Uredništvo:
Sehillerjeva cesta Stev. 3,
dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI

NEVN1K
Upra vništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25•— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «"■'<» mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se poSilja vnaprej. Za oglase (lnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 88.
Telefonska številka 65.
Cel!©, v sredo, 20. aprila 1910.
Čekovni račun <8.817.
Leto II.
Profesor Masaryk o neoslavizmu.
Pred nekaj dnevi smo poročali med brzojavkami. da je imel dopisnik »Kuriera Warszawskega« pogovor s prof. Masarjkom, ki se je mudil takrat zaradi predštudij za svoje novo delo o ruski revoluciji od Dostojevskega do Gorkega v Varšavi. Dasi se ne strinjamo v tej zadevi s profesorjem Masary-kom, podajemo vendar tu njegove nazore o neoslavizmu, kakor jih je podal »Kurier Warsz.«. Profesor Masaryk je rekel med drugim:
Nisem se hotel mešati v novoslovansko gibanje, ker si celo reč drugače predstavljam. Neoslavi-zem v svoji sedanji obliki in po svojih sedanjih pred-staviteljih in zastopnikih ne more spolniti nanj stavljenih nad. Ne verujem namreč, da bi se dale vse slovanske politične stranke brez razlike programov pridobiti za to gibanje. Skupno morejo samo take stranke delovati, ki so si blizu po svojih idejah in ciljih. Mogel bi za svojo osebo sodelovati z naprednimi slovanskim življi na temelju trdno določenega programa — ali z rusko reakcijo je sodelovanje nemogoče. Slovanska vzajemnost obstoji danes žali-bog na vzajemnem nepoznanju razmer. Ni mogoče delovati z ljudmi, kateri so prišli iz Rusije in ne poznajo niti ruskih, niti poljskih, niti čeških, še manj pa zamotanih razmer poljsko-rusinskih. Tako delo ni realno, in jaz sem, veste, realist. S takimi slovanskimi politiki je možno govoriti le na banketih. Hotel sem v Pragi govoriti o najvažnejšem slovanskem vprašanju — to je vprašanje poljsko-rusko. Reklo se mi je, da se o tem v Pragi ne govori. Zakaj pa so potem prišli Poljaki in Rusi tje? Oni morejo vendar le govoriti o svojih lastnih zadevah.
Rekli so mi, da se ne sme govoriti o politiki, pač pa o gospodarskih zadevah. Ustanovimo slovansko banko na Balkanu! Toda balkanske gospodarske zadeve se ne tičejo samo balkanskih Slovanov. Za tako diskusijo bi se živo zanimali tudi Nemci, Francozi, Angleži, Italjani. Take stvari ni mogoče ustanoviti tajno. Ali imamo dovolj kapitala za boj proti nemškemu in angleškemu? Ali dovoljuje današnji finančni položaj Rusije organizacijo velikega kapitala na Balkanu?
Čehi imajo gotovo veliko industrijo in zelo razvito gospodarsko življenje; morajo si iskati novih tržišč za svoje izdelke. Pa kaj ko drugi činitelji določujejo trgovinske pogodbe in eolnine? Dežele, ki imajo agrarni značaj, morejo nam prodajati in od nas kupovati; mi moremo imeti pri njih velike finančne interese — a to velja pred vs'em za agrarne dežele v avstroogerski državi: slovanski jug in Galicijo. Konkretni cilj slovanske politike je zato danes au-stroslavizem. K temu nas navajajo zemljepisne, trgovinske, gospodarske in politične razmere mnogih
slovanskih narodov, stanujočih v Avstriji. Pri energičnem delu je mogoče doseči pri tem lepe uspehe na gospodarskem polju — morda tudi politične v okvirju črnožoltih mej. Kar se tiče Rusije in Poljske, poznam za zbližanje samo jedno sredstvo: pravično ustavo. Rusija potrebuje ustavo tudi za to, da reši lastno rusko ljudstvo iz bede; zato moramo Cehi podpirati rusko gibanje za svobodo. Samo tako bi morali za novoslavizem delovati... Ali novoslavizem, ki dela z reakcijonarno vlado na Ruskem, nasprotuje samemu sebi.
Kar se tiče sofijskega shoda, se bojim, da ga bodo le ovirali poslednji obiski balkanskih kraljev v Petrogradu. Zlasti bi nasprotovala bolgarska vlada, ako bi se preodkrito govorilo za svobodo in ustavo na Ruskem. Zato ne pričakujem od njega praktičnih uspehov. Iz razposlanega programa vidim, da so na dnevnem redu tudi vprašanja, o katerih bi bilo možno govoriti. N. pr. o ustanovitvi slovanskega časopisa. Govoril sem o tem že v Pragi. Gre se za podobno reč, kakor je angleški Athenaeum ali Deutsche Litteraturzeitung, kateri bi nudil celotni pregled razvoja slovanskih narodov. Ali za to bi trebalo sodelovanja mnogih ljudi.
Neoslavizem s češke in poljske strani mora upli-vati na Evropo in si iskati simpatij širokih krogov v Evropi. Zagrebški proces je pridobil Srbom in Hrvatom simpatije celega kulturnega sveta. Neoslavizem, ki se bode živo zavzel za napredek, svobodo in pro-sveto, si bode kmalu pridobil simpatije cele Evrope.
Politična kronika.
ODGOVOR NA DR. KUKOVCEVA IZVAJANJA V GORNJEM GRADU.
Graška »Tgp.« odgovarja sinoči na dr. Kukov-čeva izvajanja glede konca slovenske obstrukcije na gornjegrajskem shodu. List pravi, da se še sicer doslej niso vršila nobena oficijelna pogajanja, pač pa da je štaj. namestnik CIary že v dogovoru (s slovenskimi klerikalci in nemškimi nacijonalci) ln da bode vodil tudi nadaljna pogajanja. List tudi priznava kasneje, da se misli Slovencem v odkupnino za ustav-ljenje obstrukcije le umakniti Wastianov predlog glede deželnega šolskega sveta. — Za danes pribi-jemo torej sledeče: Tagesp. sama priznava, da so se doslej za hrbtom slovenske javnosti in brez vsakih direktiv od strani volllcev in celo odbora vladajoče slov. politične stranke Klerikalni voditelji pogajali v Gradcu. »Oficijelna« pogajanja in drugi izgovori Tgp. kažejo samo, da je premirje že gotovo... Sedaj imajo besedo še klerikalni politični poštenjaki. Slovenska politična javnost je zelo radovedna, kaj imajo povedati v zagovor za svojo lahkomiselno in izdajalsko politiko.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA. SLUŽBENA PRAGMATIKA. — DALMATINSKA ŽELEZNICA.
