200. številka. Ljubljana, nedeljo 2. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. (shaja vaak dan, imvsemii ponedeljke in dneve po prazni cih, ter velja po polti prejeman tt avatro-ogerske deielo za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld aa totrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., ca četrt leta S gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na §jm m racnna 10 kr. sa meaec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poltnina iznaaa. — Za goapode učitelje na ljudskih šolah in » lijake vetia mniftana cena in sicer: Za Ljubljano ca četrt leta 2 gld. 50 kr.. po po iti prejeman sa četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od čotu-iHtopne petit-vri te 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 6 kr., 6e ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iivola b-ankirau. — Hokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej h i Si st, 3 „gledaliSka stolba". 0 pravni it to, na katero naj se bla^ovoujo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hisi. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Zader 31. avgusta. Včeraj so prestopili turški vojaki avstrijsko mejo pri Kadinbuki, odgnali so več živine, streljali na avstrijsko patroljo lovcev, a nobenega zadeli. Goriiji Studen 31. avgusta. Povsod je mir. Kumunski knez Karel je imenovan za poveljnika zjedinjenih rusko-runiunskjh močij zapadnoga vojnega od-deljenja in načelnik njegovega generalnega štaba je general Zato v. Carigrad 31. avgusta. Telegram Mehemet-Alija od 30. avgusta potrjuje oster boj pri Kazarkusnetru mej Razgra-dom in Djumo. Rusi da so bili nazaj vrženi in da so izgubili 4000 (?) mrtvili ali ranjenih, en kanon, 2000 (?) pušk in več municije, Turki so izgubili 300 mrtvih. — Telegram Osman-paše iz Plevne od 30. avgusta poroča o rekognosciranji, pri katerem je bil boj pri Bellsiru. Ilusi da so bili tepeni (?) in izgubili 300 mož. Belgrad 1. septembra. Knežev vo-jašk ukaz objavlja „ordre de bataille" srbske vojske. Vsak čas se pričakuje manifest in prestop srbske vojske črez turško mejo. Carigrad 31. avgusta. Napadanje Turkov na Šibko bo še nadaljuje. B u kare št 29. avgusta. Iz Odese se poroča, da je ruski paru i k „Konstantni" zopet dve turški brigi v zrak spustil. — Carskih gard je uže 10.000 mož v Rumuuiji. — Čuje se, da je Osuian paša poslal večji oddelek proti Rumuuom. Vojska. Kazen malih bojev prvih straž, o katerih vedno lažnjivi Turki poročajo, iu kateri ne-majo uobenega večjega pomena, je vse tiho na bojišči. Rusi čakajo, da dobe več pomoči. Iz turške ofenzive, uže cel mesec napovedovane, nij po turškem pobitji pri Šibki nič slišati. Mi sicer telegrame iz Carigrada, kakor nam od „korespondenc-biro" prihajajo, na-tiskujemo zarad nepristranosti, a moramo vedno svariti pred njimi. Turki zmirom poročajo le, koliko so Rusi izgubili, da si tega niii vedeti ne morejo. Itusi so v svojih poročilih bolj vestni. R u m unska vojska je vsa prestopila Dunav in maršira z jednim ruskim oddelkom v zvezi, Osmuuu za hrbet ali v stran. Kmalu je pričakovati, da tudi Srbija ua delo vstopi in potem tudi Grška ne bode mogla doma ostati. Tako bodo zraven Rusije iztočne male državice vse v boj posedle zoper divjaka Turka, kateii bode končno gotovo uničen. Kakor v ruskih novinah beremo (katero Štiri dni stare do nas prihajajo) vladala je ves čas gigantskega boja v Šibki po ruskem svetu Deka „teška minuta" , teško pričakovanje in trepet v negotovosti, kakor še od početka vojske nobenkrat ne. Upanje, da bode čast ruskega orožja z zmago rešena, vrstilo se je z bojaznijo, da vsled dolgotrajnosti boja nazadnje še turška pomoč prevlada. Vendar na čast ruskemu novinarstvu se mora reči, da ima veliko zaupanje v svojo vojsko. Iz Varne se telegrafično poroča, da je Sulejmanova armada vsled bojev pri Šibki tako oslabljena, da jo je treba na novo organizirati in močno dopolniti. Zato ima iti gar-nizija iz Varne k Sulejnaanu, da mu dopolni desno krilo. Branitelja Šibke soteske, generala Dorožinski, ki je padel, in Stoljetov, sta dva junaka iz starih ruskih plemenitih rodbin. Prvi je uže padel, kakor je znano. Dorožinski je bil leta 182G rojen v okraji Vo-ronežu. Častnik je bil