212. številka
Ljubljana, v torek 16. septembra.
XXIII. leto. IK'.MI.
shaja vsak dan ive«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti preje man za avstro-oger sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 1 »Id., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pogiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na  doni računa a •
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V Ijjulftljun!, 16. septembra.
Češko-nemška sprava še vedno boleha za svojega rojstva neozdravljivo hibo, katera se je zgrešila s tem, da se je sprava dogovarjala in sklepala jednostrauako, ker se k konferencam na Dunaji ueso pozvali mladočeški poslanci, za katerimi stoji ogromna večina naroda češkega, ki je na raznih shodih vedno odločneje začel povzdigovati svoj glas proti spravi. Agitacija proti Dunajskim dogovorom bila je vedno silneja in volilci so svojim poslancem kar odločno izrekali kot napotek svoj „aut-aut": Ali proti spravi, ali pa odložiti mandat.
Tej soglasni volji narodovi ne kaže ustavljati se, marveč jo treba jemati v poštev. Zato vidimo, kako se dan za dnevom krči število zagovornikov sprave, in kako hitro se je zasukala pisava staro-čeških glasil, katera so zlasti glede notranjega češkega uradnega glasila dospela že na dosti jasno in praviluo stališče. Tako mej drugim piše v tej zadevi „Politik" :
„Le v tem, da se nam dovoli notranji češki uradni jezik v polnem, neprikrajšanem obsegu, vidimo uspešno jamstvo proti nemškemu državnemu jeziku, in ko bi se nam to jamstvo ne hotelo dati, bi v soglasji z veliko večino svojega naroda delali za to odgovorne ne le Nemce, ampak tudi vlado.
Ker se sprava no naslanja na ostrino sable, ker se ni sklenila vsled sile, ampak po svobodnem dogovoru obeh narodov te kraljevine, in ker je ta Bprava, kakor se splošno priznava, državna potreba prve vrste, bode ona stranka, ki v tej spravi vidi le sredstvo za podjarmljenje češke večine v tej deželi in jo hoče le pod tem pogojem vsprejeti, s tem svojim samovoljnim obnašanjem neovrgljivo dokazala, da jej je več za Nemcev politiško hegemonijo, nego za korist države.
Ker se celo od najzmernejše narodne strani, sprava brez jamstva zmatra za tako, da bi potem Nemci imeli povod triumfirati nad Čehi, je stvar danes popolnoma jasna. Sprave brez omenjenega jamstva mi Čehi jednostavno vsprejeti ne moremo. S tem je čeških poslancev postopanje jasno določeno."
Kakor je v teh vrsticah povedano, glasovali
bodo staročeški poslanci proti spravi, ako se poprej ne dovoli češki uradni jezik in ž njim prepreči nemščina kot državni jezik. Odločna ta izjava vzbudila je v Dunajskih listih glasen odmev in mnogo nevolje, slovanski časopisi jo bodo brez izjeme odobravali, ker je ta zahteva tako naravna, da bi o njej ne smelo biti niti debate. Zaradi tega, in ker so Cehi v naši drŽavi toli važen Činitelj, ki se prezirati ne more, bode se njihovi zahtevi tudi ugodilo. To pa bode važno tudi za nas, ker s tem storjen je „praejudiz", da se tudi mi začnemo poganjati in da izposlujemo notranji slovenski jezik.
„Celjskoga Sokola" osnovalna slavnost
dne 7 in 8. septembra.
(Dalje.)
Iz slovenskih krajev in od Slovencev v tujini došli so naslednji -telegrami:
Bled: Na  jezeru  bliz Triglava kliče vsim zbranim Sokolcem gromoviti slava!
Franjo MulačiČ. Bled: Krasnoj slavi brače Slovenaca pridružuju se v duhu Hrvati na Bledu.
Stjepan Miletič, Šuller ml. Dunaj: Vrlim Sokolom, neustrašenim boril-cem Slovanstva! Slava!
Akademično društvo „Slovenija". Dunaj: Slava hrabrim sinom domovine!
Sever.
Gorica: Bistro pazi, da ne bo slovenska Štajerska zemlja tujcev !
Uredništvo „Slovanskega Sveta". Gornjigrad: Živela slovanska vzajemnost!
Trg Gornjigrad. Idrija: K imenitnemu, za vse Slovenstvo velepomenljivemu prazniku kliče: Srčen Na zdar!
Mesto Idrija. Idrija: Na shodu zbrani državnozborski volilci v Idriji kličejo novemu Celjskemu Sokolu: Živio!
Volilci.
Idrija:
Vzleti krepkih perut v višave, Brani pravice matere Slave!
Idrijska čitalnica.
Kamnik: Najmlajši „Sokol"! Dvigni se, leti in vzbujaj narod naš! Lira.
Kamnik: Živel najmlajši Sokol Celjski. Vsem pri Vaši slavnosti zbranim Sokolom kličemo srdačni Na Zdar in Živeli! Složimo se in z zjedi njenimi močmi borimo se proti vsemu, kar nam je nasprotnega. Ne udajmo se in ostanimo složni v borbi za obstanek milega nam naroda slovenskega. V boj za slobodo zlato!      V. Legat z rodbino iz
Celovca, Franuiaek Zad-nikar, Tinica Zadnikar-jeva,   Jakob Hočevar, Ivan Valenčič. Kamnik: Kvišku razpni krila svoja, bistrim okom meje naše čuvaj!       Dereani, Podboj, Novak,
Barle, Sadnikar. Kanal: Razprostri peruti vrli „Sokol", ter pozorno pazi z bistrim sokolskim očesom ob bregovih Savinje na zagrizene nam nasprotnike milega nam naroda ! V duhu radujem se z Vami ter Vam kličem presrčni bratski: Na zdar!
Josip Honig, ud „Goriškega Sokola".
Kranj:
Le dvigaj ponosno Ti danes ae v zrak! Pri izletu že prvem se trese sovrag!
Narodna čitalnica v Kranji.
Kranj: Naudušeno pozdravljamo Te, vrli „Sokol" ! Živi, cveti i rasti v blagor domovini našej !
Bralno društvo. Kranj: Odhajajoči v Tržič kličemo: Dve nem-čurski trdnjavi padata isti dan pod krepko roko hrabrih in za sveto narodno stvar naudušenih boril-cev. Živeli soborilci!   Metod in Ciril Pire, Drukar,
Vilfan, Kušar. Lesce: Da si svež in zdrav, dični „Sokol", buditelj spavajočega narodnega čuta in krepki prvo-boritelj slovenske zavednosti!
