporu o upravičenosti do nagrade ali o višini nagrade in v sporu o stroških za hrambo ter drugih stroških odloči pristojno sodišče.
16.	člen
Določbe tega zakona se primerno uporabljajo tudi, za najdbo zaklada.
17.	člen
Ko začne veljati ta zakon, se na območju SR Slovenije preneha uporabljati navodilo o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list FLRJ, št. 93/49).
18 člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 21-4/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
y	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1388.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem policiju 1977
Razglaša se zakon o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-150/76
* Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik Sen gej Kraigher 1. r.
Z A K O N
o	začasnem financiranju splošnih družbenih* potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977
1.	člen
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) se potrebe republiških organov in drugih uporabnikov sredstev republiškega proračuna v prvem polletju 1977 do sprejetja republiškega proračuna za leto 1977 začasno financirajo na podlagi republiškega proračuna za leto 1976.
Skupščine občin lahko odločijo, da se tudi splošne družbene potrebe v občini začasno financirajo za obdobje iz prejšnjega odstavka.
2.	člen
V	obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki republiškega proračuna 'izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov republiškega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 °/i>.
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izdatki po tem zakonu so sestavni del republiškega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1977.
Določbe prejšniib odstavkov tega člena veljajo smiselno tudi za začasno financiranje, ki ga uvedejo občinske skupščine.
3.	člen
Občine, ki so v letu 1976 dobivale dopolnilna sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti iz sredstev drus; h občin in iz republiškega proračuna, prejemajo v obdobju začasnega financiranja po tem ?akonu mesečne akontacije na račun dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna v višini dvanajstine vseh dopolnilnih sredstev, ki jim po dogovoru oziroma po zakonu pripadajo za leto 1976, povečane za 10,8 “/o.
Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z republiškim proračunom za leto 1977.
4.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
St 402-24/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1389.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije zdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977
Razglaša se zakon o začasnem financiranju sa-Tnoupravnih interesnih skupnosti na nodročju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije
na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-158/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o začasnem financiranju samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977
1.	člen
Stopnje prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1977 morajo biti sprpjete najpozneje do 31. maja 1977.
Pregled stopenj prispevkov iz prejšnjega odstavka mora biti objavljen v Uradnem listu SRS in v Uradnem listu SFRJ najpozneje do 10, junija 1977.
-2. člen
Prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki se plačujejo iz osebnega dohodka in iz dohodka, za katera je osnova osebni dohodek oziroma poslovni sklad, se do 30. junija 1977 obračunavajo in plačujejo po stopnjah, veljavnih na dan 31. 12. 1976.
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
St. 402-215/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1390.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za
določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977
Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-156/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1C<76.
Pred: < dnik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov ■ davkov za leto 1977
1.	člen
Ne glede na določbe 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-
190/76 in 10-381/76), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za teto 1977 lahko določijo do 28. februarja 1977.
2.	člen ‘
Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu in ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1977, se bodb obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veliaio na dan 31. decembra 1976.
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
St. 422-21/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
'•	1391. ,
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanem financiranju
občinskih proračunov za leto 1976 s sredstvi vzajemnega prelivanja med občinami
Razglaša se zakon o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1976 s sredstvi vzajemnega prelivanja med občinami, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in ha seji žlbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-159/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za
leto 1976 s sredstvi vzajemnega prelivanja med občinami
t
1.	flen
Sredstva iz vzajemnega prelivanja med občinami za leto 1976 po dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13-577/76) lahko občine razporejajo med Uporabnike proračunskih sredstev do 31. januarji 1977. 2
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 400-57/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1392.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih
postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka
temeljnih organizacij združenega dela v letu 1977
Razglaša se zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav Za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dola idne 29 decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-151/76 ■
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
»	Sergej Kraigher I. r.
ZAKON
o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1977
'	1 člen
Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij' združenega dela (v nadaljnjem besedilu, davek) sc v letu 1977 obračunava m plačuje po stopnjah, ki so določene s tem zakonom, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene / zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74 in 2!) 75) in s tem zakonom.
2	člen	J
Davek se plačuje po stopnji 7 %>,
3.	člen
Pri ugotavljanju, davčne osnove sc kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki ivključno z vsemi obveznostmi ki se plačujejo iz osebnega dohodka) na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 3.560 dinarjev mesečno, za polni delovni čas. za rudnike, ki izplačujejo jamski'dodatek pa v višini 3.900 dinarjev mesečno za polni delovni čas.
Številc pogojno nekvalificiranih delavcev in drugi elementi za ugotovitev osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi metodologije, ki jo predpiše republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance.
Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upošteva tudi dodatek za nočno delo v dejansko obračunani višini, vendar največ do višine, določene s sindikalno listo za leto 1977, in, sicer v tistih primerih, kjer je takšno nočno delo nujno zaradi tehnologije delovnega procesa. Podrobnejša merila za opredelitev nočnega dela v smislu prejšnjega odstavka predpiše republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance.
4.	člen
Zakonske obveznosti se upoštevajo kot odbitna postavka v višini, ki je določena z zakonom oziroma /. odlokom skupščine družbenopolitično skupnosti o uvedbi obveznosti.
Zakonske obveznosti, katerih višina ni določena z aktom iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo v naslednji višini:
1.	prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim, predvidenim v tej točki, v višini, določeni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, in sicer:
a)	samoupravnim interesnim skupnostim s področja gospodarstva:
—	območnim vodnim skupnostim,
—	samoupravnim interesnim skupnostim za gozdarstvo;
b)	samoupravnim interesnim skupnostim s področja družbenih dejavnosti:
— Izobraževalni skupnosti Slovenije in posebnim izobraževalnim skupnostim,
— Raziskovalni skupnosti Slovenije in področnim raziskovalnim skupnostim.
.— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno dobo s povečanjem,
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (posebni prispevek),
—	zdravstvenim skupnostim za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo,
—	skupnostim za "Zaposlovanje.
—	skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starost- > no zavarovanje kmetov;
3	prispevek za stanovanjsko graditev (zakon o programiranju m iinanciranju graditve »stanovanj — Uradni lisi SRS. št. 5/72. 54/72 in 24/73) v obračunani višim — vendar največ 6 "/n.
5 člen
Članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim, katerih članstvo je po zakonu obvezno, se upoštevajo kot odbitna postavka v višini oziroma po stopnji, ki jo določi pristojni organ gospodarske zbornice oziromft skupnosti za leto 1977.
6.	člen
Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov, se upoštevajo kot odbitna postavka v obračunani višini, vendar največ do višine, določene s sindikalno listo za leto 1977. in sicer:
—	dnevnico za potovanja v državi,
—	dnevnice za potovanje v\tujino,
—	povračilo za uporabo'lastnega vozila v službene namene.
—	povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje,
—	nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču zunaj stalnega bivališča (terenski dodatek in znižana dnevnica),
V celoti se kot odbitna postavka upoštevajo nagrade učencev v poklicnem izobraževanju, nagrade za delo študentov in učenčev srednjih strokovnih šol na praksi, nagrade tujim študentom, štipendije in Krediti študentom in učencem srednjih šol, vključno s sredstvi, ki se združujejo za štipendije po samoupravnih sporazumih, Plače tujim delavcem na podlagi mednarodnih sporazumov o menjavi, razlike med osebnimi dohodki v državi m tujini za delavce, zaposlene v tujini, ter nagrade oziroma izplačila za novator. tvo, tehnične izboljšave, racionalizacijo in izume.
7.	člen
Sredstva za skupno porabo delavcev za regres za letni dopust in za regres za prehrano se upoštevajo kot, odbitna postavka v višini dejansko izplačanega zneska, vendar največ v višini, določeni s sindikalno listo za leto 1977.
8.	člen
Davek še ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec:
1.	vložil v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak.
2.	namenil za financiranje programov ljudske ob-i ambe,
3.	vložil v razvoj kmetijstva in morskega ribištva,
4.	vložil v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo,
5.	vložil v zavarovanje družbenega premoženja v smislu nače! o družbeni samozaščiti,
6.	združil za financiranje krajevnih skupnosti,
7.	vložil v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin,
8.	vloži! v nakup obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SK Sloveniji, ki jih jejzdala Republiška skupnost za ceste.
Podrobnejše določbe o tem. kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zraka po 1. točki prejšnjega odstavka, predpiše za varstvojvoda in zraka pristojni republiški upravni organ, kaj se šteje za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prejšnjega odstavka pa republiški sekretar za notranje zadeve.
Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje v razvoj kmetijstva in morskega ribištva po 3. točki prvega odstavka tega člena, kaj se šteje za opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo po 4. točki prvega odstavka tega člena in kaj se šteje za vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin po 7. točki prvega odstavka tega člena, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
9.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje:
—	od štirikratnega dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na manj razvita območja. določeria z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list S|IS, št. 29/75); v tem delu dohodka sc ne upoštevajo sredstva, ki jih je davčni zavezanec dobil na račun beneficiranih obresti po zakonu o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/71);
—	od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjili v SFR Jugoslaviji, določenih po zakonu o republikah in pokrajinah, ki se štejejo za gospodarsko nezadostno razvite v obdobju od leta 1976 do 1980 (Uradni list SFRJ, št. 3376);
—	pd dela dohodka, ki je davčni zavezanke vložil v razvoj surovinske industrije;
—	od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju.
Podrobnejše določbe o tem kaj se šteje za naložbe po prejšnjem odstavku, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po predhodnem posvetu z Gospodarsko zbornico Slovenije.
10.	člen
Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo, in celotnim dohodkom davčnega zavezanca.
11.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka posebnih organizacij za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18-860/76).
Davčni zavezanec, pri katerem je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 %> invalidnih oseb, plačuje davek po stopnji 4 %>.
12.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec na podlagi samoupravnega sporazuma, sklenjenega v okviru Samoupravni interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, izločil za pokritje izpada dohodka pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana in pri Združenih podjetjih elektrogospodarstva Slovenije, Maribor.
13.	člen
Davčnim zavezancem — premogovnikom, ki plačujejo prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v zvezi z delom prek polnega delovnega časa v smislu družbenega dogovora o upoštevanju osebnega dohodka, doseženega v delu prek polnega delovnega časa v premogovnikih za izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja, se plačilo obračunanega davka zniža za 80 %>.
14.	člen '
Davčnim zavezancem s področja založniške dejavnosti se plačilo obračunanega davka zniža za 80 °/o.
Razliko med obračunanim in plačanim davkom uporabljajo davčni zavezanci iz prejšnjega odstavka za pospeševanje založniške dejavnostils področja znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in vzgoje.
15.	člen
Davčnim zavezancem, ki imajo sedež na manj razvitih območjih, določenih po zakonu o pospeševanju skadnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji in so bili v letih 1975 in 1977 na novo organizirani ter so pričeli z dejavnostjo z novimi zmocliivostmi, se plačilo obračunanega davka zniža za 90 %.
16.	člen
Davčnim zavezancem s področja časopisne dejavnosti, ki izdajajo dnevnike, se plačilo obračunanega davka zniža za 80 %.
17.	člen
Davčim zavezancem, ki izvajajo gradbena dela za obnovitev objektov na območju Zahodne Slovenije, ki ga je v letu 1976 prizadel potres, se plačilo obračunanega davka zniža za odstotni delež, ki ustreza razmerju med vrednostjo opravljenih gradbenih del in (celotnim dohodkom davčnega zavezanca.
18.	člen
Davčni zavezanci plačujejo med letom akontacijo za davek v višini obračunane obveznosti za leto 1976, povečane za 27,5 “/o.
Pri plačevanju akontacij po prejšnjem odstavku se ne upoštevajo določbe 27. in 28. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
19.	člen
Če se z vplačili davka po obračunu za leto 1977 nabere več sredstev, kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1977, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za leto 1978 in se štejejo kot akontacije za davek za leto 1978.
20.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
St. 422-22/76
Ljubljana, dne 29 decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1393.
Na podlagi 3. točke 379, člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora Združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.	___-
St. P 0100-152/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov
1.	člen
V drugem odstavku 51. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-486/74, 5-180/76 in 10-381/76) se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek, skladno z gozdnogospodarskim načrtom in dinamiko njegovega izvajanja. Davek se odmeri za leto, v katerem se mora posek izvršiti. Davek se ne odmeri od lesa, odkazanega za drva in tudi nč od tistega dela lesa za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva.«
2.	člen
V 163. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Gozdnogospodarske organizacije morajo predložiti davčnim organom do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, seznam vseh, ki jim je bil za to leto odkazan )es za posek, od katerega se plačuje davek, in sicer po količinah, vrstah lesa in cenah, za naknadno odobren posek lesa pa v petnajstih deh po odkazilu.«
n 3. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 422-5/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1394.
Na podlagi 3 točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku ort prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
29.	decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-153/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
^ Sergej Kraigher 1. r.
Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in ort plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa'proizvodov in storitev
1	člen,
V prvem odstavku 3. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravno osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št, 54-403/72, 14-119/73. 45-382/73, 29-1448/75 in 15-631/76) se 6. točka črta.
2.	člen
V	6. členu se besedi »osvežilnih penečih« nadomesti z besedo »umetnih«.
3.	člen
V	tarifi posebnega republiškega prometnega davka se v tarifni številki 1 stopnja »7 "/o« nadomesti s stopnjo »8,5 'Vo«.
V	prvi točki opombe k tarifni številki 1 se prvi stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, razen od motornih vozil iz tarifne številke 4«.
Doda se nova tretja točka opombe k tarifni številki 1, ki se glasi:
»3. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz drugega odstavka
14.	člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 37/72, 4/73, 13/73, 37/73, 3/74, 20/74, 3/75, 26/75 in 4/76).
Davčna osnova za umetne brezalkoholne pijače in sodavico je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo;
—	za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ah prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami, ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena brez prometnega davka.
Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače ip sodavico so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela. ki kupijo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom oziroma za lastno končno porabo, in enote, ustanovljene -izključno za gostinske storitve članom delovnih skupnosti in članom ^organizacij (gostinske enote negostinskih organizacij)^
4.	člen
V tarifi posebnega republiškega prometnega davka sc za tarifno številko 1 vstavi nova tarifna številka la, ki se glasi:
»Tar. št. la
od alkoholnih pijač se plačuje posebni republiški pro-
metni	davek:	
	.	din na
1.	od naravnega vina ih vinsko sadnih	liter
	pijač	0,30
2.	od penečega vina	0,60
3.	od specialnih vin in desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:	
	— nad 12 do 15 dinarjev	1,20
	— nad 15 dinarjev	2,00
4.	od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter	
	nad 32 dinarjev	5,00 v »/o od
	vrednost;	
5.	od piva	6
6.	od naravnega žganja in vinjaka	8
7.	od drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 te tarifne	
	številke	10
Opomba:
1.	a) Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2.,
3.	in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
b) Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo;
—	za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami, ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena brez prometnega davka.
2.	Glede opredelitve davčnega zavezanca po tej tarifni številki se uporablja zadnji odstavek tretje točke opombe k tarifni številki 1.
3.	Z alkoholnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene pijače, ki vsebujejo Več kot 2 "/c alkohola, ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti.
Z vinsko sadnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene alkoholne pijače, sestavljene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
4.	Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	člen
Tarifna številka 4 se spremeni tako, da se glasi'
»Od koles, koles z motorjem, motornih koles, pri katerih delovna prostornina motorja ne presega 100 ccm, ra?en od koles z motorjem in motornih koles, ki jih uvozijo ali kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe, od katerih se plačuje davek po tarifni številki 1 te tarife: 4,5 °/o.«
6.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
St. 421-15/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1395.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o obračunavanju amortizacije osnovnih sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti v letu 1976
Razglaša se zakon o obračunavanju amortizacije osnovnih sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti v letu 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slo-
venije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-154/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o obračunavanju amortizacije osnovnih sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti v letu 1976
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela s področja zdravstva in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture ter telesne 'kulture smejo v letu 1976 obračunavati amortizacijo osnovnih sredstev na ravni, ki je za vsa osnovna sredstva teh organizacij nižja za največ 50 "/o od amortizacije, obračunane po stopnjah, določenih z zakonom o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 16-218/74)
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-11/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1396.
Na podlagi 3. točke 379, člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških da-vkov in taks
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-155/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
1.	člen
V zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72. 42-330/72. 4-6/73, 4-29/74.	13-90/74, 39-466/74,	29-1449/75, 5-181/76 in
15-652/76) se 10. člen spremeni tako, da se glasi:
»Za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1976 se neobdavčljivi del dohodka iz prvega
odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določi v znesku 70.000 dinarjev, znesek za vzdrževanje družinskega članti iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 25.000 dinarjev za otroka oziroma 37.500 dinarjev za otroka, motenega v telesnem ali duševnem razvoju ter v višini 20.000 dinarjev za drugega vzdrževanega družinskega člana.
Republiški davek od skupnega dohodka občanov za leto 1976 se plačuje po naslednjih stopnjah:
če znaša letna osnova dinarjev
znaša davek dinarjev
od	do			•/.	)	
	10.000			3		
10.000	20.000	300	+	4	nad	10.000
20.000	30.000	700	4-	5	nad	20.000
30.000	40.000	1.200		6	nad	30.000
40.000	50.000	1.800	+	7	nad	40.000
50.000	60.000	2.500	*r	9	nad	50.000
60.000	70.000	3.400	+	11	nad	60.000
70.000	80.000	4.500	4-	16	nad	70.000
80.000	90.000	6.100	-f	23	nad	80.000
90.000	100.000	8.400	4-	30	nad	90.000
100.000	120.000	11.400	4*	40	nad	' 100.000
120.000	150 000	19.400	•-	45	nad	120.000
150.000	200.000	32.900	-f-	50	nad	150.000
200.000	500.000	57.900		54	nad	200.000
500.000	1.000.000	219.900	+ 57		nad	500.000
1.000.000		504.900	4-	60	nad	1.000.000
Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1977 se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določi v znesku 110.000 dinarjev, zhfesek za vzdrževanje družinskega člana iz 156. člent) navedenega zakona pa v višini 33.000 dinarjev za otroka oziroma 49.500 dinarjev, če zavezanec vzdržuje otroka, motenega v telesnem ali duševnem razvoju.
Republiški davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1977 se plačuje po naslednjih stopnjah:
če znaša letna osnova dinarjev
znaša davek dinarjev
od	i	do	Vi	
	20.000	7	
20.000	30.000	1.400 + 9 nad	20.000
30.000	40.000	2.300 + 11 nad	30.000
40.000	50.000	3.400 -1- 14 nad	40.000
50.000	60.000	4.800 + 17 nad	50.000
60.000	80.000	6.500 + 23 nad	60.000
80.000	100.000	11.100 + 28 nad	80.000
100.000	150.000	16.700 + 37 nad	100.000
150.000	200.000	35.200 + 44 nad	150.000
200.000	500.000	56.700 + 47 nad	200.000
500.000	1.000.000	194.700 + 49 nad	500.000
1.000.000		434.700 -1- 50 nad	1.000.000
2.	člen
Za 10. členom se doda no*! 10. a člen, ki se glasi:
»10. a člen
Akontacijo davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1977 plačujejo občani, katerih odmerna osnova za leto 1976 presega 50.000 dinarjev.«
3.	člen
V 13. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij
združenega dela, ki so ga vplačale pogodbene organizacije združenega dela, se v celoti odstopa občinam, na katerih območju je sedež pogodbene organizacije združenega dela.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
4.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977; določbe o odmeri davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1976 pa se uporabljajo za odmero tega davka za leto 1976.
St. 422-10/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1397.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje smoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29 decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.	j
St. P 0100-157/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v ietih 1975 in 197P
1.	člen
V naslovu in 1. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76 in 23-1056/76) se besedilo »v letih 1975 in 1976« nadomesti z besedilom »v letih 1975, 1976 in 1977«.
2.	člen
3.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevki iz osebnega dohodka delavcev in drugih občanov se plačujejo po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, določene z zakonom o uporabi pred-
pisov in O'reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36-541/75 in 33-504/76 — v nadaljnjem besedilu: kolizijski zakon)«.
/	3. člen
V	5. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za
plačevanje prispevka iz osebnega dohodka skupnostim za neposredno otroško varstvo.«
4.	člen
V	10. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ce ima temeljna organizacija združenega dela poslovno enoto v smislu kolizijskega zakona na območju druge samoupravne interesne skupnosti, plačuje "rispe-vek iz dohodka za financiranje zdravstvenih skupnosti m skupnosti za zaposlovanje za to poslovno'enoto tisti samoupravni interesni skupnosti, na katere območju je sedež poslovne enote.«
o.	člen
Za 12. členom se doda nov 12. a člen, ki se glasi:
-	»12. a člen
Prispevek iz dohodka za financiranje Skupnosti po-Kdjninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. zdravstvenih skupnosti in skupnosti za Zaposlovanje po prejšnjem členu plačujejo tudi temeljne organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju druge republike :::iroma avtonomne pokrajine in imajo na območju SR Slovenije poslovno enoto v smislu koli-zijskega zakona, in sicer glede tistega dela dohodka, ki se nanaša na poslovno enoto.
Temeljna organizacija združenega dela. ki ima sedež na območju SR Slovenije in ima poslovne enote na območju drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin, ne obračunava in plačuje prispevka po prvem odstavku tega člena od tistega dela dohodka, ki se nanaša na poslovne enote.«
6.	člen
Drugi in tretji odstavek 15. člena se spremenita tako. da se glasita:
»Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 30. junija se obračunava in plačuje v višini mesečne akontacije za drugo polletje preteklega leta, povečane za 20 V«.
Mesečna akontacija za čas od 1. julija do 31. decembra tekočega leta se obračunava na podlagi prispevne osnove, ugotovljene za preteklo leto, povečane za odstotni delež, ki ustreza razliki med ugotovljeno prispevno osnovo za preteklo leto in predvideno prispevno o:novo za tekoče leto. To povečanje prispevne osnove ugotovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po podatkih Službe družbeneg;. knjigovodstva. Dokončen obračun prispevka se opravi z zaključnim računom.«
7.	člen
Ta Zakon Začne Veljati 1. januarja 1977, določbe 4. in 5. člena pa se uporabljajo od 1. oktobra 1076.
St. 420-40/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1398.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o združevanju sredstev orga-nizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980
Razglaša se zakon o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občih dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-160/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.,
ZAKON
o združevanju sredstev organizacij združenega dela za fin»nciranjc prometne infrastrukture v letih 1976—1980
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki so po zakonu člani samoupravne interesne skupnosti za železniški m luški promet ter organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so po zakonu zavezanci za davek iz dohodka, združjjiejo sredstva za financiranje razvoja prometne TiTTrastrukture V letih 1976—198C po določbah tega zakona če od dneva uveljavitve teaa za k na nisu podpisale samoupravnih sporazumov o temeljih plana razvoja ustreznih prometnih zmogljivosti
2.	člen
Organizacije' združenega dela iz prejšnjega členi v v nadaljnjem besedilu: zavezanci) združujejo sredstva od osnove za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, in sicer:
—	po stopnji 3,2 "/« z.a razvoj železniških zmogljivosti,
—	po stopnji 0.5 “/c, za razvoj luških zmogljivosti in
—	po stopnji 4 'Ve za razvoj magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji.
Sredstva se plačujejo nu način, kot je to določeno v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega Člena.
3.	člen
Zavezanci združujejo sredstva po tem zakonu od L
1.	1977 do 31. 12. 1980 zu železniške zmogljivosti in za razvoj magistralnih in regionalnih cest SR Slovenije ter od 1. 1. 1976 do 31. 12. 1980 /a luške zmogljivosti.
Sredstvu vplačujejo zavezanci v obliki mesečne akontacije v višini ene dvanajstine od osnove Iz 2. člena, ugotovljene v preteklem letu, in sicer do 10. v mesecu za tekoči mesec Ob vsakoletnem zaključnem računu Se ugotovi dokončna višina obveznosti za preteklo leto. Zavezanci so dolžni plačati eventualno ražtiko med vplačano akontacijo in'dokončno višino ugotovljene obveznosti v roku 15 dni po sprejetju zaključnega računa: če vplačane akontacije presegajo ugotovljene obveznosti, se razlika vračuna v obveznosti prihodnjega leta.
Obveznosti za razvoj luških zmogljivosti za leto 1976 morajo zavezanci vplačati do sprejetja zaključnih računov za leto 1976.
4.	člen
Z združenimi sredstvi po tem zakonu upravljajo Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije oziroma Republiška skupnost za ceste SR Slovenije.
O svojih pravicah in obveznostih v zvezi z združenimi sredstvi se zavezanci dogovorijo v ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih.
5.	člen
Ne glede na določbo 1 člena tega zakona obvezno združevanje ne velja za tiste udeležence samoupravnih sporazumov, ki podpišejo samoupravne sporazume do 1 4. 1977, pri čemer pa zanje do podpisa samoupravnih sporazumov velja obveznost združevanja po tem zakonu.
—6. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977. •
St. 402-216/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1399.
Na podiagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov
Razglaša se zakon o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29 decembra 1976.
St. P 0100-161/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov
1.	člen
Uporabniki družbenih sredstev združujejo sredstva za financiranje izgradnje energetskih objektov, zajetih v samoupravnem plane Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva za obdobje od leta 1976 do 1980.
2.	člen
Uporabniki družbenih sredstev združujejo sredstva po naslednjih stopnjah in osnovah'
1.	24 °/o od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo na visoki napetosti, razen za fakturirani znesek porabljene električne energije iz točke 2. tega odstavka;
2.	10 °/o od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo v elektrokemičnih in elektrometalurških pečeh pri organizacijah združenega deia, ki izpolnjujejo pogoje o posebnem odjemu;
3.	organizacije združenega dela, ki obračunavajo davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, v višini 3,5 °/o od osnove za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
4.	48 %> od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo na nizki napetosti za organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki spadajo v tarifno skupino »ostali odjem«;
o.	4,8 “/o od znesita' vsakega izplačila za investicijska vlaganja na območju SR Slovenije.
Iz obveze za združevanje sredstev iz te točke so izvzete investicije v:
—	elektroenergetske objekte, ki so v programu graditve ISE,
—	dbjekte in opremo za pridobivanje primarne energije za potrebe elektrogospodarstva, ki so v programu graditve ISE,
—	objekte za proizvodnjo in distribucijo nafte in plina, ki so v programu ISNAP,
—	premogovnike, dogovorjene s samoupravnim spo-razumom o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga,
—	industrijske elektrarne in toplarne, ki so sestavni del industrijskih toplarn in ne zahtevajo nadomestila električne energije iz javnega omrežja,
—	kotlarne za ogrevanje strnjenih naselij kapacitete 50 in več Gcal/h (brez toplovodnega omrežja),
—	primarno kmetijsko proizvodnjo, v kmetijska in gozdna zemljišča ter vodne regulacije in melioracije zemljišč,
—	graditev in rekonstrukcijo javnega cestnega omrežja.
—	letala in plovne objekte, ki niso priključeni na električno omrežje,
—	gradnjo in rekonstrukcijo javnih luških zmogljivosti,
—	graditev in rekonstrukcijo javnega železniškega omrežja,
—	lastne transformatorje v industriji,
—	objekte in opremo s področja izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva, socialnega zavarovanja, socialnega varstva, otroškega varstva in fiskulturnih objektov,
—	stanovanjsko graditev in vzdrževanje stanovanjskih hiš,
—	objekte, ki se najmanj 60 ‘Vo financirajo iz samoprispevka,
—	naprave za zaščito okolja za industrijske in druge objekte.
3.	člen
Organizacije združenega dela s področja gospodarstva združujejo v letu 1977 sredstva po stopnjah u 2 člena, povečanih za 50 “/o.
Proračun povečanih sredstev po prvem odstavku tega člena, se izvede v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980.
4.	člen
Uporabniki družbenih sredstev obračunavajo in vplačujejo sredstva na račun samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva, v okviru katere upravljajo z združenimi sredstvi v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980.
