Poštnina plačana v gotovini
Martoonbl
Cena 1 Dir
Leto V. (XII.), štev. 39
Maribor, sreda 18. februarja 1931
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra ' v Ljubljani Prešernova ulica št. 4
Oboroževanje na morju
Svoboda morja in razorožitev na jnorju, to sta bili dve temeljni načeli Wilsonovega mirovnega stremljenja °b koncu svetovne vojne, z njima je nastopil na mirovni konferenci v Parizu in posrečilo se mu je tudi, da je oboje spravil v program Društva narodov. Po statutih te institucije je bilo treba resno misliti na izvršitev programa, pa tudi zares iskrena volja je velesile silila, da se lotijo problema, od katerega ni zaviselo samo resnično pomirjenje med narodi, temveč tudi omiljenje splošne povojne gospodarske krize in izboljšanje blagostanja. Tako je tedaj prišlo do prvih razoro-žitvenih. konferenc, med katerimi so Se obdržale prve in najvažnejše prav zaradi morja.
Razvoj evropskega meddržavnega stanja, ki je kazal vedno jasnejše tendence povratka v predvojne napete razmere, je pa že kmalu spočetka pokazal, da programa popolne razorožitve niti na morju niti na suhem ne bo Mogoče realizirati. In tako se je zgodilo. da se je prva koferenca za razorožitev na morju nepričakovano sprevrgla v konferenco za — maksimirale in uravnovešenje oboroževanja. S tem pa je bila vsa prvotna zamisel do temeljev omajana in prav nič težko ni bilo uganiti, kaj bo prinesla bodočnost. Tekom let so bili sicer doseženi neki deloma načelni in teoretični, deloma pa tudi praktični in lokalni sporazumi glede maksimalnega programa gradnje vojnih ladij, do splošnega dogovora pa ni prišlo.
Najvažnejša je bila v tem oziru pač zadnja londonska konferenca, katere so se vdeležile velesile Velika Britanija, Amerika, Japonska, Francija in Italija. Njen rezultat je bil sporazum štirih velesil — brez Italije. Ta je izostala zaradi pretiranih zahtev po pariteti s Francijo.
Vendar pa vse nade še niso bile porušene. Velika Britanija in Amerika, sta še vedno upali, da bo mogoče privesti Italijo do uvidevnosti in tako omogočiti sporazum s Francijo ter naposled dovršiti, ne sicer razorožitev, pač pa usaj uravnovešenost brodovij vseh petih velesil. Da bi se ta sporazum lažje dosegel, sta obe sili intervenirali tako v Rimu kakor v Parizu in tudi dosegli, da ste se obe sprti državi zavezali, da do 1. januarja letošnjega leta sploh ne bosta gradili nobenih vojnih ladij. Toda intervencije Velike Britanije in Amerike so v Rimu ostale brez uspeha in Mussolini je prekršil celo sklep glede prekinitve gradenj do konca leta. Da bi situacijo še poslabšal, je izdelal načrt za gradbeni program, po katerem bi se tona-ža italijanskega vojnega brodovja že v prihodnjih letih dvignila nad francosko. Da pa to ni bila samo grožnja ali demonstracija, pričajo vojne ladje, ki
Pred tretjo diktaturo?
ŠPANSKA DOBI NAJBRŽE ZOPET VOJAŠKO DIKTATURO. — CHEZ GUERRA IN ALVAREZ VRNILA KRALJU MANDAT.
SAN-
MADRID, 18. februarja. Proti vsemu pričakovanju je misija Sanchez Guerre naletela na energičen odpor. Zlasti soci-jalisti in republikanci so odločno odklonili vstop v njegov kabinet. Posledica je bila, da je Guerra nato kralju vrnil mandat. Kralj Alfonz je poveril nato sestavo nove vlade Alvarezu, čegar misija pa se je istotako ponesrečila.
Notranje-politični položaj je postal vsled tega še bolj zapleten in nihče ne ve, kakšen bo izhod. Na deželi vlada sicer še mir, vendar pa se opaža vsesplošna nervoznost in razburjenost. Madrid sam je podoben velikemu vojaškemu taborišču. Po vseh križiščih so oddelki s strojnicami, kraljeva palača je močno zastražena, po ulicah in cestah patruljirajo močni policijski, orožniški in vojaški oddelki, ki razprse vsako zbiranje ljudstva in zaduše vsako demonstra-
cijo. Za enkrat pa vsekakor kralj z armado popolnoma obvlada položaj.
Ker se je kraljev načrt, da bi s sestavo levičarske vlade zadovoljil tudi najširše sloje naroda, med drugimi tudi republikance, ponesrečil, so se zopet pojavile vesti, da stoji Španska na pragu tretje diktature, ki pa bo še odločnejša kakor ste bili diktaturi Primo de Rivere in prva diktatura generala Berenguerja. Ime Berenguer je zopet v ospredju in se splošno se pričakuje, da mu bo poverjena zopet sestava vojaške vlade, v katero bi vstopili vsi voditelji monarhističnih strank.
V Madridu vlada od ure do ure večja napetost in pričakujejo vsi z veliko napetostjo, za kaj se bo odločil kralj: Za novo diktaturo ali povratek v ustavno življenje.
Perčec in njegoui pomagači
DUNAJ, 18. februarja. Povodom odkritja ozadja umora Toni Schlegla v Zagrebu piše »Abend«, da je bilo Perčecovo ime v zvezi z raznimi ponesrečenimi atentati v Jugoslaviji že često imenovano. On in bivši avstro-ogrski oficir Birčevič, ki se mudi na Dunaju, sta voditelja propagande proti Jugoslaviji, ki se vodi z Dunaja. Cela akcija pripravlja povratek Habsburžanov. Pristaši obnovitve monarhije se zbirajo krog generala Sarkotiča, ki je v zvezi s cesarico Žito in Mussolinijem ter išče stikov tudi s Heimweh-rom.
Di/a in pol milijona lir za Heimu/ehr
BERLIN, 18. febr. »Vossische Zei-tung« objavlja iz Innsbrucka zanimiva avtentična razkritja o podpiranju avstrijske Heimwehr s strani italijanskih fašistov. List trdi, da je major Pabst s svojega potovanja meseca jan. 1930 v Italijo prinesel dva In pol milijona lir. Denar je prevzel Pabst sam a ne naravnost, ampak preko Budimpešte in atašeja madžarskega poslaništva na Dunaju. V času, ko je Pabst živel kot izgnanec iz Avstrije v Benečiji, so voditelji Heimwehra imeli v Schladminou kongres, na katerem je prišlo do o-strega razračunavanja radi tega denarja. Voditelji Heimwehra so sprva zanikali vsakršno podporo od strani Italije, pozneje so priznali polovico in končno dve tretjini. Ko se je Pabst vrnil v Avstrijo, so ga vprašali za denar,
J toda on ni hotel položiti računov, češ da je edino on odgovoren za denar in da tudi v bodoče ne bo priznal nikak-šnih obvez za polaganje računov, ako se ne razjasni njegov odnošaj napram Heinrvvehru. Nastal je med njim in voditelji tirolskega Heinrvvehra prelom, ki je vodil do delnega razsula. Vsi ti dogodki so izpodkopali Pabstov položaj, tembolj, ker so Mussolini in madžarski posredovalci prišli radi razkritij v neprijeten položaj. Vendar zveze med Mussolinijem in Heitmvehrom tudi še sedaj niso prekinjene. Zveze vzdržuje Starhemberg. ki je tudi lani obiskal Mussolinija, Mussolini vzdržuje tudi zveze z avstrijskim vojnim ministrom Vaugoinom in to v zvezi z vojno zvezo z Avstrijo in fašističnimi podvigi v vurašanju razorožitve.
