POŠTNINA plačana v gotovini VEČERNIK leto XIII. [štev. 288 tELEFON UREDNlSlVt; »-<7 „ OP H V E ! »-«7 1» POSTOV At NIC A CEIIE Prs5ernov» 3. POSTNI C P KOVNI RACON J MO« t; Msribor, ponedeljek 18. decembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Križarka »Miniral von Spee‘ se fe sama potopila Odplula le iz Montevidea sinoči pred mrakom in se zunajj obalne cone s tremi eksplozijami Doareznila v mor.e — Poveljnik in častniki so šli prostovoljno v smrt, moštvo se je pa rešilo r BERLIN, 18. decembra. DNB. URUGVAJSKA VLADA JE ODKLONILA PO- LALJŠANJF bivanja križarki »admiral von spel«, da BI SE POJAVILAin USPOSOBILA za NADALJNJO PLOVBO. POD TAKŠNIMI ^KOLNOSTMI SE JE POVELJNIK VOJNE LADJE ODLOČIL, DA IZVEN Urugvajskih teritorialnih voda z eksplozijo uniči ladjo in Jo potopi Berlin’ 18. decembra DNB. V ZVEZI S POTOPITVIJO VOJNE LADJE “ADMIRAL GRAF VOD SPEE« JAVLJAJO, DA JE VODJA RAJHA IN VRHOVNI POVELJNIK NEMŠKE OBOROŽENE SILE HITLER UKAZAL KAPI-Ti*NU LADIE LANGSDORFU, NAJ Z EKSPLOZIJO UNIČI KRIŽARKO, KER JE URUGVAJSKA VLADA ODBILA POPRAVILO LADJE. Protest poveljnika Langsdorfa Buenos AIRES 18 decembra. Reuter, 'roku 72 ur, In to ne samo za možnost Preden je zapustil Montevideo, je nemški boja, marveč tudi za možnost normalne kaNtan Lancsdorf poslal nemškemu po-.vožnje. Z ozirom na stališče urugvajskih sl»*:i- - - ■" -«-«— v oblastev in njihovo odgovornost za živ- ljenje tisoč ljudi posadke, ne preostane nič drugega, kot da se posadka izkrca in ladja požene v zrak v bližini luke v znak protesta. £la«ikil v Montevideu obširno pismo: *aterem protestira proti temu, da je urug-^iska vlada odbila njegovo prošnjo, naj 1 dovolil ladji čas za potrebna pojavila. V pismu zlasti poudarja, da je bi-lo nemogoče izvršiti popravila na ladji v Slovo od Montevidea in odhod BAIRES, 18. dec. DNB. Po vesteh iz Montevidea je nemška križarka »Aarai-'al von Spee« včeraj ob 17.15 izplula iz kistanišča. MONTEVIDEO, 18. dec. Reuter. V Jfehatku, ko je nemška križarka »Admi-,aI von Spee« krenila Iz pristanišča, je Drišlo do dramatičnih scen. Na obali se zbrala velika množica radovednežev. J(o so izkrcali 31 ranjenih mornarjev, Je eden izmed njih v solzah zaklical ostalim: »Na svidenje, tovariši!« Drugi mornar je držal v rokah majhno smrečico, božično drevesce. Množica je postala nemirna, toda do incidentov ni prišlo. Močan kordon policistov je vzdržal red ob dohodih k ladji. Del posadke se je izkr- IVSoštvo se |e pravočasno rešilo MONTEVIDEO, 18. dec. Havas. Motorna ladja argentinske križarke »Liber-tad« je sprejela na krov moštvo križarke »Admiral von Spee«. MONTEVIDEO, 18. dec. Havas. V času, ko se je na petih velikih čolnih oddaljevalo 500 članov posadke, se je »Admiral von Spee« po treh zaporednih eksplozijah potopil. Preden je bila križarka v pristanišču dvignila sidra, so prešli na nemško petrolejsko ladjo »Takoma« naj- starejši, oženjeni mornarji. MONTEVIDEO, 18. dec. Havas. Nemška petrolejska ladja »Takoma« je sprejela posadko »Admirala von Speea«. Veliko število ladij je izplulo iz montevid-skega pristanišča na odprto morje, da pomaga na kraju nesreče pri reševanju mornarjev. Tudi angleška vojna ladja je s polno paro zaplula k reševanju brodolomcev. V oblakih gostega dima MONTEVIDEO, 18. dec. Reuter. Eksplozija na vojni ladji »Graf von Spee« je zajela tudi zalogo bencina, tako da se je požar razširil čez ves zgornji del ladje. Visoko se je dvigal plamen v zrak, medtem ko se je ladja potapljala. LONDON, 18. dec. Reuter. Angleški poslanik v Montevideu je sinoči brzojavno sporočil, da je prejel obvestilo, da je poveljnik vojne ladje «Grai von Spee« uničil ladjo ob 19.55 url krajevnega časa v trenutku, ko je zahajalo sonce. Posadka se je rešila v čolnih. Trup ladje je ob 20.45 ponoči še gorel. LONDON, 18. dec. Reuter. Nemška vojna ladja »Admiral Graf von Spee« Je izginila v valovih ob 23. url Slišati je bilo tri močne eksplozije, ki so raznesle zadnje ostanke ladje. Urugvajska ladja »Takoma« in dve argentinski vojni ladji so priplule na kraj eksplozije v nekaj minutah in sprejele na krov nemške mornarje, ki so že bili v čolnih. Reševanje je otežkočil gosti dim, ki )e nastal od eksplozije in je pokrival morje. »Admiral Graf von Spee« se je potopil na kraju, kjer je morje le devet metrov globoko. Iz vode gledajo še vrhovi dimnikov in jamborov. cal z vso tevldeu. opremo, ostali bodo v Mon- V Ameriki so s tem zadovoljni Zaseda preganjalcev pred luko . MONTEVIDEO, 18. dec. Reuter. Križarko »Admiral von Spee« so zadnjič °Pazili, ko je plula v južnovzhodni smeri. M* srednjem jarbolu j® bila izvešena nemška zastava s kljukastim križem. Druga zastava je visela na krmi. Lini je križa.