O pogojih za vračilo sredstev, združenih na podlagi tega zakona, kakor tudi dosedaj veljavnih zakonov o financiranju energetskih objektov ter o morebitnih drugih pra>vicah in obveznostih iz naslova združevanja sredstev, se zavezanci dogovorijo v Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva.
1400.
Na podlagi 3. točke 37d. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije	t
UKAZ
o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1978
Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične rejm-blike Slovenije na. seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-162/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
5.	člen
Obveznost vplačevanja sredstev po tem zakonu velja do 31. 12. 1980.
6	člen
Obveznost združevanja sredstev po tem zakonu ne velja za tiste udeležence samoupravnega sporazumevanja o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1930, ki so do 1. 1. 1977 podpisali samoupravni sporazum, prav tako pa tudi ne za tiste, ki podpišejo samoupravni sporazum do 1. 4. 1977, pri čemer pa zanje do podpisa samoupravnega sporazuma velja obveznost združevanja sredstev po tem zakonu.
7.	člen
Republiški sekretar za finance predpiše v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za energetiko v 20 dneh po uveljavitvi zakona podrobnejše določbe o postopku in načinu obračunavanja in plačevanja sredstev po tem zakonu. .
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-188/71, 8-61/73, 72-330/74, 21-997/7EŠ in 17-747/76) in zakon o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoko napetost za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-189/71, 8-62/73, 27-331/74, 21-999/76 in 17-713/76).
9.	člen
Ta' zakon prične veljati 1. januarja 1977.
St. 402-205/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Z A K O N
o vodnem prispevku za leto 1976
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zavezanci vodnega prispevka), plačujejo .za leto 1976 vodni prispevek po tem zakonu, čc do dneva uveljavitve tega zakona niso sklenile samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980.
2.	člen
Zavezanci vodnega prispevka plačujejo vodni prispevek od posameznih osnov po naslednjih tarifah:
Zavezanci iz območne vodne skupnosti
Bil!
ač£ S =
ls“ir
£33.2 S-j
Vodni prispevek za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo
Od KWh proizvedene el ek -vričm energije ne glede na osnovno dejavnost
ud m' izkoriščene oziroma uporabljene vode
A
gi> '
s|§5
-š|gs
tir5
mn
	•/«	cUn/lcVVh	din/m1	din/E
Mura	1,0	0,003	0,60	20,00
Drava	1,1	0,003	0,70	24,00
Savinja-Sotla	1.0	0.003	0.70	24.00
Dolenjske	1,0	0.003	0,70	24,00
Ljubljanica-Sava	1,0	0,003	0,70	22,50
Gorenjske	1,0	0,003	0,75	25,00
Soča	1,0	0,003	0,70	24,00
Primorske	1,25	0,0035	0,79	27,00
3 člen
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega zakona plačujejo naslednji zavezanci vodnega prispevka vodni prispevek po tehle tarifah:
1.	zti izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo
I
■i
Panoga	Obmoćna vodna skupnost
112-10 Premogovniki
112-	12 Rudniki rjavega premoga
113-	10 Podjetja za proizvodnjo nafte in naravnega
plina
114-	20 Železarne
115-	10 Rudniki barvastih kovin 115-20, 23
Podjetja za proizvodnjo barvastih kovin in podjetja za proizvodnjo glinice in aluminija
115-	27 Podjetja za proizvodnjo drugih barvastih
kovin
116-	10 Rudniki nekovinskih rudnin 116-12, 13
Rudniki magnezita in gline ter rudniki kremerjeevega peska
120-	11 Podjetja za izdelovanje osnovnih kemičnih
izdelkov
121-	30 Podjetja za izdelovanje cementa in azbpstnih
cementnih izdelkov
122-	12 Podjetja za izdelovanje furnirja in plošč
123-	10 Podjetja za izdelovanje papirja, lesovine,
celuloze, kartona in lepenke
124-	10, 30
v Podjetja za izdelovanje vlaken iz konoplje in lanu in podjetja za izdelovanje volnenih prej in tkanin
125-	10 Podjetja za predelovanje kož 127-71 Pivovarne
2. za izpuščeno onesnaženo vodo
112-	10 Premogovniki
113-	10 Podjetja za proizvodnjo nafte in naravnega
plina
114-	20 Železarne
115^10 Rudniki barvastih kovin
115-	12, 23
Rudniki svinca in cinka in podjetja za proizvodnjo glinice in aluminija
115-	27 Podjetja za proizvodnjo drugih barvastih
kovin
116-	12, 13
Rudniki magnezita in gline ter rudniki kremenčevega peska
120-	11 Podjetja za izdelovanje osnovnih kemičnih
izdelkov
121-	30 Podjetja za izdelovanje cementa in
cementnih azbestnih izdelkov
122-	12 Podjetja za izdelovanje furnirja
123-	10 Podjetje za izdelavo papirja, lesovine,
celuloze, kartona in lepenke ,
124-	10, 30
Podjetje za izdelavo vlaken iz konoplje in lanu in podjetje za izdelovanje volnenih prej in tkanin	,
125-	10 Podjetja za predelovanje kož 127-32, 34
Klavnice in podjetja za predelavo in konzerviranje mesa in podjetja za predelavo in konzerviranje mleka iri jajc 127-71 Pivovarne
U
3
S
Območna vodna skupnost

lil
•J
Is
o ">
O
—	0,07
0,06 —
ec
o
£
II
0,25	—	—
—	0,07	0,49
0,08 — —
— 0,20 —
— 0,22 — _ _
0,25	—
—	0,22
0,28	—	—
—	0,25	—
—	0,Ž5	0,25
—	0,25
0,25	0,25	—	0,25	0,25
—	0,63
0,25	—
—	0,63
—	0,35	0,49	0,35	0,35	0,35	0,35	—
0,25	—	0.98	—	—	—	_	_
dinarjev/E
2,16 — _ _
10,00	—	—	—
—	—	33,60	—	—	12,00	'	—
—	—	—	_	_	2,50	2,50	—
—	3,00	—	_	_
v—	—	33,60	—	—	_
10,00 — —
5,00	7,50	—	—
—	33.60	—
10,00 10,00 14,00	—
10,00	—	_	_
2,50	—	—	12,5C
— '	10,00	10,00	—
—	—	12,5C
6,00	—	—	—
10,00	—	—
—	5,00	—	—	—	_	_
—	4,00	33,60	—	6,00	—	—
4.	člen
Zavezanci vodnega, prispevka iz 2. člena in 1. in 2. točke 3. člena tega zakona so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vodnih skupnosti Slovenije najpozneje do
31.	januarja 1977 količine izkoriščene oziroma uporabljene vode oziroma izpuščene onesnažene vode ali drugih snovi za preteklo leto.
Zveza vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka za izkoriščeno ah uporabljeno vodo ter izpuščeno onesnaženo vodo.
5.	člen
Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na zbirni račun za vodni prispevek v občini.
Izpolnjevanje obveznosti iz tega zakona nadzoruje v obsegu svoje pristojnosti služba družbenega kniieo-vodstva.
6.	člen
Ta zakon začne veljati 31. decembra 1976.
St. 420-17/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
•	Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1401.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o izobraževalnih skupnostih
*	.	.v
Razglaša se zakon o spremembi zakona o izobraževalnih skupnostih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29 decembra 1976, na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1976 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-164/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
\	Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o izobraževalnih skupnostih 1
1. člen
V zakonu o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS. št 38-443/74) se 29. člen spremeni tako, da se glasi:
v	»29. člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja, ki se v okviru izobraževalnih skupnosti zagotavljajo v svobodni menjavi dela z delavci organizacij združenega dela na področjih izobraževanja, določajo delavci in delovni ljudje na podlagi ovrednotenih programov izobraževalnih dejavnosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov izobraževalnih skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi v okviru izobraževalnih skupnosti.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo delavci in delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Ce samoupravni sporazumi niso sklenjeni, ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa izobraževalne dejavnosti niso zagotovljena, lahko skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti enakopravno s skupščino ustrezne izobraževalne skupnosti določi stopnjo prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevek ali pa le za tiste delavce oziroma delovne ljudi, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.
Zaradi zagotovitve sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb na področju izobraževanja po načelih solidarnosti in za druge skupne potrebe izobraževanja v SR Sloveniji — v skladu s programi in plani izobraževalnih skupnosti — lahko Skupščina Socialistične republike Slovenije enakopravno s skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije določi višino prispevka, ki ga plačujejo delavci in delovni ljudje iz prejšnjega odstavka.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
Za uresničevanje posebej dogovorjenih nalog oziroma za razširitev materialne podlage izobraževalnih dejavnosti po posebnih programih, lahko delavci še posebej združujejo sredstva iz dohodka temeljne organizacije združenega dela oziroma iz osebnih dohodkov in skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz osebnih dohodkov in drugih svojih sredstev.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1 januarja 1977.
St. 025-2/76
Ljubljana, dne 29 decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1402.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične icpublike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih
Razglaša se zakon o spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976, na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29, decembra 1976 in na seji Skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 29. decembra 1976.
St. P 0100-163/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakopa o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih
1.	čjen
V zakonu o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74) se 42. člen spremeni tako, da se glasi:
»4?. člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, zajetih v skupnem programu na področju raziskovalne i dejavnosti, ki se zagotavljajo v svobodni menjavi dela v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije z delavci organizacij združenega dela na' področju raziskovalne dejavnosiu določajo delavci in delovni ljudje na podlagi ovrednotenega skupnega programa s samoupravnim sporazumom o temeljih piana raziskovalne dejavnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini pbčanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb, zajetih v skupnem programu raziskovalne dejavnosti, prispevek v sjtladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo delavci irj delovni ljudje y samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Ce samoupravni sporazumi niso sklenjeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega skupnega programa raziskovalne dejavnosti niso zagotovljena, lahko Skupščina SR Slovenije enakopravno s skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije določi stopnjo prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevek, ali pa le za tiste delavce oziroma deiovne ljudi, ki samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka niso sklenili.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
Za uresničevanje posebej dogovorjenih nalog oziroma za razširitev materialni podlage raziskovalnih dejavnosti po posebnih programih lahko flelavci še posebej združujejo sredstva i? dohodka temeljne organizacije združenega dela oziroma j/ osebnih dohpdkpv in
skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz paebnih dohodkov in drugih svojih sredstev.
Za financiranje v občinskih raziskovalnih skupnostih in v pofirnčnih raziskovalnih skupnostih dogovorjenih programov in projektov se zagotavljajo srodstva s pogodbami in s samoupravnimi sporazumi.«
2	člen
Ta zakon začne veljati J. januarja 1977.
St. 63-16'76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Hrccclj 1. r.
1403.
Na podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
XI K A Z
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o kulturnih skupnostih
Razglaša se zakon o spremembi zakona p kulturnih skupnostih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976, na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1976 in na seji Skupščino Kulturne skupnosti Slovenije dne 2$. decembra 1976.
St. P 0100-16,6/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o kulturnih skupnostih
1.	člen
V zakonu o kulturnih skupnostih-{Uradni list SRS, št. 38-445/74) se 21. člen spremeni tako, da se glasi:
»21. člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture, ki se v okviru kulturmh skupnosti zagotavljajo v osvobodni menjavi dela z delavci organizacij združenega dela na področju kulture določajo delavci in delovni ljudje na podlagi ovrednotenih programov kulturnih dejavnosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov kulturnih skupnosti jp z drugimi samoupravnimi sporazumi v okviru kulturnih skupnosti.
Delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost. plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo delavci in delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prvega odstavka: Ce samoupravni sporazumi niso sklenjeni, ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa kulturnih dejavnosti niso zagotovljena, lahko skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti enakopravno S skupščino ustrezne kulturne skupnosti določi stopnjo prispevka za vsp delavce jn Relovpe ljudi, ki sp zavezani plačevati prispevek, aji pa le za tjstc delavce oziroma delov,,e ljudi, ki samoupravnega spo-razprna niso sklenili.
2jarnc}i zagptpvijve sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb na področju kulture po načelih solidarnosti jn za cjruge skupne potrebe kulture v SR S|oyepjji — v skladu s programi in plani kulturnih skupnosli — lahko Skupščina SR Slovenije enakopravno s skupščino Kulturne skupnosti Slovenije določi višino prispevka, ki ga plačujejo delavci in delovni ljudje iz prejšnjega odstavka.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v jpe-jph ip v skladu s smotrp določenimi y družbenih planik družbenopolitičnih skupnosti.
Za uresničevanje posebej dogovorjenih nalog oziroma za razširitev materialne podlage kulturne dejavnosti po posebnih programih lahko delavci še posebej združujejo sredstva iz dohodka temeljne organizacije združenega dela oziroma iz osebnih dohodkov in skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz osebnih dohodkov in drugih svojih sredstev.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
St. 022-187/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
\ Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1404.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu
Razglaša se ?akon o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1976, na seji Zbora občin dne 29. decembra 1976, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1976 in na seji-Skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dne 29. decembra 1976.
Št. P 0100-165/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu
1. člen
V zakonu o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) se 148. člen spremeni tako, da se glasi:
»148. člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, ki se v okviru zdravstvenih skupnosti zagotavljajo v svobodni menjavi dela z delavci organizacij združenega dela na področju zdravstvenega varstva in glede sredstev za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, določajo delavci in delovni ljudje na podlagi ovrednotenih programov zdravstvenega varstva s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov zdravstvenih skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi v okviru zdravstvenih skupnosti.
Delavci v temeljnih in phmgih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva prispevek v skladu s posebnimi predpisi Višino prispevka določajo delavci in delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prvega odstavka. Če samoupravni sporazumi niso sklenjeni, ali pa jih sklene
le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva niso zagotovljena, lahko skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti enakopravno s skupščino ustrezne zdravstvene skupnosti določi stopnjo prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevek, ali pa le za tiste delavce oziroma delovne ljudi, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.
Zaradi zagotovitve sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb na področju zdravstvenega varstva po načelih solidarnosti in za druge skupne potrebne zdravstvenega varstva v SR Sloveniji — v skladu s programi in plani zdravstvenih skupnosti — lahko Skupščina/ Socialistične republike Slovenije enakopravno s skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije določi višino prispevka, ki ga plačujejo delavci in delovni ljudje iz prejšnjega odstavka.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
Za uresničevanje posebej dogovorjenih nalog oziroma za razširitev materialne podlage zdravstvenega varstva po posebnih programih lahko delavci še posebej združujejo sredstva iz dohodka temeljne organizacije združenega dela oziroma iz osebnih dohodkov in skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz osebnih dohodkov in drugih svojih sredstev.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
Št. 50-6/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1405.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350 člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 1. točke 46. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65), jo Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembre 1976 sprejela
ODLOK
o razrešitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
Lojze Cuznar, dolžnosti predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z 31. decembrom 1976.
Št. 111-14/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
—	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1406.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in D. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 169. člena, trejega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 19. in 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnikov javnega pravobranilca SR Slovenije
Za namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije se imenujejo:
Tatjana Hacin, diplomirana pravnica, pomoč-ca javnega pravobranilca SR Slovenije;
Betka, Kancler - Šugman, diplomirana pravnica, pomočnica javnega pravobranilca SR Slovenije;
Marjan Pavlič, doktor pravnih znanosti, pomočnik javnega pravobranilca SR Slovenije.
St. 111-68/76
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1407.
Na podlagi 7 točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona izdaja Predsedstvo Socialistične renublike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1977
1.	člen
Neprestani del kazni se odpusti:
Cehu Albinu,
Dolinarju Francu,
F r e š e r j u Antonu,
Gričarju Stanku,
Kokelj Angelci
2.	člen
Kazen se zniža:
Alibegoviču Ademu se kazen 1 leta in 6 mesecev strogega zapora zniža za 4 mesece,
Baumanu Danijelu se kazen 11 mesecev zapora zniža za 3 mesece.
G 1 u v i č u Vidu se kazen 2 let in 3 mesecev strogega zapora zniža za 4 mesece.
Gol ob\i Alojzu se kazen 4 let in 10 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev.
Grabarju Francu se kazen 5 let strogega zapora zniža za 1 leto.
3.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Gancu Vladu se kazen 4 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Horvat Nežki se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za dobo 1 leta.
Knezu Ivanu se kazen 30 dni zapora pogojno odloži za dobo 1 leta.
Komelu Ljuboslavu se kazen 6 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
Lutarju Antonu se kazen 3 mesecev in 15 dni zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Močniku Cirilu se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za dobo 1 leta.
Pivcu Antonu se kazen 4 .mesecev zapora pogojno odloži za dobo 1 leta.
Stebernak Olgi se kazen 1 leta zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
Urbančiču Karlu se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Vrečku Antonu se kazen 11 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem odločitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije, 28. decembra 1976.
St P 25-1/76
Ljubljana, dne 28. decembra 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
1408.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika ustavnega sodišča dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, dr. Majde Strobl, Franca Simoniča in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Sevnica o ukrepih za pospeševanje živinoreje, na seji dne 23. 12. 1976
odločilo:
Ugotovi se, da odlok Skupščine občine Sevnica o ukrepih za pospeševanje živinoreje v občini Sevnica (Skupščinski dolenjski list, št. 24/70) ni v neskladju z ustavo oziroma zakonom.
Obrazložitev
Posavski veterinarski zavod Brežice je predlagal ocenitev ustavnosti in zakonitosti odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje v občini Sevnica, zlasti določb 5. do 9. člena tega odloka. Po slednjih določbah posestniki plemenic plačujejo za umetno in naravno oplojevanje pavšalno odškodnino letno vnaprej; veterinarska postaja Sevnica je dolžna na celotnem območju občine Sevnica vse popisane plemenice oštevilčiti ter vsako leto do 31. januarja s popisom ali na podlagi drugih uradnih evidenc ugotoviti točno stanje plemenic; pavšalna skočnina se zbira pri veterinarski postaji Sevnica in se uporablja izključno za stroške
oplojevanja in zdravljenja plodnostnih motenj pri plamenicah. Po mnenju predlagatelja so cit, določbe odloka z vidika skladnosti z ustavo in zakonom vprašljive, ker od posestnikov plemenic zahtevajo plačilo pavSalne odškodnine vnaprej, to je še preden Je bilo oplojevanje opravljeno. Nadalje veterinarski službi nalagajo opravila, kot so oštevilčenje, popis in evidentiranje plemenic, za kar pa plačilo ni zagotovljeno, saj je v 8. členu odloka določeno, da je pavšalna odškodnina namenjena le za stroške oplojevanja in zdravljenja plodnostnih - motenj ne pa tudi za plačilo že omenjenih opravil v zvezi z vodenjem evidence. To pa je v nasprotju z ustavnim načelom nagrajevanja po rezultatih dela.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da določbe odloka niso v neskladju z ustavo in zakonom.
Po ustavi SR Slovenije Skupščina SR Slovenije ureja z zakonom razmerja, ki so skupnega pomena za .delovne ljudi in občane, med drugim na področju varstva kakovosti kmetijskih proizvodov in kmetijskega reprodukcijskega materiala ter varstva živali in rastlin pred kužnimi boleznimi .(321. člen).
Temeljni zakon o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16'65 in 29/66) je v 22. členu določal, da se za umetno in naravno oplojevanje plačuje odškodnina; način plačevanja odškodnine določa republiški zakon. Občina je dolžna skrbeti, da je zagotovljeno oplojevanje živine na njenem območju (18. člen). Med postopkom pred tuk. sodiščem sprejeti novi zvezni zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo 'Uradni list SF'R.I. št. 43/70), s katerim je v celoti razveljavljen cit. temeljni zakon, nima več določb o pospeševanju živinoreje, kamor sodi tudi oplojevanje živine, ker se v skladu z ustavo to ureja v okviru republike. Po republiškem zakonu o ukrepih za. pospeševanje živinoreje in d zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) posestniki plemenic plačujejo za umetno in naravno oplojevanje odškodnino po izvršeni osemenitvi oziroma pripustu, če to ni v okviru poslovnega sodelovanja z delovno organizacijo pogodbeno drugače urejeno. Občinska skupščina lahko predpiše, da plačujejo posestniki plamenic za umetno in naravno oplojevanje pavšalno odškodnino letno vnaprej za vse krave in telice, ki so 1. januarja stare 10 mesecev in brati določi, kako se ta odškodnina plačuje in obračunava. Višina odškodnine je pod kontrolo cen pristojnega organa (12. člen).
Po republiškem zakonu o veterinarski službi (Uradni list SRS, št. 14/65) veterinarska služba opravlja veterinarsko zdravstveno nadzorstvo plemenskih živali in umetno osemenjevanje ter vodi materialno statistiko in evidenco (2. člen). Veterinarska postaja izvršuje osemenjevanje in vodi predpisane evidence (14. člen).
Veterinarska služba, ki je pooblaščena izvrševati osemenjevanje je dolžna po zakonu voditi ustrezne evidence in materialno statistiko. Avtentično razlago o tem, ali po 8. členu obravnavanega odloka sodijo oštevilčenje, popis in evidentiranje plemenic kot opravila evidence In materialne statistike med stroške oplojevanja, lahko poda skupščina občine, ki je odlok sprejela.
Možnost, da bi s tem, ko se plačevanje pavšalne odškodnine opravlja vnaprej, prišli v neskladje z ustavnim načelom nagrajevanja po rezultatih dela, je od-vrnjena z 10. členom obravnavanega odloka. Po določbah tega člena, se namreč plačana odškodnina vrne za krave in telico, ki iz dokazanih opravičljivih vzrokov niso bile oplojene.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 28/76) na seji odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 41/76-13
Ljubljana, dne 23, decembra 1976.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1409.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Giobevnika, Marjana Jenka. Rika Kolenca, Tineta Remškarja, dr. Majde Strobl, Franca Simoniča in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delitvi osebnih dohodkov TOZD »Tapetništvo« Radovljica, na seji dne 23. 12. 1976
odločilo:
Ugotovi se, da pravilnik o delitvi osebnih dohodkov TOZD »Tapetništvo« Radovljica, ki ga je 31. 3. 197,6 sprejel delavski svet, ni bil v skladu z ustavo in zakonom.
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.pravilnika o delitvi osebnih dohodkov TOZD »Tapetništvo« Radovljica v sestavi delovne organizacije »Lesnina« Ljubljana. Po mnenju predlagatelja urejanje delitve osebnih dohodkov s pravilnikom, ki ga je sprejel delavski svet, ni vskladu z ustavo SRS, z zveznim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter republiškim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da obravnavani pravilnik ne velja več, ker so delavci udeležene organizacije združenega dela dne 23. 11. 1576 sprejeli 'samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke in sredstev, ki pomenijo povračilo stroškov pri opravljanju dela.
S pravilnikom, ki ga je sprejel delavski svet 31.
3.	1976, pa so bile kršene določbe 16,, 21. in 23, člena ustave SR Slovenije, določbe 1. in. 4. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter določbe 1. in 41. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Po teh določbah pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij, med njimi tudi pravice in obveznosti v zvezi s pridobivanjem in delitvijo dohodka tei osebnih dohodkov, urejajo in uresničujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z družbenim dogovorom in zakonom.
Urejanje delitve osebnih dohodkov po delavskem svetu s pravilnikom je v neskladju z zgoraj citiranimi ustavnimi in zakonskimi določbami.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 78/76-6
Ljubljana, dne 27. decembra 1976.
Predsednik
Ustavdega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1410.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika ustavnega sodišča dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dri Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 187. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD »Gostinstvo« Gornja Radgona v sestavi DO Zdravilišče »Radenska«, na seji dne 29. decembra 1976
odločilo:
Odpravi se 187. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v temeljni organizaciji združenega dela »Gostinstvo« Gornja Radgona, ki je bil sprejet februarja 1975.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela SR Slovenije je vložilo predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 187. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD »Gostinstvo« Gornja Radgona, po katerih se šteje, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v TOZD, kolikor delavca brez, utemeljenega razloga ni na delo 3 zaporedne delovne dni. O prenehanju lastnosti delavca v navedenem smislu sklepa odbor za medsebojna razmerja na predlog direktorja dejavnosti oziroma vodje delovne enote. Predlagatelj meni, da tako prenehanje lastnosti delavca v združenem delu ni v skladu z 201. členom ustave Socialistične republike Slovenije, 53. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 65. členom republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci.
Z ustavo Socialistične republike Slovenije je zajamčena svoboda dela in si vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev (202. člen). V skladu s tem ustavnim načelom in položajem človeka v združenem delu velja pravilo, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji združenega dela takrat, kadar to sam želi, proti njegovi volji pa mu lahko preneha delo le pod pogoji in na način, kot ga določa zakon (201. člen ustave).
Zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) določa, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu, če izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji združenega dela (53. člen). Po republiškem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združe-
nem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št, 18/74) pa se šteje, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela tudi v primeru, ko brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo, iz okoliščin, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, pa se da nedvoumno ugotoviti, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela (65. člen).
Določbe 187. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma so v neskladju z navedenim ustavnim položajem delavca v združenem delu, kot tudi z določbo 65. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po kateri je treba v samoupravnem sporazumu navesti take okoliščine, da bo na njihovi podlagi možno nedvoumno ugotoviti delavčevo voljo, da ne želi več delati v temeljni organizacijah združenega dela. Takšen zaključek in s tem tudi ugotovitev, da je prenehala lastnost delavca po delavčevi volji, sama po sebi ne izhajata iz golega dejstva, da delavca ni na delo brez opravičila 3 zaporedne delovne dni.
Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo na seji 30. septembra 1976 in sklenilo, da se TOZD »Gostinstvo« Gornja Radgona določi rok 30. november 1976, v katerem lahko sama odpravi neustavnost in nezakonitost določb 187. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma. Udeležena organizacija združenega dela v danem roku tega ni storila.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76), na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 39/76-7
Ljubljana, dne 30. decembra 1973.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. t.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom dr. Jožeta Brileja, predsednika ustavnega sodišča, v postopku za Ocerto ustavnosti in zakonitosti določb 3., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 38. člena in tretjega odstavka 38. člena samo-, upravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Okrožnega sodišča V Celju z dne 5. decembra 1973 na seji dne 23. decembra 1976
sklenilo:
Delovni skupnosti Okrožndga sodišča V Celju se določi rok do 30. aprila 1977, V katerem lahko Sama odpravi neustavnost in nezakonitost določb: 3. točke prvega odstavka 38. člena glede dežurne preiskovalne službe, 5., 6., 7. ih 8. točke prvega Odstavka 38. člena in tretjega odstavka 38. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Okrožnega sodišča v Celju z dne 5. decembra 1973.
Obrazložitev
Ob pobudi Janeza Borovnika in nekaterih drugih sodnikov Občinskega in Okrožnega sodišča v Celju, je Ustavno sodišče SR Slovenije s sklepom z dne 16. decembra 1975 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih določb samoupravnega sporazuma. Po teh določbah je delavec dolžan delati dalj kot poln delovni čas pri delih, ki se opravljajo v okviru dežurne preiskovalne službe; da se odpravijo zaostanki na posameznih oddelkih; da se izvrši letni popis osnovnih sredstev; v času izdelave periodičnega ali zaključnega računa, kakor tudi za pisanje zapisnikov sej sveta ali zbora delovne skupnosti, Če so ta zasedanja po preteku polnega delovnega časa. Iz določbe tretjega odstavka 38. člena izhaja, da za delavca, ki opravlja dežurno preiskovalno službo, ne veljajo določila samoupravnega sporazuma o pravici do 12-urnega nepretrganega dnevnega počitka med enim in drugim delavnikom in .določila o omejenem dnevnem delovnem času.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe samoupravnega sporazuma niso v skladu z ustavo in zakonom.
Ustava SRS (204. člen) zagotavlja delavcu, da njegov delovni čas ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu; zakon lahko določi, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v7 tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine. Izjeme, ko je dopustno delo preko polnega delovnega časa, je do 18. maja 1974 urejal 45. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 12/70), po tem datumu pa 27. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74).