Rodbini  Petričičeva in Vel-kovrhova.
Lesce: Naj Ti bode naloga, kakor solnce z blagodejno, čudotvorno svetlobo razdeliti oblake, ki krijejo še tu in tam nebo na slovanskem Jugo-štajerskem. Ante Truden iz Trsta.
LISTEK.
Jurij Subić.
Njegovo življenje in umetniško delovanje. II.
Po dovršeni okupaciji vrnil se je Jurij Šubie" iz Bosno znova na Dunaj ter ondu delal v Griepen-kerlovi Soli. Mej drugim je tukaj naslikal po vladnem naročilu oltarno sliko sv. Roka za neko cerkev na Tirolskem, za katero je dobil razveo obične nagrade pri akademijski razstavi še od akademije darilo.
L. 1879. je šel z grofom Mensdorfora na Češko, kjer je preživel nekoliko mesecev na gradovih Češkega kavalirja, slikajoč pokrajinske prizore po bujni ondotni okolici. — Bivajočemu na gradu Boskoviškem (na Moravskem) ponudila mu je Dunajska akademija, na priporočilo Griepenker-lovo, obširna slikarska dela v Atenah. Znani dr. Henrik Schliemann, ki si je z odkapanjem v Homerjevi „Ilijadi" opevane Troje pridobil svetovno slavo in ogromno imetje, vzgradil si je namreč v slavnih Atenah veličastno palačo, katero si je hotel okrasiti z raznovrstnimi slikami iz grške mitologije.
Podjetni naš umetnik je prevzel to častilno nalogo ter se začetkom decembra meseca 1, 1879. napotil na Grško.
V klasičnih Atenah je preživel Jurij Šubić najlepšo dobo dotedanje mladosti svoje. V cvetu svojega življenja, čil in zdrav, od vseh spoštovan in ljubljen, seznanil se je z raznimi učenjaki in umetniki na gostoljubnem Schliemanovem domu, kjer se je sbajal ž njimi vsak četrtek pri soarejah, na katerih se je zbirala takrat najodličnejša družba atenska . . .
Ondu v Schiiemanovi palači je izvršil nekoliko posnetkov po starinskih slikah iz Pompeja in mnogo svojih kompozicij. Na velikem balkonu palače je naslikal devet muz v prirodni velikosti, plavajočih po sinjem zraku. Na stranskih stenah je predstavil Četiri eletnonte in četiri letne čase, na stropu velicega salona pa skupino amoret, peča-jočih se z arheologijo, z izkopavanjem starin i. t. d. Potem je proizvel še lepo vrsto Bvojih umotvorov, n. pr. olimpskega točaja Gani meda, plesajoče ba-bante in bahantinje i. t. d. Naslikal je tudi dva portrSta: soprogo Schliemanovo in njegovega mlajšega brata.
S svojimi slikami si je slavni naš rojak pridobil v Grkih občno priznanje in občudovanje. Nagovar-
jali so ga, naj se naseli mej jimi ter mu ponujali profesuro na Atenski akademiji. Da! Izbrali so mu bili že tudi — nevesto, jako imovito in klaaično-lepo Grkinjo, ki se je bila zagledala v brdkega slikarja slovenskega. Ali našemu Juriju — dasi se mu je omililo grško podnebje in ga je bil očaral klasični svet z bujnimi spomini na slavno minolost, — stdžilo se je po promili domovini in toli mlad, ni se pač hotel še ukloniti v „sladki zakonski jarem", hoteč se naužiti še poprej zlate svobode, brez katere ne uspeva nobeden umetniški genij ...
Ko je torej 1. 1880. dovršil slikarska svoja dela pri Sculienianu, ostavil je zasloveli naš umetnik prestolico novogrškega kraljestva ter se preselil v — Pariz, kamor ga je bil povabil prijatelj z Dunajske akademije, češki slikar Vojteh Hvnais. Tu se je pričela nova doba umetniškega njegovega delovanja.
Pariz, prekrasna stolica najinteligentnejšega, na vrhunci človeške omike stoječega naroda francoskega, bilo je že od nekdaj izvoljeno utočišče najrazbornejšili duhov z vsega sveta in vseh narodov. Naravno je torej, da so bb v tem svetovnem sredotočji kulture, zlasti od kar ga obseva solnce svobode, tolerancije in bumanitete, ugodno razvijale i lepe umetnosti,  mej  katerimi si je slikarstvo v
Lesce:
Živi, rasi, procvitaj krasno, „Sokol" proti tujstvu narodni jez! Tebe zatrl ne bode m kdo. Kajti snovala Te sloge je vez.
Kmetje izpod Stola. Ljubljana: Pogum in vatrajnost premaguje vse. Vrlo naprej do končne zmage. Na zdar!
Čitalnica Ljubljanska. Ljubljana: Krepost telesa, čilost duha, domoljubje! Živio! Miza pri Frlinci.
Ljubljana: Srce zvesto ohrani narodu; krepko brani orožjem ga svojim ; ljubi slobodo zlato. Na zdar! Raduje se z vami v duhu.
Ferko Krsnik. Ljubljana: Probujaj, naudušuj in neumorno deluj, da spraviš Slovenca na dan.
Knifič, JMilavc, Žvvski, Ni-grin, Dermota. Ljubljana: Narod s takimi  močmi, kakor je danes zbran ob bistri Savinji, ne zamre nikdar. Vrlemu   „Sokolu"   in  drugim   rodoljubom kličeva trikratni gromoviti Živio! Olifčič, Vidmar.
Ljubljana: Krepko dvigaj zastavo, jednako bratom svojim, narodu vedno v pouos in slavo. Na zdar! Ivan Ogorelec.
Ljubljana: Zadržan; mnogo zabave! Na zdar! Vidmar.
Ljutomer: Bodi čvrst in krepek mladi „Sokol"! Živeli vsi udeleženci!
Ljutomerska Čitalnica. Maribor: Bodite čvrsti in jaki, kakor bistri sokoli v sinjem zraku, razširjajte moč telesno in dušno po vsej milej domovini slovenski, bodite nam ščit jeklen proti vsem nevarnostim. Stotera Vam slava! Slovenci Mariborski.
Maribor: Srčni  pozdrav  ii   nazdar kličeta
Ivan Majciger, Hinko Sever. Metlika: Rodila majka junaka, živel „Sokol Celjski" ! Živeli  mu kumovi  Slovenski  i Hrvatski Sokoli. Slava odboru!
