oglašajte v najboljšem slovenskem
ČASOPISU ★
Izvršujemo TsakoTTslin« tlskoTlne
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI

ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing oi All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
mqui
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDEIJEK), JUNE 16, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 119
NOVOKOJENKA z ALAR
Staršem Frank in Mary Zagar iz 19871 Naumann Ave. je preminila V Glenville bolnišnici hčerka-prvorojenka. M a t e r i no dekliško ime je bilo Mary Hribar. Pogreb se je vršil v soboto iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., na
pokopališče Calvary.
*
JOSEPH JUSKO
Včeraj zjutraj je preminil po dolgotrajni bolezni Joseph Jus-ko, star 64 let, stanujoč na 446 E. 148 St. Rodom je bil Litvinec, rojen v Holmsdale, Pa., odkoder je prišel v Cleveland leta 1903. Tukaj zapušča soprogo Catherine, sina Edwarda, bivajočega v Bedfordu, hčer Mrs. Rito Wil-helm. in šest vnukov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek,-478 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pok6pališče Calvary.
Amerikanec— poveljnik Sredozemlja
NAP>OLi, Italija, Ib. juuija-Podadmiral Jerauld Wright je bil imenovan za poveljnika ameriških in zavezniških pomorskih sil v Sredozemlju in na vzhodnem Atlantiku.
Wright, ki je sedaj ameriški pomorski vzhodni komandant v Evropi, je bil rojen dne 4. junija 1898 v Amherstu, Mass., in izhaja iz vojaške družine. Wright se je udeležil prve in druge svetovne vojne.
Wright bo igral važno vlogo v skupnem sistemu zapadno evropske obrambe. Ameriški admiral Robert B. Cdmey je bil zavezniški vrhovni komandant za Sredozemlje in za Jugovzhod. Winston Churchill, pa tudi drugi britanski politiki so zahtevali, da naj bo poveljnik Sredozemlja Britanec in so se sklicevali na to, da ima Velika Britanija zgodovinsko vzeto skušnje v Sredo zemlju. Britanci so od svoje strani predlagali admirala Mountbat-tena, pa so, kakor kaže imenovanje Wrighta, propadli.
Britanci so očitali Amerikan-cem, da so svojega poveljnika admirala Carneya preobremenili 8 posli, ker je Carney komandant Vseh oboroženih sil zapadnega bloka v območju Sredozemlja tako pomorskih zračnih, kakor tudi kopnih. To je bil diplomatski trik, da bi Britanci vsilili svojega admirala kot pomorskega povelj nika Sredozemlja.
RUSIJA ZAMENJUJE DIPLOMATE; GROMIKO GRE V LONDON
WASHINGTON, 15. junija—Sovjetska zveza bo začela, tako se računa v državnem tajništvu, v bližnjih dneh z veliko diplomatsko bitko. Zato prestavlja svoje diplomatske zastopnike. Med diplomatskimi spremembami v sovjetski diplomatski službi pa je najvažnejše—imenovanje Gromika, namestnika sovjetskega zunanjega ministra in sovjetskega stalnega zastopnika pri Združenih narodih, za sovjetskega poslanika v Londonu.
V	vrsti sovjetskih diplomatov zavzema Gromiko izredno važno mesto. Gromiko se imenuje v isti sapi kot bivši sovjetski zunanji minister Molotov in sedanji zunanji minister Višinski. Nekateri, celo trdijo, da Gromiko po svoji iznajdlivosti in diplomatskih trikih Višinskega celo prekaša.
Diplomatski običaj je, da država kamor pride novi poslanik tuje države, da pristanek na novega poslanika in izreče, da je osebnost novega poslanika njej dobrodošla. Vsekakor je morala Velika Britanija povprašana o "dobrodošlem" ali "nedobrodošlem" Gromiku izjaviti, da je Gromiko za Vehko Britanijo dobrodošla osebnost.
V	državnem tajništvu trdijo,
da ima Moskva s temi imenovanji sledeče račune:
Moskva bo nadaljevala politiko mrzle vojne. Moskva se zaveda, da bi sicer s svojo vojaško močjo, kateri bi prišel na pomoč njen satelitski blok, lahko pre-gazila zapadno Evropo. Boji pa atomske energije, ki jo mik V posesti Amerika, predvsem pa ameriškega industrijskega potenciala, ki bi igral v dolgotrajni vojni nedvojbeno važno,
če ne najvažnejšo vlogo. Zato si je Moskva raje izbrala "mrzlo vojno," v tej mrzli vojni pa naj postopoma razbije enotnost zapadnega bloka, poglobi nasprot-stva med Veliko Britanijo in Ameriko, na vsak način pa prepreči zopetno oborožitev zapadne Nemčije in njen pristop k zapad-nemu bloku, kateremu bi dala na razpolago svoje vojaške sile.
Moskva čuti, da zunanje politični pogledi Vehke Britanije in Amerike niso edini ne glede Koreje, ne glede Zapadne Nemčije in ne glede vprašanj Daljnega vzhoda. Moskva računa dalje na pomoč levega krila britanskih laboristov z Bevanom na čelu.
Pod Stalinom ne bo vojne
WASHINGTON, 15. junija— General Omar N. Bradley, ki je pričal pred vojaškim senatftim odborom, je izjavil svoje prepričanje, da moskovski "Pohtbiro," v katerem sedi tudi Stalin, ne bo začel z vročo, nadaljeval pa bo z mrzlo vojno. Stalinov naslednik pa se utegne udati vročekrv-nežem "Politbiroja" in začeti z vojno.
Po mnenju Bradleya bi bila Sovjetska zveza sposobna prega-ziti s svojimi vojaškimi močmi celo Evropo. Toda Stalin ve za ameriški industrijski potencial, za zalogo ameriške atomske energije. Ve pa tudi, da bo atomska energija izvajala maščevanje nad Rusijo samo.
Sedanja vojaška moč Amerike je nižja kot ona Rusija. Rusija pridobiva na atomski energiji; Rusija kopiči atomsko zalogo; Rusija pomnožuje svoje letalstvo.
Naloga ameriškega obrambe-nega in oborožitvenega sistema je v tem, da ne zaostaja za Rusijo in da ne dopusti, da bi Rusija dosegla višek oborožitve in zalog vseh vrst orožja, napram kateremu bi Amerika stala brez moči.
Na obisku
V Clevelandu se nahajajo na obisku Mrs. Johanna Zalar iz Biv/abik, Minn., Mr. in Mrs. Joe Ahlin ter hčerka Roberta iz McKinley, Minn. Nahajajo se pri Mr. in Mrs. Louis Oswald na 17205 Grovewood Ave. Mrs. Zalar je sestra Mr. Oswalda. Dobrodošli V naselbini!
Rop trgovine
V petek zvečer okrog 9.30 uri je vstopil neki črnec v trgovino rojaka August Kristančiča na 8906 St. Clair Ave., ki prodaja pivo in mehko pijačo ter vino za na dom, in kupil šest steklenic pive, nato pa odšel. Vrnil se je kmalu in zopet vprašal za šest steklenic pive, takoj zatem pa potegnil samokres iz žepa ip za-Ijteval denar iz registra. Ko se je Mr. Kristančič obrnil, ga je lopov udaril s samokresom po glavi in prizadejal dve rani, hitro pobral denar, skupno okrog $100 iz registra in žepa ter zbežal. Mr. Kristančič je tekel za njim na cesto in pozval mimo vozeča policista, ki sta se podala za lopovom, na katerega sta oddala tri strele, predno je izginil med hišami. Policija meni, da je eden strelov zadel roparja.
ti pasji dnevi
Vročina zadnjih dni je zajela celo Ameriko, nenavadno močno je prizadet jug.
Že deset dni imajo na jugu v St. Louisu '90 stopinj stopinj vročine. Vročina je tri ljudi poslala celo na drugi svet, 38 jih je radi vročine bolnih in so morali v bolnice.
V drugih delih dežele je z vročino še slabše. Zrastla je čez 100 stopinj na primer v Rosvvell, N. M., in razsaja v nezmanjšani višini že 12 dni. V Selma in Dothan, Ala., je vročina' poskočila celo na 101.
Sto stopinj vročine je običajno v Nebraski. Tam so dobili prebivalci poziv, naj varčujejo z vodo. Sem in tja so prekinile monotonost vročine nevihte, toda te pavze so bile kratkega Enačaja.
Graduanlinja
Anna Luzar
Miss Anna Luzar, hčerka poznane družine Mrs. Anna Lužar in pokojnega Mr. Antona Lužar, 18006 Nottingham Rd., je gra-duirala iz Ursuline kolegija. Dobila je red Bachelor of Science in Dietetics. Prihodnji mesec se poda v Good Samaritan bolnišnico v Cincinnati, kjer bo nastopila službo "interneship."
Čestitamo!
TEŽAVE S SYNGMANOM RHEEOM
Unije za narodno obrambo
PITTSBURGH, 15. junija— Vodstvo unije C.I.O., ki vodi stavko v ameriški industriji jekla, je sestavilo posebni odbor, ki naj s federalno vlado v Wash-ingtonu izdela načrt, koliko jekla se mora producirati, da bo zadoščeno potrebam narodne obrambe. Unija C.I.O. javlja svojo pripravljenost, da pomaga pri zgraditvi narodne obrambe in pri vsem, kar je potrebno, da se odvrne komunistična agresija. Potem, kd bo določena višina potrebnega jekla v službi narodne obrambe, se bodo določile je-klarne, kjer naj se ne stavka in naj gre delo naprej.
Eisenhower ne rabi
MacARTHURJA
DETROIT, 15. junija—Ker sc jc general MacArthur popolnoma pridružil senatorju Taftu, konkurentu Eisenhower ja, je tu-Eisenhower zavzel soyražno ®tališčc do MacArthurja.
