Štev. 44. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 30. oktobra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslance. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v »Poslanom« 2*50 D. Takso za oglase plače uprava t da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Številni smo; preobljuden je naš košček zemlje; gimnázija nam bodi tisti ključ, ki naj nam odpre pot do kruha drügam. Moralna pa tudi gmotna Škoda bi bila nedogledna, ako se ne bi popravil kulturni Udarec, da se je odvzel naši gimnaziji značaj popolnega osemrazrednega zavoda. Prosimo Vas tedaj še enkrat, da se z vsem svojim uplivóm zavzamejo na merodajnih mastih, da postane naš zavod čimprej popolen osemrazredni zavod, zlasti pa, da se odpre še tekom letošnjega leta peti razred in po možnosti tudi Sedmi razred. V Murski Soboti, dne 19. oktobra 1927. Gerentski svet Velike občine Murska Sobota. Sobota za našo gimnazijo. V Soboto 22. toga meseca je Šla posebna deputacija iz Sobote v Maribor k g. velkomi župani. Bili so to gimnazijski ravnate!, zastopniki sobočke občine i zastopniki Starišov dijakov Petoga razréda. Občina je dala g. velkomi župani Sledeče pismo: Gospod veliki župan Mariborske oblasti v Mariboru. V imenu vseh občin Slovenske Krajine, ki so se doslej že dvakrat soglasno izrekle za popolno osemrazredno gimnazijo v kulturnom in gospodarskem središču Slovenske Krajine t. j. v našem mestu, si usvaja podpisani gerentski svet velike občine Murska Sobota, predložiti Vam sledečo prošnjo: Za najvišjo točko svojega kulturnega programa smatra Murska Sobota in ž -njo vsa Slovenska Krajina čimprejšnjo dosego popolne ósemrazredne gimnazije v Murski Soboti. V izpolnili tega svojega cilja smatra, da leži bistvena rešitev vseh tako zvanih prekmurskih problemov. Ljudstvo naše Krajine je že tekom dosedanjega obstoja gimnazije v Murski Soboti, dokazalo, kako veliko ljubezen in zaupanje goji do tega svojega najvišjega kulturnega ognjišča. Naše ljudstvo je prepričano, da bodo iz tega zavoda izšli njegovi najboljši možje, ki ga bodo vodili h kulturnemu in gospodarske!^ napredku. Slovenska Krajine je bila tisoč let odtrgana od skupnegaüjna-rodnega telesa in težke so rane, ki jih ji je to prizadelo. Tujec ji ni dal, kar bi jim moral dati po božjih in človeških pravicaj Naš slovenski dijak ni smel imeti priložnosti, da se vzgoji na svojih tleh in v svojem jeziku in duhu naših slovenskih očetov in mater. Ko nas je Svetovna vojna osvobodila, takrat je zaigralo naše srce. Varovati smo, da se nam bodo sedaj izpolnile naše najbolj vroče negovane želje, o katerih prej nismo mogli upati, da se nam bodo kedaj izpolnile, verovali smo, da dobimo sedaj brez težav in ovir zlasti popolno gimnazijo v Murski Soboti. — Danes poteka deveto leto, kar je bil otvorjen prvi razreo na naši gimnaziji, a zavod še vedno ni popolen. Nepoznanje naših razmer je brezdvom-no krivo, da je tako. Gospod Veliki župan! Kot svojega najvišjega eksponenta državne oblasti Vas prosimo, da blagovoli tolmačiti na merodaj-nem mestu našo prošnjo. Naša zemljá spada gotovo med v vseh ozirih najeksponiranej-ša ozemlja naše države. Nete v našem marveč tudi v eminentno državnem interesu je, da smo na tem mestu kar najtrdnejši. Revni smo, zato pa tem bolj željni izobrazbe in napredka. Edino v slučaju, da imamo v Murski Soboti popolno gimnazijo, kjer imajo naši sinovi priliko, da se do korca izobrazijo, nam je dana možnost, da si naš težek položaj sami izboljšamo. Mi vsi se Njemi klanjamo. Dnes, gda je minolo velko Svetovno klanje, gde je človek pozabo na Svoje človeče dostojanstvo i je tirao svojega podložne^ z nožom i pükšenov kruglov na lüdi, šteri so bili ravno tak nekrivih kak tisti, šteri so bili od svoji višiši tirani, naj morijo. Dnes, gda se med lüdstvom najde malo zavüpanja do bližnjega, gda gleda vsakši posamezni samo na sébe, na svoj hasek, na svoje dobro, gda je smilenost proti nevolnim i trpečim redka, kak Zvezda repatica i čüti posameznik za najvišišo nalogo svojega živlenja, krmiti brez meje svoje telo. Dnes, gda ravniteli narodov ravnajo s Svojimi podložnimi kak z drobnicov, gda So njim narodi samo za to tű, da lehko pokažejo nad njimi svojo moč, oblast i modrost brez srca. Dnes, gda vnožine čütijo malo spoštüvanja do svoji vladarov i se moči ravnitelski i kraleski tronušov žiblejo, se mi klanjamo najvišišemi Krali, Krali posameznikov, Krali narodov, Krali kralov. Naj Vlada On nad posamezniki i ravna njüva srca i razum, On ki je prišao na svet iskat ne sebé, nego drüge, ki je prineseo pomoč nevolnim i zapüščeni, ki je bio sam Lübézen i sam Smilenost. Naj Vlada nad narodi On, ki je sam neskončno Pokoren, neskončno ponizen, pa tüdi neskončno zmožen i pravičen. Naj kralüje med vladari On ki je sam najmodrej-ši krao, krao nebes i zemle, krao naši düš i naši src, Kristuš Krao, štero