"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje 11 - ■-' ■ 11 1 111 ' " --n I Official Organ Jugoalav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ST. — NO. 1389. 4 GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. :h T" ' '••SSi ! CHICAGO, ILL. 25. APRILA (April 25.) 1934 618 Delavstvo ob 1. maju 1934 PRVI MAJ leta 1934 oraznuje mednarodno zavedno delav. stvo v znamenju zelo poostrenega razrednega boja. Ka- pitalizem m j« v blaznem upiranju smrti zatekel no pomoč k novemu gibanju, ki ga označujemo "fašizem". Glavni smoter fašizma je, uničenje delavskega gibanja in utrditev kapitalizma z reguliranji in reformami. V zatiranju razredno zavednih delavcev se poslužuje ječ, jetniških taborov, muče-nja, vislic in umazane propagande. Namen reakcije pod masko fašizma je odpraviti marksi-aem. Tolaži te, da je v Nemčiji, Italiji in Avstriji že uspela Toda nadaljevanje terorja v vseh treh deželah, uoiranje kme-tov v Italiji, nadaljne aretacije socialistov v Avstriji in odgon onih, ki so bili v zaporih od meseca februarja, v jetniske tabore, dokazuje, da marksizma ni mogoče zatreti. Nemčija grozi s smrtno kaznijo onim, ki širijo socialistične in komunistične letake. Fašistična propaganda rohni in teror divja. Toda marksizem živi dalje, kajti marksizem je naravna posledica gospodarskega razvoja. Povzročilo ga je kapitalistično izkoriščanje in koncentriranje bogastev ter produktivnih sredstev v peščici vladajočih. Marksizem v bistvu pomeni znanstveno razlago zakonov, ki vodijo iz sedanjega sistema v socializem. Fašizem šteje marksističnemu gibanju v neodpustljiv greh, ker je sovražno veri, sovražno privatni svojini, sovražno izkoriščanju, plemstvu, "redu in miru". Fašizem s» je pognal v vojno za kapitalizem, da zadrži prihod socializma. Tudi v Zed. državah se pokazujejo mnogi znaki, ki obetajo privesti to deželo v fašizem. Ni je kapitalistične dežele, ki r* bi imela kapitalističnih gibanj v eni ali drugi obliki. Vsa pa t išče med ljudstvo z na j spretne jšimi demagogi, v prizadevanjih, da ga pridobe za "revolucijo" proti — marksizmu! Kakor da je marksizem, in ne kapitalistični red, kriv sedanje krize in svetovnega gospodarskega poloma! Delavci v Avstriji praznujejo letošnji prvi maj ob grobovih svojih nadlih sodrugov molče, s stisnjenimi pestmi. V Nemčiji z molkom, z vero v bodočnost, ki napravi konec režimu krvnikov. V Italiji so delavci že prestali dobo potla-čenja duha in zro v prihodnost, o kateri so prepričani, da bo njihova. Fašizmu se ni posrečilo stabilizirati gospodarstva. Delavcem znižujejo plače in večajo jim davke. Zato ni čudna, ako postajajo drznejši in da se celo fašistične unije ukvarjajo z zahtevami za socializacijo. Delavstvo v Angliji, Franciji, na Češkem, v Belgiji, v skandinavskih deželah, Danskem in Nizozemskem, v južni Ameriki, Zed. državah, Kanadi, Mehiki, Avstraliji itd., praznuje letošnji prvi maj z velikanskimi manifestacijami, na neštetih shodih in prosvetnih prireditvah, z večjim protestnim zamahom kot običajno. V sovjetski Rusiji je prvi majnik postaven mednarodni delavski praznik. Armada proletarijata je ogromna in nepremagljiva. Oborožena premoč delavce lahko podjarmi, lahko jih terorizira, lahko jim odvzame pravico zborovanja, tiska in govora, toda to še ni poraz, kajti proletariat je v tovarnah in rudnikih in deluje naprej na en ali drug način za uresničenje svojega cilja — za socializem. Ob grobovih ubitih socialistov v Avstriji stoji prvega maja v duhu milijone in milijone delavcev po svetu in prisegalo, da ne odnehajo, dokler ne bo kapitalizem s svojim krv-niškim fašizmom zrušen v prah. To zrušenje pride, je že v procesu, in se bo končalo z zmago svetovnega delavstva. V svojem proglasu, ki ga je izdala delavska socialistična internacionala k delavskemu prazniku prvemu maju, kliče delavstvu vseh dežel: "Na svoj praznik prveg* maja demonstrirajmo neoma-jano in v gotovosti svojf zmage: Za osvoboditev sužnjev fašizma! Za socialistično demokracijo! Za mir in svobodo! Ideje, za katere so se borili naši junaški sodrugi v Avstrv> in umrli zanje, so nepremagljive! Živel socializem! Živela internacionala!" F»MI«S«4 WMhljr al MS» W. SSth St. LETO — VOL. XXIX. : ŽIVEL PROLETARSKI PRVI MAJ! = Mati m,t» POSLABŠANJE ZIVUENSKIH RAZMER V NEMČIJI, ITALIJI IN V AVSTRIJI J» ŠPANIJA V VRTINCIH OJAČANE REAKCIJE Španija je dne 21. aprila o-prostila 9,000 monarhistov, ki so bili v zaporu zaradi bojev in ruvarenja proti republiki. Večino v zbornici imajo sedaj klerikalci s svojimi zavezniki "radikalnimi" republikanci. V debati o predlogu za amnestijo monarhistov je socialistični voditelj Larpo Caballe-ro dejal, da je naloga socialistov izvršiti novo revolucijo— ne revolucijo za republiko, ampak socialistično revolucijo! Pozival je vse protim onar-histične in protikapltallstlčne «trnje v enotno fronto. Dejal je, da se socialisti ne bodo dali izpeljati z vladnimi in klerikalnimi provokacijami v predčasno revolto, v kateri bi jih reakcija porazila. Dvignili se bodo, ko pride njihov čas. Nato so socialisti v protest proti klerikahii-reakcionarni večini zapustili zbornico. , V debati je prišlo večkrat do kravalov. Socialistični vodja Indalecio Prioto je v svojem govoru napadal Lerrouxovo vlado, kar ie izzvalo pretep. Prieto, ki je tudi fizično močan, je metal reakcionarje pred predsednikovim stojalom kakor snope. Izpuščenih na svobodo je bilo tudi nekaj sto sindikalistov, toda tisoče tistih, ki so bili aretirani po 3. decembru lansko leto, je ostalo v zaporu. V Madridu ie proAli teden pustilo delo tisoče delavcev. Iz tega se je razvila general- čemu delavci v Nemčiji mrmrajo, vzlic navideznemu miru, pojasni tudi sledeče: V Kruppovih tovarnah dela 14 tisoč delavcev več kakor jih je delalo pred enim letom, kljub temu zvišanemu številu pa je skupni zaslužek manjši kakor prej. V Siemensovih delavnicah, kjer izdelujejo motorje za aeroplane, so vposlili 12,000 delavcev več, toda skupna plača je nižja ko pnj. Bila je znižana "v interesu države", in če se bi delavci proti temu na glas pritoževali, bi bili obdolženi veleizdaje in odgnani v ječo ali pa v koncentracijski tabor brez obravnave. Delavci v Nemčiji so pod vlado nazijev organizirani v "delavski fronti", ki je nadomestila prejšnje socialistično in druge unije. Vsakdo mora plačevati približno $1 članarine na mesec, tako da prejema "delavska fronta" okrog dvajset milijonov dolarjev članarine na mesec. To je ogromna vsota, ki pa se ne porablja za koristi delavcev, ali za borbo proti kapitalizmu, am, pa k za plače nazijski birokraciji in za nazijsko propagando. Ali z drugimi besedami, delavci v Nemčiji plačujejo članarino "delavski fronti", ki je uporabljevana proti njihovim koristim. V svojem govoru dne 17. a-prila je Hitler priznal, da vlada ne ho mogla brezposelnosti popolnoma odpraviti. On misli. da jih bo v Nemčiji najmanj en milijon trajno brez zaslužka. Brezposelnost ie sicer zelo znižana, toda pri javnih delih jim plačajo le po $3 na te- trgaataL-. | na stavka. Situacija v ftpaniji je napeta in polna različnih možnosti. den za tri dni dela. V privatni industriji je zaslužek povsod zmanjšan in delo je raz-delj eno med čimveč delavcev, tako da dobe komaj za boro prehrano. Nič boljše se ne godi delavcem v tašistični Italiji. Dne 14. aprila je vlada znižala plače vsem državnim nameščencem, katerih je okrogr 700 tisoč, od 6 do 12 odatotkov. Knako so jim bile znižane v privatni industriji. Zaradi deficitov in ekonomskih težkoč se Mussolini zateka k večanju davkov, ki »o, kakor povsod, naprteni ubož-nim slojem. V Pratoli. v centralni Italiji, so se kmetje zbrali pred vladnim uradom in demonstrirali proti davkom, ki jim poberejo vse. O-rožniki so jih skušali razgnati. Ta provokacija je kmete še bolj razjezila in se niso hoteli takoj umampani-.ia je dala priliko sprejeU Thomasov govor devetnajstim, potrtajam. Začel bo govoriti ob 2:15 pop., vzhodni standard čas, ali ob 1:15 pop., centralni standard čas^ daylight saving time. V Chicagu bosta njegov ffovor oddajali postaji VVOFL In WMAQ. V Clevelandu je na razpolago postaji WTAM, v Detroitu WW.J, v Pittsbur-vhu VVCAB, v Indianapolisu WMBF, v Buffalu VVBKN, v Cincinnatiju VVFAI itd. Lrgirajte te postaje, da dajo Thomasu priliko razgaliti Dollfussovo avetohlinstvo. Socialistično gibanje v Nemčiji ni slrto. To dokazuje taj-la cirkulacija socialističnih oamfletov in časopisov, ki prihajajo v Nemčijo v stotisoče izvodih. Socialistična agitacija je zdaj bolj odprta, četudi agitatorji s tem riskirajo še to malo svobode, kar jo imajo pod sedanjim režimom, Kako se je socialistična organizacija prilagodila delovanju v sedanjih razmerah, po-kazuie med drugim sledeči ac7odek. | V koncentracijskem taboru v Kiclau ie bil med drugimi* zaprt bivši soc a listič ni posla-1 nec Marum. Dne 6. aprila je ol-la^t snoroJila sorodnikom, da si je Marum končal ž vlje-nje, in jim podala truplo. Delavci, ki pjznaio svojega iblVega poslanca, vedo, da če si je res sam končal življenje, je to storil vsled dolgotrajnega mučenja, še bolj vrjetno pa je, da so ga ubili rablji, v koncentracijski kempi in nato zapisali, da je izvršil samomor. Ko je truplo dospelo na dom pokojnika v Karlsruhe, je policija zabiČila njegovim svojcem, da ne smejo vabiti na pogreb nikogar, razen sorodnikov, Časopisom pa je u-kazala, d\ ne smejo objaviti datuma in ure pogreba. Toda ko je prišel določeni čas, da ga odnesejo na pokopališče» se je v veliko presenečenje policije zbralo pred hišo svo-je?a sodruga nad tri tisoč delavcev v prazničnih oblekah, da se udeleže pogreba. Sef policije je nato razpostavil svoje fotografe ob sprevodu, da so snemali slike, delavcem pa grozili, da jih bodo po slikah spoznali v delavnicah in odslovili za kazen. Ko. je tajna strankina organizacija izvedela za datum in uro pogreba, je v teku večera s svojimi zaupniki obvestila o tem več tisoč delavcev in dosegla isto, kakor čo bi policija dopustila, da bi se pogreb javno oznanilo. LUl m lalaraaa sred*. |>4«j« Jugoslovan »k« DeUv»kf Tiskovna Dralfcal CUcm% it . . ~ ..........■ I H ..........................^- Glasilo Jugoslovanske Socialisti^»* Zvoa«. NAROČNINA v Zedinjenih državah u celo leto $3.00; s« pol teta $1.75; za ¿«trt leta $1.00. Ineaamstvo: aa ftb lato $3.5«; aa pat Vet* $2.0(K Vsi rokopisi In oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ta prioMttev v iUviMu likiiifi liiii. f Ro L imnicHH Published every Wednesday by the Jugoslav Work men's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor...................................FYant Zaita Business Maneirer....Charles Pogoralac SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. »_ . . ■ » n. . s* |y> I^I f"« i I. . i. PROLETAREC ♦ 3639 W. 26th St., CHICAGO. H.L. •• Telephone: fUckwcll USA. Prvi m a jj iWMt Od prvega maja lani pa da letošnjega prvega majnika si je fašizem osvojil 3« eno deželo. Praznovanje mednarodnega delavskega dneva je v nji prepovedano, kakor v Italiji, med tem ko so ga narziji v Nemčiji proglasili za državni praznik* da bi mu s tem odvzeli njegov prejšnji protestni značaj. s Četudi je praznovanje prvega maja v Avstriji sedaj zabranjeno, ima ta mednarodni delavski praznik za proletariat v Avstriji globokeji pomen ko kdaj prej. In v tem smislu ga bo praznoval, četudi ne a pohodi in ogromnimi manifestacijskimi slavnostmi, kakor prejšnja leta. Na prvega maja bo začutil svoje izgube..