Zakonske določbe, s katerimi je urejena dopustnost dela preko polnega delovnega časa, ne dajejo podlage za nalaganje nadurnega dela v primerih, ki so našteti v 5. do 8. točke prvega odstavka 38. člena samoupravnega sporazuma. Teh del namreč ni mogoče niti po vsebini niti po naravi dela uvrstiti med takšna opravila in tiste izjemne situacije, v katerih je dopustno naložiti delo preko polnega delovnega časa. Na tak način tudi ni mogoče urejati opravljanja službe, ki je trajnega značaja, kot je to urejeno v 3. točki 38. člena samoupravnega sporazuma. Kolikor se mora opravljati določena dejavnost v zvezi s preiskovalno službo, ki spada med redne in tekoče naloge sodišča, trajno in neprekinjeno, je to treba zagotoviti s takšno organizacijo dela, ki ne bo prišla v nasprotje z navedenimi ustavnimi in zakonskimi določbami.
V skladu z določbo 26. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) mora biti delavcu med dvema za-| porednima delovnikoma zagotovljenih najmanj 12 ur nepretrganega dnevnega počitka. Okrožno sodišče v Celju ne spada med organizacije združenega dela s takimi posebnostmi delovnega procesa, ki bi po 31. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci dnevni počitek lahko uredila drugače, kot to določa 26. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Razen tega ne bi smela biti s samoupravnim sporazumom vzeta pravica delavcu, ki opravlja dežurno preiskovalno službo, do nepretrganega dnevnega počitka 12 ur med enim
in drugim delavnikom, kot je to določeno v tretjem odstavku 38. člena samoupravnega sporazuma.
Novi zakon 6 združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), ki je bil uveljavljen 11. decembra 1976, ni prinesel takšnih sprememb glede nalaganja dela delavcem preko polnega delovnega časa, ki bi dopuščale v bistvu drugačno urejanje.
Glede na povedano je ustavno sodišče po opravljeni javni obravnavi sklenilo na podlagi 21. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 39/74), da delovni skupnosti Okrožnega sodišča ,v Celju omogoči, rja svoj samoupravni akt v navedenih določbah sama uskladi z listavo Jn. zakonom.
Po poteku roka; ki je določen v izreku' tega sklepa, bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena -zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo o nadaljevanju oziroma ustavitvi postopka.
St. U I 40/74-21
Ljubljana, dne 30. decembra 1976.
Predsednik
Ustavnega .sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1412.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi dr. Jožeta Brileja kot predsednika in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnifca, Marjana Jenka,, Rika Kdlenca. Tineta Renv-kai iu, Franca Simoniča in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti XV. dotočila sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega, dodatka v letu 1974, na seji dne 29. decembru 1976
odločilo:
Ugotovi se, da XV. določilo sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanju otroškega dodatka v letu 1974 (Uradni list SRS. št. 22/74) ni bilo v neskladju z ustavo SR Slovenije.	' I
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Ljubljani je predlagalo ustavnemu sodišču oceno ustavnosti XV. določila sklepa skupščine republiške skupnosti otroškega varstva o pogojih in načinu uvejavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974.
Navedeni sklep je po XV. določilu imel učinek za nazaj, kar po mnenju predlagatelja ni v skladu z ustavo SR Slovenije.
Zakon o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) predpisuje v 39. in 40. členu, da skupščina republiške skupnosti otroškega varstva opravlja naloge po navedenem zakonu do konstituiranja zveze skupnosti otroškega varstva, ureja pogoje in način zlasti pa uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in sicer na podlagi saw -moupravnega sporazuma o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. Glede na navedeno zakonsko določilo je bila skupščina republiške skupnosti otroškega varstva dolžna s svojimi akti urediti otroški dodatek v skla-
■V,
du z družbenim dogovorom o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 ter samoupravnim sporazumom o uresničevanju progranhov otroškega varstva in združevanja sredstev za njihovo uresničitev, ki sta tudi veljala za celo leto 1974.
Na podlagi navedenega je ustavno sodišče ugotovilo, da izpodbijano XV. določilo sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974 ni bilo v neskladju z ustavo SR Slovenije ter je po drugi alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku.
St. U I 5/76-12
Ljubljana, dne 30. decembra 1976.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1413.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbeno kontrole ‘cen v SR Sloveniji (Urad-niv list SRS, št. 32-287/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o minimalni odkupni ceni za kravje mleko 1 2 3 4
1.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo ali prometom mleka, bodo kupovale mleko od organizacij združenega dela, kmetijskih zadrug in drugih oblik združevanja kmetov po ceni, ki ne sme biti nižja od 1,06 din za maščobno enoto, franco zbiralnica proizvajalca.
2.	Cena iz 1. točke tega odloka velja za mleko, ki izpolnjuje poleg pogojev o kakovosti mleka, dolo- \ čenih s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 36/64, 33/70 in 33/72), še naslednje pogoje:
—	da kislinska stopnja ne presega 7,5 stopenj, računano po Soxlet-Henklu (SH);
—	da je čas redukcije metilenskega modrila daljši od dveh ur;
—	da je ohlajeno na temperaturo najmanj 12° C.
3.	Za mleko, ki ne ustreza kakovosti iz 2. točke tega odloka, ne velja minimalna odkupna cena iz 1. točke.
O ceni, po kateri bodo prodajale oziroma kupovale mleko iz prejšnjega odstavka, se organizacije iz
1.	točke tega odloka medsebojno sporazumejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilske industrije za obdobje 1976—1980.
4.	O tem, kako se ugotavlja kakovost mleka iz prve alinee 2. točke tega odloka in o celotni organizaciji kontrole kakovosti mleka, se sporazumeta organizacija združenega dela, ki se ukvarja s predelavo ali s prometom mleka in organizacija združenega dela, ki lej organizaciji mleko prodaja.
5.	Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o minimalni odkupni ceni za kravje 1 mleko (Uradni list SRS, št. 9-69/74 in 10-516/75).
6.	Ta odlok začne veljati 10. januarja 1977.
St. 38-61/70
Ljubljana, dne 27. decembra 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Zvone Dragan 1. r.
1414.
Na podlagi 15. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine Uradni list SRS, št. 4-15/67) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije
ODREDBO
o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977
1.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo uporabniki živali v družbeni lastnini, lastniki, posestniki oziroma čuvaji (v nadaljnjem besedilu: posestniki) v letu 1977 izvajati preventivne ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarske postaje oziroma obratne veterinarske ambulante, če ni s to odredbo ali drugim predpisom določeno drugače. '
Veterinarske postaje oziroma obratne veterinarske ambulante so dolžne, pred ; vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinskega veterinarskega inšpektorja. O opravljenem delu mu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščiteno.
4.	člen
Stroški za preventivno cepljenje goved zoper slinavko in parkljevko in pregledi krav z mlečno obročkasto preizkušnjo na brucelozo po tej odredbi gredo v breme sredstev posebnih računov za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občinah (tretji odstavek 24-člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine), stroške za druga cepljenja in preiskave pa plača posestnik živali.
5.	člen
Veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska o-mbulanta, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski upravni organ.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in 'ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih občinah: Ajdovščina. Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Metlika, Novo mesto, Nova Gorica, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec. Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad.
Zaščitno je treba cepiti živali v soseskah, kjer je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo do 30. aprila 1977 veterinarske postaje, črede temeljnih organizacij združenega c\e-la, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
7.	člen
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti govedo pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo do 31. maja 1977 veterinarske postaje, na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante.
8.	člen
Preventivno cepljenje psov, starih več kot tri mesece, proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1977.
Cepljeni psi se vpišejo v register psov, ki ga vodi pristojna veterinarska postaja.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravijo veterinarske postaje z antirabično vakcino, za katero je bilo izdano soglasje za promet.
9.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih temeljnih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati temeljnih organizacij združenega dela, ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	v naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravijo veterinarske postaje, v družbenih perutninskih obratih temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante na način, ki ga za posamezni vakcino določi proizvajalec.
10.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz jat perutnine, ki so pregledana na kokošji tif in so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju perutnine.
Pregled z antigenom kokošjega tifa po' metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarske postaje z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino obratna veterinarska ambulanta oziroma veterinarska postaja.
11.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje opravijo veterinarske postaje, na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante s sevom K lapiniziranega virusa.
12.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo temeljnih organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih.
Preventivno cepljenje opravijo veterinarske postaje, na govedorejskih obratih temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante s polivalentno AOC vakcino.
/
13.	člen
Četrta splošna tuberkulinizacija goved se mora nadaljevati in končati v naslednjih občinah: Dravograd, Izola, Jesenice, Koper, Mozirje, Ormož, Piran, Radovljica, Slovenj Gradec, Trbovlje, Tržič in Žalec.
Četrto splošno tuberkulinizacijo goved in sanacijo okuženih gospodarstev in gospodarstev sumljivih da so okužena v občinah iz prejšnjega odstavka, se mora dokončati do 30. junija 1977.
četrto splošno tuberkulinizacijo in tuberkulinizacijo osnovne goveje črede temeljnih organizacij združenega dela na področju teh občin opravijo pristojne veterinarske postaje.
Poleg tuberkulinizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba tuberkulinizirati osnovne goveje črede temeljnih organizacij združenega dela v ostalih občinah in bike v osemenjevalnih središčih.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede temeljnih organizacij združenega dela na področju ostalih občin opravijo obratne veterinarske ambulante. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih opravi Veterinarski zavod Slovenije do 31. decembra 1977.
14	člen
Glede na brucelozo se morajo pregledati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v obratih individualnih proizvajalcev, in sicer dvakrat na leto v presledku 5 do 7 mesecev, /
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede v obratih temeljnih organizacij združenega dela,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi in enkratnim laboratorijskim pregledom semena bikov v ose-
S
men j e valnih središčih in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma,
#
— z enkratnim serološkim pregledom krvi plemenskih živali na prašičerejskih obratih temeljnih organizacij združenega dela.
Mlečno obročkasto preizkušnjo krav opravijo veterinarske postaje. Odvzem krvi osnovne goveje črede in krvi plemenskih živali na prašičerejskih obratih temeljnih organizacij združenega dela opravi pristojna veterinarska postaja z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Odvzem krvi bikom plemenjakom v osemenjevalnih središčih opravi veterinarska postaja.
Odvzem in pregled semena bikov v osemenjevalnih središčih opravi Veterinarski zavod Slovenije do 31. decembra 1977.
15.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vzorce krvi, novo uvoženih plemenskih goved.
Črede z uvoženim plemenskim govedom je treba pregledati na govejo levkozo.
Na govejo levkozo je treba pregledati tudi plemenjake v osemenjevalnih središčih.
Kvantitativno in kvalitativno preiskavo bele krvne slike opravi Klinika Za prežvekovalce — Veterinarski
oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani.
\
16.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba pregledati vse plčmenske žrebce.	i
Kri odvzamejo veterinarsko postaje.
Pregled krvi z metodo precipltacije v agerskem gelu opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
17.	člen
Na pršičavost se pregledajo čebelje družine, ki se vozijo na pašo. Vzorci čebeljih mrtvic morajo biti poslani na preiskavo do 31. marca 1977. .
Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti pregledane tudi na nosemavost in hudo gnilobo čebelje zalege.
18.	člen.
Na vrtoglavost postrvi se pregledajo enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa. kakor to odredi občinski veterinarski inšpektor, ne glede na letni čas.
Na kužno vodenico krapov se pregledajo krapi, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Preiskati je treba krape s kliničnimi znamenji in palaloškiml spremembami.
Pregled opravi po predhodnem dogovoru veterinarska fakulteta v Zagrebu.
Preglede je treba opraviti do 15. maja 1977. 19
19.	člen
Občinski veterinarski inspektor določi naselje in obrate ter program izvršitve posameznih preventivnih ukrepov, iz te odredbe.
20.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322/A-075/76
Ljubljana, dne 10. decembra 1976.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
1415.
Na podlagi 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74 in 27/76) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. decembra 1976 sprejela
SKLEP
0	določitvi osnov ih načina plačila prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem, kadar je s sklepom določeno, da se prispevek plača tudi za čas pred uveljavitvijo
sklepa
I
Ta sklep določa, od katere osnove in na kakšen način obračuna in plača organizacija prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem za čas od 1. januarja 1970 ali od kakšnega drugega dneva dalje; kadar je v sklepu tako določeno, pa do konca koledarskega leta pred letom, v katerem jc sprejet sklep, s katerim je določeno, da se delo na določenih delovnih mestih šteje v zavarovalno dobo s povečanjem
II
Osnova za obračun prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem je dejanski osebni dohodek, ki ga je prejel delavec za delo na takšnem delovnem mestu in od katerega se plača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
III
, Ce pri delovni organizaciji v celoti ali za posamezno delovno mesto ni mogoče ugotoviti, koliko je znašal dejanski osebni dohodek, od katerega se po II. točki tega sklepa obračuna in plača prispevek za
1	zavarovalno dobo s povečanjem, se prispevek obračuna in plača po pavšalni osnovi, ki je povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih v organizaciji v letu, za katero se obračuna in plača prispevek.
IV
Prispevek se obračuna in plača po stopnji, ki je veljala v času, za katerega se obračuna prispevek.
V
Celotni znesek prispevka, obračunan po prejšnjih točkah tega sklepa, zapade v plačilo v 30 dneh od ugotovitve komisije iz 229. člena statuta skupnosti, na katerih delovnih mestih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/25-76
Ljubljana, dne 28. decembra 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič L r.
1416.
Na podlagi 272. člena in v zvezi z 225. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 28. decembra 1976
SKLEP
o določitvi delovnih mest pri elektrolizi aluminija, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja
I
Za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, se v smislu določb 226. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji štejejo pri elektroliz’ aluminija:
1.	delovna mesta pulilcev klinov,
2.	delovna mesta elektrolizefjev,
3.	delovna mesta preddelavcev elektrolizerjev,
4.	delovna mesta črpalcev aluminija,
5.	delovna mesta preddelavcev črpalcev aluminija,
6.	delovna mesta polnilcev anodne mase,
7.	delovna mesta dvigalcev anodnih tokovodni-
kov,
8.	delovna mesta skupinovodje anodne skupine,
9.	delovna mesta dostavljačev surovin in glinice,
10.	delovna mesta vodje izmene v elektrolizi,
11.	delovna mesta za izkop peči,
12.	delovna mesta ključavničarja III — phalca,
13.	delovna mesta ključavničarja II,
14.	delovna mesta delavcev za phanje peči,
15.	delovna mesta delavcev za kop peči,
16.	delovna mesta delavcev za montažo in de-montažo,
17.	delovna mesta delavcev za tekoče vzdrževa-vanje elektrolitskih peči,
18.	delovna mesta voznika elektrovozička,
19.	delovna mesta voznika traktorjev za prevoz aluminija in glinice,
20.	delovna mesta voznika avtomobila za prevoz anodne mase,
21.	delovna mesta nadzornika v elektrolizi,
22.	delovna mesta vodje elektrolize, če prebije na delih v elektrolizi najmanj 80°/o vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu,
23.	delovna mesta za električna merjenja III,
24.	delovna mesta za električna merjenja II,
25.	delovna mesta vodje skupine za električna merjenja,
26.	delovna mesta vodje vzdrževanja elektrolitskih peči.
Šteje se:
a)	na delovnih mestih od 1. do 17. — vsakih 12 mesecev dela za 15 mesecev zavarovanja,
b)	na delovnih mestih od 18. do 26. — vsakih 12 mesecev dela za 14 mesecev zavarovanja.
II
Na delovnih mestih iz I. točke tega sklepa se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 1. januarja 1955, ko je začela obratovati Tovarna glinice in aluminija Kidričevo.
III
Zavarovalna doba na delovnih mestih iz I. točke se šteje s povečanjem, če je delavec delal na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, skupaj najmanj 5 let oziroma skupaj najmanj 3 leta, če je na takem delovnem mestu postal invalid ali mu je bilo po predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo, da ne bi postal invalid (348. člen statuta).
IV,
Najkasneje do konca leta 1981 se mora ugotoviti, kako na delovnih mestih iz I. točke tega sklepa organizacije izvajajo varstvene ukrepe in izpopolnjujejo tehnološke postopke, zaradi ugotovitve, ali so na teh delovnih mestih še izpolnjeni pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem.
V
Organizacije plačujejo prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem za delavce na delovnih mestih iz
I.	točke tega sklepa od 1. 1. 1970. S posebnim aktom je določeno, od katere osnove in ha kakšen način plačajo organizacije prispevek za čas od 1. 1. 1970 do 31. 12. 1975.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. S-130/26-76
Ljubljana, dne 28. decembra 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič L r.
{
I
1417.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 iri 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 24. septembra 1976 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo svoje sedanje prodajne'cene ža največ 14,4 %> ob nespremenjenih prodajnih pogojih in po cepiku, ki je sestavni del tega sporazuma in se nahaja v Gospodarski z;bornici Slovenije.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oz. kupovali izdelke iz 1. točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih kot to določa sporazum.
3.	K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 38/121/76-1099-146 z dne 27. decembra 1976.
4.	Zvišanje cen azbest cementnih izdelkov po tem sporazumu se lahko uporablja takoj oziroma od 27. decembra 1976 dalje.
Predstavnik proizvajalcev: Salonit industrija ce-metna in azbest cementa Anhovo
Predstavniki kupcev-potrošnikov: Metalka, Ljubljana, Smreka Maribor, Gramex Ljubljana, Merkur Kranj, Slovenijales Ljubljana, Kurivo Ljubljana, Uni-oninvest Sarajevo, Obnova Lištica, Dom Rijeka, Kopa-onik Beograd, Panonija TOZD »Agrosavez« Sombor, Agro Vojvodina —• TOZD »Vodo i elektroinstalacije« Novi Sad, Drvo-impex Titograd, Gramat — TOZD »Veletrgovina« Zagreb, Instalotehnika Zagreb, Tehno-Petrol Tetovo, Catal Štip, Kosovo Drvo — TOZD »Prokletije« — Peč.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1418.
Na podlagi 17. člena statuta krajevne skupnosti Dobova, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je izvršni svet krajevne skupnosti Dobova na predlog zbora volilcev vasi Veliki Obrež z dne 19. decembra 1976 na seji • dne 28. decembra 1976 sprejel
SKLEP
o razpisu retercniluma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in
ureditve cest na območju vasi Veliki Obrež v krajevni skupnosti Dobova
T
Za območje vasi.Veliki Obrež, krajevna skupnost Dobova, se na predlog zbora volilcev z dne 19. decembra 1976 razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest v vasi Veliki Obrež.
II
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki imajo po zakonu pravico glasovati na referendumu.
III
Referendum bo v nedeljo, dne 23. januarja 1977 od
7.	do 17. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi komisija za izvedbo referenduma.
IV
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Glasovnica
za referendum dne 23. januarja 1977 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfal-
tiranja in urejanja cest v vasi Veliki Obrež krajevna skupnost Dobova.
Samoprispevek je predpisan za obdobje šestih mesecev.
1. vsaka hišna številka prispeva	din 5.000
2. delavci	1.000
3. upokojenci	300
4. lastniki osebmn avtomobilov	1.000
5. lastniki traktorjev	l.ODo
6. lastniki kmetijskih zemljišč pa osnove po naslednji razpredelnici:	od katastrske
Osnova kat. dohodka din	Prispevek din
do 1.000	300
od 1.001 do 2.000	400
od 2.001 do 3.000	600
od 3.001 do 4.000	800
od 4.001 do 5.000	1.000
od 5.001 do 6.000	1.200
od 6.001 do 7.000	1.400
od 7.001 dalje	1.600
7.	Občani, zaposleni v tujini, so dolžni plačevati prispevek kot je navedeno pod točkami 1 do 6.
8.	Obrtniki bodo plačevali samoprispevek na temelju sporazuma.
Zavezanci prispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka zaposlili alj pa pridobili motorna vozila.
Občani so dolžni plačevati prispevek v šestih enakih obrokih s tem, da je zadnji obrok plačljiv 1. junija 1977. Inkasiranje bodo vršili člani vaškega odbora za asfaltiranje ceste vasi Veliki Obrež.
Plačevanja prispevka so oproščeni: vajenci, dijaki, študentje, socialni podpiranci, uživalci invalidnin in podpor ŽFN.
glasujem
Glasovnica
/
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da zaokroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
V
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29, 12. julij 1972). Postopek vodi in ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje izvršni svet krajevne skupnosti.
VI
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti Dobova za leto 1977.	/
VII
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. V veljavo stopi naslednji dan po objavi.
za referendum dne 23. januarja 1977 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja in urejanja cest v vasi Mostec, krajevna skupnost Dobova.
Samoprispevek je predpisan za obdobje šestih mesecev.
Plačuje se po naslednjih merilih:
din
1.	vsaka hišna številka prispeva	3.500
2.	delavci	300
3.	upokojenci	150
4.	lastniki osebnih avtomobilov	300
5.	lastniki tovornih avtomobilov	300
6.	lastniki traktorjev	300
7.	lastniki kmetijskih zemljišč pa od katastrske osnove po naslednji razpredelnici:
Dobova, dne 28. decembra	1976.	Osnovo kat. dohodka		Prispevek
		din		ain
Predsednik	Predsednik	do 1.000		150
izvršnega sveta	zbora delegatov	od 1.001 do	2.000	200
krajevne skupnosti	krajevne skupnosti			
Dobova	Dobova	od 2.001 do	3.000	300
Vinko Cančcr 1. r.	Jože Urek 1. r.	od 3.001 do	4.000	400
		od 4.001 do	5:000	500
iinirii -i ■ ■■		od 5.001 do	6.000	600
1419.		od 6.001 do	7.000	700
Na podlagi 17. člena statuta krajevne skupnosti		nad 7.000		800
Dobova, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je izvršni svet krajevne skupnosti Dobova na predlog zbora volivcev vasi JVIostec z dne 20. decembra 1976 na svoji seji dne 28. decembra 1976 sprejel
8.	Občani, zaposleni v tujini, so dolžni plačevati prispevek kot je navedeno pod točkami od 1 do 7.
Zavezanci prispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka zaposlili ali pa pridobili motorna vozila.
SKLEP
o razpisu.referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevjia za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova
I
Občani so dolžni plačevati prispevek v šestih enakih obrokih s tem, da je zadnji obrok plačljiv 1. junija 1977. Inkasiranje bodo vršili člani vaškega odbora za asfaltiranje cest vasi Mostec.
Plačevanja prispevka so oproščeni: vajenci, dijaki, študentje, socialni podpiranci, uživalci invalidnin in podpor ŽFN.
Zu območje vasi Mostec, krajevna skupnost Dobova, se na predlog zbora volivcev z dne 20. decembra 3976 razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest v vasi Mostec.
II
Prpvico glasovati na referendumu imajo občani, ki imajo po zakonu pravico glasovati na referendumu. III IV
III
.Referendum bo v nedeljo, 23. januarja 1977 od 7. do 17. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi komisija za izvedbo referenduma.
IV
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako. da zaokroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer
pa besedo »PROTI«.
V
Za postopek o referendumu se sjnisleno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29. 12. julij 1972). Postopek vodi in ugotovi komisija zu izvedbo referenduma, ki jo imenuje Izvršni svet krajevne skupnosti.
VI
■ Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnost Dobova za leto 1977.
VII
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. V veljavo stopi naslednji dan po objavi.
Dobova, dne 28. decembra 1976.
Predsednik izvršnega sveta krajevne skupnosti Dobova
Vinko Cančer 1. r.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Dobova
Jože Urck 1. r.
CELJE
1420.
Občinska skupščina Celje je po 16. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradpi list SRS, št. 39/73) in 146. člena statuta občine Celje na seji zborov dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Celje za leto 1976
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Celje za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10-417/78 in 18-845/76) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
din
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo	82,903.300
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
2.	člen
V	2. členu se znesek **23.100 din nadomesti z zneskom 829.100 din.
82,120.250
783.050
3.	člen
V smislu 1 člena tega odloka je spremenjen pregled dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, zajet v bilanci dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Celje za leto 1976, ki le sestavni del tega odloka.
»
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/76-1
Celje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Celje za leto 1976
A. DOHODKI
Dohodki	Po dosedaj veljavnem odloku	Pa rebalansu
Vrsta 1 — davki na dohodek in davek iz OD		
Davek iz OD iz kmetijske dejavnosti	1,700.900	1,700.000
Davek iz OD od samost, opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejav.	14,100.000	14,100.000
Davek iz OD od avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav	1.200.000	1, 200.000
Davek iz skupnega dohodka občanov	2,900.000	2,900.000
Skupaj vrsta 1 — davek na		
dohodek in davek iz OD	19,900.000	19,900000
Vrsta 2 — davki Posebni obč. davek od prom. proizv.	31,504.800	31,504.800
Posebni obč. davek od alko-kolnih pijač	15,725.000	15,725.000
Posebni obč. davek od storitev	3,262.000	3,262.000
Davek na promet nepremičnin in pravic	2,600.000	2,600.000
Davek na dohodek od premoženja	1,000.000	1,000.000
Davek na dohodek od zgradb		.
in ostalo	1,100.000	1,100.000
Davek na dediščine in darila	700-000	700.000
Davek na tovorna motorna in priklopna vozila	1,550.000	1.950.000
Skupaj vrsta 2 — davki	57,441.800	57,441.800
Vrsta 3 — Takse Občinske upravne takse	2.100.000	2,100.000
Komunalne takse	880,000	880.O00
Občinske sodne takse	1,400.000	1,400.000
Republiške takse na promet parklarjev In kopitarjev	8.000	8.000
Skupaj vrsta 3 takse	4,388.000	4,388.000
Vrsta 6 — dohodki upravnih organov in drugi dohodk:		
Ostali občinski dohodki	300.000	1,173900
Skupaj vrsta 6 — dohodki	300.000	1,173.500
Skupaj	82,029.900	82,903-300
B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV
Klasifikac.
št. razpo-	Splošni razpored dohodkov
redne skupine
Po dosedaj veljavnem odloku
Po rebalansu
01
01-1
01-2
02
02-1
03
04-1
04-2
07
08 09
09
10 11 16
17
18
Glavni namen — 01 — dejavnost organov družb.
politič. skupnosti
Sredstva za redno dejavnost
Sredstva za posebne namene
Vsega glavni namen 01	44,071.900	44,642.780
Glavni namen — 02 — ljudska obramba Sredstva za poseb. namene	8,068.400	6,031.000
Glavni namen — 03 — Dejavnost družbenopolit. organizacij in društev	3,410.000	3,510.000
Glavni namen — 04 — negosp. inv. ^ređstva za obveznosti po odlokih Sredstva za že sprejete obveznosti po pog. in družb, dogovoru		
Sredstva za odplačevanje anuitet 'Vsega glavni namen	7,600.000	8,600.006
Glavni namen — 07 — Kulturnpprosvefna dejavnost	380.000	380.000
Glavni namen — 08 — soc. skrbstvo	2,452.100	2,552.106
Glavni namen — 09 — Zdr. varstvo	410.300	418.300
Zatiranje kužnih bolezni	8.000	
Glavni namen — 10 — kom. dejav.	7,303.000	7,820.000
Glavni namen — 11 — kraj. skup.	1,500.000	4,500.000
Glavni namen — 16 — intervencije v gospod.	1,150.000	1,717.920
Glavni namen — 17 — tekoča proračunska rezerva in obvez, preteklih let	|	1.853.000	1,853.006
Glavni namen -j- 18 — izločena sredstva	823.100	829.100
Račun solidarnosti		49.100
SKUPAJ
82,029.800	82,903.300
1421.
Občinska skupščina Celje je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. člena statuta občine Celje na sejah zborov dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Celje v prvem trimesečju 1977 v
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1977, se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1977 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1976, vendar največ do zneska 20,013.500 dinarjev.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1977 in njihov razpored po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1977.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Celje za leto 1976 se bodo smiselno uporabljala do sprejetja proračuna za leto 1977, vendar najdlje do konca marca 1977.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1977.
St. 402-35/76-2
Celje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1422.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 43. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopplitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 28. decembra 1976 sprejeli
ODLOK
o uporabi sredstev rezerve občine Celje
1.	člen
Iz sredstev rezerve občine Celje se uporabi 250 tisoč dinarjev za sanacijo plazu, ki se je dne 2. decembra 1976 udrl na Partizansko cesto v Celju.