ga svétek obhajamo dnes. Palig gimnázija. Telko draženja mislimo, da nema naskori što, kak mi s svojov gimnaziji. Komaj se je začela malo dobro razvijati, že nam jo začinjajo na vsej krajej krüši-ti. Mi prosimo, Protestiramo, pošilamo Spomente i deputacije, pa nikaj ne pomaga. Preminočo soboto je pali Šla deputacija iz Sobote v Maribor k velkomi župani Izročili so dve spomenici, eno: prvi članek na toj strani, je dala sobočka občina, drügo so pa dali zastopniki Starišov naši petošolcov, šteri se morajo zdaj po sveti potepati, gda njim v Dr. Nèmethvjeva odaja zemlje. Dr. Némethyi je pred par leti odao menše falate od veleposestniške zemlje grofice Marije Zichy. To je včino kak pooblaščenec imenüvane veleposestnice. Pogodbe so Sklenjene pod pogojom, da küpljeni falati morajo biti vkniženi na küpce, ki So pošteno plačali drago ceno. — Leta so minola, a drago plačana zemljá ešče dnes den ne je spisana na küpce. Tej so se zato pritožili na sodnijo i dr. Né-methyja So zatogavolo za en kratek čas oblasti tüdi zaprle. — Kak je prišlo do toga? Dr. Né-methy je po odaji poslao gor na agr. oblast pogodbe, a ta je vse pogodbe vrnila dr. Némethyji z pozivom, naj on té pogodbe spopolni i tak spopolnjene pošlje nazaj agrarnoj oblasti. A dr. Némethy do zdaj, kak to pišemo, ešče ne poslao teh spopol-njenih pogodb na agr. oblast. Dokeč je pa ne pošlje, se ne morejo odobriti; dokeč se pa ne odobrijo, se ne more küplena zemljá vknižiti na küpce. Ka je zato zdaj za včiniti? 1. Vsi naj javijo svojo küpčijo pri Sodniji. 2. Vsi naj Se javijo na poziv agr. ministerstva i na pitanje dajo odgovor, kak so küpili zemljo i ka želejo. Okr. agr. urad v Maribori njim dostavi to pitanje. Najboljše bo, da si vsi prle Pogučijo, ka zahtevajo. 3. Pogodbe moíe veleposestvo na küpce vknižiti, če pogodbe odobri agr. minister. Če jih pa ne bo odobrio — te küp-ci dobijo prostost, da se znova pogajajo za menšo ceno ali pa da peneze nazaj prosijo. — Tü nastane zdaj še pitanje, bo li ministerstvo odobrilo te pogodbe? Vseh ne bo, mogoče niedne I ne, mogoče pa samo tiste, kde so hiže že gorspovane, zato ka je cena zemle jako spadnola. — To na znanje vsem. Plača invalidov. Po invalidskom zakoni so se mogli invalidi javiti pri sodniji, štera je dognala njihovo invalid-no stanje i celo zadevo poslala v Zagreb na invalidsko Sodnijo. Od te invalidske Sodnije dobijo invalidi končnovalane Sklepe ali rešenje, keliko procentov njim je pripoznano i kakša bo njihova penzija. Pa gda Se te sklep vö da, jeli je z tem že tüdi plača rešena? Ne je. Sklep Zagrebačke invalidske sodnije moro poslati naše lendavske i sobočke sodnije v Ljubljano na delegacijo min. financ, štera plačüje penzijo ali invalidnino. Če je šteri invalid preveden, ma določene procente z določenimi mesečnina ali letnim! prejemki. Či pa teh li ne dobiva, je mogoči dvojni zrok. Prvi je pri Sodniji v Lendavi ali Soboti, drügi pa pri delegaciji, ka je ta prevedbe ešče ne zvršila. Da pride vsaki invalid kem prle do svoje invalidnine, je potrebno, da se invalidsko zdrüženje i občine obračajo za svoje invalide na više imenüvano dvoje mesto. Te odgovor so dobili, narodni poslanec g. Klekl na pitanje invalidov zavolo zaostankov invalidnine na ministerstvi za Socialno politiko. Naši gg. poslanci^ pa bodo tüdi drage vole trüdili, da pridejo invalidi do Svojih pravic, naj njim to Samo javijo. Podpirajte i čtite »NOVINE«! z. NOVINE 30. oktobra 1927. Soboti ne odprejo potrebnoga razreda. V deputaciji je bio tüdi g. gimnazijski ravnatel. To je dobro, zato ka v Srbiji vživa eden ravnatel gimnazije velko čast. Zato pa lehko eden ravnatel tüdi preci dosegne, či se za kakšo stvar zavzeme. Neprestano intervenirata tüdi za za našo gimnazijo oba našiva poslanca v Belgradi. Obečanje se naednok dobi, gimnázija je pa itak obsekana kak je bila. Gospoda poslanca pravita, da je prosvetni minister odredo, da se vsi péti razredi, šteri so bili ukinjeni, na novo odpréjo. To je vsakojaki valalo tüdi za našo gimnazijo. Zdaj pa nekak odrédi na želo nikši drügi nikakov, da se v Soboti péti razred ne otvori, zato, ka je sobočka gimnázija ne popuna osemraz-redna gimnázija. Zdaj, gda bi se že morao péti razred brez vsakšega pitanja dávno odpreti, moramo mi ešče dokazovali, da je naša gimnázija otvorjena kak osemrazredna gimnázija, Štera se je začnola s prvim razredom i dobila vsakše leto po en naslednji razred, tak da bi morala že lani meti osem razredov. Na konci pa, gda nam po krivici ukinjavlejo sédmi, osmi i letos ešče peti razred, te lepo pravijo, da je naša gimnázija ne osemrazredna. Mi pa dobro Imamo, gda se je rodila ta misel, da je prí nas ne potrebna osemrazredna gimnázija, ali kak se je štelo, da mi sploh nesmemo meti gimnazije. Znamo pa tüdi dobro, što so bili tisti, šteri so ne mogli videti poštene Srednje šole v našoj krajin!. Da so