od leta 1849. V krim-skej vojski se je tako odlikoval, da je postal zato stotnik. Leta 1857 je avansiral za polkovnika, od leta 18G9 je bil štabni častnik v Nikolajevskej vojaškej akademiji. Ltta 1872 je postal generalmajor in poveljnik druge bri gade 0. peš divizije. V krimskej vojski je bil na glavi ranjen. Pri Šibki je junaka zadelo smrtno zrno. Njegovo ime se je uže prej bralo mej slavnimi junaki in se bode zdaj še bolj svetilo. Iz Bel grada se poroča, da je knez Gorčakov na pritiskanje velikega kneza Nikolaja vprašal velevlasti, da-li one smatrajo kneževino srbsko za celoskupen del turškega ozemlja, ali pa da-li jo imajo za opravičeno, da sklepa z drugimi drŽavami samostojne mejnarodne pogodbe. Mobilizacija se vsled te note, ki je tudi v Belgrad prišla, jako pospešuje. „Ordre do bataille" se v miuister-stvu izdeljuje, vsi uradniki in profesorji so dobili povelje, naj bodo pripravljeni. Dalje so se konskribirali vsi vozovi in tudi milica mora biti pripravljena. Torej, Srbin ide v vojnike! Dober plen je naredil polkovnik Var-lemov, ki je 28. t. m. napadel turšk vojašk transport živeža, katerega je spremljevalo 80 egiptovskih dragoncev iu lOO Čerkesov. Var-lemov jih je zapodil in dobil v roke 2370 glav goveje živine, 4000 glav ovac in 00 konj. Iz S mirne se piše 18. avg. „P. C.a, da je prišlo y zadnjih treh dneh tja 4200 novih vojakov iz notrauje turške Azije. V JBruso prihaja pa vedno še več tacih novakov iz severne male Azije. Vidi se, da Turčija vse pometa vkup, kar je za vojsko. Turška zverstva v Bulgarijise vedno nadaljujejo. Tako piše A. A. Nuriškin, pooblaščenec moskovskega in peterburškega komiteta iz Gabrove: Ravnokar sem končal potovanje mej Trnovim in Šibko sotesko. — Transbalkanskih beguncev sem naštel okolo 100 000 duš. Takoj sem ustanovil zavetje za najnesrečnejše mej njimi in za sirote. 235 osob siromakom streže. Daje se jim vsaka mogoča pomoč. General Stoljetov, poveljnik bulgarske legije, pa piše: Trimesečno hudo, a slavno vojevanje bulgarske legije, dalje zmaga pri Eski-Zagri in Železniku, je dovolj dokazalo, da bulgarski narod nema samo pravice, da je svoboden, nego daje svobode tudi vreden. Žrtve ruskega bratskega naroda torej nij so bile zastonj ; vrgle so dobro seme na rodovitno njivo. — Pribočnik pooblaščenega agenta moskovskega blagotvoriteljnega komiteta pa poroča: Lanski dogodki se na novo otvarjajo našim očem. Kazanliški, eskijski in jeni-zagrajski okraj, o katerih bogatstvu in plodovitosti so naši vojaki Čudne reči piavili — vsi ti okraji so uničeni! Ženske in dekletca, ki so še nedavno našim vojakom cvetice sipale na pot, odpeljane so nekaj v suž-nost, nekaj pa tavajo nage in za smrt gladne po gorah in plakajo za svojimi otroki, brati in sestrami. Samovidci in oficijalna poročila pripovedajo in opisujo strašne prizore. V nobenem besednjaku se ne dobo dostojnega števila izrazov, s katerimi bi se dalo to popisati, kar se vidi. Duša hoče človeku skočiti iz telesa, ako vidi raztrgane otroke, na tla ali na mize pribite, oskrunjene devojke, ženske z odrezanimi prsmi in ce le kopi ce sesekanih otrok. — Celo površje mej Gabrovo in Šibko-BOtesko je podobno mravljišču. — Turkom je dovolj, da je kdo Bulgar; precej zapro vsacega, kogar morejo uloviti in v nekaterih urah je uže mrtev. Zdravniki pripovedujejo, da osemdeset od sto, kar jih je po bolnicah, se ne da rešiti, nekaj zaradi zanemarjenih amputacij, potem, ker je večjidel uže predno je zdravnik prišel, prisad pritisnil, sploh zaradi tega, ker zdravniške pomoči nij bilo ob pravem času. Iz Bosne pa se poroča, da tudi tam hrabri Turki ne zaostajejo za bašibozuki in Čer-kesi, kar se krutosti in krvoločnosti tiče. Po odhodu vojakov so v Bosniji namreč tamošuji Mohamedanci postavljeni za vaiovalco miru in reda. Še pred dvema dnevoma, piše „Pol. Corr." iz Trebinj, prinesli so Turki sem dve nasajeni glavi iu so jih postavili v navzočnosti velike muožice pred prvo kavarno v mestu. Bili ste to glavi kristijanov Štefana Lečiča iz Ljubomira in Pera Pravice iz Sume, ki se nijsta nikdar vstaje udeležila. Prvega so ubili, ko je blizu avstrijsko meje suha drva pobiral, dražega pa so ubili, da so mu vzeli dve oki medice. Še le drugo jutro so vrgli glave