5porazum u makedonski reuolucijonarni organizaciji
SOFIJA, 18. februarja. Že nekaj dni se trudijo razni mednarodni činitelji. da bi napravili konec medsebojnemu uničevanju obeh kril makedonske revolucionarne organizacije, ki postaja vedno bolj neznosno in je začelo skrbeti tudi že vodilne državne organe. Snoči se je po mestu razširila vest, da je pri mihajlovcih in protogerovcih posredoval v tem smislu celo že tudi ministrski predsednik Ljapčev osebno in je imela njegova posredovalna akcija baje popoln uspeh.
Dejanja pa dokazujejo ravno nasprotno. Sprava - ed obema taboroma je očividno samo navidezna in gotovo ne bo trajala dolgo. V pretekli noči so
poizkušali pristaši Vanče Mihajlova odvesti znanega protogerovca Ivana Vrličeva, kar pa se jim ni posrečilo. Ker se je poizkus ponesrečil, pa so nasprotniki iz maščevanja ugrabili nato Vrličevo ženo in jo odpeljali v neznani smeri.
Noua zarota proti Kerna! paši
CARIGRAD, 18. februarja. Oblasti so izsledile zopet dve novi zaroti, ki ste bili naperjeni proti sedanjemu režimu v Turčiji. Policija je namreč dognala, da je obstojala med Bruso in Čanakalom tajna zveza, ki je razvijala propagando za protirevolucijo in strmoglavljenje sedanjega režima.
Konferenca o brezposelnosti u Beogradu
BEOGRAD, 18. febr. Te dni se je vršila tu konferenca o brezposelnosti, katero je sklical minister za som‘>!no politiko in narodno zdravje. Konferenci so prisostvovali predstavniki ministrstev za socijalno politiko, za nro-met, za javna dela. pravde, trgovine in industrije, dalje zastopniki centrale industrijskih korporacij, centralnega odbora za posredovanje dela. zveze nacijonalnih delavskih sindikatov, ter raznih drugih delavskih organizacij, šef izseljeniškega urada Herman in šef odseka za posredovanje dela dr. Krm-potič. Konferenco je vodil načelnik ministrstva socijalne politike Dušan Je-remič. Razpravljalo se je o vprašanju in stanju brezposelnosti v naši državi. Razprava se bo nadaljevala na ponovni konferenci dne 25. trn.
NOVI SAD, 18. febr. Včeraj je bil tu otvorjen prvi kongres evangeljske cerkve avgsburške izpovedi v Jugoslaviji. Udeležuje se ga 70 delegatov. Otvoritvi so prisostvovali ban Matič, pomočnik armiiskega poveljnika in župan Borota. Kongres je otvoril pred sednik evangeljske cerkve v Jugoslaviji, dr. Viljem Roth. Na predlog škofijskega upravnika dr. Poppa iz Zagreba je bila kralju poslana udanostna brzojavka.
Pri hripl,
bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
so bile lani v Italiji dograjene ali vsaj v gradnji.
Razumljivo je, da Franclja ni mogla prekrižanih rok gledati, kako raste po morska vojna moč fašistične Italije. Morala je nastopiti isto pot in pričela je še sama graditi, za letos in prihodnja leta pa je izdelala ogromen projekt. Ker pa je vse ravnotežfe na morju edvisno od sorazmerne rasti vojnega brodovja vseh sil, so naposled stopile iz rezerve še Velika Britanija, Amerika in naposled Japonska. Poslu-žile so se neke preventivne klavzule
londonskega sporazuma, ki dovoljuje povišanje števila bojnih ladij v slučaju, da jih poviša katera druga velesila, ki na sporazum ni pristala — v našem slučaju Italija.
Tako tedaj vidimo, da se je naposled porušil še tisti edini uspeh, katerega je londonska pomorska konferenca dosegla, in v letu 1931. se bodo na vseh straneh sveta gradile vojne ladje s tako naglico in v takem obsegu, kakor se doslej sploh še nikdar niso. Vse italijanske, francoske, angleške, ameriške in japonske ladjedel-
nice bodo obilno zaposlene in težke milijarde denarja bodo izginile v žrelu vojnega moloha. To je pač nov jasen dokaz, da so vsaj zaenkrat še zaman vsa prizadevanja po pomiritvi in razorožitvi sveta. Skoraj bi lahko upravičeno trdili, da smo 1. 1931. na slabšem v tem oziru kakor smo bili v letih neposredno pred svetovno vojno. Zdi se, da gre človeštvo neizprosno novi katastrofi nasproti. Ali se bo se pravočasno iztreznllo? Nobenih znakov za to zaenkrat ni!
Radio-postaja v Mariboru
»AD ACTA« POLOŽEN NAČRT? — SLOVENSKI RADIO IN POLOŽAJ MARIBORA. — POSEBNE NALOGE. — »MRTVA CONA«. — PREVAŽEN
PROBLEM!
Opetovano smo že poročali, da so se razni činitelji pričeli baviti z načrtom, da bi se v Mariboru zgradila relais-postaja. Povdarjali smo že okolnost, da leži Maribor za valove ljubljanske postaje v »mrtvi coni«, zaradi česar se smisel za slovenski radio v Mariboru ne more širiti tako. kakor bi bilo to zaradi nacijonalnega njegovega položaja potrebno.
Na žalost pa je videti, da je problem mariborske radio-postaje utonil v kopici naših »perečih« in »aktualnih« pro blemov, ki v zadnjem času rastejo povsod kot gobe po dežju. Prav lahko bi načeli »problem mariborskih problemov« in videli bi, da se marsikaj važnega omalovažuje, mnogo manj po inembnega pa pretirava. A kdo naj objektivno presodi položaj?
V zadnjem času smo že večkrat či-tali neprikrite besede o položaju Maribora ter brezobzirno resnico o njegovem odnosu do Ljubljane kot slovenske »prestolice«. Oglašali so se nezadovoljneži, ki so Ljubljani očitali nerazumevanje za narodnostna, kulturna in gospodarska vprašanja severne slovenske pokrajine. Čifali smo že celo povsem konkretne dokaze za gornje trditve. Padali so celo očitki, da je krize našega di^-me^a življenja v pretežni m^ri kriva »kulturna koncentracija« li^bbanske gosnode. ki si tudi lasti monopol za vse panoge zmnosti in umetnosti.
Ne da bi se meritorno spuščali • gomie t»*risp jiqm vci,i'tie vprašanje slovenskega radia. Pravimo, da je eden naiznameniteiš’h in-najvarnejših kulturnih činiteliev moderne dobe radio. Ta izum je premagal čas, prostor in razdalje, zato tiči v ni°m edinstvena mnč ennhalnega pomena.
Ko je b»1a nred leti otvorj^na ljubljanska oddajna postaja, se je poleg
splošnega pomena povdarjala še posebna naloga slovenskega radia: »0-gromnega narodno-političnega pomena naj bo ljubljanska »kukavica« za vse one rojake, ki to- in onstran državnih mej žele duševne hrane v materinščini! Glede na to dejstvo mora biti slovenska radio-postaja zenica v očesu vsakega Slovenca in na njenem napredku bi moral biti zainteresiran .sleherni Slovenec, ki vsaj nekoliko čuti z narodom.« Tako ob otvoritvi!