2.	člen
"Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-19/76-2
Celje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
1423.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta Staro mestno jedro (kare Turška mačka)
1.	člen
Zazidalni načrt Staro mestno jedro (Uradni vestnik Celje št. 3-14/69 in Uradni list SRS, št. 42-828/72/ 39-875/73, 18-854/76 in 23-1075/76) se spremeni po tehnični dokumentaciji št. 254/75 a, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju v mesecu aprilu 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-17/75-2
Celje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1424.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 78. in 96. členu zakona o ljudski obrambi (Ui’adni list SRS, št. 23-1057/76) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 28. decembra 1976 sprejeli
O D I, O K
o ustanovitvi enot in občinskega štaba teritorialne obrambe
1.	člen
Ustanovijo se enote teritorialne obrambe, kot najširša oblika pripravljanja in organiziranja delovnih ljudi in občanov občine Celje za oborožen odpor ter za odpravljanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč in drugih izrednih razmer.
2.	člen
Enote teritorialne obrambe se ustanovijo in organizirajo v skladu z obrambnim načrtom širše družbenopolitične skupnosti in občine, uporabljajo pa po načrtih delovanja in uporabe oboroženih sil.
3.	člen
Enote teritorialne obrambe se pripravljajo v miru, aktivirajo pa ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni in ob drugih nevarnostih za državo, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter zaradi izvajanja vaj.
4.	člen
Za organiziranje, vodenje in poveljevanje enotam teritorialne obrambe se ustanovi občinski štab teritorialne obrambe (v nadaljnjem besedilu:	štab
teritorialne obrambe) kot poseben organ občine Celje.
5.	člen
Štab teritorialne obrambe je vojaško-strokovni organ, ki vodi in združuje delovanje vseh enot teritorialne obrambe za območje občine.
Štab teritorialne obrambe je odgovoren za organiziranje, opremljanje , in usposabljanje enote teritorialne obrambe ter za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost v skladu s sklepi in stališči občinske skupščine, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter povelji m navodili republiškega oziroma pokrajinskega štaba teritorialne obrambe.
Štab teritorialne obrambe opravlja tudi druge naloge, ki jih določa zakon o ljudski obrambi in na osnovi njega izdani predpisi.
6.	člen
Vojaške osebe do čina kapetana in civihre osebe postavlja na formacijska mesta stalne in rezervne sestave v enotah in občinskem štabu teritorialne obrambe komandant teritorialne obrambe občine po poprejšnjem soglasju sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Pravice in dolžnosti oseb, ki opravljajo službo v stalnem sestavu teritorialne obrambe, so določene v zakonu o ljudski obrambi, v zakonu o oboroženih sir lah in drugih predpisih.
7.	člen
Sredstva za financiranje dejavnosti enot in štaba teritorialne obrambe zagotavlja občina iz sredstev za financiranje ljudske obrambe.
Slab teritorialne obrambe sprejme letni finančni načrt in zaključni račun. Finančni račun in zaključni račun potrdi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi enot in služb teritorialne obrambe in civilne zaščite (Uradni vestnik Celje, št. 3-24/70 in Uradni list SRS, št. 20-540/73).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 8-1/76-2
Celje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1425.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 2. členu zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 28. decembra 1976 sprejeli
ODLOK
o organizaciji in financiranju Javnega pravobranilstva ,	v Celju
1.	člen
Za občine Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri'Jelšah, Velenje in Žalec deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: JAVNO PRAVOBRANILSTVO CELJE.
2.	člen	i
Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih.
Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec.
Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov in strokovne sodelavce.
3.	člen
Javnega pravobranilca in njegove namestnike imenujejo občinske skupščine, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin, da izvršni svet občinske skupščine Celje.
Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi socialistična zveza delovnega ljudstva.
4.	člen
Javni pravobranilec in njegovi namestniki se imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo funkcijo đo izteka časa iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v L členu tega odloka. Razmerje, v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva, se določi z medsebojnim sporazumom.
6.	člen
Sistemizacijo delovnih mest določi javno pravobranilstvo v soglasju z izvršnimi sveti občinskih skupščin iz prvega člena tega odloka.
7.	člen
Ta Odlok Začne veljati ošmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-26/1976-2
Celje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1426.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po
4.	členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 6. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 146. členu statuta občine Celje na skupnem zasedanju vseh zborov dne 28. decembra 1976 sprejeli
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo, samoprispevka v občini Celje
1.	člen
Za območje občine Celje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva, kulture in socialnega skrbstva.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 16. januarja 1977.
3. člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo sofinancirala gradnja objektov po naslednjem programu:
Objekt	Cas grad- nje	Skupna investic. vrednost v 000 din	Višina &red. ki bodd zbrana s samo-prisp. v 000 din
Zdravstvena postaja Vojnik	1977	20.786	10.346
VVZ Zarja — enota Nova			
vas	1977	12.000	6.500
Dom oskrbovancev Novo			
Celje	1977	18.000	6.000
sanacija	1978		
Prizidek k OS Franja Vrun-			
ča in družbeni center KS			
Gaber j e—Hudin j a	1978	11.000	11.000
VVZ Tončke Čečeve, enota			
Vojnik	1978	6.000	3.000
Kulturni dom Socka, popra-			
vilo	1978	300	300
Kulturni dom Trnovlje, po-			
pravilo	1978	700	700
Zdravstvena postaja Štore	1978		
	1979	20.786	8.258
	.978		
Osnovna šola Nova vas	■979	40.000	40.000
	1980		
WZ Anice Cernejeve, eno-			
ta Otok III. KS Medlog	1979	11.030	3.000
VVZ Tončke Čečeve, enota	1979		
Ljubečna	1980	3.300	3.300
Glasbena šola Celje	1980		
	1981	10.000	10.000
WZ Tončke Čečeve, enota	1980		
Aljažev hrib	1981	4.300	2.000
Zdravstveni dom Celje	1981		
	1982	21.979	11.396
WZ Tončke Čečeve, enota	1981		
Center	1982	4.500	4.500
Osnovna šola Frankolovo,			
telovadnica	1981	3.000	3.000
Osnovna šola I. celjske čete,			
telovadnica	1981	3.000	3.000
WZ Zarja, enota Dolgo po-			
Ue	198?	6.000	2.500
Skupaj
196.651	128.500
V prikazanih vrednostih objektov, tam kjer je to potrebno, so zajeti tudi stroški zaklonišč, komunalni prispevek in stroški projektiranja in nadzorstva.
A člen
Skupna investicijska vrernost objektov, navedenih v prejšnjem členu, znaša po cenah v novembru 1976,
196,615.000	dinarjev. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 128,000.00o dinarjev, ostala investicijska sredstva v višini 68,151.000 dinarjev pa bodo zagotovile občinske samoupravne interesne skupnosti, in sicer: občinska skupnost otroškega varstva 600.000 dinarjev, občinska zdravstvena skupnost 30,051.000 dinarjev in občinska skupnost socialnega skrbstva
12,000.000 dinarjev, organizacije združenega dela pa bodo zagotovile 3,500.000 dinarjev.
5.	člen
Če sredstva, navedena v 3. členu tega sklepa zaradi podražitve gradnje ne bi zadostovala za realizacijo vsakoletnega programa izgradnje objektov, zagotovijo manjkajoča sredstva samoupravne interesne skupnosti, v čigar področje sodijo objekti.
6.	člen
Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot je predvideno, se višek sredstev razdeli samoupravnim interesnim skupnostim v takem razmerju, kol je to določeno za predvidena sredstva.
7.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. marca 1977 do 28. februarja 1982- 8 9
8.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Celje p6 stopnji 1,5 »/o od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
2.	upokojenci od neto pokojnin,
3.	kmetje, ki opravljajo kmelijsko dejavnost, od katastrskega dohodka,
4.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, somostojno opravljajo intelektualne storitve, so zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali ki plačujejo davek po odbitku, od dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke po poprečni stopnji za posamezno leto.
9.	člen	,
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad. ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razrperja ali pokojnine, ki ne presegajo 2.000 dinarjev neto mesečno,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje, za čas ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
4.	delovni ljudje, in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospo'đarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev, za čas ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
Ce je to potrebno zaradi spremenjenih družbenoekonomskih odnosov, se lahko zneska iz tretjega odstavka tega člena valorizirata.
Sklep o valorizaciji sprejme odbor iz drugega odstavka 10. člena tega sklepa.
10.	člen
Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka iz delovnega razmerja od kmetijske in obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ter od pokojnin, če dohodek za enega družinskega člana ne presega 900 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka.
O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka bo odločal odbor iz drugega odstavka 10. člena tega sklepa.
11.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri samoupravni interesni skupnosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 2. členu tega sklepa.
Za zbiranje sredstev samoprispevka in nakazovanje teh samoupravnim interesnim skupnostim, skrbi odbor, ki ga sestavljajo predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, na čigar področju se gradijo objekti s sredstvi samoprispevka.
Investitorji za objekte, ki se sofinancirajo iz samoprispevka, so samoupravne interesne skupnosti v čigar
področje sodijo objekti, vsaka na svojem področju.
*
12.	člen
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščine samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena.
Pravilnost obračunavanja in .odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolirata služba, družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti.
13.	člen
Referendum vodi občinska volilna komisija
14.	člen
Na referendum se glasuje z glasovnico, na kater je naslednje besedilo:
Skupščina občine Celje
glasovnica
Na referendumu dne 16. januarja 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let
(od 1. 3. 1977 do 28. 2. 1982), za območje občine Celje,, za sofinanciranje izgradnje objektov na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva, kulture in socialnega skrbstva, se v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 28. 12. 1976 (Uradni list SRS, št. 31/76)
glasujem
proti	Za
Žig
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če. se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
15.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občinska skupščina in samoupravne interesne skupnosti, v čigar področje sodi gradnja objektov iz 2. člena tega sklepa in sicer tako, da prispeva občinska skupščina eno tretjino sredstev, dve tretjini pa samoupravne interesne skupnosti.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-1/76-9
Celje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščinne občine Celja Jože Marolt 1. r.
GROSUPLJE
1427.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje (Uradni list SRS, št. 29/76) in izida referenduma dne 26. decembra 1976, je zbor delegatov krajevne skupnosti Grosuplje na seji dne 27. decembra 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Grosuplje, ki obsega naselja: Grosuplje z zaselkoma Jerova vas in Perovo, Brezje, Brvace, Gatina, Hrastje, Spodnje Blato in Spodnje Duplice.
2	člen
Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje izgradnje naslednjih objektov:
—	gradnjo'novega otroškega v^tca v Grosupljem;
—	dograditev kulturnega doma v Grosupljem v * znesku 1,000.000 din;
—	pričetek gradnje športno-rckreacijskega centra v Brinju v znesku 500.000 din.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo štirih let in sicer od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim zbrano 6,500.000 din.
4.	člen
Ocena vseh investicij navedenih v 2. členu tegs sklepa znaša 17,000.000 din.
Nosilci investicij so: Krajevna skupnost Grosuplje, Občinske samoupravne interesne skupnosti in delovne organizacije na območju krajevne skupnosti Grosuplje.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1.	Po stopnji 1,5 u/o od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
b)	upokojeni občani od neto pokojnin,
c)	delovni ljudje in občani od katastrskeiga dohodka iz kmetijske dejavnosti.
2.	Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice:
a)	2 %> od neto osebnega dohodka,
b)	1 °/o od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja;
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov;
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve jn olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učenec v gospodarstvu.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 15,1. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo
in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. '
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del programa navedenega v 2. členu tega sklepa ter se zbirajo na zbiralni račun št. 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje, s pripisom »za krajevno skupnost Grosuplje«.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Grosuplje.
11.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Grosuplje, ki je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov krajevne skupnosti.
12.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
3t. 114/76
Grosuplje, dne 27. decembra 1976.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Grosuplje
Peter Knapič 1. r.
1428.
Na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje (Uradni list SRS, št. 29/ 76) daje volilna komisija krajevne skupnosti Grosuplje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 26. decembra 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje novega otroškega vrtca v Grosupljem, dograditev kulturnega doma in pričetka gradnje športnorekreacijskega centra v Grosupljem I
I
Na območju krajevne skupnosti Grosuplje so bili na referendumu 26. 12. 1976 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 2.742 glasovalcev;
2.	na dan referenduma je glasovalo 2.497 glasovalcev ali 91 %) vseh glasovalcev;
3.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo 2.242 glasovalcev ali 81,8 °/o vseh glasovalcev;
4.	proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 216 glasovalcev ali 7,9 %> vseh glasovalcev;
5.	na referendumu je bilo oddanih 37 neveljavnih glasovnic ali 1,3°/o od vseh glasovalcev;
6.	glasovanja se ni udeležilo 247 glasovalcev ali 9 odstotkov.
II
Volilna komisija ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) v krajevni skupnosti Grosuplje sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje novega otroškega vrtca v Grosupljem, dograditev kulturnega doma in pričetka gradnje športno-rekreacijskega centra v Grosupljem.
St. 115/76
Grosuplje, dne 27. decembra 1976.
Tajnik	Predsednik
Rezka Bučar 1. r.	volilne komisije
Marijan Kotar 1. r.
Član
Jože Marolt 1. r.
KAMNIK
1429.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Kamnik na skupni seji vseh zborov (26. seji zbora združenega dela, 25. seji zbora krajevnih skupnosti, 23. seji družbenopolitičnega zbora) dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1976
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Kamnik (občinskem proračunu) za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 6-252/76) se spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo:
din
a)	dogovorjeni dohodki
—	lastni dohodki	22,513.883,35
—	sredstva iz solidarnostnega prelivanja	2,629.000,00
skupaj	)	25,142.883,35
b)	sredstva, ki se ne vštevajo v obseg dogovorjene podabe
—	neporabljena sredstva do višine dogovorjene porabe leta 1975	1,469.495,70
—	neporabljena sredstva nad dogovorjeno višino	579.620,95
—	priliv solidarnostnih sredstev za leto
1975	365.000,00
—	takse na promet parkljarjev in kopitarjev	28.000,00
—	dohodki upravnih organov (rač.
6221)	1,450.000,00
—	dopolnilna sredstva republike	65.000,00
skupaj	3,957.116,00
Skupaj a + b	29,100.000,00
din
Od tega:
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna — dogovorjena poraba	25,142.883,35
—	za razporeditev sredstev v posebnem delu proračuna, ki se ne vštevajo v
obseg dogovorjene porabe	3,957.116,65
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1976.
St. 400-2/76
Kamnik, dne 16. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
Bilanca spremembe
dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Kamnik za leto 1976
A. DOHODKI
Dohodki	v
2
I. DOGOVORJENI DOHODKI
1	Davek iz osebnih dohodkov
2	Davek na premoženje in na dohodke od premoženja
2	Prometni davek
3	Takse
5	Dohodki po posebnih predpisih (denarne kazni)
G Drugi dohodki
7 Prispevek iz proračunov drugih DPS
—	solidarno prelivanje
—	dohodki nad dogovorjeno porabo Skupaj I.
IT. SREDSTVA, KI SE NE VŠTEVAJO V OBSEG DOGOVORJENE PORABE 0 Sredstva, prenesena iz prejšnjega leta
—	neporabljena sredstva do višine dogovorjene porabe 1975
—	sredstva, dosežena nad dogovorjeno porabo, ki se namenijo za intervencije v gospodarstvu
—	solidarnostni priliv za leto 1975
3 Takse na promet parkljarjev in kopitarjev
6	Dohodki upravnega organa
7	Dopolnilna sredstva republike
—	za priznavalnine borcem NOV
—	za urejanje in vzdrževanje voj. pokopališč in grobov borcev NOV
Skupaj II.
■ SKUPAJ DOHODKI (I. + II.)
B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV
Glavni
namen	Splošni razpored dohodkov
Klasi-
fika-
cijska
št.
1
Po proračunu 3
6.935.000.	0<)
1.460.000.	00 r 10,775.000,00
1.050.000.	00 206.000,00 599.883,35
4.125.000.	00 579.620,95
25,730.504,30
1,469.495,70
1,250.000,00
2,719 495,70 28,450.000,00
Po prora- . Cunu
Po spremembi proračuna
4
7.121.000.	00
1.787.000.	00 12,138.000.00
1.113.000.	00 206.000,00 148.883,35
2.629.000.	00 25,142.883,35
1,469.495,70
579.620,9"
365.000,0'.
28.000,00
1,450.000,00
15.000,00
/	50.000.0'
3,957.116,65 29,100.000,00
Po spremembi pro1 račun*
1 2
I. DOGOVOIUENA PORABA
1. SPLOfSNA PORABA
01	Dejavnost organov DPS
1	sredstva za redno dejavnost
2	sredstva za posebne namene
Skupaj
02	Dejavnost ljudske obrambe
,03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
04 Negospodarske investicije
1	Sredstva za tekoča vlaganja
2	Sredstva za odplačilo anuitet
3	Obveznosti iz prej. leta
Skupaj
SKUPAJ 1. SPLOŠNA PORABA
3
15.660.000.	00 335.000,00
15.995.000.	00 2,961.000,00
1,500.300,00
482.803.30 145.545,00
628.348.30 21,084.648,30
15,376,500,00
108.210,20
15,482.710,20
1,492.000,00
1,594.700,00
842.043,00
226.200,65
45.247,05
1,113.490,70
19,682,900,90

(
Glavni namen 1	Splošni razpored dohodkov 2	Po proračunu 3	Po spremembi proračuna 4
	2. SKUPNA PORABA		
08	Socialno skrbstvo	850.000,00	847.327,40
09	Zdravstveno varstvo	10.000,00	10.000,00
10	Komunalna dejavnost	2,580.000,00	3,761.150,00
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	300.000,00	300.000,00
	SKUPAJ 2, SKUPNA PORABA	3,740.000,00	4,918.477,40
	3. INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU	636.000,00	271.000,0o
	4. REZERVNI SKLAD	269.856,00	270.505,05
	SKUPAJ DOGOVORJENA PORABA I.	25,730.504,30	25,142.883,35
	II. SREDSTVA, KI SE NE VŠTEVAJO V OBSEG DOGOVORJENE PORABE LETA 1976	t	
	1. Neporavnane obveznosti iz prejšnjega leta v breme prenesenih sre'dstev do dogovorjene po-		
	rabe:	*	
01-2	Dejavnost organov DPS — posebni nameni	120.389,80	120.389,30
03	Dejavnost družbenopolit. org. in društev	150.000,00	150.000,00
04	Negospodarske investicije	1,054.609,30	1,054.609,30
08	Socialno skrbstvo	1.602,60	1.602,60
09	Zdravstveno varstvo	100.00000	100 000,00
10	Komunalna dejavnost	36.850,00	36.850,00
18	Rezervni sklad	6.044,00	6.044,00
	Skupaj	1,469,4.95,70	1,469.495,70
2. Sredstva nad dogovorjeno porabo in solidarnostni priliv za 1. 1975 -
16	Intervencije za gospodarstvo	1	—	944.620,95
01-2	3. Takse na promet parkljarjev in kopitarjev Dejavnost organov DPS — posebni nameni	—	28.000,00
01-2	4. Dohodki upravnih organov Dejavnost organov DPS — posebni nameni	1,250.000,00	* 1,450.000,00
08	5. Dopolnilna sredstva republike Socialno skrbstvo	—	65 000,00
	SKUPAJ SREDSTVA, KI SE NE VŠTEVAJO V OBSEG DOGOVORJENE PORABE LETA 1976	2,719.495,70	3,957.116,65
	SKUPAJ RAZPOREJENI DOHODKI	28.450.000,00	29,100.000,00
1430.	2. člen
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št, 6-64/74) je Skupščina občine Kamnik n^, skupni seji vseh zborov (26. seji zbora združenega dela, 25. seji zbora krajevnih skupnosti in 23. seji družbenopolitičnega zbora) dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Kamnik v I. trimesečju 1977
^	1. člen
Do sprejetja proračuna občine Kamnik za leto 1977 se bodo financirale proračunske potrebe občine Kamnik na podlagi trimesečnega plana o financiranju splošnih družbenih potreb. Začasno financiranje sme trajati najdalj do 31. marca 1977. f
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik se pooblašča, da sprejme plan dohodkov in plan izdatkov za čas začasnega financiranja. Plan za I. trimesečje ne sme presegati 25 °/o izvršenih izdatkov po občinskem proračunu za leto 1976.
3.	člen
Dohodki in izdatki, ki se dosežejo v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Kamnik za leto 1977.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 400-3/76
Kamnik, dne 16. decembra 1976.
Predsednik .
Skupščine občine Kamnik Franc SvetelJ 1. r.
1431.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št 13/74), 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revaloriziranih vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/75) ter 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na skupni seji vseh zborov občinske skupščine (26. seji zbora združenega dela, 25. seji zbora krajevnih skupnosti in 23. seji družbenopolitičnega zbora) dne 28. decembra 1976 snre-jela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti ter o spremembi odloka o
poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini
Kamnik
1.	člen
Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26/72) velja tudi v letu 1977.
3.	člen
V	drugem členu odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik, se za poprečno gradbeno ceno določijo nove višine pod a), b) in c), ki se glase:
a)	5.200 din
b)	4.500 din
c)	3.800 din.
3.	člen
V	tretjem členu odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik se za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč določijo odstotki pod
a), b) in c), ki znašajo:
a)	22%
b)	26% in
c)	30%.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 020-33/74
Kamnik, dno 16. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LAŠKO
1432.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona p iinanciranju splošnih družbepih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško. št. 3/74) na seji družbenopolitičnega zbora.
na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Laško za leto 1976
1.	člen
Spremeni se 2. člen in glasi:
»V skladu z določbami 7., 8., 9., 10. in 11. člena Dogovora o splošni porabi v občini v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu: dogovor) je za leto 1976 določena splošna poraba v občini Laško
din
c do 17,499.140
dinarjev in sicer:
—	po osnovi dogovorjene porabe v letu
1975 (1. odstavek 8. člena dogovora) dinarjev 12,565.000
—	povečana na ugotovljeno osnovo iz prejšnje alinee za sodišče združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljana. za splošni ljudski odpor in za komu-/ nalno dejavnost (2. odst. 8. člena in 9. člen dogovora) din
V prvem odstavku tega člena določen znesek za splošno porabo je ugotovljen tako, da je:
1.	dogovorjena splošna poraba za leto 1975 v znesku din
zmanjšana so:
—	sredstva, ki so bila v letu 1975 namenjena za splošni ljudski odpor v znesku din
—	sredstva, ki so bila v letu 1975 namenjena za sofinanciranje socialnega skrbstva v znesku din
—	sredstva, ki so bila v letu 1975 namenjena za komunalno dejavnost v znesku din
—	sredstva, ki so bila v letu 1975 porabljena za zdravljenje nezavarovanih oseb (1. odstavek 8. člena dogovora) v znesku din
Tako ugotovljen ostanek osnove v znesku din
se poveča za sredstva, porabljena v letu 1975 za sodišče združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja v znesku dinarjev (1. odstavek 8. člena dogovora)
Tako ugotovljena dovoljena poraba za leto 1975 v znesku dinarjev se v smislu določb 10. člena dogovora poveča za 14,8% ali 1.813.740 din, kar znaša skupaj dovoljena poraba v letu 1976 po osnovi dogovorjene'porabe v letu 1975 dinarjev
2.	V prejšnji točki ugotovljena poraba v znesku dinarjev
je v smislu določbe 2. odstavka 8. člena in 11. člena dogovora povečana:
—	za financiranje splošnega ljudskega odpora v znesku dinarjev
—	za financiranje komunalne dejavnosti v znesku dinarjev
—	za namenska dopolnilna sredstva za priznavalnine za borce NOV v znesku dinarjev
597 .uuu
13.162.000
290.000
388.000
237.000
62.000
12.185.000
70.000
12.255.000
14,068.740
14,068.740
1,160.000
525(000
X
160.900
— za neporabljena proračunska sredstva iz leta 1975 do ravni dogovorjene porabe v letu 1975 v znesku dinarjev
3.	V skladu z določili 12. člena Dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 se lahko proračuni družbenopolitičnih skupnosti, ki so do 25. novembra 1976 presegle 80°/o-tno davčno izterjavo, povečajo za presežene dohodke iz izterjave v znesku dinarjev
kar je skupaj
2.	člen
din
854.500
730.000
17,499.140
Spremeni se 3. člen in glasi:
Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe V letu 1976, ki je ugotovljena v 2. členu tega odloka, so predvideni dohodki proračuna občine Laško za leto 1976
v znesku dinarjev	17,499.140
in sicer:
1.	iz virov določenih v 29. členu zako-
na o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon) v znesku dinarjev	11,199.500
2.	dopolnilna sredstva:
—	splošna dopolnilna sredstva (prispevek iz solidarnosti za leto 1976) v znesku dinarjev
—	namenska dopolnilna sredstva z ne-sku dinarjev
—	prenešena sredstva in že razporejena sredstva iz preteklega leta in neporabljena proračunska sredstva do dovoljene porabe iz leta 1975, ki še niso razporejena v višini dinarjev
Skupni znesek predvidenih dohodkov je razporejen:
1.	za proračunsko porabo po glavnih
namenih od 01—18 V znesku dinarjev	17,337.940
2.	za sredstva rezerve občine dinarjev 161.200
4,669.170
160.900
1,405.570
3. člen
2	3	4
143	Davek na dohodek od avtorskih pravic	50.090
	Davek iz skupnega dohodka občanov	100.000
	DAVEK NA DOHODEK	2,143.000
,	2. PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMOŽE-	
	NJA IN NA DOHODKE OD PREMOŽENJA	
231	Poseben občinski davek od prometa proizvodov	5,900.000
232	Davek od plačil za storitve	250.000
241	Davek od prometa z nepremičninami in pravi-	
	cami	400.000
	Davek na premoženje, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic	
251	Davek na dohodke od premoženja	61.000
252	Davek na dediščine in darila	75.000
253	Davek od premoženja: — davek od stavb	119.000
	—	davek od gozdov —	davek, na tovorna, cestna in priključ. vozila	10.000
	ter kombi vozila	430.000
254	Davek na dobitve od iger na srečo	2.000
	PROMETNI	DAVEK, DAVEK NA PREMOŽENJE IN NA DOHODKE OD PREMOŽENJA	7,247.000
3. TAKSE
Priloga odloka o proračunu občine Laško za leto				31	Upravne takse
1976 »Pregled dohodkov proračuna občine Laško za le-				32	Komunalne takse
to 1976 ]	po virih in vrstah,« se spremeni in glasi:			33	Sodne takse
					TAKSE
Klasifikac. št.		ZNESEK			5. DOHODKI PO PO-
oblika lohodka podob. dohod.	Dohodki	sprejeto	predlaga-		SEBNIH PREDPISIH
		po proračunu	no z rebalansom	51	Denarne kazni DOHOD. PO POSEB.
1 2	3	4	5		PREDPIS.
	I. DOHODKI:				6. DOHODKI UPRAV-
13 131	Davek na dohodek kme-				NIH ORGANOV	IN
	tijske dejavnosti	834.000	735.000		DRUGI DOHODKI
14	Davek na dohodek od			61	610 Dohodki upravnih orga-
	opravljanja samostojne				nov in drugi dohodki
	dejavnosti				Dohodki UO, namenjeni
	Davek na dohodek od				za modernizacijo DU
	samost.	opravljanja				DOHODKI UPRAVNIH
	obrtnih in drug. gospod.				ORGANOV IN DRUGI
	dejavn.	459.000	956.000		DOHODKI
142	Davek na dohodek od				7. DOHODKI OD DRU-
	samostoj. oprav. obrt. in				GIH DRUŽBENOPOLI-
	drugih gospod, dejav., ki				TIČNIH SKUPNOSTI
	se plačujejo pavšalno ali			73	Dopolnilna sredstva:
	v °/o od dosež. kosmat.				Splošna — Prisp. iz so-
	dohodka	700.000	688.000		lid.
270.000 80.000
476.000
826.000
140.000
140.000
130.000
130.000
3,536.040
!