v bližnjo reko. Noben kristjan si zarad tega zverskega turškega počenjanja ne upa več na cesto. Davkovska reforma. Za einem liberalen Abge-ordneten frebort nicht nur oin gew iaaer Fortachrittssinn, son-dern auch der Miith, das wach-aenda Deficit mit neuen Steuern zu decken. ,,Neuo Freie Preste." Ta izjava glavnega organa nemške usta-vsverne stranke nam kaže pomen in namen reforme direktnih davkov, o katerej bode prihodnji teden zopet naš državni zbor sklepati imel. Teoretično je nameravana reforma davkov čisto opravičena; kajti naši direktni davki nij so odmerjeni od celega čistega dohodka, temveč vsak objekt direktnega davka je uvršten v posebni razred in plačuje davek, katerega ima plačevati ta razred; če ima pa gospodar od tega objekta večje dohodke, kakor so proračunjeni za oni razred, to povišani dohodki ne pomnože davkov, teinuč samo gospodarjev dobiček t. j. njegove dohodke. Če hoče torej država tudi od takih dohodkov davek dobivati, s povišanjem direktnega davka ne more tega doseči, temveč mora na drug način to poskusiti in to pri gospodarjevih dohodkih z dohodninskim davkom. Razvidno je torej, da bode ta dohodnina popravila krivico, katero Čini in mora uči lijevati direktni davek, in da bode davek bolj primerno razdeljen. Zraven tega bodo morali pa še drugi elementi, kateri dozdaj davka ne plačujejo, odslej dohodnino plačevati. Nij torej dvomiti, da je reforma davkov zares dobra in potrebna. Praktično pa se bode to vse drugače obrnilo. Vsakdo bi mislil, da, če se naberejo novi davkoplačevalci, in če morejo taki, kateri imajo primerno večje dohodke, tudi več davka plačati, da bode vendar nekatere sreča zadela, da se jim zmanjšajo preobili davki in gotovo bi se v tem obziru v našej uboža-nej slovenskoj domovini veliko dobrega storilo. A tega naj žalibog nikđo ne pričakuje. Nemški ustavo vere i uže zdaj računijo in premišljujejo, ali bode nova dohodnina pokrila 26 milijonov deficita, ali ne, in tudi iz družili razlogov nij upati na znižanje davkov. Teh dru/ih uzrokov nam pa nij treba navajati, saj se bodo žalibog čestiti bralci sami lehko prepričali iz davkarskih bukvic prihodnjih let, ali smo mi resnico govorili, ali ne. Našim slovenskim poslancem je priporočeno, priložnost dolzega posvetovanja te nove postave uporabiti, da se od naše domovine po mogočnosti odvrnejo žalostni nasledki nem-iko-ustavovernega strankarskega političnega delovanja t. j. povišavanje davkov, kajti davkov, imamo uže zdaj več kakor zadosti. Posebno pa pri glasovanji o takozvane socijalnoj strani naj odločno govore zato, da se dohodki pod 400 gld. oproste nove dohodnine. S tem bi se našej ubogej deželi, in sicer njenemu najrevnejšemu delu, velika dobrota izkazala. Kajti prvi sad pri poljskih pridelkih je bil sicer dober, a vendar nij dal veliko več, kakor, da z narodom govorimo, kar so ljudje črez zimo zajedli; drugi sad pa je v velikih krajih suša zamorila. Prebivalstvo naše domovine, večiuoin poljedelci, so torej navezani na poljske pridelke, bodo zopet letos v davkih zaostali, oziroma prisiljeni, s kapitalom jih poplačati. To pa je znamenje, da so davki uže zdaj preveliki, da ljudje brez škode ne morejo več prenašati teh bremen in da je uže prekoračena ona naravna meja, katero mora Udi država, če je tudi v tem obziru vsemogočna, respektirati, t. j. zmožnost, davke vsako leto redno in brez vse škode za gospodarstvo iz dohodkov plačevati. V prihodnje pa bo treba še nove davke plačevati. Kaj pa potem ? Mi smo si svesti, da bodo naši zastopniki v tem vprašanji povzdignili svoj glas in zahtevali, če se uže povišanje davkov ne more odvrniti, da naj se vsaj dohodki pod 400 goldinarjev nove dohodnine oproste; to pa zaradi tega, ker bodo nemški ustavoverci skoraj gotovo predlagali, da naj se, z ozirom na obče znano prikazen, da se ljudje nižje narodnogospodarske vrste, vedno trudijo, priti v bližnjo višjo vrsto, ali kakor praktični ljudje pravijo, da si vsak želi zboljšati svoje stanje, dohodki pod 400 goldinarjev ne oblože z novo dohodnino, ker bi se inače to napredovanje oviialo in 8 tem velika škoda napravila. Skoraj gotovo bodo nemški ustavoverci to predlagali in z lepimi teoretičnimi frazami skušali hliniti skrb za blagost