— odvzem svobode t—, v povečani meri in s povečano voljo se bo boril, da si izvojuje nazaj, kar mu.j* bilo odvzetega, in da po svoji zmagi dqeela obračuna z vsem, kar poraja fašizem. Dasi je mednarodno delavsko gibanje izgubilo v Nemčiji in Avstriji ogromno, nima vzroka obupavati. Pridobilo je London in Buenos Aires. Napredovalo je v skandinavskih in mnogih drugih deželah. V Nemčiji se polagoma utrjuje za podzemsko delovanje. Delavsko gibanje bi hiralo in končno propadlo, če ne bi bilo vzroka zanj,.Toda brezposelnost je ostala nerešen problem tudi v fašističnih deželah, kljub oletanjam, da ga bodo Čimprej in za delavstvo ugodno raz-vozljale. Izkoriščanje se nadaljuje. Militarizem igra naprej z oboroževanjem. Imperializem vadlja za tuje dežele. Sistem, ki jc porodil delavsko gibanje, še obstoji., Razredna nasprotj a in razredne razlike niso odpravljene v nobeni kapitalistični deželi, niti ne bodo, dokler bodo kapitalistične.. Vsi pogoji za delavsko gibanje &o enako močni, kakor so bili, če niso celo jačji. To je tudi vzrok, čemu se je reakcija zatekla k sili, da 'bi ga udušila. In zgodovinska naloga, ki je dana proletariatu — odpraviti kapitalizem in zgraditi socializem, jc komaj pričeta. Malodušnost nima mesta v delavskem gibanju. Kar proletariat: v teh kritičnih časih družbenega presnavljanja rabi, je več enotnosti, več razumevanja in odločnosti. Idejni namen praznovanja prvega maja je, da se ga navaj k temu — k solidarnosti in odločnosti. , ,v • Prvi maj je praznik zidarjev, ki podirajo svet krivic, . izkoriščanja in brezpravnosti množic, zato da grade nov red, v katerem ne bo socialnih krivic in ne razredov. Prvi maj je praznik bodoče uredbe, ki bo pomenila konec današnjega barbarizma in. priče-tek civilizacije, kakršna bo vredna mislečega človeka. Prehrana za 14c na dan V velikih mestih je bilo tisoče »brezdomcev tudi pred krizo. Zdaj jih je stotisoče. To so najbolj zapuščeni, najbolj na stran potisnjeni bedni med bednimi. Pred krizo so stanovali v cenenih, starinskih azilih, kjer so plačevali prenočišče od 10 do 25c na dan. V krizi je njihovo revno stanje postalo še revnejše. Dajmov ter kvodrov za prenočišča ni bilo več. Komaj če »o mogli naprositi zadosti za boro kosilce. Skozi poletje so se že še kako pretolkli, ali zima — ta največja zatiralka ljudi v mizeriji, jim je povečala muke. Dru&bi se jc končno le zazdelo, da ne more teh ljudi prepustiti poginu v starih napol podrtih stavbnih luknjah, pod mostovi in v alejah, pa je najela nerabljena stara tovarniška in slična poslopja, in tu so dobili brezdomci zavetje pred mrazom in pa nekaj hrane. V Chicagu je še meseca marca živelo v njih nad 18,000 ljudi. Stroški, ki jih ima relief za prehranjevanje teh uničencev, znašajo dnevno nekaj nad 14c na osebo! Mnogi žive v teh zavetiščih že leto in dalj. In skozi vse leto dobi vsak posameznik za $51.10 hrane, ali toliko na leto, kolikor bi morat znašati zaslužek povprečnega delavca vsak teden, če bi bili plačani zadostno za dostojno preživljanje in da si bi lahko privoščili tudi nekaj komforta ter zabave. ^ l mv r . * * _ fc»*> ; i * , Opevana ameriška konstitucija zatrjuje, da smo vsi rojeni enaki ip, * enakimi pravicami, in ae veliko drugih Upih ber/sd je ▼ nji. Pa vendar nikoli ne .vidite, da bi policaji mikaatili Forda, Sloain*, Mallona, Rocketel-kerja, Morgan«, Schw*ba, Younga aK kakega drugega magnata. Ni se ae pripetilo, da bi k*k policaj zamahnil, kaj aele uda il po komu izmed teh "faako rojenih, j. enakimi pravicamo " SUka, kakrane vidite gori, je var !ej i* delavalA ^nj.ev »»roti izkor.ačanju, "in vselej ao delavci tisti, po katerih padajo udarci. Prisor, ki ga vidlite tu, je fe stavke v Detroitu. KAJ IN KJE SO "Č ISTA" ARIJ SKA ČISTA" KAVffc V petek vecsr 27. apri 1* je seja kluba it. 1 Chicago. III. — V petek 2* aprila z več* r se vrŠK redna se- I ja kluba št. 1. P > končanem dnevnem redu bo givoril Jo-ško Oven a potrebi ij» važnosi agitticiisktTi tur Po' naselbinah. John Kak bo govoril o agitaciji me J mladino. člani in članke, ker bo Ih soja važna, udeležite se je pol-noštevilno. — P*. O. Prvomajska' prWlaVa v Springfieldu S^ringfHd. 11?. — Klub št. it'JSZ }W'redi v ne lelio 29. i vila1 v tuk ijšrijehi Slovenskem dttnfti nroslav > k prvemu maju. Prične se točno ob 8. zvečer. Na sporedu bodo govori v slovenskem in angle kem jeziku, pevske in godbene točko ter vprizoritev "Nove igro" (New Deal), ki jo >e spit al Ivan Molek. Po programu bo plesna zabava. Igrali bodo bratje Gor-šek, Vstbpiiina jc samo 25c za osebo. Prvi majnik kliče na dan vse delavstvo, da se združi v boju 55a svoje pravice. Tudi spdruigi ip sodružice v klubu št. 41 smo, se potrudili, da bomo delavski smisel prvega majnika dostojno praznovali. Našemu občinstvu tu in v sosednih naselbinah se priporočamo za obilno udeležbo Zavedni delavci, v nedeljo 29. aprila pridite vsi v Slovenski dom. — Joaeph Ovca. V Nemčiji se je Hitlerjev režim zavzel obraniti ''čisto nemško arijsko pleme" za vsako ceno. Vsakdo», ki hoče danes v Nemčiji kaj biti, mora dokazati, da ni v njemu nobene semitske krvi, Arijci so v fašistični Nemčiji dvignjeni na višek oboževanja, kakor da ga ni Lilo plemena in ga ne bo, ki bi moglo v čemurkoli dosegati arijskega — višek človekovega razvoja in višek njegove "rase". f Biologi tO večinoma mnenja, v da takozvanih "čistih" plemen, že dolgo ni več, kajti ob preseljevanju plemen in narodov je biLo toliko križanja, da ne more nihče več z gotovostjo trditi, da je to ali ono veliko ljudstvo plemensko nemešano. V informacijo čitateljem ponatiskujemo sledeči članek, ki je bil objavljen dolgo prej predno so se liitlerjevci domislili na varovanje svojega arijstva: Ljudje bele polti aJi tako-zvano kavkaško pleme se deli v tri glavne panoge: Arijci, Semiti in Turanci. Ta delitev pa ne gre po krvi ali narodnostih, n\arveč po sorodnosti jezikov, ki jih govore. K arijcem ali Indocvropej-cera spadajo vsi tisti narodi, ki govore slovanske, germanske, romanske, iransko-perzij-ske in sanskritskprindijske jezike: grščina je tudi v tej družini jezikov. — Turanci so Turki, Ogri, Bolgari, Finci, E-stonci, Litvinci in razni narodi v zapadni Aziji. — K Semi-tom se prištevajo pa Arabci, Egipčani, Judi, Hamiti, Alžir-ci in druga ljudstva v Mali Aziji in severni Afriki. Veliko pomoto bi pa naredili, ako bi omenjena podple-mena bele rase hoteli strogo klasificirati z jezikovnimi črtami. Bolgari na primer govore slovanski jezik, toda po rodu so Turanci kakor Turki ali Madžari. V Rusiji žive nešteta turanska in celo mongolska plemena, ki govore ruski jezik. Ravno tako ne bi mogli semitskih narodov nikamor slediti, ako se bi ozirali na njihove sedanje jezike. Arijski rodovi so tudi sprejemali jezike drug od drugega. Francozi so germanski narod, ki je sprejel jezik od prejšnjih Ga-lov, katere so bili Rimljani polatinili. Španci so zelo pomešani z Arabci. Največja mešanica rodov je v Italiji in na balkanskem polotoku. Skratka: vsa belopoltna plemena so tako pomešana in križana med seboj, da je nemogoče soditi po kraju in je- bavijo z zgodovino človečkih rodov in plemen, razliku-H'i<> kavkaŠke rodove po go-.tovih tipih obličja, las in postave. Tipi niso slučajni, marveč so posledica klimatiČnih razmer in boja za obstanek. Pravi arijski tip so plave oči, svetli, rumeni in rdeči lasje in zelo bela koža. Postava je visoka In širok »pleča; o-brez jo širok z. izbočenimi kostmi v licih, nos jc top, vča- orlov in ustnice so tenke. Prvotna domovina arijcev je sever vzhodne Evrope in za-padne Azije, torej seianja Rusija do Baltika na zapadu in himalajskih, planin na vzhodu. Tam 90 bivali kot no-madi ali selilci brez stalnega doma. Predniki Slovanov, I^a-lincev. Grkov, Keltov, Indijcev, Perzov itd. so bivali vsi skupaj kakor ena velika družina in nedvomno so imeli en sam jezik, kar dokazujejo koreni sedanjih arijskih ioaikov. Na primer beseda 'mati" je v vseh arijskih jezikih približno enaka, izvira pa iz korena "mat", ki je pomenil "narediti" ali "ustvariti". Pradomovina Scmitov je o-brežjs Sredozemskega morja: severna Afrika, Mala Azija, Španija, Francija, južna Italija in Grčija. Nekoč v paleo-litskih časih (doba kamnitega orodja) je bila njihova domovina veliko večja, kajti takrat ni bilo Sredozemskega morja, pač pa sta bila samo dva majhna jezera, eno na vzhodni strani okrog sedanjega otoka Krete, drugo pa v sredi med Italijo in Afriko. Drugod so bile ravnine in doline, ki so bile nedvomno obljudene že med ledenimi dobami. Po zadnji ledeni dobi je pa Atlantsko morje razjedlo ožino pri Grbraltarju in se polagoma razlivalo po Sredozemski kotlini ter odrezalo evropski kontinent od Afrike. Semitski tip je temna polt, črni lasje, rujave oči in bolj nizka rast. Semitje so začetniki civilizacije. Oni so pričeli taliti železno rudo, iznašli so pisavo, iz katere se je razvila sedanja fonetična abeceda in prvi ro utemeljili državo med rekama Tigris in Evfrat ter ob Nilu. Prvi so začeli zidati mesta in ceste ter tesati' ladijc; bili s~ prvi obrtniki, poljedelci in trgovci. Priroda jih je oblagodarila z rodovitno zemljo, katere ni bilo treba gnojiti, zato niso poznali večnega preseljevanja. Ali ravno to je bila njihova nesreča. Priklenjeni na svoja rodna tla niso mogli razviti tistih lastnosti, s katerimi so obdarjeni Arijci. Semitje. prepuščeni sami sebi, ziku, kdo je kdo. Učenjaki, ki so brezbrižni, mehkokužni in zelo sentimentalni ljudje; za vladanje velike ,države nimajo zmožnpsti. Zats vidimo v zgodovini, da so bili zdajpa-zdaj podjarmljeni od Arijeev. Arijske invazije v semitske dežele so s; vršile že v pa-leolitskih ča^ib. čete belokDŽ-nih divjakov plavih oči in rdečih las, oboroženi s kimnitimi «ekirami, so se privalile ob reki, ki je tekla, kipr ie zdaj F"rejsko morje. Prišli >*o iz krajev sedanje južne Rusije in pripeljali seboj fvoje družine. Divji Arijci niso hodili ropat v semitske naselbin2, temveč so se tam naselili in sčasoma so utonili med dom-^ini. Prevzeli so fld Sf^tnv ptfi^ tivno kulturo, uj m o pustili kolikor o)liko svoje boje-vitosti in ustvarjajoče energij je. Na ta način so ?e Arijci in Semitje mešali in križali v Egiptu, Mali Aziii, Mezopotamiji in v krajih, katerih ni zalila voda v sredozemski kotlini (ti kraji so danes otoki) že pred 15,000 leti. Velike egiptovske piramid e t i vsekakor delo posemitčenih Arijcev, ki so se povzdignili do vladajočih slojev v tedanji duhovniški državi. Tipi obrazov na starih egiptovskih kipih in mumij so v mnogih slučajih prej ruski kakor semitski. Tisočletje za tisočletjem so Arijci prihajali v lepe, lople dežele ob Sredozemskem morju. Privadili so se primitivnega poljedelstva med Sredo-zemci, gradili so me^ia in temple ter sprejeli njihov jezik, vero in šege ter izginili med njimi. Ko so tisočletja pozneje prišli Kelti, Latini in Grki iz ravno tistega arijskega rezervarja v Aziji in Rusiji ter poplavili balkanski polotok in sedanjo Italijo, so tam našli ljudstva zagorele polti in črnih las s precej razvito kulturo. To so bili potom ci sredozemskih rodov servt-sko-arijske mešanice. Grki in Latini so sicer ohranili svoja jezikovna narečja, sprejeli pa so kulturo osvojenih ljudstev in križanje krvi se je nadaljevalo. Prišli so Perzi in uničili starodavne semitske duhovniške države v Mezopotamiji. Vsak svež arijski narod se ie najprvo civiliziral ob Sredozemskem morju in potem je uničil, oziroma si je podvrgel civilizatorje. Ta usoda je zadala tudi Grke in Rimljane, ko so tritisoč let za njimi prišli njihovi barbarski bratje Goti. Germani in Slovani iz iste pradomovine. Tako se arijski narodi križajo med seboj in s Semiti že dolga tisočletja in več ko tisoč let se križajo tudi s Turanci (Turki, Ogri itd.), ki so Veselic* z bogatim spo-redbrri klubov JSZ na išorth side ChTcajro. — Kluba št. 16 in 20 JSZ bosta imela v nedeljo 13. maja skupno prireditev z begatim sporedom, kakršen bo za ta del naselbine nekaj izrednega. Vršila se bo v Schmits , Hali na 2975 Cly-bourn Ave. Govornika bosta Joško O-ven in Johimy Rak. Glasbene točke bosta predvajala pevski zbor "Sava" in tamburaŠki zbor udruženja št. 20. Vprizorjena bo socialna drama ,iz živlienja premogar- iev Frtee cm".' —r Program je torej skrbno««-bran in ne bo predolg. r Po končanem programu bo prosta in plesna zabava. Za plesalce bo igral "Red Star" orkester. Godbe bo torej dosti za stare in mlade. Kluba bosta skrbela, da bodo udeleženci čimboljše postrežem. Vstopnice v predprodaji so po 25c in pri blagajni 35c. Dobite jih lahko pri članih in Članicah obeh klubov ter pri tajnikih drugih klubov in v uradu Proletarca. Torej na svidenje v nedeljo 13. maja. L. VVipotnik. L * Naročajte knjige iz Prole-tarčeve knjigarne. prišli za njimi iz Azije. Ni'ga naroda v Evropi, ki ne bi bil mešanica vseh kavkaških plemen in tipov. Abesinija doli za Rdečim morjem je edina izjema. V NEDELJO DNE 29. APRILA DOPOLDNE KLUBOV JSZ IN DRU STEV PROSVETNE MATICE, ; Večer prej veselica v isti naselbini, ki jo priredi so- » cialistični klub za udeležence kortfercnce in drugo občinstvo. Leon Trockij ne najde doma Icen Trockij je dolgo poskušal, da se bi rešel d*'jot**/d na otoku Prnkipe v Turčiji, kjer je bil v prefiianstvu. Nobcnirdež«* la ga ni ho&ta. kajti vsaka se jc bala bfl-tM niegovih revolucionarnih aktivnosti, še bolj pa zfimčr : pri sovjetski RuKijî. Ka.ffcï TrcckH ie sedan j vladi v Rusiji in posegu j ša Sta-linu zelo neprijazen. S kritiko ne varčuje. Pr;;što jesen mu je franroska vlada dovolila. da te sme preliti v Korsiko, kar je storil. A to je bilo za dinamičnega Trockija predaleč od svetovnega vretja, pa si je najel vilo 35 milj od Pariza, ki jo je spremenil v r.oj gjavnl stan. Tti je'živel skrito več mesecev. Ivo je postalp to dejstvo znano, le nazadnjaško časopisje na Francoskem dvignilo precej prahu. Na ta pritisk mu je vlada ukazala, da mora iz Francije. T nlix k-.m - Mož, ki je bil poleg Lenina največji krma* sovjetske Unije, njen piM komisar za zunanje zadeve, organizator njene rdeče arma le, politični in vojni strateg; je "človek brez domovine". Med nezadovoljnimi komunisti in med onimi strujami, ki so se ločile od komunističnih strank, ima veliko oboževalcev in pristašev. V komunističnem gibanju je posebna struja, zvana trockijevci, ki se nadeja, da postane Trockij 'e diktator sovjetske Unije in tedaj bodo morali v pregnanstvo tisti, ki jo danes vladajo. Drugi, ki motre razmere brez očal t/ocki-jevcev, dvomijo, da ima Trockij dobre izglede za povratek v vlado v Moskvi. Zelo mogoče pa je, da bo prihajalo pod njegovo vodstvo čezdalje več nezadovoljnih komunistov in nedvomno tudi nekaj socialistov. Poro 5 a jo, da so v Parizu prihajali k njemu na posvetovanje mnogi, ki so za ustanovitev "četrte" internacionalen Tudi Trockij je zanjo, manjka pa jim strank, ki bi kaj štele ali kaj pomenile. In končno, čemu sKloh treba še ene internacionalen Mar nI delavstvo že v dveh katastrofalno razkosano? Delavstvu je potrebna le ena internacionala, ne tri ali štiri. Ali Cankar alî Baraga? Rev. Hugo Brfcn piše v Am. Slovencu, da je za Slovence v Clevelandu danes najvažnejše vprašanje, čigava soha naj diči in proslavlja slovenstvo v kulturnem vrtu. "Razna posvetovanja in vroče dehate pričajo, kako težka jim je odločitev," piše Bren. In kon-statira. "Zame to sploh ni problem. Brez oklevanja pravim: Baraga!" On je za Barago, ker je bil Baraga svetnik, škof, misijonar itd. In kaj je bil Cankar? Njegov profesor Fr. Leveč mu je rekel "baraba", pravi Rev. Bren. Torej zelo pokvarjen Človek! Pa bi mu postavljali soho v kulturnem vrtu? Nikar! "Saj je škof dr. Jf» glič Vso prvo izdajo njegove 'Erotike* kupil in jo izročil plamenom, da bi mu črede, ki jo je komaj sprejel v svojo oskrto, ne zastrupila," podkrepljuje svoje argumente zoper Cankarja frančiškanski prijatelj "kulture"» Hugo Bren. Vroče debate se torej vrst» radi tega in nekaterim dela to vprašanje sive lasi». Tako je zapisano, pa mora že biti res. Presneta reč! Clevelandska občina je določila neki park, ki naj bo slovanski, kulturni, ali narodni vrt, kakor so rekli eni. "Kulturni vrt" ni prav nič prikladno ime in logično 4e manj. Niti ni pametno, da bi bilo treba vročih debat radi tega za Slovence ali za kogarkoli najmanj važnega vprašanja. V Clevelndu čutijo križo kakor drugje. In ni še končana. Tisti, ki so za Cankarjevo soho v kultjjrnem vrtu, bi storili bolj pametno, če bTrazstrili med ljudstvo nekoliko več Cankarjevega duha--bi ljudje vsaj vedeli, čemu imamo krizo in kdo jo je kriv in proti komu je treba v boj, da se jo odpravi. Tak narod bo potem^cdel, kdo ie Cankar bil. In namesto cenene sohé mu bo znal postavili spomenik, ki bo spomenik, na kraju, ki bo več pomenil kakor pa odrejeni kos zemlje, ki naj bo slovanski ali slovenski vrt. Za nameček še tole "kulturno" krilatico iz Brenovega Članka: "Ce ti kalini na vsak način hočejo Cankarja, dajte jiip ga, pa naj gredo z njim na Lawndale. V kulturni vrt nase metropole spada edino le Baraga..." . M(Jrda prečastiti reverend ne ve vsega. Izgleda na primer, da mu ni znano* da so Cankarjevi spisi bili izdani v novih knjigah, da je zbrano vse iz malih knjiig, podlistkov in kjerkoli je bilo objavljeno, pa je zdaj ohranjeno in na razpolago v lepih knjigah, ki bi delale čast vsaki knjižnici. Bren tudi ne ve, kdo je omogočil izdanje teh knjig, še manj.pa, da se mnogi duhovniki v starem kraju za Cankarja zelo navdušujejo, da na ta način popravijo vsaj nekaj krivicc, ki so mu jo storili v življenju. Slovenski frančiškani v Ameriki so pač velike ničle in nekateri tako brezupno omejeni, da jim niti Baraga v nebesih ne bi mogel priprositi pameti. Se eno "vaino vprašanje" Josip Grdina v Clevelandu se rad prereka zaradi nabožnih kipov, posmrtnega življenja y nebesih ali peklu, in zanima ga tudi Adamičeva vožnja po Jugoslaviji. Vladi sovražno knjigo jc napisal, meni Grdina, tam pa se je vozil po njenih železnicah zastonjl Torej zelo nehvaležno. Drugače se ni na svetu radi tega še ničesar podrlo , - .....OiJI Proletarac, April 28, 1934. ............................... E.^Z O L A ; ' " • RIM ; # Poslovenil ETBIN KRISTAN # j .......................... t«* (Nadaljevanje.) Sedel je na sadnjo klopico in je skromno odklonil sedež polog grofa, ki mu ga je bil hotel Pierre uljudno prepustiti. Zdaj sta spoznala predmet,katerega je nosil. Bila je košarica, polna lepo zloženih in z listjem pokritih smokev. Konja sta živahno zdirjala in voz je dr-dral po lepi zložni cesti. "Namenjeni ste torej v Rim?" je grof zopet začel, da bi pripravil župnika do besede. "Da, da, Njega prečastiti eminenci kardinalu Boccaneri nosim tukaj par smokev; zadnje letošnje so in obljubil sem mu to darilce." Postavil je košarico na kolena in jo je držal z svojimi okornimi grčastimi rokami pa-zno kakor kaj redkega in krhkega. "Ej, glasovite smokve z Vašega drevesa! Saj res, to je pravi med. . . Toda to Vam je pač nerodno, saj jih vendar ne boste držali do Rima v naročju? Dajte mi smokve, vtaknem jih v pokrivalo." Santobono se je vznemiril, branil in se ni hotel nikakor ločiti od svojih smokev. "Hvala lepa, prav lepa hvala... Nič mi niso na poti, dobro so tukaj spravljene; tako sem vsaj varen, da se jim nič ne zgodi." Santobonova strast za plodove njegovega vrta je jako razveseljevala Prado, pa je sunil Pierra s komolcem. "In kardinal uživa rad Vaše smokve?" je zopet vprašal. "O, gospod grof, Njeja eminenca jih blagovoli oboževati. Prej, ko je Njega eminanca poleti prebival v vili, ni hotel jesti smokev z nobenega drugega drevesa. Kajneda, ko poznam njegov okus, razumete, da mu rad napravim veselje." Ali po&ledal je Pierra s tako ostrimi očmi, da se je grofu zazdelo potrebno predstaviti drugega drugemu. "Gospod abbe Froment stanuje že tri mesece prav v palači Boccanera." "Vem, vem," je Santobono -povsem mirno odgovoril. "Videl sem gospoda abbeja pri Njega eminenci — neki dan, ko sem mu tudi prinesel smokve. Le da niso bile tako zrele. Te pa so prekrasne." Dopadljivo je pogledal malo košaro in bilo je, kakor da jo pHjemajo njegovi ogromni, z bledimi dlakami pokriti prsti še krepkeje. Na obeh straneh se je širila Kampanja v neskončnost. Hiše so davno izginile; nikjer ni bilo videti ne zidu ne drevesa, nič kakor velikansko zemeljsko valovje, po katerem je začela 'bližajoča se zima slabotno, plosnato travo zeleno barvati. " Kaj pa papež, abbe?" je Prada nenadoma vprašal. "Je li mrtev?" Santobono se ni niti ustrašil. "Upam, da bo Njega svetosti še dolgo živeti zaradi zmage svete cerkve," je odgovoril zelo enostavno. "Torej ste slišali davi pri svojem škofu, kardinalu Sanguinettiju, dobre vesti?" Zdaj ni mogel župnik utajiti lahkega vz-drhtenja. Torej so ga videli? V naglici ni bil niti opazil teh dveh hodcev, ki sta korakala za njim po cesti. A takoj se je zopet umiril in je odgovoril: "O, človek ne more nikdar vedeti, če so vesti dobre ali slabe. . .Zdi se mi, da je imel Sveti oče precej težavno noč, pa sem storil obljube, da bi bila prihodnja boljša." Trenotek je navidezno zbiral misli, potem je dodal: "če pa smatra Bog, da je prišla ura, ko pokliče Njega svetost zopet k sebi, tedaj ne bo pustil svoje črede brez pastirja; jutranjega papeža je tedaj že izvolil in zaznamoval." Ta odgovor je še povečal Pradovo vese-lost. "Resnično, abbe, občudovanja ste vredni... Torej verujete, da prihajajo papeži tako po milosti božji? Jutršnjega papeža imenujejo gori, kajneda, on pa enostavno čaka? Domišljal sem si, da se vmešavajo v to reč kolikor toliko tudi ljudje... Morda pa že veste, kdo je od božje milosti že vnaprej izvoljeni kardinal." Nadaljeval je svoje cenene brezverske šale, ki pa niso duhovnika prav nič vznemirjale. Naposled se je sam smejal, ko je grof, namigajoč na staro strast, s katero stavi po igri koprneče rimsko ljudstvo ob vsakem konklavu na onega, ki bo najbrže izvoljen, dejal, da bi človek lahko dobil celo premoženje, če bi poznal božjo skrivnost. Potem je govoril o treh belih talarjih različne velikosti, ki vise vedno pripravljeni v omari v Vatikanu: Ali se bo to pot rabil mali, veliki ali srednji? Ca vladajoči papež le količkaj resno ¡uboli, se takoj pojavi izredna razburjenost, vsako častihlepno stremljenje, vsako fpletkarstvo se zbudi, tako da ni ne le v črni družbi, temveč po vsem mestu nobene druge radovednosti, nobene druge zabave, nobenega drugega opravka, kakor razgovori o zahtevah kardinalov in ugibanje, kdo bo zmagal. "Cujte, ker Vam je znano, mi morate na vsak način povedati," je Prada nadaljeval. "Ali i')o kardinal Moretta?" Kljub očitnemu namenu, da bi ostal dostojen in nepristranski kakor dober, pobožen duhovnik, se je Santobono polagoma razigrel in se popolnoma vdal svojemu notranjemu ognju. To zasliševanje ga je povsem premagalo; nič več se ni imel v oblasti. "Moretta! Kaj takega 1 Vsej Evropi je prodan." "Torej kardinal Bartolini?" "Kaj Vam prihaja na misel!... Bartolini? Saj se je popolnoma obrabil s tem, da je vse hotel, pa ni ničesar dosejel I" "Tedaj bo kardinal Dozio?" "Doz io! Dozio! Oh, če bi zmagal Dozio, bi moral človek obupati nad našo sveto cerkvijo, ker ni nižjega in hudobnejšega duha od njega." Prada je dvignil roke, kakor da je zdaj z vsemi resnimi kandidati pri kraju. Bila mu je zlobna zabava, da ni imenovali kardinala Sanguinettija, ¿upnikovega gotovega kandidata. in da ga je s tem še bolj ogorčil. Potem je naredil, kakor da je nenadoma uganil pravo, pa je veselo zaklical: "O, zdaj vem... že poznam Vašega moža: To je kardinal Boccanera!" Santobono je začutil sunek sredi srca, zadet je bil v svoji jezi, v svojem patriotičnem prepričanju. Že so se odpirala njegova strašna usta in na vso moč je hotel zakričati "ne, ne!", ali posrečilo se mu je še, da je zadušil ta klic; molče je držal na kolenih svoj dar, malo košaro smokev, katero so njetgove roke tako stiskale, kakor da jo hočejo zdrobiti, in od tega napora se je tako tresel, da je moral počakati, preden je mogel z umirjenim glasom odgovoriti: "Njega prečastita eminenca kardinal Boccanera je svetnik, ki je vreden prestola; moj strah je bil le ta, da bi s svojim sovraštvom do naše nove Italije prinesel vojno." Ali Prada je hotel še povečati rano. "Njega torej sprejemate; preveč ga ljubite, da se ne bi veselili ob njegovem upanju. Zdaj, mislim, smo tam, kjer je resnica, zakaj ves svet je prepričan, da ne more kon-klave izvoliti nobenega drugega... No, zelo velik je; torej se bo rabil veliki beli ta-lar." "Veliki talar, veliki talar," je nehote mrmral Santobono. Razun če. . ." Vendar ni dovršil stavka in je še enkrat premagal svojo strast. Pierre, ki je molče poslušal, se je čudil, ker se je spominjal na razgovor, ki ga je bil slišal pri kardinalu. Očitno so bile smokve le pretveza, da si izsili vstop v palačo Boccanera,- kjer bi mogel le kakšen zaupnik, nedvomno abbe Papa-relli, povedati kaj zanesljivega. Ali kako je znal ta prenapeti človek ob najnevrednej-ših gibljajih svoje duše ohraniti oblast nad seboj! Kampanja na obeh straneh ceste je še vedno razpenjala svojo travnato plan v neskončnost; Prada, ki se je zresnil in zamislil, je gledal vun, ne da bi kaj videl. Glasno je zaključil svoje razmišljanje. "Abbe, saj veste, kaj poreko, če umre to-pot. . . Ta nenadna slabost, ta griža, zatajevane vesti... To se lahko prav slabo dovrši. . . Da, da, strup kakor pri ostalih." Pierre se je zganil kakor pod udarcem. Papež zastrupljen! "Kaj, strup? 