nam tej lüdje s svojm nelepim delom dosta škodili, to Znamo, znali pa bomo tüdi mi z žarkim posvetom posvetiti v dejanja tej lüdi* 29. oktober. So dnevi v zgodovini narodov, na štere gleda lüdstvo s ponosom, so dnevi, na štere je lüdstvo sram Spomniti se, ali pa stisne pesnico, gda se Spomni tistoga dneva. Den 29. oktober 1918. leta,jezo nas Slovane na jugi ne sramoten den. V sredi med najhüjša bojnov smo Slovenci, kak tüdi Hrvati i Srbi, šteri so v tom časi prebivali v Austro-vogrskoj državi, videli, da se z nami de-tak, kak smo nikak i nigdar ne zaslüžili. Nemec pa Vogrin sta bila gospoda, šteriva sta smela zapovedavati, Sloven je pa morao bogati s piikšov v svetskom Jarki. Poleg toga je pa Sloven nigdar ne znao, za koga se pravzaprav bije. Samo to je znao, da sam od toga nikšega haska nema i ga tüdi nede meo. Tak je dr. Korošec meseca maja sedemnajstega leta prinesao v bečki parlament pismo s prek sto jezero podpisi. V tom pismi, ki se zove maj-niška deklaracija, zahtevajo Slovenci Hrvati i Srbi, šteri prebivlejo v Austro-vogrskoj državi, da se zdrüžijo v ednoj svojoj lastivno] državi, pod habsburško žezlom. Nemci i Vogri so toga ne šteli dovoliti, šteli so ostati ešče naprej brezmejni gospodje nad Slovani, lüdstvo pa nikelko časa trpi, na to pa trešči od sebe krivično goa-postvo. Prišlo je Osemnajst leto, v vsej strelski jarkaj je vladala lakota i ne-zadovolstvo, naskori jé pa začnolo vreti tak doma, kak na fronti. 8. oktobra, ob smrti Dr. Kreka je dr. Korošec zakričao slovenskomi lüdstvi: Dvignite glave, zakaj, približavle se Vaše odrešenje. Skoro po tom so gratale zmešnjavo na bojni poláj i 29. oktobra 1918 leta je poseben odbor v Zagrebi, šteri se je zvao Narodno Veče, pred vsem svetom proglaso neodvisno „ Državo Slovencov Hrvatov i Srbov.* Prvi njeni načelnik je büo dr. Korošec. To je bila države, štera je obsegala vse jüžne Slovene razen Srbov, V Srbiji. Zdrüžitev s temi se je pa zvršila 1. decembra 1918. leta. Ka guči Srb od našega dühovnika? Vsi govori, štere majo naši Poštüvani demokrati, tak doma, kak v Belgradi so edna velka jama gnojšnice, s šterov polevajo naše dühovnike. Zdaj pa poslüšajmo, ka pravi eden pošteni Srb, šteri dobro pozna našega dühovnika, to je ustanovite! srbskoga zadrüšništva Mihajlo Avramovič. V Belgradi je bilo zborovanje glavne zadružna zveze i v špomin pokojnomi dr. Kreki je g. Avramovič povedao tüdi to: Izredno mi je teško, gda čtém, kak nedelikatno se guči od Slovenske dühovščine. Da je slovenski narod, narod je tomi nájveč pripomogao slovenski dühovnik. Pokojni Krek ma mnogo naslednjov med slovenskimi duhovniki. Zato je slovensko lüdstvo tak vdano svojemi dühovnik!, ar je dühovnik nosilec kulturnoga dela. Slovenski duhovnik je velki kulturni delavec. — To je povedao en Srb. Da bi pa naš demokrat ednok edno takšo istino povedao? Raj se obesi 1 Volitve v trgovsko i Obrtno zbornico. V gospodarskom živlenji je ne dobro, či se proveč goni politika. Pri volitvaj v trgovsko i Obrtno zbornico so vsi trgovci i obrtniki šteli, naj pridejo na to mesto lüdje, šteri nedo politizerali. Naši demokrati so toga ne šteli. Postavili so svojo demokratsko listo, i mislili: kak smo pri zadnji volitvaj zmagali, če tüdi so bile volitve te razvelavlene, zato ka smo ne po pravičnoj poti svoje glase dobili, tak zdaj tüdi zmagamo. Zda) so pa meli nesrečo pri trgovsko! listi. Vložili so jo ravno pol vüre prle kak je prefekao zadnji čas za vlaganja list, Gda so pa odišli, se je izkazalo, da je lista ne bila pravilna i so jo raz-velavili, časa je pa ne bilo več napraviti drugo listo. Tak je Zmagala v celoti naša trgovska lista z Jelačinom. Prinas je izvoljeni g. Čeh i namestnik Osterc. — Što dragomi jamo koplé, največkrát sam v njo spadne. Volitve se vršijo zdaj samo za obrtni odsek. Murska? Sobota. — Na gimnazijo prideta dva noviva profesora i to prof. Čedna iz Ljubljane, na mesto g. profesora Pre-gelja, šteri se je Predkratkim preselo od nas v Maribor, iz Ptuja pa pride v Soboto učitelj za petje. Ravnotak je nastopo svojo novo slüžbo na gimnaziji invalid Bratkovič iz Male Kaniže, kak gimnazijski sluga. — Evangeličanci dobijo v Soboti svojo dvorazredno versko šolo. Za zdaj ešče ne vemo, če je dobro rüši-ti 6 razredno državno šolo, dokeč se pri verski šolaj obečavlejo samo dužnosti, kakši posebni pravic pa ne. — Krajevni odbor Rdečega križe v M. Soboti vabi na pevski večer, ki se vrši dne 29. oktobra pri Dobray. Začetek je ob pol devetih zvečer. Pevski vspored izvaja kvartet glasbene matice iz Ljubljane. — G. Berlot se je ne ponesrečo kak smo pomotoma zapisali v zadnjoj številki našega lista, nego prišeo je samo brzojav, da pride domo, ise je tüdi srečno vrno. Mnogo smo pa ráj, da se je zgodila nesreča samo v našem listi, kak pa če bi se to v istini zgodilo. — Novine so najbole razširjeni list v našoj krajin!, Čüdno se nam pa vidi, da ji ništerni kričali nemajo naročeni, v reklamne namene bi se ji pa radi poslüžiti. Mi na to pazimo 1 Mogoče so za te lüdi Novine ne zadosta »gospocke?