Ko so pozneje ugotovili »mrtvo cono«, ki smo je v največji meri deležni mi tu na severu banovine, smo slišali lepe obljube, ki so danes po preteku 2 let ostale neizpolnjene. Relais-posta-ja v Mariboru še ni niti v načrtu.
Posledice tega omalovaževanja so danes že vidne! Avstrijske in italijanske postaje zbujajo največ simpatij našega prebivalstva, ogroženo je naše narodno bistvo, ker ljudstvo črpa — kljub 13. letu osvobojen ja — svojo duhovno ori5e,ntacijo iz inozemstva! In to predvsem v naših obmejnih pokrajinah!
Ne glede na to, da bi relais-postaja v Mariboru omogočila delitev dela, razširjenje programa, ter plodonosno tekmovanje med Ljubljano in Mariborom, bi radJopostojanka v Mariboru vršila nrevažno nalogo — utrditve severne državne meje!
Vsekakor je vprašanje tako važno in nujno, da bi bHo potrebno načeti je čimorei znova! Ne samo v interesu radio-a^nnentov. temveč tudi v interesu države, posebno na Maribora samega je. da se proM^mu radio-postaje orizna prvenstven značai in to z ozirom na poseben namen te velike kulturna institurjie:	orrrnmen	narodno-
političen nomen clovprtovon-a raf,!'» ie hr-T T-nipte-nosfaje v Mariboru iluzoren! Prgo. —
Mariborski in dneoni drobiž
mariborsko glečali^fe
REPERTOAR:
^reda, 18. februarja. Zaprto.
Četrtek, 19. februarja ob 20. uri »Karl in Ana«, ab. A. Premijera Petek, 20. februarja. Zaprto.
„Karol in Fina" na mariborskem očru
(Premijera v četrtek 19. t. m. ob 20. uri.;
Med najboljše vojne tragedije v sodo-oni literaturi štejemo Leonhard Frankovo štiridejansko dramo »Karol in Ana«, ki se dogaja od 1914—1918. Delo, ki je izšlo kot roman in kot drama v izredno visoki nakladi, je bilo od občinstva in kritike zelo simpatično sprejeto. Različni nemški, predvsem pa ugledni berlinski listi so prinesli o tej drami nadvse laskave ocene: »Karol in Ana — je vojna zgodba o povratku ujetnikov v svetovni vojni. Ta zgodba je močno zajeta iz globin človeških duš, zato vpliva na poslušalstvo fascinujoče, vpliva baš vsled svoje globine in preprostosti . . .«
Prvo dejanje se godi v ruskem taboru vojnih ujetnikov, med katerimi sta tudi Karl in Rihard. Rihard, Anin mož, vedno pripoveduje tovarišu in prijatelju Karlu o svoji ženi. Karl, ki je bil vsled Rihardovega pripovedovanja natančno poučen o njegovih družinskih razmerah, je vzljubil Ano ter je nekega dne zbežal' iz ujetništva, odšel na Anin dom in se izdal za Riharda. Ana dobro ve, da Karl ni njen mož, vendar začuti, da jo veže nevidna notranja sila že od nekdaj s Karlom: »Midva sva skupaj rojena. To je že tako usojeno ...« Po končani vojni se Rihard, o katerem je mislila Ana, da je padel, zopet povrne. Rihard vidi, da je Ana v blagoslovljenem stanu, pusti jo, da gre s Karlom.
To ]e v kratkem fabula Frankove dra-pie. Vsa štiri dejanja so zanimiva, vsebinsko napeta in pretresljiva.
Oelo je bilo z velikim uspehom vpri-eorjeno na vseh večjih nemških (na Du-
naju v Burgteatru, v Berlinu v državnem gledališču) in jugoslovanskih odrih (Zagreb).
Glavne vloge igrajo pri nas gdč. Kra-l eva, g. J. Kovič, dalje ga Savinova in P. Kovič. Režira višji rešiser g. J. Kovič.
Pepelnične siuo pestre misli
Kakor je vsega na svetu konec, ta ko je tudi vladavini princa Karnevala potekla vesela doba njegovega kratkega režima. Maske, ples, godba, norije, razbrzdanost, ljubka neumnost, šminke, prozorne toalete, vsa ta pisana šara je s polnočnimi pepelničnimi zvonovi prišla v — ropotarnico...
»Kako ste Pusta pokopali?« so se davi povpraševali ljudje po ulicah. Vsak po svoje, seveda. Ta se je znorel na plesu, drugi je šel »v maškare«, tretji je povabil prijatelje na pustni krok, četrti se je podvizal na reduto. peti je v krogu svoje družine povžii porcijo svinjine in čaja, šesti se je zadovoljil z radijoin, sedmi z gramofonom in tako dalje, — kakor pravi narodna prislovica »vsak po svoje boga moli«. Mnogi na so popolnoma nrpzrli ta »velepraznik« ter se podali v Pernice na »sanjski ples«.
Pepelnična sreda. — »Včeraj so go-dovali moški, danes pa — ženske«, tako pravijo pri nas.
Cerkev trosi vernikom penel na če-'a, snominiajoč jih: »Spomni se človek, da si prah in da se v prah povrneš!« »Memento bomo!«
Davi pa je začel znova padati moker sneg. kakor, da hoče zbrisati vse šminke in grehe raz lica vseh veseljakov. —
Nad Mariborom visi velik — maček. Prav hudobno se ie r^žal v sivo zimsko jutro vsem častilcem Karnevala, ki tožiio o nraznih denarnicah. o obrest'^ za »nujno potrebno« nosoiijo. o težkih glavah, o slabih želodcih in dr mn'h togotah. Veselega raianja žalosten konec. Koliko in od mariborske^ predmeta odnadlo na to"ko
r1obrode'noct. pa bi res bilo
zelo zanimivo zvedeti.____
KINO
=±=-^= Oraf slci: =-■■ ■=
Od danes dalje:
HENNY PORTEN, FRIC KAMPERS v 100% zvočni in govoreči veseloigri
krčmarjeve hčere
Union:
Od danes dalje ZBOGOM LJUBAV...
Brigitta Helm. Jan Kiepura. Nemški govoreči in zvočni ve-lefilm.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19.	21.	uri:	ob	nedeliah
in praznikih ob 15. 17. 19 in 21. nri Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
are na blaeaini. XXVI
0POLO KIN3:
V soboto in nedelio:
3 MUŠKETIRJI. DOUGLAS FAIRBA1NKS.
Ljudska univerza v Studencih.
V četrtek 19. t. m. ob 19. uri bo predaval šolski upravitelj g. Viktor Grčar o temi: »Naše narodno gospodarstvo in štednja«.
Zahvala vodstvu Glasbene Matice v Mariboru.
Mladinski zbor mariborske Glasbene Matice se zahva'juje vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli do velike zmage V Beogradu. Zahvaljuje se predvsem predsedniku, g. dr. Josipu Tominšku, ravnatelju g. Josipu Hladniku-Bohinjske-mu in g. Vaclavu Kunstu za lepo uspelo ekskurzijo. Zahvaljue se g. prof. Viktorju Sclrvveigerju za požrtvovalno delo pri izučenju zbora za »Mrtvaškega ženina« in g. Josipu Hladku-Bohinjskemu za izučenje orkestra, za vodstvo in ^iri-gentstvo. Mladinski komorni zbor, ki je žel tako lepe uspehe s slovensko narodno pesmijo, pa se prisrčno zahvaljuje svojemu učitelju, vodji in dirigentu g. prof. Viktorju Schvveigerju. Slednjič se zahvaljujemo tudi vsem, ki so tako dovršeno aranžirali nedeljsko čajanko, ki je tvorila vreden zaključek našemu 'de-j' •”,Upamo, da bomo še večkrat hvale dolžni onim, ki znajo delati z nami! V imenu mladinskega zbora mariborske ulasbene Matice — Ante Novak.