Čitalnica Metliška. Novomesto:   Pod   praporjem    „ Celjskega Sokola"   naj se  zopet  vname zavest tudi v srcih nam že odtujenih. Na zdar!
Novomeški Sokolci. Novomesto: Dvigaj ponosno od tal se domačih kvišku novi „Sokol", bistrim očesom čuvaj, kar je našega. čitalnica Novomeška.
Novomesto: Varuj „Sokol Celjski" bistrim okom naroda pravice ter deluj  neustrašeno v naroda korist! Dolenjsko pevsko društvo. (Konec prih.)
Politični razgled. i%Joto'»iije dežele.
V Ljubljani, 16 Beptembra. Celje in OjJtiva. Dogodki v Celji in Opavi Nemcem ne delajo čabti. Celo njih listi se jih ne upajo zagovarjati. Sprva so skušali krivdo zvrniti na Slovane, ko pa ni šlo, pa nekatera liberalna glasila molče, druga pa obirajo vlado, da je dovolila slovanske slavnosti v nemškdi mestih. Chluineckega glasilo izraža nado,
da  vlada v bodoče ne bode več dovoljevala tacih slavnostij.   Zaradi  nemških surovežev naj bi torej se kratile ustavne pravice Slovanom. Itaiijo ns/.-ti šola v  Travu v Dalmaciji.
Zaradi italijanske šole v Travu v Dalmaciji je že dolgo razpor mej dalmatinskim deželnim zborom in vlado. Deželni zbor že več let ni hotel do voliti denarja za to šolo, vlada je pa vselej proglasila deželnozborski sklep za nezakonit in denar za šolo se je dobil. Sedaj je pa menda tudi vlada prišla do prepričanja, da je ,ta šola nepotrebna in je baje že sklenila, odpraviti jo.
V nanje <lržuve.
Bolgarsko vpra&anje.
Bivši ruski diplomat TatišČev že dolgo po raznih listih zagovarja bolgarskega ministerskega predsednika Stambulova. V zadnji številki „Ruskega Vjestnika" priobčil je članek, v katerem pravi, da je naravnost nerazumljivo, da nekaterniki še vedno mislijo, da drugače ni mogoče sporazumljenje z Rusije, nego da se odstrani Stambulov. TatišČev misli, da se utegne v Bolgariji mišljenje prevrniti Runi j i v korist.
V Belemgradu je pa izšla brošura z naslovom „Bolgarska kriza". Ta brošura je pisana v bolgarščini in jo je pisal Paničev sozatoženec Rizov. Pisatelj omenja, da so sedanje razmere največ zakrivili ruski zastopniki v Sofiji z napačnim postopanjem. Ruski upliv se v Bolgariji da obnoviti samo tedaj če se bode pod njim mogla razvijati svoboda in samostojnost bolgarskega naroda. Rizov trdi, da so simpatije za Rusijo Še vedno razširjene mej bolgarskim narodom; Bolgarija bo pa iz sedanje stagnacije ne da rešiti drugače, nego da se odstranita princ Ferdinand in Stambulov. On ne veruje, da bi Rusija Bolgarijo potrebovala le za sredstvo, da postane sama zapovedovalka na Črnem morji. To brošuro, ki ima bolj agitacijski značaj, bodo seveda Stambulova nasprotniki skušali razširiti po Bolgariji.
Ohvtut volilna pravica, KongreB zastopnikov vseh delavskih društev, ki se bode posvetoval, kako bi se dala doseči občna volilna pravica, sešel se je v nedeljo v Bruselji. Zastopanib je 400 društev s 500 odposlanci. Prvi dan se je kongreB jednoglasno izrekel za občno volilno pravico.
Uataja v Tesinu, Zvezni sovet je imenoval profesorja Schnei-derja v Curihu za izrednega sodca v kantonu te-sinskem. Gospod profesor je že prisegel. Ker je zvezni sovet sklenil, da se začne kazensko postopanje proti osebam, ki eo se pregrešile proti švicarskemu kazenskemu zakonu, pojdeta zvezni pravd-nik in preiskovalni sodeč v Tesin. Začasno bode vso upravo vodil komisar zveznega soveta Velika težava je, kakt dobiti jezika veščih pomožnih uradnikov. Tesincev komisar ne more potrebovati, ker bi bili pristranski. Vojaki so baje že napravili red. Ko bi nastali novi neredi, pošlje zvezni sovet v Tesin še polk konjice. Oseba, ki je ustrelila Ros-sija, je ubežala v Italijo in jo najbrž italijanska oblastva ne bodo izročila, ker tukaj gre za politično zločinstvo.
Irski agitator MiJia Davitt snuje nov list. Njegov list bode zagovarjal avtonomijo Irske in pa pravice delavcev. Potegoval se bode za osemurni delavnik, za pravičnejšo razdelitev proizvodov dela, da se skrajša doba parla mentu na tri leta in se uvedo dijete, da bodo tudi revnejii ljudje mogli biti poslanci. Njive, travniki, rudniki, gozdi, železnice in ribištvo vse to mora biti narodovo. Glavna točka njegovega programa je pa, da delavca more  zastopati le delavec v posta-
vodajnih zastopih. Program novemu listu se bode torej precej ujemal s programi druzih socijalno-demokratičnih listov.
Srednjeameriške zadeve. Izvolitev generala E^ete predsednikom Ban-salvadorskim je vzbudila nevoljo v druzih srednjeameriških državah. Mej Sansalvadorom in Nicoraguo utegne baje priti celo do vojne. Z izvolitvijo generalovo se je pa vsekako za nekaj časa zavlekla osnova srednjeameriške zveze. Ezeta je nasprotnik takej svezi in hoče, da Sansalvador ostane popol-polnoma samostojen.
Dopisi.