prebivalstva, a *koda, te fraze niti enega vinarja ne bodo vredne, ker tacih razmer nikjer nij, na kakoršne oni mislijo, najmanj pa v našej domovini. Tu pri naa ne gre za zboljšanje stanja, pri nas gre za bitje, za eksistenco in naši zastopniki naj le vedno povdarjajo, da se bode, ako se oproste dohodki pod 400 gld. nove dohodnine, obubožana slovenska dežela pogube rešila. Politični razgled. V Ljubljani 1 septembra. M9tin4*j*ki mestni zbor je sklenil peticijo do državnega zbora, naj se pri reformi davkov določi, da se dohodki občin še le potem z davki oblože, ako so v celoti večji, kakor je potrebščina za pokritje vse občinske uprave. General I9Mullinaru je šel na odpust; zastopal ga bode cel čas fml. Pilrker, ki je bil prej v Ljubljani divizijonar. Dunajska „N. Fr Pr.a prinaša pri tej priliki divji članek proti Slovanom Rodiču, Mollinariju in drugim slovanskim c. kr. generalom. Tako se sme v Avstriji proti „Slavizmu" ščuvati!? Dunajski 9>Valksfvew»%tl'f je umrl! 1'red v če ran jem je izšla zadnja številka tega centralistično-nemško-katoliškega lista, ki je 30 let izhajal in zdaj zavoljo pomanjkanja naročnine izhajati neha. Slovanom nij bil nikoli prijazen, večkrat celo sovražen. Pred smrtjo je v zadnjem članku nemškim liberalcem še par dobrih resnic povedal, namreč, da bode njih glorije kmalu konec. Vitanje etir&tfav©. fmi-S.i baje nemajo dovolj pušk, ne ka-nonov, ne denarja dovolj; sicer bi se bili uže bolj pripravili. Tudi se boje turške flote, ,ki jim bi primorska mesta razdevala. Potlej, kadar bi enkrat Rusi Turčijo razbili, potlej bi tudi Grk rad kaj dobil. ti i srna »•#£ in Andrassy se snideta, kakor različni časopisi poročajo, v Gasteinu in bode ta shod političnega pomena. Bismark, ki dobro ve, da je za prusko Nemčijo najboljše in največje važnosti p rij atelstvo Rusije, bode v tem smislu tudi Magjaru Audras-syju svete dajal. Dopisi. Iz \oves«i u i f&a 29. avg. [Iz v. dop.] Naznanjam vam, da so bile denes pri c. kr. okrožni sodniji tukaj zaslišane priče proti dr. B o h m u in tovarišem zarad p o d-kuplj evanja pri zadnjih volitvah za deželni zbor. Kaj so zdaj priče vse go- vorile, o tem kasneje poročam, kadar bode preiskava končana, ker dozdaj mi brane §§. Včerajšnji semenj se je tu jako slabo ob-nesel — nij denarja. Vročina je nestrpljiva — od 3. avgusta nij pala niti kapljica dežja. O poludne je na solncu 42° R. gorkote. fs Tratit 30. avg. [Izv. dop.] Slavni občni zbor rojanske čitalnice napovedan za 19. avg. in prenesen na 2. sept. se bode tisti dan gotovo vršil. Volilni shod, katerega so se sinoči naj veljavne j i udje društva udeležili, ter o volitvi novega odbora zjedinili se, mi daje poroštvo za dober izid občnega zbora, posebno pa, ker ima stari odbor vse račune itd.v redu in ne zapusti novemu deficita, temveč čisto društveno imetje. — Imena čestitih gospodov odbornikov, za katere smo se pri volilem shodu dogovorili, bodo najbolje občinstvu ožjemu in širšemu, pričala, da ro-janska čitalnica ne misli še v grob leči, ampak čvrsto dalje živeti in delat*, namreč tukajšnji slovenski živelj buditi, združevat', kratkočasiti, narodno zavest širiti. Kako malo vere imamo mi Slovenci pač v sebe, in menda vsi Slovani tudi. Mnogoletni predsednik rojanske čitalnice in ž njim tudi blagajnik se odpovesta in naznanita odpoved društvu, da bi pri občnem zboru zbrani udje ju več ne volili, in glej ti moje obupne Slovence, ki v tem uže propad čitalnice vidijo. Žalostna nam majka, ako bi obstanek tacega društva, in morda celo Slovenstva v Trstu od dveh osob odvisen bil. Nov predsednik, in nov tajnik, nov blagajnik, nov malo, da ne ves odbor, koliko uže zato novih udov društvu, in zato tudi novo življenje, no? razcvet in nova slava rojanski Čitalnici. Ne pa obup! Tudi zadnje ruske neudače kolikim Slovencem in Slovanom so pogum in vero v osvobojenje naših južnih bratov, v našo Bplošno bodočnost potrle! Se ve da smo si vsi r u-sko-turško vojno vse drugačno, rekel bi lažjo in krajšo mislili, prvi ruski vspehi so nas v tem potrdili. A glej, bojna sreča, se je nekoliko zasukala, dualistični fabrikanti javnega mnenja, katerim žalibog tudi slovenska inteligencija premnogo in prerada veruje, so to neizmerno povečali in