Kititaarna Tiskovne zadruge podrui. Maribor
Aleksandrova cesta 13 priporoča cenjenemu občinstvu bogato izbiro najnovei-sin znanstvenih in leposlovnih kniie in
Sem Vennkem’ nemšken in franco-olee tega tevriuf« na-"• w*e Inozemske knji-
® s ker je žnjimi v direktni poslovni zvezi.
Mestni avtobus**? »vromet začasno
nkfnien.
Mestno nač^stvo v Mariboru razglaša, da je zač°?«n ra''i snp^ih ovir !f*o nado»ine«ra ^ Ves mesM av-'>bt»s«il nrom«t v most«( in fcven m°-| sta. Proti Celju je bil izvr?on danes noskus. vendar je prišel avtobus camo do Poljska ve, tam na ni šlo več na-nrej. — Tudi tvrdka I ininger javlia. da je iz istih rozingo" začasno ukinjen nromrt na nrogi Maribor—Ptuj od jutri zjutraj.
! Avtobusni promet Maribor-Sv. Lenart - Cmurek.
Avtoprometna družba Sv. Lenart javlja, da radi skrajno slabih cestnih razmer obratuje omnibus Sv. Lenart-Maribor do nadalinega samo enkrat dnevno in sicer ob 7. od Sv. Lenarta v Maribor in ob 12. iz Maribora v Sv.
J enart (odnosno v nedeljo ob 10 V — Promet proti Cmurcku pa je začasno sploh ustavljen. —
Obmejni promet na naši severni meji.
Pretekli mesec je prišlo na severni meji v našo državo 2 800 naših državljanov. 2745 Avstrijcev, 605 Cehoslo-vakov, 257 Nemcev in 360 državljanov drugih držav, torej skupno 6.667 oseb; odpotovalo pa je v istem času iz naše države 7.123 oseb in sicer 3.421 Jugoslovanov 2.672 Avstrijcev. Cehoslovakov 504, Nemcev 235 ter 291 državljanov drugih držav. Celotni promet je obsegal 13.790 oseb, med njimi 6.121 Jugoslovanov. 5417 Avstrijcev, 1109 Cehoslovakov. 422 Nem cev in 721 državljanov drugih držav.
Prostovoljno "»slino društvo v St. liju v Slov. gor.
ima svoj I. redni občni zbor v nedeljo, dne 22. febr. v restavraciji gosn. Baumana. Začetek ob 3. pop. Vsi. ki žele društvu napredka, so '''-''^vabljeni, da se udeleže občnega zbora v največjem številu. —
Sokol na Pobrežju se tem potom najlepše zahvaljuje gospodu Orniku Ludviku, trgovcu v Mariboru, ki mu je daroval 1000 Din. — Vrlega in dobrodušnega darovalca naj nosnemajo vsi prijatelji Sokola — Odbor.
Velika kavarna.
Pojedina slanikov In kabaretni večer.
Slovesen zaključek karnevala
je bila sinoči reduta ISSK Maribora »V carstvu mask«, nedvomno poleg planinskega plesa največja prireditev letošnje predpustne dobe. Kmalu po 9. uri so ši prostori »Uniona« tako napolnili, da si si le težko priboril prehod. Hvalevredno je, da so prireditelji skrbeli tudi za zdravstveno stran posetnikov ter so prostore razen vhoda iz ozadja hermetično zaprli, tako da plesalci in drugi obiskovalci niso bili izpostavljeni težkim posledicam prepiha, kakor doslej ob prehodu iz pritličja na galerijo. Tudi je bila garderoba, improvizirana v ozadju dvorane, neprimerno komodne:ša nego poprejšnja. Upamo, da bo tudi pri bodočih prireditvah ostal trr nfonžmnn. V prostorih dozdajne garderobe so prireditelji uredili prav ukusno poseben Tenisbar, ki je bil ves večer poln obiskovalcev in plesalcev, kakor tudi bar v prvem nadstrop ,'u. Cela dvorana in galerija je bila okrašena s pustno-grotesknimi slikarijami, ki jih je prav posrečeno izdelal slikar-do-mačin Ussar. Udeleženci so bi’i predvsem iz Maribora in okolice, videli pa smo tudi goste iz Zagreba, Sp!ita, Ljubljane, j Celja, Gradca, Dunaja, celo Pariza itd.
! Izredno veliko število deloma zelo po-; srečenih mask je tvorilo predmet interesa zlasti pred polnočjo. Videli smo iskalne rež. kozake, mornar e, baja-i dere, odaliske, maharadže, Kitajke, Špan i jolke, sneg, strupene gobice, srčne karte, rokoko-dame, hudičke in še mnogo j drugih. Vsekakor najoriginalnejša je'bila ! skupina čarovnice iz pravljice o Janku | in Metki s kočo in živim leetom. Tudi j lepotna tekma večera je bila živahna.
I Kot »Miss Universum« je izšla iz borbe gdčna Danuška Vodebova, drugo nagrado je dobila gospa Sonja Loosova, tre-t-0 gospa dr. Juhartova, četrto gdčna Pi-ja Golečeva. Bil je lep večer in dosto* jen pogreb Kurenta.
Zopet dve žrti obledenelih cest.
Na Kralja Petra cesti v Studencih je sinoči padel 21 letni kovač Franjo Petrovič tako nesrečno, da si je nalomil desno nogo v členku. Ponesrečenca so z reševalnim avtom odpremili v bolnico. — O polnoči je bila reševalna postaja poklicana v Pobrežje, kjer je na cesti na Brezje padel 241etni slikar Viljem Oberlajt tako nesrečno, da si je poškodoval spodnjo čeljust. Poškodovan ca so na lastno željo pustili v domači oskrbi.
Živinski sejem v Mariboru.
Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 6 konj, 14 bikov, 152 volov 261 krav in 4 teleta, skupno 437 komadov. Prodanih je bilo 216 koma-dov, temi za izvoz v Avstrijo 4.
v, Ih p°vPrečne cene šo bile sledeče. debeli voli 1 kij ?ive tc/c 7.75-9 Din. poldebeli 6.50-^75, pic menski 5.50—6, biki za klanje 6.50—8, debele klavne krave 5.50—6. krave za klobase 2.50—3, molzne 4.50—5.50, breje 4.50—5.50. mlada živina 6.50— 7.50 Din.
»Carnegie" na svoji zadnji
poti
ZANIMIVA ZGODOVINA POTOVANJ ZNANSTVENE JADRNICE IN NJENEGA TRAGIČNEGA KONCA.
Kakor »ukleti Holandec« je tavala ladja »Carnegie« od obale do obale in se v kratkem času pojavila v luki, pa zopet pristala na drugem kontinentu. Sami izkušeni mornarji so jo smatrali za nekako čudo: lesena jadrnica danes, ko je vse zgrajeno iz železa in za paro ali motorje: na palubi čudne priprave in orodje, nikjer žičnih vrvi, nekoliko kovinskih delov pa je samo iz brona, bakra in medi. Carnegijev zavod v Was-hingtonu je dal zgraditi to moderno čudo le v znanstvene svrhe.
