r.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • . .	$6.00 n
Za pol leto.....$3.00 a
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA v
List slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian DaOy in the United States.
b Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 117. — ŠTEV. 117.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, MAY 20, 1935. — PONDELJEK, 20. MAJA 1935
VOLUME XLm. — LETNIK XT.TTT.
KRVAVI IZGREDI SE VRSE PO SLOVENIJI IN HRVATSKI
SLOVENSKI IN HRVATSKI REKRUTI SO OGORČENI, KER JIH VLADA POŠILJA V MACEDONSKE KRAJE
V Ljubljani je bila razobešena slovenska zastava. Vlada je uvecTa nad poročili najstrožjo cenzuro ter dunajske vesti o uporu Hrvatov odločno za-nikuje. — Dr. Maček zatrjuje, da velikega števila njegovih volilcev policija ni pustila na volišče.
DUNAJ, Avstrija, 19. maja. — Nepotrjena poročila zatrjujejo, da je bilo v pouličnih bojih v raznih krajih Slovenije in Hrvatske ubitih 1 4 oseb, ker so se vojaški novinci uprli, da bi služili vojake v Macedoniji.
M nožica 200 ljudi je v Ljubljani razobesila prepovedano slovensko zastavo in odbila napad srbskih vojakov in policije.
Kot pravi poročilo, je bilo v Osjeku na Hrvatskem ubitih deset oseb, štiri pa na Brodu.
Slovenski in hrvatski vojaški novinci dolže beograjsko vlado, da jih hoče odstraniti iz njihovih domačih krajev, kjer vlada nezadovoljstvo z vlado in da telesno niso sposobni za vojaško službo v ma-cedonskem podnebju.
Prejšnja poročila tudi pravijo, da so bile na več krajih razobešene slovenske in hrvatske zastave, četudi je policija to prepovedala.
V Beogradu ni bilo uradno oznanjeno glede po-ročanih nemirov. Vojaške oblasti ne marajo o tem govoriti, toda volilni uradniki pravijo, da posebni odbor, ki določuje poslanska mesta v soglasju z zamotano volilno postavo, še ni končal svojega dela z ozirom na volitve 5. maja. Slovenci in Hrvatje dolže vlado, da jim je ukradla več mandatov.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1 9. maja. — Vlada je zanikala dunajsko poročilo o kakem uporu Hrvatov. Preiskava v poglavitnih okrajih ni moglo dognati nikakih težkoč.
DUNAJ, Avstrija, 1 8. maja. — Povod zadnjim nemirov so dali očitki opozicije, da vlada ni pravilno ravnala pri volitvah dne 5. maja.
Vlada pravi, da je zmagala z veliko večino, opozicija pod vodstvom dr. Mačka pa zatrjuje, da je to zmago dosegla na krivičen način. Ako bi bila volitve poštene, bi bila vladna stranka v znatni manjšini.
Prebivalstvo Slovenije in Hrvatske, ki sta se po razsulu avstroogrske monarhije pridružili Srbiji ter tvorita ž njo vred sedanjo Jugoslavijo, ni zadovoljno s sedanjim režimom. Slovenci in Hrvati zatrjujejo, da so v vladnih službah in na vodilnih mestih zapostavljanj.
Vladi predbacivajo, da pošilja slovenske in hrvatske rekrute v srbske in macedonske kraje, iz strahu, da bi se ne pridružili civilnem prebivalstvu. Rekruti so že v mnogih slučajih odpovedali pokor-
v v •
scino.
2e na volilni dan so se završili po raznih slovenskih in hrvatskih krajih krvavi nemiri. Izza onega časa so pa skoro na dnevnem redu.
Hrvatski voditelj dr. Vlado Maček ima baje ne-ovrgljive dokaze, da v mnogih slučajih vojaki in žandarji niso pustili na volišče ljudi, o kateri so vedeli, da bi glasovali proti vladi.
Mnogi inozemski časniški poročevalci so morali pred volitvami odpotovati iz Jugoslavije.
(V zvezi s tem moramo pripomniti, da poročila z Dunaja, ki se tičejo položaja v Jugoslaviji, niso nikdar točna. Na Dunaju je namreč še vedno zbirališče tistih elementov, ki so bili izgnani oziroma so morali pobegniti iz Jugoslavije. Tujezemski poročevalci, ki natančno ne poznajo razmer v Jugoslaviji, so tem ljudem že večkrat šli na limanice ter so
Največji ruski aeroplan se je razbil
VROČA BORBA __ ZA BONUS
Predsednik Roose v e 11 bo predlogo vetiral. — Svojo poslanico bo o-sebno prebral pred obema zbornicama.
Washington, D. C., 19. maja.
Pristaši vojaškega bonusa naznanjajo, da je njihova vrsta trdna, medtem ko je predsednik Roosevelt že dovršil svojo poslanico, s katero bo vetiral predlogo in jo bo obema zbornicama kongresa prebral v sredo.
Nenavadno pa je, da pride predsednik pred skupno zasedanje senata in poslanske zbornice in obe zbornici se na to pripravljata.
V ponedeljek bo sprejeta skupna resolucija, ki bo sklicala skupno zasedanje obeli zbornic v poslanski zbornici.
Ker bodo v poslanski zbornici v torek opravljeni spominski obredi za mrtve elan o, so s«* voditelji zedinili v tem, da poslušajo predsednikovo j>oslani-co v sredo.
Posluživši se lepega vremena, se je predsednik Roosevelt v soboto zjutraj odpeljal po reki Potomac. Z avtomobilom se je odpeljal v Quant ico, kjer se je vkrcal na jahto 'Sequoia*.
Predsednik je v petek ves dan pisal besedilo svoje poslanice, s katero bo vetiral veteranski bonus v znesku 2 bilijona in dvesto milijonov dolarjev.
Profesor Raymond Moley, bivši načelnik predsednikovega možganskega A rust a, je prišel v Washington, da jjoma-ga predsedniku pri sestavi poslanice, predno je bila poslana v tiskarno.
Pristaši bonusa so po dolgi seji izjavili, da predsednikova poslanica, ako jo tudi osebno prebere, ne bo pridobila niti enega glasu, ki 1»i bil oddan proti bonusu.
Poslanska zbornica ho naj-brže preglasovala veto, senat pa ho mogoče imel en glas ali dva večine za bonus.
PILSUDSKI SVEČANO POKOPAN
Pogreba poljskega maršala se je udeležilo nad 150,000 oseb. — Nemčijo je zastopal general Goering.
Krakov, Poljska, 11». maja. Ob navzočnosti 1 50,(HM) ljudi je bilo truplo maršala Josipa Pilsmlskega položeno k večnemu počitku v Wawel katedrali.
Pilsudski leži med poljskimi kralji v veličastni katedrali, ki je polna spominkov na nekdanjo slavo Poljske.
V »prevodu je bilo 150,000 ljudi, med njimi 1000 duhovnov in diplomatski zastopniki vseh dežel.
Predno je bila maršalova krsta prenesena v katedralo, je bila postavljena na stopnice, kjer je imel predsednik Ignacij Moščički žalni govor. Mrtvaška opravila sta opravila nadškof princ Sapieha in gr-ško-ikatoliški metro polit.
Po maši zadušnici je šest generalov neslo krsto v grobnico. Pred katedralo je godba igrala žalne koračnice in bil je oddan 101 strel iz topa.
Francijo sta zastopala pri pogrebu zunanji minister Pierre Laval in maršal Henri, Nemčijo pa zračni minister gene-ral Goering. Xa banketu, ki ga je odličnim gostom priredil zunanji minister Beck, sta se Laval in Goering živahno razgo-varjala.
VELIKE POPLAVE NA JUGU
ODHOD V MANATUSKA DOLINO
Seattle, Wash., 19. maja. — Druga skupina (100 farmerjev z družinami, ki so se namenili naseliti v dolini Manatuska, se je odpeljala s transportnim parnikom "Saint Michiel". — Farmer j i prihajajo iz Wiscon-sina, Michigana in Minnesote.
Altus, Okla., 19 maja. — Več okrajev v Oklahonii in Texasu je bilo hudo prizadetih vsled velikih preplav in viharjev. Najmanj 12 ljudi je izgubilo življenje in povzročena škoda znaša do $2,500,000.
S tem je bila končana dolga suša na južnem zapadu. l*ovod-nji so sledile splošnemu deževju po celem ozemlju, po katerem so viharji odnašali zem-ljo.
TATVINE V AMERIŠKIH ARZENALIH
Washington, D. C., 19. maja. Generalni pravdnik Cummings je rekel, da so zločinci v zadnjih petih letih iz vojašnic in arzenalov pokradli okoli 2000 pušk in drugega orožja.
poslali v svet vesti, ki so bile brez vsakega podlage ali so bile pa tako pretirane, da so izgubile svoj prvotni značaj. Da dne 5. maja ni bilo vse tako kot poroča jugoslovanska vlada, je jasno samo po sebi. Da bi pa razmere v Jugoslaviji, kot so včeraj poročali nekateri newyorski listi, sličile državljanski vojni, nikakor ni verjetno. Citatelje vsledtega opozarjamo, naj presojajo dunajske vesti o položaju v Jugoslaviji z velikim preudarkom. — Uredništvo.)
ABESINIJA ODPRAVILA SUŽENJSTVO
Cesar je tudi izenačil zemljiški davek. — Abesinija je napredovala za tisoč let.