pomnožili, pošiljajo lažnjive brzojave z bojišča, ki se pa mnogo bližje kujejo, na vse vetrove, in moj malodušen Slovenec pobesi glavo, izgubil je pogum in vero in okolo se plazi potrt. Kje ti je samosveBt, vera v samega sebe,v svoj narod, v Slovanstvo? Mar ne vidiš, kako slovanska ideja raste, kako se širi, kako svoje k o r e n i k e poganja dalje in dalje, globokeje in globokeje? Mar ne nosiš, odkar si se zavedel, prepričanja o velikem poklicu svojega naroda v svojem srcu ? Mar nijso tvoji najboljši pesniki svoje najlepše pesni baš o tem poklicu zapeli? Da, da globoko v srce ti je zasajena ta vera, in mnogokrat še ti bode srce klonilo, nekatera skušnja čaka tvojega poguma, tvoje vere. Vera pa je silna moč, in zakoni narave so večni! ■ k Litije 1. septembra [Izv. dopis.] V ponedeljek 3. septembra bode v Litiji volitev občinskega zastopa. Ako je le kje važno, da je na čelu občinskega zbora mož, ki mu je dobro občine na srci, ki je pripravljen braniti jo proti vsem nezgodam, je to gotovo v Litiji. Kake bo razmere tam, je uže precej znano. Prepričani smo torej, da bodo vrli Li-tijani, ki so razen uradnikov vsi narodni, vo- lili ▼ ponedeljek v občinski zastop može, ki so za občino zares vneti in — neodvisni. Za župana pa si boljšega moža ne morejo izvoliti, rnego je dosedanji župan gospod Alojzij Kobler. Ta je neodvisen, nepremakljiv v narodnem obziru kakor skala, pa tudi od vseh, ki imajo z njim občevati, spoštovan in priljubljen. Premoženje občine ne more biti v boljših rokah, kakor je bilo do zdaj. To nam je znano vsem. Kako Litijani gospoda Koblerja cenijo, dokaz temu je uže to, da jim v splošno zadovoljnost županuje uže nad 20 let, odkar je namreč gosp. Franjo Potočnik, takrat in-žener v Litiji, odstopil. Občinski zastop je torej v Litiji uže od nekdaj naroden, in ako je „nekaterim" prepovedano, zahajati v gostilno k Šegaču, naj pa neodvisni možje pokažejo zdaj, da oni gosp. Koblerja tem bolj ^spoštujejo, čem bolj bo kopiči nanj „viteška" jeza. (Kakor čujemo, je volitev župana zadnji hip odložena ali s is tiran a bila. Ur.) J z ptujske okolice 29. avg. [Izvirni dopis.] Izvestje ptujske realne gimnazije kaže, da je v preteklem šolskem letu na njej bilo 113 učencev. Znamenito je, da je število učencev v prvem razredu jako majheno bilo, namreč 28, ravno toliko, kakor v četrtem in dobro tretjino manje, ko v prejšnjih letih. Če tako naprej pojde, še Ptujčani dolgo ne bodo dobili zaželene višje gimnazije. Kar se narodnosti učencev tiče, je težko pravo število najti; „slovenskih Nemcev" v izvestjih zadnjih dveh let nij več. Rubrika, katera nam število Nemcev in Slovencev kaže, ima nadpis „Muttersprache", kar gospod ravnatelj Fichna, načelnik ptujskega nemško političnega „Fortschrittsvereina", kakor skušnja zadnjih let kaže, gotovo iz politike tako imenuje. Posebno Čudno pa je to, da so pri gosp. ravnatelji samo tisti Slovenci, kateri s kmetov pridejo. Kdor le iz kakega polovičarskega trga pride, ima uže „deut.sc.he Mutter-sprache". Sinu nekega narodnjaka je gospod ravnatelj, ko mu je rekel, da je Slovenec, odgovoril: „sie reden ja zu llause mit der Mutter deutsch." Recimo, da je res tako, (kar pa nij velikokrat), zakaj pa potlej deželni odbor v svojih poročilih vselej ima: toliko je bilo Nemcev, toliko Slovencev. Da pa narodnost in materini jezik nij vse jedno, vsakdo ve. Kljubu temu je gospod ravnatelj letos uže komaj 40 Nemcev naštel, Slovencev pa 71; dva učenca sta pa bila Mag jara. Tedaj bode tudi ta gimnazija dala slovenskemu narodu nekaj boriteljev za narodno omiko in svobodo. J z Štajerskemu. 20. avgusta. [Izv. dopis.] Srečni časi za šolske otroke so zdaj nastopili. Telesna kazen je, kakor znano, uže nekaj let prepovedana. Namestu te so učitelji otroke z zaporom po šoli ali v šolskej izbi ali pa na svojem stanovanji kaznovali, kar je dovoljeno po ministerski na redbi od 20. avgusta leta 1870. Naš deželni šolski svet je pa tudi to prepovedal in dovolil zapor otroka samo v navzočnosti staršev (!!). — No torej, ljubi otrcčiči, zdaj ste brez skrbi, le pridno hodite v šolo, nič se ne bojte, v šoli se vam nič hudega ne bo zgo dilo. Učitelj ne bo na vas roke položil, saj ne sme, drugače ga ima sodnija v rokah. — Zapiral