V včerajšnji seji državnega zbora se je nadaljevalo prvo čitanje službene pragmatike za državno uradništvo. Iz izvajanj dosedanjih govornikov (izmed slovenskih poslancev se še ni nikdo oglasil) se že vidi, da se bode zlasti bil boj za koalicijsko svobodo državnega uradništva. Kake nazore ima o tem minister za notranje zadeve, Haerdtl, kaže sledeči pasus iz njegovega včerajšnjega govora: »Kar se tiče koalicijske in organizacijske svobode, ni vlada nikoli ovirala osebne svobode, vendar pa se mora uradnik s svojimi željami in pritožbami obrniti naravnost na svojega predstojnika ... Niti misliti si ne morem, da bi uradnik sodeloval pri kakem (stanovskem) društvu, ki nima nobenega drugega namena ko izpodkopavati disciplino ...« Treba je samo pomisliti, kake posledice bi imela nova postava za slovansko uradništvo v stanovskem in narodnem oziru, ako bi ostal dosedanji sistem v veljavi! Dolžnost ie vseh slovenskih poslancev, priboriti našemu uradnl-štvu proste roke, kajti nemško bo jih itak imelo! — V razpravi o nujnem predlogu glede dalmatinske železnice je povedal minister Wrba, da se vrše na avstrijskih tleh preddela, na ogersko vlado pa da bode energično vplival sam in pa potom vojne uprave ... Slaba tolažba! Nekaj upa na uspeh bode nedvomno, ako še povzdigneta kranjski deželni odbor in dr. Šusteršič svojo mogočno besedo — teh dveh se v Budimpešti najbolj boje!
IZ »ZVEZE JUŽNIH SLOVANOV.
»Zveza južnih Slovanov« je imela včeraj pod predsedstvom g. dr. Ploja klubovo sejo, katere so se udeležili tudi nekdanji klubovi disidenti dr. Ivčevič, Biankini, Perič in dvorni svetnik Vukovič. O seji se je izdal sledeči komunike: Zveza južnih Slovanov se je ukvarjala danes s predlogom Slov. kluba glede ožje organizacije jugoslovanskih poslancev in ie izvolila peteročlanski pododbor, kateri se bode pogajal s Slovenskim klubom glede temelja nove jugoslov. organizacije v parlamentu. Zveza je nadalje sklenila vzdržati Vukovičev nujni predlog glede dalmatinskih železnic in zahtevati hitro rešitev vprašanja glede rcciprocitete izpitov na zagrebškem vseučilišču. Dv. sv. dr. Ploju se je naročilo predlagati v Slovanski jednoti primerne odredbe glede določitve narodnosti pri bodočem ljudskem štetju.
obisk cesarja franca jožefa v bosni in hercegovini?
Na Dunaju se govori, da namerava letos naš cesar potovati v Bosno in Hercegovino in sicer 6. julija, pred poletnim bivanjem v Ischlu. Obiskal bi Sarajevo, Mostar, Jajce, Dubrovnik in še nekatere zna-
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin Vejvara.	10
Češki spisal Ignat Herrmann. — z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Hvala bogu — šum, ki je nastal vsled vreditve parov za ples, govor, smeh sosedov, ploskanje glavnega reditelja in njegov klic »pozor, prosim!« vse to je Vejvaru razpršilo skoro polovico njegovega strahu. In ko je klavir zadonel za prvo figuro, ko so za-zveneli prvi takti smešno grozečega počasnega valčka »Počakaj, povem, da si me vabil ...« — je gospod Vejvara stisnil skoro nehote roko Pepičino, bil bi od veselja zavriskal, ko je začutil — ali se mu je tako zdelo? — da se je ta stisk ponovil, sicer slabše, ampak zato toliko nežnejše. In ko je klavir pel »po poti poljub ...« tu je bil gospod Vejvara že zagotovljen, da zapiše današnji večer, današnjo noč v imenik »najkrasnejših trenotkov v svojem življenju.« Žalibog, ni računal na vado Usode in na spletke Slučaja.
Zazveneli so takti »dimnikarja« — začetek drugega oddelka — ko je gospod Vejvara zagledal, da se je njegova plesalka pri obratu nasmehnila nekomu v smeri proti vhodu. Četvorka, v kateri sta plesala Vejvara in Pepica, je bila skoro pri pregrinjalu. Pogledal je tja in zapazil gospoda Hupnerja — častnega člana Nageljev — tega starega bojevnika na bojnem plesnem polju, in poleg njega starejšega gospoda z "obilnim životom, ki je gledal dobrodušno in šaljivo na ta ples.
Gospodična Pepica je razumela pogled svojega kavalirja in zašepetala edino besedico: »Oče!«
Tam je stal oče Kondelik. Pripeljal ga je gospod Hupner, ki je imel gori v zabavnem klubu nek važen shod zaradi burke, katerega je odpravil »s hitrostjo bliska«, kakor je navadno rekel — ni trajal niti dve uri — in je hitel, da bi s svojo prisotnostjo pridal večji lesk nageljskemu večeru. Srečal je v besedni dvorani gospoda Kondelika, slišal je od njega, da je hčer Pepica doli pri tej »bedariji« in prisilil starega gospoda, da je šel z njim gledat to neumnost. »Za trenotek, gospod oče!« In mojster Kondelik se je vdal. Ples je bil v pravem teku, ko sta vstopila in obstala pod »baldahinom«, kakor je ošabno imenoval gospod Hupner zaveso in zagledala sta se v tok plešočih. Gospod Hupner je pregledoval pare kakor general, ki manevrira armadne zbore; oči so se mu iskrile, vsaka žilica mu je igrala na obrazu. Bil je tak, kot da bi hotel skočiti v te valove, iztrgati nekateremu plesalcu njegovo družico in plesati besedo sam do konca. Plesna strast je bila v njem takore-koč vtelesnjena.