Addis Ababa, Abesinija, 19.
maja. — S posebnim odlokom j«* cesar Ilaile Selassie odpravil suženjstvo po celi deželi.
Izdal j«« obenem tudi načrt za izenačenje zemljiškega davka, kar bo po cesarjevi izjavi dvignilo civilizacijo naroda za 1000 let.
Ves narod j«' z velikim veseljem pozdravil ta napredni korak.
V pri čet k u sedanjega stoletja je bilo suženjstvo po vsej Afriki zelo omejeno, samo v Abesiniji je ostalo v polnem cvetju.
Ko je bila Abesinija 1. 1923 sprejeta v Ligo narodov, se je morala zavezati, da v dogled-nem času odpravi suženjstvo.
Ženeva, Švica, 1!). maja. — Ameriški profesor Put man .Benjamin Potter, katerega je Abesinija izbrala za svojega zastopnika v posredovalnem odboru za poravnavo spora v. Italijo, pravi, da upa na zadovoljiv uspeh pri pogajanjih za poravnavo abesinsko-italijan-skega spora na podlagi pogodbe leta 1928.
Profesor Potter, ki na vseučilišču poučuje mednarodno pravo, je bil svetovalec abesin-ske delegacije pri Ligi narodov.
Drugi abesinski zatsopnik v posredovalnem odboru bo vse-učiliški profesor v Parizu Albert -da la Pradelle. '
DEVETINŠTIRIDESET OSEB JE BILO NAJVIESTU USMRČENIH
MOSKVA, Rusija, 1 9. maja. — Ko je nek letalec s svojim vežbalnim aeroplanom nasprotno z navodili zadel v največji aeroplan na svetu "Maksim Gorki" tri milje od letališča, je "Maksim Gorki" treščil na tla in je bilo ubitih 49 oseb, med njimi 38 potnikov. Med potniki je bilo 8 žensk, 6 otrok ter I 1 letalcev.
NEMČIJA IMA 450TORPEDOVK
Majhni torpedni čol n i vozijo po 60 vozlov na uro. — Nosijo po štiri torpede.
ARMADA KUPUJE
MESO V AMERIKI
Washington, D. C., 19. maja. Vojni pod tajnik Wood ring je naznanil, da vojni department pod Rooseveltovo administracijo ne kupuje več mesa za armado v tujih državah, kadar so visoke cene doma, temveč ga kupuje samo v Združenih državah. Woodring je tudi rekel, da je vojni department sklenil pogodbo s Ca rs tens Packing Company v Tacoma, Wash, za dobavo $2,000,000 funtov ameriške govedine za ameriške vojake na Filipinih.
RESERVAR NA MESTU POKOPALIŠČ
Washington, D. C., 19. maja. Pri kopanju reservarja pri Norris jezu, ki se bo raztezal čez 55,000 akrov zemlje, je bilo odkopanih nad 4000 grobov. Delavci so našli nad 100 pokopališč.
Nekateri grobovi so še iz prvih časov naseljevanja belih ljudi.
Berlin, Nemčija, 19. maja. — Sedaj se je šele izvedelo, da ima Nemčija novo pomorsko o-j rož je, zelo hitre in nevarne "žepne"' torpedne čolne, ki so ravno tako revolucijonarni po svojem izdelku, kot znane nemške "žepne" bojne ladje.
Inozemski mornariški izvedenci, ki so nastanjeni v Berlinu, pravijo, da je Nemčija že zgradila 450 majhnih, pa hitrih čolnov, ki vozijo po 60 vozlov na uro, imajo samo po pet mornarjev in nosijo po Štiri torpede.
Kot pravijo izvedenci, ima Nemčija tudi drugi nagli čoln z dvojno velikostjo, ima 10 mornarjev in more voziti na razdaljo 2000 milj.
Mornariški opazovalci zatrjujejo. da delajo ti mali torpedni čolni drugim državam ravno toliko skrbi, kot subma-rini po 250 .ton, katere namerava Nemčija v bodoče zgraditi.
Ti čolni so velikega gospodarskega pomena, ker niso dragi. Moštva potrebujejo zelo malo; v najslabšem slučaju more izgubiti življenje samo pet mornarjev. Ker srt zelo majhni, morejo svojo smer na-gio premeni t i in jih je vsled tega zelo težko zadeti.
Njihovi štirje torpedi morejo napraviti sovražnim ladjam neizmerno škodo.
Pariz, Francija, 19. maja. — Novi nemški "žepni" torpedni čolni, so morejo primerjati s francoskimi sličnimi obrežnimi motornimi čolni, ki morejo izstreliti po dva torpeda.
Ti čolni, ki so dolgi od 45 do 55 čevjev, so pri poskusi vožnji vozili po 52 vozlov na uro. Imajo po dva torpeda, in pet mož posadke.
Washington, D. C., 19. maja. Mornariški častniki zatrjujejo, da morejo novi nemški "žepni" torpedni čolni operii rati samo v zelo mirnem morju. Anglija je že tudi izdelala slične čolne, pa niso bili zadovoljivi. Združene države bi jih mogle zelo naglo graditi.
To je največja nesreča, ki je še kdaj zadela kako potniško letalo. Velika "leteča palača", ki je tehtala 40 ton in čije krila so merila 210 čevljev. se je razbila na kose, in razmesarjena trupla potnikov in letalcev so bila raztresena po vasi Sokol.
Pilot Blagin, ki je s svojim letalom zadel v aeroplan, se je tudi ubil, kakor tudi voditelja "Maksima Gorkega" pilota (fiurov in Mihajev, ki sta bila najboljša ruska letalca.
"Maksim Gorki*' je imel s motorjev s 7000 konjskimi silami, filmsko dvorano in tiskarno.
Blagin, ki je prejel posebna naročila, da spremlja veliki aeroplan, da pa ne vrši predrznih letalnih vaj, je zadel v "Maksim Gorkega" spredaj v krilo med dvema motorjema. Poloir moštva 11 mož jo bilo v velikem aeroplanu 37 uslužbencev cent ra 1 -aero« 11 n a m i čne-ga zavoda s svojimi družinami.
32 drugih uslužbencev je čakalo na letališču, da se udeleže drugega poleta.
Med mrtvimi je glavni inži-nir aerodinamičnega zavoda Matrosov, ravnatelj pilotske šole Kazarnovič in njegova dva otroka, glavni mehanik zavoda in glavni knjigovodja.
Očividci pravijo, da se je manjši aeroplan zagvozdil med dva motorja večjega aeropla-na in sta skupno padla na tla. Pilot večjega aeroplana je skušal polagoma spustiti se na tla, toda manjši aeroplan se je o-prostil in treščil na zemljo, vsled česar je tudi "Maksim Gorki" izpustil ravnotežje, se preobrnil in padel na vas Sokol in se razbil na drobne kosce.
Manjši aeroplan je imel namen pokazati razliko med obema aeroplanoma. tretji aeroplan pa je jemal filmske sliki-.
"Maksim Gorki" je bil zgrajen lansko leto in je bil imenovan po najslavnejšem sodobnem ruskem pisatelju Maksi-niu Gorkemu.
Uradno poročilo zvrača vso krivdo na nesreči, ki se je pripetila ob 15.45 popoldne, na Blagina. Vsi ubiti bodo pokopani na državne stroške, in družine bodo poleg odškodnine prejele še tudi znatno pokojnino.
Advertise in 'Glas Naroda*
"GLAS NAHODA1
NEW YORK, MONDAY, MAY 20, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A.
Ci
€las Naroda"
Owned and PabUahed fry
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corpora tkm)
Frank Sakser, President
L. Benedik, Treat.
Place of bnalneM at tbe corporation and 216 W. 18th Street,	Borough of Manhattan.
of above officers: New York City. N. Y.
PODLAGA ZA GOSPODARSKO SIGURNOST
GLAS NARODA (Talce af the l*e»fe)
I«raed It«7 Day Except Snndayii and Holidays
la celo lato reUa aa Ameriko Kanado —
la pol leta . Ca četrt leu

In
. $6.00 . $3.00
Za New York aa celo leto Za pol leta ..«,...••«*•• Za inoaemstro aa celo lato Za pol leta..............
*••
• • • • ■ i
$7.00 $8*0 «7.00 $3.00
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glaa Narode** labaja rsakl dan laraemfil nedelj la pramlkoT.
kopici br« podpisa in osebnosti ee ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli :<oAlljetl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da st nam tudi prej An Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". $1$ W. 18th Street, New Yerk. N. Y. Telephone: CHelssa S—$$76
NEVARNOST INFLACIJE
Kongres jo sklenil, naj zvezna novima natiska za /Iva tisoč milijonov novih bankovcev, torej toliko, da jih lx> dovolj za izplačan je vojaškega bonusa, ne pa toliko, da bi bil razvrednoten ves ameriški denar, kot je bila svo-ječasno razvrednotena nemška marka in valute po drugih državah.
Toda tudi Nemci niso mislili, ko so začeli tiskati nove bankovce da bo to tako daleč dovedlo.
Zakonski predlog o socijalni sigurnosti (Social Security Bill) je bil že sprejet v House of Representatives in sedaj se-nat razpravlja o njem. Po vsej deželi se živahno debatira in piše o tem zakonskem predlogu in izražajo se razna mnenja o mogočih posledicah na ameriške) gospodarsko življenje.