-^Plula iz luke, je povečala hitrost. Lokovnjaki sodijo, da je za skrivnostni Pobeg nog vedno najprimernejša, ker lahko ladja neopaženo izgine v daljavo. .. LONDON, 18. dec. Havas. Kakor jav-^a »Associated Press«, so pred Monte- videom čakale na izplovitev »Admirala von Speea« angleške križarke »Renown«, »Dunkerque«, »Ajax«, »Achilles« in »Are Royal«. »Reno\vn« je križarka 32.000 ton, oborožena s šestimi topovi po 15 palcev, osmimi topovi po 4.5,12 topovi po 4 palce odprtine in 18 drugimi topovi manjšega kalibra. Neodvisno od 60 letal, ki jih nosi matična ladja »Are Royal« imata dve navedeni križarki še po štiri, dve pa po dve letali. WASHINGTON, 18. dec. Havas. Poto-ipitev »Admirala von Speea« je odstra-jnila nevarnost, da bi v ameriških nevtralnih vodah spet prišlo do pomorske bitke. Vprašanje kršitve te cone v ostalem še ni rešeno in bodo razpravljali o Potopitev in prostovoljna smrt . NEW YORK, 18. decembra. Reuter. Ameriški radio poroča, da je posadka 6®ške oklepne križarke »Admiral v on ®ee« sama potopila svojo ladjo, In sicer “ 17.55 lokalnega časa pet milj daleč od arhgvajske obale. Ko se je križarka pn-a*a potapljati, je nastala na njej eksplozija. Montevideo, is. dec. Reuter. po- adka nemške križarke »Admiral von Y®« ie ladj° razstrelila. Montevideo, is. dec. Havas. Po esteh, ki so dospele semkaj, je obenem aradi eksplozije pogreznjene ladje »Ad-jhral von Spee« utonil tudi poveljnik krinke z vsemi častniki. Častniki so sami žgali strelivo in šli prostovoljno v •hrt. . Montevideo, is. dec. Havas. kh- a »Admiral von Spee« je izginila po ® eksplozijah v morju ob 23.07. BUENOS AIRES, 18. dec. Havas. Po- . RANJENCI z »exeterja«. nit t DON, 18. dec. Ruter. Poveljnik sa-tiip e Judje, ki bo prevzela angleške ra-šbk6 s križarke »Exeter«, je šef angle-|j.b°ln šnice v Buenos Airesu. Na krovu lifa-'50 tr'j0 zdravniki radiologi, 12 boi-ter vsi Potrebni rentgenski in drugi racijski instrumenti. veljnik »Admirala von Spee« Langsdori je izvršil samomor. kapitan njem na zasedanju zastopnikov vseh’ ameriških držav. V diplomatskih krogih naglašajo, da ni bila sprožena akcija, naj bi pomorske sile Amerike prisilile voju-joče se države k spoštovanju njene nev-tralnostne cone. Primer »Admirala von Spee" ni prvi LONDON, 18. dec. Primer nemške kri-’ žarke »Admiral von Spee«, ki ga je potopila nemška posadka sama, spominja na edjanje nemških častnikov, ki so 21. junija 1919 pri »Scapa Flowu« potopili vso nemško mornarico, da bi ne prišla kot plen v roke zmagovalcem. Po ukazu admiralskega poveljstva je bilo tedaj potopljenih 74 nemških bojnih ladij, od katerih jih je bilo 10 linijskih in 5 križark. Kan-celar Hitler je v ostalem spominjal na ta dogodek, ko je prisostvoval splovitvi »Bismarcka« letos v februarju. Britski krogi trdijo, da je bilo od začetka vojne potopljenih 19 nemških trgovinskih ladij po nemških posadkah samih. Nemci so jih rajše potopili, kakor da bi pršle v roke Angležem. Zadnji tako potopljeni parnik je bil »Teneriffa« minilo nedeljo. Od začetka vojne so izgubili Nemci za 186.000 ton trgovinskih ladij. BORZA. Curih, 18. dec. Devize: Beograd 10, Pariz 9.95, London 17.56, New-y°rk 4457/8, Milano 22.50, Berlin 178.62, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30. Vedno večja aktivnost na zahodni fronti Srditi napadi nemških patrulj — Angleške rezerve v prvih linijah — Anni* ški bombniki nad nemškimi pristanišči, nemški pa nad angle- škimi obafami PARIZ, 18. dec. Havas. Poročila z zahodne fronte govore o siloviti aktivnosti oglednih oddelkov. Številne nemške patrulje so napadle francoske prednje straže in skušale dobiti ujetnike. Artiljerija je napadalce odbila in povzročila velike izgube v njihovih oddelkih. Angleški ministrski predsednik Chamberlain, ki se mudi na Maginotovi liniji, je doživel prvi svarilni alarm pred zračnim napadom. Protiletalski topovi so stopili v akcijo, vendar zaradi slabega vremena sovražnih letal ni bilo mogoče opazovati. BERLIN, 18. dec. DNB. Vrhovno nemško poveljstvo pravi, da so angleški bombniki napadli nemška oporišča za hi-droplane v Severnem morju. Večje število bomb je padlo v morje. Na zahodu nobenih omembe vrednih dogodkov. LONDON, 18. dec. Reuter. Informacijsko ministrstvo javlja, da je bil glavni del rezerv angleških čet, ki so bile doslej v zaledju, prestavljen v zadnjih desetih dneh na fronto. Tako so tudi te čete angleške ekspedicijske vojske prešle pod taktično in strategično vodstvo francoskega vrhovnega poveljstva. Angleški del fronte leži pred prostornim, praznim delom, na katerem je bilo v zadnjih dneh precej živahnosti. Po francoskem mišljenju so se angleške čete naglo privadile položajem in uspešno odbile nemške izvidnice patrulje. Glavni dogodek v preteklem tednu je bil napad angleških bombnikov na nemško pomorsko oporišče pri Helgolandu. Pri tem se je izkazala pomanjkljivost nemških lovskih letal, ki jih bodo skušali gotovo izboljšati. Premoč in spretnost v manevriranju angleških bombnikov nad nemškimi je bila vidna. LONDON, 18. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sovražna letala krožila včeraj pozno popoldne nad de-;?.m izhodne obale Velike Britanije. Protiletalske baterije so otvorile nanje ogenj. Angleška lovska letala so se dvignila in prisilila sovražnika k umiku. Ni še zna« no; ie bilo kako letalo sestreljeno. LONDON, 18. dec. Reuter. Nemški bombniki, ki so leteli nad vzhodno obalo Anglije včeraj kasno popoldne, so vrgli nekaj bomb, a so vse popadale v morje. Po pripovedovanju nekega očividca, je' pilot nekega bombnika izgubil oblast nad letalom, ki je pričelo padati. Po pripovedovanj udrugih, se je pa bombnik izgubil v nizkih oblakih Maribor, 18. decembra. Največja hrvatska prosvetna organizacija, Seljačka Sloga, je imela od 8. do 10. dec. svoj kongres ali sabor, prvi, odkar je pred leti obnovila svoje kmetsko-pro-svetno delo. Ustanovljena je bila SS že I. 1925, toda je bila po par letili delovanja 1.1929. prepovedana. V tej dobi je imela vsega skupaj 206 krajevnih organizacij. Obnovitev dela začne z 1. 1935., ko je bilo obnovljenih 45 in na novo ustanovljenih 103 organizacije. Nato se je število članstva ter organizacij stalno dvigalo ter doseglo letos 925 krajevnih organizacij. O uspehih in neuspehih prosvetnih akcij organizacije so bili izdelani za kongres posebni grafikoni, ki so bili podlaga razpravam in posvetovanjem na kongresu. Kongres je odprl ter vodil predsednik SS Rudolf H c r c e g. Prisostvovali so mu stalno tudi tajnik HSS dr. Krn j e vič, minister dr. B. S mol jan in več hrvatskih narodnih poslancev. Prisotnih je bilo tudi 6 kmetskih književnikov ter 2 književnici. Obširno poročilo o delu SS je imel prof. Marti novic. Iz njega je razvidno, da je imela SS letos že 42 nastopov (»smoter«) s 375 zbori. Skupno jih je bilo po obnovitvi v vseh krajih hrvat-skega ozemlja 125 s sodelovanjem 1200 zborov kmetskih prosvetnih organizacij. Namen teh »smoter« je bil, da bi se ljudstvu vse to narodno blago zopet vrnilo tako, »da bi vse kmetsko življenje postalo ena sama „smotra”«. Te prireditve so gojile ljudske plese, pesmi in nošnje. Sodišča dobrih ljudi so dosegla doslej število 900 ter imajo namen z razsodbami po normah »starega kmetskega prava« odpraviti ali vsaj omejiti škodljivo kmetsko tožbarjenje in nepotrebne stroške, ki jih prinaša. Ponekod znaša ta omejitev do 50% vseh Prayd- Akcija za zdravje otrok skuša omejiti izredno visok procent umrljivosti otrok do 1 leta na Hrvatskem. Za akcijo se skušajo izobraziti kmetice same ter je bilo doslej na kliniki izobraženih 75 kmetskih žena. Ostalim se izdajajo razna pismena in ustmena navodila. V važni akciji za pobijanje analfabetizma vidijo h rvatski kmetski prosvetitelii tudi izredno škodljiv ekonomski faktor — poleg drugih slabih posledic, ki ga ima tako za kmetsko gibanje, kot za vse narodno življe-nje Pri tej akciji je sodeloval tudi ABC-Klub in »Napredak« v Sarajevu. Vrši se na pobudo dr. Mačka že 2 in pol leta. Nepismenost je posebno v Bosni in Hercegovini izredno visoka. Iz poročil delegatov je bilo razvidno, da ima okraj '-■azin med 56.000 prebivalci samo II.051 pismenih. V tem okraju ima samo 18 vasi šole, 50 jih sploh nima. Okraj Bugojno ima 70% nepismenih (od Hrva-tov približno polovica). Tu se je pokazalo oficielno šolstvo kot popolnoma nezadostno ter je moglo odstraniti zaostalost samo splošno ljudsko gibanje. Doslej je bilo razširjenih po hrvatskih krajih 86.402 abecednikov in 60.126 računic m čitank. d pr!reia tu.m0 Obvaro' ki jih zdruzuje, hočem'o ^ našo veliko do,novtao, nam q ^ Jugoslavijo. Izpolniti ho -■ držaVe 3 roko največjega sma «aseslove^ srbskega, brvatskega ter j naroda.« # Minister dr, na »boiu SDS v » ^ Na velikem zbofovSsavlie^ i jevu je minister dr. j^gm S0' ,, dušeno pozdravljen, v ™daBska^ med drugim naglasil. >• g brez , va jc prinesla ureditev ^ aVgusr ije naroda, sporazum ve5ine pa sad priznanja ogr? riznavajo skega naroda. Hrva 1 P ge fflan|ie narodno individualnost, k 0 s Hrvatskem, pjST*** ?+ časno vsi skupaj za id Hrvati v Jugoslavije. Okolnos^ iku težjih dneh stoje na b ^ oe bilo 1 * zave, je neprecenljiva. Srbstv£> z» ‘ bi tudi države ne °',:oStoievO-1^ sporazuma ne more bj Iifva, si bo uredilo prilike k* 0e^d°Ljsi muslimani ne morejo 1 e Novi volivni zakon J'n^cfP’■ SDS zahteva Pravo d d0eve !