Iz Zagreba 13  septembra. [Izv. dop.] Surovosti Celjskih nemškutarjev so zelo razburile hrvatske udeležnike Celjske slavnosti, ker Celjski nem-škutarBki trgovci išČ3Jo in delajo dobičke po Hrvatskem in po Bosni, doma se pa tako nesramno in surovo obnašajo. Lepa nemška omika, to je kamenje, katero bo Celjski pobalini metali po Hrvatih, palo bode na nje in njih patrone nazaj. Posebno razburja vsacega obnašanje   Celjskega  župana in njegovih somišljenikov, knterim se očita, da so Celjski faki-naži skozi prste gledali, ali jej bili celo na pomoč. Te drubali bilo je morda kacih šestdeset in tej množici bi bilo gotovo kos blizu dvesto čvrstih Sokolov, da so le Brneli. Dasi je ta fakinaža dva dni zabavljala  in izzivala, vender mestni župan ničesar ni ukrenil, nasprotno napravil jej je celo to veselje, da so Sokoli, mej njimi tudi Hrvatje, ki so se ves čas uzorno obnašali, gredoč na kolodvor v vojaškem spremstvu, morali takorekoč defilirati pred fakini, zbranimi v „Cafe Centrale". Torej rajši žaliti in sramotiti mirne ljudi in tuje goste, nego napraviti mir in red !   Tak duh veje v Celjskem magistratu!   Politično oblastvo bode izvestno začelo misliti, ni li že nastopil skrajni čas, da ho posluži svojega vrhovnega nadzorstva in Celjskemu magistratu vzame   mestno policijo, sicer oudu ne bode miru in reda.   —   Celjani sami naj pa tudi premislijo, da žive sredi slovenskega naroda, s katerim jim je, hočeš nočeš, mirno živeti, sicer bode le njim na škodo. Trezno misleči Celjani bodo prej ali slej morali iztrebiti vse one elemente, ki bo mestu le v sramoto, kajti preverjeni naj bodo, da jim vsa „Siidmark" ne bode pomogla, kadar bodo Hrvatje in Slovenci pretrgali vse trgovinske zveze ž njimi.   In to se utegne kmalu zgoditi, nekateri slučaji so mi že znani, skrbeli pa bodemo, da jih bode še več.
Domače stvari.
— („Na uvaženje našim trgovcem.") Pod tem naslovom obrača se včerajšni „Obzor" do trgovcev hrvatskih, pišoč: „Znano je, kako so Hrvatje v Celji bili žaljeni, da bo je celo kamenje metalo nanje povodom nedavne svečanosti ,Celj-kega Sokela"; znano je, da se mej Celjskimi nem-škutarji posebno odlikujeta železninarski tvrdki Daniel Rak u so. h, Wogg & Radakovits, potem pa tvrdki a stavbinskim lesom J. Negri in Aiojzij VValland. Rečene tvrdko osobito iščejo in dobivajo prelepega zaslužka v Hrvatski in Bosni, a glejte jih,  kako se  doma vladajo.  Ali hočejo
po tem, da je odbor dotične razstave od 10.000 priposlanih slik vsprejel jih saino kakih 3000.
Spomladi 1. 1883., ko je prišel iz Pariza k norož. vajam" domov, naslikal je sv. J urija za veliki oltar župne cerkve Št. Jurij pri Kranji. Ta slika je poleg dovršene slikarske tehnike znamenita zaradi nenavadne poziture svetnikovega konja, ki je povsem različna od one, v kateri se ta žival obično predstavlja na jednakih podobah.
Po dovršenji imenovane slike poslovil se je Jurij Subič od predragih svojcev ter se vrnil z nova v Pariz. Koliko in kaj je naslikal ondu v isti dobi, ni nam znano; kajti večina slikarskega dela njegovega raztresla se je, žal! širom sveta pod imenom tujih umetnikov, katerim je s čudodelnim svojim kistom pomagal poveličevati nezasluženo slavo . . .
Nov, velevažen ter odločujoč odstavek samostojnega delovanja Šubićevega pa se je pričel z dekorativnimi slikami, katere je 1. 1884. deželni odbor kranjski naročil pri njem za novo vzgrajeni Ljubljanski muzej. Tu je za plafond muzejskega stolbišča naslikal četiri alegorične podobe, in sicer: prirodopiBje, umetnost, zgodovino in starinstvo. V teh četirih alegorijah je slikar simbolizoval vse v muzeji zastopane stroke. Prirodopisje je uteleBil v vitki, bujnoživotni deklici, leteči brzih korakov iz
najnovejši dobi pridobilo slavo svetovnega prvenstva. Dočim  je namreč nemška umetnost, opojena po zmagah ogromnih armad zjedinjene German i je, zagledala se v bizantinizujoči militarizem, italijanska umetnost pa,  izgrešivša sled prestavne prednice svoje v klasičnem veku „del cinque cento", zagazila v odurni svoj verizem, postavila se je moderna francoska umetnost, vlasti slikarstvo, probudivši se  iz somračnih halucinacij srednjeveškega misticizma, na osvetljeno torišče naravnega rejalizma, kateremu je nalog: predstavljati zemeljsko istinitost v oblaženi, idejalizovani podobi. Kaj čudo, da je mladi, življenjaveseli  naš slikar, prišedši iz-mej vedrogledih Helencev, tam v sijajnem Parizu, v druščini jovijalnih umetnikov, otresel se vseh onih konvencionalnih šablon v slikarstvu,  katere so se ga bile prijele na Dunajski akademiji za Rahlovega ravnateljstvovanja.   V kratkem časi  prisvojil si je način svobodnega, jasnega in povse legotuega slikanja rejalistne šole francoske.
In bil je ukaželjni naš slikar v tej dobi jako maren in plodovit! Takoj po svojem prihodu v Pariz je izdeloval s Hvnaisom dekorativne slike na platno za češko „Narodno divadio", izmej katerih je znamenita posebno prekrasna „Pomlad" v kraljevskem budoarji, katero je izvršil Jurij Šubic sam.
— Dovršivši te slike, pomagal je slavnemu slikarju češkemu, Vaclavu Brožiku, pri izdelovanji kolosalne njegove slike „Jan Hus". — V isti dobi se je bil seznanil v Parizu tudi z ogrskim slikarjem Milia-ljem Munkaczy-jem, kateri mu je poveril več svojih naročil. Pri veliki njegovi sliki „Kristus pred Pilatom" je sodeloval ves čas njenega postanka. Tudi je napravil več kopij po slikah tega naglo zaslove-lega Ogra. — Vrhu tega je naslikal mnogo po drugih privatnih naročilih. Charles Sedelmaver, jeden izmej prvih umetniških kupcev in veledušni podpi-ratelj v Parizu živečih slikarjev avstrijskih, kateri prireja peri jod ne razstave njihovih proizvodov, naročal je pri Juriju Šubiču razna dela, mej katerimi sta bili dve kopiji po Murillu za španjsko kraljico.