« Slovenska Krajina. — Bogojina je dobila v svojo lepo novo cerkev dva zvona. Stara cerkev je mela pred bojnov tri lepe zvone, zmed šteri so med bojnov dva men-šiva odpelali. Naskori po bojni je lüdstvo včasi küpilo ešče eden zvon, zato, ka je bilo zvonenje z enim samim zvonom za vse prilike, preveč žalostno. Sledkar so pa mislili samo na Zidanje nove cerkvi. Zdaj pa, gda že lepa nova cerkev veličastno kralüje nad Bogojino?, sta darüvala amerikanca Berden Franc i žena iz Mihael .Mihajlovič Pujsov. Prve rože. Tretje poglavje: »Šeo bom , . .« Pravijo, da je cvetje v protoletje najlepše. Tisto, štero prvo požene in izcvete po snegi. Pa šče tak mali, ne-znaten cvet, vzhodi v nas svetlo razpoloženje, veselo vüpanje, nedo v lepše sunčene dneve, zakaj rože hodijo samo s suncom in gde nega sunca, nega rož in gde rož nega, tüdi sunca nega. Pravijo, da je prva ljübezen najlepša. Tista, ki vzklije po prvi mladosti. Najlepša je in najsvetejša, brez osebnih koristi, iskajoča samo sunca in lepote. Najplemenitejša je, ar nikaj ne računa. Samo ljübezen je jé in nega nikših številk, nikših pomiŠljajov-Išče samo odmeva svojoj düši: svojemi trpljeni, svojoj redosti. To pa je te, gda vzeme slovo od matere, gda neh-če več biti dete, tá šče, v življenje, komaj zasluteno, dugo senjano. Rože da so tam in protoletje cvetoče. Ta se poslovita mati i dete, te mati zgübi vpliv do svojega deteta in z žalostjov gleda, kak se postavlja, kak se od-daijuje čiduže bole. Šče ne zgledne se nazaj. Te je to, gda dete zgübi zavüpanje do svoje matere, tisto velko vöro, ki vőrvle brezi pomislekov; gda več ne vüpa materi vsega povedati, vsega izdati. Sam nosi svoje skrivnosti, Sam si rešüvle nastala joča pitanja, brez nasvete vanja matere. In, ar ne bi sam rad bio, si poišče nekoga, da nadomesti mater. Te vzklije prva ljübezen, najdenje nadomestila materi. Eno pa je: mati ljübi samo dete, razmi samo dete in šče, da bi dete osta-nolo vse dni le dete, zavüpljivo in samo njo lübeče. Razumljiva je ta njena ljiibosumnost To je prva ljübezen. Večna, četüdi vsigdar skoro nesrečno končana. Pravim: večna, in je. Zakaj, ka je ednok človek vzljübio, vzljiibio z vso svojo düšo, tistoga nej mogoče več strgati iz srca, nej mogoče pozabiti. In naj nastane iz te ljübezni šče tak velko sovraštvo, bo to sovraštvo le odmev neizmerno ljübezni, znak prevara-noga zavüpanja, to je, da je človek tam prevaran, gde si niti misliti ne bi mogeo, da bo. Takša je prva ljübezen, najlepša, najčistejša, najplemenitejša in večna. Neračuna nikdar in ne goljufa j in je od prvoga trenotka nesrečna . . . »Šeo bom . . . « je vstanolo v Francijov^ düši. Žalostno je bilo njegovo srce, puno bridkosti i če duže več je je nabiralo. »Ka ti je Franci?« ga je spitavat Vertinja. f »Čüden si in vsakši dén čüdnejši pošten jOvleš.« »Šeo bom ... t .Kak?* je poslühnola v nera-zumevanji. ,,Šeo bom . . ." .Kama ?" Obrnio se je i brez reči šo iz hiše v svojo žalost potopljen. Kak da ne bi vido nikoga i se ne brigao za nikoga, ne za vérta, ne za vertinjo. Samo njo vidi, sigdar njo, če je pred njim eli je nej. Oda vleže, pride na tllo, neslišao, niti ne odpre dvér. Hiša je puna nje, samo njena podoba je vsešérom, samo eden velki obraz, lepi in priküpiti. In vse to vsakši večer, ponoči v senjah, do ranoga jütra, dokeč trüden ne Vstane. In gda obsodi, se prekriži in začne moliti, te začüje njen zvonki, sladki glas iz kühinje: »Szeretelem kis angyalom . ... « Njemi postane tesno okoli srca. Ona se pa smeli vse jütro, tá do podneva, »meji brez prestanka komi-šté. Smejé se ona. njene sive oči se smejao, smeji vse telo v mladostni svežosti in zdravi bujnosti kipeče. On pa trpi . . . trpi silno. Ne! preveč je trpljenja — njo gledati — poslüšati njen glas, njen smeh. On pa samo senja, senja vsak večér — sam. Ona niti ne pomisli tiho večere, pol-mračne, mogoče da niti seo) ne pozna, ji ni do lepih mehkih reči, skrivnost-nih — Bpg Vej o čem. O čem ? O vsem tom, o tom nemiri, vrtajočem nindri v prsih in — o vsem lepom in mehkom. Ali nešče ? Ali ne razmi toga ? Kak da njoj vse kaj drűgoga hodi po mislih. Spomno se, da je negda že po »tistog« ležao v nedelo večer pod drevjom. Mrak se je bio raztegao po klancih. Ležao je in senjao in ona je prišla mimo. Samo Smejala se je v tak lepom večeri. Niti malo nej čütila vsega tistoga v srci kak on. In šče veči Pri sosidova je čüla glas mladoka soldaka Jožka, ki je ta hodio z domačim dečkom in je Šla tá in se tam Smejala njegovim robatostim. Poslüšala s smehom reči, ki jih on ne bi vüpao poslüšati. Ona se je Smejala, kak vse drüge dekle, šče lovili so se tam 1 Pej I In tam je Franci blodio v bolečin!. Čüdo je, da