»Carnegijeva« paluba je bila polna malih kabin, zabojev, aparatov: vsak za sebe majhen observatorij — za opazovanje električnih pojavov v zraku, za magnetska merjenja, nekoliko vrst kompasov, aparati za merjenje morskih globin, za preiskovanje morskega dna, za prepariranje živali in rastlin itd. Vse podatke, važne za oceanografijo, je zbiral »Carnegie« za svoj zavod. To obsežno, vsestransko znanstveno delo ni imelo namena služiti samo pomorstvu, ampak še bolj za reševanje fizikalnih vprašanj naše zemlje.
L. 1928., dne prvega maja, je šel »Car-tiegie« na svojo zadnjo pot, ki naj bi j*aiala 3 leta in bila 110.000 milj dolga. ^aiprej je posetil PIymouth in Hamburg, ■'er se je preskrbel z najnovejšimi in strumenti, remek deli moderne mehani ke ter z vestmi in nasveti znanstvenih zavodov. Iz Hamburga je jadral do Is landa (20. julija), kjer se je posadka oc počila, nato pa je šel ob obalah južnega Gronlanda v Južno Ameriko, vršeč spotoma vsa v programu določena merjenja in opazovanja.
Med mnogimi novimi aparati (vaga za merjenje soli v morju itd.) se je po sebno izkazala na. tem potovanju najno-vejša Petersonova .sesalka za morsk; Plankton (zmes mikrobskih rastlin in živali). To sesalko lahko spustijo do gotove globine v morje, kjer usrka skozi svilen fi’ter okoli 150 1 vode: nato jo Potegnejo kvišku, da pregledajo in ana Iizirajo to vsebino morskih globin. L planktonom se hranijo vse morske živa-,s> °d katerih so najnižje rastlinožerke, a te se postopoma požrejo druga drugo. Proučevanje planktona je dalo sliko o življenskih pogojih v oceanu.
Zanimivi so bili rezultati merjenja na debelem morju. V velikih globinah je voda vedno ledena, čeravno so zmeril. na površini včasih temperaturo do 28 st. C.
^ T broda so spuščali v zrak balone, opazovali njih kretanje s pomočjo teo-aolitov, ki so bili tako uravnani, da so n	vodoraven položaj. Po sme-
reh gibanja balonov v raznih višinah so lahtoo zabeležili zračne struje v različnih zračnih slojih.
Tako ie iadral »Carnegie« sem in tja
j6' l miI'jah vožnie 11. listo-pada 1928. kremi skozi Panamski prekop v Južno morje, na drugi del svojega programa. v začetku tega dela so se pokazali slabi znaki; pokvaril se je precizni oscilator, ki požilja v globino zvočne valove, za uho neslišne. Zato so se morali zateči k stari metodi merjenja morskih globin. O priliki merjenja za-padno od Ekvadorja so izmerili globino 1500 m, čeravno je bila označena na kartah globina 3300 m. Takoj so spustili na klavirski žici do dna grabilo, s katerim so vloviji kamenje, školjke itd. Ker se je vrh te priprave skrivil, je morala torej udariti ob steno. Tako so odkrili podmorsko pogorje, ki so ga natančneje Preiskali. Pri merjenju so se posluževali Poleg oscilatorja tudi puške, ki so jo izstreljevali pod vodo. Odmev so merili s Precizno uro. Poleg tega se jim je pokvarila tudi priprava za merjenje izhlapevanja, ki pa so jo popravili. Iz Oceana izhlapevajo ogromne množine vode: ta-«o izhlapi na ekvatorju letno 2250 mm isok vodni stolp. Ta vodna para se gotovo vsa spušča na kopno v obliki dežja n so radi tega merjenja te vrste velike važnosti za meteorologijo.
»Carnegie« je ostal delj Časa na Vcli-onočnem otoku, kjer so poskušali raz-
rešiti »uganko Tihega oceana« — velike spomenike neke nepoznane rase; to jim ni uspelo. Vrnivši se zopet na obalo Južne Amerike, so prebrodili Tihi ocean in med tisočero otoki in skupinami prijadrali na Japonsko, kjer so se odpočili, nato pa s povratkom v San Francisco meseca junija 1929. končali svojo drugo etapo.
Po daljšem odmoru je šel »Carnegie« na svojo zadnjo pot, ne sluteč, da svoje velike naloge ne bo dokončal. Po eno-in polletnem srečnem tavanju je pristal v luki Apia na otočju Samoa. Iz dosedaj neznanega vzroka je nastala na njem tako silna eksplozija, da ni bilo o rešitvi broda niti govora. Požrtvovalnosti kapetana J. P. Anita in moštva gre zahvala, da je rešen za Carnegiev zavod vsaj nenadomestljivi znanstveni materijah Brod je bil že napol potopljen v valovih morja in plamenih, ali kapetan Ault je še vedno reševal ta materijah Ko je videl, da so vsi zapustili pogorišče in da se ne da nič več rešiti, je hladnokrvno čakal svoje mučeniške smrti na zapovedniškem mostu. Po nesrečnem slučaju je izginila ta znanstvena zakladnica, toda Carnegijev zavod namerava zgraditi nov in modernejši brod v iste svrhe.
Prepad med očetom in sinom
Po vesteh, ki prihajajo iz Rusije, se je tam v poslednjem času močno poostrilo razmerje med »očeti in deco«. Vzrok temu dejstvu 'eži v tem, da prevzema stare komuniste in stare specijaliste vedno bolj brezčutje, mladina pa jih seveda ne razume, ker je vzgojena v popolnoma drugačnih razmerah.
Organ ruskih socijalnih demokratov »Socijalističeski Vjestnik« javlja v svojem dopisu iz Moskve, da je zavladalo med komunisti karakteristično prepričanje, da veruje samo mladina v izgradnjo sociializma v SSSR in da kaže samo ona še neko navdušenje. Če se usporedi komunistična mladina s starimi komunisti, posebno pa s specijalisti-nekomunisti, se odlikuje v tem, da je odrasla popolnoma izolirana od vpliva zapadne Evrope. V SSSR je danes nastopilo stanje, ki spominja na prastare veke, ko člani ene države niso vedeli, kaj se dogaja pri sosedu. Komunistična mladina sliši o življenju v Evropi in Ameriki samo z negativne strani in je tudi težko, da bi si mogla zamisliti možnost drugega režima. Komunistična mladina je trdno uverjena, da izvirajo vsa nesoglasja in nesreče SSSR od notranjih in zunanjih sovražni-kov. GPU poskuša z vsemi sredstvi utr-diti to prepričanje in organizira v . to svrho procese proti škodljivcem, ki jih naziva z »agenti evropskega imperijaliz-ma«.
Posebna karakteristična je izjava nekega mladeniča iz SSSR, katerih večja družba je prišla te dni v Francijo na nekem tujem parniku, v čijega trupu so se skrili. Ti predstavniki današnje ruske mladine so izjavili sotrudniku pariškega ruskega lista »Poslijednjije Novosti«, da so jim razlagali v SSSR, kako glad vlada v Evropi in Ameriki. Oni pa so o tem podvomili, ker so videli tuje mornarje site in dobro oblečene.
Sovjetska mladina se predaja hipnozi Propagande in si, ne da bi imela istinita poročila o stanju na zapadu, zamišlja v voji domišljiji nek fantastičen svet, kije nerazumljiv tudi za starejše predstavni-e inteliegnce v SSSR, ki so živeli pod dvema režimoma.
Stalin se naslanja sedaj na to mladino ..se zat° shajajo na mnogih odgovor-
mestih mladeniči 20 let. Konflikt med starim pokolenjem in komunistično mladino razčiščuje oblast sama. V poslednjem casu se jača tendenca »omalovaževanja« tehničnega aparata. To je karakterističen pojav današnje SSSR in nesporazuma dveh generacij, med katerima se je razvil nepremostljiv jez.