Glavne določbe tega zakonskega načrta so sledeče:
Starostne pokojnine: Zakonski načrt določuje federalni prispevek vsem državam, ki u-vedejo pokojninske zakone za ]»ostarne ljudi ob gotovih minimalnih pogojih pri čemur j«' dogovorjeno, da uprava takili zakonov je prepuščena posameznim državam. Za vsako potrebno osebo v starosti čez <>K let bi federalna vlada prispevala do $15 na mesec, a ko tudi država toliko prispeva. Z drugimi besedami, federalna vlada bi prispevala »toliko, kolikor daje država s svojo strani, ali nikoli več kot $15 na mesec. Federalni prispevek bi začel s plačilom vsote $49,500,000 posameznim državam. Sedaj le 2S držav je uvedlo starostne pokojnine. Pričakuje se, da tudi druge države bodo uvedle take zakone, čim federalna via
Prepričani so bili, kia ne bo nikar prišlo do poloma. ^ za^otovi'svoj(l prispeve. Ob
Oemu je zagrmelo? Zato, ker je morala vla<la plačati dolgove in ker je bilo — ko je bil storjen prvi korak — plačevanje s papirjem dosti lažje nego z denarjem, ki ima potrebno kritje-
Tudi Združene države imajo Idolgove. Dolg bo kmalu narasel na petintrideset tisoč milijonov dolarjev
Odkod naj vzamejo denar za plačilo tega dolga?
Če Amerika že sedaj ne more uveljaviti predlaganih davkov, kako naj jili uveljavi prihodnje leto sredi politične kampanje, ko bi prddlagano povišanje davkov naletelo še na večji odpor?
Kaj lahko bo pa priliolčhije leto natiskati, recimo, zopet za pet tisoč milijonov dolarjev novih bankovcev. Na-slellnje leto pa še deset tisoč milijonov- Blaznost bi zavzemala od leta do leta večji obseg.
Špekulanti bi take odredbe z veseljem pozdravili, ker bi pravočasno spravili dobiček, zato bi bilo pa ostalo prebivalstvo tembolj prizadeto.
Delavec bi mogoče dobil dvakrat več plače, toda vsako stvar bi moral desetkrat ali stokrat dražje plačati.
Zagovorniki inflacije pravijo, da ne bo Amerika nikdar taiko globoko padla kot1 je padla neprimer Nemčija leta 1923, ko je nemški delavec zaslužil na dan pet milijard mark in je moral \dva dni delati, da je kupil hlebec kruha.
Amerika mogoče res nc Ibo -tako globoko padla, toda tudi Nemčiji se ni leta 1920 liiti sanjalo, da bodo po dveh letih zavlaldale talke razmere.
Igra z dinamitom je nevarna in za'to je bolje, da s-e nihče ne igra ž njim.
Važn6 za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v start kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled wM dolgoletne skušnje Vam zamorento dati najboljša pojasnila tn iu<ii v ne potrtbno preskrbeti, da je potovanje udobno in hilro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil-.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovoljenja, potne hste, vizeje tn sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, »n kar je glavno. ca najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo 'do zadnjega trenutka, ker predno se dobt iz Washing t ona povratno dovoljenje, BEEN TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezpla&na navodila in MMoiavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno .potoval*.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 16th Street New York, N. Y.
Vaš Prodajalec v Soseščini Vas bo založil z
RUPPERT'S BEER
"MELLOW WITH AGE" in v vsem drugim, kar
potrebujete za vas party
DON'T SAY BEER- SAY RUPPERT'S
enem, ker pogoj federalnega prispevka so nekatere minimalne določbe v državnih zakonih, bodo obstoječi zakoni v toliko izboljšani, da morejo odgovoriti tem pogojem. Tedaj vsi poštami potrebni ljudje v starosti čez 65 let bodo preskrbljeni. Število vseh ljudi v starosti čez (>5 let v Združenih državah znaša 7,500,000.
Kar se tiče bodoče sigurnosti delavcev in delavk, ki so dosegli visoko starost, zakon vsebuje jako bolj amicijozen sistem starostnih zavarovalnin (old age benefits). Sklad, iz katerega bi se izplačevale te zavarovalnine, bi se nabiral potom prispevkov toliko s strani delodajalca, kolikor delavca. Naložil bi se davek na vsoto, ki jo delodajalec izplačuje na mezdah, skratka na "payroll". Tak davek bi začel leta 1937 z enim odstokom na znesek mezd in bi se povišal pola-goma, dokler 12 let kasneje bi ne dosegel 3%. Delavci bi prispevali isti znesek. Pokojnine bi itedaj znašale $52.50 do $85 na mesec po višini prispevkov. Ceni se, da skupni strošek delodajalcev in delavcev za starostno zavarovanje bi znašal leta 1937 približno 200 milijonov za*delodajalca in ravno toliko za delavce, leta 1943 bi bil stroške dvakrat večji in leta 1949 trikrat.
Odškodnina za nezaposlenost (Unemployment Compensation): Tudi v tem pogledu zakonski načrt prepušča dejansko upravljanje zakona posameznim državam, ki imajo za-
kone o zavarovanju proli n«za-poslenosti. odgovarjajo«'-«- gotovim minimalnim pobojem. Zakon 1»i jemal v ozir približno 23,000,000 industrijalnili delavcev, ali bi zaeel delovati le, ko se nabere sklad za izplačilo zavarovalnin. Začenši od ja-jannarja 10311 l»i >e naložil l'< davek na mezdni zne>ek delo-<lajalce\, ki imajo vsaj deset delavcev. Davek l>i se povišal vsako naslednje leto, dokler doseže maksimum treh odstotkov. Davčni strokovnjaki c-nir jo, «la bi se leta 1937 s tem davkom nabralo $22K.000,0n0, kateri znesek bi polagoma rastel, dokler bi leta 1951 znašal IMHi milijonov dolarjev.
Države, ki uvedejo svoje lastno zavarovanje proti nezaposlenosti. bi imele pravico do 90 odstotkov davčnega zneska, iztirjanega. v dotičui državi. Prepušča se posameznim državam, da-li hočejo, da tudi delavci deloma prispevajo k skladu.
Social {Security Bill vsebuje ■tudi posebni' federalne prispev ke v pomoč državam za takojšnji' podpiranje pustariiih ljudi, za socijalno oskrbo mater in otrok in za izboljšanje javnega zdravstva. Ti skupni prispevki bi znašali sto milijonov dolarjev na leto in bi vzpodbujali raznih projektov za socijalno oskrbo v posameznih državah.	F L IS.
TRGOVINA Z DEKLETI
Marsikdo dekleti ni

James E. Van Zandt
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNGMSH SLOVENE READER STANE SAMO
$2
m
J A I
NaroČite ga pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 WEST 18tb STREET New York City.
misli, da trgovin" Z dekleti lil več. Kdor pa pregleda najnovejše poročilo, ka-lej-o je izdalo tajništvo Zvez • narodov, se bo z grozo prepričal, kako tudi v kulturni deželah še evele trgovina s človeškim blagom. To poročilo za h to 1!»:::', in 19::4 obravnava poročila iz -S držav in kolonij o trgovini z dekleti, o izrabljanju ženskega dela itd. Vsi ti zločini, ki so tu obravnavani, spadajo v okvir mednarodnih določb proti trgovini z dekleti in otroki. Nanašajo se pred-v-em na razsodbe, katere so lansko leto izrekla sodišča tistih držav, katera so poslala poročila. Ta spis tajništva Zveze narodov je pač pretresljiv dokument, posebno če be-reš, da se ti zločini ne dogajajo le v tujezemskih deželah, kolonijah in pristaniških mestih, marveč tudi v deželah srednje Evrope. Samo v mali Švici so v teku enega leta on-lotna sodišča sodila .130 trgovcev z dekleti, izmed fcate-lili jih je bilo (m obsojenih. Mala Avstrija je od 1. julija !!>:!:; do 30. junija 1934 imela pred svojimi sodišči 140 trgovcev z dekleti.
Vsi ti slučaji, ki so bili pred .-i diščem, - o bili navadno zvodništvo 1*2—H3 let starih deklet. Dognalo se je, da je samo en tak zločinec v teku dveh let prodal v Egipt 7 mladih deklet. 1 Avstrijko, 1 Italijanko, 4 Francozinje in eno Grkinjo Pri vsem tem jo H
zločinec, ki ima na vesti sodem duš, bil koznovan le z je-<" o d mesecev in z denarno globo 100 egiptovskih funtov. Kajpada so ga po prestani kazni iz Egipta tudi izgnali. Vendar je ta kazen v primeri z grozotnim zločinom nadvse mila.
Ta žalostna poročila obsegajo le l\š držav, katere so poslale Zvezi narodov svoja poročila. ('elih 30 držav pa je, ki svojih poročil sploh niso poslala. In to so države, v katerih trgovina s človeškim blagom najbol j cvete. To so predvsem Argentina. Bolivija, Čile, Kitajska, Kolumbija, Ab". sinija, Guatemala, Romunija, Sovjetska Rusija, Urugvaj.— Kakšna bi bila poročila šele, ko bi bile te in druge take države poslale natančna poročila o tej žalostni in zločinski trgovini.
( emu služijo ta poročila? V kratkem se bo sešel v Ženevi odbor Zveze narodov, ki bo obravnaval to vprašanje. Za njegovo delovanje so ta poročila potrebna podlaga, vsled ce>ar moremo upati, da se bo Zvezi narodov morda le posrečilo doseči mednarodni dogovor, da se odpravijo kotišča trgovine z dekleti, javne hiše, kar bo glavni predmet ;:asvc tovanj v Ženevi.