se je že deleč pogrozi^ ali nej je znao rešitve, in če bi jo znao, preslab je bio, da bi spevao. Čüdo je onemoglost, štere se nej mogeo otresti, pred šterov ne} mogeo nikam. Zakaj pred očmi njemi je bila samo ona in ona, njen obraz s čarob-nimi očmi. 30. oktobra 1927. NOVINE 3. Filovec za srednji zvon 400 dolarov. Tak ma zdaj bogojanska cerkev pr-vejšnje število trej zvonov. Poleg jÉ pa tűdi darüvala za mali severni tö. ren, mali zvon Pokojna Treza Puhan iz Bogojine. Oba zvona so preminočo nedelo z Slepov slovesnostjov postavili v törma na svoje mesto. Lüdstva je prišlo tüdi iz drügi krajov vnogo k toj slavnosti. Zvona mata lepi glas, domačinje se pa hvaležno spominjajo vsej dobrotni darovnikov svoje lepe nove cerkvi. — V Radmožanci so trije Oboroženi vlomile! vdrli v trgovino bratov Rudeš Janez i Štefan. Bandaše so za pravoga časa s strelanjom odtirali, tak da so Škode nikše ne mogli napraviti. — Prvi Sneg lüdi tak prestraši, da se ne vflpajo pokazati. Vsaki sili k peči. Je resan lepo v hiži po zimi. Mati predejo, tetlca šivlejo, deca seme lfiplejo, oča pa glasno čtejo lepe knige. Knige pa trbe mati. Ne je bilo pa tüdi ne bo lepše prilike kak zadeti takše knige v loteriji. To bo 18 nov. Knig jé tű na stotine. Tak Sv. Pismo, Domolüb, Bogoljub, Vrtec, Angelček, Glasnik, Cvetje, Misijoni, Deveta dežela, Dva dni na meseci, Božične pripovesti, Plantava kokoš, Veseli pasterček itd. itd, — Odranci pri Beltincaj. Občinske Volitve se bližajo i kak se čüje so se naši maloštevilni sam. demokratje Skrili pod »Zdrüženo gospodarsko listo«. Nam se Čüdno vidi samo to, zakaj ne vüpajo na svetlo s svojov pravov farbov. Pravijo, da sta se Pribičevič i Radič v Beogradi .küšnola i se tak spajdašila. Tüdi v Odranci se ji znan kaj takšega zgodilo. Pribičevičev! demokratje i Radičovci so se znan tüj küšnola vej so pa iména oboji na »Zdrüženo] gospodarkoj listi«. Pomilüjemo ništerne pametno i poštene lüdi, štere je Radičova republika ne streznila i so se zdaj obesili Pribičeviči na hrbet. Pregovor pravi: Oseo ide samo ednok na led, preveč pameten Človik pa dvakrat. Amen. — Naše lovino na ravnici so čiduže tíme*sír6máškè. Zavcov i Jerebic pomali nede več. Dobro bi bilo če bi lovsko drüštvo kaj včinolo ze naša lovišča, štera so včasi tak bogata bila. — Zadavo se Je. Pred ednim tjednom se je eden delavec na Hrvaškom zadavo s štruklinom. Kak se je to zgodilo ? Vertinja je ne dobro skűhala. Či bi ona kühala po našoj lepo] knigi .Slovenska kuharica* se to nebi zgodilo. Ta kniga ma više 500 strani. Notri je, vse prav, vse ka trbe znati vsakšoj dobroj verti nji. Kelko menje zapravi pa kelko bole tečno de vse či boš kühala po toj knigi. Dobiš jo za 5 din. v loteriji dne 13 nov. — Posestnik Zver iz Gomilic je odao kravo mesari v Dolnjoj Lendavi. Šou je malo v gorice nato pa se napoto proti domi, vse to ga je pa tak zmantrao, da je na poti ne mogao dale priti kak do .Male Polane. Tü je spao pri svojoj rodbini, nesreča pa nigdar ne počivle — v noči se njemi je odprla rana na nogi i siromak je, ne da bi što znao za to, izkrvavio. y.— Imenovani va sta kak novivi vučitelstvi moči v našoj kradni, Danica Gostinčar za vučitelico v Žižke i Zoltán Hari za vučitela v Püconce. — Kak je v Kanadi: Nam piše R. Leopold, da naj níšče ta ne sili, eti je ravno tak, kak doma v stárom kraji. Ka si ▼ leti zaslüžimo, tisto v zimi potrošimo, Tak se eti mantramo v tom tihinskom orsagi. — Posredovalnica v M. Soboti. Od 1. oktobra pa do 26. oktobra so iskali sledeči delavci delo: 1 strojnik za Dieselov stroj, 3 ključavničari, 1 sodar, 2 hlapca, 1 Vajenec za ključ, obrt, 34 stavbinskih delavcov, 3 mizarski pomočniki, 2 mlinarskiva pomočnika, 1 sluga, 2 sluškinji, 1 koči-jaš, 1 šivilja, 2 ekonoma za veleposestvo, 1 trgovski Pomočnik, 2 pijača, 1 pisačkinja. Posredovanih je bilo: 25stavbinskih delavcov, 1 hlapec. — Rojstvo četvorčkov. Čüje se da kakša mati rodi dvojčke, to je že ščista nekaj navadnoga, trojčki so že redkejši, nego od četvorčkov se jako redko gda čüje. V Spliti je pred kratkim rodila žena obrtnika Kristina Dvornim četvorčke. Deca so vsa ženskoga spola, prišla so na svet v sedmom meseci. Eden je naskori mro trije so pa zdravi, kak tüdi mati. Domača politika. Pribičevič. To je Človik 1 Oda je bio on na vladi, te Jje morao biti vsakši proti njemi državotvoren. Či je uradnike pa vučitele po krivici pošilao doli v Macedonijo, níšče je jne smeo niti reči povedati proti toj krivici. Včasi je bio takši protidržaven element. Sploj Pribičevič je smeo tistim, nad šterimi je meo oblast, najvekše krivice delati, če je pa Što protestirao proti takšim krivicam, te je Pribičevič kričao, da se je porebero proti državi. No, to je bilo te, gde je meo Pribičevič vlado v svoji rokaj. Zdaj bi pa rad v našo državo Spravo Taljane pa Vogre pa Nemce pa bi vsi tej bili državotvorni, samo