Problem ,,i/ečnega sijaja1* solnca
Mnogi so že vzeli v roke svinčnike, da bi izračunali, kedaj nas bo solnce nehalo obsipavati s svojimi blagodejnimi žarki, mnogi pa še vprašujejo, kako nadomešča solnce energijo, ki jo izgubi pri raz-grevanju zraka, ne da bi se pri tem skozi milijone let izpremenilo le za drobtinico. Na poslednji konferenci o svetovni energiji je dal odgovor na to vprašanje prvak angleških astrofizikov A. S. Eddington. V prvi vrsti je odklonil vsa tolmačenja, ki trde, da se zadržuje toplota na solncu le na površini in to s polovljenimi žarki iz vsemirja, s padanjem me teorjev in sl. Eddington trdi, da mora biti izvor energije v jedru solnca, a ta more biti samo atomska energija. Edding ton je opozoril pri tem takoj na dva atomska procesa: 1. na popolno zlivanje preostalih sestavnih pradelov, pri čemer se ti s spajanjem enega protona m enega elektrona popolnoma uničijo, in 2. na spajanje v navadne atome. Drugo nost moremo razložiti tako: helijevo jadro, ki je brezdvomno bistven sestavni del gotovo vseh ali vseh drugih težjih atomskih jeder, ne prikazuje one mase, ki bi jo predpostavljali po spojitvi protona in elektrona, nego približno stoštirideseti del tega. Po današnjem nazi ranju leži vzrok tej izgubi mase v manjši notranji energiji helijevega jedra na-pram njenim oddeljenim sestavnim delom. Ta energija postane torej svobodna pri stvarjanju helijevega jedra, pa tudi drugih atomov iz njihovih sestavnih pradelov. Ona je približno stoti de! energije, ki se tvori pri zlivanju protonov in elektronov. Ko bi se medsebojno požrli vsi protoni in elektroni zvezd, bi nastala s tem procesom toplota, ki bi mogla nadomestiti za 15 biljonov let izgubo iz-metanih žarkov. V drugem slučaju spa janja protonov in elektronov v navadne atome, bi se morali zadovoljiti s kakimi 100 miljardami let. Eddington m pristal definitivno niti na eno teh možnosti. V jrnilog »nepopolnega« spajanja protonov in elektronov govori okolnost, da si je težko zamisliti zvezdo, ki bi živela nekoliko biljonov let; t. zv. spiralne megle, daijni zvezdnati svetovi, se oddaljujejo deloma z nepojmljivo brzino od našega sistema. Ko bi živele zvezde nekoliko biljonov let, tedaj bi bile vidne le »kratek čas«, ni pa verjetno, da pade naše življenje baš v ono kratko dobo, ko so ti zvezdni svetovi za nas vidni. Verjetnejše je Eddingtonovo mišljenje o popolnem stapljanju atomov. Če se materija po tej domnevi sama uniči in na ta način likvidira račun svoje energije, tedaj bi zvezde, čim starejše bi bile, morale postajati vedno lažje in fo je tudi v resnici. Sam Eddington navaja, da je pri 300 mladih zvezdah masa 2 in pol do 5 in pol krat večja nego solnčna: povprečno imajo vse zvezde manjšo maso nego solnce. Drugi važen razlog za popolno stapljanje atomov je ta, da n.o re dajati samo to potrebno energijo za nastanek izvorov prodornih žarkov krat kih valov (kozmični žarki). Kako naj se razlaga pojav t. zv. cepheidnih zvezd, še ni jasno. Te zvezde svetijo z neenakim sijajem. Eddington je uverjen, da pov zročajo izpremembe sijaja atomske pretvorbe. V notranjosti zvezd se vrši pretvarjanje atomov, to ustvarja toploto, zvezda se razteguje in na to ohladi; atomi se pretvarjajo obratno, zvezda se krči — in tako se sijaj jača, odnosno slabi. S tem pa uganka Cepheid še ni rešena, morda pa je to vendar pravi pot do rešitve.
Šport
Joško Janša sodeluje na mednarodnih tekmah v Bohinju.
JZSS je včeraj razpravljal o znani aferi bratov Janša. Joško, ki je bil do--locen za Oberhof, iz neznanih vzrokov ni odpotoval, ne da bi o tem obvestil savez. JZSS je zbral materiial m uvedel preiskavo. Joško je izjavil, da se ni mogel odpeljati v Oberhof, ker je bil preprečen. Savez mu je izrekel strog ukor in obenem dvignil suspenz, medtem ko ostane inž.' Janko še nadalje suspendiran.
[Češka smučarska reprezentanca prispela na Blecf.
Včeraj je prispela češka reprezentanca pod vostvom arhitekta Jaro-limeka in novinarja Komareka na Bled. Čehi so poslali najmočnejše moštvo in so prijavili tekmovalce za vse discipline.
Zaključek svetovnega prvenstva v table tenisu.
V Budimpešti se je zaključilo svetovno prvenstvo v table-tenisu. V nadaljevanju prvenstva je beležila Jugo-slayija svojo drugo zmago. Premagala je Litvo s 5:2. Ostali rezultati: Švedska: Avstrija 5:2; ČSR: Avstrija 5:0^ Nemčija: Jugoslavija 5:2; Litva: Indija 5:0: Anglija:Letonska 5:3; Le-tonska.‘Indija 5:4: Madžarska: Litva Anglija-Svedska 5:3; Nemčija :Romu-nija 5:2; Romunija:Jugoslavija 5:4; ČSR: Letonska 5:3; Madjarska Anglija 5:0; Letonska Romunija 5:2; ČSR:Anglija 5:3. Končno stanje v prvenstvu moštev je sledeče: 1. Madžarska 10 zmag; 2. Češkoslovaška 8 zmag: 3. Anglija 8 zmag; 4. švedska 7 zmagNemčija 6 zmag: 6. Avstrija 5 zmag: 7. Letonska 5 zmag; 8. Romunija 3 zmage; 9. Jugoslavija 2 zmagi: 10. Litva 1 zmaga; 11. Indija brez zmage.
fiutomobilska cesta Calais — Carigrad
Neka družba angleških finančnikov se bavi s problemom gradnje internacionalne ceste od Calaisa do Carigrada. Ker bi potekala ta transverzalna evropska prometna žila skozi našo državo od skrajnega severa do juga, so stopile naše gospodarske organizacije, predvsem pa novosadska trgovska industrijska in obrtna zbornica v zvezo z njeno pose-strimo v Szegedu, da bi zavzele v tem vprašanju stališče, ki bi odgovarjalo interesom obeh sosednih zemelj. Automo-bilska cesta iz Calaisa v Carigrad bi imela v Madžarski, verjetno okrog Budimpešte dve razhodišči: eno bi imelo smer Beograd - Niš - Sofija - Carigrad, drugo pa preko Bukarešte do Konstance. 2e sedaj je v načrtu poznejše podaljšanje ceste iz Niša in Sofije v Atene. Na poslednjem kongresu Aliiance Internacionale du Tourisrne, ki se je vršil v Carigradu, je bilo predlagano, da bi se podaljšala automobilska cesta iz Carigrada preko Turčije in Perzije v Sprednjo Indijo.
Poroka u irahu
Pouk s pomočjo zvočnega filma.
V Angliji so sedaj uvedli že v 15 osnovnih šolah zvočni film, da olajšajo pouk. Zlasti v naravoslovju je zvočni film izredno učno sredstvo, predvsem za deco iz mest, ker lahko na ta način gibe in glasove raznih živali točno upo-znajo.