SWANS0N 0 JAPONSKIH MORNARIŠKIH MANEVRIH
Washington, D. C., 17. maja. Z ozirom na izjavo japonskega admirala Kato, da so ameriški mornariški manevri v Pacifiku naperjeni proti Japonski, je mornariški tajnik Swanson rekel, da osebno nima ničesar pijoti japonskim mornariškim manevrom, samo da se japonske bojne ladje držo 2000 milj od Amerike.
Z ozirom na to, da je admiral Kato rekel, da pomenijo ameriški manevri toliko, kot bi kdo potegnil meč pred sosedovo hišo. je rekel Swanson, da bodo Japonci prišli bližje JTa-vaju, kot pa ameriška mornarica do japonske zemlje.
Swanson je rekel, da bosta ameriška in japonska mornari- vn-J]o ponilai-n. ca stali vsaka na svoji strani ISO. meri«!ijana.
Debata o koristnih in škodljivih učinkih alkohola se še vedno vrši in se bo menda vršila, dokler bo še kakšen suliač na svetu.
Suhači nočejo za nobeno ceno priznati, da zmerno uživanje alkoholnih pijač ni škodljivo, četudi nekateri slavni zdravniki zatrjujejo, da je alkohol že marsikateremu rešil življenje.
Požirek dobrega žganja je že marsikoga rešil oziroma ga je zdramil k zavesti.
Bolniki so pa za dobro kapljo precej dovzetni, s čimer je ustreženo dvojni svrhi.
Saj vam je menda znana tista o našem rojaku, ki ga je bilo skoro do smrti pobilo, pa so poklicali zdravnika, in ker zdravnik ni mogel drugega odredit i. je odredil:
—	Dvjt ga morata prijeti in držati, tretji naj mu pa konjak v usta vliva.
Ponesrečenec je ob teh besedah odprl oči in junaško odločil:
—	Nak. ne bo nič! Eden naj me drži, dva naj mi pa v usta vlivata.
*
So ljud je, ki hodijo po svetu, pa ne vidijo nič in ne dišijo nič. Janez v Zagreb in Janez iz Zagreba — bi rekel naš človek.
Spominjam se rojaka, ki je bil napravil kratek izlet v Califor-n i jo.
—	Kako je bilo? — sem ga vprašal ob pouratku.
—	O, v Califomiji imajo dobro vino — je konstatiral.
S takim odgovorom seveda nisem bil zadovoljen.
Silil sem vanj, upajoč, da mi ho kaj povedal o ealifornij.sk i h naravnih krasotah, o čudovi-ic:n p.idiiebju, o večni pomladi in drugih rečeh.
l?'»j:»k je molčal in v mislih i -k::! ci lgovora.
:ikrat se mu je pa zvedril
nt raz.
Z jezikom je zacmokal in
PRED ODHODOM
v staro domovino, kamor se podam s parni kom "Europa'' na obisk, pozdravljam svojo družino ter fante v moji hiši ter vse prijatelje in znance sirom Kanade, posebno pa one v Kirkland Lake, Out. V kratkem nasvidenje!
J. Braniselj, p. d. Urbanov, iz Dolenjega jezera.
načelnik vojnih veteranov, ka-iterim bo izplačan bonus, če bo predsednikov veto ovržen.
— Vino je dobro tam, pa tudi šnops je olrajt.
^rai;:!!:;;ui!iia;iiii:;::iiii!ii:!;iriiE!Bitii;! mMlHihiiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiii i iiniiU——lili niiiini m MiSBBM^
j DENARNE POSILJATVE |
| Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- j 1	vo.po dnevnem kurzu.
"* ittiOSLAVUO
Za $ 2.75 .................... Din. 100
$ 5.25 _______________ Din. 200
$ 7.30 __________________ Din. 300
$1L75 .................... Din. 500
$23.50 .................. Din. 1000
$47.00 .................... Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$18.25 ____________________________________Lir 200
$44.40_______________________Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$170.— ....................Lir 2000
$263.— ............................Ur 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Izplačilo rečJUi zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dlnarllb ali lirah dovoljujemo Se boljo pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJ1B Za txplaillo
......4 5.18
......$10.85
... $16*—
.....82L—
, ..... $41.25
......$5U§
Prejemnik aobl v starem kraja Izplačilo t dolar J lil. Nujna nakazila Uvrtujemo p« Cable Letter
$ 5.— morate poslati »10.— >$15.— $20.— $40.— $50.—
pristojbine $L—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU« Narod*99
n« WK8T 18th
nw YORK. M. 1.
Rojaku, ki j«* vrasi rad malo pregloboko pogledal v kozarec, ji» žena rodila trojrke.
—	Ja, saj pravim, — je modroval, — ja, saj pravim, to ste ženske. /a\ vse druiro se brigate, odinole pred svojim pragom ne znate pomesti. Meni neprestano pridiguješ zmernost,
sama pa trojčke rodiš.
*
—	O ti prekleto cigansko življenji' — je vzkliknil rojak, ki se je po petindvajsetih l<*tih prvie selil.
*
O marsikaterem zdravniku se eita, da si je pri operaciji zastrupil kri in umrl.
Splošno uveljavljeno pravilo je, da mora v slučaju katastrofe kapitan zadnji zapustiti ladjo, v največ slučajih se pa z ladjo vred potopi.
Nikdar se pa še ni slišalo, da bi se premogovni baron v premogovniku s plinom zadušil. *
Na Kllis Island je bil dospel ruski plemeiiltaš, ki je izgubil - vojni levo roko.
Časopisje je poročalo, da je bil elegantno oblečen, in da je imel v ušesih demantne uhane.
Dasi je imel listine v redu, ga je priselniška oblast depor-tirala. kajti pohabljenci, posebno pa ljudje brez roke ali noge, nimajo vstopa v deželo.
Po mojem skromnem mnenju bi mu pa oblast smela pregledati pomanjkanje roke.
Pač bi pa moral biti zato deportiran, ker je imel v ušes ill demantne uhane.


"O LAS NARODA"
NEW YORK, MONDAY, MAY 20, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
DUH VELIKEGA JELENA
Široka, navadna prav mirna struga severoameriške reke Maekenzie se je vznemirila in vzburila. Majhen paru i k se je previdno in mukoma motovilil meti ledenimi ploščami, ki ji'i doslej še ni bilo premagalo pomladansko sonce.
Ko je kanadski policijski poročnik Nolan zagledal parnik, kako se je bližal, je razdraženo dejal svojem tovarišu Slantonii:
"To je Jojindersov parnik; eden izmed prvih pomladanskih ptičev."
"Kdo pa je ta .lojin<lers ?" je vprašal Stanton.p
"Luke .lojinders," je za godrnjal Nolan, "je najbrilit-eejši in najbrezobzirnejši prekupčevalec daljnega severa. Ze zdavnaj mu skušamo preprečiti njegovo barantanje. < "e se nam bo posrečilo, da ga izbrišemo z imenika kupeev v Ottiivi, potem bomo imeli ti: mir pred njim."
"Ali mu morete kaj dokazati?"
"Seveda," je odvrnil No -lan. "Kolikor je tu kupeev, vršijo pošteno svoj posel. Prinašajo dobre, uporabne predme te, kakor lovske nože, sekire, lonce, ponve, obleke in podobno. A tale Jojinders izvablja domačinom njih dragocene koze in jim daje zanje samo ničvredno ropotijo. Prav iskreno si želim, da bi tega falota zalotil, kako vara ljudi."
"Ali si ga ne bi pobi i že o-^ledala?"
"Bova imela koj priliko za To, je namreč tako prebrisan, da do pičice izpolnjuje vse predpis«'. Ne bo šel mimo, ne da bi se ustavil."
Resnično. Medtem ko sta s< oba uradnika še pogovarjala, se je parni'k približal obrežju in se ustavil. Barantač je kar preveč hrupno pozdravil, skočil na suho in pristopil k u-radnikoma. Njegov pomočnik, ki je bil suh ko trska in ški-Ija-it, nekakšna zmes Tndijan-ea in belokožca, je ostal na parniku.
Nolan je malce poki m al in pi emeril obilno postavo o«l nog do glave. "Kaj bi radi. Jojiiulers?"
"Proti severu, v Dogrib Camp, sem se namenil. Slišal sem, da se jim je ondi lov prav ob ne sel. Da je 'kož ko peska. Ali si ne l)i moj parnik tudi znotraj malo ogledali ?"
"Najprej listine!" Nolan je iztegnil roko.
"Prav rad!" je u»Južno od-vrnil Jojinders in stikal po žepih. "Tu, prosim, dovoljenje za prekupčevanje; tu lovski patent; tu dovoljenje za ribolov in še papirji za parnik. Vse v redu!"
Namrgodil se je, a pogled Prav nič tež>ko si ni bilo misliti, mu je bil mrzel in mrk.	| kako se bodo Indijanci ob po-
Nolan je naglo pregledal li-• gledu na živega konja iznenadi. strne in jih vrnil. "V redu,"!li in kako bo živahna kupčija, je dejal. "Zdaj pa še za skok i Vendar, če si je pobliže ogle-
v parnik!" Stopil je na parnik in Stanton z njim. Za hip je obstal na vrhu in se bistro oziral. Divja zmeda samih cunj, go^ipodarsikih potrebščin in orožja je ležala vsevprek. Po kotih tesnega prostora je bilo raztresenih nekaj zavojev.