Temu nasproti pa je gledal mojster Kondelik na ples mirno in njegovo obličje je pokrival izraz vidne zadovoljnosti, da »ima te-le stvari že davno za seboj.«
Ko je rekla gospodična Pepica »oče«, so počivale oči mojstrove ravno na vitezu njene hčere in Vejvara se je spoštljivo priklonil. V tem trenotku ga je preletel čuden čut. Glej, oče mladenke, ki se mu je na prvi pogled tako priljubila! Mater je že poznal, mati je prijazna, vljudna gospa! Kakšen je oče? Ali počaka tu celo besedo? Ali bo Vejvaru privoščeno. da mu izkaže svoje spoštovanje? Ali ga bo oče vljudno sprejel? Zakaj Vejvara je čutil, da mu še nikdar
ob kateremkoli dekletu ni bilo tako čudovito prijetno, kakor ob gospodični Pepici. In bil je hvaležen, da se gospod Hupner pozna s tem očetom. Gospod Hupner je bil Vejvarov- prijatelj — bil je prijatelj celega sveta, tikal se je s tisoči ljudmi — gospod Hupner mu mora o tej rodbini povedati, mora mu reči vse, kar ve o očetu, o materi in — o gospodični...
Vejvera je napel prsa in je plesal z vso resnostjo, pa tudi z vsem ognjem, da bi napravil na očeta svoje ljubeznjive plesalke najboljši vtis. In ko so se sedaj obračali, je zaslišal Vejvara gospoda Kondelika govoriti. Bil je to prijazen, nekako vesel glas. Ampak pravil je neko čudno stvar.
»Le vedel bi rad — je govoril mojster Kondelik in se je sklonil k gospodu Hupnerju — samo vedel bi rad, zakaj pleše ta gospod v g a 1 o š a h?«
Mojster Kondelik je govoril precej glasno, vendar je mislil, da govori samo gospodu Hupnerju, da njegove besede ogluši piano in cepot plešočih. Vendar pa so prodrle dalje kot h gospodu Hupnerju, zakaj nekoliko plesalcev se je ozrlo. In Vejvara se je na tihem nasmejal. Kdo pa pleše v galošah? K d o bi bil tako neroden — in k d o bi tega ne čutil ... Njegove oči so se ozrle na njegove lastne noge — in v žilah gospoda Vejvare se je strdila kri.
Nesrečne galoše so bile na n j e g o v i h nogah!
Ko je prvič vstopil v Kaskov salon in hitel, da bi ne zamudil prvega valčka, je pozabil kakor na smrt, da je v galošah, ki jih je obul čez nove lakirane čevlje za vsak slučaj. Vdrl je z njimi v dvorano, prijel se je Pepice, preplesal valček, polko, nastopil k besedi — a na galoše se ni več spomnil. Nikdo ga ni na nje spomnil. Nikdo ga ni opozoril — in ako jih je opazil nekdo izmed Nageljev, mogoče, da jih je na njem pustil vsled hudobnosti, šale. Saj se mu je zde-

menitejše kraje. Z ozirom na visoko starost vladarjevo in težavno potovanje, pa poučeni krogi zelo dvomijo o resničnosti teh govoric. Cesar je le enkrat stopil za par minut na bosanska tla in to v bližini Bosanskega Broda, kjer spominja skromen spominski kamen na ta dogodek.
Dopisi.
S loveusko gledališče v Mariboru. »Martin Krpan«, narodna igra v petih dejanjih. Spisal Franc
Govekar. Glasbo zložil Gustav Adolf Ciner. V davnih časih, ko so še cvetele pravljice, je živel na Vrhu pri Sv. Trojici na Notranjskem močan človek. Martin Krpan po imenu. In ravno tedaj je prišel v prestolnico Janeza V., cesarja deveterih dežela, hud in silen človek, Brdavs, katerega ni zmogel nikdo pod solncem. Veliko vojakov in gospode je že pobil in sam cesarjev sin je obležal mrtev. Tedaj se spomnijo, da daleč tam, v majhni deželici, kjer biva krepak in čvrst narod, živi sin tega naroda, Martin Krpan, kot najsilnejši in najmočnejši. Martin Krpan je bil sedaj edino upanje casarja. Pošljejo ponj in cesar se ni varal v tem možu, kakor se je varal pri drugih. Martin Krpan je pobil Brdavsa in rešil cesarja in državo. — Vsakdo izmed nas pozna že izza ljudske šole Levstikovega »Martina Krpana«, ki je dal podlago pisatelju igre istega imena. Z njo je slovensko gledališče v Mariboru zaključilo sezono in reči moram, da jo le zaključilo častno. Pred razprodano dvorano, kjer je tičala glava pri glavi, so naši diletanti dali svoje najboljše, kar so premogli in slehern od mnogobrojnega občinstva je odhajal zadovoljen. Režiser ljubljanskega gledališča, g. Verovšek, ki je insceniral prvega >• Martina Krpana«, je bil sprejet s takim aplavzom, da dolgo ni mogel priti do besede. Njegov nastop, njegove kretnje so kazale proslulega umetnika. V trenotku si je pridobil srca gledalcev, kateri so mu pri vsaki priliki navdušeno ploskali. Njegov krasni smeh je bil nekaj nenavadnega G. Verovšek sme biti na uspeh svojega gostovanja v slovenskem Mariboru ponosen, kakor smo mi ponosni nanj. Vrli diletanti, ki so hoteli v slovo za letos podati obiskovalcem slovenskega gledališča domačo, slovensko igro, so volili »Martina Krpana«. Vedeli so, da lahko ta igra. ako se ji ne da pravi kolorit, pogori, ker je zelo dolgočasna in mnogobrojno osobje deli pozornost občinstva. So v igri mesta, polna navdušenih besed, ko se govori o slovenskem narodu, ko pokaže cesarica svoji hčeri Nežiko: »Glej to je slovensko dekle«, ko pripoveduje Vladimir o majhni deželici, o njeni lepoti, o njenem ljudstvu. A vsa ta mesta ne pridejo ,do prave veljave, ako jim ne da igralec pravega leska. Vse ono izrazito in pomembno dejanje bi zginilo med drugim, ako bi mu igralec sam ne vlil življenja, tembolj, ker je uloga Andrejeva videti na nekaterih mestih vetrnjaška in ne odgovarja prinčeve-mu značaju, ker mu je v nekem prizoru pri srcu bolj lastna sreča, kakor sreča narodova.In ravno ža to vse priznanje našim diletantom. Igrali so nad kri-ko. Slehern je bil na svojem mestu in kritik je res. v zadregi, komu bi dal prvenstvo. Vsi do zadnjega, od majestetične cesarice Katarine . (gdč. Posebova), nežne princese Jerice (gdč. St.), ljubke Nežike (gdč. Zinka), do matere Krpanove (ga. Planinšekova) in pažetov in odalisk, od cesarja Janeza V., princa Andreja (g. Majer), kancelarja Vladimira (g. Stg.), do tihotapcev, mejačev in vojakov Brdavsovih z njim na čelu (g. Pajnhart), so igrali izborno. Največ smeha so vzbujali ministri (gg. Medved, dr. H., Berhč, Weixl), ki so bil pravi karakteristični tipi.