Taft je napovedal, da bo, če bo (*0 predsednik, rabil MacArthur-io. pri vojaški organizaciji. Ei-®®nhower pa se je izjavil, da je Barn dovolj vojaka in da poleg 'dosedanjih vojaških voditeljev, bo rabil zraven sebe nobenega
WASHINGTON, 15. junija— V času, ko se Zedinjene države in Združeni narodi borijo za demokracijo na Koreji, je očitno, da je predsednik Južne Koreje, znani Syngman Rhee vse preje kot demokratsko orijentiran mož. Težave, katere imajo z njim Zedinjene države in demokratski svet v obče, se večajo. Nedavno je Syngman Rhee izvršil korak, ki je izzval ostro kritiko v Zedinjenih državah, brez ozira na politično pripadnost. Kronika beleži naslednja dejstva:
V kratkem se imajo vršiti v Južni Koreji volitve. Syngman Rhee se je zavedal, da ga čaka pri teh volitvah poraz. Ukrenil je torej, da se volitve predsednika
izvršijo kar v parlamentu Južne Koreje, ampak, ker je bila tudi tam proti njemu močna opozicija, je kak ducat poslancev obtožil, da so "komunisti" in jih enostavno vrgel v zapor. Ameriški tisk je o vsem tem poročal, in za njim je obelodanil Rheeovo samopašno ravnanje tudi "Glas Amerika" v svoji radijski oddaji na Korejo.
In kaj je Syngman Rhee storil, ko se je to zgodilo? Možicelj, ki bi danes brusil svoje pete kje v tujini, če bi Združeni narodi, predvsem Zedinjene države, ne branili Južne Koreje pred navalom komunistične agresije, je ukinil oddaje "Glasa Amerika" na vseh 10 radijskih postajah v Južne Koreji!
Truman in Eisenhower sta si v laseh; Eisenhower ne bo pridobil delavstva
ATOMSKA ENERGIJA V SLUŽBI AMERIŠKIH PODMORNIC
GROTON, Conn., 15. junija—Na včerajšnji proslavi, ko se je dala atomska energija prvič v službo ameriškim podmornicam, je predsednik Truman povdaril pomen dogodka, obenem naglasil, da je krivda Sovjetske zveze, da atomska energija ni na razpolago poslovnemu svetu, kmetijstvu in domačemu gospodinjstvu. Obenem je obračunal z demagojijo republikanca Eisenhowerja.
Važne izjave, ki jih je podal predsednik Truman, so bile sledeče :
Nahajamo se v volilnem letu in mnogi političarji, ki se potegujejo za izvolitev, vodijo Atoe-rikance za nos. Ti političarji dajejo obljube na levo in na desno,
kako bodo povečali narodno varnost, toda istočasno bodo znižali ■iavke.
Eden od teh je obljubil, da bo davke znižal kar za 40 milijard.
Potem nam bo ostala komaj polovica tega, kar potrebujemo, da vzdržimo naše oborožene sile in ne damo niti centa za kaj drugega.
(Republikanec Eisenhower je obljubil, da bo v prihodnjih dveh ali treh letih znižal federalni proračun kar za 40 milijard dolarjev).
V kongresu samem je tekma o tem, kako naj se zniža federalni proračun. Nihče pa ne gleda na posledice in nihče ne pomisli, kaj 30 stvarne potrebe Amerike.
Pomen atomske energije
Po mnenju Trumana se nahajamo na pragu nove dobe—uporabe atomske energije v civilnem življenju. Toda na to dobo je treba še čakati, ker je Sovjetska zveza tista, ki ne dopušča mirnega življenja in uporabe atomske energije v vseh panogah našega civilnega življenja.
Sovjetska zveza ščuva svobodoljubne narode na upore, seje semena nesoglasja in pripravlja imperialistične pohode, da si za vojuje svet. Spričo tega položaja tudi Ameriki ne preostane drugega, kakor da se briga o varnosti. Zato smo prisiljeni, da živimo napol v miru, napol v vojni in to ozračje bo trajalo še dolgo. Razpoloženje med svobodoljubnimi državami in narodi pa je tako, da se sprašujejo,
"kdaj bo vendarle prišel čas, da bomo lahko živeli v miru."
tal pomen atomske energije pri podmornicah. Podmornice na pogon z atomsko energijo bodo lahko stale pod vodo, kolikor časa bodo hotele. Te podmornice ne bodo odvisne od prilik na zemlji. Predsednik želi, da podmornica na pogon z atomsko energijo, ki nastopa kot taka svojo prvo pot v, širno morje, ne bi imela nikdar prilike, da bi morala začeti borbo. Toda če pride do agresije, bo znala povedati, kaj da zna.
*
Eisenhower v Detroitu
DETROIT, 15. junija—Sobotno volilno zborovanje generala Eisenhowerja ni moglo beležiti uspeha, kakor ga je Eisenhower pričakoval in to spričo ogromne priprave in posebnih vlakov. Delavni svet pa je bil zopet razočaran, ker se general Eisenhower ni dotaknil najsodobnejšega ameriškega javnega in državnega vprašanja v notranji politiki, to je, razmerja med državo, kapitalom in delom.
Eisenhower kot republikanec je povzdigoval v mestu industrije jekla Detroitu, kjer počivajo je-klarne in kjer je središče unije C.I.O.—jeklarjev, ameriški kapitalizem in se norčeval s pravica mi predsednika, kot jih je tolmačil Truman, ko je v mezdnem sporu zasegel ameriško industrijo jekla. Eisenhower ju je duša Amerike—business, kakor to pojmujejo tudi industrijci v Detroitu.
Eisenhower je napovedal zmanjšanje davkov, konec oboroževanja, enakopravnost med narodnostmi, verami in plemeni in se skliceval na ameriško konsti-tucijo. Povzdigoval je enako pravnost in se zunanje politike Amerike dotaknil le toliko, da za
v Jalti, Teheranu, in Potsdamu ni odgovoren.
Na konferenci v Jalti in v Teheranu sploh ni bil prisoten; na konferenci v Potsdamu maja 1945 pa da je on predlagal dvoje, kar itak ni bilo sprejeto. Namreč: Nemčija naj ne bo deljena, Rusija naj ne ■ stopi v vojno z Japonsko.
Eisenhower je ponavljal volilne fraze kot pravica, pravičnost, čast, poštenje; Amerika je današnja centrala civiliziranega sveta in je ležeče na Amerikan-cih, kakšna bo bodoča demokracija v svetu.
O delavskih vprašanjih se sploh ni izjavil. Nasprotno se je Eisenhower skliceval na ameriške prednike, ki so se žrtvovali in tako s§ moramo žrtvovati tudi mi vseh 365 dni na leto.
Iz Clevelanda je bila na zborovanju Eisenhowerja prisotna skupina Clevelandčanov, kakih 300 po številu, ki so se pokazali kot posebno vneti zagovorniki kandidature Eisenhowerja.
Graduiral iz Case šole
rusija protestira
BERLIN, 15. junija—To pot je bila Rusija tista, ki je pri zapad-nih zaveznikih protestirala, da so britanski letalci prekoračili pri poletu mejo Vzhodne Nemčije.
Graduirala
Dne 11. junija je graduirala iz Flora Stone Mather kolegija, Western Reserve univerze Miss Lillian Wichich, hčerka Mr. in Mrs. Michael Wichich iz 1091 Addison Rd. Prejela je red Bachelor of Arts in Dietetics. Koncem tega meseca bo nastopila svoj "interneship" v University bolnišnici. Nadebudni mladenki čestitamo nad uspehom in ji želimo mnogo sreče v izbranem poklicu.
Predsednik Truman je podčr- konference med svetovno vojno
S solzilnimi bombami nad ujetnike
OTOK KOJE, Koreja, 15. junija—Uprava taborišč vojnih ujetnikov nadaljuje z izprazne-vanjem velikih taborišč. Pri tem se ponavljajo isti dogodki; Voditelji ščuvajo vojne ujetnike na nepokorščino. Voditelji so aretirani. Taboriščne straže v osebah ameriških vojakov se poslužujejo solzilnih bomb, katerim se končno vojni ujetniki uda jo. K zaveznikom prihajajo skupine vojnih ujetnikov in se jim zahvaljujejo, da so bili osvobojeni, češ, da so bili v taborišču privezani, obsojeni na stradanje, ali pa celo na smrt. Ti ujetniki se izjavljajo za antikomuniste.
Izraziti komunisti, prostaki, kakor tudi kolovodje, odklanjajo navedbo svojih osebnih podatkov, ko je uprava taborišč zače la z novo registracijo, pri čemer so potrebni osebni in drugi podatki posameznika. Da se ukloni ta odpor, ni drugega sredstva.
kot da se spravijo posamezni uporniki za nekaj dni v samotne celice.
Kakor poročajo iz Munsana, ni na sestanku obeh delegacij v vpmšanju premirja, prišlo do nobenih uspehov.
Alexander na otoku Ko je
Britanski vojni minister Marshall Alexander, ki se nahaja na Koreji v družbi britanske diplomatske delegacije, je obiskal otok Koje in ujetniška taborišča. Iz Pusana je prišla z Alex-androm vred močna delegacija diplomatov in vojaških strokovnjakov, ki so v vojni na Koreji.
V družbi Alexandra je bil tudi ameriški general Van Fleet, poveljnik kopne vojske. General Boatner je podal Alexandru in ostalim poročilo o sedanjem stanju v taboriščih.
Thomas J. Jurlina
Iz Case School of Technology je graduiral 7. junija Thomas J. Jurlina, ki je prejel red Bachelor of Science v mehaničnem inže-nirstvu. Thomas je sin Mr. in Mrs. Thomas Jurlina iz 1157 E. 63 St., njegova žena Leona pa je hči poznane družine Mr. in Mrs. Anton Malnar iz lOQl E. 74 St. čestitamo!
Za svetovnega državljana
CLEVELAND, 15. junija— Lake Erie College bo poslal svoje študente v prihodnjem akademskem letu za deset tednov v Evropo. Predsednik ustanove je dejal, da se bodo pošiljali študentje na vsaka štiri leta v Evropo kot del svojega študija in v svrho.spopolnitve tega študija, pa tudi "da postanejo državljani modernega sveta," ne pa samo, da gredo v stan svet zgolj kot turisti.