— Leta 1883. je dovršil samostojno sliko „Skupni zajutrk", kateri predstavlja mlado gospodično, pi-tajočo papigo s sladkorjem. To sliko je kupil Du-naičau VVeiss. Istega leta je razstavil naš rojak v Pariškem „Salonu" svojo žanrsko sliko „Avant la chasse" (pred lovom). Slika predočuje kmeta iz Normandije, kateri, pripravljajoč se na lov, preiskuje svojo puško, in sicer stojćč v sobi pred odprtimi vrati, skoz katera Bije solnce v sobo. To sliko je umetnik izdelal na počitnicah v graščini inadame Deriver. Vrednost slike moremo presoditi
naši trgovci  tuđi nadalje  ostati v poslovnem odnosa ji  s temi ljudmi? Mi ne umejemo, kako da Zagrebški trgovci  z železnioo prepuščajo Celjskim železničarjem terain, ki bi imel biti njihov; zares, nikakor ni dično za trgovce Zagrebške, da se trgovci po Hrvatskem in v Bosni oskrbljujejo z železnim blagom iz Celja, katero samo železnega blaga ne proizvaja   Pričakujemo v tem oziru prebrata, no, dokler Zagrebški železničarji ne dorastejo svoji nalogi, morejo trgovci po Hrvatskem in v Bosni za svoje potrebe naročati  iz Ljubljane,  Maribora ali Gradca, katera mesta imajo  prve vrste trgovine z železom. — Kar se pa tiče trgovine s stavbinskim lesom, je v Celjski okolici dovolj  solidnih slovenskih trgovcev, katerim samo treba, da se združijo, pa si bodo pridobili hrvatski terain, a naši naj jim gredo na roko — brat bratu, da pomaga." Te vrle besede „Obzorove" naj si hrvatski in slovenski trgovci dobro zapamtijo ter se po njih dosledno ravnajo, kajti ni dovolj, da često ponavljamo besede „Svoji k svojim",  treba tudi, da preidejo v meso in kri, [da to narodnogospodarsko  načelo uvažamo pri vsakej priliki. Potem bode Celjskih uemškutarjev Burovosti v kratkem odklenkalo.
— (Serenada.) Pri včerajšnej podoknici pel je ćitalniški zbor: „Veltava", .Strunam" in „Slava ki spev". Društvo »Slavec" pa je pelo „Glas domovinski", »Zvezdi" (solo g. Meden) in „Lahko noč". Oba zbora sta pela prav izborno in je petje privabilo mnogobrojno občinstvo.
— (Pevski večeri.) Po serenadi, ki so jo napravili čitaluiški pevci včeraj zvečer, zbrali so se v čitalnici, kjer ko. je po kratki debati sklenilo, da napravi pevski zbor v teku zimske dobe vsak mesec po jeden pevski večer. Ta sklep utegne dobro-dejno uplivati na Živahneji razvitek društvenega življenja.
— (Poročil) se je danes g. Matija Kum p, c. in kr. stotnik v domačem 17. pešpolku z gospodično Marijano Souvanovo, hčerjo tukajšnjega veletržca in znanega rodoljuba g. Fr. Ks. Souvan a.
— (Na vseučilišči v Gradci) otvori se za zimski tečaj 1890/91 stavbinska šola, katere doslej ni bilo. S tem je tehnika postala popolna.
— („Glasbeni Matici" opričotku šolskega leta.) S srčnim veseljem iu istinitim zadoščenjem zasleduje vsak rodoljub mirni razvoj in vender dični procvit narodnih učilišč, katera so nem najboljši porok za obstoj rodu našega in njegovih svetih idej. Upliv učilišč na bodočnost posamez nikovo in po nji na skupnost je nepregleden — tega si je vsakdo svest, kakor tudi istine, da pri vzgoji nima pesen najmanjšega deleža. Da, baš nasprotno nam kaže vsakdanje življenje, da ima posebno glasba velik upliv na individualnost posam uikovo, in da budi ona v tujini bivajočega rodo ljuba najbolj k ljubezni do rodu svojega, ker mu vzbuja najživejše spomine o domu njegovem. Radi tega tudi glasbeni zavodi nimajo najmanjše naloge pri razvoju narodovem in treba je, da spoznavajo imenitno svojo ulogo v narodovem  življenji in jo
sinjega ozadja proti gledalcu. Z levo roko objemlje veliko knjigo z napisom „Natura", ob kateri se jej vije palmova veja, v desnici pa drži šopek svežih cvetlic, katere si je uplela tudi v lovorjev vene« na glavi. Umetnost je predstavil v uzorni ženBk z razprostrtimi perutmi in kvišku obrnjenim oblic jem.   Nad glavo se jej blesti zvezda modrosti. V levi roki ima liro, atribut poezije, v visoko povzdig njeni desnici pa lovorjev venec. Zgodovino nam predočuje mlado žensko bitje z belimi, daleč vsak sebi razprostrtimi perutnicami, katera je vznašajo od gledalca proč v daljne neznane kraje, od koder motri, obrnjena z obličjem nazaj, dogodke pretek loBti ter je zapisuje v veliko svojo knjigo. Sta rinstvo naposled se nam pojavlja zopet v naravni, brezperutni deklici.   Stoječa v stegujem postavi po konci, z navzdol obrnjenim obličjem, drži v desnici grško amforo, v povzdignjeni levici pa egiptovsk idol.   Ob njej Bedeč genij prebira ožoltele perga mente ...
Te četiri Šubič^ve slike so pravi biser domače umetnosti, katere smelo pokažemo tujcu, rekše po nosno: To je naše! To nam je potrdil tudi mero daven mož strokovnjak! Na svojem potovanji skoz Ljubljano ogledal si je to Četvorico muzejskih slil sloveči Dunajski slikar, profesor Fran pl. Pau singer ter izrekel o njihovem stvaritelju ves zavzet „Dieser Mann hat eine grosseZukunft!