Tu se je pokazal zlasti vrli in vstrajni naš režiser, g. Medved v vseh svojih vrlinah in spretnostih.
' Orkester »Glasbenega društva« pod vodstvom g. K. je igral med odmori mične komade in melodram v prvem dejanju s pesmijo »Slovenec sem« je divno pjul po dvorani in ganil srca občinstva.
Bil je to res pravi večer lepote in užitka, —g.
lo. da so počivale oči nekaterih pred nekaj časom na' njem tako čudno in kakor s tajnim nasmehom.
Zalibog, Vejvara ni imel tega svojstva, da bi to spremenil in obrnil v šalo, kakor bi morda bili storili ostali. Vsa kri se je v njem sesedla in še-le sedaj je čutil, kako ga galoše tišče, kako ima na nogah cente. Domišljeval si je, da je to grozna blamaza, bil je neznansko osramočen in čudno, da ni zgubil premisleka. Rad bi bil spravil noge in mešal je vse o-stale figure tako, da je skoro popolnoma razbil svojo četvorko. Ko bi bil mogel vtakniti noge v žep! Ko bi bilo konec besede! Ko bi naglo ugasnile vse luči, da bi mogel zbežati, še predno bo cela stvar očitna vsej skupščini. Vroč pot ga je polil, a zopet ga je zeblo po hrbtu. In sedaj se mu je zdelo, da so se tudi oči gospodične Pepice k podlagi in da so tam našle nekaj kar se še ni videlo in slišalo — njegov okras — v kakeršnem morda še ni nihče in nikoli
plesal...	„ .
Kako se je končala ta najnesrečnejsa izmed vseh besed, tega se ni Vejvara nikdar spomnil. Kako je pripeljal gospodično Pepico k materi, kako se je priporočil, vse mu je ušlo iz glave za vselej. Pozneje je imel samo nejasno slutnjo, kako se je priplazil poleg stene v garderobo, kako je zgrabil zimsko suknjo, kako se je kakor tat privlekel z njo skozi skupine v predsobi k vratom, kako se je oblekel v salonu — in kako je hitel domov, z občutkom neizrečene sramote in .5 trpkim očitanjem napram hudobni Usodi, ki je s to smešno vado pobila vse upe, ki so začeli v njem poganjati ob strani gospodične Pepice.
»Konec, vsega konec!« je stokalo v njem žalostno. »Tako smešnega si se pokazal, da ne moreš nikdar na noben način popraviti ...!«
Štajerske novice.
a Sestanek članov izvršev. odbora Narodne stranke se vrši v četrtek ob pol dveh popoldne v prostorih ..Zveze narodnih društev" v Rotovški ulici št. 12, I. nadstropje. Vsi člani so vljudno vabljeni.
a Lenarški In trojiški nemškutarji v pravi luči. Dne 1. avgusta 1909 so se vršile volitve 15 delavskih delegatov ter 8 zastopnikov delodajalcev za občni zbor okrajne bolniške blagajne pri Št. Lenartu. Vodili so te volitve neizogibni „nemški" velikani, kakor Sedminek, Heiter, Kirbiš in Golob. Proti pričakovanju so se udeležili tudi slovenski upravičenci teh volitev in prišlo jih je kar za deset več, kakor je bilo oddanih nemških glasov. Kljub temu je razglasila „ehrenfest" nem-škutarska komisija, da je nemška lista prodrla, slovenska pa propadla. Neverjetno je namreč, kako so se upali ti gospodje očitno goljufati. Razburjenje med priprostimi slovenskimi volilci je postalo vsled tega slepa, stva tako veliko, da so se takoj obrnili do g. dr. Milan Goriška, ki je vložil proti temu nečuvenemu postopanju primerno pritožbo na c. kr. okrajno, glavarstvo v Mariboru. O tej pritožbi je odločilo glavarstvo z odlokom z dne Si. aprila 1910 št. 37.278/09 sledeče: Vsled podane pritožbe razveljavi glavarstvo v smislu postave z dne 30. marca 1888 d. z. št. 33 v izvrševanju svoje nadzorujoče oblasti volitve z dne 1. avgusta 1909 ter odredi nove volitve in to radi tega, ker je podala preskušnja skrutinija bistveno drugi izid kakor je to blagajna sama najšla. Z drugimi besedami, da so gospodje skrutinija goljufali pri izvrševanju svojega javnega posla. Tukaj vidimo zopet enkrat v pravi luči one poštenjake, ki se usiljujejo kot voditelji slov. ljudstvu. C. kr. državno pravdništvo pa opozarjamo na ta slučaj ter vprašamo, če je pri javnih volitvah v okrajno bolniško blagajno dovoljeno goljufati, kakor se je to zgodilo v tem slučaju?