"Menda nimate žganja s seboj, kaj.'" je vprašal Nolan.
"Bežite no!" je porogljivo vzkliknil Jojinders. "Ravnam »t strogo po predpisih!"
Nolan je molče stopil naprej in odkril še nekakšen prostor, ki ga je zavesa ločila od drugega dela. Misleč, da je lo kabina za "brodnika, je zaveso malce odgrnil — pa je
do val tega človeka — pa mu le ni mogel verjeti. Prepričan j*-bil, da je tu še nekaj drugega. Ogledoval si je natančno konja. To je bil indijanski konjiček, ponij, ki si ga v južnih pokrajinah izlahko »kupiš za dvajset dolarjev. Spet je v duhu zagledal Indijance, kako bo pogled na konjička čudovito vpli. val nanje. Bodi tako ali tako, nikakršnega predpisa ni poznal, ki bi prepovedoval uvoz konj.
"Prav," je dejal Jojinder.su. "Pa naj bo, da vam verjamem storijo o konju. Listine »o seveda v redu. Torej kar odrinite!"
"Hvala lopa, gospod. Kar po-o>upnil, loveč sapo, in obstal hitel bom," se je zarežal Jo-
kot pribit. Stanton je bil prav tako osupel in oba strmela v majhen, hlevu podoben prostor, kakom je bil slačen bel konj.
Slednjič se je Nolan osvestil in je nahrulil Jojiinler.su:
"Kaj za vraga mislite s tem konjem v teh pokrajinah ? Ali ne veste, »In ga tu ni moči lipo rabi jat i V
"Dobro vem," se je uslu-
žno roga I Jojinders. "Vendar, J inov.
Jt'
jiinlers. "Imam še precej daleč do Dogrib Campa."
Ko sla oba uradnika stopila na suho, je zapuhal stroj, parnik je počasi zdrčal na sredo reke in naglo izginil za ovinki.m.
Nolan pa se ni mogel pomiriti. Le kaj bo barantač i»očel s konjem f Kaj namerava ?
Ko sta zvečer sedela pri peči, je bil Nolan spet po1'* dvo-
"Pa bi šla rajši tjakaj in mu malo na prste stopila?" ie svetoval Stanton.
Nolan je odkimal. "Sem že večkrat poskušal. A ta falot j" oprezen, ko zasluti, da ga kdo opazuje. Pa	vendar pre-
pričan, da bo napravil prav
al: je zoper postave? Ne poznam take prepovedi!"
"Seveda ne, ampak..." — Nolan je umolknil, ker ni vedel, kaj bi. "Glejte, Jojinders, saj ve-1 e, da so tu poleti v rabi le čolni in barke, pozimi pa
sani s pasjo vprego. Vožnje ______7 ___ __________ ______
s konjsko vprego pa ježe ne veliko barabijo. Da bi imel kaj poznamo na severu."	'v rokah in mu mogel do žive-
"Kajpa!" se je zarežal Jo-j ga! Saj tako ne>ramno iz-jinders in začel razlagati: 44 A | rablja ubogi- Iudijanc«*! Z;: takole sem si mislil, gospod : J svoje dragocene kože prejema-domaeiui niso še nikoli videli jo samo prazno Šaro. Take n-ka'kega konja. Navajen sem pa, da privedem sleherno leto s seboj kaj izrednega, kaj čudovitega, kar privabi ljudi od bli„ zu in daleč k meni. Lani sem jim pripeljal radio aparat, — pred dvema letoma rakete — in letos konja! Pomislite, kaj bo to! Indijanci bodo kar vreli skupaj, da bi ^i ogledali bitje, ki ga še nikdar -niso videli. In moja kupčija bo cvetela/'
44Le zato?" Nolan ga je dvomljivo vprašal.
44Seveda," je vzkliknil Jojinders. "Preprosta igračka, vaba, da bo kupčija bolj živahna! Sicer sem pa dobro poskrbel za mrho. Imam več vreč ovsa s seboj in redno krmim konjiča. Ali mu ni sijajno?"
Nolan je še nekaj pomišljal in ni nič rekel. Razumel je, da je resnica, kar pravi Jojinders. Re- je bilo, da so poznali domačini konja le iz pripovedovanja.
Taborišče v Dogribu je bilo izredno živahno. Iz neštetih ognjev na prostem so švigale iskre v nočno nebo in plameni so se svetlikali vstrmečih oče h Tndijaneev, sedečih kron-ognjev. Stara ženska je tolkla na boben, drugi so se po taktu pozabavali.
Barantač je namignil pomočniku, naj se začne. Ta je dvignil roko in hipoma je umolknil boben. Po indijansko ie nagovoril domačine:
"Velikega trgovca dobro poznate. Vaš prijatelj je vsako leto vam prinese mnogo daril. Letos pa vam je prinesel nekaj, česar niste še nikoli videli. Pozor!" Položil je roko konju na hrbet. 44Tu stoji pred vami neko bitje, ki vam o njem govorijo vaše pravljice in pesmi, ki ga pa še nihče izmed vas ni nikoli videl na lastne oči. Pred vami s-toji duh Velikega Jelena!"
"Eja! Kja!" Z divjim ■krikom so vsi pritrjevali govorniku. Cepetali so po taktu. — Nato je pomočnik nadaljeval: "Dobro veste, kaj pomeni, <"•<-b: bila ta sveta žival vaša last. Srečo boste imeli, prejemali boste obilo kož in mesa. Vaš rod bo •najmogočnejši. Toda — ker je žival posvečena, vam ne moreva prodati duha Veli koga Jelena. Zato—44 f »o vzdignil je glas in nadaljeval z mogočno kretnjo — 44 zato vam ^a bo veliki trgovec dal zastonj! Vendar —"prekinil 'se je, ko so vsi ko nevihta navdušeno zatulili — "vendar — za tako darilo vas prosim, da st«* vi prav tako velikodušni. V čast duhu Velikega Jelena zaplešite daritveni ples!"
44Eja! Eja!" Poslušalci so vsi nori od veselja zatulili, da je šlo -kozi ušesa. Bolmi so za-hobnali. Indijanci so začeli plesati. Divje so poskakovali, se najjo potuhnili in strahovi-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
SVINČNIK MED REBRI
MODERNIZACIJA RUSIJE
boge pare niti malo ne segreje ura na zapestnico; srajca M ga pa."
Nekajkratov je potegnil dim iz pipe in nadaljeval: "Stanton, nekaj sem si izmislil. Pa bova le ugnala barantača! Tu je v*e v redu, kajne. Šla bova za Jojindersem.''
"Saj si vendar rekel..." je odvrnil Stanton.
"Je že prav, a poslušaj!"
Nolan je primeknil stol k Stantonu in mu šepetajc razodeval svoj načrt.
Taborišče v Dogribu je bilo izredno živahno. Iz neštetih c-gnjev na prostem so švigale iskre v nočno nebo in plamt-ni so se svetlikali v strmečih o-čeh Indijancev, sedečih krog ognjev. Stara ženska je tolkla na boben, drugi so se po takiu pozabavali.
Vsi so strmeli v sredo kroga, kjer sta bila kupec in njegov pomočnik pa beli konjiček. Žival jo bila nekam drugačna.
/Na glavi je imela z jermeni privezano jelenovo rogovje, ki se je čudovito svetlikalo. —
Inžinir pregleduje traktorje, ki so bili Ugotovljeni v ruskih tvomicah in. jih bodo rabili na velikih kolektivnh farmah v
Sovjetski uniji.
M
GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnike ali pri jate-lie, to lahko stori. — Naročnina za stari krtij stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.

Človeku se vidi na prvi ]><>-i;ied nerazumljivo, kako nioiv nositi -ii^kdo med rebri svinčnik, ne da bi vedel za to. In vendar se je ta neverjeten slučaj pripetil na Angleškem.
Neki zdravnik poroča v Bril skem zdravniškem vestniku, da je bil nedavno telefonično pozvan v neko tiskarno, kjer se je neki pomožni delavec onesvestil. Odhitel je na kraj nezgode in natančno preiskal bolnika, ne da bi mogel ugotoviti, kaj je vzrok nastopivšemu s Uiti ju. Ko pa je ponovno pregledal pacienta, je ugotovil da ima mož na hrbtu majceno znamenje, Vse je pričalo o tem, da je vdrl skozi hrbet delavca neki predmet, zato se je zdravnik odloČil za operacijo.
Bolnika so prepeljali v bolnišnico, kjer *o ga roentgenizi-rali. Slika je pokazala, da ovira delovanje notranjih organov neki predmet podolgovate oblike. Pri operacijskem postopku so potegnili izmed dveh bolnikovih reber 15 cm dolg ostro koničast svinčnik, ki je vdrl v moževo truplo.
Po operaciji se je bolnik kmalu, zavedel in je pojasnil, kako je prišel svinčnik v njegovo telo. V oddelku za pre -oblačenje tiskalniškega osobja mu je spodrsnilo. Padel je vznatfc ua obleko tovarišev in j začutil »bodečo lx)lečiiio, ki ga ' je v prvem trenutku močno prizadela. Ker pa je kmalu ponehala, se je potolažil. Menil je, da ga boli v hrbtu samo zaradi udarca ob steno. Šele potem, ko se je onesvestil, se mu je zdelo, da ga nekaj zba-j da, bolečina pa je minila takoj, čim so mu svinčnik od st ranil i z operacijo.