2e zopet!" je vzkliknil. V grozi je gledal sopotnika. Strup kakor v časih Borgij, kakor v romantični drami, zdaj, na koncu devetnajstega stoletja! Ta slika fantazije se mu je zdela grozna in smešna obenem. Santobono, Čigar obraz je odrevenel in postal neprozoren, ni odgovoril. Ali Prada je majal z glavo in razgovor se je pletel le še med njim in mladim duhovnikom. "Ej da, že zopet strup. . . V Rimu živi še vedno ta strah in je velik. Cim se zazdi kakšna smrt nerazumljiva, čim nastopi prehitro ali pa v sumljivih okolščinah, ima ves svet takoj le eno misel in kliče: Strup! In pazite — zdi se mi, da ga ni mesta, kjer bi se pripetilo toliko nenadnih smrtnih slučajev kakor v Rimu; ne vem prav, zakaj — pravijo, da zaradi mrzlice... Da, da, strup z vso svojo legendo, strup, ki-ubija kakor strela in ne zapušča nobenega sledu, glasoviti recept, ki se podeduje od stoletja do stoletja — pod cesarji in pod papeži, pa vse to naših meščanskih demokratičnih dni." (Dalje prihodnjič) A Jf ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami + * naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole- i tarča pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. "REVOLUCIONARNA NEVARNOST" coe dvorani. Tudi tam bodo igrali Tuškovi fantje. Ker se iz Glencoe zelo radi udeležujejo naših priredb v Bridgeportu, bomo to naklonjenost vrnili, če se udeležimo njihove slav-nosti 26. maja. Upamo, da se bodo iz te naselbine odzvali vabilu društva v Glencoe v obilnem Številu. * Tridesetletnica druš. št. 4 SNIPJ na Neffsu, O., ki se je vršila 14. aprila, je izborno izpadla. Udeležba je bila velika in razpoloženje jako dobro. Tudi društvo št. 13 SNPJ v Bridgeportu je eno pionirskih v tej jednoti. Dobro je, da se tudi pri nas pripravimo skupno z angleško poslujočim društvom proslaviti jubilej pionirskega društva št. 13 in SNPJ. Res, da odpade delo na priredbah večinoma vedno na ene in iste, ampak je menda povsod tako. Vrhutega pa, saj je 30-letnica samo enkrat in SNPJ zasluži, da jo proslavimo. — Poročevalec. Na »liki »o ■ leve na de.no David C. Coyle, Mary Taylor in Allica Bar. row«, vsi trije uslužbenci zvezne vlade v Washington«*. Vie tri j« "kompromitiral" garyski šolmašter Wirt, ko j« prod kongresno komisijo ras. lagal nevarnost "rdeče revolucijo". Komisijo jo polog Wirta zaslišala tudi to tri in so, par drugih. Končno jo njo večina sklenila, da jo vso skupaj "prosmeeno"*. Revolucijo im Washington torej ne bo. Razno iz Bridgeporta Bridp-port. O. — Kar presenečen sem bil, ko sem izvedel, da "pečlarski klub" nabira naročnine za 'Maj*ki Glas'. In res, John Likovich, predsednik in voditelj "pečlarske-ga kluba", je nabral 10 naroč nin in 55c v podporo za kritje tiskovnih stroškov te revije. Gotovo bo predsednik Likovich v agitaciji za delavski tisk, posebno za Proletarca, še veliko storil. -, i Po 1. aprilu so tukajšnji premogovniki omejili obrat na en do dva dni v tednu. Že-lezolivarne tod okoli obratujejo malo bolje. Brezposelnih je še vedno veliko. * Seja kluba št. 11 dne 15. aprila je bila zelo živahna, ravno tako seja socialistične okrajne (County) organizacije. Naročili smo skupno s klubom št. 11 dve sto iztisov prvomajske izdaje New Leadra. * Spored prireditve kluba št. 11, ki se bo vršila v soboto 12. maja v dvorani na Boydsvilli*. bo sledeči: "Mi vsi", dekla-mira Tony Kravanja; William Theiss igra na kitaro in orglji-ce v dveh nastopih. Komičen prizor "Vote for Schultz" predvaja Joseph Snoy jr. "A Child Speaks", deklamira Phillip Snoy. Komičen prizor: "Wait a Minute!" predvajata: John Blatnik. Ikie; Fred Potnik, Abie. "Internacionalo" (v slovenskem besedilu) dekla- mira Rose Skoff. "To the Workers", deklamira Joseph Skoff Jr. "Kranjski Janez v New Yorku." Predvajata: Tony Kravanja, Janez; in Louis Gorenc, natakar. V tem sporedu nastopijo večinoma nove moči, razen Kra-vanje, Snoya ml. in Gorenca. Zelo razveseljivo je, ker je naša tu gojena mladina tako dobro zastopana v programu te prireditve. Kar se tiče starejših igralcev, ki so sodelovali v dramskih in drugih sporedih, so se mnogi izselili, nekateri pa se težko pripravijo, ker jih več ne mika, da bi nastopali na odru. Zato je naša dolžnost, da vrzeli na tem polju nadomestimo z mladino. S tem ji damo priliko, da se vežba. v dramatiki in ob enem se bo u-čila spoznavati delavsko gibanje in pomagala v njemu. Po programu bo plesna zabava, ki bo trajala, dokler boste hoteli. Igrali bodo sinovi Matt Tuška iz Power Pointa. Vstopnina bo samo 25c za od-raščene in 10c za otroke od 8. do 14. leta. To bo zadnja prireditev s sporedom v tej sezoni. Rojaki v tej in v drugih naselbinah tega okrožja so vabljeni, da se je udeleže. Ne bo vam žal. kar lahko ¡razvidite sami iz prej navedenega sporeda. Prične se ob 7:30 zvečer. * V soboto 26. maja bo druš. št. 54 SNPJ na Glencoe proslavljalo 30-letnico SNPJ. Slavnost se bo vršila v Glen- V nedeljo vsi na "Savin" koncert in proslavo Prvega Maja Chicago, III. — Vse čitate-lje Proletarca iz Chic**?a in okolice bo prihodnjo nedeljo popoldne gotovo vodila pot V dvorano SNPJ na koncert in prvomajsko proslavo "Save" in kluba št. 1. Program, ki je priobčen na drugem mestu Proletarca, je varieten in času primeren. Nikdo se ne bo ob njem dolgočasil, ampak vsak bo užival ob nastopu pevcev, Mary Ovnove, igralcev in dveh govornikov, ki nastopita s kratkimi govori o pomenu Prvega maja, svetovnega delavskega praznika. Ne vidi se nam potrebno, da bi vas na dolgo in široko urgirali na poset te Savine in klubove priredbe. Prvi maj bi moral praznovati vsak delavec prav tako zvesto in točno kakor praznuje katoličan Ve-likonoč. Prvi maj simbolizira vstajenje delavstva iz okov kapitalizma. Naša proslava tega praznika bo še toliko bogatejša, ker bo združena s koncertom. Praznujte ga tudi vi z nami! Vsled tega v nede- ljo popoldne vsi v dvorano SNIPJ. Upoštevajte tudi spremembo časa, ki stopi v nedeljo v veljavo in pridite v dvorano do tretje ure. S tem nam boste omogočili točno otvoritev programa. čitatelje Proletarca se tudi opozarja na skupno prvomajsko proslavo stranke in raznih delavskih organizacij, ki bo v torek večer v Masonic dvorani, 32 W. Randolph St. Program, ki bo bo#at in ra-znoličen, se prične ob osmi uri. Prebitek bo šel za pomoč avstrijskemu delavstvu, ki krvavi pod peto klero-fa«izma. Naša parola naj bo: V ne-I deljo popoldne na koncert in prvomajsko proslavo Save in kluba št. 1, v torek večer pa na skupno delavsko in socialistično proslavo v prej omenjeni dvorani. S tem bomo oja-čali Savo, naš klub in naše gibanje na splošno. Vsak zavedni delavec naj stori svojo dolžnost in uspeh je neizogiben. Vsi na plan! živel prvi maji — Odbor. "Nastopi tudi mladin-aka godba" Chicago, 111. — V nedeljo 8. aprila _ je bila v pridigi v cerkvi sv. Štefana omenjena tudi SNPJ. Naredila je že neizmerno slabega, pogublja duše, trga vero iz src, pokvarja rojake — zares silno hudobna jednota! Tega dne se je namreč v Chicagu vršila slavnost 30-1 et nice SNPJ in gospod župnik je priliko porabil in a-gitiral proti "rdeči" jednoti. Popoldne je bil v šolski dvorani župnije sv. Štefana koncert "Adrije". Ako komu ni znano, naj povem, da je to katoliško pevsko društvo. Tega ne skriva in je prav tako. Gostoval je v povračilo pevski zbor "Prešeren", in za te ljudi so se cerkveni veljaki v svojem pomenku jako zanimali. "Ti so še bolj proti rdeči jednoti. kakor mi," je pojasnjeval trem veljakom cerkven odbornik. "Toda v naši cerkvi tudi teh ne vidimo." je ugovarjal eden izmed njih. "Pa morda še pridejo," je rekel prvi, in vsem trem je šlo na smeh. • V nedeljo 22. aprila je imel v dvorani SNPJ koncert "Prešeren" in Adrija mu je vrnila nastop s svojim nastopom. To ni taka reč, ker po smernicah sta si ta dva zbora pač sorodna, v kolikor se sploh more govoriti o kakih smernicah. Ampak nekaj drugega je o-supnilo nekatere. V programu je bilo črno na belem, oziroma na rjavem papirju, da sodeluje tudi deška godba šole svetega Štefana. Kaj? Tako daleč so že prodrli frančiškani na Lawndale? You bet! "Začetek je z božjo pomočjo narejen," bi lahko rekli preča-stiti gosp. Father Aleksander. Dopisnik, ki je v Prosveti vabil na "Prešernov" koncert, je omenil, da nastopi tudi "mladinska godba". Pozabil pa je dodati svetega Štefana. Pri "Prešernu" so se od decembra naprej parkrat pograbili "komunisti" in "demokrati". V tem "fajtu" so komunisti kapitulirali, to se pravi, "demokrati" so jih pridobili, in zdaj se vsi skup ravnajo po "vsestransko priročni politiki", kakor je bilo omenjeno v Proletarcu z dne 18. aprila. Zares, čudna so pota z Lawndale k sv. Štefanu, in še bolj čudna od sv. Štefana v dvorano "rdeče" jednote! "še tri leta," so rekli pri veselem omizju, "pa bo 'rdeča' jednota v naših rokah!" Ce se jim nade izpolnijo — in je lahko mogoče — bo novi glavni odbor pozdravila v dvorani na Lawndale deška godba sv. Štefana. Nagrobnico slovenskemu delavskemu gtfbanju v Chicagu pa bosta skupaj pela "Adrija" in "Prešeren". Mehe yes, mehe no. — Reporter. Za finančno podpiranje soc. gibanja Strabane, Pa. — Na pro&li konferenci zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice v zapadni Penni smo med drugim razmotrivali tudi i o apelih za pokritje kvot, ki so bile določene našim klubom za vzdrževanje strankine agitacije in za njeno konvencijo v Detroitu. Bilo je sklenjeno, da naj se klubi JSZ v Pa. potrudijo izpolniti te kvote in v i ta namen jim je bilo priporočeno aranžiranje prireditev, katerih prebitek se bi porabilo v te svrhe. Upamo, da bodo klubi nalogo izvršili po svojih najboljših močeh. Priporočamo, da aranžirajo prireditve v ta namen pred prihodnjo konferenco klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se bo vršila prvo nedeljo avgusta v Canonsburgu. Dalje naj bo našim klubom v sporočilo, da smo od tu naročili nad 100 iztisov "Majske-, ga Glasa" in 100 izvodov -"New Leaderja". Stranki države Pennsylvanije je naš klub že poslal določeno kvoto za kritje stroškov konvencije v Detroitu. * Tretjo nedeljo v maju bomo imeli pod avspicijo tukajšnjega kluba prijateljski sestanek i (party), na katerega naše somišljenike že sedaj opozarjamo. Prebitek bo porabljen za i kampanjski fond soc. stranke. * Tako delujemo za socialistično gibanje — ne za osebne koristj, kajti teh nima nihče, ki agitira, pač pa stroške. « Iz teh vrstic razvidite, da si prizadevamo pomagati v socialistični kampanji in da bomo nekaj le naredili, kakor še v vsaki volilni kampanji. John Terčelj. Nadalj na naročila za "Majski Glas" Od sobote 14. do 21. aprila so dospela se sledeča naročila za "Majski Glas": Frank Petavs, Little Falls, N. Y.