„ taka lahko prinese &0;1 ^ a* ^ uost državi. Preprica stoiPtt?, Tragična smrt ravnotežja Prizada BEOGRAD, 18. decembra. Avala. V preiskavi, ki se vodi o zadnjih komunističnih demonstracijah, je policija odredila tudi aretacijo medicinea Ranka Markoviča, stanujočega v Brankovi ulici 13. Davi ob 6. so odšli ponj trije policisti v hišo, v kateri stanuje tudi dr. Edo Markovič, ravnatelj »Prizada«. Dva organa sta odšla v hišo, eden pa se je postavil na dvorišče. Kuharica Grajznikarjeva je pa napravila vik in krik in zaklicala doktorju Markoviču, da so neznanci napadli hišo. Dr. Markovič je plani! s samokresom v roki k oknu in oddal dva stre?a na detektiva, ki je stal na dvorišču. Ker detektiv dr. Markoviča ni poznal, je odgovoril s streli in ravnatelja smrtno ranil. Dr. Markovič je kmalu nato umrl. Odre-?ena jc bila takoj preiskava z organi sodišča. Nemški bombniki wetop5!i angleško lad?o LONDON, 18. dec. Reuter. Včeraj popoldne sta dva nemška bombnika napad- nili sodišč prilagoditi tem naziranjem«. Ob zaključku posvetovanj, v soboto jjo-poldan so govorili inž. A. Košu tič, dr. Krn je vič in minister dr. Srn 0-ljan. Inž. Košutič je poudarjal potrebo reorganizacije brvatskega šolstva, ki mora biti v duhu bratov Radičev ter s tem v zvezi grajal pojave v zvezi 7. zadržanjem desničarske mladine. Dr. Kr- !a 487 tonsko angleško ladjo »Serenity«. Ena bomba je zadela ladjo v polno, brod se je potopil. Posadka se jc rešila, prihiteli angleški bombniki so pregnali sovražnika in sestrelili eno nemško letalo. LONDON. IS. dec. Havas. Obalna ladja, stacionirana v severnovzhodni obali Anglije, se je snoči vrnila v London z osmimi člani posadke potopljene ladje »Sercnity«. Uspehi k?!a'ske ofens?ve CUNKING, 18. decembra. Havas. Kitajci so včeraj začeli ofenzivo v smeri Uanueja, južno od Jangceja na 100 km dolgi fronti. Fronta se razteza na polovico pota med Tattingom in Fancangom. Kitajske čete ne zadevajo na noben japon ski odpor, na svojem pohodu so že zavzele 15 strateških točk. Zdaj so pod ognjem kitajskih topov japonske postojanke okoli čičua in Kijencija, 8 kilometrov vzhodno od Nankinga. Mariborska vremenska napoved. Prevladovalo bo pretežno oblačno in malo vetrovno vreme. Včeraj jc bila najvišja toplota 0.0. danes najnižja —2.6, opoldne — 0,8. Višina snega ob 7. uri 10 eni. njevič je govoril o pomenu prosvete SS za politično organizacijo ter ohranitev narodne kulture. Na koncu je predsednik R. Herce g iznesel sklep, da se bo odslej vršil kongres vsako zimo. — V nedeljo so udeleženci obiskali grobove umrlih voditeljev, se udeležili kmetske predstave v gledališču, razstave itd. lahko v bratski slogi ^ prii vsem nevarnostim, P t # znotraj ali zunaj.« » y \}0l »Srce junakovo«*®^** * Vojni minister £®nefjL Al^LjiieS3 kritju spomenika kr ]ine ?° flj ;£ Nišu naglasil velike del ^ vladarja. Iz njegovih Aleksej ridei° navedel tudi, _kako srbsk® ■ povelje naskočilo 1- ^-jigevice f a 10 armade v soteski 30.OOO ,eta 1. arnuiuc v „ s>v pet avstro-ogrskih dj^v0’st vsej*# jih pognalo v be£; da je A ^ f se je lahko prepriča, o]eOI1 ,n ^ I. vojskovodja kakor oz0fijo s svetl° me7 pri Nišu ** pesnika, da _odloča orožje nego junašk - $ of. „Po!itika' Nedeljska ntra«'J“ vlia ure: J# 1» o konce edcljsKa sp0.1.ittSl sil pn glasSa’ potrebo je naglasila, da je d 0h ^ Mišič, kar » in dviganje duha za , jn za kar bi nioglo^siabit obstoja. vprašanja državnega ,gtfH elemente, ki staj* vzkiikangjl5lj po Hrvatskem f >>z najs^iti nj, povzročiti nerc kugajo z ^ n3! preišnjfi r*«**1% j. hrW Hrvatsko, za k»‘^ar s0 bot* » boril. Dosegi’ > j.onluiiis m seviskih c‘- /ntrrebu 1 .-..ijiiii f,tij£' Ma Sušaku, v ^ pajo ljudje* K. atsko kme ^ ^ ^ hoteli zrušiti l> ^ jbolj zdaj pa hočejo b ‘ ^ reda v ve, da ni svobode ^ dopUStH ogledali razne!bodo, kadar —ič. 'rodne prilike-* bodo to tfomse Varajmo gozdno bogasfv Klic ob dvanajsti uri z našega obmejnega Kozjaka Z Oan na dan, od pomladi do zone jeseni opazujemo meščani splave, ki hite tja e;r je v veljavi tudi omejitev vož- nje z avtomobili ob nedeljah in prazni kih, tudi ni računati, da bi imovitejši sloji posetili Slovenijo za božič. S tem bo trpelo vse narodno gospodarstvo v dravski banovini ter bodo prizadeti radi manjših dohodkov vsi krogi in vsa samoupravna oblastva. Vsa javnost v Sloveniji prosi odločil- ni e m bo odklonilne rešitve glede voznih olajšav za božične in novoletne praznike ter da še pravočasno izposlujejo, da bo železniška uprava uvidela ogromno škodo, ki jo bo povzročila sebi, turistom, tujskemu prometu in vsem ostalim krogom v Sloveniji s tem, da noče odobriti nujno potrebne železniške ugodnosti za Joče činltelje, da se zavzemajo za izpre- | navedene praznike. 