vas ne bo, saj starši z vami v 6olo ne hodijo; ako pa ne prinesete pismene kazni, se radi tega tudi nemate bati hudih nasledkov. — To so torej zlati časi za šolske otroke, — le naprej, humanizem 19. veka! Domače stvari. — (O zjedinjenji slovenskih časopisov) prinaša včerajšnji „Slovenec" dopis iz Štajerskega, ki je prav p&metno mišljen in pisan ter končuje s temi besedami: „Da je ravno sedaj primerni za čas spravo, to nam pravi iztočno vprašanje, ki se ravno sedaj rešiti ima; ondi se naši bratje borijo za vero in svobodo, za kar se Slovenci razločeni potegujejo. Bodemo Čakali, da bomo vsi enih enih misli tudi v nebistveni reči? Ali čakamo mar na dobo, o koji nekateri mislijo, da bo vsak slovenski modroslovec ob enem uže dovršen bogoslovec in vsak bogoslovec bo ob enem modroslovec? „Nesloga sedanja bi bila le vkrepčanje tujčeve pete, pa poteptanje lastnega." — (Uradna „Laibacher Zeitung") je mej vsemi listi, kar jih nosi c. kr. orel in kar jih brez štemplja izhaja, najbolj za divjake vneta in zoper Ruse zagrizena. Ona pozablja, da izhaja na bIovenskem Kranjskem, da je naša cesarska rodovina in celo naša vlada prijazna Rusiji, kar kaže najnovejši razpust gališkega zbora, pisanje celo dunajskih olicijoznih listov, pristop k pruskej manifestaciji v Carigradu itd. A gospoda „urgermana" Suppantschitscha renegatski „furor teu-tonicos" tu in tam kaj ščiplje, da piše zoper Slovane in Ruse. Včeraj je n. pr. vtaknil eno prav neumno turško svojo opazko v ruski ofic'jalni telegram iz Gornjega Studena. Bomo pomnili! — (Valvazorja) je izšel in se razdaje pri Blazniku uže 17. zvezčič. — (Redko v času železnic.) Pred-včeranjem se je v Ljubljano pripeljal baron Franchetti, kateri se vozi na svojem vozu iz Dunaja črez Gorico v Treviso. Ali se mož železnice boji, ali mu je vožnja s konji poseben „sport", ne vemo. — (Dež.) Ko je zadnje dni Človek povsod slišal le mile tožbe, koliko škoduje in je uže žalibog nepopravljivo škodovala suša, dobili smo včeraj krepilnega dežja, ki bode še mno-gokje in v marsičem prav prišel na polji in paši. — (Na Triglavu) sta bila 2G. avg. dva Dunajčana, dalje en Celjan in eden mlad mož iz Ljubljane. — (Porotne obravnave) se začno, v Celji zopet 10. t. m. — (Ujela) je ljubljanska policija znanega premenjevalca ponarejenega denarja, kmeta Trčka iz Sela; dobili so pri njem pet začetih desetakov. — (Požar.) Piše se nam 31. t. m.: Ko sem nocoj vozeč se iz Idrije v Logatec okolo 1U 10 ure imel Ilotedrščico za soboj, opazil sem žareč svit necega požara, ki se je hitro širil, pozneje pa zopet hitro pojemal. Logatec je bil ves na nogah, vse so imeli uže pripravljeno, da bi hiteli na pomoč, ako bi bil ogenj segal dalje. Nekateri so ugibali, da gori v Hotedrščici, drugi pa da na Ravnem, a zopet drugi Pred dolom. — (Državni in deželni poslanec gosp. Seidl in „Slovenski Gospodar".) Lani meseca oktobra je »Slov. Gospodar" objavil: 1. kako jo gospod Seidl, bivši župan v Kamci pri Mariboru, od neke vdove dobil 300 gold., da bi njen dolg v mariborski hranilnici zmanjšal, in kake gosp. Seidl tega nij storil, ampak ženi Črez nekoliko let denarje vrnil; 2. kako je gosp. Seidl, kot načelnik krajnemrt šolskemu odboru pri sv. Križu, prejel po testamentu sporočene 3 gld. za nakup cesarjeve podobe za tamošnjo šolo, a tega storil nij. Objavljenje teh dveh dogodkov je g. Seidla tako speklo, da je precej „Slov. Gosp." zatožil pri celjskej okrožnej sodniji zarad žaljenja Časti. Uže prva preiskava pri sodniji je pokazala, da je bilo vse poročilo v „Slovenskom Gospodarji" — resnično od konca do kraja. Mnogo pozvanih osob je to 2krat pričalo, ker jih je g. Seidl dvakrat poklicati dal. — Sedaj je pa bil g. Seidl v zadregi. Tem bolj, ker je dobro vedel, da mu urednik „ Slovenskega Gospodarja" nikakor nij voljen pred porotniki prizanašati mu, ampak vse očitati, karkoli je kedaj o Seidlu pisal, pa nij bil od njega tožen. Na primer: da je gosp. Seidl v Brandstetterjevi pravdi obstal, kako je za veliko tisoč goldinarjev menjic podpisal, on, ki nema nič, kakor revno kajžo na malem posestvu, cenjenem na 2800 gld., da je za učitelja Kocmuta šolnino po kamški fari pobral, a nje temu izročil nij, čeravno je g. učitelj hodil terjat in tožit