(r.l00 iztisov; Anna Mah-nich, klub št. 45, Waukegan, III., 50 iztisov. Po 25 iztisov: dru*. št. 559 SNPJ, Chicago, 111. in John Podgornik, Cicero, 111. Pauline Drzich, Chicago, 111., 24; Frank Klun, Chisholm, Minn., 20 in Joseph Strle, Trenary. Mich., 10 iztisov. Po 15 iztisov: Paul Skrlj, Suga-rite, New Mex., in Frank Za-veršnik, Piney Fork, O. Andy Zlatoper, Maynard, O., 12 in John Jurečič, Chicago, 111., 11 izvodov. Po 10 iztisov: Rudolf Fradel, Yukon, Pa., John Morsi, Chicago, 111., Joseph Ko-sich, Chicago, 111., Rudolph Mazelj, Gillespie, 111., Ilija Bubalo, Johnstown, Pa., Frank L. Tomšič, Walsenburg, Colo., Frank Strubelj, Aliquippa, Pa., Antonia Rak, Nokomis, III., in Frank Jelene, Racine, WTis. Frank Margolle, Cicero, 111., 7 iztisov. Po 6 izvodov: Theresa Jacklovich, Aurora, M inn., Math Drap, Herminie, Pa., in Peter Zmerzlikar, Clifton, Colo. Po 5 iztisov: Lovrenc Baje, Fairport Harbor, Ohio, Frank Remskar, Somerset, Colo., Frank Bizjak, Chicago, 111., Joseph Britz, Export, Pa., Anton O'Branovic, Detroit, Mich., Louis Miklav-' čič, Manville, N. J., in Andrew Grum, Detroit, Mich. Dalje so poslali naročila: Alexander Zabrie, Rockingham, Pa., John Rome, Cleveland, ()., Frank Sodnik, Chicago, 111., in Mary Svetlik, Chicago, 111. Za oboroževanje Proračuni vseh važnejših dežel izkazujejo, da so stroški oboroževanja jako narasli. Prvomajska prireditev v Chicagu Socialistična stranka v Chicagu bo imela s sodelovanjem nekaterih druigih organizacij prvomajsko manifestacijo v torek 1. maja zvečer v Masonic Hali, 32 W. Randolph St. Jugoslovanski delavci, udeležite se tega zborovanja! FEIVfl/S RESTAVR/ ~IJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndrvle Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 13S-Î / v o Pristne in okjsna domača jedila ^ Con« »merne. Postreiba točne. ^ ♦ < ► .......................... Prole tarec, April 2ft, 1934, ANTON GARDEN: ¡ ijl KA PRAGU NOVE DOBE I. OB PRAZNOVANJU gvoje-:?a praznika, Prvega maj-nika. vidi letos svetovno delavstvo v svojih vrstah veliko vrzel. Rdečega Dunaja in rdeče avstrijske sjc. demokracije ni več. Njena usoda je bila zapečatena z zmajo Hitlerja v Nemčiji. To so znali tudi avstrijski sodrugi, vendar so u-pali, da se jim mogoče na kakšen način posrači odvrniti tragično usodo. Vsled tega so bili pripravljeni dati v svojem lastnem interesu in v interesu bedne Avstrije večje-koncesije klerofašistični vladi, Obenem so naredili tudi trden sklep, ki jih je ovekoVečil: "Naj pride karkoli, podali m m bomo brez boja; odloči naj sila." In odločili so klerofašistični topovi, ki so štiri dni rušili, kar so avstrijski delavci zgradili po vojni, in morili !graditelje rdečega Dunaja, Linca, Gradca, Brucka ob Muri in drugih mest. Rdeči Dunaj je zrušen in rdeča avstrijska socialna demokracija poražena, ne pa premagana. Ni pa poražena ideja, ki je bila sveta avstrijskim socialističnim boriteljem in ki je sveta milijonom nam sodrugom po vsem civiliziranem svetu. Ob žalostnem raz-sulu nemške socialne demokracije je nas zabolelo v srce. Ob, junaškem padcu avstrijskega delavstva pa je znova vstalo socialistično delavstvo po vsem svetu in ponovno priseglo ideji, vsled katere so bili masakrirani sodrugi v Avstriji, zadavljeni leto prej v Nemčiji in pred 14. leti v Italiji. Vsak nov poraz nas bo še bolj združil. In ko se obrne tok razvoja, kar se zgodi prej ali slej, — zgodi se gotovo — bo prišel dan obračuna! Dan našega vstajenja! Ta dan gotovo /pride! Zgodovina nam je priča. 11. Na pragu smo nove revolucionarne dobe sedanjega veka. Rekel bi lahko, tla stojimo že z velikim korakom v nji. Treba j j pa razvoj motriti iz zgodovinskega stališča — kakor bo to s.oril bodoči zgodovinar. Za nas je predvsem yažno to, da pravilno čitamo sedanjost in izvršimo nalogo, ki je nam poverjena kot bodočemu gospodarju sveta. Danes smo su* žnji, jutri bomo svobodni. Pot do nove svobode bo mogoče dolga, kakor je bila dolga in trnjeva pot tlačana. In kakor se je on osvobodil verig tla-čanstva, tako se bo tudi moderni Proletariat osvobodil verig mezdne sužnosti. Kapitalizem se je porodil v revoluciji in z revolucijo. Pot mu je napravila velika francoska revolucija pred manj ko 150 leti, ki je izkopala grob fevdalizmu. Pokopan je bil z revolucijo leta 1848. Ni pa kapitalizem nastal vsled revolucije, ampak vsled zgodovinske nujnosti in iznajdbe strojev. Tudi ne bo padel vsled zarot te ali druge skupine, ampak vsled iste nujnosti, kakor je nastal. Revolucije so le sredstvo, navadno nujno sredstvo in revolucionarna pravica ljudstva za izboljšanje svojega položaja. To načelo so najjasneje zapisali v "Proklama-ciji neodvisnosti" očetje ameriške republike, zapisal jo je Marx in poudaril Abraham Lincoln ter drugi veliki možje. Pravica do življenja brez revolucije, pravica do življenja z revolucijo. Na vsak način pa pravica do življenja. In kakor je fevdalizem zanikal pravico milijonom, katere je na eni strani ropal, na drugi pa zapiral razvojna pota novi industrijski družbi in buržvaziji, prav tako zanika to pravico neštetim milijonom tudi današnji, svojo dobo doživeli kapitalizem. NEUMNI VERSKI SPETIRI ARMENCEV Zgodovinska nujnost in potreba današnjega človeštva, delovnega ljudstva vseh kapitalističnih držav, je preobrat: nova družba, ki bo dala, delovnim masam pogoje za obstanek in sjcialni napredek. Kapitalizem ni * tega več zmožen dati, ne v Ameriki niti v drugih državah, kjer je večje, primanj kovanje prilik do dfja. Zato mora pasti, pasti z glasovnico ali .)a z revolucijo. In v vseh državah ne bo padtl z glasovnico, z organizirano politično silo delavska. Tudi j vprašanje, če se bo v kateri deželi to sploh zjodilo. Upanja ni dosti. še manj pa je upanja, da bo :> do nasilnega preobrata { v državah brez močnega, in , razredno zavednega delavstva, ročnega in duševnega. Na kaj takega je mogoče upati le v državah, ki jih doleti slUna usoda kakor je doletela Rusijo v vojni; poraz armade na bojišču in popolna demora-lizacija. Kjer ima buržvazna vlada kontrolo nad armado in zanjo dobro skrbi, kar je njena prva naloga, je mogoč le fašistični prevrat. Vsaka skupina, ki dela za prevrat, mora to imeti n& vidiku. III. V zgodovini družabnega razvoja tvori kapitalizem sijajno dobo ustvarjanja, izkoriščanja in ropanja. V vseh svojih tisočletjih znane zgodovine ni človek s svojim u-mom in podjetnostjo ustvaril toliko ko v zadnjih 150 letih. V Ameriki dela na primer nad 60 mehaničnih sužnjev—strojev — za sleherno osebo, po izračunanju Hooverjevih inženirjev leta 1930. Ti mehanični sužnji so omogočili izredno visok življenski standard. Lc v nekoliko bolj racionalni družabni družbi bi slehrna a-meriška družina lahko imela pet tisoč dolarjev letnih dohodkov, po izračunanju teh- Armenci v Ameriki s* bi jejo med seboj Newyorski arm.enski škof je bil radi teh zjoradi vprašanja problemov tvoje rojstne »porov zavratno ubit. Nasprotujoči ti f»*k- d.eiele. Ali naj bo pod sovjetsko Unijo, ali ciji se spoprijemata z noži, kamenjem in turška, ali naj se bori za samoetojnost, za krepeljci, kjerkoli je prilika. Ena teh prilik vero in take reči — t* so predmeti, o kate- je bila pred dnevi v Bostonu. Devet Arm-en- rih govore armenski priseljenci v Ameriki cev je bilo v medsebojnem spopadu pred na svojih shodih, na sejah in v — cerkvah, armensko cerkvijo nevarno ranjenih. pota lastnemu gospodarskemu podvigu. Velebiznis je postal dominanten, absoluten kralj in diktator. Velikanski strojni napredek zadnjih let in izpopolnitev bizniške organizacije — vse to je mahoma odrezalo pogoje do obstanka milijonom in milijonom delavskih in far-marskih rok. Višješolec, ki je napravil izpit in sploh stoti-soči in celo milijoni, ki so nekdaj imeli dobre pozicije, so danes na isti stopnji ko navaden delavec. Milijoni tudi o-stanejo na cesti pod sedanjim sistemom, čeprav vlada zniža delovnik na 30 ur v tednu. Ekonomi računajo na osem milijonov stalne armade brez- talizem. Da je s svojim "ne* V. dealom" odvrnil popolen po- v paraleli je situacija polom, ni ugovora. So pa močna, dob na razmeram v Franciji ¿namenja, da je polom odvr- pr3d veliko revolucijo ob kon-nil le začasno. Kar Roosevelt gradi, je nov Frankenscein, ki bo prinesel silen vihar v dele-lo. Ameriški kapitalizem zad- nje čase kaže povsem jasno, da ne mara biti stabiliziran — če je to sploh izvedljivo. Le kartelizacijo hoče. V manj ko enem letu je to tudi dosegei. Ameriški kapitalisti — velike korporacije — so danes močnejši kakor pred krizo. Za iz-sesavanje in izkoriščanje ame- padel kakor .pade zrelo jaibol- ko z drevesa. Na smetišče sgov dovine ga bo vrjlo le zavedno,, organizirano in revolucionar, no dulavstvp. Pfridrufite se tej, arpiajjli! Prvomajska proslava vv Cleveland^ Cleveland, O. — Socialistična'stranka v Clevelandu priredi prvomajsko manifestaci-i0 v torek 1. maja v Metal Trade Hall (Moos Hall), 1001 Walnut Ave. Prične se ob 8. zvečer. Govorniki bodo: Rev. Herman Hahn briljantni radio govornik iz Buffalo, N. Y., po orepričanju socialist; A. Ka-*ovsky za International Ladies Garment Workers Union; J. Lan d is, American Federatijn >f Teachers; J. Olchen, Metal Trade Council. Socialistična mladinska ligaJ bo predvajala zborno recitacijo "Stop". Peli bodo štirje pevski zbori: soc, pevski zbor "Zarja", češki "Vojan", nemški zbor in zbor židovske podporne organizacije "Workmen's Circle". V pripravah za prvomajsko proslavo sodelujejo letos tudi razne unije, kar je '' ' ZDor Klasične selekcije. Igra na klavir.......Mary Oven "Prebujenje duhov", M. Peter..........zbor Sava a) "Zvezda", F. Ipavcc b) "Sijaj sonc ice", Kvartet: L. 2ele, V„ Žagar, A. Medved, A. Garden a) "Prezgodnje cv.etlice", J. 