SOFIJA, 17. februarja. Znani bolgarski letalec, poročnik Toražijev, se je včeraj opoldne dvignil s svojo nevesto Jonatijevo v spremstvu svečenika in dveh prič z velikim potniškim letalom Y_ zra^ 1,1 ostal nad štiri ure v zraku. Med poletom je svečenik izvršil poročni obred.
Izseljeniški kongres
se bo vršil letos v smislu sklepa upraVe Izseljeniškega udruženja v Jugoslaviji. V to svrho se je v Zedinjenih državah sestavil odbor, ki je izdal na izseljence proglas, naj se pripravljajo za kongres. Izseljenci bodo krenili v domovino koncem junija.
Rekord Sven Hedina.
Sven Hedin, ki se mudi zadnje dni v Stockholmu, je tekom zadnjih 4 let preiskal 5 milijonov četvomih kilometrov puščave Gobi in ostale centralne Azije. Na poletje bo zopet odšel tja, ker mu'je kitajska vlada podaljšala dovoljenje za raziskovanja za na daljni dve leti. Sven Hedin se hoče sedaj posluževati aero-planov in je stopil v zveze z Junkers-Werke. V kratkem izide Sven Hedinova nova kniiga »Skrivnosti puščave Gobi«:
nmm'%
VF P FPVtr
V Mariboru, Sne 18. !r. 1931.
•L Senneov
V senci jezuita
»«ftrtO¥ln»kl conuub
69
Tribulet je zarjul v svoii duši; njegove oči so zažarele in se uprle v kralja.
Toda videl je nekaj takšnega, da bi se bil skoraj Zgrudil od strmenja.
Slišavši vprašanje vojvodinje Etanpske, se kralj ni nasmehnil s tistim zavojevalskim izrazom, ki je bil Tribuletu dobro znan.
Kralj je prebledel...
Izraz bolesti je pokril njegovo obličje!
Oči so se mu zameglile, in za hip se je zazdelo, da se je solza zasvetila v njih 1...
Če bi bila strela udarila pred Tribuleta, ga ne bi bila mogla presuniti bolj kakor ta dogodek...
In kralj je odgovoril z mrklim zasoplim glasom:
»Madam, vprašajte mojega norca! On bo vedel o tem pač več od kralja!«
Tribulet je predobro poznal Franca I. Vedel je, da je v svojih intrigah ravno takšen komedijant, kakor je nasilen v ljubezenski strasti.
Vajen je bil čitati na kraljevem čelu njegove naj-skritejše misli.
In to pot je bil kralj po vsej očividruosti odkritosrčen!
Norec je stopil k njemu in se sklonil, kakor je storil vselej, kadar je hotel povedati kralju kako šalo, ki je bila preveč krepka, da bi jo slišal kdo drugi.
»Sir,« je zamrmral, smehljaje se s heroičnim naporom, »iztrgajte mi srce in čitajte v njem resnico... Prisegam vam pri svojem življenju, in pri življenju svoje hčere, da ne vem, kje je!...«
Kralj se je nasmehnil zaradi dvora, kakor da je slišal nekaj sila zabavnega.
In odgovoril je v istem tonu:
»In jaz ti dam svojo kraljevo besedo, da ne vem, kaj se je zgodilo z njo!«
Ob drugačnem času in v drugačni minuti bi bil Tribulet znorel od ponosa nad tem, kar se mu je pripetilo.
Kralj je govoril z njim, kakor s sebi enakim!
Kralj mu je odkril trpljenje svojega srca!
Kralj je stopil s svojega prestola, kakor da bi hotel norca povzdigniti nanj!
Kaj se je bilo zgodilo?
Nič čudnega, ljubezen se izraža s svojim veseljem in s svojo žalostjo enako v srcih vseh ljudi.
Ko je dal Franc I. norcu svojo kraljevsko besedo, ni bil več kralj; bil je zaljubljenec, ki je trpel odkritosrčno in čutil bridko naslado v tem, da je razodel svoje trpljenje edinemu bitju, ki je moglo biti odkritosrčno y. tistem trenotku.
A ta trenotek je minil s kratkostjo bliska.
Franc I. je naglo zadobil oblast nad seboj.
Sicer pa je Tribulet že odhitel med skupinami dvorjanov, ki so se mu umikali spoštljivo, sodeč po vsem videzu, da je v milosti pri kralju.
Mongomeri ga je ustavil na poti, rekoč:
»Gospod Tribulet, spominjajte se, da sem zavleksl vaš odhod v Bastiljo ravno dovolj, da si je imel kralj časa. premisliti.«
Tribulet, ki je vedel dobro, koliko je vredna dobrohotnost gardnega kapitana, mu je že hotel odgovoriti s krvavo zbadljivko.
Hipoma pa si je premislil in dejal:
»Gospod De Mongomeri, izkazali ste mi takšno u-slugo, da je ne pozabim vse svoje žive dni. Počakajte me v stražnici, pa se pomeniva o nečem, kar lahko rečem kralju, da vam ustrežem.«
To rekši mu je obrnil hrbet. Mongomeriju je zasijal obraz; začel je premišljati, kaj utegne biti.
Tribulet pa je stopal urno med skupinami dvorjanov, razsejanimi po dvorani. Iskal je nekoga.
Ko je šel mimo Diane Poatješke, je dejala plemičem, stoječim okoli nje:
»Glejte mojega Tribuleta, kako teka za vojvodinji-co, ki ji pravijo gospodična Krepost.«
»Nevarnost je precejšnja, da je ne najdem,« se ;e zasmejal Tribulet z bridkim smehom.
»Zakaj, norec?«
»Zato, ker ste vi tu, madam. In kjer je Diana Poatješka, tam je zaman iskati njo, ki ste jo omenili Krepost!«
»Zmerom nesramnejši postaja!« je zarenčal neki plemenitaš.
»Pustite ga,« je dejala zaničljivo Diana Poatješka, skrivaje za usmevom srd, ki ga je bil dvoumni odgovor Tribuletov zasadil v nieno srce.
Norec je bil že odšel, poslušaje vse, kar so govorili okrog njega, in misleč sam pri sebi, da govore vsi brez dvoma samo o Žileti. Smukal se je okrog vseh skupin in izkupil marsikak sunek s komolcem, za katerega se je zahvalil točno s kako pikro besedo.
Zdajci je zapazil Monklarja, ki je stal bled in s prekrižanimi rokami v dolbini nekega okna.
»Tale bo vedel resnico!« je dejal sam zase s tesnobnim srcem.
Približal se je in ga pozdravil:
»Vaš preponižni sluga, gospod veliki profos!«
Monklar ga je pogledal z mračnim pogledom in se pogreznil spet v svojo sanjarijo, ne da bi mu odgovoril.
Tribulet se je postavil poleg njega, prekrižal roke kakor on in napravil prežalosten obraz, tako, da je več gospodov, ki so videli ta prizor, izbruhnilo v grohot.
»Aha,« je dejal Tribulet, »saj sem vedel!... Ali ste opazili, gospod veliki profos, da vzbuja človek s svojo žalostjo med bližnjimi vedno samo veselost?«
»Za norca so to pametne besede,« je naposled blagovolil izpregovoriti gospod De Monklar.
»Moja norost,« je odgovoril Tribulet, »je jako na mestu poleg vaše modrosti. Midva, gospod De Monklar, drživa vsak za en konec verige tega dvora; prvi obroč je pri Tribuletu, to je pri pleskavici in pri smehu, ki zveni zlovešče, ker skriva solze; zadnji obroč pa je pri Monklarju to je, pri vešalih — tam, kjer meče bolest smejočo krinko od sebe.«
Veliki profos je premeril norca z začudenim pogledom.