20 letnica slovenske univerze v soboto in nedeljo je bila v Ljubljani slovesna proslava 201etnice ljubljanskega vseučilišča. Na včerajšnjem zborovanju so bili člani vlade in številni zastopniki raznih državnih in samoupravnih oblasti. Tudi konzularni zbor je bil zelo častno zastopan. Na slavnostni seji so bila spo- ročena odlikovanja univerzitetnih profesorjev, nakar je sledila promocija dr. Korošca za častnega doktorja. Pri slovesnosti je sodeloval tudi Akademski pevski zbor. Seji je nato sledilo veliko slavnostno zborovanje v dvorani kina Union RADIJSKA POSTAJA V SKOPI.JIJ Istočasno kakor drugim mestom v naši državi je bila tudi Mariboru obljubljena nova relejna radijska postaja. Za postajo v Skoplju je že razpisana -licitacija gradbenih de!. Licitacija bo 28; t. -m. Gradbeni stroški so preračunani na din 1,330.187. Kdaj se bo pričela gradnja mariborske radijske postaje, ki je na meji zelo potrebna? ,'■: c Božičnici. Sokolsko društvo Gelje-inu-lica je priredilo včeraj'popoldne'v‘veliki dvorani Narodnega doma za svoj« de«, ljubko božičnico. Na sporedu so bile deklamacije, božična slika, sodeloval je tudi društveni orkester. Vsa deca ie bila pogoščena s čajem in pecivom, revnejši pa tudiz obleko. — Skavti so imeli božičnico ob 4. popoldne v dvorani II. deške ljudske Mie. rud! sp°red j» božičnice je bil lep. Potrebm so bih obdarovani. — l)ni-stvo »Soča- je imelo svojo božičnico ob r,cl.»i dvorani Narodnega doma c Božične smreke so pričeli ‘v soboi » prodajati v Celju. Dečkov trg pred Narodnim domom je spremenjen v smrekov «ai. Cena smrekam m jelkam je po velikosti od 2 pa tudi do 10<) dinarjev cBalelni večer Maksa Kurbosa in Irene Litvinove se je vršil v soboto zvečer v Mestnem gledališču. Umetnika %a predvajala klasične, karakterne in plastične plese s spremljevanjem klavirja, (dedali.M' je bilo srednje zasedeno. Občinstvo ie <.i» izvajanju umetnikov doživljalo dobo k umetniški užitek. J . = e Ljudsko vseučilišče. Danes o!> 20 .bo predaval inž. Mitja Švigelj iz Ljubljane o ■svojem zanimivem potovanju po'Združenih i^ma, Amerike pod naslovom „1500 km po USA\ Predavanje bo spremljalo okrog 200 lepili skioptičnih slik. c Sneg je pobelil v noči na nedeljo tudi nase kraje. Zapadlo ga je precej in je vsa pokrajina dobila lepo zimsko sliko. Za smuko pa sneg ni, ker je moker in južen c Za šolskega slug« na mestni ljudski S° ■i?/1 .g- Leiniic, cl° sedaj hišnik v Mesini hranilnici c Nesrečen padec, železničar Jakol> Vo- iina iz sirja pri Zidanem mostu je nadel pn spravljanju lesa in si zlomil levo mjjo Zdravi se v celjski bolnišnici. ‘ c Razprava proli Grebenska in to vari v'iu ZW, p-ri okrožnem sodišču v Celju. Grebensek m tovariši so obtoženi umorov v Seščah in Merilom, ro_ pov, vlomov in tatvin. Razprava bo tndeia dva dni m bo radi mladoletno o! -v tozenke najbrž Lajna. o. Tudi nočni avtomobilski promet bo ukinjen. V Beogradu pripravljajo naredbo, ki bo ukinila tudi nočni avtomobilski promet od S. zvečer do 6. zjutraj. o. Proračun Zbornice za TOI predvideva 3,871.754 din dohodkov in 3, 865.305 din izdatkov. Doklada znaša 8%, toliko kakor lani. o. špirit se je podražil. Z ozirom na povečanje proizvodnih stroškov za špirit je finančni minister odredil z 12. decembrom povišanje cen špiritu. o. Banovinska trošarina na steklo je bila vpeljana z 12. decembrom. Trošarina za luksuzno steklo znaša za 1 kg 0.30 din, za fino steklo 0.20 din, za navadno steklo pa 0.10 din. Ta trošarina pa se ne plača za stekleno, emajlno in glazurno maso, palice, šibice, cevi in cevčice, ki se uprabljajo za izdelavo biserov in drugih predmetov. o Napeljava daljnovoda falske elektrike iz Radinec do Gornje Radgone se bliža kraju. Tudi velik transformator, katerega je zgradila občina Gornja Radgona pri tako zvani črešnjevski opekarni, je že dograjen ter se vršijo te dni še razne montaže. Predvidoma Jx> zagorela falska elektrika ze okrog 15. januarja 1940, nakar bo ukmjeno dovajanje toka od mestne elektrarne iz sosedne nemške Radgone o Sprememba posesti. V zdravilišču Slatina Kadenci je prevzela s 15. decembrom v najem restavracijo, katero je imel v najemu poprej dolga leta sedaj že pokojni Josip Marsik, gospa Anica Benko, roj. Zupanc iz Maribora. - Celje c SmrUia kosa. V Zagradu ie umrl 82 letni preužitkar Matija Mlakar. c Otvoritev božične likovne razstave celjskih slikarjev ge. Vere Fišer-Pristovškove ter gg Alberta Sirka, Cvetiva Ščuke, Miroslava Modica in Karla Mehleta je bila včeraj predpoldne v dvorani Mestne hranilnice. Razstava bo odprta do 26. t. ni. Oglejte si razstavo, ki je zelo zanimiva. PtS/f p Poškodbam je podlegel. Gujšt Vinko i i *,1 ,1>0s' lz Podlož pri Ptujski gori je nakladal hlode. Pri lem ga ie zrušil hlod, ki je zdrsnil z voza in mu zad‘il težke poškodbe. Prepeljali so se <'a v w b°l“šnic»>. kjer pa je. kmalu podlegel Nenadomestljivo izgubo bo še nrav Posebej občutila njegova družim s*ii pušča vdovo z 11 otroki/ ižmed kater h najmlajsi ie star komaj 2 meseca ■ P*<*rcči. Ranfl Al0Jjz, 38 K kočar iz Bresnice, Sv. Lenart pri Vel Nedelti je zdrlmil z lesh’e, ko je hotel na skedenj po seno, m si zlomil rebra. •— Eirbas f2,.letni. kočar iz Zamušanov >>ri ^ ’ SC JC- v noči na lepem zaletel nS1 L °8ra,J 1 . P0- nekod prepuščajo urin Tak bijajofi. iC ‘,“bod Nerešeno vprašanje učiteljev kontraktualcev Po svetovni vojni je neusmiljena usoda odcepila najzavednejši del Slovenije in del Hrvatske od naše skupne jugoslo-venske domovine. Učiteljstvo teh pokrajin je vztrajalo na svojih mestih vse dotlej, dokler jih ni prisilila višja sila, da so morali zapustiti rodno grudo in emi-grirati k rodnim bratom v Jugoslavijo. Prvi učitelji emigranti, ki so prišli v Jugoslavijo, so bili sprejeti kot pravi bratje. Bili so nameščeni na taka mesta, ki . so si jih zaslužili po službeni dobi in s svojo sposobnostjo. Tudi zakon o narodnih šolali iz 1. 