50.000
270.000
2.699.000
5.800.000
240.000
495.000
94.000 87.500
164.000
10.000
421.500 1.000
7.313.000
280.000 60.000
403.000
743.000
114.500 114.500
150.000
180.000
330.000
4,669.170
s	«	S
Namenska — Priznaval, borcev NOV	144.700	160.900
DOHODKI OD DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI	3,680.740	4,830.070
8. RAZNI DOHODKI Prenešena sredstva iz preteklega leta	318.605	311.315
Nerazporejena sreds. za central, ogrevanje	25.255	25.255
Nerazporejena sredstva prisp. iz solidarnosti	1,071.000	1,133.000
RAZNI DOHODKI	1,414.860	1,469.570
SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPOREDITEV	15,581.600	17,499.140
4.	člen
Priloga odloka o proračunu občine Laško za leto 1976 »Pregled razporeditve dohodkov proračuna občine Laško za leto 1976 po glavnih namenih« se spremeni in glasi:
SploSni razpored dohodkov 1 2		Sprejeto po prorač. 3	:>redlftgano z rebalansom 4
01	GLAVNI NAMEN 01 — DEJAVNOST DRU2BENO-POLIT. SKUP.	11,701.200	12,488.340
02	GLAVNI NAMEN 02 — NARODNA OBRAMBA	321.900	1,160.000
03 ■i	GLAVNI NAMEN 03 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV	1,173.750	1,263.700
08	GLAVNI NAMEN 08 — SOCIALNO SKRBSTVO	576:150	610.650
09	GLAVNI NAMEN 09 — ZDRAVSTVENO	VAR- STVO	14.000	28.000
10	GLAVNI NAMEN 10 — KOMUNALNA	DEJAV- NOST	513.000	525.000
11	GLAVNI NAMEN 11 — DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI	482.000	646.200
16	GLAVNI NAMEN 16 — SREDSTVA ZA INVESTICIJE IN INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU	■b 260.000	260.000
17	GLAVNI NAMEN 17 — TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PRETEKLIH LET	400.000	356.050
18	GLAVNI NAMEN 18 — KREDITI, VEZANA IN IZ-LOC. SRED.	139.500	161.200
	SKUPAJ RAZPOREJENI DOHODKI (glavni namen 01-18)	15,581.500	17,499.140
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po, objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 400-30/76
Laško, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
1433.
Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 130. člena statuta občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora, dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Laško v
I.	trimesečju leta 1977
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1977, se bodo potrebe občine, za 'katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1977 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v proračunu za leto 1976. vendar največ do zneska 4,812.200 dinarjev (z besedami: štirimilijone-osemstodvanajstisočdvesto, 00/100 dinarjev).
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1977 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihove razporeditve v proračunu za leto 1977.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 400-29/76
Laško, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1431.
Skupščina občine Laško je na podlagi 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-180/59) in na podlagi 134. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju Rimskih Toplic
1.	člen
Na območju Rimskih Toplic se določijo imena ulic,
eest in naselij.
St. 31 — 30. XII. 1!>76
URADNI UST SRS
Stran.1811
2.	člen
Ulice, ceste in naselja se imenujejo takole: '
1.	TOPLICE
obsegajo območje, ki prične ob izlivu potoka Borovec v Savinjo, od tu pa poteka meja po dolini tega potoka do približno 300 metrov jugozahodno od Staje pošte, se nato obrne proti vzhodu in zajame vse objekte zdravilišča, nadalje stanovanjski hiši Golob in Brkič, poteka nato preko zdraviliškega parka proti vzhodu, do konca Ruske ceste, kjer zavije pravokotno na cesto Celje—Zidani most, jo prečka in poteka dalje v ravni črti do reke Savinje, od tod dalje pa po njenem desnem bregu navzgor do izhodiščne točke.
2.	ZDRAVILIŠKA CESTA
začenja pri Stari pošti ob meji naselja TOPLICE, potoka pod gasilskim domom v smeri jugozahod mimo prvih stanovanjskih blokov in zajame na tem delu tudi vse objekte, ki ležijo južno od te ceste vse do priključka ceste, ki vodi k stanovanjski hiši Berk, poteka nato skozi stari del nekdanjih Ogeč, kjer v blagem zavoju zavije proti severu poteka preko mosta čez Ogečnico, mimo pokopališča, preko potoka Ična in konča v križišču s priključkom na cesto Šmarjeta—Hrastnik.
3.	AŠKERČEVA CESTA
se odcepi cfd ZDRAVILIŠKE CESTE pod gasilskim ,domom, poteka proti severozahodu pod stanovanjskimi bloki in nad bodočim centrom mimo osnovne šole, kjer se ponovno priključi na ZDRAVILIŠKO CESTO.
4.	ULICA XIV. DIVIZIJE
poteka med ZDRAVILIŠKO IN AŠKERČEVO CESTO.
5.	ULICA TALCEV
se odcepi ca 40 metrov severozahodno od križišča ZDRAVILIŠKE in AŠKERČEVE CESTE v smeri proti severovzhodu, zavije po 70 metrih proti severozahodu in zajame vse objekte vključno z bodočim centrom, kjer se zopet priključi na AŠKERČEVO CESTO
6.	CANKARJEVA ULICA
se odcepi od ZDRAVILIŠKE CESTE 100 metrov severno od osnovne šole v smeri proti vzhodu in poteka do bodočega,otroškega vrtca.
7.	ZAVRŠNIKOVA CESTA
začne ob cesti Celje—Zidani most in sicer ca 180 metrov južno od križišča ceste Celje—Zidani most in Šmarjeta—Hrastnik ter poteka nato v smeri jugozahodno do priključka na CANKARJEVO CESTO.
8.	PARTIZANSKA POT
se prične pri Sanetovem mostu, prečka cesto Celje—Zidani most, se pri kapeli razdeli v dva kraka, ki potekata proti zahodu do priključka na ZDRAVILIŠKO CESTO.
Zajema tudi objekte v pokopališki coni.
9.	TRUBARJEVO NASELJE
je omejeno na severovzhodu z ZDRAVILIŠKO CESTO, na severozahodu s cesto, ki pelje proti vodovod-
nemu zajetju pod Borovkami do stanovanjske hiše Knez, zavije nato proti severovzhodu do stanovanjskih hiš Klenovšek in Sotlar, od tod dalje pa poteka proti severu do ZDRAVILIŠKE CESTE.
10.	BOROVO
je del Rimskih Toplic, ki je dvignjen nad ostalim področjem in leži južno od TRUBARJEVEGA NASELJA, jugozahodno od začetka ZDRAVILIŠKE CESTE in sicer ob poti, ki pelje od Stare pošte v smeri jugozahod na Stražnik.
11.	STARE OGECE
omejuje na severu ZDRAVILIŠKA CESTA, na vzhodu cesta, ki pelje k vodovodnemu zajetju, na zahodu POT NA KOPITNIK v dolžini 70 metrov, kjer se meja obrne proti jugovzhodu v ravni črti do sečišča s cesto, ki pelje k vodovodnemu zajetju.
t
12.	POT NA KOPITNIK
se prične ob ZDRAVILIŠKI CESTI na zahodni strani hiše Jančar, poteka nato ca 70 metrov proti jugozahodu, zavije nato proti severozahodu in poteka po dejanski poti. ki pelje na Kopitnik mimo cerkve Lurd, konča pa se pri hiši Primon.
13.	PAŠNICA
je na jugozahodni strani POTI NA KOPITNIK, dostop v to naselje pa se odcepi od Poti na/Kopitnik približno 70 metrov severozahodno od gospodarskega poslopja Veršec.
14.	REVIRSKA CESTA
se prične v križišču AŠKERČEVE in ZDRAVILIŠKE CESTE pri osnovni šoli. poteka od tod v smeri severozahod v dolžini 200 metrov, nato pa se obrne proti severu in se pri gpstilni Drnovšek priključi na cesto Šmarjeta—Hrastnik.
15.	TOVORNIKOVA ULICA
poteka vzporedno z začetkom REVIRSKE CESTE pri osnovni šoli in sicer na jugozahodni strani ceste v dolžini ca 150 metrov, zajame pa nato v smeri severozahod tudi vse objekte med REVIRSKO CESTO in TR-STENIŠKO ULICO do objektov POD LURDOM.
16.	CANŽEKOVA ULICA
poteka vzporedno s TOVORNIKOVO ULICO na jugozahodni strani v dolžini ca 100 metrov.
17.	TRSTENIŠKA ULICA
se odcepi od POTI NA KOPITNIK na severni strani gospodarskega poslopja Veršec, poteka nato vzporedno s POTJO NA KOPITNIK približno 100 metrov, nato pa se obrne proti severu in se zaključi vzhodno od zadnjih objektov POD SEDOVCEM.
18.	POD SEDOVCEM
je ce?ta, ki se odcepi od POTI NA KOPITNIK 150 metrov severozahodno od gospodarskega poslopja Veršec in poteka nato vzporedno s TRSTENIŠKO ULICO proti severu do konca tega naselja.
19.	NASELJE 22. MAJA
omejuje na vzhodu ZDRAVILIŠKA CESTA, na severozahodu REVIRSKA CESTA, na severu pa poljska
cesta, ki se začne ob ZDRAVILIŠKI CESTI 50 metrov severno od priključka CANKARJEVE ĆESTE in poteka proti zahodu do naselja POD LURDOM.
20.	POLJANE
omejuje na severu cesta Smarjeta—Hrastnik, na vzhodu ZDRAVILIŠKA CESTA, na jugu NASELJE 22. MAJA in na vzhodu REVIRSKA CESTA.
21.	POD LURDOM
je naselje pod cerkvijo Lurd, omejeno je z delom REVIRSKE CESTE od gostilne Drnovšek do križišča s cesto, ki pelje na severu NASELJA 22. MAJA, poteka od tega križišča proti zahodu, s tem da obsega tudi objekte južno ob tej cesti, do vznožja pobočja in se nato obrne proti severovzhodu do gostilne Drnovšek.
22.	JESENOVA RAVAN
leži zahodno od cerkve Lurd, severno od POTI NA KOPITNIK, južno od potoka Ična ter vzhodno od meje z občino Hrastnik.
23.	SMARJETA
i
je območje, katerega meja se začne v križišču cest Smarjeta—Hrastnik in Celje—Zidani most, poteka nato proti vzhodu do reke Savinja, po njenem desnem bregu navzgor do zožitve doline na severovzhodnem delu Hrastja, kjer je v Savinji valobran, se tu obrne, proti zahodu in prečka cesto, se usmeri proti jugozahodu do hiše Obrez, poteka nato ob obronkih Hrastja do zadnje stanovanje hiše na jugozahodu, do katere še pelje cesta, ki se odcepi od ceste Smarjeta—Hrastnik in pelje med gostilno »PRI LOVCU« in cerkvijo, od tu dalje pa teče meja proti jugovzhodu do ceste Smarjeta—Hrastnik in ob njej proti vzhodu do izhodiščne točke.
24.	POD KOJZICO
je območje, ki meji na vzhodu na ŠMARJETO, na jugu in jugozahodu na cesto Smarjeta—Hrastnik, na severu na pobočje Kojzice ter zajema tudi stanovanjske hiše Logar in Klepej.
3.	člen
Ulice, ceste in naselja so vrisane na posebni karti v merilu 1 :1000 in je sestavni del tega odloka.
I
4.	člen
Označbo ulice, cest in naselij ter določitev hišnih številk opravi oddelek za splošne zadeve in skupne službe občine Laško do 30. 6. 1977.
5.	člen
Stroški za napisne table naselja, ulic in cest gredo v breme proračuna občine, stroški hišnih tablic pa bremenijo lastnike stavb oziroma tiste, ki s stavbami upravljajo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/72-1/2
Laško, dne 2)3. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
LENART
1435.
Na podlagi 42. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Benedikt, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na podlagi uspešnega referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1976, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je konferenca krajevne skupnosti Benedikt dne 27. decembra 1976. sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Benedikt
1
Za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest se na območju krajevne skupnosti v naseljih Benedikt, Dr-vanja, Ločki vrh, Ihova, Negovski vrh, Obrat, Sp. Bač-kova, Sp. Ročica, Stara gora, Trije kralji, Štajngrova, Trotkova, Trstenik in Zenjak uvede krajevni samoprispevek v gotovini, delovni sili in, prevozih, ki se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981.
2
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Benedikt izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila krajevnega samoprispevka.
3
Krajevni samoprispevek se uporablja za urejevanje in vdrževanje krajevnih cest na območjih navedenih, v 1. točki tega sklepa. Vrednost del, ki bo financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1981 znaša
1,000.600 din od tega po posameznih naseljih:
Benedikt 195.160 din, Drvanja 86.945 din, Ločki vrh 44.025 din, Ihova 159.570 din, Negovski vrh 16.815* din, Obrat 59.570 din. Sp. Bačkova 118.570 din, Sp. Ročica 69.425 din Stara gora 14 645 din. Trije kralji 44. 095 din, Štajngrova 62.750 din. Trotkova 61.550 din, Trstenik 69.560 din in Zenjak 45.185 din.
4
Dela bodo izvršena in financirana po programu krajevne skupnosti na predlog vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži letne programe zborom občanov v razpravo in potrditev.
5
Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka, morajo biti zaključena do 1. junija 1982. Za zbiranje sredstev po tem sklepu skrbi svet krajevne skupnosti za izvajanje del pa vaški odbori.
6
Za financiranje potreb navedenih v 3. členu tega sklepa prispevajo občani zavezanci:
a) v gotovini:
2°/o od osebnega dohodka .kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka)
1	°/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospo-
darskih dejavnosti, intelektualnih storitev; od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
0,5 “/o od mesečnih neto osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin.
Osnova za odmero samoprispevka zaposlenim v inozemstvu (zdomcem) je poprečni neto osebni dohodek na območju občine v letu pred letom za katero se odmerja samoprispevek;
b)	v delovni sili:
gospodinjstva od 200 do 1000 din KD en delovni
dan
gospodinjstva od 1001 do 5000 din KD dva delovna dni
gospodinjstva nad 5000 din KD tri delovne dni;
c)	v prevozih:
lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje.
7
Krajevni samoprispevek kmetov in obrtnikov odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart, obenem s splošnimi davki teh zavezancev. Krajevni samoprispevek delavcev in upokojencev obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dokodkov oziroma pokojnin ob izplačilu in ga vplačajo krajevni skupnosti.
Zavezancem, zaposlenim izven SR Slovenije, katerim izplačevalci osebnih dohodkov po veljavnih predpisih niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz prvega odstavka te točke.
Svet krajevne skupnosti predloži vsako leto do 15. februarja davčni upravi seznam zaposlenih V Jugoslaviji z naslovi izplačevalcev osebnih dohodkov, za zaposlene v inozemstvu (zdomci) pa seznam z navedbo države v kateri začasno dela. Za nove zaposlitve med letom, predloži svet krajevne skupnosti ustrezne, podatke v 30 dneh od zaposlitve zavezanca oz. čim je podatke o teh zaposlitvah zbral.
8
O uporabi sredstev zbranega krajevnega samoprispevka sestavi konec vsakega leta svet krajevne skupnosti zaključni račun in ga po predhodni obravnavi na zboru občanov predloži v potrditev konferenci krajevne skupnosti. 9 10
9
Plačila krajevnega samoprispevka v gotovini so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali gospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
10
Kolikor obveza krajevnega samoprispevka v delovni sili ali v prevozih ni izpolnjena, krajevna skup-
nost pa je zavezancu tako obveznost naložila v skladu s 6. točko — točko b, c, tega sklepa mora zavezanec plačati za en delovni dan 150 din, oziroma za traktorsko uro 80 din.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Benedikt.
Organ samoupravne kontrole pregleda vsakoletni zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka, predno ga svet krajevne skupnosti predloži v obravnavo zborom občanov.
O pregledu poroča organ samoupravne kontrole zborom občanov in konferenci krajevne skupnosti Benedikt.
12
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 197/76
Benedikt, dne 24. decembra 1976.
Predsednik
konference krajevne skupnosti Benedikt
Stanko Špenga 1. r.
1436.
Na podlagi 46. člena statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak 2. člena zakona p samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na podlagi uspešnega referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1976, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je konferenca krajevne skupnosti Cerkvenjak dne 26. decembra 1976 sprejela
SKLEP
o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak
1
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest se na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak podaljša krajevni samoprispevek (Odlok o uvedbi krajev, samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart — Ur. list SRS, št. 4-48/72) V gotovini, delovni sili in prevozih, ki Se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980, 1981.
2
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila krajevnega samoprispevka
3	\
Krajevni samoprispevek se uporabi za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območjih, navedenih v 1. točki tega sklepa. Vrednost del, ki bo financirana iz
sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1981 znaša 1.620.000 dinarjev, od tega po posameznih vaških odborih:
	din	•/.
Andrenci—Cerkvenjak	550.800	34
Brengova ,	356.400	22
Cogetinci	340.200	21
Cagona	178.200	11
Smolinci, Zupetinci	194.400	12
4 Dela bodo izvršena in	financirana po	programu
krajevne skupnosti na predlog vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži letne programe zborom občanov v razpravo in potrditev.
5	t
Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka, morajo biti zaključena do 1. junija 1982. Za zbiranje sredstev po tem sklepu skrbi svet krajevne skupnosti; za izvajanje del pa vaški odbori.
6
Za financiranje potreb, navedenih v 3. členu tega odloka prispevajo občani — zavezanci:
a)	v gotovini:
—	2 “/o od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka)
—	1 °/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav,
—	0,5 "/o od mesečnih neto osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin
Osnova za odmero samoprispevka zaposlenim v inožemstvu (zdomcev) je poprečni neto osebni dohodek na območju občine v letu pred letom, za katero se odmerja samoprispevek;
b)	v delovni sili:
—	gospodinjstva od 200 do 1000 din KD — en delovni dan
—	gospodinjstva od 1001 do 5000 din KD.— dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 5000 KD — 3 delovne dni;
c)	v prevozih:
—	lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje.
7
Krajevni samoprispevek kmetom in obrtnikom, odmeri in pobira davčna uprava’ SO Lenart, obenem s splošnimi davki teh zavezancev. Krajevni samoprispevek delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov oziroma pokojnin ob izplačilu in aa vplačajo krajevni skupnosti.
Zavezancem, zaposlenim izven SR Slovenije, katerim izplačevalci osebnih dohodkov po veljavnih predpisih niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz prVeaa odstavka te točke.
Svet krajevne skupnosti predloži vsako leto do 15. februarja davčni upravi seznam zaposlenih v Jugosla-
viji z naslovi izplačevalcev osebnih dohodkov, za zaposlene v inozemstvu (zdomce) pa seznam z navedbo države, v kateri začasno dela. Za nove zaposlitve med letom, predloži svet krajevne skupnosti ustrezne podatke v 30 dneh od zaposlitve zavezanca oz. čim je podatke o teh zaposlitvah zbral.
8
O uporabi sredstev zbranega krajevnega samoprispevka sestavi konec vsakega leta svet krajevne skupnosti zaključni račun in ga po predhodni obravnavi na zboru občanov, predloži v potrditev konferenci KS.
9
Plačila krajevnega samoprispevka v gotovini so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali gospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davila po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene. matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, Če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega Člana.
10.	člen
Kolikor obveza krajevnega samoprispevka v delovni sili ali prevozih ni izpolnjena, krajevna skupnost pa je zavezancu tako obveznost naložila v skladu s 6. točko — točko b, c, tega sklepa, mora zavezanec plačati za en delovni dan 150 din oziroma za eno traktorske uro 80 din.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Cerkvenjak.
Organ samoupravne kontrole pregleda vsakoletni zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka, predno ga svet KS predloži v obravnavo zborom občanov.
O pregledu poroča organ samoupravne kontrole zborom občanom in konferenci KS.
12
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 241/76
Cerkvenjak, dne 26. decembra 1976.
Predsednik
konference KS Cerkvenjak
Maks Kocuvan 1. r.
1437.
Na podlagi 42, 43., 44., 45. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Gradišče v Slov. goricah, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na podlagi uspešnega referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1976, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je konferenca krajevne skupnosti Gradišče v Slov. goricah dne 26. decembra 1976 sprejela
SKLEP
0	podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje In vzdrževale krajevnih cest na območju krajevne
skupnosti Gradišče v Slov. goricah
1
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest. se na območju krajevne skupnosti v naseljih Gotova, Gradišče, Osek, Sp. Senarska, Sp. Verjane, Zg. Porčič, Zg. Senarska, Zg. Verjane podaljša krajevni samoprispevek (odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart — Uradni list SRS, št. 4-48/72) v gotovini, delovni sili in prevozih, ki se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981.
2
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Gradišče v Slov. goricah izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila krajevnega samoprispevka.
3
Krajevni samoprispevek se uporabi za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območjih, navedenih v
1	točki tega sklepa. Naselje Gradišče uporablja sredstva tudi za javno razsvetljavo. Vrednost del, ki bodo financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1981 znaša 1.277.830 din, od tega po posameznih vaških odborih (naseljih): Gotova 158.050 din, Gradišče 257.930 din, Osek 202.640 din, Sp. Senarska 100.060 din, Sp. Verjane 22.700 din. Zg. Porčič 309.905 din, Zg. Senarska 120.370 din, Zg. Verjane 106.175 din.
4
Dela bodo izvršena in financirana po programu krajevne skupnosti na predlog vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži letne programe zborom občanov v razpravo in potrditev.
5
Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka morajo biti zaključena do 1. junija 1982. Za zbiranje sredstev po tem sklepu skrbi svet krajevne skupnosti; za izvajanje del pa vaški odbori.
6
Za financiranje potreb, navedenih v 3. členu tega sklepa prispevajo občani — zavezanci:
a) v gotovini:
— 2 %> od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka),
—	1 % od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav,
—	0,5 »/o od mesečnih neto osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin.
Osnova za odmero samoprispevka zaposlenim v inozemstvu (zdomcem) je poprečni neto osebni dohodek na območju občine v letu pred letom za katero se odmerja samoprispevek;
b)	v delovni sili;
—	gospodinjstva od 200 do 1000 KD — en delovni dan
—	gospodinjstva od 1.001 do 5.000 KD — dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 5.000 KD — tri delovne dni;
c)	v prevozih:
—	lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje.
7
Krajevni samoprispevek kmetom in obrtnikom, odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart, obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
, Krajevni samoprispevek delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov oziroma pokojnih ob izplačilu in ga vplačajo krajevni skupnosti,
Zavezancem, zaposlenim izven SR Slovenije, katerim izplačevalci osebnih dohodkov po veljavnih predpisih niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz. prvega odstavka te točke.
Svet krajevne skupnosti predloži vsako leto do 15. februarja davčni upravi seznam zaposlenih v Jugoslaviji z naslovi izplačevalcev osebnih dohodkov, za zaposlene v inozemstvu (zdomce) pa seznam z navedbo države, v kateri začasno dela. Za nove Zaposlitve med letom, predloži svet krajevne skupnosti ustrezne podatke v 30 dneh od zaposlitve zavezanca oz. čim je podatke o teh zaposlitvah zbral.
- . 8
O uporabi sredstev* zbranega krajevnega samoprispevka sestavi konec vsakega leta svet krajevne skupnosti zaključni račun in ga. po predhodni obravnavi na zboru občanov, predloži v potrditev konferenci krajevne skupnosti.
9
Plačila krajevnega samoprispevka v gotovini so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drug h gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali gospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davkov po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 Ifet, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
10
Kolikor obveza krajevnega samoprispevka v delovni sili ali v prevozih ni izpolnjena, krajevna skupnost pa je zavezancu tako obveznost naložila v skladu s 6. točko b, c, tega sklepa mora zavezanec plačati za en delovni dan 150 din oziroma za eno traktorsko uro 80 din.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti GradiSče v Slov. goricah.
Organ samoupravne kontrole pregleda vsakoletni zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka, predno ga svet krajevne skupnosti predloži v obravnavo zborom občanov.
O pregledu poroča organ samoupravne kontrole zborom občanov in konferenci krajevne skupnosti.
12
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 373/76
Gradišče, dne 26. decembra 1976.
Predsednik
konference KS Gradišče
Ernest Mlinarič 1. r.
SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
30.	decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za (leto 1876
1.	člen
V	jodloku o proračunu občine Litija za leto 1976 (Uradni list SRS, št. ,10/76) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Skupni dohodki proračuna občine Litija za leto 1976 znašajo:
din
dohodki v znesku	17,890.000
razporejeni dohodki v znesku	17,884.000
nerazporejeni dohodki v znesku	6.000
2.	člen
Dohodki, ki jih doseže upravni organ in drugi organi s svojo dejavnostjo se le-ti prenašajo v njihovo korist za izpolnitev finančnih načrtov za redno dejavnost.
3.	člen
V	prvem členu tega odloka navedeni dohodki in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1976 in je sestavni del tega odloka.
LITIJA
1438.
Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih V SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1976 in 162. člena statuta občine Litija (Uradni Ust
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/63
Litija, dne 30. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lilija
Jože Dernovšek 1. r.
I
Vrsta
dohod.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov občine Litija za leto 1976
i
Dohodki
Plan po St. glav. rebalanci namena
Razpored dohodkov
Plan po rebalanci

Saldo na žiro računu na začetku leta
1	Davek na dohodek in davek na osebni dohodek
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja
3	Takse
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih
skupnosti	______________
Vsega dohodki
86.000
3.856.000
7.143.000 64J5.000
370.000
5.787.000
17,890.000
01 Dejavnost organov družbenopolitičnih
skupnosti	' 10,399.000
02	Narodna obramba	1,372.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	1,212.000
04	Negospodarske investicije	850.900
08	Socialno skrbstvo	599.000
09	Zdravstveno varstvo	55.000
10	Komunalna dejavnost	2,493.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	540.000
15	Gospodarske investicije	16.000
16	Gospodarski posegi	162.000
17	Tekoča proračunska rezerva obveznosti iz prejšnjih let	13.000
18	Vlaganje v rezervni sklad_____________l78-1**0
Vsega razpored dohodkov_______________ 17,890.000
1439.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih lUradni list SRS, št. 39/74) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za L trimesečje 1977
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Litija za leto 1977 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Litija, vendar najdalj do 31. marca 1977 na podlagi proračuna za leto 1976.
2.	člen
V	času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina (25 °/o) vseh dohodkov, ki so bili razdeljeni po proračunu za leto 1976.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1977.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija se pooblašča, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje potreb splošne porabe, če dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki.
5.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna občine Litija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/63
Litija, dne 30, decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1440.
Na podlagi 1. in 3. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni Us SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1976 sprejela
ODLOK
a spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Litija
1.	člen
V	priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanj (Uradni list SRS, št. 25/73) in ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stano-
vanj v občini Litija (Uradni list SRS, št. 18/73) se besedilo v tabeli A pod zaporedno št. 17 spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1.	pod točko 2) centralna kurjava — 12 točk nadomesti s tekstom
grelna telesa in instalacija centralne kurjave v stavbi — 12 točk
2.	črta se besedilo opombe na koncu te zaporedne številke
3.	doda se nova točka f), ki se glasi:
f) kotlovnica s kotli — 20 točk
4.	dosedanja črka f) postane črka g).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/72
Litija, dne 30. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1441.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni ist SRS, št. 26/73), 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na 14. seji dne 30. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o urbanističnem programu za občino Litija
1.	člen
Skupščina občine Litija sprejema noveliran urbanistični program za teritorij občine Litija kot osnovo za družbenoekonomski in prostorski razvoj občine Litija.
2.	člen
Urbanistični program določa osnovne smernice za izrabo prostora, zato ga je treba upoštevati pri vseh ostalih urbanističnih dokumentih, kot so:
—	prostorski plan,
—	urbanistični načrti,
—	zazidalni načrti,
—	urbanistični red,
—	določitve posameznih lokacij objektov in naprav,
—	določitve pogojev za rekonstrukcije objektov in naprav.
3.	člen
Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o družbenoekonomskem razvoju ter prostorskem razvoju občine ter bistvene elemente razvoja naselij in območij, upoštevajoč elemente regionalnega plana ljubljanske regije.