naj bi njemi dali vlado v roke. Ka je njemi zadovolen i gospodarsko bogata Jugoslavija?! Samo vlado naj dobil — Ja, pa naši slovenski demokratje so sami Pribičevičov! demokratje. To so vam državotvorni lüdje, šteri smejo na drüge kazati, da so protidržavni! Ja. Ja. Radič. Zdaj je prišao ▼ parlament eden človek, šteri spravi čast našemi parlamenti. Dr. Korošec je pravo, da so se do zdaj poslanci med seov zvali gospodje, tovariš. No, Radič je Spravo novo modo v parlament. On davle poslancom iména. ,, prasce, topov, po-Íicist." Jako olikani človek more biti te Radiči Za potrebe svojega lüdstva je pa ešče niti ednok ne odpro vüst v parlamenti. Poslanska posta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: A. Sarjaš, Črensovci. Gospod delegat so mi dali izjavo, da Vašo zadevo rešijo, kda se stalno reši revizija. Že delajo na njej i da se hitrej reši, so prosili na pomoč več inženirov. Te, gda vse poglednejo, se reši vaša i vse še nerešene visečo zadeve, J. Edüdh, Gederovci. O. gen. ravniteo carin je zato, da se carinarnica postavi na mejo, v Gederovec, samo počaka z likvidaciji sobočke carinarnice zavolo toga, ka z Gederovec ne železniške proge v Austrijo, kama ide nájveč našega blaga. M. Balažic i tovariš!, D. Bisrica. Vsaki mesec se samo sto ljüdi püsti ▼ Australijo. Vi pridete na vrsto zdaj meseca novembra. Tak so rešili Vašo stvar na mojo prošnjo. Poslana potrdila dodao k prošnji. Občina Žižki- Odgovor poslao pismeno. D- G. D- Lendava. Ravnotak. Klemar Jožef, Ropoče. Proso podporo v zadevi, ki mi je bila poslana. Koga pri švercari ji zgrabijo, naj si zapomi, da je ne dužen nikaj podpisati, dokeč ne prečté, ali da ore-čteti, ka je tak napisano, kak se je zgodilo. Vnogi si sega v kečko, kda se njemi kaštiga odmeri, ja], ve pa bi nači moglo biti. To javkanje nikaj ne pomaga, po tistom so te sodili, ka si podpisao. — Ne carinik, ne financ nemata prava od domačih pobrati podpis, če tistoga ne doma, ki je zakrivo tihotapstvo ali švercanje. Financ ali carinik, ki bi takši podpis pobrao, pride pred disciplinarno preiskavo, v nevarnosti njemi je slüžba. — To je odgovor glavnoga direktora carin. Makoter Mikloš, Moravci Prošnjo Vašo odstopo poslanci soboč! koga okraja g. Jerič!. Pri njih se Javite, oni Vam dajo pojasnila. Küplen, Ivanci. Do zdaj ešče ne prišla prošnja v Belgrad. Opitajte na sodniji, kama so jo poslali i me te obvestite. Š- S- D. Lendava- Prošnjo sprejeo, i zročo i se vüpam, da bo ugodno rešena. Rous V. Krajna. Prošnja vložena 20. okt. Če za par tjednov ne dobite nikšega odgovora favite nama. Tistim, ki so kaštigani zavolo žganja, ka so žganico sprejemali Načelnik g. Petrovič, so mi sledeče povedali: Za žganje (to je trüd, stroške) si vsaki, ki ma koteo, lehko računa, ka njemi ide, od toga ne plača nikše dače. Ne sme pa jemati kak je bila do zdaj navada, žganice, ar je to po zakoni prepovedano i se kaštiga. Č« si Što v penezaj ali drügoj reči vzeme kraj, ka njemi ide za trüd, nede štrofan, samo žganice ne sme jemati. To naj si vsi dobro zamerkajo pa še to, da čeravno je financ komi dovolo, da sme jemati, ga to ne reši kaštige, nego ešče sam financ pride pod kaštigo, če ga što gori javi. To je odgovor načelnika Petroviča. Pošta upravništva. Martinje S. Janoš. Dobili 265 Din. svoje bi lejko krej zračunali. V pridočem leti si odračunajte i letoš-nje. Cankova, M. Vogrinčič. Dobili 200 Din. i karto, 62 Din. za kalendara zaračunali 128 Din. spisali k naročnini. Ove kalendar, ka so Vam ostali je lejko razdelite med siromake. Naznanite nam kelko kalendarov bi letos potrebovali za odavati. 96 din. tüdi sprejeli. Bog plati. DIJAŠKO^ POLIČ. Trüdnevni peš Izlet po Goričanskom S. K. A. D. »Zavednost" od 26, do 29. julija. X. del. Epitog. — Karakterizacija oseb. Tri dni smo hodili (vandrali). Večina še prvič po teh krajih — ne- kateri pa že po večkrat. Videli smo mnogo lepega in novega. Naš cilj je bil: Spoznavajo^ najprej domače kraje, preučavajmo naše ljudi, njih potrebe in bedo — zlasti socijalno! Kajti to je za nas potrebno, da poznamo svoje ljudstvo v vsek ozirih. Saj je naš namen, da postanemo en. krat tisti možje, ki hočemo in moramo pomagati svojemu narodu. Nam je záupalo naše prekmursko ljudstvo Vodstvo nad seboj že stem, da nas je poslalo v šole. Torej naša dolžnost je — in Sicer sveta dolžnost — da popeljetno svoje ljübljeno ljudstvo v boljšo bodočnost. Z odprtimi rokami pričakuje — nas svoje sinove' — kajti potrebno in željno je naše skorajšnje pomoči ! Zavedamo se že zdaj vsi tisti svoje dolžnosti, kateri slišimo milo proseč glas svojega ljudstva! Torej na delo! Naš namen je bil tudi medsebojno spoznavanje, Ni Zadosti hoditi samo na predovanla, občne zbore in na razne sestanke, tam človek nima tiste prilik«, da bi spoznal lastnosti drugega. Pač pa je Izlet izvrstna šola za to. Končno pa lahko rečemo, da smo