po moči izvajajo. Tem zahtevam ugoditi ni lahko in vender mi sigurno vsakdo rad   prizna, da smo Slovenci v ugodnem položaji gledć glasbene šole: Glasbena Matica" je v kratkem obstanku svojem pokazala,  da jej je v istini naloga sveta privesti slovenski svet do prave  glasbene  naobrazbe in do popolnega spoznanja pesni slovanske. Če primorjamo razmere ob zasnovi društva in Sole z razmerami današnjimi moramo priznati, da je deloval prvi in jedini naš glasbeui zavod vstrajno v prid in ponoB rodu  našega. Posebno v zadnjih   letih, odkar so društva gmotne razmere ugodnejše, — opažamo neutrudno delovanje v razvoji šole, in pravcato tekmovanje z inimi glasbenimi zavodi in to osobito glede glasbene šole, kojo hoče društvo dovesti do one višine, na kateri so najboljše glasbene   šole inostranske. Ce se ni toliko čulo o nji, je bilo temu pač uzrok, da v nas ni toliko reklame, kot v inozemstvu, — in ker tiho delovanje zavodom najbolj koristi, kar je uvidno že iz blagonaklonjenja dariteljev, bodi si države,  bodi si druzih.   Vlada naklonila je letos poleg navadne letne nagrade še 30O goldinarjev za nakup glasbenih instrumentov.  To je pač dokaza dovolj, da i vlada priznava razvoj glasbene šole in uvažuje nje razvitek. Nadalje priča o odličnem de lovanji šole tudi veliko  število učencev, ki so že dovršili glasbeno  šolo,   in njej jedini zahvaljujejo svojo glasbeno naobrazbo.   Da pa dospe glasbena šola do uzornega stališča, sklenil je odbor „Glan-bene Matice" pridobiti za posamezne oddelke glasbene   šole  strokovnjake —   konservatoriste. Posrečilo se   je odboru  poleg sedanjih učiteljev go spoda profesorja in   vodje  šole Gerbić*a, kojega učenci v samospevu dičijo konservatorije na Dunaji in v Pragi — in gospoda M ose rja našim učencem priljubljenega učitelju   in  občinstvu znanega umetnika na goslih, — pridobiti i strokovnjaka za glaBovir,  — doktoranda gosp. Hofmajstra, ki se priporoča po izrednih spričalih  in po osebnem izvestji strokovnjakov glasbe v Pragi. Društvo stopa, kakor se vidi dosledno in vstrujno po premišljenem osnovnem načrtu, in že sedanji uspehi kažejo, da je to prava pot.  Dolžnost je vsacega posameznega rodoljuba, da se kar na moč vnema za ta narodni zavod in pošilja  deco  svojo v šolo, v kateri veje pravi narodni duh, in   katero prošinja zavest, da vodi gojence  po   jedino pravih   potih do glasbene naobraženosti.
— (Včerajšnji „češpljevi semenj") bil je prav dobro obiskan, prišli so na semenj kmetje in kupčevalci iz vseh krajev. Trgovina bila je jako živa. Na živinsko sejmišče prignalo se je 1156 glav (702 konj in volov, 400 krav, 54 telet.) Jako dobra bila je kupčija s kravami, voli in žrebeti, slabeja pa s konji. Na sejmišč« postavljena lepa žrebeta bila so dokaz, kako lepo v nas napreduje konjereja. S suhimi kožami bilo je mnogo prometa, ker je došlo veliko  kupcev s Štajerskega in Koroškega.
— (V Ameriko) odšla je z Notranjskega iz okraja poBtojinBkega v zadujih treh tednih zopet do 30O oseb. Mej njimi bilo je 140 tacih, ki še neso zadostili svoji vojaški dolžnosti in so brez potnih liHtov preko Vidma ubežali v Ameriko. V Korminu so jih baje osmero prijeli.
— (Mehanična umetna razstava) M. Gierkeja v Lattermanovem drevoredu vredna je, da se pogleda. Posebno zanimive so razne skupine tičev, ki popevajo po naravi. Viditi pa so še razne druge prav lepe stvari. Odprto je vsaki dan od 9. ure zjutraj pa do 9. ure zvečer. Več v inseratu.
— (Premiranje konj v Št. Jerneji) bila je preteklo soboto in privabilo obilo posestnikov konj in druzega občinstva. V komisijonu bili so gg.: major Wild, Josip Friderik Seunig, gra-ščak na Bokalcih, kmetijske družbe podpredsednik in Josip Lenarčič. Vsega vkupe prignalo se je 59 kobil in žrebet iu so premije dobili: Za kobile z žrebeti: Ivan Vrtačič iz Pristave 40 gld., Anton Majzelj iz Št. Jerneja 25 gld., Fran Gregorčič iz Rakovnika in Ivan Globevnik iz Škocijana po 20 gld., Fran Fahijan iz Dolenjega Gradišča 15 gld., Anton Majzelj iz Št. Jerneja, Ivan Strh z Malenic in Peter Krhin iz Gradišča srebrne državne svetinje. Za mlade kobile: Fran Gorenjec z Malenic 30 gld., Ivan Strojin iz Ostroga 20 gld., Ivan Krhin iz Gradišča 15 gld., Ivan Grm iz Škocijana in Valentin Paneš iz Smetnika vsak srebrno državno svetinjo. Za žrebeta: Anton Straus iz Kostanjevice, Matija Kerin iz Velikega Podloga, Ivan   Globočnik z Dobrave, Ivan Stih z Malenic,
« Ivan Strojin iz Ostroga in Ivan Barbarič iz Ćadreža
po 10 gold., Ivan Globočnik z Dobrave in Ivan Dvornik iz Krške vasi vsak srebrno svetinjo. — Popoludne bila je dirka. Državno darilo (100 gold.) dobil je g. Gabrijel Jelov I ek z Vrhnike, ki je kilometer predirjal je v 3 minutah 37 sek. Drugo darilo dobil je Ivan Dvornik iz Krškevasi, tretje Anton Šmid, kapelan v Št. Jerneji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Lisabona 15. septembra. Včeraj prouzročila republičanska stranka v Coimbri izgrede. Množica je klicala: Proč s kraljem! Živela republika! Vojaki razgnali z bajoneti množico. Dvajset oseb deloma teško, deloma lahko ranjenih.
Dunaj 16. septembra. Grof Kalnokv odpelje se danes zvečer v Bogumin (Oderberg), od koder bode spremljal cesarja na potovanji v Vratislavo.
Orsova 16. septembra. Včeraj so se slovesno pričela dela za reguliranje Železnih Vrat v prisotnosti ministerskega predsednika Szaparvja, ministra Barossa, Szogyenyija, Bacquchema, srbskih ministrov Gruića, Josi-moviča in avstrijskega poslanika Thommela. Po nagovorih sprožil Baross električno prvo pri Grebenu na srbski obali s šestdesetimi kilogrami dinamita nabasano mino. Več sto kubičnih metrov skalovja zrušilo se je s silnim pokom v Dunav.
Mehadija 16. septembra. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu, ki ga je ogerski minister-ski predsednik tukaj priredil gostom ob slavnostnem pričetku reguliranja Železnih Vrat, napil je Szaparv na kralja srbskega in na Srbije blaginjo, poudarjajoč stare sosedne odno-šaje mej madjarskim in srbskim narodom in vkupne eivilizatoričnc težnje. Srbski ministerski predsednik izjavil, da je Srbija za najodkritosrč-neje prijateljstvo in napil na zdravje cesarja in kralja Frana Josipa.
Razne vesti.