od Poncija do Tilata, da je cerkvi sv. Urbana sporočene denarje 200 gld- pograbil in držal, dokler mu jih nij Bod-nija vsled tožbe župnika in preč. lavantinskega škofijstva izvila; kako je kamsko šolo stavil z izposojenimi denarji iz mariborske hranilnice in obresti pa mudno plačeval, itd. — To so nemčurski velmožje! ? — (Konjska bolezen.) Nevarna smr-kolina se je prikazala v konjarski kosami v Mariboru in v Slovenskoj Bistrici pri vojaških konjih. V Mariboru so morali 12 konjev takoj pobiti, v Bistrici pa 4, ter vse hleve po mestu z vrelim lugom očediti. Posestniki, pazite, kadar se peljete v mesto! Kazne vesti. * (Nesreča.) V Solnograškem se je vlak spesnil s tira in je pri tej priliki troje osob našlo smrt. * (Lep zaslužek.) Sloveča pevka Ade-lina Patti je, odkar je pri gledišči, zaslužila si nad sedem milijonov goldinarjev. Nikjer se pa še nij bralo, da bi bila za kak dober namen le eden krajcar dala, njena skopost je sploh znana. * (Obsojen) je bil te dni v Pešti docent tamošnje univerze, E. Buzna, ker je me* ujice ponarejal, na tri leta ječe. * (O str up il) se je od žalosti tajnik najdenišnice v Pragi, ker je njegova žena ostrupila sebe in svojega dveletnega otroka. Od cele nesrečne rodbine sta ostala samo dva majhena otroka. * (Mlada rešiteljica.) V Vajdhofnu na reki Ipsi se je 16. pr. m. kopala ob sedmih zjutraj gospica Helena Muck, hči c. kr. sekcijskega svetovalca. Ko je bila uže nad eno uro v vodi, zgrabi jo krč in gospica se skrije pod vodo. Zdaj skoči njena mlajša sestra v vodo, da bi jo rešila. A starša se je tako oklene, da obe zginete pod vodo. Ko to vidi enajstletna hči kopalnega učitelja, Berta Desbalmes, plane pogumno v vodo in reši obe sestri. * (Izvrsten strelec.) Iz Prage je šlo preteklo nedeljo kakih deset gospodičev streljat jerebice. Ko pridejo do neke krompirjeve njive, zleti trop jerebic z nje v zrak. Zdaj pa kar naenkrat ustrele vsi, ne da bi bili kaj merili in eden od nj'h je vse svoje krogljice pognal kravi v smrček, ki se je poleg njive pasla. Nekaj kmetov je hotelo škrice pretepati, pa končno so se pomirili. Za kravo pa so gospodje morali plačati G5 gold. odškodnine. * (Velika vročina.) V Bukreši na Ru-munskem je zadnji teden toplomer kazal večkrat po 39 stopinj R. Vse je posušeno! * (Velik spominek.) Udova bogatega Stevarta v Njujorku bode svojema umrlemu možu v spomin zidala 150 črevljev dolgo in 76 črevljev Široko cerkev. Zvonik bode visok 197 črevljev, pod orgijami in zakristijo pa bode grob za minljive ostanke gospoda Stevarta. Pri položenji temeljnega kamena je bilo nav-zočnih 10.000 osob in vsa duhovščina cele škofije. * (Francoskih) političnih mož starost. Konci oktobra 1880 bodo imeli Mac Mahon 72 let; grof Chambord 60; princ Napoleon 25 ; grof pariški 42 ; knez d'Aumale 58 ; princ Jeroma Napoleon 58; Thiers 83; in enooki Gambeta 42 let. Oglas. (240) Podpisani odbor glasbenega društva ljubljanskega vabi p. n. ude k občnemu zboru dne 17. septembra tH77 dopoludne ob 10. uri v magistratno dvorano in prosi za mnogobrojno udeležbo. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanji; 2. poročilo o denarnem stanji; 3. predlog odbora zaradi preuarejanja pravil; 4. volitev odbora; 5. drugi po pravilih dovoljeni predlogi. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1877. Odbor ljubljanskega glasbenega društva. Trln« cen« v Ljnb i?ni 1. septembra t. L Plenica hektoliter 9 4 gld. so kr. Enotni drž. dolg v srebrn . . 67 „ — „ Zlata renta........ '4 „ 75 „ 1860 drž. posojilo..... 112 „ 25 „ Akcije narodne banke .... 810 „ — „ Kreditne akcije...... 19'» « 50 « London......... 119 „ Q> Napol.......... 9 „ M C. kr. cekini....... £> „ 67 » Srebro.........104 „ 20 Državno marko...... 