Črniški                                                                           fl
Dragi Marijini otroci!                                  U
Ob naši lepi Soči je pustošila vojna niočno. Raz-dejala je cele vasi. Begunci so si ob povratku z žalostjo ogledovali podrtije svojih rojstnih hiš. V vasi R. so za silo popravili župnišče. Cerkev je bila porušena. V neki sobi so postavili oltar. Na oreh pred župniščem so obesili zvon, ki so ga bili med vojno zakopali v zemljo, da bi jim ga ne odnesli vojaki. Začela .se je redna služba božja. Po stari navadi so se pričele v majniku zvečer — prvič po vojni — spet šmarnice. Ljudje so radi priliajali. — Tudi šolo so ljudje popravili, in začel se je pouk. Med prvoletniki smo imeli malo lvanko. Bila je mirna, mo-litvice je znala, molila jih je prav lepo in pobožno. Pa se ji je pripetila mala nesreča. Ko sein prišel nekega majniškega popoldne h krščanskemu nauku v šolo, so mi povedali otroci, da bo lvanka po šoli zaprta. Tako da ji je zagrozila g. učiteljica. Ivanka se je držala nekam resno. Ko smo se po uri napravljali k molitvi, pa je začela prav bridko jokati. ^''prašani jo, čemu joče. Ona pa vsa žalostna in objokana reče: »Gospod nunc — tako pravijo na Goriškeni duhovniku — nevabite prej k šmarnicam, da prideni še jaz iz šole.< Ko sem ji to obljubil, je bila potolažena. Solze so se ji počasi posušile. Da bo zaprta, poteni doma morebiti radi tega tepena, ji ni bilo tako hudo kakor to, da bo mogoče zamudila šmarnice.
Otroci Marijini! Ta mesece se ne bomo dali osra-motiti   ne  od   male   Ivanke  in  ne  od   drugih  ljudi.   K
100                                            J
šniarnkaiii pojdemo vsak dan. Pa lepo hočemo moliti, peti in poslušati.
Vsi pridrii čitatelji »Angelčka« bomo pa še posebej častili Marijo. Vsak dan maja hočemo tole darovati naši nebeški Gmspe: 1. en poljub, 2. eno češčenomarijo, 3. eno rožico, 4. eno žrtvico in 5. eno željico.
Donia bomo uapravili inajuiški oltarček. Vsak dan bomo poljubili pobožno Marijino sliko. Vsak dan bonio prinesli kaj svežega cvetja na oltar. Vsak dan bonio zmo-lili pred oltarčkom eno češčenoniarijo, pa prav pobožno. Najtežja naša naloga pa bo, da bomo vsak dan poskrbeli za kako lasfno žrtvovanje: da se odrečemo kakemu do-voljenenui veselju ali da preiiesemo kako zoprnost. Ma-riji na ljubo hočemo tudi to storiti. Želja, ki jo bomo vsak dan-vsaj enkrat obudili, bo pa naš marijanski pozdrav: Z ljubim Sinom nas blagoslovi, devica Marija! Le po-navljajmo ta niesec prelepi ta pozdrav večkrat! Marija bo našo prošnjo rada uslišala. Blagoslovila bo naše delo, naše trpljenje in naše veseJje. Torej, otroci, zdaj velja začeti in stanovitno izvrševati skozi ves niesec.
17. maja pa začnimo šestnedeljsko pobožnost v čast svetenm Alojziju. Šest nedelj zaporedoma pojdimo k sve-temu obhajilu. Ta pobožnost naj nam poniaga, da se privadimo pogostemu vsakdanjemu svete-ni u   o b h a j i 1 u.
Bilo je na Angleškem v aprilu 1923. V Liverpulu je bilo veliko zborovanje. Nadškof je vprašal zborovalce: >Torej ste vi vsi vitezi in plemiči najsvetejšega za-kramenta?* — >Da, smo!« so odvrnili zborovalci. Kaj niislite. kdo pa so bili ti »plemeniti« zborovalci? 0 t r o c i so bili. sanii ctroci. In uadškof jih je vprašal: «Koliko vas gre vsak mesec k svetemu obhajilu?« Otroci niso vedeli, kaj bi naredili. Veliko jih je dvignilo roke. Ko je pa vprašal: >Koliko vas gre pa vsak teden, večkrat v teclnu ali eelo vsak dau k svetemu obhajilu?<, tedaj so pa   vsi   dvignili svoje roke.
Otroci božji! Ali bi ne hoteli tudi vi posnemati teh otrok? Jezns želi, da pridemo pogosto k njemu. Sveti oče v Rimu vas vabijo. Naša pravila naa tudi spodbujajo k po-gostemu svetemu obhajilu. Saj pravijo: Na eno spo-ved   snieš  iti   večkrat   k   sv.   obhajilu.   Pa
101                                      1
tudi saini želiino, da pride Jezus v naše srce in nam po-maga iu nas varuje v skušnjavah. Posvetujte se torej s svojim spovednikom in pristopajte večkrat k mizi Go-spodovi.
Pazite pa, da pridete z dobrim namenoin k Jezusu. Ne sanio radi navade, ker ste bili včeraj, zato tudi danes. Tudi ne, da bi vas ljudje imeli za pobožne in vas hvalili. Vi boste pristopali pogosto k svetemu obhajilu zato, da napravite s tem .lezusn veaelje, da si pric! bite novih milosti, da se lažje obvarujete snirtnega grelia. da z Jezusovo pomočjo izrujete iz svojih src kak grd pogrešek, da si izprosile tako zase ali pa za druge kako dobroto.
Seveda boste pri tem morali premagati marsikatero težkočo. Vsak dan točno zjutraj vstati, ni lahko. Slišati radi tega kako zbadljivko, iii prijetno. Paziti vedno na svoje src-e, da bo lepo prebivališče Jezusovo, staue tudi nekaj truda. Pa Jezus je vsega tega vreden! Toda radi se boste tudi tu potrudili, in blagcslov z nebes vam je zagotovljen.
Otroei Marijini, prav lepo pozdravljeni! Z ljubim Sinoni  vas blagoslovi  — devira Marija!