'Laharnar, b) "Oj zbogom t« planinski svet", J. Aljaž zbor Sava. II. DEL: "Marseljexa", Rouget de Lisle..........zbor Sava Govor v angleščini.................Art McDowell a) "We Fiddle Moon", Hoffmeister b) "Blue Danube Waltz", Straus Poje dekliški trio angleškega odseka: Alice Artach, Mary Jugg in Ernestine Jugg Spremlja na piano Mary Oven 4. IGRA STRIC GAŠPER Enodejanka iz delavskega življenja. Prosto predelana po Richardu Koeppelu OSEBE: Janes Stamperl, gostilničar.......Frank Udovich Naia, njegov« žena............. Ann« Micko Stanko, njun oseanletni sin...... Emil Kmetec Pavel Komat, stavibni podjetnik. . , Clias. Pogorelec G aiper, pijanec ................Philip Godin* Tone Opeka . Peter Bernik Joie Garaž zidarji...........John Hujan Mika Truden I Anton Andre« Lenka, žena Opeke............. A«fala Zaiti Ana Gornikov*, ¿ena delavca......Mary Udovich Policaj ........................Frank Bisjak Stavbni delavci, otroci. Dramski odsek kluba At 1 JSZ. ReiiSer LOUIS BENIGER Vr*i se v novem predmestju irwkietrialnega mesta v sedanjem času. I Pevovodja Save: Jacob Muha. Pianistka: Mary Muha Vstopnina 40c. Po programu ples v obeh dvoranah Igrata Kochevarjev in Benchanov orkester **** nokratov pa $20,000. Mesto tega imamo — in to po enem letu "noveira aeala" —nad 12 milijonov brezposelnih, bankrotirane farmarje, desperatne male biznismane, katere izpodrivajo verižne trgovine (chain stores) in monopoli. Nad 60% ameriških družin živi pod eksistenčnim standardom, dasi so skladišča polna in trg prenasičen. Nadaljnjih 30% družin ima več ali manj komforta, več ali manj materijalno udobno življenje. Nobena teh družin — vseh 90% — pa nima ekonomske sigurnosti. Le 10% — vrhnja plat ameriške družbe, živi ne samo udobno, ampak v pre-izobilju, v razkoinosti, nebriž-nosti in potrati. So to paraziti, ki lastujejo deželo in narekujejo ostalim 90% prebivalstva, kdaj bodo delali, kje stanovali, kaj in kdaj jedli in kako se oblačili ter zabavali. Skupina teh dominantnih parazitov je sicer majhna — le par milijonov oseb z družinami vred. Je pa v deželi okrog 10 do 12 milijonov oseb, ki po svojih letnih dohodkih in bogastvu spadajo v vrhnji razred. Od ostalih 110 milijonov se ena tretjina bolj ali manj uspešno preriva 'skozi življenje, dve tretjini pa životarita iz dneva v dan. Negotovost, borno življenje, (brezposelnost in strah pred brezposelnostjo je njih večni spremljevalec. Neglcde na šolsko fikcijo, ki je krožila še do nedavna, da si v Ameriki lahko vsakdo pomaga, je vseeno dejstvo, da so bili časi v tej deželi, ki so se smehljali podjetnim rokam in bizniško nadarjenim ljudem. Tudi navaden delavec se je lahko z večj9 aLi manjšo mujo prikopal do boljše eksistence. Ko smo mi prihajali v Ameriko koncem zadnjega stoletja in v začetku sedanjega. teh prilik sicer že ni bilo toliko. Vendar so še obstajale, za podjetne domačine in tudi naseljence, ki so obvladali jezik, še v precejšnji meri. Povojni razvoj in posebno sedanja kriza pa je zaprla vsa milijone delovnega ljudstva ob taki situaciji, si lahko vsak prodstavlja. V sličnih razmerah se naha- jo deželo prav tako v pesteh, j ki jih davi fašizem. Izrazimo riike mase so z Rooseveltovo | kakor je imel Francijo Louis jim svoje simpatije s tem, da administracijo pridobili na ¡XI V.. odgovarjajo na pohlevni' se udeležimo proslav, da pomoči, o kakršni ni pred letom ijc brezposelnih in beraških magamo v boju zoper fašizem, poselnih v Ameriki kapitaliz-; sanjal še noben kapitalist. Ce- j delavnih mas: Mi ne plačamo! >n da se organiziramo za bor-ma. Kakšna gospodarska si- ne potrebščinam lahko nare-; Balancirajte budžet! In druge bo. gurnost je mogoča za ostale kujejo zdaj bolj ko kdaj prej.|znane burbonske krilatice. Delavci v Clevelandu, pohi- Za delavstvo je vsa vrednost I Odnašajo pa iz vladne blagaj- tite v torek 1. maja v Metal Ruoseveltovexa programa vjne milijarde! V namenu da Trade Hali na našo skupno tem, če mu bo pripomogel do;krjje gotove izdatke, nalaga Prvomajsko slavnost. jačje ekonomske organiiacije. vlada procesni davek zdaj na John KrebeL ja ves ostali kapitalistični Da je odprl zatvornice razred- te. zdaj na druge potrebščine.--- nemu boju, so dokaz številne Obdavčuje dravske mase z Podboj in G&brenja stavke in vrenje med delav- železno pestjo. Med tem pa kandidiruta ™ rl**W»fA stvom. Socialisti smo mu za to, bogati postajajo bogatejši in K*HWairaia za «legala lahko hvaležni. / močnejši. • Za delegata na konvencijo . , . .. _ . Hi.Ifll,* ,11,,., _ soc. stranke, ki bo 1.-3. junija In kaj vse to pomeni.' Ozi- Hitler moti delovne mase s n . ' u.njjjjjf« v raj se naokrog kakor hočeš, I c irkusi, Mussolini jih tolaži z l Det.r01tu'.. Kanaidirata v razmotrivaj sifuacijo s katere- Veliko Italijo, pritlikavi Doli- i^V P^L koli strani, ne moreš pa ubc- fusa s srednjeveško "krščan-\Frank Podboy in Anton Ga" žati znamenjam prihajajoče-, državo — in s topovi. ga preobrata v vseh kapitali- Itd., itd., i M stičnih deželah. Da bo v ne- V korumpirani fevdalistični katerih državah prišel z revo- Franciji je zanetil požar re- lucijo, je neizbežno, ker so za- volucije stari, a neugnani Vol- prta pota legalnemu, to je, taire s svojimi enciklopedisti svet. Visoki davki, splošna brezposelnost, anarhija. Dokler je Evropa lahko odlagala svoje odvišno prebivalstvo v Ameriko — 35 milijonov se nas je priselilo v deželo bujne domišljije — zalagala z Ameriko vred druge kontinente in države z odvišnimi produkti, j# bilo vse dobro. Ko je pa Amerika zaprla meje in so se zaostale države bolj in bolj industrializirale s kapitalom "civiliziranih" držav odnosno mednarodnih kapitalistov, jt pričela pokati vsa kapitalistična struktura. Pokalo bo, dokler se ne zruši. IV. Sred n j e c v ro ps ke mu kapi ta-zmu se je sicer posrečilo sple-sti nove okove v obliki fašizma. Koliko časa bodo držali, mirnemu razvoju. Kako se bo izvršil v Ameriki, je vpraša- vred. V današnjem razpadajočem kapitalizmu spada ta na- nje bodočnosti in pa delavstva 1 loga modernemu proletariatu, samega. Brez močnih unij in socialistom in drugim revolu- brez močne delavske politične organizacije bomo dobili fašizem, čeprav ameriške vrste — recimo represije, podobne Palmerjevim protonom med je drugo vprašanje. Gospodar- ™jno in par let po vojni. sko stanje se ni izboljšalo v nobeni fašistični državi, ampak obratno. Cirkusi vlečejo in motijo delovne mase le nekaj časa. Tudi v vojni ni rešitve, ampak pogin vladajočih kast. Koncem marca je prišel celo iz Mussolinijeve Italije sumljiv glas, ki je do pike podoben zahtevam in težnjam razredno zavednega delavstva. Da se v Mussolini j i nekaj kuha: izbruh novega razrednega boja, nove sindikali-stične akcije, edina forma razrednega boja, ki je mogoča pod fašizmom, je jasno. V Nemčiji doba cirkusov in nor-dizma še ni minila. Traja lahko še par let. Da bo minila, je gotovo. Znamenja so že na obzorju, da se kuha revolta v lastnih fašističnih vrstah. Avstrijskemu "Milimeternichu" Dollfussu se je sicer posrečilo s kanoni pobiti socialiste, njih žene in otroke, ne bo pa uspel s svojimi načrti za srednjeveško katoliško Avstrijo, čeprav sta mu jih izdelala Mussolini in papež. Kdor misli nasprotno, naj čita Marxov "Kapital". Niti no bo Rooseveltu uspe-fo stabilizirati ameriški kapl- Z represijami in še z večjim političnim blufanjem, prosti-tuiranjem in raketirstvom pa ne bo nobena vlada rešila bankrotiranih farmarjev, uposlila deseterih milijonov brezposelnih in delovni masi na splošno osigurala življenski obstoj. Tudi socialne reforme — zavarovanje in podobno — ne bo dosti zaleglo, ker je breme preveliko celo za minimalno vzdržavanje milijonskih obubožanih mas. In teh mas ne bo manj, ampak vedno več. cionarjem. Ne lc jo zanetiti, ampak tudi izvesti, če potrebno po načinu ruskih komunistov. Naša prva naloga je širjenje socialističnega časopisja. Velika lrancoska revolucija je bila zanetena s peresom! Drugi del te naloge je jačanje socialistične stranke in unij-sketfa gibanja. Kdor je socialist in razredno zaveden delavec, ne bo čakal prevrata in nove družbe križerarok, ampak bo storil svojo delavsko dolžnost. Kapitalizem ne bo brenja. Socialistična kampanja v Kan »asu V tretjem distriktu v Kan-sasu, v katerem žive slovenski rudarji, je socialistični kandidat za kongresnika dr. C. S. Bendure. Za novo; Turčijo Turčija bo v prihodnjih petih letih porabila $32,000,000 za industrializacijo. t »i »j» ■ ■ m m ■ ■■■■■ BARETINCIC & SON ¡ POGREBNI ZAVOD ¡ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA. ■ i _ I • KiBiJftBS'l ■ V VI : 1 1 Tet 1475 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 99 PItOSVETA Stana sa celo leto $6.00, pol leta 13.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treha za novo drüitvo. Naslov xa list i" za tajnico je: • ■ mmamm n ~ ■■ * PARK VIEW WET WASH LAUNDRY ZO*"* FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU * Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO Telefoni: CANAL 7172-7173 1727-1731 W. 21st STREET CHICAGO, ILL. ■ ■ m m m m ................... I ."rrrrn 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CH1CAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 P R O LE TA R E C SE TISKA PRI NAS. »iHtMi|m«rtmM«i»< Po dolgem času dopis iz Kt«yns Kravr. PL- — DraAtv» &t. | 70 r3F V jc prispevalo $2 v sklail» uakritrj« ti+kovnlh strdkov Majskega Giaaa". Zaveda sc. da j« treba delavsko č**op sje podpirati. To dfiA vo bo imelo zabavo v soboto ii8. aprila. Vršila se b> v Slovenskem Izobraževalnem domu v* Kraynu. I>ru"tvo vn; vaW» da se je udeležite. * * NIHA jo pripomogla, da jc unija UMVV prišla v teh krajih tipe* k življenju. Pdznilo se .ie to takoj v predrugačenju razmer in sploh v vsem. Ko hitro so delavci organizirajo v uniii, pa: i » razlika, še veliko večii us-) h bi dosegli, ^ bi se tudi pol it'v no organizirali. Ni-ra nI ni kak preobrat, a že je navdala ljudstvo z upanjem. Koliko več bi lahko storila zanj delavska stranka, Če ji bi poverilo tolikšno moč, to si la- ko vsak sam predstavlja. * Naša naselbina je v zelo goratem kraju. Prošla zima je bila tod jako ostra. Zdaj, ko so tu pomladni dnevi, bomo lahko prišli večkrat skupaj, da se pogovorimo o našem bodočem delu za delavske koristi. Tudi bo dobro, da se pomenimo o napakah, ki so bile in v kolikor so bile napravljene, da se jih bomo znali v bodoče ogibati. O'; prvem maju pozdrav či-tateljem Proletarca vsepovsod. Louia Sterle. -Se o radio sporedu Iz'Springfielda. 111., poročajo, da so prr/grafn, oddajan po radiu v nedeljo 8. aprila v Chicagu k praznovanju 30-letnice SNPJ, čuli zelo dobro. Petje in govori so jim bili všeč. Na premogovnem okrožju v Kansasu so čuli ta sporled z radio postaje v Tulsi, Oklaho-ma. — "Sava", ki je predvajala glasbeni del tega sporeda po radiu, bo imela koncert v nedeljo 29. aprila v dvorani SNPJ. To bo obenem tudi klu-bova prvomajska slavnost. ' Kritiziramo in veliko godrnjamo Walrenburg, Colo. — V naselbinah jiržnega Colorada težko in z napetostjo - čakamo, kdaj se razmere obrnejo na boljše. Vsi vladni poskusi za preokret v krizi so v teh krajih skoTo brez uspeha. Ljudstvo jc zelo nervozno, toda brez poguma, da se bi organiziralo za kako resno akcijo. Kritiziramo in godrnjamo. In pri tem tudi ostane. Naše mestece Walsenburg upravljajo demokrati, ki bi imeli ¡biti pod "new dealom" poštena stranka. Pa se je izkazalo, da brez korupcije tudi tukaj no gre. Mnogo se jo govorik) o goljufijah pri bivši CWA. Delo se je delilo zelo pristransko. V tem valu graf-ta jc bila prizadeta tudi relief administracija. Revno ljudstvo so ogoljufali za več tisočakov. V afero so zapleteni demokratski politiki. Rudarji v južnem Coloradu so š» že skjzl neštete težke- bitke proti koiwpanijam. Pred meseci so so znova organizirali u UMWA, Kom pa m in' so .ioi priznale. A zdaj rtrtarji lokul- | n« kot glavno vodstvo te unije *pet zrlo kritizirajo. Pre pro-1 stemn iloveku je res težko za-i polasti to zmešnjavo in pa de-magogiranja, ki jih omamljajo. Trtoa ji bilo delavskih govornike in učiteljev, in do-1 iavskih 11 žal, da te, kar je ljuditvu najbolj pjtrebno, najbolj odbija oi sebe. Mary Toimich. Joško Oven bo govoril v La Sallu 29. aprila La Sali«. III. — Tu sc je vršilo v tem letu precej stavk. Pri Illinois Zine konipaniji so st delavci večinoma vrnili na delo. Družba je privolila v zv anje plač in v boljše delovne pogoje. Ko .to pišem, o-becajo, da bo pri Peru Plow ami Wheel kompaniji sporazum kmalu dosežen s pridobitvami za delavce. Ugodne poravnave se nadejajo tudi delavci pri M. II. Zinc Co. * Prireditev 15. aprila v korist Slovenskega doma je bila dobro obiskana. V nedeljo 20. aprila pa se bo vršila prireditev klubov št. 3 i» t JSZ v Slovenskem domu. Vprizorjena bo socialna drama "Grobovi bodo spregovorili", ki je živa slika razmer v današnjih časih. Govornik bo Joško Oven. Nepotrebno je omenjati, da je on c^ien naših najboljših govornikov za delavske koristi. Rojaki delavci, pridite vsi na to prireditev, in pridobite tudi druge, da se je udeleže. Eventueini prebitek gre v izobraževalne in agitacijske namene. — Anton Udevič. I Vabilo na proslavo La Salle, 111. — Kakor je bilo že poročano, priredita kluba št. 3 in 4 JSZ v nedeljo 29. aprila v Slov. nar. domu prvomajsko proslavo. Prične se ob 2:30 pop. Glavni govornik bo Jošjco Oven in vprizorjena bo drama "Grobovi bodo spregovorili", ki bo napravila na vas velik vtis. Ne samo lasallski, tudi rojaki v sosednih naselbinah so vabljeni, da naj pridejo na to i prireditev. Vstopnina je samo 25 centov. Po končanem programu bo v spodnji dvorani igral nas znr.ni F. Zabavnik. J. Banich. Koncert "Save" V nedeljo 29. aprila bo v dvorani SNPJ koncert "Save", j To bo ob enem prvomajska prireditev kluba št. 1. Spored se prične ob 3. pop., "daylight saving timer", ki pride tega dne v veljavo. OGROMNI KOSI LEDU OGROŽAJO PLOVBO Koloti iz severa odtrganega ledu, kakršen je pred leti povzročil potop pa mik a "Ti-tanic", ogrožajo to pomlad plovbo v severnem Atlantiku bolj kakor povprečno druga leta v tem času. Na sliki je parnik ameriške zvezne Coast Guard, čigar naloga je, da opazuje tok teh kolosov in obvešča po radiu parnik.4 o nevarnosti. Tik njega je plavajoča ledena gora, in slika na desni predstavlja, kako jo razstreljujejo. Imenik zastopnikov Proletarca K (les ¿šli prevzeti ztstopstvo /d nabiranje naročnikov Prole- tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj pike apravništvu. ki ho poštah potrebne kutine in informivife. Na tu priobčene zastopnike apeliram*, n»j sku^fo ob vza\i ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsi-<** kega slovenskega zavednega delavcu agitirati za svoje glasilo Proletarec. Akt je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radovolje popravili May»ai-4:. And* Z!bW|», Oglcabyt Anton Udovich. Panama: Andrew Ilersich. Peoria: Joseph Mrezar. So. Chicago: Max Marolt.' Springfield: Anton Per, Jos. Övca, John Goraek. Virdcn: Fr. U«r*ich. Waukegan in North Chicago: Fran- 1 Kraya-Dunlo: Louis Steile, ces Zakoyftck. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louix Britz. Library: Nick Triller. Te- Cuddy: John Jenko. Esport: Jos. Brit*. Fore»*, City» Fra.ik ILaUie, Tony Zaitz. C.recnsboro: Tony Zupančič. M endorso n vi lie: Albin Karničr.ik. Harminiat Anton Zornik. Imperial: Frank Augustin. Jchnstown in ckollca: Andrew Vi-drich, John Langerholc, Ilija Bu-balo. Majska slavnost v Waukeganu Waukegan, III. — Klub At. 45 JSZ in angleški klub se marljivo pripravljata na slavnost k prvemu maju, ki se bo vršila v soboto 28. aprila zvečer ob 7:30 v Slov. nar. domu. Spored bo bogat. Naj navedem nekaj točk. "Marsovian Troubadours", enajst tambu-raftev, otvore program z "In-ternacionalo". Po končanem sporedu bodo igrali za ples. Ti trubadorji so prepotovali že mnego amerBkih mest v raznih državah, kjer so prirejali koncerte. Tudi v radiu se jih mnogokrat čuje. Njim sledi duet na klavir, recitacije in govorniki. Angleško bo ifovoril s. William Ztr-mach, bivši član wisconsinske legislature, slovensko pa s. Filip Godina, upravnik "Prosve-te". Zadnja točka sporeda bo vprizoritev Molekove enode-ianks 44Nova igra" (New Deal). Vstopnina je 25c za osebo. Otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti Upoštevajoč vre4no*t tega sporeda, je vstopnina- jako nizka. Ali ker so slabi čas» in ker naš namen ni napraviti dobiček ampnk moralni uspeh, je do fotona na mfnimom. Občinstvo pa ima priliko prisostvovati res dobrem« programs. Vabimo V3e zavedne delavce, da se nam pridružijo in proslavijo skupno z nami pomen mednarodnega delavskega praznika. — M. J. PROSVETNA MATICA! V fond PROSVETNE MATICE JSZ ro vplačala dru&va, socialistični klubi in druge organizacije v mesecih januar, februar r4n mire 1934 kot sledi: "Majski Glas" izšel "Majski Glas", ki ga vsako leto izda Proletarec k Prvemu majniku, je začelo upravni-štvo razpošiljati v sredo 25. aprila. Obsega skupno s platnicami 68 strani. Brezposelnost v Nemčiji Porodilo nemške vlade pravi, da je bilo 1. aprila v Nemčiji 2,800,000 delavcev na brezposelnosti podpori, ali polovico manj, kakor pred letom. JUBILEJNA SLAVNOST 30-LETNICE SWPJ v nedelje 29. aprila 1934 v SOUTH SIDE TURN DVORANI MILWAUKEE, Witt. Priredi jo Fcderacija SNPJ za Milwaukee in West A1tis s sodelovanjem klubov št. 37 in 180 JSZ. DVORANA ODPRTA OB 1. POPOLDNE. ZAČETEK PROGRAMA TOČNO OB 2. POPOLDNE. Predavanje pisatelja LOUIS ADAMIČA; drugi govorniki: DMItW. HOAN, milwauaki iiHHin, M. V. BAXTER« župan Wet! Alti« in FRANK ZAITZ, oredsednik nadzornega odbora SNPJ. Udeležite se te proslave vsi! Wcmkegan Comrades To> Celebrate May Day Mky P1r*t is hero again and with it' rrm** the time for celebrating a (Treat holidiy. On this day all workers who recognise the c\nm struggle are celebrating all over ths world. The Socialist parties of the different corintrips are, as usual, wining the«i in celebrating this significant day —the Workers' Holiday. So i.i keeping with this great day, the m-mWr* of Jugo-Slav and En-irlish spewing '»ranches of ihe Socialist Party of Waukejwwi and North Chicago Bre having their ceJ-cVatlon on the evening of April 28 at 7::J0 o'clock, at the Slovene National He me on Tenth Street. They have engaged two shakers for tVs occasion, Cotnra^e WUliam Zu.rm.'X a former Social! t aaatst of you, will talk in Slovene. A piano duet will C>« given Ify Miss Frances Arta-h and Oiristina Stritar. A.wfftg other mrmhers wiU be « one art play, "The tfew IVal". Folio win? the program there will be dan»-in c, have been iortuna^e >n serving a r*ry ^ 0rrheatra, the WarJovian Troubadours of Kenosha. Wisconsin. Bveryl.ody he there ard help this n big cele- bration of tli.ft gn nf holiday. P«*ty Viek. Strvilka drustva in kraj 1, SNPJ, Chicago, 111., $ 2, SNPJ, La Salle, IH. « 3, SNP, Johnstown, Pa. 5, SNPJ, Cleveland, O. 6, SNPJ, Sygan, Pa. 8, SNPJ, So. Chicago, 111. 10 SNPJ, Rock Springn, Wyo. 14, aNPJ, Wu5, SNPJ, Bridgcville, Pa. (za 1933) 299, SNPJ, Walsenl»urg, Colo. 304, SNPJ, San Frandaco, Cal. 312, SNPJ, Cleveland, O. :i22. SNPJ, iChb-holm, Minn. 325, SNPJ, Gowanda, N. Y. 344, SNPJ, Shciboygan, Wis. 358, SNPJ. Power O. 388, SNPJ, Pursglove, TT. Va. 447, SuNPJ, Nairtieo-ke, Pa. 449, .SNPJ, Cicero, IH. 8NTJ, Akron, O. 5»9, SNPJ, Chicago, III. 5«f>, SNPJ, BrookVvn, N. Y. 000, S-NPJ, Johnstown, rtt. Gfit, SNPJ, Toletk», O. 683, SNPJ, Hutvhison, Pa. 712. SNPJ, JAhnftown, Pa. , 20. S*?TZ, Cleveland, 0> 24, SSPZ, M-ilwattkee. Wis. 27, aBTZ, Forest City, Pa. 29, SSPZ, EnuinrUw, Wash. («2.00 za 1933) 48, SSPZ, Arma, Kans. 59, SSPZ, Coneniaugh, Pa. 70, SSPZ, Krayn, Pte. 174, SSPZ, Puraiflove, W. Va. 181, SSPZ, Power l>oint, O. 27, SDZ, Cleveland, O. 29, JSKJ, Lrfwria^, Pa. 53, JSKJ, Little trails, N. Y, 108, JSKJ, Younpstown, O. Sam. podp. dr. "Vij«Hica" Milwaukee, Wis. KLUBI J5Z. 1, Chicago, III. 3, Ogle: Sy, III. 37, Mllwa-ukee, Wls. 69, Herminie, Pn. 114, Detroit, Mkh. 118, Csnon^ jrg, Pa. 222, (»irard, O. 2^5, Shc'»oygan, Wis. DRUGE ORGANIZACIJE Soe. im-ki ,lPavaM, Chi ago, 111 P*»?, pevski ¡ h>r "Zarja", Cleveland, O. See. i^rv^lri zbjr "Naprej ", MiVwr.iikre, Wis. nfnm. in gtW. dr. wJ!4rja"^ Los Angeles, Calif. Vsota 3.00 4.00 3.09 12.00 12.00 6.00 4.50 6.00 6.00 6.00 C.OO 5.00 3.00 1.00 3.00 6.00 6.00 3.00 6.00 6.00 0.00 6.00 6.00 6.00 12.00 3.0 O 5.0* 4.00 1.50 1.50 6.00 12.00 3.00 3.00 6.00 3.00 2.00 3.00 12.00 3. <>0 2.00 6.00 1.50 3.1 r 12.0U- 2.00 1.50 2.00 6.00 3.00 6.00 6.00 3.00 "4.00 3.00 2.00 2.00 3.00 6.00 6.00 3.oe 2.00 3.00 6.00 ! 4.50 1.50 12.04V 3.9t1 3.00 ! 6.00 1 6.00 1 6.00 : Dramtka društvo "Soča", StraNane, Pa. 6.00 Dramsko dr. "Anton Vcrovšek", Cleveland, O. 6.00 Dramsko dr. "Traunik", Traun«:. Mick. 3.00 I zob. dr. "Vihar", Krayn, Pa. 6.00 Izo-b. in 7.ab. dom, Library, Pa. 9.00 Gjftpodinjski odsik SND, VVaukegan, lil. 6.00 2enski odeek Zadruge, Waukaga-n, 111. 12.00 čitalnica SND., Wuukegan, UL 12.00 INDIANA. Indinnapolis: Frank »Skufia. KANSAS. Armât Anton Sular. Gross: John ftular. Weil Mineral: John Maiolt. MICHIGAN. Llojrdell: Frank Sustarsich. Lurrrnr: John Matičic. Nanticoke: Frank Kovach b Henrik Miril. Park HiH - Coarmaack: Frank Pod* boy. Skupaj..........$419.00 TAJNIŠTVO P.* M. Prvomajski pohod so* cialistov v New Yorku V Now Yorku bodo dne 1. maja sociali.*ti Jmsli pohod skupno s članstvom International Ladies* Garment Workers in Amalgamated Clothing Workers unije. Polog teh dveh sodeluje mnogo drugih unij-skih lokalov. Po pohodu bo skupno zborovanje v Madii*on Squaru. Detroit: John Zornik, Albert Na- Ronton: Anton Bogataj. prudnik, Peter Benedict. Trcnaryi Joa. Strle. MINNESOTA. Btikij Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Dulutki John Kobi. Ely: John Teran. MONTANA. Red Lodge: K. Erznoznik. NEW JERSEY. Elisabeth: Andrew Soygant Fr. Stih, Fr. Nagodo. Clevehindt John Krebelj, Anton Willard: Mike KluIc. Jankovich. Conneaut: Joseph Sedmak. Girard: John Kosin, John Tancek, Anton Dobrovolec. GUneoet Albina Kravanja. Lisbon: J. Borgant. »✓est Allia: Christine Pugclj. WYOMJNG. Diamondville in okolica: Anton Tratnik. Kcmmcmr Jehn H. Krzivnik. Rock Spring»: John Jcreb. PIIIREDBE KLIBOV »Is S. V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih rborov.. Ako priredb* vašega kluba ni vklju-¿ena. nam sporočite. APRIL. POWER POfNT, O. — V sobot« 28. npri's vearlica khtba št. 9 v prid vrhodeooMjske konference Ji'»Z, ki ce vrli tu naalednji dan. WAUICEGAN, ILL. — Prvomaj. ska proslava kluba št. 45 v soboto 26. • prib v Slov. nar. domu. LA SALLB, ILL. — Ptvomajoka proslava klubov št. 3 in 4 v nedeljo 29. aprila v Slov. domu. Nil peogva mu rjorcr in igra. POWER, POINT, O. — Konferenca soc. klubov in dmsotev Prosvetne matice v nedeljo 2t. aprila. CHICAGO, ILL. — Konsert Mt pevskega sbora *'SavaM in majska man* fes Hic i ja khabn al. 1 v nedeljo 29. rpeiln v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomaj. -'•a proslava ■ predstavo priredi »IN št. 47 v Sh>v. domu v nedeljo 29. jiwHftk MAJ. JOHNnrVN, PA. — Majska prireditev kit' a št. S v to sk I. maja v dvorani na Vanklinu^ DETROfT, MIC11. — Soc. pevski «bor "Sv.>bbifa" vprisort s sodelovanjem po v. sbora "Slav..«" reto "Ciganska n vesta" da« 6. ns^ v Ceikem d*mu. CRIDGEPCr T. O. — V sabo to 12. maja prir«d klub it. U v dvorani na Deydsvfllu /titlico in dramska predstavo. CHICAGO, ILL. — V četrtek 24. maja shod v dvorani Z-Ved Chicago na Lawndale Ave. Con. Ik Norman Thnmas/ CHICAGO, ILL. (N«etW r?*de >— WseKca s igro "What Priee Co«'M, klubov št. 16 in 20 JSZ v Sthm.ts dvorani, 2975 Clybourn Ave. AUGUST. CANONSBURG, Pa. — V node-I jo 5. avgusta konferenea klubov in društev Prosvetne matice. SEPTEMBER. DESETI redni sbor JSZ 1., 2. in 3. septembra. Dr. ANDREW FURLAN DENTIST - Phone: Canal 9694 . 1SS8 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M.j 1-5 and 6 5 P. M. Friday and Saturday ill Jay and evenings. Waukegan office at 424-10th St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue., Wed. anl Thu. till noon. Son. by appointment only Kupujem staro zlato bodisi ure, uhane, prstane itd., po izredno visoki ceni. Zglasite ae pri meni. LEBER* — ZLATAR 3517 W. 26th SI., Chicago, lik 6504 W. Cermak Rd . Berwyn. r ; Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Z3Z lüiimnL Ljubiteljem lenega čtiva priporočamo KAJ MiK TE »RtŽBE ZA 1934 Štiri knjige prvovrstne vsebine Samo $1.12 / V zalogi imamo ae nekaj •kupili lanskega letnika. Naročite jih, ne bo vam žal. Cena ista. Poštnino plačamo mi. Proleiarec 3639 Wcst 26th Street Chicago, 111. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICR HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 0:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 5440 If no answer — Call Austin 5700 "Dva svetova" in "Veliko mravljišče" Spisal Ivan Molek. Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem. CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c. Naročila sprejema Frolfinref 3.00 I 12.90 fi.Ofl 1 6.00 Priredbe društev JOHNSTOWN, PA. — "Nala Sle- f«M if 000 SNPJ, Vr«rlica % Um> "Poeo^aa nof* v t<4oto 19. maja 1934 v Slov. del. domu na Moakamu. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI je ; \AK01I\A TISKAIIW | ♦ 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, ceskem, poljskem, Z 1 kakor tudi v angleškem in nemškem jeciku. NA*A POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRllSTVA IN TRGOV( F. i ...................................................... * "" r : P RO LETARE EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE # COMMONWEALTH NO. 1389. Publi.ked Weekly at 3«39 W. 26th St. CHICAGO, ILL., April 25, 1934. Telephones Rockwell 2t64 VOL. XXIX. The International To The Workers Of No Stuffed Shirts Or Brain All Countries On May Day 1934 Trust Needed By Workers In deep mourning, but unshaken in their convictions and in their confidence of victory, the workers of the whole worll will celebrate this First of May — in huge demonstrations where freedom prevails, and with set teeth and clenched lists where Fascism has established its rule of terror. Full of sorrow, the workers of all countries stand at tho igraves of the Austrian workers who fought for freedom, who gave their lives for liberty, peace and the honor of world Socialism. They know that the government of the hangmen Doll-fuss and Fey desired and precipitated the civil war in Austria. Superior armed force, and not law and justice decided the struggle. The victors, quarreling over the booty, are leading Austria, which has become a colony of Italian Fascism, into questionable adventures, to Hapsburg or to Hitler, and thereby creating for Europe a new danger of war. WORKERS OF AUSTRIA! Full of admiration, the International has watched you at work during the years since the end of the war, when as peaceful architects you built up Red Vienna and made it an example to world Socialism. With fast-beating hearts the workers in all countries have followed your heroic struggle for freedom, which has set up an everlasting monument to you in the hearts of all decent people. On May Day the workers of all countries will bow their heads in deep respect before your dead, your prisoners, and the widows and orphans of the February fighting, upon whom Austro-Kascism is now exercising its revenge, and swear to you eternal loyalty and solidarity. The International still relies upon you, and more than ever, today. The heroes of Austria will remain faithful to the banner of international Socialism, you will hold with redoubled force to your ideals, wjiich you have sealed with your blood, just as the International will stand at your side. On this First of May we swear that we will do all in our power to support your struggle for freedom. Just as you are doing, so will the International carry on the most intense and unmitigated struggle against the rule of Austro-Fascism until the day when the red banners wave again victorious from the Vienna City Hall. WORKERS OF ALL COUNTRIES! The crisis through which the capitalist economic system has been passing for nearly five years is still unsolved. Fascism is not removing but intensifying it. German Fascism, which throws Socialists into prisons and concentration camps, which by its new labor law has completely enslaved the workers and left them to the mercy of the employers, is squander-in* the national wealth in feverish rearmament. Italian Fascism is allowing hundreds of thousands of unemployed to remain without support and to die of starvation. Fascist force cannot prevent the inevitable consequences of capitalist development. The certain disappointment of those who threw themselves into the arms of Fascism will be fatal to this last capitalist system of jrnvernment. The victory of Fascism can only be followed J; .he victory of Socialism. The more hopeless the economic situation becomes for capitalism, the more powerful vill be the forces leading to war. The deliberations on disaimament have become discussions on rearmament. The armaments race has begun. The International therefore renews its demand for universal disarmament: No concessions to Fascism thirsting for war; cooperation between all free nations against the danger of war which arises in all Fascist countries. The best security against the threat of war i* the fear of the ruling classes of a workers' revolution. The best guarantee of peace is the strength of the labor and Socialist movement. Even though Austria has fallen a victim to Fascism, our courage and conviction are unbroken. In all the countries of Western Europe, in flreat Britain, France, Holland, Belgium, Sweden and Denmark, democracy is unshaken. In the island of democracy in Central Europe, the Czechoslovakia!) Republic, the whole of the Socialist movement is successfully defending the democratic institutions. Already we see the first signs of the recovery of the Socialist movement. Shortly after the fall of Red Vienna the British Labor Party gained control for the first time in its history of the largest city in the world, the capital of the greatest world empire, London, and thus gave notice that it would soon capture the government itself. The Belgian Labor movement has taken the offensive and by its plan of action has set up a signal for the workers in all democratic countries. In the Scandinavian countries one Socialist victory follows another. In Switzerland the workers have frustrated all the reactionary attacks and step by step conquered new positions. The Socialists of Argentine have brought the capital of their country under Socialist control. These are the signs of the great change, which will extend democracy and restore it in the countries which are at present under Fascist rule. On May Pay we will demonstrate unbroken and certain of victory: For the Liberation of the Slaves of Fascism! For Socialist Democracy! For Peace and Freedom! The ideal for which the heroes of Austria fought and died is invincible. Long live Socialism! Long live the International! Paris, 1934. THE BUREAU OF THE LABOR AND SOCIALIST INTERNATIONAL. ■ - May Day Celebration in Johnstown, Pa. A May Day Celebration will be held ai the Franklin Slovene Hall, Tuesday, May 1st by our branch No. 5 JSF in Con cms ugh. The affair will be held in the form of a dance featuring Frank Sie»bcrt's orchestra. We invite all Socialist« and sympathizer« to ccme and celebrate our International Working Class Holiday. Admission tickets are on sale. If you do not have them get in touch with this writer. Our Socialist branch is again awakening. Our last meeting was well attended. Candidates will be nominated for the legislature by our branch. Two members, comrades Frank P<»dboy and Anton Gabrenja were nominated for delegate» to the National Socialist Convention to be held in Detroit. Only 4 of the jnany nominees are to be elected from this district. Frances Langerholc, Johnstown, Pa. The decay ol eaeh clavs order brin rs with it a divided ruling class. The quarrel over the Brain Trust at Washins-on brings this conflict to the •urface. One /roup favors the -alves, bandages and opiates of the NRA to restors capitalism to health. The other group Insists that if the patient is eft alone it will get on its feet. It considers the Brains Trust as a collection of quack doctors. The Brain Trust regard their opponents as a Stuffed Shirt League that is thoroughly discredited because capitalism went to pieces in their hands. Donald It. Riehberg, general counsel of the NRA. states the issues that rage in the tents of the mighty. Underneath the ruins of capitalism are "enormous masses of people with hysterical emotions and erratic leadership." Although "economic recovery now seems assured," below the ruins joy and despair alternate with "delusions that the millennium is at hand or that the world is about lo dissolve in chaos." They need the Brain Trust. In the upper range of power and security the ruling gentlemen hurl unkind words at each other. It is a quarrel as to who is to rule the masses under the ruins in the interest of the gentlemen at the top. Riehberg thinks the Brains Trust is competent for the job. He declares that the Stuffed Shirts failed. They are the business men, bankers and politicians "who have be^un to conspire" against the Brains Trust. They will enroll "discredited economists and financial writers and oracles of editorial wisdom who helped t > inflate the bubble prosperity that burst in 1920." So much for the Stuffed Shirts. Riehberg now presenti th" claims of the Brains Trust. "Well-informed persons, enjoying the benefits of the present system" are opposed to the Stuffed Shirts. The well-informed persons, "so long an they remain sane," know that we cannot return to the old capitalism "operated by a lower grade of political brains." NRA capitalism "requires a higher grade of political training and intelligence." So the old capitalism is identified with low-Jrrade brains and NRA capitalism is identified with high-^rade brains. That is the issue between the ruling gentl««nen. Just why the ragged, jobless and hungry masses should be interested in whether the low- grade or the high-grade gentlemen should rule them Riehberg does not explain. Why they should throw their cap« in the itir for the old capitalism or NRA capitalism is also a mystery. Whether the Stuffed Shirts or the Brains Trust have the contract of ruling us and fooling us is an issuo between the exploiters who live on our labor. The task of the working class is to obtain power so that we can take over the capitalist structure and reorganize it on a Socialist basis. We need no Stuffed Shirts or Brains Trust. Their quarrel is not ours. Workers of mill, mine, shop, factory and farm. Ignore this dispute of your masters at the top and think of your misery in the depression hell below. You are many and they are few. When you know the power you have you will end the old and the new capitalism and build a civilization where work and wealth, leisure and security, will be yours.—The New Leader. ............ Donald J. Mm..... RCH LIGHT Lotrich . ■......Illll MY VISIT TO CLEVELAND It feels great to be back in the columns of Prolctarec. "On my recent trip to Cleveland I had the opportunity of attending a concert sponsored by the singing society Delavec of Ncwl*>rgh. Even though it in in existence a short time it made an excellent app^ar-ence. Th«» entire membership of the branch were showered with com-plJnents. The ca«t cf the play "New Deal" which was presented that afternoon portrayed their parts very wall. Comrades Joseph Lever Sr., Joseph Lever Jr., Kristina Si-Kkovich, Zorko Majcen, Fannie To-mazich and Frank Kibarich mem. bers of the ca*t got a big hand from the audience who were well pleased with the play. Singing society "Zarja" of branch No, 27 JSF also mid* an appearance on the stage. At the appearance ami conclusion of each ^ong, the Zarja singer* received a storm of applause. They sang the International and the audience rose when the first few notes were heard. At the conclusion of this program I met practically all of the members of the singing societies. It was a great pleasure to meet new comrades and renew oW friendship. A fine friendly spirit wst prevalent. Wo were all like one big family. During our conversation wo hesrd from somewhere a group singing the International. Arriving at the scone we saw that it was a group of young comrades—members rxf Zarja and th« English Section of branch 27. I must admit that only a Troup that has its heart consecrated in the cause as well as mind could sing tho International with the vigor and determination as this group did. After having something to oat wo had a fine discussion. We then went upstairs and spent the major part o.f the evening dancing and talking about th