58 „ 50 „ Hiša št. 13 v Bredi mesta, prodaja ae iz proste roke. — Natančneje poroča gospod C»al>i*iJol 1'cčaiilc, trgovoc v Kranj i. ("^30—2) Prsni katar se iiriio odpravi. Najnovejša javna zahvalnica z Dunaja, 2. marca 1877 od gospoda Karla Bergmiillerja, inženerja, IX., Liechtensteinstrasse 27. C. kr. fabriki sladnih preparatov, Graben, Brilunerstrasse Nr. 8. Vaš« blagorodje I Prehlađil sem se in dobil prsni katar, da sem bil primoran, v Vaših preparatih pomoči iskati. Kupil sem si dve liani zdravstvene pivu iz sladnega izlečka in sam ga rabil po navodu. Katar Je l*il už*> pri prvej tlaii skoraj odstranjen, in xata smem Maše H«//in <• sitnim' preparate vsakemu -zares najtoplejše priporočati, kajti ne ttaja se zlatarn plačati, ker tako nanla in uaoitno zdravijo. Prosim, tla te moje vrste v Magor človeštva pa časnikih naznanile. Dencs prosim, da mi pošljete paket prsnih bonbonov iz sladnega ekstrakta. Spoštovanjem li.ai-1 Bor^miklleir, inžoner, Dunaj IX., Liechtenatoinstrasae Nr. 27. ■i Pravi Kotlovi aladni bonboni so v modrem papirji. (187—8) V Ljubljani pri fmttbt*, t* i vatli, lekarna pri „angelju varhuu na dunajskej cesti. XllJCl. 31. avgusta: Evropa s Ehrenbcrg Iz Dunaja. Pri Slonu: Bardach Iz Dunaja. — Wachsuian iz Trst h. — Ivanec iz Za- greba. — Nounovich iz leke. — Fajdiga iz Trsta. — Stnlbhuber, Attunthaler Iz Dunaja. Pri Malici t Frbhlich iz Dunaja. — Hufrichter iz Gradca. — VVolIheiui iz Dunaja. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znan-<• 'in, kateri so spremili goapoda Gašperja Hostnik-a, k zadnjemu počitku, kakor tudi za mnogo dokaze prisrčnegu sočutja se a tem najuljud-nejše zali valj uje (236) Žalujoča rodbina. V Kamniku, 1. Beptembra 1877. 1 Grobni kameni in grobni spominki % j# in sicer: ^ M Grobni kameni od 5 gl. naprej za vsako ceno. f Tudi imam najnovejše slike grobnih spominkov domaČih in ^ tujih dežel, in se, ako kdo želi, ti pokažejo. Z m Tudi se marmorova sipa vedno zasi JLS (234- ivm olju vouuu zastonj dobiva pri , . Petru Thomann-u, T. V* (234—1) kamnoseku v L j u b 1 j a n i. Cistenje in izboljšanje vina 7j niarzeljsko žolco, najboljše, najpripravnejše, ceno in dozdaj nedoseženo sredstvo, da vino čisti, da mu dii lepo svitlobo in da mu vzame slabi sodov in gnjilobni okus. Poduk v obeh deželnih jezikih zastonj. Naj bo obrača na agcuiuro A. llartiuaiiiia v JLjubijani. (,227—2) xxxxxxxxxxxxxxxx Praška trgovinska akademija! Prihodnje Studijsko leto se začne 17. septembra t. 1. Pogoj sprejema je spričalo o dovršenem IV. razredu realke ali gimnazije ali pa realne gimnazije. Dijakom je dovoljena pravica enoletne j)>'ostovoljne službe; ako zboli, streže se jim v novozidanej trgovinske) bolnici zastonj. Natančne načrte, letna poročila in druga izvestja rad daje Na ukaz opravilnega sveta: (179—8) Kaii Arenz, vodja trgovinske akademije. V Pragi, julija meseca 1877. Več hišnega orodja, kakor: postelj, zof, omar, miz, stolov, žimnic, oljnatih slik, podob, atenskih in stoječih ur itd., in dva zvezka originala Valvasorjevih del so prodaja iz proste roke. —■ Vprašuje se: v Ljubljani, stari trg, v prodajalnici hiše ttt. 152 stara._(2*8 — 1) C kr. priv. "vVater-closeti fabriko A < onio. na Ouuaji. Nova konstrukcija, vso sodan'ie presegajoča. Popolnem brez vlaka in smradu. Postavi jih vtnakdo prav lebko, in se na v»ak uohcuhujI kraj brez ovir lehko postavijo. Closeti dajo ta izredni dobiček, da su njih spodnji dul (iztočna cev) naj bode ustje ž'ebu, kji>r hoče, iehko na vsako Stran zasuče in so štirjaška globoka skleda mM lebko ob eucui praktično jiorabi kut lijuk uli i»a piaoir. ■■ ■■ Edina zaloga za Kranjsko mm pri Jos. Stadlerju, kleparju v Ljubljani, Črevljarska ulica št. 4 nova, zraven modne trgovino A. J. Fischerja, poleg Ilraduckoga mostu, kjer bo tudi vsa kleparska »tnvb«'ii«. in Kitluu-terJJHka delu, kakor tudi ki 1 vanje sn.ii in zfoulkov po najnovcJšUi sisi«mili in s po-roištW)iii solidno in prav ceno višć. (218—3) (T Originalni Howe in Singer, kakor tudi drugi izvrstni šivalni stroji s pismeno 5lHno garancijo, z vsemi vrstami iroenc in strojeve svile in cvima, strojevili olj in slvaitlt, sploh vse, česar je treba za šivalue stroje vedno v največjem izboru po zopcl znižanih fabri škili cenali, dalje ■■ VVertheimove kase in kasete mm ■v vseli -veli3sostili- ^htffiSv" V mojej meliaiiiciiej delavnici se šivalni stroji najbolje popravljajo in suažijo. Za zunaj inoj potnik, gospod An to u iirebeucc, sprejema rad naročila in dajo tudi potrebni poduk o strojih. r\ i « Franc Detter, v Ljubljani. stani ali nepriročni stroji vseh Bist* mov so proti originalnim lir aiuunjavajo in izplačujejo. (^39 — 1 Izdate^ in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne.4 2254