KNJIGARNA "GLAS
2 1 6 WEST 1 8th STREET t p
NEW YORK, N. Y.
ii ii	ii jfy ^ -
xvei

	C
-sr	Tv
ii	i'
O	
1 !
*3> »&»
IS1
BODOČI DRŽAVLJANI naj narot'e knjižico — "How to become a citizen of the United States". Cena ..........................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 .strani. Cena ____
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. "Spisal dr. Jos.
Tičar. 155 strani. Cena ................
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
23b strani. Cena ........................
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan reški narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje <lelo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAČI ŽIYINOZD RAVNIK. Spisal Fran jo Dolar. S slikami. 27S strani. Cena ..........
DOMAČI VRT. Spisal M. Hurnek. 234 str. Cena Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Trda vez. Cena ......1.50 Broš. cena
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. li;<; strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart 143 strani.
S slikami. Cena ......
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M." Purgaj* S slikami. 2IHJ strani. Cena ....................
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
i»l strani. Cena ..........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee.
GRŠKA MITOLOGIJA. Sli strani. Cena ......
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIHODE. S3 strani. Cena----
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznau-stvu.
IZB KANI SPISI Z.\ GLADINO. -S - '
.50 .35
1.30
.KO
1.33 1.20

1.25 .70
1.50 1.20
.60 1,—
i.i.
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJAR. Trij«» deli:	141, K-i strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis m- čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen ik» najboljših virih.
PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 1!»7 strani. Cena ........................
V	knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAČINVB. Trda vez. 2r,l str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar j«' pri nakupu in prodaji potrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je triba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Velier. 341 strani. Cena ____
Knj i^o topi«) priporočamo vsakomur, k.1 si' hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije.
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 strani. Cena Strokovnjaškn razprava o posledicah preobi-lega za uživanja alkohola.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal j,, je strokovnjnk, profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 'J<;<; strHni. Vezano. Cena
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tndi dodatek o meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ......
Doživljaji slavnega, raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
J»0 .«0
.80
.75
.05
.70
1.50 1.75
.75
.50 1.50
3.— .40
:»S!.\\ M
.SO.
!•■ 21	•• .1 -- . » : A>! \'l is.A. f> >tr-i!.i. - .30
1\»».VM'. 1 /- ' v;N\ - M\l V FY, IIliVA-
iN MUMn IC. ni. Cen.i .........30
KNJICA i) LEi'F.M VK^KNJI". »Croani.« V,-z. l.r»
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJI*. 111 >tr. .r»0
KUBIČNA RAČLNICA. Trda vez. 144 ^tr. Cena .75 Navotlila za izračuna nje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBR.VNI SPISI, poezije. :>30 str.
Cena.......70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50 Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice dekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................1.—
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA In FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1.23
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami.
1GS strani. Cena ........................1.—
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 301 strani. Cena ____ .40
Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, njegove šege in navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženi tnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 00
strani. Trda vez. Cena .................. .75
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
201 strani. Cena ........................1.50
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 123 stran!. Vezano. Cena.. .50 Fčna knjiga s slikami za stavbne obrtnike.
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena .......................... J25
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50
Knjiga je namenjena v prvi vrsti s-a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žcle-zolivarsl vo.
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......
V tej knjiri obuja naš znani potopise«- župnik Lavtižar spotnine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 70!» in 23:: strani. Tr<la vez. Cena SADNO VINO IN SADJEVEC. Spi^:il M. Hum-k
12$ strani. S slikami. Cena ..............
Na vod. kako ga izdelujemo in kako ž njim ra\ namo. da dobimo oku>iio in stanovitno pi-jačo.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SI.OVFN-
S I,O' Mi. ?	1 • • • -.....
- ':. \ i A. ' 'i Y\

SPRETNA KUH VRICA. 24S stran v. z.	1.4j
V	knjigi je nad švststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. »Vna ... -'<» Knjižico je spisal lirof. ilr. Zaiior ter je na-nienjeiia deklicam v starosti Štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena .................25
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Dergauc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
nica in slovar. 205 strani. Cena broš.......1.2.>
Vezano...... 1.50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................1-5°
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani.
Vezano. Cena ..........................
Zbirka pisem, listin in vljg za zasebnike, tr-govee in obrtnike.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; vedezevalna tabela: punktiranje; zastavice.
VOŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .-50
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 strani. Cena ........................ .30
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena .......................... .25
V	prvi knjigi so i>esmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str.
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ZELIŠČA. 62 strani. Cena.......40
V	knjižici najdeš v lejtein redu omenjeno vse. kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1JH>
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
1 lig'jena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI IIIŠI spisal
dr. .losi linear. Cena ............... ......1.23
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. S viiikiuni.
^ i

"GLAS RAROD A"
NEW YORK, MONDAY, MAY 20, 1935
THS LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. JL
Mož v ognjeni peči
»s^Roman iz življenjass=ss=ss:
Za "Glas Naroda" priredil: I. H.
—	Ti si n or (v, — prav. i — Prosim t o, <la so ne razburjaš — taka vznemirjenja mi je zdravnik prepovedal. Kaj ti naj bo ta neumnost! Kar je mojega, je tudi tvoje — in obratno isto. K obratnemu računam tvojo večjo zmožnost za delo, tvojo večjo nadarjenost za vso tehniko in tvojo trgovsko usposobljenost. Proti tebi sem ničla — to som bil še v šoli. Brez tebe sploh ne bi mogel dalje. Kaj pa pravzaprav hočeš? Ločiti se oil mene, ko sva s popolnoma novo tvrdko stopila v javnost * S tvrdko, ki je umetno napačna. Furman & Co. bi bilo prav, kajti jaz sem kvečjemu družabnik — sicer družabnik, ki cvete skrivaj kot vijolica. Toda ti nisi hotel drugače.
—	Ker se na moje ime še vedno obeša neprijetni spomin na nesrečo mojega očeta, — ml vrne Pavel. — Slednjič pa je vseeno, kako ime ima tvrdka. Tudi se ne maram od tebe ločiti. Ravno nasprotno, upam, da bom tvoj dober sodelavec. Kad pa bi videl, da bi ml najinih skupnih dohodkov tebi odpadel delež, ki odgovarja tvoji vloženi glavnici — torej mnogo večji delež, to je samo pravično, kajti moja vloga znaša ničlo.
—	Dovolil sem si že tebi vračunati, tla so tvoje velike zmožnosti mnogo več vredne kot pa prazni mainon, katerega morem vložiti. Kar pa se tiče najinih prejemkov« bi svetoval, da še rajši počakava, kako bodo tekli.
—	Rolf, prav nič ne dvomim, da bova delala dobre kupčije. Seveda se to ne bo zgodilo od danes do jutri. Toda svoje luči ne postavljaj pod žveplo. Na polju kolonialne kemije si še vedno posebno dobro poučen —
—	To ni nikmka primera proti tvoji avtoriteti v preiskavi peči na plin, — pravi Rolf.
—	Torej se med seboj oba prikloniva in vse drugo bova počakala. Res je, da bova delovala na iznajdbah, ali da se skromnejše izrazim, na tehničnih izboljšanjih, kar nam obeta uspeh. Dokler vse to ni dozorelo, se moraya kako preriti. Tega pa se ne bojim. Poskušati morava, da v prvi vrsti dobiva naročila za rudniške in druge stroje in za metalurgijo (ko-vinko vedo). Za potrebno trgovsko propagando bom že skrbel. Osebna je tvoja. Ti si gentleman, jaz sem proletarec. Občuješ v odlični družbi, jaz je sploh nimam, da bi bila imena vredna. T ore j se moreva izbomo izpopolniti.
—	K temu moraš še prid jat i: ti si delaven, jaz sem len. — pravi Rolf, — potem je vse prav. Da, moj dragi bratranec in brat, to je najsramotnejše, da sem le malo uporaben za resno delo. Kar od mene zahtevaš, da se vrtim po salonih in v čakalnicah gospodov niLnstrov, <to bi še šlo. (V pa bi moral dve ure sedeti pri risalni mizi, bi že kašljal kot stara lama, v laboratoriju je pa še slabše. Porabiti me moraš pač tako, ka-koršen sem. Tu zato ti rečem še enkrat: najodločnejše si prepovedujem, da še kdaj pričneš o kakem deležu in kaki vlogi mi sličnih neumnostih. Moja lastnina je tvoja lastnina — razumeš ?
Pavel mu ponudi roko čez mizo.
—	Končano. Hvala ti: ad rem! (k stvari). Vilo bo treba prodati, ne gre drugače. Imeti morava malo potrebne glavnice in gibljivega denarja. Kar se tiče pohištva, bova našla, kar potrebujeva. In dobro bo, ako svoje stanovanje združiva tudi s pisarno. Dolores vzameva s seboj. Kuha še precej dobro.
—	Slabo, — pripomni Rolf.
—	Razvajen si; zadostuje za potrebo. Toda njena zunanjost bi mogla odgnati naše trgovske prijatelje. Imeti morava še služabnika v pisarni.
—	Mladega fanta, — predlaga Rolf. — V livreji, rjava s srebrom, ali zelena z zlatom.