a Kaj je z občinskimi volitvami pri Sv. Lenartu ! Nič manj kot šest let je že, kar so se vršile zadnje volitve v takajšnji občinski zastop, skoraj štiri leta so že, kar je izvolitev sedanjih obč. odbornikov namestnija potrdila, a vedno se še nič ne gane za nove volitve. Kaj je temu krivo ? V enem razredu dozdevno ne „štima" nemškim tržanom in zato raje čakajo — in žnjimi tudi slavno okrajno glavarstvo v Mariboru. Upamo, da bode imela vložena pritožba kmalu povoljni uspeh, sicer bi se malo dalje potrndili.
c t Hrastniku sta se poročila gdč. Lojzka Pintarjeva ter s. Franc Šentjurc, paznik pri ru-dokopu. Častitamo!
a Iz Hrastnika. Preiskava zoper člane našega in trboveljskega „Sokola", češ, da so naložili na železnico kamenje, je ustavljena, ker se nikomur ni moglo dokazati niti za las krivde. Mi smo takrat pisali, da je mogoče, da so nemškutarji sami storili to, da bi obrnili nase pozornost in ta misel nam je sedaj še bolj utrjena. Radovedni smo pa, ali bosta sedaj „Deutsche Wacht" in „Štajerc" poravnala krivdo, ki sta jo storila sokolom očitajoč jim tako hudodelstvo in da sta jih nazivala barabe, pijance in razbojnike. Pa, kakor čujemo, se bo ost sedaj itak obrnila. — Obravnava zoper hrastniške gospode „turnarje", ki so obmetavali prejšnjo nedeljo pet članov hrastniškega sokola s kamenji ter tudi ustrelili bo v petek dopoldne v Laškem trgu. Obravnavo bomo natanko zasledovali.
Dolski lov, ki so ga imeli doslej hrastniški nemškutarji in z njimi zvezanih par dolskih klerikalcev za 80 K, je izdražbal v petek-g. Ferd. Roš v Hrastniku za 321 K. Lovski blagor!
Iz Griž. Južnoštajersko hmeljarsko društvo je priredilo dne 17. t. m. v naši šoli poučni shod, katerega se je udeležilo nad 14 hmeljarjev. Razpravljanje o rezi hmelja, o gnojenju in selekcijoniranju je trajalo od pol 4. do 6. Dne 1. t. m. priredi društvo poučni shod v Št. Pavlu pri Preboldu.
Razpisano je v Skalah pri Velenju def. ozir. pro-viz. mesto učitelja. Prošnje do 15. maja na krajni šolski svet.
Iz Št. Jurja ob J. ž. 15. aprila po noči se je zgodila strašna nesreča. Zlobna roka je iz nizkotnega maščevanja zažgala domovje pos. Mikole na Gro-belnem. V vetrovni noči mu je ogenj uničil razen goveje živine doslovno vse: celo domovje do tal, živila, obleko, denar, rešili so le golo življenje. Prej dobro situiran posestnik, je danes popolnoma uničen, s svojo obiteljo, šestimi otroci, v največji bedi, brez hrane, brez domovja. Hitra pomoč je silno potrebna! Obračamo se na dobra, usmiljena srca z nujno prošnjo, da svojemu bližnjemu v tej kruti nezgodi priskočimo na pomoč, kakor hitro mogoče, kajti dvakrat da, kdor hitro da! V naglici smo sklicali sestanek soobčanov, sestavili odbor s 5 člani, da ukrene
vse potrebno. Medsebojno se je koj ?bralo 66 K za prvo silo ponesrečencev. Po trgu poslana nabiralna pola bode pa gotovo tudi prinesla nekijf Pa tudi do drugih dobrih src se obračamo tem potom z iskreno prošnjo: pomagajte sirotam z živili, obleko* lesom, krmo, kar sprejema odbornik Ivan Breznik v gost. R. Dobovišeka, — denarne prispevke pa A. Recelj. Vso slov. javnost s časopisjem pa prosimo Sopomoči
v	nabiranju in objavljenju darov. Pomožni odbor v Št. Jurju ob J. ž. Dr. Ipavic, Zličar, Recelj,. Čretnik, Breznik.
Iz Šmarja pri Jelšah. »Mica Kovaqqy,a.4j. se je pojavila na dan okoliške občinske volitve v Skaleto-
vi	gostilni v osebi tukajšnjega kaplana Sinkbta. Na-ročeval je prav pridno za katoliške volilce "' pijačo, sam pil, in ker je bil brez cvenka, ni seveda nič plačal. »Naročeval in pil bi še vsak hudič, plačal pa nič.« Kaj ne, g. Sinko?
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. V Koflerjevo klet v Vinskem vrhu je hodil sosedni viničar 'Vrabl. S ponarejenim ključem je prišel v klet in prav pridno pretakal dobrega muškat-silvanca. Tudi svojim prijateljem je privoščil in jih vabil k sebi na dobro kapljico. Vedno pa mu ni bila sreča mila, ker nekoč je pozabil ponarejeni ključ v neki škatlji v stiskalnici. Gospodar kleti je našel ključ in orožniki so preprečili nadaljno obiskovanje pivnice.
Ali je kaj resnice na tem? V Račah in okdffči se govori, da namerava nemški Schulverein tam sezidati zasebno šolo ponemčevalnico. Opozarjamo me-rodajne kroge na te govorice.
Bralno društvo Edinost v Središču je izročilo blagajničarki C. M. podružnice za Središče in okolico od dohodkov gled. predstave »Moč uniforme« 10 kron. Da bi se uniforma prav često ponašala s tako pomočjo v prid naše dične družbe, to dal Bog!
Zveza slovenske napredne mladine in Ciril-Me-todova podružnica za Središče in okolico priredite v nedeljo dne 24. t. m.predavanje o že napovedani snovi. Predava g. I. Prekoršek, pot. učit. Ciril-Meto-ve družbe. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Prosi se za mnogobrojno udeležbo. Somišljeniki od Bol-fenka, pridite mnogobrojno, da pokažemo, da še ne spimo in da naše organizacije napredujejo.