1929. je priznaval vsem emigrantom vsa leta v tujini za napredovanje in pokojnino. Ne vemo pa, iz kakšnih razlogov nam ni bil naklonjen zakonodavec s finančnim zakonom za 1. 1932/33, s katerim je tedanje in sedanje kontrakfualce prav hudo zadel, bodisi v finančnem, bodisi v moralnem pogledu. Vsi tisti, ki jih je doletel ta fin. zak., so prizadeti v napredovanju za 1, 2 in celo več skupin, a za pokojnino so izgubili od enega do deset let in celo več! Zanimivo je tudi dejstvo, da se jim službena doba v tujini priznava za napredovanje in pokojnino, medtem ko kontraktualna doba v skupni domovini se ne priznava po 1. 1932. To se pravi, da so vsa kontraktualna oziroma dnev- mcarska leta po 1. 1932 popolnoma izgub- & w f tega je treba Prii«™niti, da kontraktuai.ci ves čas kontraktualjie siuzoene dobe ne uživajo nobenih povi-sic plač, niti doklad za otroke, niti sta-narme’ ne kuriva, kot uživajo to ostali učitelji. Pač pa so bili deležni občutnega znižanja že itak skromnih dohodkov. Imamo med emigranti učitelje , z družinami po 1, 2 in več otrok, ki so po 14 do 1 9 letih službe še vedno kontrakiual-ci oziroma dnevničarji z mesečno nlačo 750 din. Naj omenimo še žalostno dejstvo da so danes učitelji emigranti prizadeti za nad 450 let. j g ' Maribor P,oi.cU»9lni«o Društvo odvetniških _ m f°c1,^ ‘ z dru- Socialno zdravstveni problemi naše vasi " — ■■* " torek 19. dec. (kiu0 zorani Ljudske un.. m V Ljudski univerzi je bilo pred skoro prazno dvorano izredno zanimivo predavanje ravnatelja ljubljanskega higienskega zavoda dr. Iva Pirca o socialno zdravstvenih probjemih naše vasi. Za našo vas se vse premalo zanimamo ijt vendar tvori naša vas tisti rezervoar, iz katerega bi naj črpal narod svoje moči, tiste temelje, na katerih bi morala liiti zgrajena stavba naše kulture in civilizacije. Visoko število naših izseljencev, k'I predstavlja pravi beg iz naše vasi, pa nam dokazuje, da na naši vasi nekaj ni v redu. Čim bolj se poglabljamo v študij ekonomskih pa tudi zdravstvenih prilik, ieni bolj nas obdajajo skrbi. Številke rodnosti na naši vasi, umrljivost otrok in odraslih, alkoholizem, tuberkuloza in druge bolezni, posebno pa vprašanja naše prehrane, našega vsakdanjega kruha ter asanacija naše vasi, vse to se zgrinja v porazno sliko naše narodne mizerije. Rodnost na naši vasi vidno nada. od leta 1930 pa do danes že za celo petino! Danes je letno okoli 8000 otrok manj kakor pred dvajsetimi leti. Tudi nezakonski otroci, ki jim je odvzeta zaščita družine, ^o svojevrsten socialni problem. V nekaterih slovenskih krajih, n. pr. v oko-lfci Maribora, odpade 32% vseh rojstev nezakonske otroke! V vsej Sloveniji 111%, torej neprimerno več kakor v kalibri koli pokrajini Jugoslavije. Tudi umrljivost ne nazaduje tako, kaker bi po stanju zdravniške vede morala. V nekaterih posebno obmejnih kraiih je celo znatno narasla. 3000 do 4000 grobov na l|ito odpade na deco pod enim letom! Vffelik problem je tudi alkoholizem. Okoli *B0_ pobojev na leto, nešteto odprtih nesreč ter smrti za kapjo gre na račun alkoholizma. Slovencem se pač ni bati, da Ki jim Zmanjkalo ODOinib niinč nan na med Slovenci še bogato žetev. Zanimivo je, da v tem prav nič ne zaostajajo »zdravi« kmetski okraji za industrijskimi. V okolici Maribora je 2 od tisoč smrti kriva jetika. V Ljubljani so to številko že občutno zmanjšali (pod 1 od tisoč). Podeželskemu ljudstvu je zdravljenje še vedno malone onemogočeno, saj je kriterij ubožnosti 60 din neposrednega davka, ki omogočuje brezplačno zdravljenje mnogo prenizek. Tudi druge posebno nalezljive črevesne bolezni zahtevajo svoj davek. Pri tem igra veliko vlogo nezadostna prehrana, ki je sicer še dovolj dobra a odločno pomanjkljiva, posebno v mesecih, ko primanjkuje zaloga. Najvažnejše hranivo je kruh. Na Dolenjskem in Štajerskem pečejo večidel koruzni ali s koruzno moko mešan kruh. Temu kruhu pa primanjkuje tryptofana, stavbene sno- vi za celice. Sicer je pa kruh mnogo pre- i nega dela. drag. V Sloveniji ga pridelamo premalo. Ena četrtina posestev je manjših kakor 5 ha ter ne more