se tudi zabavali kakor malokda]. Lahko rečem, da so bili to moji najlepši dnevi počitnic sploh — kar se tiče večje družbe. Tudi za marsikate-rega drugega tako — morda (celo še za vse! Da je naš cilj dosežen in Uspeh zagotovljen — je gotovo. Kajti narod je spozna!, da so naši cilji iskreni in zvišeni. Saj smo občevali z njim, kakor se spodobi za sinove svojega ljudstva. On nas je že zdaj z veseljem sprejel in se ne bojimo, da bi nas ne sprejel v kratkem še z večjlm veseljem. Bilo nas je 171 Zbrani iz različnih krajev. Relativno večino smo imeli Seveda mi Bogojančari — kakor vedno in povsod! Saj smo imeli 7 zastopnikov. Dalje je bil edenBfikovčar eden Tömiščar, (Varašanec 1). Trije Črensovčarje, eden Bistričance, eden Gančance, eden Goričanec, in dva Dokležanca. Pripomniti moramo, da smo bili le višje Sold in še mi razmeroma slabo zastopani. Tako n. pr. iz Kroga nibilo niti enega — čeprav imajo na ducate dijakov I (Pač kroška specijaliteta I) Drugič moramo pritegniti tudi nižje-Šoíce, da nás bo še enkrai toliko 1 Ad rem 1 Začnimo pri ,,najviš-jem,, v vseh ozirih 1 To si ti, preljubi moj »senior«! Ta lepi in Častni tvoj naslov ne bo igral več jdostojanstvene vloge. Jajal Bil si naš vodnik in pa »zaščit-nik« — ali pa tudi ne! Kot »duxc in poznavalec krajev si nam marsikaL novega pokazal — in povedal, saj se ti jeziček obrača v kaj hitrem teniptt. Toda — kljub temu da imaš to lepo lastnost — za diplomata se nisi izkazal t ? Drügače si bil že fest fant — le hitro ni šlo vse povoli (neveš — koliko glav — toliko misli). Premalo tolerance si kázat — zlasti ko si mislih da imaš oblast nad »podložniki« kot »dux et imperator«. Kot tak si tudi pridno uporabljal geslo: ,,Divide et impera!“ (. . . pri Gradi I . . .) Sicer pa znaš tudi biti vesel — razposajen in družaben — in to si tudi bil povečini 1 Razlike nisi Poznal, tudi nisi »extra špital«. In stem so ti vsi grehi odpüščeni 1 Le priden bodi 1 [ (Dalje sledi.) 4 NOVINE 30 oktobra 1927. Nencek, ka bi ti najraj meo ? Jaz noč i den mislim samo na vekerco pa na žepno vöro. Oča so pravili, da či bom vrli, mi küpijo 10 srečk Vrli pa bom, o, to pa! Nikdar več njim pipe ne sterem, nikdar več nepozabim dveri zapreti, nikdar več ne bom čemeren na močnih, nikdar več ne bom zamazani pa tüdi po noči več ne zmočim. Znaš Kard, vöre so lepe, nego ta čoka tű gori pa ova goska tam doli, tomi se veseli moje dobro srce. Materi sam obečao, da či mi küpijo dosta srečk njim dam od čoke obe hamici, gosko pa püstim tistim kričečim študentom v Martinišči naj si jo za Martinovo spečejo, da do ležej se včili i meni lepe pesmi peli. Zdaj pa po srečke, ar ovak ji ne dobimo. Kak se vrši loterija? Pretečeno nedelo smo že glavne reči «.d toga povedali. Zdaj ešče nekaj. Kak boš znao da si zadeo? Pogledni na zadnjo stran srečke. Tam je 5 glavnih dcbitkov. Poleg vidiš napisano: 5 po din. 500. To pomeni. da bo 5 takših falatov od šterih de vsakši vreden 500 din. Zatem je napisano; 10 po din. 200, To se pravi, da bo 10 falatov po 200 din. vsakši. Pride potem 50 falatov po 100 din., 100 falatov po 50 din. i 500 falatov po 20 din. vrednosti vsaki. Kak $e razdelijo dobitki? Što dobi vekše pa što menše? To je odvisno od sreče. Prva numera potegne najvekši dobitek, drüga drügoga in to vse tak do zadnjega. Prle se potegne kakša tvoja numera vekši dobitek maš, či kesnej pa menšega. Oda boš vido že potegnjene numere pa svojo vö-poiščeš, že, lejko vgoniš, kakši dobitek si zadeo. Dobitki da jako razbili (več féle), Bo gvant, obüteo, blago, odevalo, knige; orodje, živež itd. Ti dobiš tisto reč, štera de mela vrednost med štero pride tvoja Srečka. Na priliko. Či maš več srečk, edna zna zadeti dobitek v vrednosti 500 din:, drüga zadene dobitek po 100 din, ali 50, ništerna ali pa več zadenejo dobitke po 20 din. S toga ravno vidiš, kak istinsko je, da što ma več srečk več lejko zadene. — Gda se lejko odnesejo dobitki? Je čas do 1. decembra. Pa je musaj dobitke odnesti ? Ne. Što ga prepusti za siromaške dijake (takši pa so vsi) na* pravi jako dobro delo. Gde bo žie-banje? V Soboti na ednom prostranom kraji, da lejko vnožina lüdi pride gledat to prvo loterijo pri nas. Začne se ob 1 vöri popoldne. Celi tisti den dokeč se ne začne kolo vrteti do se srečke tržile po celom varaši najbole pa tam okoli pri žrebanji. Šparaj peneze, da si küpiš dosta srečk. Tiski ki majo od nas srečke, da je tržijo po vesnicaj, naj si zapomnijo, ka do 13. novembra dopoldne vse odane srečke plačajo, neoda-ne pa dajo nazaj. Neplačane srečke nedo mele nikše vrednosti pri žrebanji, to se pravi, ka s tistimi níšče ne zadene ravno kak či ne bi blie odane. Martinišče ma vse numere natenko zapisane i de terjalo vse. More biti velki red pri tom, |ar Znamo, da vsaki bi rad nekaj zadeo. Vsakši de svoje sreče kovač. Zdaj pa ešče na edno prosimo naše ljüdi, naj se