Iz Vučjevasi na Murskem polju. Tukaj se je pred kratkim definitivno ustanovila podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske, ki je bila živo potrebna. V njeno okrožje spadajo kraji: Vučjavas, BučečcSvci, Hrastje, Murščak, Zasadi, Dobrava, Staranovavas, Bunčani in Iljaševci. Čast gre tukajšnjim kmetovalcem, da je pristopilo v par dneh 98 udov! Od 20. februarja do 20. marca je poslovala podružnica provi-zorično — toda z vsemi pravicami. Na ustanovnem občnem zboru je namesto obolelega potov, učitelja g. Pirstingerja govoril o namenu in koristih ;c£fkr. kmetijske družbe in njenih podružnic domači naduči-telj g. Cvetko; vrhtega je pogovoril nekotera važna vprašanja iz kmetijske stroke. Volitve so podale naslednji izid: naduč. Cvetko, načelnik; Knaflič, Slavič Anton, Osterc Franc. Osterc Anton, Štuhec Alojz, Zemljič Franc, Bohanec Franc in Sterniša Jakob, odborniki. V znamenju sloge, stanovske ljubezni in medsebojnega zaupanja naj mlada podružnica vrlo napreduje!	- » 1
V Hočah pod Mariborom se je ustanovila podružnica — nemškega Schulvereina. število članov znaša po poročilu M. Z. že nad 50. Nemci izrabljajo nasprotovanje nekaterih domačinov napram kaplanu Kranjcu — za se.
Dramatično društvo v Mariboru. Zabavni večer, ki je bil napovedan na 4. majnika, se vrši že v soboto 23. aprila 1.1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani, na kar slavno občinstvo še enkrat opozarjamo. Ker se razven burke »Izposojena soproga« na vsporedu tudi glasbene in pevske točke, se nam obeta lepa domača zabava. Po vsporedu je ples, pri katerem svira godba na lok. Vstopnina 1 K. Posebna vabila šč ne razpošiljajo. Ker so letos naše vrle diletantke in diletanti res delovali z redko in neumorno požrtvovalnostjo, gotovo zaslužijo, da si. občinstvo poseti ta večer, ki se priredi v čast tem našim neutrudljivim narodnim delavcem.
Drobne novice. V nekem tukajšnjem hotelu je ukradel neznani tujec nekemu potniku s klobuki jed-ne hlače in čevlje v skupni vrednosti 52 K. Stanoval je visavis od njega in se je odpeljal z ukradenim blagom, ne da bi za drugo noč, kar je spal v hotelu, plačal stanarino. Škodo so okradenemu v hotelu povrnili. _ V stalen pokoj je stopil poštni oficijal Al. Go-vek v Gradcu. — Zginil je 60-letni mizarski mojster I. Breznik iz Ruš. Mogoče je v pijanosti padel v Dravo.
Svarimo pred prodajalci srečk, ki ravno sedaj na spomlad radi nadlegujejo ljudi. Prodajajo namreč največkrat pri nas v Avstriji prepovedane srečke.
Iz porotne dvorane. Včeraj se je v Celju vršila zadnja porotna obravnava tega zasedanja. Predsedoval je dvorni svetnik pl. Wurmser. — Med 18 let starim posestniškim sinom Antonom Preskerjem iz Pavlove vasi in Ivanom Kovačičem iz Osredka je obstajalo že dalje časa sovraštvo, ker je bil poslednji ljubosumen na prvega, vsled česar je Preskerja večkrat pognal iz Osredka in ga še navrh natepel. Dne 28. marca je Kovačič v neki krčmi v Osredku udaril Preskerja brez povoda za uho, na kar se je ta odstranil s svojim očetom, bratom in še nekim Pavlovaščanom. Vendar se je pa četvotica hitro vrnila. V gostilni je Presker zabodel na to Kovačiča z nožem v prsi s tako silo, da je oni kmalu umrl. Toženec dejstva ni tajil, zatrjeval pa je, da je delal le iz jeze in silobrana. Obsodili so ga v dve in pol letno težko ječo.
Druge slov. dežele.
a »Cesar Frane Jožefovo zavetišče za onemogle" so otvorili v nedeljo v Ljubljani na zelo slovesen način. Ne vemo, če se poslopje res tako imenuje, ker dvomimo, da bi ..Kranjska hranilnica^, ki je stavbo omogočila, dovolila slovenski napis, res pa je, da „Slovenec" o tem na ginljiv način obširneje poroča, kakor o zvarjenju V. L. S. pred meseci. Celo obširno poročilo se kar cedi ponižnosti in udanosti napram šparkasi (frančiškanske orgle, altarji, klerikalni nameni!) in konečno žalostni list udari po liberalnem 20. septembru, da tako koncem koncev odkloni vsako sumničenje, da bi imel še kaj slovenskega čuta. Zanimivo je tudi, da so bile zaposlene pri delu le nemške tvrdke, dočim so oltar, kovinska dela na oltarju in spovednice v hišni kapeli delali — klerikalci. Ima pač vsakdo svoj proflt!
a Izginil je dijak 20-letni Martin Matkovič, ki je obiskoval šesti razred prve državne gimnazije v Ljubljani. Pred nedavnim se je preselil iz Ljubljane v Šiško in pri tem je izjavil nekemu prijatelju, da se ne bodeta več videla.
a Klerikalni kandidati za goriško slovensko veleposestvo so Leopold Bolko, župnik Grča in Zuchiatti.
a Požar na Brdih. Požar, ki je divjal na Brdih na Gorenjskem, je napravil 80.000 kron škode. Žena Ažman, ki se je pri požaru obžgala, je že umrla.
a Četrta emisija delnie Jadranske banke v Trstu. Kakor se nam poroča, izvršujejo takorekoč vsi imejitelji delnic prvih treh emisij svojo opcijsko pravico, tako da bode ostalo za nove subskri-bente samo manjše število delnic. Opozarjamo svoje prijatelje-kapitaliste, da ne zamudijo ugodne prilike za nabavo delnic nove emisije, za katere kotica subskripčni rok z dne 30. t. m. Natančni pogqjft subskripcije navedeni so v oglasu objavljenem y našem listu z dne 16. t. m. Kentabiliteta delnic, upoštevaje dosedanjo 6% dividendo, znaša tudi pri subskripčnem ^kurzu K 445"— za nove subskribente 51/2%: za današnje denarne prilike gotsko zelo ugodno obrestovanje. Delnice Jadranske banke bodo v najkrajšem času notirane v uradnem kurznem listu tržaške borze.