—	Za barve mi ni toliko. To izvrši ti, ker si šef. In kadar sva dodobra ustanovljena —
—	Bova blagoslovila stanovanje.
—	Toda midva sama. S spominskim požirkom — na spomin matere — in z enim kozarcem na naše delo.
Rolf prikima. Nato pa zopet prične pokašljevati, samo kratko, suho, lahko hropeče. Pri tem pa postane še bledejši, vstane, gre okoli mize ter objame Pavla.
—	Ne smeš me zapustiti, — ga prosi.
Globok pomen je tičal v tem bolestnem glasu In Pavel ga razume. Vstane in stisne vroče Rolfove roke.
—	Brat sem ti, oče, mati, — mu pravi. — Iločem ti biti
Stara domovina kliče!
Obiščite deželo svojega rojstva! •
Najhitrejša Pot v Jugoslavijo
Bremen - Europa
Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno
potovanje do Ljubljane •
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki :
DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN
Izborne železniške zveze od . Cher-bourga ali Hamburga
Z;i pojasnila vprašajte agenta ali
lukultitg:.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
57 BROADWAY	NEW YORK
dovoljenje, da jo nekaj pota spremi. Ni imela daleč, hotela j< Še nekaj jesti in sicer v majhni restavraciji v bližini, kamor so hodili samo gledališki ljudje in kjer je vedno našla znance.
Pavel, v katerem se je nenadoma zbudila nežna, še vedno ne poj Mlinoma pojasnjena potreba, naglo z mislit mi preleti vsebino svoje denarnice, se ojunači ter jo povabi na večerjo v hotel Kempinsky. Za to je zadostovalo. Sedaj ga bolj na- 8 tančno pogleda v oči in mogoče si je v sam opre vari domišlja- j la, da je to naglo spoznanje pravzaprav že staro, mogoče jo je zapeljalo tudi upanje na večjo večerjo, kakor pa bi jo dobila v svoji običajni restavraciji, skratka, po kratkem premisleku hvaležno privoli. Nato pa se Pavel celo odloči za avtomobil.
(Dalje prihodnjič.)
BOGENSPERSKI NAPADALEC PRIJET
vse!
Pavel je obljuuil svoji prijateljici Veri, da se bo ob lepem jesenskem popoldnevu peljal ž njo na Wannsee, da bosta kako uro hodila skozi gozd in nato kjerkoli na prostem večerjala.
Slučaj je privedel do poznanstva. Prišlo je tako: v nekem poletnem gledališču so igrali opereto, čije glasbo so hvalili Pavlu. Tako je obiskal predstavo; igra se mu je zdela nizkotna, glasba manj vrtnina, razun v srednjem dejanju, ko glavna igralka x>ojc lepo arijo 44Srce zaljubljenih". Majhna pevka v kostumu napoljske poulične pevke je krasno izvedla. Ni imela obsežnega in še manj izvežbanega glasu, kr pa je bil prijeten; poleg tega je bilo njeno prednašanje zelo uspešno in bila je tudi zelo lepa, črnorjava, živahnih oči v majhnem obražčku, lepo izraščena in gibčna. Vera Legros je bilo njeno ime na usperoclu.
Ko gre Pavel iz gledališča in pred se mrmra melodijo arije in hoče iti peš domov, sreča na uličenm voglu dva vinjena gospoda, ki sta glasno in smeje ogovarjala neko damo in jo odpeljala s seboj. Mlada dama pa se ni brzdala v svoji nevolji, je zmerjala s kovinskim glasom in jeznim izrazom in se je posluževala tudi svojih majhnih pesti, ker je gospoda nista hotela izpustiti. Tedaj pa pristopi Pavel in postane grob in tedaj vinjena gospoda izgineta. Pavel šele sedaj si>ozna v napadeni dami poulično pevko iz operete, ji pogleda v oči ter začuti oni lahni stresljaj telesne prijaznosti, ki zdravega, mladega moža včasih izpreleti tudi samo pri mimogredočem spoznanju z lepo žensko osebnostjo. Odkrije se, ji izreče nekoliko lilinjeno pohvalo' v njeni vlogi, se ji predstavi in jo prosi za
Litija, 1. maja.
Skrivnostni zločin na Bogen-šperku je tako razburil prebivalstvo, kakor le malokateri zločin v zadnjih letih. Že prvi dan, ko so listi poročali o krvavem zločinu, je prišlo na Bo-genšperk mnogo radovednežev. Tako seveda tudi včeraj, posebno ] m še danes, ko mnogi o-brati zarali praznovanja 1. maja niso delali.
Oblasti so nemudoma ukrenili vse potrebno, via zločin pojasnijo. Prvo preiskavo so u-vedli litijski orožniki s komandirjem narednikom Kolomanom Rebernikoin in podnareduikom Tri plat om na čelu. Na kraj zločina pa j<* dospel tudi sodnik litijskega okraj, sodišča dr. »J. Karlovšek. Kazenski sodnik našega s«xlišča Pavlovič je bil namreč isti dan na drugi komisiji na Polnišniku. Tam je bil zaklan, kakor je bilo poročano, mdad kmečki fant, žrtev oglar-jenja in žegnanja. Preiskavo je ore vzel zdaj pristojni sodnik Marin conte Pavlovič.
Ko so bile znane nekatere okolnosti roparskega napada, so storili vrli litijski orožniki vse, da čim prej razkrinkaj« zločinca. Suni je padel na bivšega grajskega sluga in vrtnarja, 18-letnega Leona Zupančiča. Njegovo ime je potrdila tudi Toniažinova, ko se je za hip prebudila po prizadevanju banovinskega zdravnika dr. Ukmarja iz nezavesti. Orožni-ške patrulje so preiskale vse okolico, da bi ga našle. Leon ima namreč bližnje sorodnike v Javorju in na Felič vrhu, ki so v bližini Bogenšperka, ter na Bukovici na Dolenjskem. Kljub vestnemu iskanju pa ga v .teh krajih niso našli. Zvedeli pa so, da so se Leonovi starši preselili nekam v Zagorje; njegov oče in mati, ki sta u-gledna in pošteria zakonca, sta našla zaposlitev pri glažuti v Hrastniku.
Orožniške patrulje so res izsledile bivališče Leonovih staršev. Litijska orožniška patru-Ija pod vodstvom TrLplata je včeraj ponovno odšla v Zagorje, nakar se je zglasjla. v delavskem selišču " Ajmohtliauzu", kaor navivajo domačini to tipično delavsko hišo z značilnimi 5 fasadami.
Medtem ko je bil Leonov o-če na šihtu v Hrastniku, je bila doma njegova mati. Ubožica ni slutila, kaj je storil prejšnji dan njen sin. Mati je bila celo vesela sinovega obiska, 'saj že v delj časa ni bil doma. V kulii-
I	]
ščine kneza AVindischgiaetza I in ima nad njegovimi posestvi v naši banovini glavno nadzorstvo. Prav zaradi dogodkov na graščini je za danes najavljeni prihod Windischgraetzove dru-1 žine, ki se mudi na svojih posestvih v- ('ervenem d umu na < Vhoslovaškem, za nekaj časa odločen. O skrivnostnem zlo-jčinu pa je poslal upravnik i grajskega veleposestva France i Drofenik knezu* izčrpno poro-j čilo.
i Mladi zločinec bo tek-ni pri-i liodnjih dni podrobneje zasli-, šan in ga bodo prepeljali na j Bogenšperk, da bo na mestu o-i pisal svoj zločin, nakar bo so-i očen tudi z Marijo Tomažino-; vo« kadar se ji bo zdravje toliko zboljšalo, da bo mogla sprejeti preiskovalno komisijo, j Za preiskavo se zanima seveda vse. Ljudstvo, ki ji' bilo po prvem poročiln o zagonetnem napadu na Tomaži novo močno razburjeno, ker je mislilo, da gre za roparski napad, se je pomirilo, ko je zvedelo, da gre zgolj za osveto. Danes so Leona prepeljali v litijske sodne :zapore in ga zaprli v samotno celico. Aretiranca so (»rožniki zasliševali v torek in <tudi še včeraj preiskavo so pa zaključili že včeraj dopoldne in ga izročili sreskemu sodišču v Litiji. Ugotovili so, da se njegova priznanja in izpovedi v bistvu ujemajo z zločinom samim.
Stanje napadene Tomaži nove se stalno boljša. Bolnica je nji sta se začela pogovarjati o sicor tu pa tam zmedena, domačih zadevah, nato pa jo(vendar zdravniki upajo, «ta je pregovoril Leon, da sta vrgla j krizo že prestala karte. Mati in sin sta se zatopila v prijetno družabno igro. Kar so se začuli zunaj koraki orožniške patrulje.
Preplašena mati seveda ni >lutila, kaj je privedlo orožnike v hišo. Leon se je zdrznil. Orožnik je vprašal: "Ali ste vi Leon Z	to kričali. Nekateri so zdaj tu.