Že 25 let se čuti ta potreba. Tudi potreba po učenju tujih jezikov. Erie College je preskrbel vse potrebno, tako da študentje, ki bodo šli v Evropo, ne bodo šli v prazno in ne bodo odvisni od raznih tolmačev.
v indiji bo dovolj
živeža
NEW DELHI, India, 15. junija—Ministrski predsednik Nehru je zatrdil, da so se zboljšale prehranjevalne razmere v Indiji in da končno upa, da se je začel dvigati splošni standard Indije.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
16. junija 1952

ENAKOPRAVNOST
f J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAJ SE DOGAJA NA OTOKU KOJE
(1)
V vseh časih in v vseh vojnah smo imeli vojne ujetnike. Sovražnik ima interes, da odvzame nasprotniku čimveč boja sposobnih mož. Drži jih kot ujetnike. V današnjih razširjenih vojnah gre za veliko število teh vojnih ujetni kov. Današnje kulturno pojmovanje družbe o človeku pa je tudi narekovalo, da se postavijo neka splošna pravila kako ravnati s temi vojnimi ujetniki. Končno je ujetnik izven boja, mu je odvzeto orožje. Zato so države sklenile in podpisale tako imenovano "Ženevsko konvencijo," ki se peča z vojnimi ujetniki, ki določa pravice mednarodnega Rdečega križa o vstopu v taborišča, kjer so vojni ujetniki, o pravicah ujetnikov do prejemanja in odpošiljanja pošte, pisem in paketov, o hrani, zdravstvenem stanju, o registraciji ujetnikov in o delu, katerega ujetnik sme opravljati ter o delu, v katerega ga ni siliti.
Zaveznika z Amerikanci na čelu držijo na Koreji kakih 170,000 severno korejskih in kitajskih vojnih ujetnikov Močne skupine teh ujetnikov se nahajajo na otoku Koje ki leži južno od Južne Koreje. Koje je bilo v zadnjih dneh svetovno znano. Komunistična propaganda je bobnala zlasti po azijskem kontinentu poročila, da Amerikanci z vojnimi ujetniki nehumano postopajo in da jih kar pobijajo To so ti Amerikanci, ki so v osvajalnih namenih prišli na Korejo, to so ti imperialisti, tako se godi in bi se godilo azijskim ljudstvom pod ameriško hegemonijo....
Amerika, kakor po navadi, se je znašla mesto v ofenzivi, v defenzivi. Nastopiti je moral sam predsednik Truman, kije stavif predlog, da se pošljejo zastopniki peterih držav, treh azijskih in dvoje evropskih, na lice mesta na Korejo in naj z lastnimi očmi pregledajo, kakšno je resni čno stanje komunističnih vojnih ujetnikov, in kaj se je zgodilo.
Kaj se je zgodilo? Komunistični vojni ujetniki v taboriščih na otoku Koje so se pritoževali nad tem, kako se ravna z njimi.
Naivni ameriški general kot komandant taborišč je šel h komunističnim vojnim ujetnikom v taborišče samo. Komunisti niso držali križem rok in so se generala pola stili ter ga držali nekaj dni kot talca. Njegovemu pomočniku—ameriškemu oficirju se je posrečilo, daje ubežal.
Naslednik zaprtega in kot talca držanega ameriškega generala, drugi ameriški general—imena niso važna—se je začel pogajati z vojnimi ujetniki o pogojih, pod katerimi bodo izpustili zajetega generala. Pri tem je bil, ko je dajal zagotovila ujetnikom in javnosti, celo tako neroden, da je rabil izraze, ki so bili napeljava vode naravnost na komunistični mlin. General je garantiral, "da se bo z vojnimi ujetniki bolj humano postopalo in da se bodo razmere v taboriščih zboljšale." Torej—je rekla komunistična propaganda, "Amerika je do sedaj postopala z vojnimi ujetniki nehumano, kar smo trdili mi, komunisti; torej smo mi imeli prav."
• Oba generala sta bila odstavljena in degradirana. General Clark je kot vrhovni poveljnik Amerike na Daljnem vzhodu in zaveznikov na Koreji .pregledal položaj in se odločil za strogo vojaško taktiko. Postavil je za komandanta ujetniških taborišč novega generala, ki je dobil nova energična navodila. Prvo od teh navodil se je glasilo, da se morajo velika taborišča vojnih ujetnikov razbiti na drobce, to je na male skupine, ne več kakor 500 po številu. Komunistični vojni ujetniki so začeli z uporom, ko so se ta navodila začela praktično izvajati. Da se izvedejo ir da se vzpostavi red in mir, je govorilo orožje. Generalu upravitelju so bila na razpolago vsa bojna orožja, neiz-vzemši tankov in padalcev. Ker je moralo govoriti orožje, so bile tudi primerne posledice—mrtvi in ranjeni. Zopet je bila komunistična propaganda tista, ki je prevzela iniciativo v svoje roke in začela hraniti svetovno javnost, predvsem pa azijska ljudstva z vestmi, da Amerikanci pobijajo vojne ujetnike-neoborožene reve že kar v masah!
Pri vsem tem pa se je po našem mnenju odkrilo za Amerikance najvažnejše: Da imajo vojni ujetniki v notranjosti taborišč popolno lastno upravo, lastne organizacije, lastne odbore, se oborožujejo in se pripravljajo kot bojna sila na vsako eventualnost. Amerikanci so pa tudi odkrili da se vse dela po pravilih komunistične stranke, ki v Aziji niso nič drugačna kot ena komunističnih strank v Evropi. Amerikanci so tudi imeli priliko, da so spoznali, vsaj delno, kaj je vsebina članstva pri komunistični stranki.
L.C.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chisholm, Minn.—Dne 14. maja je umrl Frank Stare, star 76 let, po poklicu zidar. Doma je bil iz vasi Sloka gora, občina Škoci-jan pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Rojen je bil dne 4. oktobra 1876. V Ameriko je prišel 1. 1898, in sicer v Eveleth, nakar je živel ves čas v Chisholmu. Pokojnik je bil naprednega mišljenja. K zadnjem počitku na dan 19. maja ga je spremilo društvo št. 30 ABZ, katerega je bil član. Tukaj zapušča omoženo sestro Mrs. Dren, bratranca Johna Starca, ki se sedaj nahaja v bolnišnici v Minneapolisu, dalje več sorodnikov v Coloradu in drugod.
La Salle, 111—Dne 19. maja je umrl Valentin Trdin, star 63 let, član SNPJ. Doma je bil iz vasi Peče pri Vačah. V La Sallu je živel od 1. 1910. Tukaj zapušča brata Petra. Po poklicu je bil premogar, pred petimi leti pa si je na delu zlomil nogo in od tedaj ni bil več sposoben za delo, sedaj pa ga je smrt rešila trpljenja.
Chicago—Predftratkim sta se nahajala v Chicagu slovenska živinozdravnika dr. Marjan Pav-šič in dr. Albin Sede j, katera pod avspicijo ameriške organizacije Mutual Security Agency študirata način zatiranja živalskih kožnih bolezni.
—Umrl je poznani rojak Michael Koder, član SNPJ.
—Po kratki bolezni je umrl Milan Vukelich, dolgoletni član SNPJ v starosti 55 let. Rojen je bil v vasi Sveti Jura j, Hrvatsko Primorje.* V Ameriko je prišel 1. 1912.
—Poznana Mrs. Berger se nahaja v bolnišnici Hinsdale Sanatorium, Hinsdale, 111., čikaško predmestje. V bolnišnico je bila odpeljana ob 3. uri zjutraj. Obiski niso dovoljenj.
Jolmstown, Pa—Dne 23. maja je v bolnišnici preminila dobro poznana Stafanja Zalar, rojena Budna, stara 49 let. Njen soprog vodi gostilno v predmestju Geis-town. Rojena je bila v stari domovini, toda je prišla s starši v Ameriko, ko ji je bilo pet let. V mlajših letih je bila zelo aktivna pri pevskemu zboru, se tudi udej-stvovala v dramatiki ter bila ustanovna in zvesta članica ženskega društva št. 600 SNPJ. Bila je tudi velika opora soprogu v gostilni, njeno življenje pa je bilo zagrenjeno, ko ji je pred he-kaj leti nenadoma pričel pojemati vid in pred smrtjo je bila popolnoma slepa. Vsi napori zdravniške vede ji niso mogli pomagati. Nit življenja pa ji je naj-brže pretrgala kap in bila je rešena velikega trpljenja. Zapušča žalujočega soproga, 15-letno hčerko in brata Josipa. Pogreb se je vi-šil dne 26. maja ob veliki udeležbi društvenic, znancev in prijateljev.
Universal, Pa.—Po večmesečni in mučni bolezni je umrl poznani trgovec Maitin Kumer, rojen le ta 1876 v Stari Oselici na Gorenjskem. Bil je med ustanovniki društva 141 SNPJ. Tukaj zapušča tri sinove: Max je član gospodarskega odseka SNPJ. Michael, član gl. nadzornega odseka SNPJ in Louis, ki je tudi poznan, v Detroitu pa zapušča hčer Tini Marvrovich, kako% tudi deset vnukov in vnukinj. Ta ugledna družina je bila v nekaj letih hudo prizadeta. Najpi-vo je umrl najstarejši sin John, pre teklega januarja mati, sedaj pa še oče družine. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi prijateljev in znancev.
Strabane, Pa.—Dne 18. maja sta obhajala 50-letnico srečnega zakonskega življenja Martin Ku-lovec in soproga. Sinovi in hčerke so jima priredile presenečenje v društveni dvorani SNPJ.
—Anna Britz iz Houstona, Pa., je odšla dne 6. maja z ladjo na obisk v staro domovine. Obiskala bo v6č krajev, kakor tudi svoje sestre.
—Dne 16. maja je umrla Frances Vende, stara 73 let. Tukaj zapušča moža Franka, sina, dva vnuka in tri pravnuke.
—Pri družini John Senkic ml. so se oglasile rojenice in pustile krepkega sinčka prvorojenčka, pri družini J. Krištoff pa zalo hčerko drugorojenko, prav tako zalo hčerko drugorojenko pri družini Bob Smith.
Sheldon, Wis.—Po dolgotrajni bolezni je umrla Agnes Krasho-vec v starosti 65 let. Rojena je bila v Gornji Straži pri Novem mestu. Njeno dekliško ime je bilo Neža Darovec. V Ameriko je prišla 1. 1907, in sicer v Greenwood Spring, Colo., kjer se je omožila s Frankom Krašovcem. Leta 1914 sta se radi premogarske stavke preselila v Sheldon in kupila 80 akrov gozda. Po trdem delu sta si uredila lepo farmo. Pokojnica zapušča žalujočega moža, dva sina, dve hčeri, devet vnukov, brata in več sorodnikov.
Kenosha, Wis—Po dplgotraj ni bolezni je umrla poznana Frances Raunik, rojena 1. 1887 Njeno dekliško ime je bilo Frances Stormik. V Kenosho je prišla 1. 1907. Bila je članica SNPJ Pokopana je bila po civilnih obredih. Zapušča soproga, dva sina, štiri hčere in druge sorod nike.
Latrobe, Pa.—Dne 3. maja sta se poročila Edward Zabkar in Miss Betty Gosdeck iz New Berrya. Svatbe se je udeležilo do 300 sorodnikov in prijateljev. Ženin je najmlajši sin poznane družine Agnes in pokojnega Jo-sepha Zabkarja iz Baggaleyja
Bairsville, Pa.—Theresa Mat-ko Arch se nahaja v bolnišnici v Latrobu.
Duluth, Minn.—Umrla je Ma rija Perjan. Pred kratkim je umrl tudi njen mož. Družina je živela poprej v Aurori.
—V Virginiji je umrl rojak Šuštar, star 76 let. V istem me stu je tudi umrl Tom Rukovina, v Evelethu pa Frank Lavšin, star 68 let. V Virginiji je preminila tudi rojakinja Katarina Toma žin.
—Po mučni bolezni je umrl v Gilbertu rojak Ftank Ulcar, star 71 let. Doma je bil iz Malih Lašč na Dolenjskem. On se je dolgo časa zdravil v bolnišnici St. Mary v Duluthu.
Ely, Minn.—Dne 2. maja je umrl Frank Turina, star 64 let, član SNPJ. Doma je bil od Sv. Jurija preko Senja. V stari domovini zapušča brata, tukaj pa bratranca.
—Dne 2. maja je umrl Anton Boitz, star 66 let. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici. Tukaj zapušča dva sina in hčer, vsi poročeni. Bil je član SNPJ in ABZ.
Boon,Mich.—Poznani rojak Frank Eržen in njegova soproga sta v nedeljo dne 25. maja praz novala zlato poroko. Živita na farmi blizu Harriefte, Mich. Oba sta bila rojena v Žireh, Slovenija. Poročena sta bila dne 25. maja 1902 v Leobnu, Avstrija. V Ameriki bivata že 50 let. Enajst let sla živela v Rock Springsu, Wyo., potem pa sta se preselila v Harrielto. Imata samo eno hčer Mrs. Okoren in vnuka.
SacraniiMito, Calif.—Po daljši bolezni je umrl v Grass Valley ju rojak John Majer, in gicer dne 12. aprila. Pokojnik je bil star 66 let, doma v bližini Kranjske gore. V Grass Valleyu je živel nad 20 let. Bil je vesele narave. Zapušča užaloščeno soprogo, pa •storko in vnukinjo.
lUicnos Aries, Arg__Umrl je
Peter Muzetič, star 62 let. Doma je bil iz Bukovce pri Gorici in je prišel v Argentino 1. 1914. Tu zapušča tri sinove in hčer.
—V Cippoleti (Rio Negro) je umrl Jožef Mučič, star 47 let. Doma je bil iz Štandreža pri Gorici. V Argentino je prišel 1. 1928. Tukaj zapušča mater, sestro, doma P3. mnogo sorodnikov.
l|l|ll|»llllWIII«llll»lllimillllllHIIII»llll»IIIIBIIIIBIIII«ll
ilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilBliilaliilali
UREDNIKOVA POŠTA
HBIIHBIIIIBHIIBIIIIBHHBIIIIBIHIBIIIIBHIfllUMiniBUlIBU llBllllBllllBllllBllllBllUHllliBilllBllllBllllBlllUllllBllllBll
Prispevki za relifni odbor
CLEVELAND, Ohio—V sklad relifnega odbora Progresivnih Slovenk so darovali:
Mrs. Anna Pengov, v spomin prijatelju Frank Jelerčiču $1. dr. Frank Rotter $2, Mrs. Kristina Pugel, Milwaukee, Wis., $5; Anton Kukovec $2. Mr. Vence-slav Palcich, Greensburg, Pa., $10.
Iskrena, topla hvala v imenu malih šolarčkov, kateri bodo tako veseli vaših darov.
Za relifni odbor Progresivnih Slovenk:
Josephine Tratnik.
Zgodba o dežnikih
FORT WAYNE, Ind., 15. junija—V mestu obstoja podjetje, ki se peča s pogojevanjem dežnikov. Oseba, katero zaloti dež in išče dežnik, stopi v poslovne prostore, ne da nobenega jam-sflMa, ne osebnih podatkov in ne podpiše nobene obveze.
Podjetje je pregledalo bilanco svojih poslov in je ugotovilo: 99%, ki so si sposodili dežifike, je bilo poštenih ljudi. Na sto takih je prišel le eden, ki dežnika/ ni vrnil in je na vprašanje, zakaj ni tega storil, odvrnil; "Mislil sem, da je dežnik moj, vsaj tako sem ravnal, in sem ga zato —pozabil v avtobusu."
VENEZUELA PREKINILA Z MOSKVO
CARACAS, Venezuela, 15. junija—Država Venezuela je preki nila vse diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo in izgnala sovjetskega poslanika.
Venezuela se je spravila nad domačo komunistično stranko in je po prelomu odndSajev s Sovjetsko zvezo takoj aretirala kakih 30 komunistov. Država trdi, da je bilo sovjetsko poslaništvo v Venezueli središče komunistične agitacije.
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
OD 12. DO 19. JUNIJA 1927
Jugoslovanski parlament raz-puščen. Ministrski predsednik Vukičevič dobil od kralja Aleksandra naročilo, da razpiše nove volitve.
Boris Kowceda, star 19 let, morilec sovjetskega poslanika Vojkova v Varšavi, obsojen v dosmrtno ječo.
Policijska prefektura v Toki jo je pričela akcijo proti ženskam in dekletom, ki imajo kratke lase in kratka krila. Po tokijskih kavarnah hodijo policaji in merijo krila, če so dovol dolga, oziroma, če so prekratka.
Mate Culič-Dragon, slavni jugoslovanski operni pevec, je imel koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Navdušenost avdijence je pri-kipela do vrha, ko je pevec zapel slovensko narodno "Gor čez jezero." Občinstvo se je dvignilo iz sedežev in priredilo umetniku burne ovacije. Pri klavirju ga je spremljal dr. William J. Lausche.
Poročila sta se Miss Pauline Prudich, 1276 E. 168 St., in Mr. Frank Fletcher. Nevesta je iz poznane Prudičeve družine.
Pri Kavšku na 532 E. 185 St. se je vršilo zborovanje, na katerem se je sklenilo, da naj se zahteva odpravo omnibusov in ustanovi poslugo s poulično karo. Nabiralo se je podpise za dosego tega ter jih je že 1,500 na rokah.
H'rank S. Harmon, direktor parkov je izdal naznanilo, da bodo regulacije glede kopalnih oblek iste kot lani. Tako zvani "one piece" kostumi brez kril niso dovoljeni. Prepovedana je noša belih ali kopalnih oblek mesne barve.
Z odliko sta graduirala iz Glenville High šole Charles Suša, 14517 Saranac Rd. in Louise Zupančič iz Waterloo Rd.
V staro domovino je odpotovala Mrs. Mary Jerman, 663 E. 160 St., in sicer v Cerknico na Notranjsko.
OD 14. DO 21. JUNIJA 1942
ZVIŠANJE POKOJNINE
WASHINGTON, 15. junija— Štiri in pol milijona Amerikan-cev dobiva mesečno pokojnino iz fonda Social Security.
Pred kongresom je predlog, da se da $300,000,000 v namenu, da se pokojnine in ostali prejemki iz Social Security zvišajo.
Predlog na* tozadevno zvišanje je bil že pred kongresom, ni pa dobil 19. maja potrebne večine. Politični krogi zatrjujejo, da bo to pot predlog sprejet.
PREVEČ JE JELENOV
COLUMBUS, O., 15. junija— Urad, ki skrbi za lov in ima nad-zoi-stvo nad divjačino, trdi, da so se jeleni tako pomnožili, da so postali v breme prometu, kmetom in lastnikom zemljišč, na katerih gojijo povrtnino.
V letošnjem letu je bilo samo na glavnih cestah pobitih 17' f več jelenov, kakor pa je bil to slučaj lanskega leta.
NEMIRI V NEMČIJI
BERLIN, 15. junija — Ko so nemški komunisti, ki hočejo imeti med vzhodom in zapadno Nemčijo gotov pas, ki mora biti izpraznjen, začeli z selitvijo prebivalstva, je prišlo do uporov. Kmetje so rabili svoje poljsko orodje kot orožje in z njim navalili na komunistično policijo. Nekaj od njih je pribcžalo v zapadno Nemčijo.
DOL S CENAMI MLEKU!
AKRON, 15. junija — Tukajšnje podjetje, ki se peča z mlečnimi proizvodi Lawson, bo znižalo cene mleku. Podjetje trdi, da je na razpolago izredno visoka količina mleka, ki bo trajala vse poletje in je bilo treba cene mleku znižati.
Nemci odganjajo slovanske kmete čez mejo. Ne dajo jim niti časa, da bi se poslovili od svojcev ali vzeti najnujnejše potrebščine. Naložijo jih kar na tovorne avtomobile in jih odpeljejo.
V	o jno-produkci jski odbor je prepovedal uporabo gotovih kovin za izdelavo gotovih cerkvenih predmetov, kakor na primer rožnih vencev, razpel, sve-tinjic, kelihov svečnikov. Pričen-ši s 23. junijem se boda .smeli izdelovalci teh predmetov posluževati za izdelavo le železa, jekla, srebra, zlata in lesa.
Registracija stanovanj se je pričela. Za vsako stanovanje bo morala biti izpolnjena listina, in sicer v treh kopijah. Eno obdrže v uradu, drugo dobi lastnik hiše, a tretjo najemnik.
Poročila sta se Mr. Ivan J. Rožanc, sin poznanih Mr. in Mrs. John Rožanc iz 15216 Lucknow Ave., in Miss Julia Dobida, hčerka Mr. in Mrs. Dobida, 16413 Trafalgar Ave.
Zaročila sta se Mr. Ludvik Lukanc, sin Mr. in Mrs. Jerry Lukanc, 1120 E. 174 St., in Miss Annie Kovačič, hčerka Mr. in Mrs. Anton Kovačič, 13817 Deise Ave.
Zaročila sta se Mr. Robert Motika, E. 147 St. in Miss Edith Prinčič, hčerka Mr. in Mrs. Julius Prinčič, 14301 Thames Ave.
K vojakom je odšel Stanley Pechaver, pomožni urednik "Nove Dobe." Njegovo mesto je zavzela Miss Ana Prosen.
V	Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Anna Naglich, 1187 E. 167 St. v svrho operacije.
Na letni seji dramskega zbora "Ivan Cankar" so bili izvoljeni sledeči uradniki za sezono 1942-43: Predsednik Rudy Widmar, prvi podpredsednik Louis Zor-ko, druga podpredsednica Pauline Debevec, tajnica in zapis-nikarica Tončka Simčič, bagaj-nik John Pollock, nadzorniki: John Močnik, John Krebel, Stanley Skuk; igro vod je: Joseph Skuk, Rudy Widmar in Vatro J. Grill; mojster odra Frank Žagar, električar Matt Debevec, garderoba! ja Anton Eppich in Frances Tavčar.
Iz Collinwood višje šole so graduirali: Frank Babudar, lili-nest V. Baje, Delia Barbo, Joseph Barbo, Walter Basar, An-
gelo Benedict, Stephania Brani-sel, Ann Brenčič, Mary Brodnik, Ruth Bucar, Dorothy Carich, Vera Cavdek, Harry Cernelich, Albert Cinchar, Paulin Cigoj, Louise Grain, Patricia Cvar, Anton Cvetko, Elsie Desmond, Alice Dobida, Jane Dolenc, Joe Fajdiga, Pauline Femec, Lillian Fier, August Fortuna, Jeane Gasar, Emil Glavač, Richard Glavan, Yolanda Golob, Frances Grdovic, Angela Gregur, Robert Gubane, Betty Habinc, Albert llribar, Alfonze Hribar, Alice Hribar, Stanley Just, Joseph Kokal, Carmen Kalish.
Sophie Kapel, Joseph Kar-dosh, Mary Koss, Anne Kovačič, Henry Kovitch, Ann Kozel, Hed-vig Kozel, Edward Kozel, Edward Kozlevčar; Julia Kraysek, Louis Laurich, Rose Leben, Louis Levar, Rose Lukanc, William Mah, Vladimir Malečkar, Wm. Markušič, Albert Marn, Adele Matus, Robert Mauer, William Mihelič, Sylvia Misič, Josephine Mivšek, Paul Modic, George Nachtigal, Danica Ne-stič, Olga Novak, Richard Oster, Robert Oswald, Alma Paulin, Eilene Perko, Esther PerkoviČ, Rose Pieman, Henry Pivk, Albert Platt, Betty Plevnik, Frank Plut, Vincent Poklar, Jennie Po-zun, Anton Praznik, Joseph Prinčič, Stephie Prinčior Edward Prinčič, John Prišel, Frank Pru-dič Joseph Pun tar.
Ludwig Raddell, Dorothy Rc-bol, John Retar, Florence Rov-šek, Josephine Rovtar, Donna Sabec, Joseph Samsa, Joseph Sever, Lillian Sebcnik, Edward Skapin, Amelia Slejko, Virginia Smerdel, Frank Somrak, Robert Somrak, Margaret Stefančič. Frank šulen, Daniel Supanick, Rosemarie Susel, Jennie Svigcl, Josephine Terček, John Terlcp. Frank Tomaro, Lillian Tonejc, Stanley Trampuš, Edward Une-tič, Ignatius Vidmar, Julia Vidmar, Mary Volk Milan Vozd, Betty Vuga, Raymond Yerak, Florence Zak, John Založnik, Joseph Zaman, William Zurc.
education
»molds our future
bettir schools build a stronger america
enakopravnost
STRAN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
ZLOČINCI
(Nadaljevanje)
"Procesija bab naju je spremljala na dvorišče, pokazat Kor-četovo stanovanje, in je spotoma hitela nama dajati pojasnila. 'Danes dopoldne se je privlekel domov, mrha pijana. Vrata so bila zaklenjena, nje ni bilo doma, je pa okno ubil in se je noter prevalil kakor prašič. Uboga otročiča, kako sta kričala . . .'
" 'V prisilno delavnico z dedcem, pa bo dobro, prej ne!' je dela druga in tretja se je zgražala, da se taki pijanci podpirajo, seveda nje, govornice, ki ima treznega moža in pet otročičev, nje nikdo ne vidi.
"Skratka, kakor običajno: malo usmiljenja, malo hinavstva in precej zavisti je donelo iz ust najinega spremstva in šunder je bil tak, da je privabil Korčelo v duri.
"Bilo jo je sram, ko me je spoznala; hitro naju je prosila, da vstopiva, in je zaprla duri.
Tako smo bili v Korčetovem salonu, ki je hkrati služil za kuhinjo in za vse drugo.
" 'Ali je mož doma?' sem vprašal bolj tiho. Ker ga ni bilo videti, sem pač domneval, da kod leži in spi, in mu nisem maral motiti prepotrebnega spanja.
" 'Prosim, spi,' je rekla in pokazala z glavo proti kotu, kjer je v resnici nekaj hreščalo. 'Prosim, lahko streljate s kanonom, pa se ne bo zbudil. Kakšen je prišel! Ves raztrgan in po obrazu črn in krvav, Bog ve, kje so ga zopet stepli. Kolikokrat jo je že izkupil, pa mu pijanemu jezik se vedno ne da miru. Zdaj je^ob edino obleko, ki je mogel z njo med ljudi kako bo zdaj služil? —Oprostite, vsa sem zmešana, koj stopim po par stolov: pri nas . . ." in hotela je skjozi duri.
"'Pustite!' sem rekel in tačas šele sem postal pozoren, da je soba prav za prav prazna: nič stolov, nič mize, nič postelj, le skrinja, par kupov cunj po tleh, nekaj oblačil, visečih na durih in na steni, in nekaj kuhinjskih brkljarij na ognjišču.
" 'Prosim, pozimi smo vse raz-sekali in pokurili,' je pojasnila, 'tako je bilo mraz in mož je rekel: "Spomladi pojdemo tako v Trst," tam lahko dobi službo hišnika in bo zraven zopet čevljaril. Če bi se le hotel zopet poprijeti čevljarstva! Koliko bolje smo živeli, zaslužek ni velik, ali stanoviten, in vsaj doma se je držal mož in ni toliko popival.'
"Prekinil jo je živ otroški jok iz kota za ognjiščem. Fajfarica je stikala po sobi, krilo je držala visoko, kakor da brede vo-pa je našla poleg smrčečega
CAREER with a FUTURE!
you CAN HAVE SECURITY, an assured income and almost unlimited opportunities if you choose nursing as your career i \yhy not enroll as a Student Nurse and receive one of the finest Professional Education* -one you can afford! Here ia a truly' rewarding career! You can find out all about it from the Director of Nurses at your local hospital or your School Guidance Counselor.
E\AKOPRAV^(0»ST
pijanca oba otroka. Starejši, petletni, je izmaknil očetu znano stekleničico, jo odmašil in pokušal vsebino, mlajše pa je radovedno zijalo, iztegavalo ročici in cmevaje zahtevalo tudi svoj delež. Ko pa jima je Fajfarica vzela nevarno igračo, sta se složno pričela dreti.
"Mati je skočila k njima in z grožnjo: 'Ata se bo zbudil,' hitro ustavila jok. Privedla ju je bliže —oblečena sta bila bolj ne, nego da, umazana, rumena, suha.
"Fajfarica je že vedela, kaj in kako, in rekla: 'Otroka nesite še danes oba v bolnico!'
"'Prosim,' je odgovorila mati, 'saj sem že sama hotela, pa nimata toliko obleči, da bi mogla z njima čez cesto.'
"'V svojo pelerino ju zavite in nesite, fenega za drugim—potem jima že napravimo oblekci!' je svetovala Fajfarica.
"Jaz sem še vprašal: 'Zakaj pa niste šli v Trst? Zakaj pa ne prične mož zopet čevljarstvo?'
" 'Prosim,' je rekla, 'za pot nisva imela denarja in pa orodja mož nič več nima ...če bi dobil kod kakih trideset goldinarjev, je rekel, da si nabavi zopet orodje, bi koj pričel čevljariti. Saj je bU dober delavec.'
"Rekel sem ji, naj mi pošlje moža, da ga spoznam, morebiti se kaj pametnega pomeniva—in šla sva s Fajfarico.
"Na dvorišču zbrano radovedno soseščino sva pozvala, naj skrbi, da se otroka preneseta še danes v bolnico. Ta ukrep se jim je videl senzacionalen in zato so z vnemo obljubile svoje sodelovanje.
"Po poti domov sem rekel Fajfarici; 'čeprav nisva nič sedla, spanja le nisva odnesla pijancu.'
" 'Spanja ne, je odgovorila Fajfarica, 'tem več pa bolh! Nalašč sem vzela najkrajše krilo in naštupala sem nogavice s caher-linom, toda kakor vidim oziro-mo čutim, ni dosti pomagalo.'— Bila je ženska izkušena na polju dobrodelnosti.
"Drugega dne je bil mir; ne Korčeta ni bilo blizu, ne Korčele —jima že ni bila sila. Le Fajfarico sem srečal na cesti in mi je iztresla svoj košek novic.
" 'Otroka sta v bolnici,' je pravila, 'oba že novo oblečena, in se prav dobro počutita. Zdrava sta, ali sestradana, da je groza, kar ne dasta se napasti.
"Živa sta, po bolnici tekata za usmiljenkami, tako sta prišla tudi v kuhinjo, kjer sta hitro iztak-1 nila pomije in se z veliko slastjo spravila nadnje. Ne ubogata rada, le če ju kdo postraši, da bosta morala domov, se' koj vda-sta. Starejši, ki je pet let star, bi vsaj križ že lahko znal nare-
diti, pa ga ne zna, pač pa preklinja v treh jezikih, slovenski, nemški in laški, in manjša opica verno brblja za njim. Taka sta kakor cigana.—Najstarejše dekle, Malka, ki je učiteljska kandidatka in stanuje pri botri, ta je res pridna, te dni ima zrelostni izpit in ni dvoma, da ga naredi. V jeseni bo pač že imela kako službico in potem bi se dalo nemara urediti, da gre mati z malima ciganoma k njej.'
"'Izborno,' sem rekel, 'slučaj je rešen!'
(Dalje prihodnjič)
Za boljše ceste na Tolminskem
Vzdrževanje okrajnih cest na. Tolminskem je še razmeroma zadovoljivo, potrebno pa bi bilo popraviti nekaj cestnih objektov, ki so bili pa so razpadli zaradi elementarnih nezgod. Taki primeri so na cesti Breginj-Log-je, kjer je nevarnost, da se v pomladanskem deževju ali poškodovani v minuli vojni, ali cesta zruši v prepad, dalje oporni zidovi na cesti Poljubinj-Ljubinj, preseka na cesti Dolenja Tribu-ša-Čepovan, zgraditev mostu čez Sočo v Logu Čezoškem, ki ga je lani v povodnji Soča odnesla, popravilo mostu čez Soto na poti iz Bovca v Cezsočo in ureditev kanalizacije ob cestah.
Grajati je treba malomaren odnos podjetja "Asfalt" v Ajdovščini, ki vzdržuje ceste prvega in drugega reda, to je na Tolminskem asfaltirano cesto v Soški dolini in makadamski cesti v Idrijski in Baški dolini. Te so bile mnogo bolje vzdrževane pod okrajno upravo za ceste kot pa so danes. Predvsem je slabo vzdrževano asfaltno cestišče,, primanjkuje gramoza in tudi obcestni jarki so slabo očiščeni. Te nepravilnosti so posledica slabe organizacije cestne uprave, ki nima niti potrebnega orodja, samokolnic in podobnega. Tudi za cestne hiše se ta uprava premalo zanima in so zato nekatere že v razpadajočem stanju, na Srpenici pa se je nedavno celo porušila.
Tudi krajevni ljudski odbori nič kaj preveč ne skrbijo za vzdrževanje krajevnih poti. Te so v nekaterih krajih v takem stanju, da je že hoja po njih skoraj nemogoča. Zato bi bilo dobro, če bi vsaj bodoče občine za vzdrževanje bolj poskrbele in vplivale na vaščane, da bi s prostovoljnim delom popravili, kar bi bilo le njim samim v korist.
Kaj je dobra organizacija pri vzdrževanju in gradnji lokalnih poti, je lahko marsikje za vzgled gradnja ceste Kneže-Loje, kjer so prebivalci s prostovoljnim delom zgradili nad tri kilometre dolgo dobro vozho pot po dokaj težkem terenu. Vrednost tega znaša milijone, od okraja pa so prejeli le okrog 100,000 dinarjev podpore. Podobno so se izkazali prebivalci pri gradnji ceste Vrs-no-Krn, Laz-čadrg, Livek-Jev-šček in pri gradnji mostu na cesti Drežnica-Magozd. —še
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Aristokrat v družini plevela
Farmerji in vrtnarji so v neprestanem boju s plevelom. Ple-^ vela je tisoče vrst in skoro vse vrste se odlikujejo z eno lastnostjo, da se vsiljivo šopirijo na gredah in poljih, kjer so posejane lepotilne ali koristne rastline. Plevela nihče ne seje namenoma, ampak se sam vtihotapi med koristne rastline, katere duši ali jim odvzema hrano. Da se zasigura dobra rast koristnim rastlinam, je treba plevel zatirati. To vedo obdelovalci zemlje sirom sveta.
Med aristokrate v družini plevela spada vsakemu poznani osat, ki se v angleščini imenuje thistle, botanično pa carduus. Osat smo poznali v starem kraju in ga poznamo tukaj. V Zedinje-nih državah je najbolj poznan navadni poljski osat, imenovan Canada thistle (carduus discolor). Ta plevel je priseljenec iz Evrope in se je v Novem svetu menda najprej udomačil v Cana-di, odkoder je brez potnega lista prišel v Zedinjene države. V Starem svetu je bil poznan že pred tisočletji, saj že v bibliji najdemo vprašanje: "Ali se grozdje trga s trnja in smokve z osata?" Ta, četudi ne pohvalna omemba v bibhji, ga nedvomno postavlja med plevelne aristokrate.
Nadaljno kvalifikacijo za ari-stokrata je osat dobil na Škotskem, kjer že nad tisoč let velja za narodno cvetko in kjer je red osata "Most Noble Order of Thistle" najvišje odlikovanje. V zvezi s tem se pripoveduje, da so v davnih časih Danci skušah podjarmiti Škotsko. Danski napadalci so se izkrcali ponoči in so se tiho bližali taborišču škotskih brambovcev. Vse je šlo po načrta, dokler ni neki bosopeti danski vojak stopil na bodeči osat in od bolečin zakričal. To je vzbudilo škotske brambovce, ki so ročno prepodili danske napadalce.
Na Škotskem je osat častno zastopan tudi v literaturi in pesništvu in sloveča katedrala St. Gilesa ima posebno kapelo imenovani Thistle Chapel. Vse to in tako nedvomno postavlja osat v vrsto plevelnih aristokratov.
Osat se je vtihotapil v Ameriko nedvomno med semeni raznih
žit ter se je hitro udomačil in razširil. Za zatiranje tega plevela so bile ž4 v mnogih naših državah in canadskih provincah sprejete razne postave. Na primer, postave določajo kazni za semenske tvrdke, ki prodajajo semena, med katerim je pomešano seme osata; po nekod so lastniki praznih stavbišč in drugih zemljišč kaznovani, ako ne pokosijo tam rastočega osata, predno začne cvestL
Bledovišnjevo ali belo cvetje osata producira mnogo semen, ki so opremljena z nekakimi ma-čicami, da jih veter raznaša daleč na okoli. Seme vzkali in rastline uspevajo v vsaki zemlji, najrajši pa seveda na obdelanem svetu, kjer dušijo koristne rastline. Osatove rastline poženejo korenine zelo globoko in jih je vsled tega težko uničiti; ako ni korenika do kraja izpuljena, požene znova. To so vedeli iz izkušenj tudi kmetje v starem kraju.
Zelišče osata je posuto s tako ostrimi bodicami, da se ga goveja živina in druge živali ogiblje-jo. Le osli baje hrustajo osat, ker so pač osli. Nekatere ptice ljubijo semenje osata; tO' je pa menda tudi vsa korist, ki .jo ta plevelna rastlina prinaša komur koli.
—NOVA DOBA
M A T 1 O N A u'
Društveni koledar
JUNIJA 22. junija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 29. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
JULIJA 13. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slovenk na farmi SNPJ. -20. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Kaliopovi' farmi, Eddy Rd.
27. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
27.	julija, nedelja—Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgoncovi farmi, Eddy Rd., Willougbhy, O.
AVGUSTA 3. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
17. avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBRA 7. septembra, nedelja—Piknik Mlad. pev. zbora na farmi SNPJ.
28.	septembra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
OKTOBRA 19. oktobra, nedelja—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
Zdravniške recepte
za staro domovino vam izpolnimo natančno.
Imamo novo zdravilo proti tuberkulozi. _
Brody's Pharmacy
7533 ST. CLAIR AVE.
vogal E. 76 St. ~ EN 1-1330	^
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CENA KXJIGI JE $5.00
Radi slabe družbe
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani sta se nedavno zagovarjala 20-letna Zvone Šefran in Anton Murgič.
Šefran je bil zaradi tatvine že kaznovan, a ko je prišel iz zapora, je dobil delo pri Obnovi, ki dela zaklonišče pod Rožnikom. Tam je bil le malo časa. Kakor je sam priznal, ga je slaba družba zapeljala, da je zapustil delo in spet pričel krasti. Lani 11. decembra je v b8(i:aki "Litostroja," kjer je prenočeval, vlomil v več omar in ukradel ročno uro, aktovko in perilo.
Letos 8. januarja je vlomil v stanovanje na Grajski planoti in ukradel 1,800 dinarjev gotovine in moško suknjo, vredno nad 10,000 dinarjev.. Ljubomiru Vukčeviču je ukradel hlače in več perila v vrednosti 17,000 dinarjev, Marjani Mačkovi pa novo avtovko in trenerke.
Potem je odšel z nekim svojim tovarišem v Kranjsko goro. Ker nista imela denarja, je Šefran prodal svojo obleko. V Kranjski gori sta ostala 14 dni in ko jima je spet zmanjkalo perila in nista mogla poravnati računa, je Šefran svojega tovariša poslal na Jesenice, da bi tam nekaj prodal, v njegovi odsotnosti pa mu je pokradel obleko ter potem odšel v Ljubljano.
Nekaj ukradenih predmetov je šefran skril pri Antonu Mur-giču, s katerim pa je imel že prej načrte novih vlomov in tatvin. Ko sta se srečala pred sodiščem, je Šefran očital Murgiču: "Ti si mi napravil načrt in vitrihe za vlom v trafiko na železniški postaji v Ljubljani."
Obsojena sta bila Zvone Šefran na dve leti in štiri mesece strogega zapora, Anton Murgič pa na pet mesecev zapora.


n
WESTERN RESERVE
1806 L.f796
CONGRESS
LANDS
seven
Rmes f?86
MiuTARy Bou/yry /796
. congress vikoinia \ lanps
ILirARy
bounty
MASSACHUSETTS IN OHIO
On April 7th, 1788 a tiny fleet of river boats manned by Revolutionary War veterans was swept past the mouth of the Muskingum River by the flood tide of the Ohio.
Luckily,' soldiers stationed at Fort Harmar, located at the junction of the Muskingum and the Ohio, caught sight of the little flotilla through the wind-shredded fog. Hurriedly they rowed out into the river, made fast to the runaway flat boats and towed them ashore.
This was the beginning of the first permanent white settlement within Ohio and marked the founding of Marietta.
For four long months the men who floated down the Ohio to Marietta had toiled across the mountain passes and labored in unbroken forests to build their boats. They were veterans of the Revolution, wjio after eight years of fithting, were starting life over again.
by Oeneral Rufus Put-
nam, the Ohio Company was organized ill the Bunch of Grapes Tavern in Boston on March 1st. 1786. Two hundred and fifty $1000 shares were subscribed for the purchase of land Rev. Manas-sah Cutler, Yale graduate, lawyer, teacher, army chaplain and stu dent of medicine and natural science, was delegated to go from Ipswich, Massachusetts, where he was preaching, to present the Company s petition to Congress.
His success was greater than anyone had dared to hope. Not only did the Company secure a land grant but payment was to be made in depreciated Colonial currency with a value of approximately 12c to the dollar.
More important, however, was the Ordinance of the Northwest Territory, drawn up by Congress to govern the new Colony. Under terms of the Ordinance, free speech, freedom of religion, a free press, trial by jury and other human rights were guaranteed. Equally significant was the fact that the Ordinance specified that as the territory reached a certain population it was to be broken
Courtesy The Standard Oil Co. (Ohio)
(CUp and save for your 1953 Ohio Sesquicentennial Scrapbook)
into states with rights equal to those of the original thirteen.
Marietta, therefore, was started under auspicious čonditions and its founders reproduced in the wilderness a town much like those they had left in Massachusetts. Broad streets, well shaded, a huge commons and a Massachusetts type of architecture made Marietta a Massachusetts community in Ohio. Today, Marietta retains many of these characteristics.
On its Campus Martius now ^ stands a magnificent monument, creation of Gutzoi) Borglum, commemorating the settlement of the community. In its Campus Mqrtius Museum is the original home of General Putnam, furnished as it was when it was a part of the stockade around the wilderness community. In Marietta, too, is the old Ohio Company la*^d oflTice, oldest building within the state.
This first capital of the Nort!i-^ west Territory is a city of wl'kh ■ Ohio may well be proud Lr.d which deserves a visit.	' '
LEPO OPREMLJENO
SPALNO SOBO SE ODDA V NAJEM. Z GARAŽO. PRI MIRNI DRUŽINI. Za pozdrobnosti pokličite IV 1-9156
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proli revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—-KE 1-0034
GOSTILNA Z D 5 LICENCO
SE PRODA.
Nahaja se na prometnem, prostoru na St. Clair Ave. Pripravno za dfu.žino. Izvrstna oprema in stanovanje s 9 sobami. Kdor želi dobroi-doCo gostilno, naj pokliče za podrobnosti.
EN 1-9529
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsbuxg, Michigan
Phone 9126 F5
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
€131 ST. CLAIR AVENUE
Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
V NAJEM
V NAJEM
SE ODDA SPALNO SOBO ZA MOŠKEGA. Vpraša se na 1717 E. 47 ST.
DELO DOBIJO ŽENSKE
DEKLETA
IZURJENA ROČNEGA VARENJA (SOLDERING)
Prvi in drugi šift Morajo biti državljanke Morajo tehtati nad 140 funtov Ne nad 40 let starosti Dobra plača od ure
BISHOP & BABCOCK MANUFACTURING CO.
(VOGAL E. 49th in HAMILTON)
DELO DOBIJO MOŠKI
Moški za MILLING MACHINE DRILL PRESS
58 ur tedensko; čas in pol nad 40 ur.
Ženska
ZMOŽNA STENOGRAFIČNEGA DELA IN KNJIGOVODSTVA. THE AETNA MACHINE PRODUCTS CO.
4200 Hough Ave. EN 1-7877
MILLING MACHINE
Operator
RADIAL DRILL PRESS
Operator
PACKER-FREIGHTER
Izurjen
Plača od ure—2. in 3. sift premija. Dobra bodočnost.
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
1088 IVANHOE RD.
"Prijazna družba, pri kateri se napreduje"
®®(!Xli SC« "1®®®®®®®®®®®
Oglašajte v Enakopravnosti
SXi)®®®®S>$<iXiXSXS)®SXi>®®®®®5)®S)®S>$
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVEST
(Nadaljevanje)
Na dvoru so stali, za na pot pripravljeni, trije parizarji. In Cena in Miha in še dva vozarja so jih pregledovali, vsi v jerhov-ini in visokih škornjicah. Še stari Joža jih je njim na častiobul; morda pa zato, da se je bolj živo spominjal svojih mladih dni, ki jih je pre/ivljal na cesarskih cestah. Konjar Tomaž, katerega je Podlipnik povabil na jutranjo od-hodhico, pa tako ali tako ni nikoli pasel konj v raševini in coklah, da se je ločil od drugih pastirjev. Konj je konj; kje za njimi so voli in krave in drobnica.
Vsi v jerkovini in škornjicah, samo Marko v raševini in čokljah. Marko, ki se je že v otroških letih zavedal, da se mora maščevati nad cesto, ki mu je ubila očeta.
"In če se pretrgam, bom pri-vozil s svojim vozom in s svojimi konji iz Trsta na Dunaj, pre-
den se bom ženil." Spomnil se je Ančke.
"In še za mamo, ki v grobu leži, in še za Ančko. Da mi ni očeta povozilo, bi danes že oba vozarila in primožev Marko bi lahko čez nekaj let vprašal tudi za Podlipnikovo Ančko. ,Tako pa pase njene jarce in si želi, da bi Ančka ne bila Podlipnikova."
Kako naj bi jedel, saj je skozi stisnjeno grlo še dihal težko. 0(J ovčarja do vozarja je dolga pot, od vozarja do gospodarja še daljša.
"Pa vendar.—Če se tudi pretrgam, ne stopim prej pred oltar z nobeno, dokler ne prevozim s svojo lastno vprego od morja na Dunaj.—Prevozim! Za ata, za mamo, za Ančko, zato, ker ne bo moja."
Volkun, ki je že dlje časa stal pred njim s povešeno glavo, ga je

v
Sailors on the U. S. S. Essex, newly arrived in Yokosuka; f j Japan, watch hA- sister ship, the PriJiceton^ slip out of the j V Harbor, heading stateside.
, What is in store for these boys in the months ahead? What- ^ : ever may come, they'll take it as part of a job they're doing I for their country and yours.
You can help, too, by buying United States Defense Bonds: For with bonds and other forms of saving you're helping to keep America's economy strong just as surely as the boys in this picture are helping to keep up her notary ; strength. Peace is only for the strong!
If you're not already a bond buyer, how about starting a patriotic program of regular bond saving today? It's as easy as joining the Payroll Savings Plan where you work.
Here's how E Bonds now earn more money for yowl /
' Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even j better return than ever before ... thanks to 3 brand-new money-earnin^/ecrfures just announced by the U.S.Treasury; ■
!
^ 1 Now every Series E Bond you buy begin« earning interest after ' I * only 6 months. It averages 3%, compounded semiannually. It reaches full maturity value earlier (9 years, 8 months) and the interest it pays is now bigger at the starti	'
2 Every Series E Bond you own can now go on earning interest for ^
* 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a finger!
4 During the 10-year extension period, every unmatured bond earn# ' at the new, higher interest (average 3% compounded semiannually). Your original $18.75 can now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in better-paying Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank!
TJu V. S. Oootrnmmt do— not pay fcrthit advtftUing. Tht Trmuury Dtpartmtnl lhanJu, for tiisir patriotic domtliam, tht Adošrtuing Council aid
ENAKOPRAVNOST
sunil z gobcem v koleno in ga spomnil, da morata gnati.
Marko se je poslovil od vozar-jev in jim voščil srečno pot in oni njemu srečno planino.
Gospodarju si ni upal ponuditi roke. Pa mu jo je Cena sam in ostro mu je pogledal v obraz: "Kaj si umaknil oko in zakaj se ti tresejo lica?"
"Nič."
"Bi rad šel z nami?"
"Sami veste, kako."
"Saj si še mlad. Počakaj še nekaj let."
"Naj čakajo drjgi, jaz ne utegnem. Srečno pot!"
V dir je napodil jarce z dvora, da se je prej odtrgal.
Podlipnik pa je s praga še pogledal za Markom, tako mu je bil všeč, in rekel ženi, ki je prišla klicat h kosilu: "Anca! Kako se včasih narobe naredi na svetu. Ce bi se temule fantu ne bil oče povozil, bi bilo morebiti tudi pri nas drugače, kakor bo; pa kar je, je."
"Tiho bodi!" mu je pošepetala žena, "Ančka sliši."
"Prej bi bila opozorila, sedaj sem že rekel, pa sam vem, da bi, bilo bolj prav, če bi ne bil."
"Jest!" je poklical h kosilu in
prvi stopil čez prag.
*
Plevice na polju so se plazile po razorih od Save proti Pečem, da so vedno in vedno lahko pogledale na pot čez Vrh.
Moškim, ki so obsipali krompir, so uhajale oči od motike in prsti prav tja.
Konje in vole so zganjali na Rebri, da jih ženejo čez Vrh v planino.
Za uzde so jih vodili iz vasi na Vogel, kjer se zlivajo vse steze in vsi kolovozi v širok pas, v pot čez Vrh, ki se vzpenja preko neporashh, sivih melin in se, kakor se je odtrgala iz zeleno porasle Rebri, zgubi med skalami pod Vrhom, se požene še preko lesene škarpe čez Brunk in se pod križem na Krniškem vrhu prevesi v Zavrh.
Krniška pot čez Vrh, edina vozna pot, ki je speljana čez, razdrapani greben Peči, se odtrga od ceste, ki veže vasi, pri rodinskem znamenju, v katerem uči sveta Ana deklico Mater božjo molitev peti, preseka ozek pas polja, udre skozi plot na Reber in zavije nad Deli v rahlo napetem loku na Vogel. Do sem je kolovoz, ki se sam nasiplje s prstenim gramozom. Od Vogla naprej pa se včasih razširi kakor cesta, in je tako zbrušena, da blesti v jasnem popoldanskem soncu na Kranjsko polje; v vasi pod sabo in v Blejski kot pa kar bode v oči.
Od križa na Vrhu, s katerega pogleduje bogec z enim očesom na tiste, ki prihajajo po poti prek melim, z drugim, bolj zaskrbi je nim, pa na tiste, ki odhajajo Za vrh, se vidita, kadar ni megleno, Ljubljana in Krim.
Konj, ki je zvlekel prazen voz na Krniški vrh, je prestal pre skušnjo za pred najtežji paVizar.
In kadar vozijo nastil in drva po tej poti v dolino, zavirajo v nekaterih krajih na vsa štiri ko lesa; in kamen in železo zacvilita včasih tako, da pri srcu zaboli.
Zganjali so konje na Vogel. V Delih je zbiral Boštjan vole. Sa mo večji zvonci z nizkimi glasovi so pozvanjali v polje in skoro vsaka žival je imela svojega va ruha. Pred leti jih je izučilo, ko so vprav nad škarpo pričeli konji ritati, podrli ograjo in zbili kobilo z žrebetom vred v mel. Oba sta se ubila.
2e dvakrat je prepasel Žorga vole za plotom sem in tja in tudi konji so bili že davno vsi zbrani, le Podlipnikovih ni bilo od nikoder in Tomaža tudi ne.