Društvene vesti.
Učiteljsko društvo za celjski okraj priredi, kakor smo že poročali, dne 5. majnika t. 1. izlet v Št. Jur ob J. s ž. ter praznuje pri tej priliki svojo 40 letnico. Tudi Učiteljsko društvo za laški okraj je sklenilo, da ta dan poleti korporativno v Št. Jur. Ponovno vabimo k temu izletu in slavnostnemu zborovanju še dru
bratska društva, oziroma cenjene tovariše (ice), kftHsiitudi prijatelje (ice), učiteljstva in šole. Vspo-re&a&^Fpčno ob pol enajstih društveno zborovanje v noy4^olski palači z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Zapisnik. 3.Društvene zadeve. 4. Štiri-d^s^t let društvenega življenja. Govori Franc Brina!, ,3. Predlogi. B.) Banket. Opombe: a) Društveno zborovanje se vrši ob vsakem vremenu, b) K banketu naj se blagovoli vsakdo prijaviti gospodu Antonu Sivku, nadučitelju v Št. Jurju. c) Udeleženci (ke) iz Savinske doline naj blagovolijo uporabiti zjutrajšnji vlak. Naj se Savinjčani peljemo z vlakom do Celja, od tam pa na skupnem vozu. Kdor se želi peljati na skupnem vozu, naj se vsaj en dan pred izletom prijavi podpisanemu, da se otrebno oskrbi. Tedaj dne 5. majnika vsi v Št. Jur! To naj bo velik učiteljski praznik! — V imenu učiteljskega društva za celjski okraj prijazno vabi Franc Brinar, t. č. predsednik.
Akadem. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 23. mal. travna 1910 ob uri zvečer v prostorih društva, Schonaugasse 17/1 z običajnim sporedom.
Občni zbor slov. akad. drštva »Adrije« v Pragi se vrši 23. t. m. ob 8. uri zvečer »U Bulinu« Palac-keho trida, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. volitev eksekutive,4. poročilo predsednika eksekutive, 5. slučajnosti.
Po svetu.
Najvišja gora na jugu ekvatorja. Dosedaj se je mislilo, da je Aconcagua v Ameriki južno od ekvatorja najvišja gora, ki meri 7000 metrov. Sedaj se je pa pokazalo, da je neka gora v južni Afriki še višja, namreč 7600 metrov. Še višja sta samo Himalaja in Karakorum.
Hrvati-izumitelji prispevajo tudi k spopolnjenju zrakoplovstva. V Sisku je neki Nikolaj pl. Varičak iznašel dve napravi, ki rešujeta vprašanje ravnotežja in pa popolno varnost motorja proti eksploziji.
Sprejem Valerijana Pribičeviča. V Mitrovici in v Karlovcih so tamošnji samostalci (Srbi) Pribičeviča, ki se je pripeljal iz zagrebške ječe, zelo slovesno sprejeli. V Karlovcih je bilo v nedeljo popoldne pri sprejemu navzočih 4000 ljudij. Navdušenje je bilo neopisljivo. Narod je Pribičeviča obsipaval s cvetjem, ga ljubil in zanesel na voz. Pozdravil ga je baron Rajačič in iz dvorca sta mu mahala patriarh in škof. —
Najnovejša brzojavna tn telefonična poročila.
DRŽAVNI POSLANEC JEŽOVNIK UMRL.
Velenje, 20. aprila. Državni poslanec Vinko Je-
žovnik je ob 3. uri pop. umrl
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 20. aprila. Predsednik dr. Pattai je otvo-ril sejo ob 11.15 in je pozval poslance, naj bodo navzlic važnosti predmeta, ki je ravno v obravnavi, kratki, da se bode dnevni red čimpreje rešil. Nato se je nadaljevalo prvo čitanje službene pragmatike. — Posl. Petruševič je pozdravil dobro voljo vlade, ki hoče odstraniti sedanje kaotične razmere glede službenega položaja uradništva. Zlasti je za pozdraviti dejstvo, da hoče odpraviti tajno kvalifikacijo in uvesti redno disciplinarno postopanje. (Govornik nadaljuje.)
IMUNITETNI ODSEK.
Dunaj, 20. aprila. Imunitetni odsek je imel danes svojo sejo, v kateri ni dovolil izročitve poslancev pl. Rolsberga in Starčka, pač pa je izročil posl. plem. Stranskega.
PRIHODNJE DELO DRŽ. ZBORA.
Dunaj, 20. aprila. Poročilo, da bode parlament koncem aprila pretrgal zasedanje zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov, ni resnično. Predsednik Pattai namerava za jutri sklicati sejo klubovih načelnikov, v kateri se bode določil delovni program za prihodnji teden. Verojetno je, da se bode že pred Binkoštmi razpravljalo o spremembi poslovnika.
UPOR V SEVERNI ALBANIJI.
PORAZ TURŠKIH ČET.
Carigrad, 20. aprila. Iz Albanije je došla sem brzojavka, katera poroča, da je pri Verisoviču 12 tisoč Albancev 24 ur oblegalo 2 turška vojna oddelka. Vojaki so brzojavili vSkoplje po pomoč; ko je došla, se je morala tudi ta z ostalimi oddelki vred umakniti. Jeden častnik in več vojakov je ujetih. Še le ko je šlo več bataljonov k Verisoviču, so pregnali vstaše z bombardiranjem več vasi. Prebivalci in uporniki so pobegnili v gore.
POGROMI PROTI ŽIDOM NA RUSKEM.
Kišinev, 20. aprila. Črnosotenci (zveza pravih ruskih ljudi) so zopet začeli svoje delo. Oborožene bande hodijo okoli in govorniki pozivajo kmečko ljudstvo v okolici, naj gre v mesto in pobije židove. Tega gibanja se udeležujejo tudi duhovniki. Judovsko prebivalstvo je v velikih skrbeh, kaj se bode godilo o židovskih velikonočnih praznikih, ki se prično ta teden. Imovitejši ljudje beže iz mesta.(??)
ROOSEVELT ODPOTOVAL V PARIZ.