prehraniti svojih posestnikov, druga četrtina posestev obsega do 12 ha in prehrani svoje posestnike le v normalnih časih, torej kadar ni vremenskih uim! Vse to so številke, ki nam razlagajo visoki odstotek nesposobnih za vojsko (45%!). Higienski razvoj vasi je v zastoju. Posebno kar se vodnih naprav tiče, nismo mnogo napredovali iza časa, ko smo se tu naselili. Samo 6% naselij z 12 odstotki ljudi ima vodovodne naprave! Tudi kmetska hiša je potrebna temeljite reforme. Ponekod spi v enem prostoru več kakor 8 oseb. Vse to so številke in podatki, ki morajo navdati vsakega Slovenca s skrbjo pa tudi z voljo do smotrnega in načrt- Razgovor s slikarjem Zornikom rovanje v zvečer v dv Apolo). Dolžnost W odvetniškega bi notarskega nradnistvaCčlan lrebne£ rih nečlanic) je, da se teg P ^ ^ra- zborovanja polnoštevilno prenizki® vičeno povzdigne svoj ° JL*<nov mark i,n naslov maršala, čeprav Se je popolnoma umaknil iz političnega življenja, so njegovi nasveti še vedno ze-\ uvaževani. POT DO FINSKEGA MARŠALA Kot organizator »bele armade« je Mannerheim s pomočjo nemških čet, ki So se izkrcale v Hangoju, izvojeval od-i^čno zmago nad boljševiki pri Lahtiju rammerfosu. Prvi predsednik osvojene Finske Svinfufrad je pozval nem-čete, naj ostanejo nekaj časa na Finskem. Nemški vpliv je postal zelo mo-^an, Mannerheim ie podal ostavko in šel v ^jino. Kasneje je ponovno prevzel ^°dstvo finske vojske. Leta 1918 je kandiral za predsednika mlade republike, Naslednja leta je živel Mannerheim v mirnem privatnem zatišju. Ko se je 1923 mednarodni položaj poslabšal, je postal Mannerheim maršal finske vojske. MAJOR LENNART OETSCH Šef finskega generalnega štaba, major Lennart Oetsoh je za moderno Finsko posebno značilna osebnost. Je jzvrsten vojni teoretik, sin doseljenega Švicarja, ki je v Viipuriju (Viborgu) postavil tovarne in postal bogat mož. Leta 1911 je začel Oetsch študirati prirodne vede, postal je najbogatejši finski botanik. Ko je 1917 izbruhnil boj za svobodo, je vstopil v Mannerheimovo vojsko. Ni se več vrnil v civil, postal je častnik. Študiral je na francoski vojni akademiji in postal poveljnik posadke v Viipuriju, kasneje pa vodja finske vojaške akademije. Leta 1930 je bil imenovan za šefa finskega generalnega štaba in skupaj z Mannerheimom sta reorganizirala finsko vojsko z najmodernejšo bojno opremo. Njuni sadovi se javljajo prav zdaj, ko žanje finski narod na težkem operacijskem ozemlju za obe plati zavidljive uspehe državne obrambe pred premočjo nasprotnika. Nemci svetijo francoskim pfonirfem Med Maginotovo in Siegfriedovo črto pride večkrat tudi do idiličnih scen. Tako poroča francoski tednik »Choc«, da je bil pred Maginotovo črto tik ob obali Rena zaposlen oddalek francoskih pionirjev. Naenkrat je posvetil nanje nemški reflektor. Pionirji so odvrgli orodje in se skrili. Takoj za tem jc ugasnil tudi svetilnik. Francozi so zopet šli na delo. Nemški reflektor jih je kmalu zmotil. Pionirji so se kakor en mož vrgli na tla. To se je ponovilo večkrat, dokler se ni zdelo možem že vse skupaj neumno. Ker ni sledilo streljanje in so delo morali dokončati, so opravljali svoje posle ob nemški razsvetljavi. Namah je postalo zopet temno, vojaki niso videli nič. Nekdo izmed njih je nastavil roke na usta in zavpi! preko Rena »Lumiere!« (Luč!) Z nemške strani so se oglasili: »Počakajte malo! Reflektor se je nekaj pokvaril, takoj vam bomo spet posvetili!« SoorS Paberki Prvi jedilni list so imeli na gostiji v Regensburgu 1. 1561. Prva karta nebesnega svoda jc izšla 1603 v Avgsburgu, Sestavil jo je Johann Baver Delavci beneškega stekla so bili pod strogo kontrolo nameščeni na otoku Mu-ranu pri Benetkah. Kdor je hotel pobegniti, je bil kaznovan s smrtjo. Nekoč je bilo na otoku 1000 delavcev, beneško sleklo je šlo po vsem svetu. Vendar se je francoskemu ministru posrečilo, spraviti nekaj delavcev v Pariz, kjer so ustanovili francosko steklarsko industrijo. Poročeni ljudje žive dalje časa kakor neporočeni. Češki mučenik, Jan Hus je bil slep na eno oko. Prav tako ie bil slep na eno oko Filip Macedonski, admiral Nelson in ruski general Kutuzov. V Londonu stane vsak učenec osnovnih šol državo 1200 din na leto. S&emnife se CHi ie dobil manj glasov od Stahlberga. | zelo v sovraštvu. Sežiganje vdov v lodSjf Indija postaja človečanska! Vdovam ne bo treba več živim na grmade. Boj proti temu običaju so uvedli Angleži že zgodaj, toda šele pozno so želi uspehe. Energični postopek se je uvedel pred 90 leti, ko je umrl Sincclath Singh iz Kašmirja. Ta je imel velik harem — 500 najlepših indijskih žen. Vse so po stari indijski šegi hotele po smrti svojega gospodar ja na grmado. Oblastva so izredno strogo nastopila, le posamezni primeri so pričali, kako živo je med ljudstvom za-Koreninjena kruta