»Zakaj mi govorite vse to?« ga je vprašal z zamolklim glasom.
»Zakaj me vi ne tikate, kakor po navadi? Vi, ki vam ni mogoče prikriti ničesar, veste, da trpim! In moja bolest se vam zdi vredna spoštovanja, zato, ker trpite tudi vi!«
»Vi trpite! In nikoli doslej nisem tako dobro razumel vašega trpljenja!... Ah, gotovo vas vznemirja ponoči prikazen mlade, očarujoče, blesteče krasne žene, ki jo je umorila bol srca!... In mirni sen vam moti plavolaso glavico izgubljenega otroka, otroka, ki vam je živ umrl že pred davnimi leti... Vse je polno strahu pred vami, gospod veliki profos... a jaz — jaz čutim do vas usmiljenje!«
»Dovolj tega!« je zarohnel Monklar. »Česa hočete od mene? ...«
»Povedati vam hočem, da imam tudi jaz otroka, jaz, ki nisem imel žene, da bi jo ljubil; vsa vdanost moje duše, vse, kar je bilo v mojem srcu ljubezni, se je osredotočevalo okrog ene same glave... Povejte, gospod veliki profos, ali vi ne čutite usmiljenja z mojim trpljenjem, kakor ga čutim jaz do vas? ...«
čuden je bil ta prizor!
Dvorni norec je smel govoriti svobodno take be-
sede mrklemu človeku — velikemu profosu Monklarju ...
In Monklar se ni čutil ponižanega.
Preveč je bil preplakal v svojem življenju, da b se spodteknil nad tako majhnim povodom.
»Kaj pa bi radi?« je vprašal s čudno gorkoto.
»Vedel bi rad, ali je kraJj tisti, ki je dal ugrabiti mojo hčer!«
»Kralj ni bil tisti!« je rekel Monklar resnobno.
Tribulet se je zamislil.
Dvignil je glavo.
»Ne vprašam vas, kdo je bil potem!... V tem svojem razpoloženju bi mi bili že povedali, če bi vedeli.<
»Da!» je rekel Monklar.
Tribulet se je naklonil.
»Z Bogom, gospod De Monklar!...#
XXXVIII.
Mongomeri.
Tribulet se je prerinil skozi množico dvorjanov, zapustil dvorano, hitel v svojo sobo in slekel norčev-sko obleko.
Ta izprememba njegove zunanjosti je bila gotova v par minutah.
Opasal si je ledja s pasom, ki ga je imel že pripravljenega; bil je poln zlata.
Nato si je ogrnil rame s plaščem, prepričal se, da tiči bodalo prav rahlo v nožnici, in odšel v stražnico*
Tam je našel Mongomerija.
»Pojdiva iz Luvra« mu je rekel z največjo natur-nostjo, »da se porazgovoriva bolj svobodno.«
Tribulet je bil jetnik v Luvru.
Mongomeri sam je bil sporočil vsem stražam stroga povelja, ki jih je bil dal kralju y tem pogledu.
Toda očividno je bil norec zdaj zopet v milosti; o tem se je bil prepričal gardni kapitan na lastne oči.
Zato ni vstala v njegovi glavi nikaka sumnja, ko je slišal Tribuletovo željo.
Prijel ga je prijateljsko pod pazduho, in tako sta stopila skozi vrata. Ulica je bila temna. Par ubogih zlodjev je čakalo, kakor vedno, kadar je bila v Luvru veselica, izhoda dam v čipkastih oblekah in gospodov v dvornem lišpu, da zaslužijo pest drobiža, s tem, da pokličejo kočijo gospe markize, ali gospoda maršala...
Takrat, kakor dandanašnji, so reveži izkušali živeti od drobtin, padajočih z bogataševe mize.
Mongomeri je s pretečo gesto odpodil te postopače, ki so delali napotje na ulici.
»Tako!, zdaj se lahko pomeniva brez skrbi, drag) gospod Flerial,« je dejal nato.
»Pojdiva dalje!« je odgovoril Tribulet in začel delati dolge korake.
In kmalu nato je dodal:
»Tisto, kar bi radi, mi pa le začnite razlagati.. .*
»Pa mi obljubite, da omenite kralju?«
»Najkasneje jutri zjutraj.«
»Saj sem vedno pravil, da ste poštenjak, gospod! Flerial...«
»Imenujte me rajši Tribuleta...«
»Kako to?« je vprašal Mongomeri začuden.
»Všeč mi je tako. Zaljubil sem se v ime Tribulet. Nekaj mučnega, trpkega in odurnega je v njem, in ravno to mi pristoja...«
»Dragi gospod Flerial...«
»Flerial pa diši po pofljih in po idilični poeziji. In na meni ni nikakšnega cvetja, prej trnje...«
»Ali ste nesrečni?« je vzkliknil kapitan, pretira-vaje v svojem glasu izraz prijateljskega sočutja, koliko je le mogel.
»Nesrečen? Kdo pravi to?. • • Nihče ni srečnejši od mene, gospod De Mongomeri...« Pravkar sem si spet pridobil kraljevo naklonjenost, ki jo hočem izrabljat! v blagor svojih prijateljev... med katere se prištevate tudi vi... in kaj si morem želeti boljšega?...«
^Nadalievanie prih.}
Trgovskega slugo
s šoferskim Izpitom in dobrimi spričevali sprejme Jakob Lah, Glavni trg 2._____________________________460
Moderno trdo spalnico
svetlo In mehko spalnico, svetlo pobarvano in kuhinjo, prodam zelo ceneno. Mizarstvo, Strossmajerjeva ul. 10.	462
Spahe »obe,
poHtlrane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Pozor!
Najcenejle vinol Liter Din 8 , izborno staro vino in sladki Prošek, liter Din 20.—, Cafova ulica 7, kino Union.
&ko hočete delati
in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. Ponk je brezplačen. Vpisnina Din 10. ubSlraa pojasnila Vam radi pošljemo, ako Je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek.	128
Sobo la črkosilkanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Izurjena blagajničarka
z večletnimi izpričevali, prvovrstna moč, ki je izvežbana v specerijski in manufakturni stroki išče primerne zaposlitve. Ponudbe pod »Vestna in poštena« na upravo »Večernika«. 456
Kolesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova cl. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna In solidna postrežba I
rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
Mailbor, Slovenska ul. 4.
Nekal SANI
proda poceni
galanterijska trgovina
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ulica 26
InseriraJte
v
..Veterniku"
Zahvala
Za številne dokaze globokega sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob prerani izgubi srčno ljubljene hčerke in sestre
Ljudmile Kostlove
učiteljica
za poklonjeno prekrasno cvetje, izražena sožalja in obilno poslednje spremstvo, se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg.: docentu dr. Matku, dr. Varlu In dr. Lutmanu, za požrtvovalno zdravniško pomoč za časa bolezni, preč. duhovščini, pevskemu zboru »Jadran« za genljivo petje, učiteljskemu zboru osnovne šole Iz Senovega pri Rajhenburgu, stanovskim tovarišicam, uradniŠtvu in pod-uradništvu fin. kontrole za častno spremstvo.
Maribor, dne 18. februarja 1931.
459	Žalujoči ostali.
JrtM* KflnMBgl	t	Ljubljani:	predstavnik	Izdajatelja	In	uredniki	PRAN	BRO	ZOVfC	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d,	predstavnik	STANKO	DETELA
* Maribocui