Budimpešta, 20. aprila. Roosevelt je odpotoval danes z ekspresnim vlakom v Pariz. Na kolodvoru ga je okrog 100 oseb živahno aklamiralo. Roosevelt je pri vstopu v voz zaklicai: Na svidenje! — Grof Apponyi ga je spremil do Požuna.
BURNI PRIZORI V PORTUGALSKEM PARLAMENTU.
Lizbona, 20. aprila. V poslanski zbornici je došlo včeraj do burnih prizorov. Opozicijonalci so vložili neko predlogo, katero je večina brez vsakega ozira na utemeljevanje predlagatelja odklonila. Na to se je pričel na klopeh oporbe strašen vrišč. Slišali'so se klici: Doli z vlado! Seja se je morala zaključiti. Sedanji položaj je takšen, da bode ali zbornica zapuščena ali pa bode došlo do ministerske
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Peking, 20. aprila. Danes so došla sem prva uradna poročila o nemirih v Cangši in okolici. Ino-zemci so si rešili vsi življenje, razun treh španskih menihov avguštincev, kateri so vtonili vsled tega. ker sta trčila džunka, v kateri so se vozili, in angleška vojna ladja »Thistle« skupaj. Japonski konzul je rešil 50 Japoncev pred smrtjo in jih varno odpeljal iz razburkanega kraja. Pač pa so zgubili inozem-ci vse svoje imetje, ker so vstaši v prvi vrsti poži-gali evropejske hiše in zavode. Norveški in angleški misijoni so vsi uničeni. Vesti o požiganju in uporih dohajajo tudi iz pokrajine Fu-nan.
BOLEZEN MARKA TWAINA.
Berlin, 20. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Novega Jorka, da je stanje Marka Twaina zelo nevarno. Bolnik težko diha in čuti velike bolečine okrog srca; tudi ne more na hrbtu ležati.
CAR PROTI STOLYPINOVI POLITIKI GLEDE FINSKE?
Petrograd, 20. aprila. Pred nekaterimi dnevi je poročal državni tajnik za Finsko carju o sedanjem stanju finskih zadev in pri tej priliki je baje rekel car, da je Stolypin glede svojih odredb proti Fincem na napačni poti. »Bojim se, da bode napravil neznansko zmešnjavo«, je baje dostavil ruski vladar.
Tržne cene.
19. aprila.
Dunaj: Žitna borza. Nižje cene iz zunanjih trgov niso vplivale na tendeuco. Promet majhen, cene nespremenjene.
Budimpešta. Svinj a d: ogrske stare, težke 154 do 156 v. mlade težke 164 do 166 vin., mlade, srednje 164 do 166 v, mlade, lahke 170 -172 vin. Zaloga 31.157 komadov. Prignano 204 komadov, odgnano 413. Ostalo torej 30.948 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 12'40 pšenica za maj K 1240, pšenica za oktober K 10 6a. rž za apn! 8'45, rž za oktober K 8'28, oves za april 6'94, oves za oktober —'—, koruza za maj K 5 82, koruza za julij K 6 01. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca se drži, promet 6 tisoč stotov, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno, termiui isti. Vreme lepo.
Sladkor. T rs t. — Centrifu^al iJiies prompt K 401/'4 do K 405/8 za dobavo 401/4 do 417/8- Tendenca lena.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 32 50. nova kampanja kron 26'—. Tendenca stalna. Vreme: lepo.
Budimpešta: mast svinjska K 193'— namizna slauina 162'—.
licenca
sprejme takoj
Zvezna trgovina v Celju
Zvezna trgovina v Celju
sprejme
gospodično
ki je izurjena v knjigovodstvu in korespodenci. Vstop 1. maja. — Pismene ponudbe na naslov: dr. Ernst Kalan Celje. 274 -i
SLOVO!
Ob priliki odhoda iz Celja se zahvaljujeva vsem svojim cenj. odjemalcem za izkazano zuupanje. Vsem znancem in prijateljem, od katerih se nisva mogla osebno posloviti, pa kličeva tem potom na svidenje v Sevnici.
Avgust in Leopoldina Stelcer.
s trgovsko izobrazbo in prakso se sprejme v administraciji rNarodnega Dnevnika". — Pismene ponudbe naj se pošljejo tia naslov: dr. ErilSt
Kalan v Celju. 274 -1
Veletrgovina z železnino
,MERKUR'
PETER MAJDIC Celje.

se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih nosilcev, portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potreb*čin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in
orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd.
Postrežba točna
259 14—3
Cene nizke.
A
Mehanična opekarna
• z bencin - motornim obratom •
• •
I. Volpe
• •
n
vm
im
v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu oddaja močno žgano strešno opeko I. vrste po 26 kron 1000 komadov. Na postajo v Št. Peter v Sav. dol. pa postavi po 1000 opek za 33 kron. — Ima tudi strešno opeko vsake vrste. 258 2-2
Po prav ugodni ceni se proda iz
proste roke lepa in v jako dobrem stanju
hiša z vrtom
ter dobro obiskovana gostilna, tobakarna in prodajalna mešanega blaga in žganih pijač. Leži ob državni cesti, 10 minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Natančneja pojasnila daje lastnik Ivan Pipa, Bača pri Sv. Luciji.
261 3-3
Nikdar več
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmannovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinjn na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnCnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-9

271 —1
1IIIC
Šubičeva slika

Franceta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar /.
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki • na zahtevo franko. ————
s^a
n
nair
Darujte dr. sv. Cirila in Metoda!
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte
»
prospekt, brezplačno ln brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni: trgovini
Si \i

• •
V Celjn.
pisalni stroj z vidno pisavo jma. tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku,
L. C. SMITH & BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -2
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!
i


R. DIEHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovea, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
Poštne hran. račun št. 64.8 - Telefon št. 48. —
Najboljša prilika za sigurno štedenje Je plodonosno nalaganje gotovine ======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga § z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
.LASTNI DONI'
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice &t. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavi j en ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
| Edino narodno H«oscsi(o podjetje V Celjn.
§ prVa jMajersKa Kamnoseka
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov ldt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obliajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnilr :::	kamnov itd.	::s
Brušenje, polivanje in
struganje kamena s stroji.
fadnjtojsKa družba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenltov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
66
Tlakovanje eerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idodih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v Iste. ;;: