Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za on mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če ijniski kongres. Na Dunaji se je v ponedeljek otvoril šesti mednarodni kongres za higijeuo in demografijo pod pokroviteljstvom cesarjevima. Rudolfa. Predsednik kongresu, profesor Ludvig, pozdravil je navzočega prestolonaslednika in ga prosil, naj otvori kongres. Nato je cesarjevič govoril besede, ki pričajo o njegovem duhu in živem zanimanji za vednost. »Najdražji kapital držav iu družbe je človek. Vsako posamezno življeuje ima svojo določeno vrednost. To ohraniti in obvarovati do skrajne meje, to ni le dolžuost humannosti, temveč tudi ualoga vseh skupaj. Akoravno ima posameznik sredstva, da varuje svoje zdravje, vendar je v obče brez moči proti škodljivim vplivom, ki nas obdajajo. Pomagati mora skupno delovanje. Iu to nalogo izvršuje higijena s pomočjo demografije, ki na vednostui podlagi kaže pot postavodajalstvu in naredbam držav in občin, da dosežejo praktičen namen na polji zdravstva. Poglejmo poročila poročevalcev, čuditi se moramo, da vednost, kteri Vi, gospoda, služite z največjo vnemo, obsega vsa polja; hišo in šolo, produkcijo iu vojsko, mesto in vas, promet in industrijo." Te besede ob kratkem označijo naloge kongresa. Nato poroča tajnik prof. Gruber o organizaciji kougresa in opomni, da materijalno podpirajo namene kongresa avstrijska vlada, mnogi deželni odbori, mesta in tovarnarji. Prof. dr. Bronardel, načelnik odboru za higijeno v francoskem trgovinskem uiuisterstvu, govoril je o nalezljivih boleznih. Vednost je dokazala, da jih 80 izmed 100 zboli za legarjem zaradi slabe pitne vode. Treba je toraj v prvi vrsti sk. beti, da imajo ljudje dobro pitno vodo. Veliko zanimanje je vzbudil govor slavnega učenjaka dr. P e 11 e 11 k o f e r j a. Iz njegovega govora povzamemo glavne misli: Glavna naloga higijeue je, da imajo ljudje čist zrak, jed in pijačo, dobro vodo in čista stanovanja. Koliko je treba še storiti v tem oziru v mnogih krajih, dokazal je Auglež Robert R a w 1 i n s o n rekoč: »Treba si je misliti cvetoče mesto s krasnimi hišami, stavbami in spomeniki, pa tudi z vsemi zahodi iu jamami, slabimi kanali in drugo smrajo v 7. ■ m 1 j i. Odstranimo vse stavbe in spomenike, ki varajo naše oči, da ostane le zemljišče mesta, in kar je v njem. Ko so zginile vse lepote s površja, pe-ljimo ljudi nato zemljišče in jim recimo: tukaj, na tem zemljišči postavili bomo hiše, tukaj je dobro biti. Vsi se bodo začudili ter rekli, da se ne nasele na takem zemljišči, dokler se ne očisti." O potrebi higijenske izobrazbe zdravnikov rekel je govornik: »Moj umrli prijatelj Varrentrapp v Frankobrodu ob M. je bil praktičen zdravnik in vodja bolnišnice. Potreboval pa je mnogo časa in denarja, mnogo je potoval, da se je izobrazil kot higijeuik in reformator zdravstvenih razmer v svoji domačiji. Znani Virchov pridobil si je velike zasluge za zdravstvo v Berolinu, akoravno ui nikoli slišal predavanj o higijeni. Toda med našimi zdravniki je malo Virchovov. Profesor Bobm je mnogo storil za čistejši zrak v Duuajskih bolnišnicah. To znanje pa si ni pridobil v šoli, temveč po lastnem učenji iu skušnji." „Lehkoverno so nekedaj iskali vzroke velike umrljivosti v grobovih, ua pokopališčih. Ko pa so natančneje preiskali vodo, zrak in zemljo ua pokopališčih, dobilfso druge misli. Voda v vodnjakih ua pokopališčih je navadno čistejša, kakor v vodnjakih blizo stanovanj. Miquel je na mnogih Pariških pokopališčih zabil cevi v zemljo in našel, da je zrak čist gljivic. Profesor Hoffmann in zdravstveni svetovalec Siegel sta tukaj na Dunaji trdila pred nekimi leti, da se ue more o nobenem pokopališči ua Saksonskem dokazati škodljivost zdravju. Mnogi poslušalci so se čudili, nekteri morda celo jezili." Govornik je opomnil o Jiigrovi teoriji o volui: »Boj se je unel med ovčjo volno in drevesno (bombažem), med živalskimi in rastlinskimi nitkami za obleko. Za volnene srajce je profesor Jiiger delal s tolikim vspehom, da je začela pešati industrija s platnom. In vendar jo bilo človeštvo že pred Jiigrom oblečeno v ovčjo volno in živalske kože. Ko so vpeljali platneno obleko, smatrali so to novost kot ua-predek in veliko dobroto. Trdili so celo, da bodo s platnom omejili mnoge kožne bolezni srednjega veka. Kdo ima prav?" Politični pregled. V Ljubljani, 29. septembra. Notranje dežele. Finančno ministerstvo skrčilo bo število davkarij v Dalmaciji, pomnožilo pa na Goriškem, v Istri in na Češkem. Pri dopolnilni volitvi v državni zbor namesto Jirečka kandidoval bo Mladoceh dr. Korbelius, s staročeške strani pa inženir Straueeky. Boj bo hud, a zmagal bo najbrže Jireček, ker so se zanj izjavili že volilci Pribramski. V nedeljo bil je velik tabor šlezijskih Čehov pri Opavi. Predsednik je naglašal, da hoče dati cesar v svoji pravičnosti vsem narodom enake pravice, zaradi tega je pozval navzoče, naj hvaležno zakličejo svojemu blagemu vladarju »slava!" Iz stoterih grl začul se je navdušen „slava"-klic, godba pa je zaigrala avstrijsko himno. Med drugim sprejela se je resolucija, ktero je predlagal vrednik Jeriček, da naj se ustanove češka rokodelska šola v Opavi, kmetijska šola za okolico in češka zgornja gimnazija v Opavi, ali pa naj prevzame država češko gimnazijo v svojo upravo. Včeraj otvorila se je ogerska magnatska zbornica s prečitanjem kraljevega pisma. Predsednikom imenovan je baron Pavel Sennyey, podpredsednikoma pa baron Nik. Vay in Josip Szlavy. — Prestrojitev ogerskega tabačnega monopola, ktero namerava Tisza, zahteva tudi sporazumljenja z Avstrijo. K posvetovanju o tej zadevi prišli so v Budimpešto sekcijski načelnik avstrijskega finančnega ministerstva, dr. Krtlkl, in dva fiuančna nad-svetnika. Predvčerajšnjim bila jo prva seja, ter upajo, da bodo vse dotične določbe gotove v osmih dneh. Vnasusje države. V pododbor srbske komisije, ki bo izdelal načrt preustrojeue ustave, izvoljeni so: prof. Geršič (radikalec), Jurij Simic (liberalec) in predsednik kasacijskega sodnega dvora Radovič (naprednjak.) Angleški zastopnik 0'Conor obiskal je dne 25. t. m. bolgarskega kneza. Ta stvar bila je tako tajna, da se je zvedelo o njej še le 2*t. t. m. Veudar pa je muenjo splošno, da to obiskovanje ni imelo političnega pomena. — Akoravno postopa glede Bolgarije poleg druzih držav tudi Rusija le počasi, preti Koburžanu navzlic temu od Rusije največja nevarnost. Na skrivnem vrši se od ruska strani ljuta agitacija proti knezu. Iz Bukarešta se piše, da razširjajo posebno med bolgarsko vojno vstaške proklamacije ruski agentje. Iz Gjurgjeva in Galača došel je vojakom poziv, ki se glasi: »Kri, ki je tekla za osvobojeuje Bolgarije, bila je ruska kri, kar dobro veš, bolgarski vojak. Junaškega poguma, kteri si pokazal sovragu, učil te je Rus. Danes si nesrečna žrtva Angležev, Švabov in Ma-djarov. Sedaj te hoče madjarski poročnik Kobužan peljati zoper bratsko vojuo ruskega carja. V trenutku pa, ko bo hotel veliki pokrovitelj Bolgarije še enkrat osvoboditi svoj ljubljeni uarod groznega madjarsko-švabskega tiranstva, takrat ne boš šel nasproti svojim osvoboditeljem s sovražnim orožjem, marveč z odprtimi rokami, radostnimi solzami v očeh iu veselim pozdravnim vsklikom." Podpisana je ta pro-klamacija: »Odbor z dnd 19. februarija." Maska vlada prepovedala je neki listom, da ue smejo več napadati Bisraarcka. Ali je tudi ta železui mož postal tako občutljiv, kakor turški sultan glede Dunajskih šaljivih listov? Tega skoraj ue moremo verjeti; brž ko ne hoče Rusija žrjavico tresti na glavo Nemcu, ki tako sovražno postopa proti ruskim vrednostnim papirjem?! — Razširila se je vest, da se je prikazala na severno-vzhodni meji med Rusijo in Nemčijo sibirska kuga. Vlada pa je uradno preklicala, da je ui v Smorgoni in guberniji Vilnski. Nemški zvezni sovet sprejel je predlog Pru-sije in Hamburga o novih odredbah na podlagi socijalističue postave in sporočilo odborovo o izvršilnih določbah postave o davkih na žgane pijače. — Ljut boj se je zopet pričel zoper ruske vrednostne papirje. Na čelu tem listom jo »Kreutz-zeitung", ki uarod nujno svari pred nakupovanjem ruskih papirjev. — Vlada je izdala naredbo, da mora v Poznanji popolnoma prenehati poučevanje poljskega jezika. — V tej provinciji naseljujejo se vedno bolj protestantski poljedelci. Zakrivili so to Poljaki sami, ker so vsi sklepi glede ustanovljenja agrarno banke v podporo poljskim kmetom ostali na papirji. Veljaki so pač lepo govorili o razdelitvi večjih posestev v majhna zemljišča, delnic napomi-nane banke pa niso hoteli kupiti. Iz Francije prognaui francoski princi nakupili so se na Ruskem, postali bodo ruski podložniki in večinoma bodo vstopili kot častniki v rusko vojsko. — O mejnem dogodku pišo vsi listi vseh držav, vendar pa so vsi muenja, da nima prevelicega pomena ter da se bo cela zadeva kmalu pobotala. Krivda je na nemški strani, kajti vojak Kaufimann se ni ravnal po dotičuem strogem predpisu, ki se glasi: »Mejni uradniki ne smejo drugače streljati, kakor če jim oborožena četa stopi nasproti s sovražnim namenom". — Gonjača Brignona pokopali so z velikansko vdeležbo naroda, poročnik pl. Wangeu je pa na boljem, tako da mu ue bodo odrezali noge. — Dne 20. t. m. bil je pri ministru Flourensu francoski veleposlanik v Berolinu Herbette, kteremu je prvi rekel med drugim: »Upam, da mi ne bo sila pošiljati Vas zaradi mejne zadeve v Berolin prej, predno bo pretekel Vaš odpust. Prepričan sem, bode najbolj napasla, parkrat primažite, da bode vstala z ležišča, pa bote bas videli in slišali". Taki jedrnati odgovori so županu ugajali, zato je vsa-cega Ribničana rad pod streho pridržal. Ob slabih vremenih so včasih po teden dni na županiji vedrili. — Poprej imenovani lončar Gašper je večkrat svoji dve mršeti prav po ceni uapasel. Delal je, kakor nekdanji Ribniški pot »Cebin", ki je ob petkih v Ljubljano prihajal po raznih svojih kupčijah in naročilih. Vozil je tudi dijake v šolo in na počitnice ter jim za praznike prinašal maslenega kruha, potice in koline. Konjiča je imel prav revnega, ni bilo na njem ne kosti, ne mesa, ampak sama moč ga je bila. Pravijo, da so mu enkrat na zobe gledali, koliko let bi primeroma že imel, takrat je pa ravno z repom mahnil in se mu je bilo skozi posvetilo. Za živež tega svojega konjiča je »Cebin" prav malo potrošil. Kedar je n. pr. dijake peljal na velike počitnice, je vselej zvečer ali pa prav zgodaj zjutraj iz Ljubljane pognal. Ko je prišel pod Turjak, je blizo kake detelje ustavil, fantičke s kocem pokril, kljuse pa v deteljo na pašo izpustil ter čez kake dve uri zopet vpregel. Tudi lončar Gašper, ki je po Temeniški dolini lončeno posodo prodajal, nakrmil je ua tak način svoje mršeti. Nekega večera se je bil zanočil, da ni mogel do dolenjskega župana na prenočišče priti. Zupanu ni bilo nič za par naročajev send ali detelje, ki sta jih povila Gašperjeva konja. Toda vsak gospodar ni tako gostoljuben in postrežen. če bi pa moral Ribničan po gostiluicah ostajati, pa za-se in za živino živež kupovati, bi res nazadnje ne ostalo »ue denarja, ne blaga", kakor pravi ona pesem o Ribniških žlicah. — Gašper je toraj tisti večer, ko ni mogel do županovih priti, v sosednji vasi ustavil, konjiča pa »flikuil", da naj si gresta iskat večerje po dolini. Zjutraj pridejo trije ljudje lončarja klicat, naj brž vstane in gre po konja, ki se na županovi detelji paseta in sta mu vso njivo pre-gazila. Gašper skoči kvišku in steče po konjiča — pa ravno na nasprotno stran doline, čeravno je dobro vedel za županovo deteljo. Bolj ko so ljudje vpili za njim: »Na desno!" — hitreje jo je pomikal na levo. Župan je bil sam prišel na ovadbo, da sta Gašperjeva »kljuna" v njegovi detelji, proti svoji njivi in se je na glas smejal, ko je videl Gašperja z bičem v roki teči tje, kjer ni bilo konj in kričati: »Primite jih, primite jih!" —Seveda je župan vso škodo velikodušno spregledal. Odlični Kranjci. (Dalje.) 23. Mošnje. Globočnik Jakob, roj. 5. julija 1781, posvečen 31. jan. 1808, jo prvo sv. mašo služil v Pod-sredi 28. febr. 1808. Kapelanoval je v Šinarji 1808, v Podsredi 1808, 1809, pri sv. Križi tik Slatine 1809, 1810 in zopet v Podsredi 1810—1825. Po smrti župnika Lukeža Herbica je koncem jun. 1825 postal provizor, a 18. dec. i. 1. nastopil je ondotno župnijo, ktero je do 1. maja 1800 oskrboval. Takrat je stopil v pokoj in je umrl kot zlatomašnik v Podsredi 2 febr. 1863.1) 24. Motnik. Miklavž »de Mottnik" 1369 župnik pri svetem Petru pod sv. Gorami, kteremu je očak Markvard bil podelil župnijo, kakor je razvidno iz sledeče listine, dano 10. aprila 1369: »Cum nos nuperrime contulerimus lilialetn Ecclosiam s. Potri in Chunsperch presbytero Nicolao de Moetnich ex eo, quia negli-gentes fuistis in conferendo eandem. Nenobis ex collatione huiusmodi per nos lacta praeiudieium in posterurn generet — profitemur hoc non fecisse ordi-naria authoritate, sed tantum jure pro tunc ad nos devoluto decernentos ex nune, quod eodem Nicolao ') J. Orožon VI., 337. da bo vsa ta kočljiva in vendar ne posebno važna stvar vravnana že prihodnjo nedeljo". — Pariška glasila pravijo, da se ni čuditi, ako se ob uemško-francoski meji pripeti kaj tacega. Posebno v Alzaciji in Loreui je razmerje med obema sosedinjaina strogo iu napeto, kakor v obsednem stanju. To pa ue more dalje trajati brez bojne nevarnosti, zaradi tega se morate državi vzajemno približati, pričeti se mora med njima bolj prijazno občevanje. — Poslovodja francoskega veleposlaništva v Berolinu Raiudre odpotoval je h knezu Bismarcuu v Friedrichsruhe. — Francoskim veleposlanikom v Chile imenovan je Harcourt, Desmaisons pa za Port-au Prince. Poluradni italijanski list „Esercito Italiano" objavlja, da je imenovan načelnikom italijanske akcije v Afriki dosedanji poveljnik italijanske posadke v Aleksandri ji, general Sau Mazzano. Nizam Hyderabadski pisal je angleškemu lordu in kralju indijskemu Dufferinu, naj mu dovoli vlada za dve leti podpore ua leto dvakrat sto tisoč šterlingov, ker zahteva bramba indijskih mej proti agresivnemu prodiranju Rusije v srednji Aziji vedno več stroškov. To svoto potrebuje za nadzorovanje in brambo severno-zapadne meje indijske. Med turškim finančuim miuisterstvom in otomansko banko doseglo se je sporazumljenje, da bo zadnja zopet začela plačevati turškim veleposlanikom v inozemstvu. — Sultan poklonil je Kiamalu paši velik kos zemljišča, da si bo na njem sezidal krasno palačo. Kakor nam je že povedal brzojav, spuutali so se domačini na Karolinškem otoku Pouape zoper Špance. Umorili so guvernerja, ki je bil fregatni kapitan, in ranili neko drugo osobo. Španska posadka na otoku brojila je samo 50 mož ter se ue ve, kaj se je ž njo zgodilo. Dva moža rešila sta se s tem, da sta planila v morje ter priplavala do neke angleške ladije. Sumi se, da so domačine pregovorili k vstaji tujci drugih narodnosti ua otoku. — Špansko kraljico sprejel je navdušeno narod v Pampeloni. V onih rnmunskih krogih, ki so proti avstrijsko-rumunskemu carinskemu boju, vlada trdno prepričanje, da bo to njihovo načelo prodrlo tudi v prihodnjem zasedanji karaore. Na progi irske železnice med Corkom in Toungalom izdrli so neznani zločinci šine ter pretrgali brzojavno zvezo. S prvim vlakom na tej progi pripeljati bi se bili morali redarji in vojaki v Youngal, da bi tam vsled sodnijske naredbe spodili nekaj najemnikov ž njihovih zemljišč. V pravem času so prišli hudodelstvu na sled ter tako preprečili veliko nesrečo. Izvirni dopisi. Iz Logatca, 26. septembra. Redki so od nas dopisi, ne radi tega, da ne bi imeli ničesa povedati, ali da ne bi bilo društvenega življenja. če sklepamo po naših društvih, kterih število ui ravuo neznatno, bi nam gradiva ne smelo manjkati. Ali da se danes oglasim, vzrok je ta, da nas je pred kratkim zapustil nekdo, ki je bil v Logatci tolikanj priljubljen, ki je v srci Logaških župljanov toliko prijetnih spominov zapustil, da si ne moremo kaj, da bi temu vtisu javno ne dali odduška: Zapustil nas je naš občespoštovaui čast. gospod kapelan Julij Cuk. V teku štiriletnega tukajšnjega bivanja si je pridobil med nami obilo prijateljev. Njegovi prijaz- cedente vel decedente eadem filialis Ecclesia in priori statu debeat remanere. Datum in castro Sorphen-berg ...ul) 25. Naklo. čeme Martin, roj. 11. nov. 1770, posvečen 3. septembra 1809, kapelanoval je v Laškem trgu 1809—1816, potem je bil 1. 1S16, 1817 provizor pri sv. Rnprtu. Od 13. junija do 21. dec. 1817 opravljal je isto službo v Zagorji, kjer je župnikoval potem do 23. aprila 1821. Takrat postal je župnik v Loki ter je služboval ondi do 1. 1828, ko jo odšol za župnika k sv. Ilju blizo Velenja. L. 1837 preselil se jo v Mozirje, od tam pa leta 1841 v Sromlje. Koncem maja 1852 je stopil v pokoj in je umrl kot zlatomašnik in knezoškof. duh. svetovalec v Krškem 28. marca 1864.») Nachtigall Martin, posv. 1656, služboval je •do 1661 v Marijanišči Gornjegraškem, potem pa kot vikarij v Žolcpahu.3) 26. Novomesto. Fričko Franc, roj. 1746, posv. 1771, kapelanoval jo do maja 1772 v Rogatci, potem pa je bil župnik v Polzeli. Tej župniji odpovedal se je in je živel precej časa v Prešniku pri sv. Martinu v Rožni dolini. Od 1. 1792 do 23. aprila 1801 je bil ») J. Orožen, VI., 375. ') J. Orožon, VI., 159. 8) J. Orožen, II., b. 139. nosti in dobrosrčnosti se je vklonilo vsako srce. Priljubljen je bil v cerkvi, priljubljen v šoli, priljubljen v društvu. Kako so ga Logačani cenili, pokazalo se je najbolje pri njegovem odhodu. Verno ljudstvo je žalovalo, da izgubi tako lju-beznjivega duhovnika. Gorenjelogaško bralno društvo pa mu je na večer 11. septembra priredilo slavnostni banket za odhodnico. Navzočih je bilo gotovo 50 oseb različnega stanu, med njimi visokorodni g. dr. Rus s, okrajni glavar Logaški, davkar gosp. Jos. Jeglič, gosp. dr. S ter g ar, notar gosp. G r u n t a r iu mnogo odličnih Logaških posestnikov. V imenu društva nazdravil je odhajajočemu gospodu kapelanu dr. S t e r g a r , društveni predsednik. Pozneje slišale so se še druge napitnice. Izvrstni Logaški pevski zbor pa je zabaval zbrano občinstvo z veselim petjem. Tako si nas zapustil, dragi gospod — zapustil si nas, a v srcih naših še ostaneš. Zdaj po odhodu Ti kličemo še enkrat: Z Bogom! — ta klic naj poleti danes od vznožja zelene Hrušice tjekaj proti strmemu Krimu! Naj Ti pove, da še Logačani gore za Te; naj Ti pove, da zvesto še Ti hranimo srce! Z Bogom! I{. Z Goriškega, 22. septembra. (C e c i 1 i j a n s k a produkcija v Dornbergu.*) Mnogo ste že čitali v „Slov. Narodu" o Cecilijanski produkciji, ki se je vršila 15. septembra t. 1. v Dornbergu na Goriškem. „Slov. Narod" je priobčil dva spisa, večjega kot uvodni članek, manjšega kot dopis iz Dornberga. Toraj tako daleč in toliko smo že zasloveli! Zalibog, da se stvari niso opisale v pravi luči. Zatoraj Vam hočem najprej opisati Cecilijansko produkcijo v Dornbergu in potem odgovoriti dopisniku „Slov. Naroda". Brž, ko se je razuesel glas, da nameravajo Goriški Cecilijanci prirediti v Dornbergu produkcijo, razveselili so se Dornberžani in se pouudili društvo gostoljubno sprejeti. Dornberški g. župnik je takoj pismeno naznauil Cecilijauskemu odboru, da v „svojo in cele občine radost prepusti farno cerkev iu obljubi isti dau sam sv. mašo peti." In res! V dau slovesnosti si slišal veselo pritrkavanje zvonov in topičev strel, videl si razobešeue narodne iu druge zastave, ljudstvo pa praznično oblečeno. Ker je bil omenjeni dan tudi somenj, zato je privrelo od blizo in daleč mnogo ljudstva, učiteljev in duhovnikov (duhovnikov okoli 36). Ob '/s10. uri se pomikajo vsi deležniki in društveniki skozi prazuično ozaljšane ulice proti farni cerkvi, kjer je imela biti slovesna sv. maša. Zbor kakih 35 pevcev iz Dornberga, Prvačine in Rifen-berga je pel pod veščim vodstvom č. g. župnika A. H ar m el j a, staroste Goriških Cecilijancev. Peli so Rennerjevo štiriglasno mašo s spremljevanjem orgelj, koralni „introit" in „communio", pa četvero-glasue vloge D. Fajgelj na in A. Foersterja, kteri zadnji je pismeno voščil društvu, naj si s pevsko produkcijo dobi mnogo novih udov „sebi v last, glasbi v rast in Bogu v čast." Petje je bilo v obče precej dobro, nektere točke celo izvrstne, tako, da *) Po naključji zaostalo. provizor na Gomiljskem, potem pa je župnikoval na Rečici, kjer je 20. dec. 1808 umrl.1) G u n d e M i h a e 1, Novomeščan, bil je z dekretom od 22. aprila 1802 iz Vojnika, kjer je kapelanoval od leta 1800, prestavljen v Celje, od tam pa dne 7. okt. 1807 v Gotovlje. Od 1. julija 1809 do svoje smrti 2. dec. 1825 je bil dekan, knezoškof. duhovni svetovalec in okrožni šolski ogleda v Škalah.2) Koče v ar Pavi, roj. 1. 1761, študiral je bogoslovje najpred v Gradci, potem pa na Dunaji, kjer je 1. 1787. dovršil študije z odliko. Potem je bil tri leta prefekt glavnemu semenišču v Gradci, a 1. 1790 poslali so ga kot kapelana v Vojnik, kjer je služboval 5 let. L. 1795 je prišel v Slov. Bistrico, čez dve leti postal pa je župnik v Pišecah. Dne 23. aprila 1806 preselil so je v Skale kot dekan ter je služil ondi do 14. marca leta 1809, ko jo postal dekan v Kozjem. Tam je umrl 74 let star 25. julija 1834 ob 11. uri v noči za mrtvoudom. L. 1796 je dal tiskati pri Jenkotu v Celji: „IIomiletischo Frtth-Lehren auf alle Sonntage des ganzen Jahres nach dem buchstablichen Siune der sonntiiglichen Evangelien zur Belehrung des gemeinen Volkes, eingerichtet von Paul Kotscheer, praktisehen Seelsorger des Lavan-tiner Kirchensprengels."3) ') J. Orožen, II., b., 189 in Drobtinico 1849. ») J. Orožen, V., 93 in Celjska kronika 253. a) J. Orožon, V., 93 in VI., 125. je vsem poslušalcem zelo ugajalo. Bilo je petje, ka-koršuega želi iu zahteva katoliška cerkev pri svejem veličastnem bogoslužji. Po odpetem „credo" se izpred altarja oglasi g. župnik Dornberški, ter začne govoriti pol slovenski pol latinski. Začetkom hvali lepo iu veličastno petje zbranih „klerikov in duhovnikov" (na koru so bili samo trije duhovniki in jeden klerik, drugi vsi lajiki). Pomeuljivo, pravi, je to, da se je zbral Cecilijanski kor v cerkvi svetega Danijela, ki je sam zložil (??) prekrasni hvmnus „Penedicite". Žalibog, da se to petje (latinsko) ne vjema s pismom svetega Pavla do Korinčanov, v kterem tirja apostelj, da se razume, kar se poje ali Igra, drugače je oni, ki v tujem jeziku govori — barbar. Besedo „barbar" in „idiota", ki se nahaja v omenjenem listu svetega Pavla, je govornik posebno naglaševal, tako, da smo vsi razumeli, kam to meri. Govornik imenuje posebno rad latinščino, ktero rabi katoliška cerkev v svojem bogoslužji — barbarsko (!). Sicer pa ue govori sv. Pavel na onem mestu o 1 i-turgičnem jeziku, ampak o harismatih. podeljenih prvim kristijanom. Malo nižje v omenjenem listu do Korinčanov I. poglavje, XIV, 21. vrsta, bi bil lahko tudi nasprotno nam dokazal. Nadalje pravi gospod: „Če ima toraj idiota, barbar iu žena v cerkvi molčati, kje je med Slovenci na deželi prostor za slovesno mašo, da bode vzvišena, kakor jo današnja v Dornbergu?" (To se godi že na deželi, samo če se zna in hoče. Le poglejte Cecilijauske zbore v čepovauu, Cirknem, Šebreljah, Jagrščah in tudi v Dornbergu itd.) „Za-toraj usmilite se ubozega ljudstva, ki ne ume latinščine!" Je-li slovensko petje kje prepovedano v cerkvi? Merodajni krogi so le proti onim posvetnim napevom iz prejšnje dobe, ki se nikakor ne spodobijo v cerkvi. Tako smo čuli v neki cerkvi peti „Tantuin ergo" po nekem znanem napevu narodne pesni. Govornik sklene: „Vpišite se v društvo svetega Cirila in Metoda, ki se bode danes po maši ustanovilo za našo iu bližnje občine." — To je bil konec govora. Cecilijanci so bili vsled tega govora nekako osupneni, a so se kmalu potolažili. Po maši je bilo zborovanje brez debate, in sicer v ljudski šoli. Govorila sta čč. gg. dr. Franc Sedej iu župuik A. II a r m e 1. Prvi je dokazoval, da Cecilijansko petje ni pretežko, da Cecilijanci niso izključljivi in ne zatirajo narodnosti. Gosp. A. H a r m e 1 pa je govord bolj aforistično o Cecilijanski ideji, o zadnjem zborovanji v Konstancu, o znakih cerkvene pesui, o meji med cerkveno in posvetno pesnijo itd. Zavrnil je tudi odločno iu po pravici besede .barbar" in „i d i o t a". Opoludne je bil skupni obed v H. Sinigojevem vrtu, kterega se je vdeležilo nad 80 oseb. Od velikega truda pri poskušajah iu produkciji so bili pevovodje, pevci in odborniki vtrujeni in zato pri skupnem obedu ui bilo živahnosti, če izvzamem nekaj pesmi. Napitnice, govore itd. je bil odbor odložil za čas proste zabave. (Konec prili.) Martin iz Novega mesta, je 15. maja 1473 bil vmeščen kot „supremus capellanus" na Ptujski gori.1) Mastnjak Rupert, „de ruedolfsvverd", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta „ad tit. provis. Egregii decretor doetoris Jacobi Rakerspurger plebani in petau" na kvaterno soboto: „Veni et ostende" 1. 1513 v subdijakona, na kvaterno soboto: „Intret" 1. 1514 v dijakona, v soboto: „Sicientes" i. 1. pa v mašnika.2) Mikuš Janez, roj. 15. dec. 1787, posvečen 22. sept. 1810, kapelanoval je v Gornjem gradu 1810, 1811 ; na Rečici 1811, 1812; v Mozirji 1812—1816; v Makolah leta 1816, 1817; v Zibiki 1817—1820; v Prihovi 1820, 1821; v Laškem trgu 1821, 1822; v Brežicah 1822 in v Dobovi 1822. Potem jo bil provizor v Kapeli in pri sv. Florijanu na Boči, kjer jo 1824 postal župnik. Dne 1. sept. 1832 odšel je od tod kot kurat v Buče ter jo služboval ondi do 10. jul. 1839, ko je nastopil župnijo v Artičah. Z novim letom 1852 šel je v pokoj ter je živel potem nekaj časa v Lu-pinjaku na Hrvaškem. Umrl je v Gradci 19 sept. leta 1860.3) ') J. Orožen, I., 504. *) Zapisnik ordinacij Lav. škofije. •) J. Orožen, VI., 144. (Dalje prih.) Domače novice. (Pri ČČ. gg. uršulinkah) vsprejele so danes samostansko obleko ter pričele dveletni novicijat naslednje gospodičine: Viljemina Teuffenbaoh iz Trsta ter sestri Katarina in Julijana Gula z Vinice. Samostanska njih imena so: S. Angela, s. J a k o b i n a in s. N e ž a. Sv. mašo so služili ter vse sv. opravilo vodili premil. g. knezoškof, ki so v kratkem pa ljubeznjivem nagovoru nalik današnjemu prazniku spominjali vso pričajoče, zlasti pa imenovane device, na iine sv. Mihaela, — kdo je kakor B o g. — Veselje te slovesnosti pa je kalila nesreča, ktera je zadela včeraj popoludno samostansko prednico M. Antonijo Murgelj. Po stopnjicah spremljajoč dve gospo spodrsnila je prednica tako nesrečno, da si je zlomila levo roko nad komolcem. Zdravnik je zlomljeno roko danes zopet vravnal in upati je, da se zopet popolnoma ' ozdravi. I (»Arcliiv fiir Heimatskunde" in pa „Urkunden- : nnd Regestenbnch des Herzogthums Kram") raz- J pošilja g. Franjo Šumi čč. gg. župnikom na ogled, : ter v priloženem poslanem izraža željo, naj bi si j naročevali knjige, ker ima še veliko gradiva, ktero j namerava izdati v regestih. V kratkem izda tudi v j slovenskem jeziku navod k popisovanju župnij, da si j bo vsak lahko napisal kroniko svoje župnije. (Vodovod mesta Ljubljanskega.) Mestni magistrat odredil je v raznih krajih vrtanje v zemljo, da se določi kakovost talne tvarine in vode. Vrtanje je dogotovljeno, dotična tvariua shranjena je sedaj pri mestnem magistratu; voda se je pa poslala na Češko in Nemško slovečim kemikom, da jo preiščejo. (Ljubljansko ralarstvo.) Ne ravno izdatno, ali vsaj nekoliko se je pomnožilo število redarjev Ljubljanskih — na radost inirnib, a na žalost nemirnih prebivalcev našega stolnega mesta. Potemtakem imamo zdaj v Ljubljani IS redarjev, kterim je poverjen red v mestnem področji. Služba redarjeva je res težavna; to ve vsakdo, ki je živel v velikih mestih. Naše mesto ima malo redarjev, in mi ne moremo zahtevati, da bi nam vse ulice iu ziigate obkolilo z redarji, ker še-le takrat, ko bi se to zgodilo, mogli bi reči: „oko postave bdi je". Zdaj pa se tu pa tam večkrat vidijo reči, zlasti takrat, ko začne luna sipati svojo bledo luč še na bolj bleda bitja, ki lazijo in se skrivajo po Ljubljanskih zagatah. Mi hočemo reči, Ljubljanske razmere druž-binske so take, da ne po dnevi, ampak bolj ponoči bi potrebovali vrle redarje. Mestno prebivalstvo sme to zahtevati v interesu družbe. (Lesna strokovna šola) v W o 1 š p e r g u na Koroškem se ima menda opustiti. Mesto njo namerava naučno miuisterstvo slično šolo na Kranjskem odpreti. (Čez sedem let vse na dan pride!) Dne 9. sept. 1879 našli so na K o r o š k e m pri L e i f 1 i n g u laškega zidarskega polirja Petra Vittoreja ubitega in oropanega. Kdo da ga je, do sedaj se ni moglo zvedeti. Te dni izrazil se je pa pri Dolenjem Drauburgu neki ogersk delavec Josip Schlehner proti tovarišem, da se lastnega brata boji, kajti ta je že človeka ubil! O tem zvedeli so tudi orožniki, ki so takoj oba brata Schlehner, Janeza in Josipa, prijeli, in pri deželni sodniji v Celovci spravili. Janez trdi, da ga je neki Kranjec nahujskal, da naj polirja oropa. Ubil ga je Kranjec in Janez si jo le uro ubitega prilastil, drugo je vzel vse Kranjec s saboj. Preiskava bo že spravila na dan, kilo je ta Kranjec. (V okrajni šolski svet Konjiški) izvoljeni so bili za šest let gg.: Dr. Miha Lederer, Anton Stanzer, Josip Pučnik, Franc Kokol in Blaž Mlakar. Kakor čujemo, vsi so pristaši Slovencem nasprotne, nemške stranke. (Prav je tako!) V Benetkah napravili so letos veslarji in brodniki velikansko regato, ktera je tudi Tržaške neodrešence z vso silo vabila, Politična gosposka v Trstu je tedaj Tržaškim veslarjern strogo prepovedala vdeležiti so regate v Benetkah. Kljubu tej prepovedi odpeljalo se je devet članov Tržaškega veslarskega društva „Glaukos" v Benetke na pomorsko veselico. Naravna posledica temu jo bila, da je vlada društvo „Glaukos" takoj razpustila, neodrešence zapredla pa je v kazensko preiskavo, iz ktere so se šo lo zdaj izmotali. Obsojeni so razven jednega vsi na denarne globe od 20 do 50 gld. Kdor ne bo rnogel plačati, bo pa sedel! (Iz Zagreba.) Ravnokar je izšlo poročilo kr. Franc-Josipovega vseučilišča. V polletnem tečaji je bilo na vseučilišči v bogoslovskem oddelku 31 rednih, 60 izrednih, skupaj 91 slušateljev; v pravoslovnem 203; v filozofskem 27 rednih in 23 izrednih, skupaj 50; farmacevtov 15. V vseh treh oddelkih je bilo 359 slušateljev: od teh je bilo 245 iz Hrvatske, 73 iz Slavonije, 16 iz Dalmacije, 15 iz Ogerske, 4 iz Istre, 3 iz Štajarske, 1 iz Moravske in 1 iz Makedonije. — Posestnik graščine Hruškovec, gosp. Burgstaller, je pri zadnjih volitvah podpiral opozicijalnega kandidata v Ozalji, dr. Derenčina. Vsled tega si je nakopal na glavo zamero nekterih krogov. Ko je gosp. Burgstaller po končaui košnji svojim delavcem postregel s pijačo, pričeli so delavci v dobri volji prepevati znano „Zivila Hrvatska", ki je sedaj na Hrvatskem prepovedana. Dober človek je delavce ovadil, in bili so obsojeni po 5 do 10 dni v zapor, dve deklici, ki ste poslušali in se smejali, vsaka na 5 dni, g. Burgstaler pa ua 14 dni. Graščaku so ob enem zapretili, da ga bodo zapisali med „sumne" in ue bo smel od 8. uro zvečer do 4. ure zjutraj iz svojega stanovanja, ako se bo še kaj enacega zgodilo. — Tudi kmetje v selu Krašiči imajo mnogo sitnosti, ker so glasovali za Dereučina, ivzvemši kupca Milavca. Zato pa kmetje ne kupujejo več pri imenovanem kupcu, da se bo spominjal zadnjih volitev. (Kazenska pravda) zaradi goljufije pričela se je 28. t. m. v Zagrebu proti zviti Mariji plem. W i e n i n g rojeni grofici Z i e t h e n, doma nekje gori na Nemškem. Najlepše pri vsem tem je, da jo ob enem tudi več sodnij njene prejšnje domovine na Nemškem sodnijski preganja zaradi sleparstva in goljufije. Pri eni tistih je že obsojena na dve leti in tri mesece ječe. To kazen bo nastopila, kedar bo v Zagrebu dovršila, kar jo čaka. (Za živino) se bo odslej nadalje le taka solna zmes prodajala, v kteri ne bo več solne vsebine, kakor le 20 odstotkov. Vzrok tej prenaredbi živinske soli, da bo tako slaba, so ljudje sami, ki so živinsko sol prekuhavali zti-se. (Ritterjeva papirnica) ua Goriškem, kakor se čuje, prešla je v last društva Leykam - Josefsthal. (Poštni golobje.) Dne 25. t. m. ob 6. uri zjutraj spustil je v Banjaluki c. kr. poročnik Stadler iz Moravskega Sehiinberga doposlane mu poštne golobe, kterih eden „štev. 53" povrnil se je z depešo v Schonberg v 31 Vs urah. Tdesjrwiiii. Budimpešta, 29. septembra. Cesar otvoril je državni zbor. Prestolni govor naglasa varčnost in povišanje dohodkov, ne da bi so pri tem preobložil narod; obljubuje zboljšanje pravnega varstva, odpis državnih pridržkov, ponovitev finančne poravnave s Hrvatsko in orožne postave, ki se bliža svojemu koncu; navaja, da so razmere do vseli drugih držav prijateljske, vendar pa zahteva svetovno vprašanje, da se orožna sila kolikor mogoče spopolni. Vlada si nujno prizadeva, da si ohrani mir, in opravičena jo njena nada, da se jej bo to posrečilo tudi v prihodnje. Linz, 28. septembra. Gornjeavstrijski shod katolikov otvoril jo danes deželni glavar v prisotnosti cesarskega namestnika, mnogih deželnih in državnih poslancev in blizo 2000 vdeležencev. Shod sprejel je enoglasno resolucijo, ktero je predlagal škof Miiller glede svetovne oblasti papeževe, in da se mu bodo povodom njegove zlate maše poslale čestitko. Škof Miiller nazdravil jc cesarju, vdeleženci pritrdili so temu navdušeno ter zapeli cesarsko pesem. Daljni govorniki proslavljali so papeža kot kneza miru. London, 28. septembra. Kakor se poroča iz Kabula, vjeli so polkovnika Miralama Par-daka in dva druga spremljevalca Ejuba kana pri Kallalu. Ejub kan ubežal je na ozemlje Turkomanov. Umrli no: 27. septembra. Krnil Velkavorh, posestnikov sin, G mos., sv. Petra cesta št. .1(5, pljučnica. 28. septembra. Ana Soršon, kondukterjova hči, 5 mes., Poljsko ulico št. 38, oslabljenjo. 20. septembra. Maks Belič, krčmarjov sin, 14 dni, Dunajska cesta št. 0, božjast. V b o 1 n i š n i o i: 25. septembra. Marija Zolko, gostija, 40 lot, vsled raka. 26.J|6eptoiubra. Jožef Oasagrando, delavčev sin. I1/., mos., Catarrhus intestinalis. — Albina Anibaeh, delavčeva hči, 3 mos., Catarrhus intestinalis. V vojaški bolnišnici: 27. septembra. Loopold Zrnovsky, korporal, 22 lot, jotika. Tujci. 27. so. tombra. Pri Mn/.itu.: Srečko Soyko, žoloznični uradnik, z Dunaja. — Pick, Woinacht, Langor, Holzor, Bittnor, tchik, Ros i, trgovci, z Dunaja. — l-1. Langor, potovaleo, iz Švico. — J. Mahorčič, davkar, iz Kočevja. — Hatifl", poštar, z družino, iz Kočevja. — B. Košmelj, potovaleo, iz Ljubljano. — F. Hain-moror, po ovaloe, iz Tridenti. — Printz, inženir, iz Pulja. Pri Slonu: 1!. Falko, trgovee, iz Plavea. — S. Kovača, slikar, z Dunaja. — II. Turna, žoloznični uradnik, z Dunaja. — Iippitsoli, Kaisor, Jiiger, llorbstoin, trgovci, z Dunaja. — L. Major, trgovec, iz Brna. — Orauss, trgovoo, iz Gradca. — Srečko Aumann, trgovee, s Krškega. — J. Čibašek, župnik, od Št. Vida. — lt. Gotthard, župnik, s Kranjskega. — K. Trtnik, okrajni sodnik, z Vranskega. — Eleonora baroninja Gutsehreibor, zasebnioa, z Vranskega. — J. Dodsvvorth, zasobniea, s hčerjo, iz Italijo. — A. vitez Jvoy, okrajni komisar, s soprogo, iz Trsta. — A. Hiinel, stotnik, iz i ulja. Pri Južnem kolodvoru: Baron Bolsclnving, zasebnik, z družino, iz Nemčijo. — E. Molir, zasobniea, iz Nemčije = J. Benko, zasebnik, iz Celja. — F. Wressnig, inženir, iz Litije. — A. Garois, uradnik mornarico, iz Pulja. Vremensko sporočilo. O v > g Oas Stanje g k ----V o t o r V r o in e J2 mh S opazovanja "akomom *<>P>oniern. ° iiciiiMl«> ])i'0(lmcNl:]«, odda so njiva, ki meri 8 oral, vkupoj ali na drobno v najem, oziroma proda. Kaj več pove trgovoo linrol KuiiMcliojfff v Ljubljani, na Dunajski cesti Fislui i'inoii ika, dobro ohranjena, s 6 oktavami, lepega zunanjega lica jo za zmerno ceno na prodaj pri, g. Ernostu Petrlču, izdelovalcu orgel j na Št. Peterskem nasipu v Žerovčevi hiši pri mostu. (2) I Kmetom v pomoč. 1 8 Narodno-,gospodarska razprava. S V S p i s a1 Jfi IVAN BELEC, 8 UB župnik. V Cona loi.ji«,"' S4" ^nl^nnn od 25 kr. na • KJI z£i> !«•., po pošti 5 kr. voo; kdor jili višamo dosot skupaj, dolii jodnajsto liro 7, p lačno. — Knjiga obsoga 3fj jK 9 pol v osmorki. VE S „KatoliSka tiskarna" m jK v LJubljani SK Sat Valvaeorjev trg štev. 5. jjE