4.	člen
Urbanistični program obsega tekstualno in grafično gradivo z ugotovitvijo obstoječega stanja prirodnih pogojev, števila prebivalstva, proizvodnih elementov in oskrbe ter oceno izhodišč za prognoze
l
družbenoekonomskega razvoja občine. Osnovne smernice programa so grafično prikazane na zbirni karti v merilu 1 :25000, posebej pa so prikazane:
—	vodnogospodarska ureditev in infrastruktura,
—	zaščitena in zavarovana območja, kulturni spomeniki in spomeniško pomembna območja, ki jih tekstualno in grafično (v M 1 :25000) določa elaborat Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz leta 1969,
—	prostorski plan, ki tekstualno in grafično prikazuje dispozicije prostora za namene kmetijstva, gozdarstva in urbanizma in vsebuje:
1.	pedološko karto in kategorizacijo zemljišč v M = 1 : 25.000;
2.	vrednotenje gozdnega prostora po varovalnih funkcijah in kategorizacijo gozdnih zemljišč v M =
1 : 25.000;
3.	tekstualni del za kmetijska in gozdna zemljišča z razdelitvijo površin po 10. členu zakona o kmetijskih zemljiščih po namenu uporabe zemljišč.
Našteti elaborati so sestavni del urbanističnega programa.
5.	člen
V	skladu s smernicami tega programa je treba zagotoviti naslednje dokumente:
1.	urbanistični načrt Litija-Šmartno;
2.	zazidalni načrt Kresnice;
3.	načrti za gospodarjenje z gozdovi;
4	podrobni urbanistični red;
5.	kategorizacijo kmetijskih površin;
6.	geodetsko dokumentacijo;
7.	podzemni kataster za območje mesta Litije s Šmartnim in Kresnicami ter ostalih večjih naselij;
8.	zazidalni načrt za naselja Jevnica, Sava, Gabrovka, Vače in Kresniške Poljane — del;
9.	sanacijski načrt za obnovo starih centrov;
10.	dolgoročni plan družbenega in ekonomskega razvoja;
11.	nastavitev in vodenje registra vseh pomembnih kulturnozgodovinskih objektov;
12.	nastavitev in vodenje registra vseh zaščitenih kmetij;
13.	nastavitev in vodenje registra vseh črnih gradenj.
6.	člen
Ob vsaki novi gradnji objektov ali napeljav oziroma ob večji rekonstrukciji objektov ter ob gradnji provizorijev je treba upoštevati smernice razvoja po urbanističnem programu in določila urbanističnega reda. Prav tako je treba za vsako novo gradnjo upoštevati tehnične predpise o gradnji.
7.	člen
V	urejevanju naselij je obvezno upoštevati omejitve. ki sovpadajo s problemi rezervatov za posebne namene. Na površinah, ki so tu določene za rezervate, je odkloniti vsako novo gradnjo za stanovanjske in gospodarske potrebe prebivalcev.
Upoštevati je nasednje rezervate za naslednje namene:
1.	območja za rekreacijo in za počitniška naselja,
2.	območje aluvijalnih nanosov ob koritu Save od Slapnice pri Jevnici do železniškega mostu čez Savo pod Poganikom kot področje potencialnih virov in črpanja talne vode za potrebe Litije in drugih naselij,
3.	območja vodnih zajetij za vodovode v naseljih: Črni potok, Dole, Gabrovka, Litija, Gradišče, Gradiške Laze, Hotič, Jevnica, Kostrevnica, Kresnice, Kresniške Poljane, Polšnik, Ribče, Sava, Vače, Zavrstnik, Bogen-šperk, Podbukovje in drugo — zajetja manjših vodovodov,
4.	rezervat za Zasavsko cesto Konj—Hotič— Ribče. Upoštevati je rezervat v pasu širine po 50 m na vsako stran od cestne osi,
5.	rezervat za v bodoče prekategorizirano republiško cesto Šmartno—Radahova vas po 30 m na vsako stran od cestne osi,
6.	rezervat lokalnih cest med naselji v širini po 15 m na vsako stran od ceptne osi,
7.	rezervat lokalnih cest v naseljih najmanj po 5 m na vsako stran od cestne osi,
8.	rezervat ob železniški progi po 20 m od roba zunanjega železniškega tira,
9.	rezervat za daljnovode:
—	daljnovodi 1 X 35 KV ali manj, varnostni pas najmanj 16 m na vsako stran od voda,
—	daljnovodi 2 X 35 KV. Varstveni pas po 22 m na vsako zunanjo stran od črte navpične projekcije zunanjega voda,
—	daljnovodi 1 X 110 KV. Varstveni pas najmanj 27 m na vsako stran voda,
—	daljnovodi 2 X 110 KV. Varstveni pas po 33 m na vsako zunanjo stran od črte navpične projekcije zunanjega voda,
—	daljnovod 1 X 380 KV. Varstveni pas pa 75 m na vsako stran voda,
10.	rezervat za plinovod. Varstveni pas je delovni varstveni pas v širini 5 m na vsako stran. Za predvideno gradnjo v pasu od 5 do 50 m na vsako stran pa je predhodno zagotoviti ustrezno soglasje,
11.	rezervati, ki so po elaboratu spomeniške službe kot prilogi urbanističnega programa pridržani posebnim pogojem gradnje ali vzdrževanja.
V	vseh navedenih rezervatih je predvidena le namenska gradnja po ustreznih predpisih za tako gradnjo.
8.	člen
Za zavarovanje pokrajinskih značilnosti, etnografskih zanimivosti, urbanističnih elementov, kulturnih arheoloških in naravnih spomenikov na teritoriju občine je treba upoštevati določbe pristojnega za spomeniško varstvo.
9.	člen
Za izvajanje režima urejanj in gospodarjenj na rezervatih za posebne namene (čl. 7.), se bodo uporabljali ustrezni predpisi.
10.	člen
V	skladu z določili 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Litija na predlog odbora za prostorsko planiranje lahko dovoli odmike od sprejetega urbanističnega programa tako glede posameznih objektov, kakor komunalnih naprav.
11.	člen
Sprejeti urbanistični program, prostorski plan, urbanistični in zazidalni načrti morajo biti stalno na vpogled občanom ali članom delovnih organizacij.
—	pri občinski službi za gradbene in komunalne zadeve ter urbanizem,
—	pri organizaciji, ki jo občinska skupščina pooblasti za urejanje urbanističnih zadev.
Odgovorne osebe službe v prejšnjem odstavku so dolžne na zahtevo interesentov dajati informacije ali podatke o vsebini urbanističnega programa ali o tistih urbanističnih dokumentih, ki usmerjajo urbanistični razvoj v občini Litija.
12.	člen
Izvrševanje urbanističnega programa nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija.
13.	člen
Dopolnitve in ustrezne spremembe urbanističnega programa izdela projektantska organizacija, ki jo pooblasti Skupščina občine Litija po posebnih pogodbah.
14.	člen
Vsakih 5 let se mora urbanistični program uskladiti z novimi zahtevami gospodarskih dosežkov, upo* števajoč tudi širše družbene potrebe in koristi.
j 15. člen
Z dnem- ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem programu za občino Litija .Uradni list SRS, št. 30/70).
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/70
Litija, dne 30. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dcrnovšek 1. r.
1442.
Na osnovi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 30. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Kresnice
1.	člen
S	tem odlokom se sprejema zazidalni načrt za naselje Kresnice v občini Litija.
2.	člen
Zazidalni načrt je izdelal Investicijski biro Trbovlje v sodelovanju z Urbanistično službo pri GOP »Komunala« Litija številka projekta 3685/015 — oktober 75.
3.	člen
Dokumentacija iz prejšnjega člena tega odloka obsega vse elemente v smislu 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Litija in pri Urbanistični službi GOP »Komunala« Litija«.
5.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, se sprejmejo po istem postopku, kot je predpisan, za sprejetje zazidalnega načrta.
6.	člen
Za manjše odmike od zazidalnega načrta in vrstni red gradnje po zazidalnih otokih sprejme oziroma določa na predlog odbora za prostorsko planiranje in soglasja s krajevno skupnostjo Kresnice Izvršni svet Skupščine občine Litija.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
8.	člen
S	sprejetjem tega odloka prenehajo veljati vsi sprejeti odloki o delnih zazidalnih načrtih za naselje Kresnice, in sicer:
Zazidalni načrt za naselje Kresnice, sprejet z odlokom Republiškega sekretariata za urbanizem št. 350-1 2/1-66 z dne 27. 1. 1966.
Zazidalni načrt Kresnice, sprejet z odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32/68.
Zazidalni načrt — dopolnitev za Kresnice, sprejet z odlokom o dopolnitvi odloka — o potrditvi zazidalnega načrta za območje Kresnic, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26'72.
Zazidalni načrt za Kresnice — del št. 384/1008, sprejet z odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16/73.
Zazidalni načrt Kresnice — zahodni del sprejet z odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov Gabrovka, Vače, Grbin — del. Kresnice — zahodni del, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26/74
ter začasna splošna prepoved graditve in parcelacije zemljišč za Kresnice, sprejeta z odlokom o začasni splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju občine Litija, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 23/71.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/67
Litija, dne 30. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1443.
Na podlagi 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1976 sprejela
ODLOK \
o spremembi odloka o podrobnejši določitvi, kaj »e šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo,
tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na območju občine Litija
1. člen
V odloku o podrobnejši določitvi kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 42/75) se spremeni In dopolni:
a)	2. točka 2. člena tako, da se glasi:
—	obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in strešnih žlebov,
b)	6. točka 2. člena tako, da se glasi:
—	popravila ali zamenjava instalacij v skupnih prostorih,
c)	12. jtočka 2. člena tako, da se glasi:
—	obnova ali zamenjava dotrajane instalacije in opreme centralne kurjave, toplotne instalacije in hišnega priključka,
d)	v 14. točki 2. člena se beseda »prostorov« nadomesti z besedo »objektov«,
e)	15. točka 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
—	popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja vodovodne instalacije, kanalskega omrežja in instalacij ter opreme centralne kurjave, kakor tudi odstranitev škode, ki je zaradi tega nastala, če to ni posledica nepravilnega ravnanja in upravljanja s strani imetnika stanovanjske pravice,
f)	v 16. točki 2. člena se beseda »kompletnih« nadomesti z besedilom »zunanjih delov«,
g)	17 točka 2. člena se glasi:
—	obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic, otroških igrišč in drvarnic izven stanovanjskih objektov, če spadajo k stanovanjski hiši,
h)	za 17. točko 2 člena se vstavi nova 18. točka, ki se glasi:
—	obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše,
i)	za novo 18. točko 2. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
—	stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino in prispevek etažnih lastnikov,
j)	na koncu 5. člena se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi:
—	ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 4. člena se element zaipenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca,
k)	19. točka 8/a člena se spremeni tako, da se glasi:
—	popravila in pleskanje instalacij centralne kurjave ih radiatorjev v skupnih prostorih,
l)	k besedilu 20. točke 8/a člena se doda naslednje besedilo:
—	redno vzdrževanje in obnova,
m)	črta se besedilo 21. točke 8/a člena in se nadomesti z naslednjimi besedilom:
—	nabava in montaža nosilcev za zastave,
n)	za 25, točko 8/a člena se doda nova 26. točka, ki se glasi:
—	nabava in vzdrževanje kosilnic,
o)	2. točka 8/b člena se spremeni tako, da se glasi:
—	pleskanje notranjih oken, vrat In drugih elementov opreme stanovanja,
p)	za besedilom 7. točke 8/b člena se doda besedilo:
—	pred potekom amortizacijske dobe trajanja,
r)	za besedilom 8. točke 8/b člena se doda besedilo:
—	in talnih sifonov,
s)	za 14. točko 8/b člena se doda nova 15. točka, ki se glasi:
—	nabava zastav, drogov za zastave in nameščanje zastav,
t)	v prvem odstavku 9. člena se besedilo: »jih obsega stanarina so« črta in nadomesti z besedilom:
—	se plačujejo iz stanarine, najemnine in prispevka etažnega lastništva,
u)	besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
—	stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, najemnika poslovnega prostora, lastnika poslovnega prostora in etažnega lastnika so tudi stroški komunalnih storitev individualne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, telefon, plin, smeti), dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov in obračun obratovalnih stroškov. Stroški se plačujejo na krajevno običajen način.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/72
Litija, dne 30. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1444,
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) sta Zbor združenega dela na 14. seji dne 30, decembra 1976 in zbor krajevnih skupnosti na 14. seji dne 30. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu občine Litija I. UVODNA DOLOČILA
1.	člen
V skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju in zaradi potrebe družbenega razvoja je bila opravljena novelacija temeljne urbanistične dokumentacije občine Litija. Urbanistični red za območje občine Litija je sestavni del temeljne dokumentacije, ki določa urbanistične ukrepe v območjih, ki po določilih urbanističnega programa niso zajeta z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom, ter niso razglašena za zavarovana območja določena za posebne namene. Urbanistični program občine Litija je podlaga za ta urbanistični red.
2.	člen
Na zavarovanih območjih gradnja novih gospodarskih, stanovanjskih in spremljajočih objektov, kakor tudi nadomestnih zgradb praviloma ni dovoljena. Družbeno, gospodarsko in strokovno utemeljene izjerpe dovoljuje izvršni svet občinske skupščine na predlog odbora za prostorsko planiranje in lokacijske dokumentacije, ki jo izdela pooblaščena strokovna organizacija. Tudi izjemno dovoljene zgradbe morajo biti ustrezno povezane z obstoječimi ali novimi naselji v smislu urbanističnega programa.
3	člen
Za objekte, ki so registrirani kot kulturni spomeniki in leže v zavarovanih območjih, velja poseben spome-niško-varstveni režim, ki v okviru posebnega predpisa dovoljuje posege v zvezi z vzdrževanjem in revitaliza-
cijo teh objektov. Isto velja za objekte, ki leže v zavarovanih območij naravnovarstvenega in krajinovar-stvenega značaja.
4.	člen
Nove zgradbe in drugi gradbeni ter vzdrževalni posegi na objektih, naštetih v gornjih členih, so dovoljeni le v pogojih minimalne komunalne opremljenosti (elektrika, voda, primeren dostop in odvajanje fekalij na način, ki ne ogroža kvaliteto okolja).
5.	člen
Urbanistično urejanje in sanacija naselij v funkcijskih območjih se izvaja na podlagi strokovno pripravljenih srednjeročnih in akcijskih načrtov, oziroma programov ureditve in asanacij, ki jih sprejme krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. Ti načrti in programi morajo zajeti kompleksno razvojno, urejevalno, asanaeijsko in varstveno problematiko in morajo biti iždelani za obdobje vsaj petih let.
II.	NAČIN UREJANJA IN ASANACIJ A NASELIJ
6.	člen
Na območju, za katero velja urbanistični red, je dovoljena asanacija posameznih zgradb. Zaradi izboljšanja bivalnih in delovnih pogojev je v zgradbah dovoljeno izboljšati funkcionalne, gradbeno-tehnične in higienske razmere, pri tem pa je treba ohraniti prvotne oblike zgradb in značilnosti in kvalitete okolja, oziroma naselja kot celote. V območjih veljavnosti tega urbanističnega reda je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja (nadomestne kmečke hiše, obrtna dejavnost, objekti javnega lokalnega pomena). Gradnja teh objektov je dovoljena znotraj meje strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manjše vrednosti. Vsa gradnja objektov (visoka gradnja) se mora prilagoditi osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta in izvedbe.
7.	člen
Na področjih, ki se urejajo po urbanističnem redu je dovoljena gradnja novih objektov na podlagi spodaj navedenih dovoljenj v okviru osnovnega značaja naselja in to:
—	stanovanjskih hiš (lokacijsko in gradbeno dovoljenje),
—	nadomestnih stanovanjskih hiš (lok. in gradb. dovoljenje),
—	javnih objektov lokalnega znač&ja (lok. in gradb. dovoljenje),
—	izgradnja počitniških hišic in preureditev obstoječih objektov v počitniške hišice (lok. in gradb. dovoljenje),
—	manjših trgovskih ali gostinskih prostorov na lokalne potrebe (lok. in gradb. dovoljenje),
—	komunalnih objektov in naprav (lok. In gradb. dovoljenje).
—	obrtnih delavnic (lok. in gradb. dovoljenje),
—	kmečkih gospodarskih objektov (gradbeno dovoljenje),
—	pomožnih objektov (potrdilo, razen samostojnih garaž za osebne avtomobile in shrambe za kmetijske stroje, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje).
8.	člen
Za graditev novih objektov in za adaptacijo obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namembnost objektov v naseljih, ki jih ureja urbanistični red, veljajo naslednji pogoji za rabo in ureditev zemljišč ter za določanje lokacije:
1.	Za ureditev stavbnega zemljišča skrbi investitor
sam.
2.	Dovoljena je gradnja visoko pritličnih oziroma enonadstropnih objektov, pri čemer je dovoljena kota pritličja največ 1 m na koto terena, s tem da se višina objekta prilagodi gabaritu naselja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja.
3.	Dopustne so dvokapne strehe. Naklon in izvedba strehe se določi z ozirom na arhitektonski značaj naselja, z ozirom na arhitektonske elemente in klimatske razmere. Ravne strehe niso dovoljene, kakor tudi eno-kapnice ne. Opečna kritina naj bo temnordeče, temno-sive ali temnorjave barve, barvne kombinacije pa niso dovoljene (razni mozaiki, letnice, iniciali ipd.). Salonitna kritina ni dovoljena. Pločevinaste kritine niso dovoljene. Okna naj bodo opremljena z lesenimi polkni, ne pa s plastičnimi “roletami. Fasade morajo biti obdelane z naravnimi materiali in Ometom v temnejših tonih, tako da se objekt vizuelno čimbolj vklopi v okolico in pokrajino. Vsak investitor je dolžan okoli novozgrajenega objekta zasaditi najmanj tri visoka drevesa značilna za to področje, tako da se ohrani naravni ambient (Upa, kostanj, oreh, gaber). Rastline tuje temu podnebju niso primerne.
4.	Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosednih zgradb najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko zdravstveni in požarno varnostni pogoji. Odmiki med objekti naj bodo 8—10 m, dovoljeni pa so tudi manjši odmiki, če to dovoljuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če prizadeti sosed to pismeno odobri.
5.	Novi objekti morajo biti odmaknjeni od cest v skladu s predpisi za različno kategorizacijo cest, od vaških poti pa najmanj 5 m.
6.	Ograje, ki morajo biti estetsko oblikovane, je dovoljeno postaviti tako, da s svojo višino ali videzom ne ovirajo prometa ali preglednosti ceste, maksimalna višina 80 cm. Polne betonske ograje ali iz betonskih votlakov niso dovoljene. Polnila betonskih in vrtnih ograj naj bodo iz naravnih materialov, niso pa dovoljena plastična ali kovinska polnila. Na podeželju niso dovoljeni umetni materiali (nadstreški, rolete, ograje, reklamni in svetlobni napisi, zunanja oprema lokalov), temveč le naravni materiali. Plotovi iz neobdelanega ali odpadnega materiala niso dovoljeni. Pri vrsti ograje imajo prednost žive meje do maksimalne višine 80 cm. ki jih je potrebno vsako leto primerno obrezati. Masivni podporni zidovi naj se zasadijo s plezav-kami.
7.	Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali na javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objekta je stremeti za tem, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javne poti in javne ceste.
8.	V strnjenih naseljih, v katerih obstoji ali se gradi javni vodovod in kanalizacijska mreža, se mora vsaka nova stanovanjska zgradba priključiti na vodovod in kanalizacijo s soglasjem upravljalca.
9.	V naseljih, kjer ni vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne službe. Pri tem je stremeti, da se
zajetja ali vodnjaki zgradijo za več zgradb skupaj in se primemo zaščitijo.
10.	V naseljih, kjer ni urejena kanalizacija mora investitor odplake odvajati v nepropustno in pokrito greznico, zgrajeno za enega ali več objektov. Greznico je določiti vsaj 1 m od obrobnega zidu, ter po možnosti na severni strani objekta. Greznica mora biti zgrajena po veljavnih higiensko sanitarnihin tehničnih predpisih.
11.	Gnojišča se morajo pri gospodarskih objektih zgraditi higiensko in sanitarno tehnično pravilno ter na način, ki ga določa sanitarna inšpekcija.
12.	Izgradnja smetiščnih jam je dovoljena v tistih naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Potrebno je zagotoviti le betonsko nepropustne in pokrite smetiščne jame.
13.	Ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev, kot je določeno v lokacijskem in gradbenem dovoljenju ter zaprositi za uporabno dovoljenje.
14.	Zat javne, družbene, industrijske in specifične objekte se' določi višinski gabarit po presoji pristojne urbanistične službe v posameznih primerih.
9.	člen
K vlogi za zahtevo lokacijskega dovoljenja je priložiti :
1.	Dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem.
2.	Lokacijsko dokumentacijo.
10.	člen
Lokacijska dokumentacija vsebuje:
1.	Tehnično poročilo s podatki o legi, funkciji, višini in oblikovanju gradbenega objekta, komunalnih naprav z višinskimi kotami in profili komunalnih naprav.
2.	Kopijo — zemljiško-katastrskega načrta v merilu 1 :2880.
3.	Topografsko-katastrski načrt v merilu 1 :1000.
4.	Soglasja pristojnih organov ali pooblaščenih strokovnih organizacij (zavodov) ter pristojne krajevne skupnosti.
11.	člen
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno:
—	za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih;
—	za adaptacijo in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanjost, velikost, stabilnost ali namen objekta, v tem tudi zamenjava oken ali vrat in obnova dimnikov, ostrešja in strešne kritine;
—	za postavitev začasnih objektov in naprav na prireditvah, proslavah in podobno;
—	za zgraditev pomožnih objektov montažnega sistema v manjšem obsegu, kakor 4 X 4 X 4 m, brez pomembne uporabe cementa ali malte, kakor so: drvarnice, čebelnjaki, kurniki, golobnjaki, zajčniki, hlevi, manjši kozolci, vrtne ute in manjše garaže (tip provizorija), kolikor so ti objekti predvideni na manj vizuelno izpostavljenem kraju za zidanim objektom ali v dokaj odmaknjeni legi od bližnje ceste in kolikor ustrezni zazidalni načrt ne določa drugače;
—	za izgradnjo gnojišč, greznic, smetišč, poniko-valnic, kolikor je interesent predhodno pridobil soglasje občinske sanitarne inšpekcije;
—	za izgradnjo vodnih rezervoarjev, katerih voda naj bi služila za zalivanje poljedelskih površin;
—	za postavitev ograj ob cestah in poteh, kolikor je investitor predhodno pridobil soglasje upravnega or-
gana pristojnega za ceste, ob kateri je predvidena nova ograja;
—	za postavljanje vozil, šotorov in podobnih objektov za turistično taborjenje na za to predvidenih mestih.
12.	člen
V naseljih, ki se urej,ajo po urbanističnem redu, zadostuje samo gradbeno dovoljenje (brez lokacijskega) za naslednje objekte:
—	za objekte kmečkih gospodarstev;
—	za samostojne garaže in shrambe za kmetijske stroje. Investitor mora predložiti k zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kmečkih in gospodarskih poslopij in za pomožne objekte:
1.	dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem;
2.	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;
3.	zapisnik urbanistične službe;
4.	mapno kopijo ali situacijski načrt z vrisanim objektom.
Lokacijske pogoje in oblikovanje objektov določi strokovni predstavnik urbanistične službe na osnovi ogleda na terenu z zapisnikom in vriše lokacijo objekta v mapno kopijo ali situacijski načrt.
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga predloži investitor za izdajo gradbenega dovoljenja, mora biti usklajen s pogoji, določenimi z zapisnikom.
13.	člen
Investitor mora predložiti organu za izdajo gradbenega dovoljenja za vse objekte, navedene v 7. členu tega odloka naslednjo dokumentacijo:
1.	pravnomočno odločbo o lokacijskem dovoljenju;
2.	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora biti usklajen s pogoji, določenimi v lokacijski dokumentaciji. K prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja za adaptacijo objekta, s katero se ne spremeni kapaciteta objekta, niti ni predvidena bistveno večja potrošnja vode in električne energije, niso potrebna soglasja, ki se nanašajo na te priključke.
14.	člen
Za vsak novo zidani objekt ali večjo rekonstrukcijo obstoječega objekta, prav tako tudi za odpiranje gramoznic, kamnolomov, peskokopov, glinokopov, za odlaganje odpadnega materiala za večje zasipanje ali odstranjevanje dreves iz javnih parkov ali iz vaško in krajinsko značilnih sestojev dreves, za odstranjevanje obstoječih večjih objektov ter za vse druge večje oblikovne posege, kot so navedeni v 18. čl. zakona o urbanističnem planiranju, je predhodno zagotoviti lokacijsko dovoljenje pri organu, pristojnem za gradbene zadeve in urbanizem občine Litija.
15.	člen
Samostojne garaže za osebna motoma vozila in shrambe za kmetijske stroje se ne štejejo za pomožne objekte. Lokacijski pogoji in dru'gi zahtevki za te objekte v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, ugotavljajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
16.	člen
i Na osnovi lokacijskega dovoljenja in po dogovoru glede časa za izvedbo zakoličenja opravi to nalogo pooblaščena strokovna organizacija v prisotnosti investi-
)
torja in nadzornega organa za bodoči objekt. Zapisnik o zakoličenju je poslati:
1.	investitorju,
2.	pooblaščeni strokovni organizaciji, ki je izdelala lokacijsko dokumentacijo,
3.	občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za geodetske zadeve,
4.	upravnemu organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje.
III.	NAMENSKA UPORABA ZEMLJIŠČ
17.	člen
Zemljišča se smejo uporabljati le za namene, ki jih določa urbanistični program občine Litija. Za gradbene namene, gramoznice in podobno se smejo uporabljati le zemljišča manjše kmetijske in gozdarske proizvodne vrednosti. Pri posegih, ki podaljšujejo trajanje obstoječih objektov in pri lociranju novih zgradb je treba upoštevati ekonomsko izrabo zemljišč.
18.	člen
V območjih za turistično in rekreacijsko dejavnost in v naravnovarstvenih ter krajinskovarstvenih območjih, ki vključujejo tudi kmetijske in gozdarske dejavnosti. mora občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, uskladiti vse nove posege v prostor z gozdarsko interesno skupnostjo in kmetijsko interesno skupnostjo.
19.	člen
Za gradnjo ali adaptacijo v neposredni bližini objekta, registriranega kot spomenik oziroma v spomeniških in naravovarstvenih zaščitenih območjih, je potrebno upoštevati spomeniški red in pridobiti soglasja pristojnega zavoda za spomeniško varstvo, za lokacijo in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.
20 člen
Na širšem varstvenem območju izvirov pitne vode se mora strogo nadzorovati skladiščenje strupenih tekočin in naftnih derivatov. Kmetijska izraba teh površin je dovoljena v sedanjem obsegu. Vsako spremembo v načinu gospodarjenja v varstvenem območju je potrebno najaviti pri republiškem organu, pristojnem za vodno gospodarstvo.
21.	člen
Poleg območij, določenih z urbanističnim programom in vrisanih na karti namenske izrabe površin, je potrebno zaščititi tudi vsa druga območja, kjer bi kakršnakoli gradnja ali poseg v prostor lahko ogrozila javno kot tudi zasebno preskrbo z vodo.
22.	člen
Nezazidljivi so tudi rezervati ob komunikacijskih koridorjih, daljnovodih visoke napetosti in območja zaščite, ki so prikazana v urbanističnem programu na karti namenske porazdelitve, površin v merilu 1 : 25.000.
23.	člen
Na raziskovalnih in eksploatacijskih poljih kremenčevega peska, peskokopi in podobno, je možna gradnja objektov, ki služijo eksploataciji in raziskovanju, gradnja drugih objektov pa le po pogojih urbanističnega reda.