* (Ruski K rez.) Brezdvojbeno najbogatejši mož na Ruskem je državni tajnik Polovcov, posestnik mnogih tovarn. Te dni obiskala sta ga ruski in nemški vladar. Vsprejem odličnih gostov bil je veličasten. Dan na dan izdal je 150.000 rabljev za pognstovanje. Iz Nizze naročil je eksotične rastline in cvetke in na stotine delavcev vzel je v delo za tiste dni. Vse svoje premoženje dobil je lepi mož od svoje soproge — bivše gospice Juni, katero je pohčeril baron Stieglitz iz otoka Kam-rnenoje. Našel jo je na vrtu in ker ni imel sam otrok, jo je vzgojil in imenoval Junijo, po meseci, v katerem je dobil najdenko.
* (Dunav narašča.) Zadnje dni narasel je Dunav v okolici Budimpešte moćno. V Budimu poplavil je nižje ležeče, kraje, na peštanskej strani margaretsko nabrežje  in   ves   ljudski   otok nove
Pešte. Reka še vedno narašča.
* (Zamorski princ.) Francoski kapitan Archinard pripeljal je v Pariz mladega princa da-homejskega. Črnemu princu Pariz jako ugaja, posebno je z veseljem ogledoval mesto z Eifflovega stolpa. V drugem nadstropji stolpa dal se ie princ fotografovati pri fotografu, ki ima ondu delavnico svojo.
* (Ribja kost na potovanji.) V Stubi pri Elbingu na vzhodnem Pruskem, pogoltnila je žennka, ki ima sedaj 49 let, v svojem šestnajstem letu ribjo kost, katera je prešla v meso in zginila. Poznejša leta čutila je žena večkrat bolečine v vratu in goltanci. Šla je k zdravniku, ki jo je kmalu potolažil, češ, da bode ribja kost okamenela ali pa popolnoma prešla. Sedaj po mnogih letih zateklo jej je jabolko. Žena se misli odpeljati v Kraljevec na kliniko.
Gospodom učiteljem v političnem okraji Mariborskem!
Lažnjiva in perfidna „Tagespost" poročala je pred kratkim o fatnoznem ukazu barona H e i n a, predsednika okrajnemu šolskemu svetu v Mariboru, do šolskih vodstev zaradi zgodovinskega pouka tako, kakor, da bi naše učiteljstvo ta pouk scela zanemarjalo, kakor, da bi bilo vse učiteljstvo anti-d i mistično!
Akcijski list pisal je toli zvito in perfidno, da je čitatelj moral misliti, Heinov ukaz se opira na fakta, deca vsprejema se kar trumoma iz ljudskih šol v razna vojaška učilišča, čeravno dozdaj vojaška učilišča niti jednega samega učenca neso dobila iz slovenskih (?) ljudskih šol!
Namen   ukaza jo  jasen;   zavijanje časnika
kaže, da nas hoče gospoda, kakor je Hein, očrniti pred 9vetom, pri višjih krogih!
Temu početju moramo se krepko v bran postaviti ! Zatorej prosimo slovenske razumnike mariborskega (lenarčkega in bistričkega) okraja, da blagovolijo, kakor najpreje podpisanemu odboru naznaniti, kje so bili učenci ljudskih šol vsprejeti naravnost v vojaške učilnico, koliko je bilo vsprc-jetih in kateri zavodi so jih vsprejeli.
Na P t uji, dne 10. septembra 1890.
Odbor političnega društva „Pozor".
Podpisano društvo bode na letošnji deželni razstavi v Gradci razstavilo troje plemen jabolk, in sicer a) Angleški, zimski, zlati parmenec, b) Šta-jarski maišlanček, c) Jesenski, rujavi kosmač (led-rarca), a ta plemena iz vseh krajev Štajerske.
Da se prej in primerno zanesljivo poučimo, katera plemeua se v posameznih krajih najbolje sponašajo in posameznim krajem največ dobička donašajo, ali bi ga po umnej gojitvi douašati utegnila, naj bi se v bodočih letih enako razstavljala druga plemena.
Vse štajarsko sadjarje zatorej prav prijazno prosimo, da v ta namen blagovolijo poslati zgorej našteta plemena ali vse tri, dve ali tudi le eno, od VVftCRga po 4 jabolka: „an das Landes-Obatbau-Comite in G raz" ali pa podpisanemu društvu v Št. Jur do 22. sept. t. I.; vsaki pošiljatvi uaj se pri« dene list, obsegajoč :
1. Ime sadjarjevo in kraj  njegovega bivanja.
2. Lega, (na hribu, v dolini etc.) nebna stran, kjer drevo raHte.
3. Ali je drevo visoko, debelno ali pritlikovec.
4. Koliko bi drevo utegnilo staro biti?
5. Kako je dosedaj rodilo, prav obilo, obilo, srednje, slabo?
6. V kakšni zemlji raste.
Nobeden sadjar naj s svojo pošiljatvijo ne izostane rekoč: Nimam posebno lepega sadja, zato se pa razstave ne bodem udeleževal —  ne tako! Pravi namen tukaj je, učiti se in podučevati. Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za
Spodnji Štajer v Št. Juriji ob juž. žel. dne 12. septembra 1890. Val. Jarc, Dr. Ipavic,
tajnik. ravnatelj.
Trrjui zdravilni vttpeti. Vsakeršno trgani« po hrbtu in Cđlh ter bolečine v členkih vspešno ozdravi nmza-nje z Moll-oviui n Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dau razpošilja po poštw»m povzetji A. Moli, 'e'iarna , c. in ki. dvor. založnik na Dunaji, Tucnlaubon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se i",recno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (55—12)
Spomin j; II«' 8e dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (ittl-3)
MtOjI
za vnc leto I.<»0 ; za pol letu
gld. 2.30; um četrt leta gld. 1.15.1
Se
I^oterijue srerTrke 13. septembra. Na Dunaji:     57,     79,     72,    34, 52. V Gradci: 6,     53,     33,      2, 15.
'I^ojid :
15. septembra. Pri M»1W-i: Cbolawka, Fcrnebock z Dunaja —Din-kelspiel, Peller, Catti iz Trsta. — Fuchs iz Istrije. — Fa-ber iz Gor ce. — Oberlechner iz Malborgeta. — Kočevar iz Rateč. — Ranzinger, Wolf iz Kočevja. — Schink iz Zagorja.
Pri Slonu: Griinwald Hohlfeld, Danzer z Dunaja.
— Mamici, A^naroli, Kosak, pl. Albori, "VViegele iz Trata.