paščijo po srečke, či v domačoj fari nemajo te naj pridejo v Soboto po nje. Ar Človik ma samo ednok peške senje. Zato 13. novembra naj nede v Slovenskoj kradni čednoga človeka, šteri si ne bi ogledao to senje. GOSPODARSTVO. ■ ■ s - Ne povajmo trsa „šmarnice“! Samorodno amerikansko trsje, ali kak je zovejo tüdi direktorje je naravnost rodeče trsje, štero rodi, ne, da bi je trbelo cepiti. Ločimo je v dve skupini i to v vrsto starejšega i v vrsto novejšega izvora. Vrste starejšega izvora so skoro vse prišle k nam iz Amerike i to že od leta 1820 naprej, najbole pa okoli leta 1860 na Francusko, od tű naprej so se pa razširile po celoj Europi, gde raste trsje. Glavni vzrok, zakaj so to trsje začnoli voziti iz Amerike k nam, je bio te, da je to trsje menje občütlivo proti različnim boleznim, posebno proti plesnivosti, štera je začnola v tom časi trs strašno napadati, i níšče je ne znao pomoči proti tomi. Znano je pa tüdi, da so ravno s tem trsjom, gda so je začnoli voziti iz Amerike k nam, prinesli ne, da bi šteli pa ne, da bi znali z njim tüdi takzvane trsno vüš ali percnos-pero, štero je vničila ščista staro evropsko vinogradništvo in stem napravilo lüdstvi več milijard škode. Amerikanske neceplenke starejšega [izvora so tüdi [dvoje i to vrsta Labruška i njene Križanke, Aestivalis ali Riparija z evropsko trsom (Vitis vinijera). Od prve je Prinas najbole raz. širjena Isabella (izabela) od drügi pa najbole znane Čarne Iaguez (čti Žake) Herbemont, Otheilo, Iork, Madeira, Braut, Cliuton in Hluntington, bele: Viala, Noah, (šrnarnica) Elvira i Taijlor rdeča: Delavare. Pri nas je posebno izabela, kot modra grozdna vrsta ešče preci razširjena, posebno v krajinaj, štere kaj bogšega nemrejo roditi. Ne je pa zadosta trdna proti peronosperi i tüdi drüge bolezni jo močno napadajo. . Našemi vinarstvi i zdravji bole nevarna pa gračüje šrnarnica (Noah) štera se je raširila že tüdi po najbogši gorički krajinaj v našoj državi i je tüdi jako nasajena v našoj Slovenskoj krajini posebno po goričkom. Da se je pa šrnarnica prek Müre v Slovenski goricaj tak močno razširila i od tam prek tüdi k nam prišla, je včino za to naj več notaroš v Ormoži dr. Geršak-Dr. Geršak, ki je ovak jako zaslüžcn i spoštovani človek i je dao tomi trsi sam ime šrnarnica, jo je pred desetletji priporočao i širio z neverjetnov trdovratnostjov i vztrajnostjov. Bilo je tüdi dosta strokovnjakov, šteri so pravočasno opominali z rečjov i s pismom, da je šrnarnica nevarna našemi zdravji i zgübi poleg toga tüdi drüge vrste vino svoj dober glas, če bi se preveč šmarnicé povalo. Nego gospooarje so poslüšali Geršeka: Šmarnicé ne trbe cepiti, ne škropiti, ne žveplati, rodi pa poleg vsega toga izda jako bogato. Kak je pa tüdi vino močno! Dosta prle opijani kak kaplica iz bogši grozdov. lztreznenje pa pride pri Vnogi, Vnogi, prekesno. (Date sledi.) Prekusnice. V šoli. V šoli so se včili od glavni Strani neha. Da So že znali vsi vučenci pokazati, kde je sever, jüg, vzhod i zahod; pozove vučiteo ednoga vučenca, ga postavi na sredi razreda tak, da gleda proti severi i ga pita. Če ti stojiš tak, da je tvoja prava roka tam, kde Sunce vzhaja, ka maš te pred seof? — Dečak friško odgovori: „Divjega zajca!“ (To pa zato, ka je pred njim na steni viso kep, na šterom je bio namalani divji Zavec.) Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 200 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12*— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza s 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski bank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 290 D. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Mali oglasi. K odaji je cela čevljarska (šujsterska) šker, kopita, „Hula cilinder mašin* itd. Tüdi so k odaji fajna harmonike na tri redi v dobrom stanji. Poizve se pri TITAN FRANCI v Krogi. NAZNANJA se cenjenomi občinstvu, da se vrši v občini CANKOVA veliki kramarski živinski in konjski sejem dne 11. novembra t. 1. k obilnoj udeležbi vabi Občinski odbor. Naročninaino oglasi se sprejemalo za ..Novine" uri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna ▼ Murski Soboti. ■ ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše po ite. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar prí sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpor«, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ina 300, gotovčine 12,000 dol. Seje se vršijo vsako drűgo nedelo v meseci popoldne ob dvema vöroma na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, podpredsednik: Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik: Štefan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih. Joba Hanc, računovodja. Matjaš Grüškovnjak i Ton! Balažic, paziteo drüžtva : Štefan Kelenc. Zu PREKMURSKO TISKARNO v Margki Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.