IV.	KOMUNALNO OPREMLJANJE ZEMLJIŠČ	»
24.	člen
Asanacija obstoječih objektov in naselij ter graditev novih zgradb po urbanističnem redu mora temeljiti na strokovnih rešitvah komunalnih naprav in priključkov. Krajevne skupnosti morajo v asanacijske načrte in programe obvezno vključevati tudi te rešitve, ki morajo biti usklajene z rešitvami širših sistemov.
25.	člen
Investitor nosi dejanske stroške za komunalno opremljanje zemljišča in je obvezen, da se priključi na obstoječe komunalne objekte, za kar si mora pridobiti ustrezna soglasja. Krajevne skupnosti sprejmejo za svoja območja pogoje in višino prispevka za priključitev na komunalne objekte, s katerimi upravljajo.
26.	člen
Za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav (železniško in cestno omrežje, PTT in RTV zvez in naprav, energetsko omrežje in naprave, komunalno omrežje in naprave, žičnice) in objektov, ki služijo gospodarskim dejavnostim, za katere je predvideno posamezno območje (gozdni objekti, lovske koče, na gozdnih površinah, objekti za turizem — hoteli, planinske postojanke, razgledni stolpi, kioski ipd. v turistično zanimivih področjih), je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti lokacijsko doveljenje po določilih zakona o urbanističnem planiranju.
27.	člen
Na izletniških točkah je potrebno urediti odlagališča za smeti'in parkirišča. Potrebno je predvideti zaloge peska ali rezerve vode v bližini urejenih mest za kurjenje ognja na prostem, za primer požara.
V.	POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV
28.	člen
Velikost in oblikovanje objektov ter asanacijski in adaptacijski posegi morajo biti prilagojeni arhitektonskim prvinam in merilu, ki je značilno za določeno naselje in okolje. Tako naj se povsod tam, kjer je to karakteristično, ohranijo:
—	frčade,
—	čopaste strehe,
—	podolgovate tlorisne oblike in
—	značilni nadstreški nad podaljšanimi vhodi v stanovanjske hiše, podprti s stebri.
29.	člen
Na območjih, za katera velja urbanistični red se dovoljuje le gradnja pritličnih in enonadstropnih objektov, kolikor pravilnik za izvajanje urbanističnega reda funkcijskega območja ne dovoljuje drugačnih rešitev.
30.	člen
Velikost in urejenost stavbnega zemljišča se mora prilagoditi namembnosti in funkciji objekta, za katere je zemljišče predvideno.
31.	člen
Za gradnjo počitniških hišic na področjih, ki so določena v grafičnem delu tega urbanističnega reda, velja:
—	gradnja počitniških hišic ni dovoljena tam, kjer bi kvarno vplivala na pokrajinske značilnosti, naravne lepote in bi bila v nasprotju z javnimi interesi;
—	za gradnjo se lahko uporabljajo gozdovi in kmetijska zemljišča manjše proizvodne vrednosti v soglasju z upravljalcem gozdnih in kmetijskih zemljišč v občini Litija;
—	za graditev počitniških hišic je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti lokacijsko ter gradbeno dovoljenje.
32.	člen
Na vinorodnih območjih je dovoljena obnova zidanic in hramov pod pogoji, da objekt ne spremeni oblikovnega videza, kakor tudi osnovne funkcije. Gradnja novih objektov je možna le, če se investitor izkaže, da je lastnik najmanj 500 m* vinogradnik površin. Oblikovno in gabaritho se mora novi objekt prilagoditi obstoječim objektom, ki so značilni za ta vinorodni predel.
33.	člen
Nadomestna gradnja in dopolnilna gradnja je možna le v okviru strnjenega dela naselja na kmetijsko manj rodovitnih površinah), funkcionalno vezanih na obstoječe domačije. Oblikovno se morejo novi objekti prilagoditi vaški arhitekturi. V primeru, da gre za zahtevnejše objekte, za vegutno izpostavljene lokacije, za lokacije ob pomembnejših obstoječih ali bodočih komunikacijah, je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo z vsemi sestavnimi deli.
VI.	KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Sprejeti urbanistični red bo občinska skupščina po preteku petih let ponovno prevedla ter uskladila s spremenjenimi dosežki, težnjami in interesi družbenega, kakor gospodarskega razvoja gradenj na teritoriju občine Litija.
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z uvteljavitvijo tega odloka preneha veljati dosedanji odlok o urbanističnem redu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 42/67) ter odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem redu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 13/72).
St. 010-14/67	^
Litija, dne 30. decembra 1976.
* Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšck 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1445.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju f lošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih Uradni list SRS, št. 39/74), dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 (Urad-
ni list SRS, št. 15/76) ter 145. in 455. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 15/76) ter 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščin občine Ljubljana Center na 25. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1976 in na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1976
1. člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10/76) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
din
Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1976 znašajo	172,942.000
Razporejeni dohodki proračuna znašajo	172,786.000
Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša	156.000
Dovoljena poraba za občino Ljubljana Center za leto 1976 znaša	54,884.000
2. člen
V 2. členu se procent 68,97 °/o nadomesti z 68,26 "/o od vseh dohodkov.
3.	člen
V zvezi z 19. členom samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti in 19. člena družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji se nameni upravnim organom za dodatne naloge in zadolžitve 211/« od letno dogovorjenih sredstev za OD.
4.	člen
Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
5.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
v	6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/75
Ljubljana, dne 28. decembra 1976.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
Vrsta
dohod.
Dohodki
Štev.	v
Skupaj	glav.	Razpored dohodkov ■	Skupaj
namena
Presežek dohodkov po pror. iz preteklega leta
1	Davki iz osebnega dohodka
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja
3	Takse
5	Denarne kazni
6	Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki
282.000
42.340.000
110,330.000
11.700.000 440000
7,850.000
172,942.000
Skupaj
01	Dejavnost organov družbenopolitič-	
	nih skupnosti	24,882.800
02	Narodna obramba	36.700
03	Dejavnost družbenopolitičnih organi-	
	zacij in društev	4,894.800
04	Negospodarske investicije	15,357.700
08	Socialno skrbstvo — varstvo borcev	2,810.000'
09	Zdravstveno varstvo	45.000
10	Komunalna dejavnost	1,845.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	4,300.000
12	Prispevki proračunom drugih druž-	
	benopolitičnih skupnosti	118.058.000
17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
	veznosti iz prejšnjih let	172.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	540.000
	>	172,942.000
1446.
Na podlagi 26. Člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 145* in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 25. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1976 in na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v
občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1977
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Ljubljana Center, vendar najdalj do 31. marca 1977 na podlagi proračuna za leto 1976.
2.	člen
V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1978.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja dalje.
St. 400-7/76
Ljubljana, dne 28. decembra 1976.
Predsednik Skupščina občine Ljubljana Center
4	Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1447.
Na podlagi 26. člena o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74) ter 159. in 204. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1977
1.	člen
Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1977, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in njihove razporeditve ter' v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 11/76).
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 25 “/o razporejenih sredstev za preteklo leto.
3.	člen
Doseženi dohodki in .uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1977. Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno najkasneje do konca oktobra 1977.
4.	člen	\
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne
veljati 1. januarja 1977.
St. 400-13/75-9
Ljubljana, dne 28. decembra 1976.
1448.
Na podlagi 159. in 199. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnern zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1976 sprejela
ODLOK
• spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Odlok o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39/74, 12/76 ih 18/76) se spremeni in dopolni, kot sledi:
2.	člen
1. člen se dopolni tako, da se v II točki doda nova podtočka 4, katere besedilo glasi: »4. Odsek za ljudsko obrambo«.
3.	člen
Za 9. členom se doda novi 9a člen, katerega besedilo glasi:
Odsek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, če z zakonom ali s predpisi, ki so izdani na podlagi zakona, niso posamezne zadeve s področja ljudske obrambe dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom.
Odsek za ljudsko obrambo:
—	skupaj z drugimi občinskimi upravnimi organi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi in z občinskim štabom za CZ pripravlja osnutke načrtov razvoja ljudske obrambe na območju občine;
—	nudi strokovno pomoč in opravlja strokovni nadzor pri izdelavi obrambnih načrtov upravnih organov občine, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, skrbi, da so ti načrti medsebojno usklajeni ter da so usklajeni z obrambnimi načrti občine;
—	pripravlja organizacijo obrambnih priprav občanov, organizacij združenega dela. samoupravnih organizacij in skupnosti, štabov CZ in vojnih zvez v občini;
—	vodi evidenco obveznikov v enotah CZ, v enotah za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter evidenco delovnih obveznikov;
—	opravlja nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških, mestnih in občinskih predpisov, sklepov, stališč sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	skrbi za organizacijo in izvajanje družbene samozaščite na območju občine;
—	skrbi za kadrovanje občanov za potrebe aktivnega in rezervnega kadra JLA; '
—	opravlja druge zadeve v skladu z zakoni in drugimi predpisi;
. — sodeluje z občinskim štabom za teritorialno obrambo ter z upravnimi organi za LO pri skupščini mesta in republiškim upravnim organom za LO;
—	zbira in pripravlja gradivo ter opravlja druge
naloge za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbena samoaaščito.	i
4.	člen
Odsek za ljudsko obrambo začne z delom s 1. januarjem 1977.	i t
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-2/69-1
Ljubljana, dne 27. decembra 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Ljubljana Siska
1449.
Na podlagi 155. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12'74), 23. in 28. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) sta Zbor združenega dela dne 28. decembra 1976 in Zbor krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1976
.	1. člen
Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1976 (Ur. list SRS, št. 10/76) se spremeni, oziroma do-1 polni v naslednjem:
1.	v prvem členu sc znesek 98,017.00o nadomesti z zneskom 110.263.000, znesek 97,31)1.000 z zneskom
109,530.000	in znesek 70.022.000 z zneskom 73,231.000,
2.	v drugem odstavku drugega člena se odstotek 28,86 nadomesti z odstotkom 29,94,
3.	drugemu členu se doda tretji odstavek, ki se glasi: »Sredstva, ki jih pridobi proračun občine na podlagi 12. člena dogovora o splošni porabi v občinah SRS v letu 1976, se v skladu s 5. členom dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani, združujejo v okviru mesta za poravnavo obveznosti iz samoprispevka za izgradnjo osnovnih šol in VVZ«,
4.	drugemu členu se doda tudi, četrti odstavek, ki glasi: »Na podlagi 16. in 17. člena dogovora o splošni porabi v občinah SRS v letu 1976 in v skladu s 5. členom dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani se presežna sredstva, realizirana nad kalku-lativno ugotovljenih davkov občanov združujejo v mestnem proračunu za poravnavo obveznosti iz samoprispevka za izgradnjo šol in VVZ in za obveznosti do financiranja ljudske obrambe«. *
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, za obračunavanje sredstev pa se uporablja čas od 1. januarja 1976.
Št. 1-400-630/76-915/76
Ljubljana, dne 28. decembra 1976.
MOZIRJE
145«.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1976, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
u spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za
leto 1976
1.	člen
V odloku o proračunu občine Mozirje za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10-448/76) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
din
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo	16,106.101
razporejeni dohodki znašajo	15.969.681
nerazporejeni dohodki znašajo	136.420
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 010-18/76
Mozirje, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Sarb 1. r.
1451.
Skupščina občine Mozirje je v skladu s 26. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Mozirje lUradni list SRS. št. 12/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1976, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za
I.	trimesečje leta 1977
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Mozirje za leto 1977, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in zavodov financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi dohoAkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1977 se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1976.
3.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi in izdatki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Mozirje za leto 1977.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SRS odloči o najetju posojila rezervnega sklada.
5.	čle;n
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna občine Mozirje.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977
St. 010-16/76
Mozirje, dne 28. decembra 1976.
\	Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r.
SEVNICA
1452.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 215. člena statuta občine Sevnica sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 29. decembra 1976 sprejela
OD LOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1976
1.	člen
1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1976 (Uradni list SRS, št. ,10/76) se spremeni tako, da se glasi:	»
din
—	skupni dohodki občinskega proračuna
znašajo:	19,581.337
od tega:
—	za razporeditev po posebnem aeiu proračuna	19,183.404
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	397.933
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 400-23/76-1
I	. I
Sevnica, dne 29: decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
Tredgled in razpored dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1976 po rebalansu
Vrsta
dohodka
Dohodki
Prvotni
plan
1.	Davki iz osebnih dohodkov	3,780.000
2.	Davki	6,810.000
3.	Takse	915.000
5.	Dohodki po pos. predpisih	152.000
6.	Dohodki organov in drugi dohodki	150.000
7.	Namenska dopolnilna sredstva	4	182.000
8.	Sredstva iz solidarnosti	5.792.500
	Neizvršena poraba iz leta 1975	459.337
Plan
po rebalansu
3.918.000
8.313.000
780.000
127.000
104.000
206.000
5.615.000
518.337
19,581.337
St. gl.	Razpored dohodkov	Prvotni plan	Plan po reba-
namena			Lansu
01	Dejavnost organ. DPS	11,698.562	11,912.770
02	Narodna obramba	312.500	1,093.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	964.150	969.150
04	Negospodarske investicije	831.500	885.000
07	Kulturnoprosvetna dejavnost 112.704		125.344
08	Socialno skrbstvo	525.963	580.000
09	Zdravstveno varstvo	19.500	30.000
10	Komunalna dejavnost	2,211.675	2,608.140
11	Dejavnost KS	550.000	550.000
16	Intervencije v gospodar.	225.000	270.000
17	Tekoča pror. rezerva in obveznosti iz prej. let	659.283	427.933
18	Krediti, vezana in izločena sredstva, rezervni sklad	130.000	130.000
	Skupaj razpored dohodkov	18,240.837	19,581.337
1453.
Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 215. Člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju občinskih potreb v
I.	trimesečju leta 1977
1.	člen
Potrebe občinskih organov občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1977 do sprejetja občinskega proračuna financirale na podlagi finančnih načrtov, skladov in finančnega načrta občinske uprave za leto 1976.
2.	člen
V	omenjenem obdobju se smejo izdatki izvrševati do višine 25 °/o izdatkov občinskega proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave za leto 1976.
3.	člen
S	sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora predvsem zagotoviti kritje osebnih izdatkov in najnujnejših materialnih izdatkov.
4.	člen
V	primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme za nemoteno izvrševanje izdatkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica.
5.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave in se morajo prikazati v zaključnih računih za leto 1977.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 400-23/76-1
Sevnica, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1454.
Na podlagi 2. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/76) in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29- decembra 1976 sprejela
ODLOK
o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva
v Celju
1.	člen
Za občine Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: JAVNO PRAVOBRANILSTVO CELJE.
2.	člen
Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih.
Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec.
Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov in strokovne sodelavce.
3.	člen
Javnega pravobranilca in njegove namestnike imenujejo občinske skupščine, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin da Izvršni svet Skupščini- občine Celje.
Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi socialistična zveza delovnega ljudstva.
4.	člen
Javni pravobranilec in njegovi namestniki se imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo funkcijo do izteka časa iz I. odstavka tega člena.
5.	člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v 1. členu tega odloka. Razmerje, v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva, se določi z medsebojnim sporazumom.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-97/76-1
Sevnica, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
slovenski: konjice
1455.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134. člena statuta občine Slovenske Konjice Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 28. decembra 1976 sprejela	v
ODLOK
o začasnem financiranju potreb Občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1977
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev, se bodo v prvem trimesečju 1977 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1977, najdalje pa do 31. marca 1977, financirale tako, da se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor je bilo sorazmerno porabljenih v istem obdobju po proračunu občine za leto 1976, vendar največ ena četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu občine za leto 1976.
2.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1977.
3.	člen
Ce dohodki proračuna ne bi dotekali skladno z realizacijo, se za začasno kritje razporejenih sredstev uporabijo sredstva rezerv.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-57'76-1
Slovenske Konjice, dne 28. decembra 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Bcškovnlk 1. r.
1456.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 43. členu zakona c financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Ko-
njice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezerve občine Slovenske Konjice
1.	člen
Za kritje izdatkov za sanacijo škode, nastale v poletnem obdobju 1975, kot posledica elementarnih nezgod, nalivov dežja in poplav, uničenja posameznih objektov na cestnih odsekih na območju občine Slovenske Konjice se uporabi 250.000 dinarjev rezerve,
2.	člen
Sredstva rezerve iz 1. člena tega odloka se uporabijo brez obveznosti vrnitve.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-55/76-1
Slovenske Konjice, dne 28. decembra 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1457.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 9-, in 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list 'SRS, št. 32-287/72) in po II., III., IV. in V. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73, 21-191/73) in 5-186/75 ter 136. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine '
1. člen
V občinskem odloku o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 32-789/73 in 14-684/75) se 4. člen spremeni in se glasi:
»S soglasjem občinskega upravnega organa za cene se v prodaji na drobno lahko spremenijo cene za:
—	sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev — broj-lerjev,
—	za pristojbine za priključke na električno, PTT, vodovodno kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje,
—	za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha Iz 2. člena tega odloka,
—	za gostinske storitve (tudi obrati družbene prehrane)
—	za obrtniške storitve,
—	za transportne storitve zasebnikov.
Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa upošteva za cene pristojni organ:
1.	ugotovitev Zavoda SRS za cene, ki jih le-ta sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje ravni cen;
2.	enotni razsek v odloku Skupščine občine Slovenske Konjice o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik, št: 4-48/69).
V primerih ko je sklenjen nh nivoju republike ali regije družbeni dogovor ali samoupravni sporazum na temelju družbenega dogovora, s katerim se določa način oblikovanja cen, marž in rabatov, oziroma se določajo cene, marže in rabati, — veljajo določila takega družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ne pa določila tega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-16/-1
Slovenske Konjice, dne 28. decembra 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1458.
- l
Na podlagi 18. člena zakona o zemljiškem katastru lUradni list SRS, št. 16-141/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji vseh zborov dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o srednjeročnem programu geodetskih del v občini Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980
1.	člen
Sprejme se program geodetskih del v občini Slovenske Konjice za obodbje 1976—1980.
Za izvedbo srednjeročnega programa' geodetskih del, ki je sestavni del tega odloka, se zagotovijo potrebna finančna sredstva v proračunu občine Slovenske Konjice in sicer postopoma po letih izvajanja programa.
2.	člen
Za strokovno izvajanje programa geodetskih del je pooblaščena občinska geodetska uprava.
3.	člen
Letni obseg del v mejah srednjeročnega programa geodetskih del se določi skladno s posebnimi pogodbami, sklenjenimi z izvajalpi del.
4.	člen
Letni zneski neporabljenih sredstev se namensko prenesejo v naslednje leto.
5.	člen
Za financiranje programa geodetskih del po tem odloku je pristojna Skupščina občine Slovenske Konjice.
6.	člen
Zneski predviđeni za posamezno leto se po letu 1976 valorizirajo v višini kot to določi Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-1/76-1
Slovenske Konjice, dne 28. decembra 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
I
Srednjeročni program
izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980
Pri sestavi srednjeročnega progama izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 je bil kot osnova vzet republiški srednjeročni program geodetskih del za obdobje 1976—1980.
1. Temeljna topografska izmera naselij v M 1 : 500,
1:1000. Katastrska občina'Loče 150 ha
stroški
republika	občina
°/o din	“/o	din
40	182.520	60	273.780
2.	Izdelava geodetsko prostorske dokumentacije — področje cele	občine	25.000
3.	Izvedba cikličnega snemanja iz zraka —
področje cele občine	16.500
4.	Reprodukcija katastrskih načrtov — za
91 katastrskih listov	182.000
5.	Izmera novozgrajenih in rekonstruiranih
cest na območju občine	— 22 km	220.000
6.	Izdelava zbirnega katastra komunalnih
naprav za naselja Slov.	Konjice in Zreče	290.000
7.	Postavitev poligonskih točk 50 točk k
1000	50.000
Iz tega sledi, da občina samostojno financira del programa za odbobje 1976—1980, in sicer v višini:
v letu	1976	177.280
v letu	1977	220.000
v letu	1978	220.000
v letu	1979	220.000
v letu	1980	220.000
Skupaj		1.057.280
1459.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76), na seji vseh zborov občinske skupščine dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenske Konjice I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), je izvršilni organ Skupščine občine Slovenske Konjice.
2.	člen
V	okviru svoje funkcije izvršni svet.
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	izdaja predpise za izvrševanje občinskih odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni plan občine;
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje občinski proračun;
—	predlaga ustanovitev ali opravo občinskih
upravnih organov;	,
—	daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij;
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov;
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z odlokom občinske skupščine ali predpisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje odloka;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	opravlja druge izvršilne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, določene z občinskim statutom, in odloki občinske skupščine.
3.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v zakonu in družbenem planil in na drug način izražena oolitika, ki jo je določila Skupščina občine Slovenske Konjice in druge družbene dogovore in samoupravne sporazume, za katere ie pooblaščen.
4.	člen
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z organizacijami združenega dela ter njihovimi združenji, s krajevnimi skupnostmi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in njihovimi združenji. Pri svojem delu se povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter s posameznimi družbenimi, strokovnimi in znanstvenimi delavci.
5.	člen
Izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah ustave, zakonov, občinskega stanita in drugih aktov občinske skupščine.
6.	člen
Izvršni svet opravlja svoje naloge na sejah in po svojih delovnih telesih, ki jih v ta namen ustanovi.
Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov. kadar je za to posebej pooblaščen.
V	mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet tudi odločbe v unravnem postopku.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
7.	člen'
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanje drugače določeno.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanoviteljici nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini.
8.	člen
Seje izvršnega sveta so praviloma javne, lahko pa tudi izvršni svet sklene, da je seja tajna, če smatra, da je to potrebno, glede na gradivo, ki ga bo na seji obravnaval.
Na sejo izvršnega sveta se vabijo tudi predstavniki delovnih in drugih organizacij, če je njihova prisotnost z ozirom na dnevni red potrebna ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij in tiska, ki obveščajo javnost.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki iz gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti, oziroma bodo na razpolago šele po preteku določenega časa.
9.	člen
Izvršni sVet sprejme poslovnik o svojem delu. Izvršni svet določi v poslovniku skladno z določili tega odloka svojo notranjo organizacijo, način dela, sklicevanje sej in način obveščanja javnosti.
#
10.	člen
Izvršni svet ima pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: »Socialistična republika Slovenija, Skupščina, občine Slovenske Konjice, Izvršni svet.«
11.	člen
Strokovna in druga opravila za izvršni svet opravlja sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta, kot skupna strokovna služba.
II. SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
12.	člen
Izvršni svet ima predsednika, podpredsednika in enajst članov.
Predsednika in podpredsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na skupni seji vseh zborov na predlog občinske konference SZDL. Člane izvršnega sveta pa izvoli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi liste kandidatov, h kateri da svoje predhodno mnenje odbor za kadrovsko koordinacijo občinske konference SZDL.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posmeznih članov izvršnega sveta in.izvolitev novih.
13.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničujejo delovni programi in sklepi sveta, kakor tudi, da se organizi-
ra sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
Predsednik je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti tudi enega ali več članov izvršnega sveta.
Predsednik podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet. Podpisuje tudi drage akte izvršnega sveta, če ni za to pooblaščen sekretar izvršnega sveta ali drug član izvršnega sveta.
14.	člen
Podpredsednik izvršnega sveta nadomešča predsednika v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan.
Predsednk je odredbodajalec za izvrševanje občin-pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika, da ga stalno nadomešča v določenih zadevah.
15.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti razpravo in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča ali smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se razprave in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu delovnih teles izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
16.	.člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da" poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobude ter predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
17.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije in pravico do drugih osebnih prejemkov skladno z akti, ki jih v tej zvezi sprejme občinska skupščina. To velja tudi za druge pravice, ki gredo delavcem iz medsebojnega razmerja v združenem delu.
18.	člen
Pred prevzemom dolžnosti podajo predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta slovesno izjavo v skladu s 118. členom poslovnika občinske skupščine.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov za oblast delavskega razreda in uresničevanje ji-iir.njh interesov delovnih ljudi in občanov ter za na->•	in razvoj občine, Socialistične republike Slove-
r v in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
IH. NAČIN dela izvršnega sveta
19.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Za odločanje v upravnem postopku in v drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi posebne komisije, ki jih sestavljajo njegovi člani.
20.	člen
Izvršni svet razpravlja na sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za stanje v občini, za izvajanje oziroma za določitev politike in izvrševanje predpisov na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj. Razpravlja in sklepa o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina. Sprejema predpise in sklepe, za katere je pooblaščen. Obravnava delo občinskih upravnih organov, ter usmerja in usklajuje njihovo delo. Razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
21.	člen
Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta na svojo pobudo, na zahtevo predsednika občinske skupščine ali na zahtevo najmanj petih članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov.
22.	člen
Predsedriik'izvršnega sveta lahko vabi na seje izvršnega sveta predstojnike upravnih in.drugih organov v občini, strokovne delavce iz občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta, kakor tudi predstavnike družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij, da dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
IV. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
23.	člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov nadzoruje izvršni svet kako ti organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje predpisov, občinskih družbenih planov, drugih splošnih aktov občinske skupščine ter predpisov izvršnega sveta.
Občinski upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju stvari ter o problemih na ustreznem področju, na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja.
24.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja.	#
Pri tem obravnava vprašanja z delovnega področja upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča tudi o temeljnih-in dragih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politikje predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in dragih predpisov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih.
Občinski upravni organi lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da obravnava in zavzema stališče o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
25.	člen
Izvršni svet lahko razveljavi predpis ali drug akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal občinski upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine oziroma s predpisom izvršnega sveta. Predpis ali akt pa lahko tudi odpravi, če meni, da je zaradi narave stvari potrebno, da se obenem s predpisom odpravijo tudi posledice, ki so nastale na njegovi podlagi.
V.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE SKUPŠČINE
26.	člen
Izvršni svet ima do občinske skupščine pravice in dolžnosti, ki jih določajo občinski statut, ta odlok in poslovnik občinske skupščine.
27.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina ter ji predlaga določanje politike, izdajo Dredpisflv in drugih splošnih aktov.
28.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori Občinske' skupščine, njihova telesa in delegati v zborih občinske skupščine.
29.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanje predlaganega predpisa ali drugega splošnega akta občinske skupščine ali da ne more prevzeti odgovornosti za izvrševanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt. lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnega sveta.
Ce občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
m	30. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico in dblžnpst, da svoj odstop obrazloži.
31.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. VI.
VI.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO KRAJEVNIH SKUPNOSTI
32.	člen
Razmerja izvršnega sveta do krajevnih skupnosti temeljijo na ustavnih načelih ter sklepih in stališčih občinske skupščine.
V skladu s svojo odgovornostjo spremlja izvršni svet delo krajevnih skupnosti, jim posreduje svoja ali skupščinska stališča, predloge in mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti.
33.	člen
Izvršni svet mora sam ali preko pristojnih občinskih upravnih organov nuditi krajevnim skupnostim ustrezno strokovno pomoč, zlasti pri organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pri sestavi družbenih planov.
34.	člen
Kadar izvršni svet na seji obravnava zadeve s področij, ki so posebnega pomena za krajevno skupnost, ima predstavnik krajevne skupnosti pravico, da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta.
Krajevna skupnost obvešča izvršni svet o vseh pomembnejših sklepih svojih organov, kakor tudi o pomembnejših dogajanjih v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost obvešča izvršni svet tudi o stališčih, mnenjih in predlogih, ki jih je sprejela o posameznih vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
VII.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
35.	člen
Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti. pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter snovanju in usmerjanju dela strokovnih služb na ustreznih področjih.
Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunalnega gospodarstva, ima predstavnik strokovne službe ustrezne samoupravne interesne skupnosti pra-' vico, da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta.
36: člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja politike, ki jo jed za ustrezno področje določila občinska skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami.
Izvršni svet ima do samoupravnih interesnih skupnosti pravice, ki jih določa zakon.
37.	člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skpuščini, da začasno uredi’ vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi' takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz tretjega odstavka 35. člena tega odloka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti, ali bistvena odstopanja od planskih nalog oziroma so na drug način
m-
huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine,, da uporabi ustrezne začasne ukrepe.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Izvršni svet občinske skupščine si lahko skladno z dpločbami statuta občine in tega odloka s svojim poslovnikom in drugimi akti uredi svojo notranjo organizacijo in poslovanje.