— Torker iz Košane. — Weisel iz HruŠice, — Sicherle s sinom iz Gorice. — Hilmer iz Kočevja. — Malli iz Tržiča.
— Sterger iz Sibinja. — Z&majne iz Zadra.
Pri »nvariikeui dvoru: Rutar iz Trsta.
Pri avstrijskem c«Mr)ii Hochreiter iz Novega-mesta. — Statm iz Zagreba. — Vaupotič iz Trtic«.
Pri juftneua kolodvora: Tome iz Novevaai. — Sattler iz Monako vega. — Lukowetx % Dunaja. — Trmi iz Vidna. — Schwarz iz Anglije. — Maier, Kal ser iz St. Vida. — SpOrr iz Iuomosta.
Meteorologično poročilo.
e a	Cn* opazovanj i	Stanje barometra v mm.	Temperatura	v. tro vi	Nebo	Mo. krina v mm.
15. sept.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečtr	740-3 mm. 738*3 mm. 738-4 mm.	5-6'' C 16 0° C 13 6" C	brezv. z. vzh. m. vzh.	megla d. jas. jas.	000 mm.
Srednja temperatura 11-7", za 22° pod normalom.
dne 16. Beptembra t. 1. (Izvirno telegratično porečilo včeraj
Papirna renta.....gld. 88- —
- gld
Srebrna reuta.....„     88 80
Zlata renta   ......     „ 107-tfO
5n/o marčna renta .   .   .   .     „    loi 25
Akcijo narodne banke   . „   973 —
Kreditno akcije.....„   309"—
London........n    112'50
Srebro........„     —.—
Napol.........„       8 5 "/i
0. kr. cekini ....       .     „ :>39
Nemške marke.....„      .r<5 22
4°/0 državne srečke iz 1. 1854      25 ) gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......IDI
Ogerska papirna renta 5»/0......99
Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 1()0 gld. 121 Zomlj. obč. avstr. 4Vt°/o ''lati zast. listi .   . 112
Kreditne srečke......100 gld. 184
Rudolfovo srečke..... 10   „ 20
Akcije unglo-avstr. banke . . 120 n 168 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . —
danes 88-05 88 80 107 30 101-25 970-— 30850 111 95
- .      8 91
- t •■-37
- i 54 97«/, 131 gld. 25 kr. 177   .   - „
35
50
25 20
Zahvala.
Zahvaljujemo se tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so povodom smrti iskreno ljubljeno naše matere, gospe
ANTONIJE HAFNER
izrazili nam svojo sočutje in sožalje in ki so se tako obilo udeležili pogreba pokojnice. Posebno bodi se častitej duhovščini, gg. darovateljem krasnih vence-/ ter gg. pevcem za milo njih petje izrečena najtoplejša zahvala.
Gorenji Logatec, dno 15. septembra 1890.
ao9) Žalujoči ostali.
J. Modic v Novi vasi pri Rakeku
vsprejmo takoj pod dobrimi pogoji dečka dobro družine kot
učenca (694—3)
v prodajalnico z mešanim blagom.
Koncipijent
z večletno prakso, zmožen slovenskega iu nemškega je/.ika, Ini-v mesta pri odvetniku ali notarji. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".    (689—2)
Marljiv abiturijent
lepega vedenja, dobi v Gradci hrano in stanovanje (oddaljeno pol ure od vseučilišča) za to, da pod uči. je po dve uri na dan tri učenca narodne Šole v slovenščiui. Prednost ima, kdor je muzikaličen. — Pisma upravništvn »Slovenskega Naroda-1. (661—1)
Dobrega in pridnega
strugarskega pomočnika
vsprejmem takoj pod ugodnimi pogoji.
(7io-i)        J. J. Naglas v Ljubljani.
Zadnji tečnem. I M. Gierke-jeva
mehanična umetna razstava
v Later mano vem drevoredu
ostane samo šc do ponedeljka dne: 22. septembra t. 1.
Vsak dan odprta od t), ure zjutraj do 0. ure zvečer. (679) Ustopnina 10 kr., otroci 5 kr., II. oddelek 5 kr.
puškar (34i-4i> v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
pripomču vsakovrstne «rol»re puško iz svoje delavnice. Ob jcdnein naznanja, da tudi prunareja kresne puške na puške zudovke (Hinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopoillja brezplačno ln frauko.
I        Pri Karol'U TiII-ii v Špltalakih
©j lallcali si. IO izšel je ravnokar:
I  Prlrodopis *
9 v podobah.
fl
j| Živalstvo v 250 podobah, v porabo pri
h nazornem nauku
S
$ 8 slovensko in latinsko terminologijo, s 23 tablicami na močnem kartonskem papirji in platnenem pregibu z jako lepo naslovno podobo.
Cena 3 gld
(701—1)
9 3®cog^Sco®oo®oo®cx>®oo®c^)
w
o
L. Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva se v lekarnah
tiotovo in hitro upli vaj oče  sredstvo proti kurjim učeMum, > žuljem na pod-    Xv Yi. , plutih, petah in y^^>V^ V
drugim trdim >^J^ Pri»n»lnih praskom V™Tx ,0
C? *°S   a'avn' ravipoš i t i;i!ui <i -
^   ec^/(471. Moidling-DimaJ.
Sf Pristen samo, če imata navod iu
<Qu obliž varstveno knamko iu podpis,
ki je tu zraven; torej  naj se pazi t^r   in zavrne vse znanj vredne ponaredbe.
Pristnega iinaio v I,jnb-llaui j. Bvrobođa, U. pl. Tinkoczy, G. P'ccoli, L. Grečel-.v Ko.dol foveui S. n1. Sladovič, F.Haka; v Kamniku J. Močnik; v Celovvi A. Egger, W. Thurmwj'ld, J. Birnba-chiir; vBrezali A. Aicb-inger; v Trgu na Koroškem) C. Menner; v lBeljakuF. Scbolz, Dr. K. Kuinpf; v Gor*ci G. B. Pontoni; v Uolis-kergu A. 11 ut li; v lira-Ujl K. š.ivnik: V Hud-K«tui C. E An-liirn; v l«lri|i Josip Warto; v Uailovl \ Ui A. Robi k; v Celji J. Kupterschmid.
D u najsk	e razstavne sreeke a 1 gld. ^LfiMlOJillješe! |	
Zadnji mesec	Glavni dobitek 50.000 £oli-vrednosti	II srečk 10 gl.l Bsreck 5gl.50kr. I
		
izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Laatmua in tiBk „Ndrodne Tiakarne".