navada. Značilno je, da ne vsebuje nobena pi-pisana beseda hindske vere, da je žena primorana slediti možu v smrt. ženske so same prišle do spoznanja, da je bolje umreti, kakor biti zaničevan od ljudstva, iki je bilo med seboj po kastah že itak Nova era v mariborskem motosportu MOTOCIKLISTIČNA SEKCIJA AVT OKLUBA PRIPRAVLJA OBŠIREN iN VSESTRANSKI PROGRAM - USPE NEM, DRUŽABNEM IN ŠNO UDEJSTVOVANJE V NARODNEM POGLEDU SPORT- Kakor na mnogih drugih športnih področjih, se trudi Maribor tudi v motosportu, da bi dohitel ostala mesta v kraljevini. Vidni izraz tega prizadevanja je bila tudi nedavna ustanovitev mariborske Moto-sekcije Avtolduba kraljevine Jugoslavije. Čeprav obstaja šele malo časa, se je vendar že prav uspešno uveljavila v javnem športnem življenju, posebno pa jo je treba pozdraviti, kjer je ojačila vrsto nacionalnih organizacij v obmejnem Mariboru. Zato je tudi pričakovati, da bo mlada organizacija našla prijazen odmev in razumevanje v naši narodno zavedni javnosti. Moto-sekcija Avtokluba v Mariboru se pod vodstvom agilnih gg. ppor. Glebova, inž. Sotoška ter dr. V. Kukovca najlepše razvija. Vodstvo si je postavilo za cilj, s podrobnim delom prispevati k skupnemu razvoju motorizma v Jugoslaviji, ki naj ne bi zaostajala za sodobnimi naprednimi državami v motoriziranem športu. Vodstvo pa se tudi zaveda pomena dobro izurjenih P1 venstvo , j., L .. , • , y mpnnuni vrst mladih m pogumnih motoristov v potrebah narodne obrambe ter teži za tem, da zbere okoli sebe čim večje število mladih članov ter jih vzgoji v odločne in pogumne športnike. Članstvu so na razpolago udobni klubski prostori z raznimi časopisi in revijami, domačimi in tujimi (predvsem francoskimi in nemškimi). Vsak član dobi brezplačen triptik za Italijo ali Nemčijo, tako da so mu vedno omogočene ture doma in v tujino. V kratkem se bodo pričeli tečaji o eksplozivnih strojih, teoretični (brezplačno) in praktični, kjer bo treba plačati gorivo in uporabo stroja. Po tečaju dobi vsakdo diplomo ter bo sposoben za polaganje policijskega izpita za samostojno vožnjo. Razen tega bodo tudi predavanja in družabni sestanki. Prihodnje leto bo sekcija priredila tudi dirko, ki jo je morala letos radi svetovnih dogodkov opustiti. Vse to nudi mariborska Sekcija ima nove prostore v Mariborskem dvoru“, kjer nudi informacije vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure dežurni odbornik, sicer se dobe informacije v odvetniški pisarni dr. V. Kukovca, Aleksandrova cesta 20, v poslovnem času ali pa telefonsko pri načelniku sekcije dnevno med 9. in 10. uro na štev. 24-69. Moto-sekcija Avtokluba kraljevine Jugoslavije za razmeroma jako nizko letno članarino 120 din. Državno prvenstvo v s:?fet. 4x10 km v Mariboru „Jugoslovanska zimsko športna zveza1' je objavila prvenstvene termine za državno prvenstvo v raznih smuških disciplinah. Za nekatere prireditve so se prijavili klubi kot organizatorji, ostale bo pa izvedla zveza predvidoma sama. Tudi letos bomo imeli eno disciplino na področju MZSP, s^'e^a ‘1s h* km je bila poverjena ISSK Mariboru. Termini so sledeči: 20. in 21. januarja v Bohinju: državno v teku in klasični. kombinaciji z mednarodno udeležbo v priredbi Smučarskega kluba Boliinj“. 27. in 28. januarja v Tržiču: državno prvenstvo v alpski kombinaciji (ob priliki III. zleta gorenjskih smučarjev). 2., 3. in 4. februarja v Planici: državno omladmsko prvenstvo v teku, slalomu in skokih v izvedbi SK Ilirije. 4. februarja v Mojstrani: zvezino prvenstvo vleku na 30 km, prireditelj „Smu-carski klub Dovje-Mojstrana‘\ 18. februarja v okolici Maribora: zvezi- ?cc£r\erns!y0 v s!afeli 4x10 km> Prireditelj ISSh Maribor. 3. marca v Planici: zvezino prvenstvo v skoluh z mednarodno udeležbo, priredi J Z.oZ. 11. aprila spust s Triglava z mednarodno udeležbo v prireditvi JZSZ. Rešilev nedeljske križanke. Vodoravno: matineja, Akon, gem, tak kosa, ud, Janet, Zemun, ne, arnan, siri Livonec,_ ej, nem, Mara, ocet, karavana. Navpično: Matuzalem, akademija, tok, Mav, R. U. R., m, Junona, kan, ov, Egon, semca, Jesenice, en, amater, Muta ^RlJ SKALAN: RAM AS I N JORA ROMAN ZADNJA ‘Bolj kakor kdaj koli prej«, je zašepeta dekle, se ga še tesneje oklenila m e bolj zaihtela. ^otem boš moja!« -sF*ojdi sem!« je zašepetala, ga prijela roko, odpeljala k divanu in ga posa-lia nanj. Potem je sedla k njemu, se mu gonila na prsa in dejala: »Tik preden 1 Prišel, sem govorila z očetom.« meni?« Jjudi o tebi. Hotel je, da se takoj po-z Mahabalijem.« s ^Takoj?« je dejal Ramas in se na-Jttehnil. »Takoj ti to pač ne bi bilo mo-?°ce.« sZakaj?« je začudeno vprašala dekle. sKer ga ni v Rayanipuru.« Vzlr vemiar nisi...« je zgroženo ‘jknila in se odmaknila od njega. Ittd Nikakor. Le potolaži se! Ramas Vi-oj1" n' morilec, kakor je tvoj časti-ženin.«