39.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 31-943/74).
40.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/74-1
Slovenske Konjice, dne 28. decembra 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1460.
Na podlagi 53. člena ustave SR Slovenije, 38. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10/74), ter 36. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76)
sklenejo
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci in člani gasilskih organizacij,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost varstva pred požarom se ustanovi z namenom, da delovni ljudje in občani uresničujejo svoje in družbene interese ter potrebe varstva pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se določijo: delovno področje in naloge skupnosti, organizacija in upravljanje skupnosti, način delegiranja delegatov, sestav, pooblastila in odgovornost skupščine in njenih organov, način odločanja, združevanja sredstev, nadziranje dela organov upravljanja in strokovnih služb ter druga razmerja.
3.	člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, drugih predpisov, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti.
Skupnost uresničuje in izvaja naloge na podlagi svojih razvojnih in letnih programov.
4.	člen
Mandat skupščine skupnosti in članov vseh njenih organov traja 4 leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma delegat skupnosti in izvoljen kot član organov skupščine skupnosti.
5.	člen
Skupnost ugotavlja in usklajuje interese in potrebe, oblikuje politiko razvoja in sprejema programe varstva pred požarom, skrbi za njihovo uresničevanje, združuje sredstva in opravlja druge naloge s področja varstva pred požarom na območju občine Slovenske Konjice.
6.	člen
Za uresničevanje nalog iz 4. člena tega sporazuma skupnost:
—	sprejema dolgoročno, srednjeročne in letne programe varstva iti razvoja požarne varnosti na območju občine in skrbi za njihovo uresničitev,
—	sklepa o stopnji in virih sredstev za financiranje požarnega varstva,
—	sodeluje pri določanju politike, sprejemanju zakonov in drugih predpisov na področju požarne varnosti,
—	določa načela in merila delitve in uporabe sredstev, s katerimi razpolaga,
—	odloča o združevanju sredstev za realizacijo skupnih ciljev in nalog,
—	opravlja (izvršuje) ustanoviteljske pravice zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije,
—	sooblikuje preko svojih delegacij politiko požarne varnosti v republiki,
—	ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote in določa naselja, ki morajo imeti gasilsko enoto.
Zadeve iz prve in druge alinee tega člena spre-, jema skupnost v soglasju z občinsko skupščino.
Skupnost opravlja še druge naloge, ki se podrobneje določajo v statutu skupnosti.
II. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
7.	člen
Skupščina skupnosti
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščino sestavljata:
1.	Zbor delegatov delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih in drugih skupnosti in delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, ki šteje 26 delegatov.
2.	Zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij, ki šteje 15 delegatov.
Vsak zbOr ima predsednika, ki vodi delo zbora. Predsednika izvoli zbor na svojem prvem zasedanju.
8.	člen
Skupščino skupnosti vodi predsednik, ki ga skupščina izvoli na svojem zasedanju z večino glasov. Predsednik skupščine ima namestnika, ki je izvoljen po istem postopku kot predsednik in ga v njegovi odsotnosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih.
■	9. člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov, razen o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno.
10.	člen
Skupščina skupnosti ima naslednje pristojnosti:
—	sprejema, dopolnjuje in spreminja statut in druge splošne akte skupnosti,
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe varstva pred požarom,
—	odloča o ustanavljanju teritorialnih poklicnih gasilskih enot,
—	določa načela in merila o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga,
—	sklepa samoupravne sporazume s temeljnimi iri drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi in drugimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in delovnimi ljudmi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, o združevanju sredstev za uresničevanje programov in nalog skupnosti,
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti,
—	sodeluje z drugimi skupnostmi varstva pred
požarom,	t
—	sodeluje pri izdelavi programa zveze samoupravnih interesnih skupnosti varstva pred požarom SR- Slovenije,
—	daje pobude in predlaga sprejem ali spremembe predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom,
—	voli člane izvršnega odbora skupščine, ter delegate za skupščine zveze samoupravnih interesnih skupnosti varstva pred požarom SR Slovenije,
—	opravlja vse druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi ter statutom skupnosti.
11.	člen
Skupščina se sestane najmanj 2-krat letno.
Delo skupščine in njenih organov je javno.
12.	člen
Izvršni organ skupščine skupnosti je izvršni odbor.
Izvršni odbor ima predsednika, podpredsednika in 7 članov, ki jih izvoli skupščina.
•13. člen
Delo izvršnega odbora vodi predsednik. Podpredsednik opravlja v odsotnosti predsednika zadeve iz njegove pristojnosti z enakimi pooblastili.
14.	člen
Izvršni odbor je kot izvršilni organ skupnosti odgovoren za izvajanje njenih sklepov in pripravo predlogov za obravnavo v skupščini. Izvršni odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	oblikuje predloge splošnih aktov, samoupravnih sporazumov, dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov varstva pred požarom, ter finančnih načrtov skupnosti za razpravo in odločanje v skupščini,
—	poroča skupščini o svojem delu, o delu komisije in služb skupnosti,
—	pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa,
—	spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skupnosti ter svoje ugotovitve posreduje skupščini skupnosti,
—	pripravlja predloge za najemanje posojil ter sredstev iz drugih virov in odobravanje posojil iz sredstev skupnosti,
—	izvršuje sklepe skupščine skupnosti.
Izvršni odbor opravlja vse druge naloge, ki jih določa statut skupnosti ter posamični sklepi skupnosti.
Izvršni odbor mora najmanj enkrat letno poročati skupščini skupnosti o svojem delu.
15.	člen
Zakonitost dela skupnosti nadzoruje pristojni upravni organ občinske skupščine.
IG. člen
Skupščina skupnosti varstva pred požarom ima nadzorni odbor. Nadzorni odbor ima predsednika in 4 člane.
17.	člen
Naloge nadzornega odbora:
—	kontrolira zakonitost poslovanja organov upravljanja in strokovne službe skupnosti,
—	preverja pravilnost porabe sredstev s sprejetimi merili in programom skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi ter samoupravni akti skupnosti.
Nadzorni odbor posreduje svoje ugotovitve izvršnemu odboru ali skupščini skupnosti s predlogi ukrepov, ki naj jih sprejmejo.
18.	člen
Skupščina in izvršni odbor skupnosti lahko imenujeta svoje strokovne odbore in komisije. Pristojnost in delokrog odborov in komisij sta podrobneje urejena v statutu skupnosti.
n 19. člen
Skupščina imenuje ^na osnovi javnega razpisa tajnika skupščine.
Tajnik skupščine vodi in opravlja administrativno in strokovno-tehnična opravila za potrebe skupščine in njenih organov.
III.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV
20.	člen
Delegati skupščine skupnosti imajo predvsem naslednje pravice in obveznosti:
—	da sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic organizacij združenega dela in skupnosti. ki so jih izvolile, upoštevajoč pri tem interese drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe,
—	da redno poročajo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih o delovanju skupnosti, sprejetih sklepih in stališčih skupščine, njenih organov, ter o svojem delu,
—	da predlagajo skupščini skupnosti, naj obravnava določena vprašanja iz njene pristojnosti ter vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega odbora, odborov in komisij ter strokovne službe skupnosti,
—	da dobe od organizacij združenega dela in skupnosti, ki so jih delegirale ter od organov upravljanja in strokovne službe skupnosti vse podatke in informacije, ki so jim potrebne za delo v skupščini,
—	da vestno spremljajo problematiko varstva pred požarom in družbene zaščite in redno sodelujejo pri delu organov skupnosti, v katere so delegirani, izvoljeni ali imenovani.
21.	člen
Volitve delegatov in oblikovanje delegacij, iz katerih se delegirajo delegati v zbor skupnosti, potekajo v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma in ob smiselni uporabi določb zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 14/74).
22.	člen
Oblikovanje delegacij oziroma organov, ki delegirajo v zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij in način njihove izvolitve podrobneje ureja statut skupnosti.
IV.	SREDSTVA SKUPNOSTI
23.	člen
/.a uresničevanje nalog s svojega področja, pridobiva skupnost finančna sredstva iz naslednjih virov:
—	iz prispevkov ocj bruto osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih in drugih skupnostih,
—	iz prispevkov delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov,
—	iz prispevkov, ki jih v skladu z dogovorom z zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije plačujejo zavarovalne skupnosti od zavarovalne premije za zavarovano premoženje pred požarom,
—	iz drugih virov, ki jih določijo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter zakoni in drugi predpisi,
—	iz dotacij in prispevkov, ki jih za delovanje skupnosti prispevajo družbenopolitična skupnost in občani,
—	iz prispevkov, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dgla, samoupravne in druge skupnosti ter delovni ljudje dajejo ali združujejo za posebne naloge,
—	iz dohodkov, ki jih skupnost sama ustvarja s svojo dejavnostjo.
Stopnja prispevka iz 1. in 2. alinee tega člena se vsako leto določi z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka ali pa predpiše z odlokom Skupščina občine Slovenske Konjice.
24.	člen
Sredstva za uresničevanje programa Zveze samoupravnih interesnih skupnosti. za varstvo pred požarom SR Slovenije združuje skupnost po merilih, ki jih sprejme skupščina zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije.
25.	člen
Skupnost uporablja sredstva na podlagi sprejetega programa. Sredstva ki jih pridobi skupnost za izvedbo konkretnih nalog ali za posamezne namene, mora uporabiti v skladu z določenim namenom.
26.	člen
Če s samoupravnim sporazumom iz 20. člena tega sporazuma niso zagotovljena sredstva za kritje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom, če v družbenem dogovoru ne pride do zagotovljenih finančnih sredstev, skupščina občine na predlog skupščine skupnosti določi obvezni prispevek za zavezance iz 1. in 2. alinee 23. člena tega sporazuma, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma oziroma za vse zavezance.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Na podlagi tega sporazuma sprejme skupščina skupnosti svoj statut.
S statutom se podrobneje uredijo zlasti naslednje zadeve:
—	naloge skupnosti in področje dejavnosti, razmejitve pristojnosti organov upravljanja in postopki
sprejemanja odločitve, oblikovanja delegacij in način delegiranja delegatov, izvolitev vseh oranov skupščine skupnosti, organizacija strokovne službe, način sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi skupnostmi in splošni akti, ki jih sprejme skupnost.
Statut sprejme skupščina skupnosti, veljati pa začne, ko da skupščina občine nanj svoje soglasje.
28.	člen
Skupščino skupnosti skliče iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti v roku, ki je določen v zakonu.
29.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki ustanoviteljev, ki združujejo več kot polovico delovnih ljudi in občanov ter delavcev in članov gasilskih organizacij.
K sporazumu je dal soglasje Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice dne 3. decembra 1976.
30.	člen
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 22-41/76-1
Slovenske Konjice, dne 9. novembra 1976.
Seznam podpisnikov samoupravnega sporazuma se hrani v arhivu Samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom Slovenske Konjice.
/	1461.
Na podlagi 1. in 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom, občine Slovenske Konjice je Skupščina skupnosti SIS varstva pred požarom na I. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 25. novembra 1976 sprejela
SKLEP
s katerim ugotavlja, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice
1.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ker je ugotovljeno, da je podpisan od pooblaščenih predstavnikov — ustanoviteljev, ki združujejo več kot polovico delovnih ljudi in občanov ter delavcev in članov gasilskih organizacij.
2.	člen
Ta sklep in samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice se objavi v Uradnem listu SRS in začne vejlati osmi dan po objavi.
St. 22-41/76-1
Slovenske Konjice, dne 25. novembra 1976.
Predsednik SIS Ivo Umek 1. r.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS varstva pred požarom in njen statut, je Izvršni svet Skupščine cbčine Slovenske Konjice na svoji 43. seji dne 3. decembra 1976 obravnaval in potrdil.
St. 22-41/76-1
Slovenske Konjice, dne 3. decembra 1976.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tcpej, dipl. Inž. 1. r.
1462.
' Izvršni svet Skupšfiine občine Slovenske Konjice kot pooblaščeni organ občinske skupščine za potrjevanje splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti je na seji dne 3. decembra 1976 obravnaval samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice in statut samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom in sprejel naslednji
SKLEP
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom in statut samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice.
Oba samoupravna akta je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 25. novembra 1976.
Izvršni svet na predloženi samoupravni sporazum in statut m imel pripomb.
St. 22-41/76-1
Slovenske Konjice, dne 3. decembra 1976.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
VRHNIKA
1463.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) Je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremenil' licka o proračunu občine Vrhnika za leto 1976
1.	člen
Sprfemeni se 1. člen	odloka o proračunu občine
Vrhnika za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 11 76) tako, da se glasi:	, \
Preračun občine Vrhnika za leto 1976 obsega:
cUn
—	dohodke v znesku	17,906.300
—	razporejene dohodke	17,906.300
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 1/1-010-019 76
Vrhnika, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branka 'dergar, dipl. inž. h r.
1464.
Na podlagi 28. člena zakona o financiranju splošnin družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih 'Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Vrhnika, je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 in na seji
družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Vrhnika za I. trimesečje leta 1977
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Vrhnika za leto 1977, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 1976, vendar najdalj še tri mesece.
2.	člen
Pri začasnem financiranju se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v isti dobi po proračunu za leto 1976, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1976.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 1/1-010-019/76
Vrhnika, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1465.
Na podlagi 12. člena zakona o ugotovitvi stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Vrhnika
1.	člen
V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 17/73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka tako, da se doda nova točka f>, ki se glasi:
»f) kotlovnica s kotli	18 točk«
Dosedanja točka f) postane točka g).
Besedilo »Opombe« se spremeni tako, da se glasi:
■pod dj in e) se račun« grelna telesa in hišna instalacija, pod f) pa kotlovnice s kotli.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-010-012/76
Vrhnika, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
I’	c"ergar, dipl. Inž. 1. r
1166.
Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67 in 30/68) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 8. člena zakona'o prekrških (Uradni list SRS,
št. 7/73 in 16/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1976, na' seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1976 ^prejela
ODLOK
o potrditvi tržnega reda
1.	člen
Potrdi se tržni red, ki ga je sprejel zbor delavcev Komunalnega podjetja Vrhnika, dne 27. 9. 1976.
».
2.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki
1.	prodaja izven stalnega trga in brez posebnega dovoljenja upravljalca (5. člen),
2.	tekom tržnega časa zvišuje prodajne cene (12. člen),
3.	ne označi prodajnega mesta z ustrezno firmo (12. člen).
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev, se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
3.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki
1.	ne prodaja na določenem prostoru in mestu (5. člen),
2.	prodaja s tal ali blago za prodajo zlaga na tla (8. člen),
3.	ne meri blaga z ustreznimi merili ali ta niso pregledana in po predpisih ožigosana (13. člen),
4.	skladišči blago na tržnem, prostoru (14. člen),
5.	ne vzdržuje reda in snage na prodajnem mestu (15. člen).
4.	člen
Denarne kazni iz 3. člena izterjajo takoj na mestu pristojni inšpektorji, delavci uprave javne varnosti in pooblaščen delavec upravljalca trga — komunalni redar.
Pristojni inšpektorji, delavci uprave javne varnosti in pooblaščeni delavci upravljalca trga uporabljajo pri izterjavi izrečene kazni določbe 185. člena zakona o prekrških.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o tržnem redu (Glasnik, št. 4/63).
Ta odlok začne veljaki osmi dan po**>bjavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-018/76
Vrhnika, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. Inž. 1. r.
1467.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, Št. 35/59) in 157. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1976 sprejela
ODLOK
o imenovanju ulic v naselju Dragomer
1.	člen
S tem odlokom se prehaja iz sistema zaporedne, na ulični sistem hišne numeracije.
2.	člen
V naselju Dragomer se ulice poimenujejo:
1.	Cesta, ki se prične pri gostilni Sirca in pelje krožno ob naselju Dragomer II ter se priključi na magistralno cesto Vrhnika—Ljubljana, se imenuje DRA-GOMERSKA CESTA.
2.	Cesta, ki prične pri hiši Vogel (prej št. 7) in poteka v smeri sever do hiše Sirca, se imenuje POT NA POLANE.
3.	Cesta, ki prične pri hiši Čuden Matevža in teče proti severu do parcele št. 708 k. o. Log, se imenuje POT OB SNEŽAKU.
4.	Cesta, ki prične pri kapeli in teče proti severozahodu v staro naselje Dragomer do pare. št. 845, nato proti jugu do pare. št. 934 k. o. Log, se imenuje STARA CESTA.
5.	Krožna cesta s priključki v starem naselju Dragomer se imenuje NA VASI.
6.	Cesta, ki prične pri pare. št. 746/3 in teče proti severozahodu do pare. št. 1163/1 k..o. Log, se imenuje POT ZA STAN.
7.	Cesta v naselju Dragomer II, ki prične pri parceli 647/5 oz. 648/1 k. o. Log in teče v smeri zahod do zaključka ulice, se imenuje LAZE.
8.	Cesta v naselju Dragomer II, ki prične pri parceli 651/2 k. o. Log in teče proti zahodu do zaključka ulice, se imenuje V LOKI.
9.	Cesta v naselju Dragomer II, ki prične pri parceli 660/1 k. o. Log ob priključku na cesto pare. št. 2022/1 in teče proti zahodu do priključka na cesto pare. št. 2020 k. o. Log, se imenuje NA GRIVI.
10.	Cesta, ki prične pri pare. št. 179 in teče proti
zahodu do pare. 727/9 k. o. Log se imenuje KRATKA POT.	1
11.	Cesta, ki se odcepi od ceste pare. št. 711/9 k. o. Log in pelje proti vzhodu do parcele 727/7 ter zavije na jug do pare. št. 728/11 k. o. Log, se imenuje KOTNA FOT.
12.	Cesta v naselju Dragomer I, ki teče od parcele, 696/1 k. 6. Log do parcele 719/2 k. o. Log, se imenuje MIRNA POT.
13.	Cesta v naselju Dragomer I, ki teče od parcele 694/8 k. o. Log proti vzhodu do parcele 717/1 k. o. Log, se imenuje PREČNA POT.
14.	Cesta v naselju Dragomer I, ki teče od parcele 692/3 k. o. Log proti vzhodu do parcele 711/1 k. o. Log, se imenuje VRTNA POT.
15.	Cesta v naselju Dragomer I, ki teče od parcele 692/1 k. o. Log proti vzhodu do parcele 710/1 k. o. Log se imenuje R,OŽNA POT.
16.	Odsek magistralne ceste Vrhnika—Ljubljana med gostilno Širca in uvozom v staro naselje Dragomer pri parceli 600 k. o. Log se imenuje LJUBLJANSKA CESTA.
17.	Slepa ulica od parcele 743/3 k. o. Log, ki teče proti severovzhodu do pare. št. 743/3 k. o. Logf se imenuje LEPA POT.
18.	Cesta, ki prične nad gostilno Širca in teče proti ševeru do parcele 707/1 k. o. Log, se imenuje OB GOZDU.
19.	Cesta, ki teče od parcele 797 k. o. Log in teče proti zahodu do parcele 813/1, se imenuje POD LOV-RENCOM.
20.	Cesta, ki s odcepi od magistralne ceste Vrhnika—Ljubljana in pelje proti jugu na barje se imenuje POT NA MAH.
3.	člen
Stroški za napisne table gredo v breme občine.
Napisne tablice z hišnimi številkami naroči Skupščina občine Vrhnika in jih odda lastnikom hiš po nabavni ceni z dodatkom za manipulativne stroške v skladu s pravilnikom o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list SRS, št.. 35/59).
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-017/76
Vrhnika, dne 28. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1468.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 28. decembra 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta Dragomer
I
Javno se razgrne predlog dopolnitve zazidalnega načrta Dragomer.
II
Načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika ter v prostorih gostilne Dragomer.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani.
St. 3/1-350-010/76
Vrhnika, dne 28. decembra 1976;
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Mar,mn Krmavner, inž. 1. r.
POPRAVEK
Pri primerjanju besedila z izvirnikom odloka o hišnem redu občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 27-1229/ 76) je bilo ugotovljeno, da je v 30. členu pomotoma izpuščeno. da pri 14. členu ne veljajo sankcije za 7. točko. Besedilo tega člena se pravilno glasi:
»Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice, če postopa v nasprotju z določili 7., 11., 12., 14. (razen 7. točke), 15., 17.,
19.,	23., 24. in 25. člena tega odloka.«
Iz skupščinske pisarne
V	primerjavi z izvirnikom smo ugotovili v odloku občinske Skupščine občine Slovenske Konjice o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 5-225/76 in 18-900/76) napako pri prepisovanju, zato dajemo
POPRAVEK
odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
V	tarifi tarifne št. 7 se v drugi alinei za besedo: »avtoelektromehanikarske« dodajo besede: »av'tomeha-nikarske, galvaniziranje, zidarske, teracerske«.
Iz pisarne sekretariata ) občinske skpuščine
VSEBINA
t	>	Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1386.	Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 1757
1387.	Zakon o postopku z najdenimi stvarmi	1773
1388.	Zakon o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977	1774
1389.	Zakon o začasnem financiranju samoupravnih inte-
resnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977	1775
1390.	Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in ■
osnov davkov za leto 1977	1775
1391.	Zakon o podaljšanem financiranju občinskih prora-
čunov za leto 1976 s sredstvi vzajemnega prelivanja med občinami	1776
1392.	zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olaj-
šav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela	v letu 1977	1776
1393.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov	1778
1394.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poseb-
nem republiškem rtatku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev	1779
1395.	Zakon o obračunavanju amortizacije osnovnih sred-
stev v temeljnih organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti v letu 1976	1780
1396.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi
in stopnjah republiških davkov in taks	1780
1397.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975
"'-^in 1976	1781
1398.	Zakon o združevanju sredstev organizacij združene-
ga dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980	1782
1399.	Zakon o združevanju sredstev določenih uporabnikov
družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov	1783
1400.	Zakon o vodnem	prispevku za leto 1976	1784
1401.	Zakon o spremembi zakona o izobraževalnih skupnostih	1786
1402.	Zakon o spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti
in raziskovalnih skupnostihi	1786
1403.	Zakon o spremembi zakona	o	kulturnih	skupnostih	1787
1404.	Zakona o spremembi zakona	o	zdravstvenem	varstvu	1788
1403. Odlok o razrešitvi predsednika Okrožnega sodišča v
Ljubljani	1788
1406.	Odlok o imenovanju namestnikov javnega pravobranilca SR Slovenije	1789
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1407.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1977 1789
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1408.	Odločba o ugotovitvi, da odlok SO Sevnica o ukrepih
za pospeševanje živinoreje ni v neskladju z ustavo oziroma zakonom	1789
1409.	Odločba o ugotovitvi, da pravilnik o delitvi osebnih
dohodkov,TOZD »Tapetništvo« Radovljica ni bil v skladu z ustavo in zakonom	1790
/uma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD »Gostinstvo« Gornja Radgona
1411.	Sklep, da sc delovni skupnosti Okrožnega sodisCa v Celju določi rok, v katerem lahko sama odpra\ ustavnost in nezakonitost določb samoupra\ sporazuma o medsebojnih razmerjih glede dei preiskovalne službe
1412.	Odločba o ugotovitvi, da določilo sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatk v letu 1971 ni bilo v neskladju z ustavo
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1413.	Odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
Stran	1436.
1791 f	1137.
i 1791	1438.
;	M3». 1793 '•	
	1441.
	1142.
	1443.
1114. Odredba o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977	1793
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1415.	Sklep o določitvi osnov in načina plačila prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem, kadar je s sklepom določeno, da se; prispevek plača tudi za čas pred uveljavitvijo sklepa
1416.	Sklep o določitvi delovnih mest pri elektrolizi aluminija, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja
1417.	Sporazum o spremembi zadržanih cen^azbest cementnih izdelkov
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
iU8. Sklep o razpisu referenduma /a uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja In ureditve cest na območju vasi Veliki Obrež v krajevni skupnosti Dobova (Brežice)
141 D. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova (Brežice)
1120. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Celje za leto 1976	*
1421.	odlok o začasnem financiranji potreb občine Celje v prvem trimesečju 1977
1422.	Odlok o uporabi sredstev rezerve občine Celje
1423.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta Staro mestno jedro (kare Turška mačka) (Celje)
1424.	Odlok o ustanovitvi enot in občinskega štaba teritorialne obrambe (Celje)
1425.	Odlok o organizaciji In financiranju Javnega pravobranilstva v Celju
1426.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Celje
1427.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje
1428.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 26. decembra 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje novega otroškega vrtca v Grosupljem, dograditev kulturnega doma in pričetka gradnje športnorekreacijskega centra v Grosupljem
1429.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine KarnnlU za leto 1976
1430.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Kamnik v I. trimesečju 1977
1131. Odlok o podaljšanju veljavnosti ter o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik
1432.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Laško za leto 1976
1433.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Laško v I. trimesečju leta 1977
1134.	Odlok o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju Rimskih Toplic (Laško)
1135.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejevan ic in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Benedikt (Lenart)
	1411.
	1445.
	1146.
1795	1447.
1796	1148.
1797	1449.
	1456.
	1451.
1797	1452.
	1453.
1798	1454.
1799	1155.
1800	1456.
1800	1457.
1801	1458.
1801	1459.
1802	1460.
1802	
1804	1461.
1162.
1865	
1805	1463.
1807	1464.
	1465.
1868	
1868	1466. 1467
1810	1408.
1816	
	—
1812	
Stran
Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak (Lenart)	1813
Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje In vzdrževanje krajevnih Cest na območju krajevne skupnosti Gradišče v Slov. goricah (Lenart) 1815
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1976	1816
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za f trimesečje 1977	1817
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Litija	1817
Odlok o urbanističnem programu za občino Litija 1817 Odlok o zazidalnem načrtu Kresnice (Litija)	1819
Odlok ti spremembi odloka o podrobnejši določitvi, kaj sc šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na območju občine Litija	1819
Odlok o urbanističnem redu	občine	Litija	1820
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Ctentčr ža leto 1976	1824
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v L trimesečju 1977	1825
Odlok o začasnem flnaiičiraii.ju proračuna občine Ljubljana Moste-Colje v 1.	trimesečju	1977	1825
Odlok o spremembah m dopolnitvah odloka <> organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1976	1826
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1976	1827
Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I trimesečje leta *977	*82"
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1976	1827
Odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju leta 1977 (Sevnica)
Odlok o organizaciji in financiranju Javnega pravobranilstva v Celju	1828
Odlok o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1977	nc’9
Odlok o uporabi sredstev rezerve občin« Slovenske Konjice	|82U
Odlok o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen Iz pristojnosti občine (Slovanske Konjice) 1829
Odlok o srednjeročnem programu geodetskih del v občini Slovenske Konjice za obdobje. 1976—1980	1830
Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenske KonJlcev	1830
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne Interesne skupnosti varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice	1834
Sklep, s katerim sc ugotavlja, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine .Slovenske Konjice	1836
Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesno skupnosti varstva prod požarom in statuta samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice 1837 Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Vrhnika za leto 1976	1837
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini. Vrhnika za l. trimesečje leta	1977	1837
Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš In stanovanj na območju
občine Vrhnika	1837
Odlok o potrditvi tržnega reda (Vrhnika)	1837
Odlok o imenovanju ulic v naselju Dragomer (Vrhnika)	1838
Sklep o Javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta Dragomer (Vrhnika)	1839
Popravek odloka o hišnem redu občine Sevnica	1839
Popravek odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Slovenske Konjice)	1839
I/rta1» Cflnopisnl zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, ' <• v Mudlfanl — Naročnina za l«to 1976 240 din Inozemstvo 350 din - Reklamacije se upoštevalo e mesec dni po izidu v«-'-'« 'tevilke — Uredništvo in uprava Ljubljiiha Veselova n. poštni predal 37fl'Vn — Telefon direktni nedmštvo uprava m knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici tn naročnine 23 579 _ žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. St. 421-1/72