"Z bahaškimi vozarji žre in nas pusti čakati," je zabavljal Podrobar: "Da ga sram ni."
Pod vasjo so počili biči in To maž je prijezdil na neosedlanem žrebcu na Krniški rob. Pustil je. da sta ga Joža in Cenek, ki sta vodila vsak svojo kobilo z žre
betom, prehitela, sam pa je z bičem odzdravljal vozarjem.
Žrebec je zarezgetal. In na Voglu in na poti pod vasjo so se mu odzivali številni rezgeti.
Parizarji so zavili z ozke vaške poti na veliko cesto. Vozarji so zavriskali in pognali v tek.
Fantje pri konjih na Rebri so jim vrisk vrnili in mirili nemirne konje.
V Pečeh je pasel Marko. Ni zavriskal. Žalosten je gledal za drdrajočimi parizarji, ugledal pod Rodinami na Muhovčevi njivi Brkovčevo Franco, ki je mahala Mihu v slovo, in sklenil, da ji ne bo niko'i več nagajal.
"Saj jima je hudo. Pa kaj marata. Ko si Miha nekaj prisluži, se bosta lahko vzela. Zakaj ni Ančka njena sestra!
Tomaž je prijezdil do svoje črede.
"Zadnji prideš," se je obregnil srenjski špan ob konjarja.
Tomaž je bil kar prav razgret od vina, da se mu ni zdelo vredno zbesedičiti se s Podrobarjem. Pogledal je po konjih: "Ste vsi? Naprej!"
Pognal je prvi na pot, skočil na tla in peljal žrebca za uzdo.
Takoj za konji so pognali vole, ki pa so kaj kmalu zaostali.
Kakor bi vlekel po belem platnu črno verigo, tako so videli izza žapuž vozarji odhajati po krniški poti konje in vole čez Vrh v planino.
Pri križu je Tomaž znova za-jezdaril žrebca in ukazoval visoko s konja, kako naj vodijo konje čez škarpo. Ali ga je vino razgrelo, ali je bil ponosen na trda kirasirska leta? Spomnil se je, kako ga je bilo pred davnimi leti groza, ko je njih polkovnik stal s konjem pod križem kakor on danes in v jutranjem somraku pridušeno preklinjal kirasirje, ki mu niso dovolj tiho vodili konj čet prelaz. Polkovnik je preklinjal, kirasirji so se pokrizavali .Tlimo križa. Tudi zato jih je klel in ozmerjal z bojazljivci in babami. Tomažu se je nastopil konj, da je moral zaostati. Skozi grmovje je videl, kako je polkovnik stopil s konja h Križmanu in mu objemal noge in mu jih poljubo-val.
"Vest ga peče," je mislil Tomaž. "Tako grdo preklinja. Pa oženjen je in otroke ima. Dedec, grdi," je mislil.
Ko jih je dohitel, je preklinjal kakor prej, in Tomaž se je zavedel, da je pri vsem polku mor da najteže polkovniku.
Sredi poldneva so padli turški konjenici v hrbet in se morali skozi njo presekati nazaj k svo jim. Če bi se ne bili, in če bi bili Turki polkovnika živega ujeli. Jo j, joj, joj. Ni zastonj klel in ni zastonj molil.
Zadnji konj je zginil za ovinkom. Takrat je tudi Tomaž sto pil z žrebca h križu, poljubil bog-cu vseh pet ran, mu izročil konje
in sebe v varstvo, zajezdil zopet žrebca in v tek pognal za čredo.
Na vrhu Črvivce je zaustavil žrebca. Pod njim so vodili po bregu navzdol konje v dolino Za-vršnice, ki je razpenjena bobnela izpod Srednjega vrha, se odpočila v zgornjem in še dlje v spodnjem jezercu, da je še bolj razdivjana drla med zeleno travo skozi !ingarske peči v Savo.
Za sabo je zaslišal vole, ki so prizvonili mimo križa čez Vrh. Zdrknil je s konja.
(Dalje prihodnjič)
f)
ii»iiii«iiifrii]Biii]»iiii»liil«liil»liiwiiii»iiii«nii»iiiwii ilaliildiildiilHinldiiialiilBiiilaliilaliililiilBliililiilBli
Zastopniki
" Enakopravnosti •
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76t'h Street
UTah 1 -6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
wiiiiiiiiwiiiiniiiiiiiwiiniiiniiinitiwiiimiiwiiiwii mliilaliilaliilirliilaliilaliilaliilBliilBliilaliilaliilaliilali
MOTORNA LADJA "ČRNA GORA" SPET SPOSOBNA ZA VOŽNJO
Jugoslovanska velika motorna ladja "Črna gora," ki je pred tremi meseci na odprtem morju utrpela poškodbo glavnega pogonskega stroja, je bila spet sposobna za redni promet.—V amsterdamski ladjedelnici so jo pred tedni preizkusili popravljeni glavni pogonski stroj, ki spet brezhibno obratuje. Ladja "Črna gora" je po ponovnem prevzemu odplula v London in je koncem maja prispela v Reko, nakar je bila znova vključena v redno progo s Severno Ameriko. Na ladji so montirali tudi radarsko napravo, ki bo omogočila zanesljivejšo in hitrejšo plovbo. V ladjedelnici v Antwerpehu je v popravilu tudi jugoslovanska ladja "Podgora,", ki je lani v decembru utrpela poškodbo ob viharju v Sredozemskem morju. Tudi ta ladja bo verjetno v kratkem usposobljena za redni promet.
O POMENU IMEN
Ljudje imamo imena in jih moramo imeti, ker sicer bi nastala prava babilonska zmešnjava na syetu. Rodbinska imena ali priimki so nam tako rekoč prirojeni, dodatna imena smo pa dobili po rojstvu od staršev ali drugih članov družine. Nekateri posvetni vladarji, papeži in redovniki si jih tekom življenja iz-preminjajo, toda po ogromni večini ostajamo ljudje pri imenih, ki so nam bila usojena ob rojstvu ali kmalu po rojstvu. Na splošno sodimo, da so imena pač zato, da se razločujemo med seboj.
Nekateri ljudje pa pripisujejo imenom posebne, tako rekoč preroške pomene. Na primer, nekje smo brali razpravo, kjer je dokazano, da so vsi predsedniki Ze dinjenih držav v dvajsetem stoletju imeli v svojih rodbinskih ali danih imenih po dve enaki črki zaporedoma. Na primer: William McKinley, Willam Howard Taft, Theodore Roosevelt, Wood-row Wilson, Warren Harding, Calvin Coolidge, Herbert Hoover, Franklin D. Roosevelt in Harry 8. Truman.
Dosedaj znani prospektivni kandidati za predsedništvo, Eisenhower, Taft in Kefauer nimajo preroških dvojnih enakih zaporednih črk v svojih imenih; Imajo jih pa Warren, Stassen, Kerr in William Averell Harri-man. Kdor veruje v take reči. lahko izvaja poljubne zaključke.
—NOVA DOBA
Ali IMATE NAMEN POTOVATI V STARI KRAJ!
Če ste vi med tistimi, ki še želijp v tem letu obiskati staro domovino, tedaj se vam svetuje, da si nemudoma preskrbite potni list. Ameriški potni listi so veljavni za dve leti. Jugoslovanska viza pa se tudi takoj dobi.
Dasiravno še meseca junija In do sredine julija ne bo lahko dobiti prostore na parnikih ali avijonih, vendar se večkrat prigodi, da se prostori nekaj dni pred odhodom parnika dobg. Torej je dobro biti pripravljen z potnim listom.
Ker se pripravlja skupina potnikov za 13. avgusta in ker se prostor sedaj še dobi, je svetovati, da se oni, ki želijo avgusta meseca potovati, zglasijo pri Kollandru, ali pa pišejo, pa se vam bodo dala vsa navodila in napravile prošnje za potne liste. Sploh pa, kadarkoli imate namen potovati v stari kraj se zglasite ali pišite na:
(
August Kollander
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Pomnite, da Kollander še vedno sprejema naročila za moko in razne živilske pakete, ki niso podvrženi carini. Kollander tudi prodaja American Express Traveler Čeke in denarne nakaznice.
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAtj'SONS Funeral Directors
fwKNITVKt ALtK*
HSml*rstm 120S$	t'SS^C
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MALE
TOOL & DIE MAKERS
MUST BE A-1 ALL AROUND TOOL AND DIE MAKERS AND HOLD CLOSE
TOLERANCES.
Free hospitalization.
Free insurance.
Some overtime.
ROCKOLA MFG. CO. 800 N. Kedzie
FOR SALE REAL ESTATE
RIVER, FOREST MANOR — By t)#ner. Open Sunday 2-5:30. Spacious 6 room Georgian home. 6 months old, all pressed brick, radiant gas heat. Natural stone fireplace. Side drive, full basement.
GLadstone 3-3281
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to buy — BARBER SHOP. 3 chairs. Nice living quarters. 2 furnished rooms. Ideal for couple. Children welcome. Selling, leaving city. See to appreciate.
NEwcastle 1-71136
Good, buy—Successful CLEANING SHOP. Excellent Oak Park location. Living quarters. Sec to appreciate.
Village 8-7367
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, both employed, 2 children, urgently need 5 room unfurnished home. Shower bath essential. Must be N.W. Moderate rental. Help maintain property.
KEdzie 3-5868
RESPONSIBLE Employed Vet, wife, 4 children, desperately need 5-6 room unfurnished apartment. Any good South side location. Moderate rental.
Hilltop 5-1913
itESPONSIBLE Couple, 1 child, need 4-6 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Call between 9 and 4. Monday thru Friday.
Bishop 2-1360
PROPERTY OWNERS Read This! Buyer of large department store and family need 4 bedroom house for immediate occupancy. Interested in any desirabld location north, northwest city or suburban area. Contact Mr. Swanson.
STate 2-2500 extension 450. or EAstgate 7-3646
URGENTLY NEEDED 3-4-5 rooin unfurnished apartment for 2 adults, mother and son. Must be Northwest vicinty of State Hospital if possible. Pay $35 $40. Will be the tenants you WR'y' Call Mrs. Sirauser — 10 a. m. to 6 p. m.
, Mulberry 5-4000
RESPONSIBLE Couple, 2 childie"' desperately need 4-6 room, 2 bedroom unfurnished apartnio"^" Prefer N. or N.W. Modt-raW rental. Call evenings.
Hudson 3-0230