Ko je fant pritrdil, so ga are- zda-i ta,n od*U iz kroga, stekb
^iiiiiiiiiiiiiHiiUKimiiHiiHtiiiiiiiini»nmnimm»iimnimiiiiitJ
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BTJREATJ III WEST Hth STREET NEW YOBK, H. 1.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
SHIPPING NEWS
MAJA:
Manhattan v Havre -4. Majestic v Cherbourg -~>. (*)iaiii|>];iiii v Havre
ltex v Genoa L'N. Bremen v Kremen
1'crt'iigiiria v C nerlioiirg
JUNIJA:
1. I ji f.-i vet t c v Havre ."». Washington v Havre 7. Niirmamlie v Havre S. Kuropa v Itrciucii
Conte <Ii Savoia v Ceno/ Majestic v Cherbourg hreiiicn v Bremen Itex v Genoa riiaDi]i]aiii v Havre Manhattan v Havre Berengaria v Cherltotire
20. Lafayette rj. Xornmmlh' v Havre Aquitania v Cherbourg
lit* «le France v Havre Majestic v Cherbourg Kuropa v Bremen Conte ili Saviua v Genoa
10. 11.
us.
m.
IX).
i'*;.
ui.
Normandie v Havre A<|iiitania v Cherlwjurg Europa v Bremen
Conte Grande v Geona Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg
He de France v Havre
Conte di Savoia v Genoa
Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg
Chaniplain v Havre
Washington v Havre Normandie v Ilsivre
i::. 14.
13. 11».
•ji;.
DUH VELIKEGA JELENA
Nadaljevanje s .'5. struni.
tirali. Fant se je skušal aretaciji upreti, pa so u:a s pomočjo zagorskih orožnikov uklcnili in odvedli na zagorsko postajo, nakar je bil pripeljan na orožni šk o postajo v Litijo.
Napadalce je bil najprej zaslišan na litijski orožniški postaji. Zaslišal ga je komand i r Rebemik, ki pozna kot domačin vse skrivnosti na bogen-šperskem gradu ter ima največ zaslug, da je krenila preiskava v pravo smer. Leon je prvotno tajil, da 1 >I napadel Toma žinovo. (>1» navzočnosti preiskovalnega sodnika conte Pa-vloviča pa je fant le skušeno priznal zločin in pripomnil, da ga je zapeljala k zločinu le želja po osveti, ker je bil prepričan, da mu je Toniažinova nasprotovala ill da se je zato zvedelo, da so knežne in kneževe obleke izginile iz grajskih so-ban.
Izpovedal pil je tudi, da ni imel sokrivcev in da domačim v Zagorju sploh ni povedal, čemu se je vrnil domov. Njegova prestrašena mati ni zvedela za sinov zločin niti v trenutku aretacije.
Po zločinu nad (»9 let staro gospodinjo Marijo Tomažinovo je hitel fant zabrisati vsako sled. Na dveh krajih je hotel grad zažgati. Da bi v kleti in na podstrešju hitreje gorelo, je prislonil k slami v kleti in h kupu papirja, ki je shranjen v pleteni popotniški košari na podstrešju, tudi sveče; Zanimi-vo pa je, da so sveče dogorele, I dejal: okrog njih se je vnelo le nekaj	1
slame v kleti, na podstrešju pa je zgorel le papir, ki pa ni zajel niti košare. Res sreča v nesreči je bila, da se fantu naka-
v kočo in prinesli ,poln naroč-ij kož. Kože so zmetali pred konja in ne spet vrnili v svoj krog in iznova zaplesali.
Barantačev obraz se je kar svetil v zadovoljstvu. Za konjiča je bil dal dvajset dolarjev, pred njim pa je ležal kup kož, k" so bile vredne več tisoč dolarjev. .Tojinders je moral le poskrbeti, da bodo kože še to noč na barki in da bo pravočasno odrinil, namreč prej, preden >*e bodo divjaki osvestili.
Že več ur so plesali. Zdelo se je, da ne bo konca. Jojin-ders je pa sprevidel, da mu bo težko še kdo kaj prinesel. Koče so bile do <Lna izropane. Iskaje se je oziral okrog.
"Hej, vidva tamle!" Pristopil je k dvema zarjavelima moškima, ki sta ob strani in nista plesala. Bržkone sta bi hi mešanca, ki se le nasmihajo takim obrednim plesom čistokrvnih Indijancev in jili zaničujejo.
"Doibro plačam! IPomagaj-i ta mi spraviti kože na barko!"
Onadva sta odkimala.
"Zakaj pa ne, prokleta psa!" je divje zarentačil Jo-jinders. A <koj ga je mrzlo ^preletelo, zakaj onadva sta mu odgovorila v angleščini:
"Videla sva, da ne bi nič
JULIJA:
Washington v Havre "Sat urn i a v Trst
Kremen v Bremen Champlain v Havre Bex v Genoa Be:angaria v Cherbourg:
NEMČIJA IMA 10.000 AER0PLAN0V
London, Anglija, 17. maja. Lastnik lista "Daily Mail", Lord Rothennere je v zbornici lordov trdil, da ima Nemčija že lO.(MM) vojaških aeroplanov, ki morejo nositi po skoro eno tono razstreljiva.
Rekel je, da je nemško zračno brodovje za Anglijo največja nevarnost, ki ji je še kdaj pretila.
"Dežela se je ustavljala armadi Filipa II., je rekel Lord Rothermeres, — "odvrnila je V)»ad Napoleona, toda ni znano, kako bi uspešno odbila napad iz zraka".
MUZEJ GROZE
vili do tega, da so plesali da-ritveni ples, ki je prepovedan. Drugič, ker širite prazno-na ni posrečila, sicer bi biloiverje> da ljudi izmozgavate. vpepeljeno vse poslopje, ki je Ali kaj pripomnite?" za našo kulturno zgodovino " Zakaj f Jaz, jaz..." je za največjega pomena.	jecljal barantač.
Takoj, ko je čital poročilo o J "Prav," ga je prekinil No-
zjutraj pred potresom in isto zalegla, če bi prišla v uuifor- j c esto tri ure pozneje, celo lese-nii."	j no hišo, ki se je do strehe po-
Jojinders je bil že spoznal greznila v zemljo, zibelko, ki Nolanov glas, preden mu je ta j«* ostala med strašnimi razvalinami z otrokom vred nepo-V imenu postave! Prvič Škodovana, železne električne zato, ker ste Indijance pripra- drogove, 'ki so se prelomili ka-
•lcgodkih na Bogenšperku je inž V. iz Ljubljane odpotoval na Dolenjsko, da se spozna tudi sam z nesrečo, ki je zadela dolenjsko graščino. Inž. V. je namreč zaupnik lastnika gra-
lan. "Ko bo vaš pomočnik povedal ljudem, kako je zdaj s to zadevo, vas (bom uklenil in vas z duhom Velikega Jelena vred odpeljal, 'kamor spadate!"	(IT. TENCH)
kor šibice, cestno železnico, ki jo je s tolklo in zvilo, da je ne spoznaš več, ljudi, ki jili je u-ničila katastrofa v trenutku... Poleg tega je razstavljen tudi statistični material o velikih potresih, ki so Japonsko obiskali v zadnjih letih. Vsak nov potres skrbi za pomnožitev razstavljenih -predmetov in tudi zadnji še nepreboljeni na Formozi dobi svoje mesto. — Obisk tega muzeja ni za ljudi, k: imajo slabe živce.,.
V eni izmed tihih ulic .Toko- I liame se dviga muzej, kakršnemu ni para na svetil.
L. 1923. je strašen potres 1 nekoliko minutah spremeni. Jokohamo in Tokijo v kup razvalin in ko se zabrisali nekoliki) s4edov:i strašnega razdejanja, so mu zgradili v spomin to hišo groze. V muzeju vidiš, kako so potniki, ki so poskaka-li z velikih parnikov v pristanišču na kopno izginjali pred očmi ljudi v zemeljske razpoke, kako se je sesul velik hotel vase in p-»kopal vse svoje prebivali*«' pod seboj, cesto ob 9.
V A 2 N O ZA
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno d$ kdaj imate plačano naročnina Prt
'a številka pomeni mesec, dru-na dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo. stati za Novo leto in ker bi želeti, <la nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato
Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih iment so tiskana z debelimi črkamL ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na> ših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob LaoflUa
COLORADO: Pueblo, Peter Collg, A. Saftlfl Walsenhurg, ML J. Bajuk
INDIANA: Indianapolis, Louis Baulcb
ILLINOIS: Chicago, J. BevClf, J. Lnknntch Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcer* in Illinois)
JoIIet, Mary Bambicb, Joseph 1r# vat
La Salle. J. Spelich Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Jože Zelene
KANSAS: CJiranl, Agnes Mofnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltziniller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Čeme (za Penna„ W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA: Chisholm. *"rank Gonže Ely, Jos. j. Peshel-E%eleth, Louis Gou2e Gilliert, Louis Vessel Hibhin^. John PovSe Virginia., Frank Hrvatlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Pun fan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Govranda. Karl Strnisha Little Falls, Fraok Masla
OHIO: Barber ton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob ResnU. John Slapnlk Girard. Anton Xupode Lorain. Louis Balant, John ^Tunj' še
Warren, Mrs. E Racbar Youngstown. Anton Klkelj
OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Broaghton, Anton Tpa\ec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Brezove« Export, Louis Snpantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Joiinstown, John Polants Kfayn, Ant. TauielJ Lazerne, Frank Balloch Manor, Frank Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joaenh Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West AIlls. Prank Skok
Sheboygan, Joseph Kakei
Wyoming :
Bock Springs, Louis Tmnehar Diamond vine, Joe Rollch
Vsak zastopnik It** potrdilo a to, katera Je prejel, riifipnln njt ken tople prlpereCaM*.
UPRAVA "GLA3 NARODA"