tU. številka. Ljubljana, v soboto 24. decembra 1004 XXXVII. leto. I&aja *se* »večer, am*a cix3u<»je m praanike, *«t vena po poStr prejtrnian aa avairo-ograka oefteie aa vst> mu, &, n poi leta 13 &, aa četrt teta (5 R 00 b, aa eden mesec JJ R 30 b Za Ljubljano a poftiJ}anjoxn -ja ictn 3» vse teto 94 K aa po/ leta iS &. aa detrt leta H K aa eds* mesec 8 & Kdor nođj sam ponj plaća za vse teto 28 K, za poi leta U K. aa četrt leta 5 K 60 h. za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja delala toliko a.jir-^ aaa*a poŠtama. Na naroCbe brsa istodobna vposujatve oar »Cume se nu ozira — 6a oinanile 66 plačuje od petero ato p ne petit vrate po 13 h. ce se oznanilo enkrat tiska po 10 o. Co se dvakrat, in po fl b, 6i &* *rftr*«t aUi vetfkrat tiska Dopis- aaj **e iavott; brankovati. Etokopitj ae na vračajo. Uredništvo in upravnlitvo je t lajiafiovin olicab 6t 0, m sicer uredništvo v 1 nadstropju, upiavnjfltvu pa v pritličja. — rjpravmuvo aaj ae blagovolijo po&iJiati naročnine, rek ainaci}© osmaniiav t« j, administrativne etvari. Slovaški Narod" telefon St 34. Posamezne dtevilke po 10 h. Narodna tiskarna1' telefon it. 85. Zaradi praznikov izide prihodnji list v torek, 27. decembra 1904. Na božični večer. Tajinstvena nož je razprostrla STOJa krila nad otmjeno zemljo. V sijajni svetlobi se blišče božji hrami, mogočno Šume orgije in cea hrib in plan se razlega" petje zvonov, oznanjajoč: Mir ljudem na zemlji. Neodoljiva je moč, ki jo iraa božični večer na vsa srca. V vseh dušah vzhodi spomin na onega, ki je in ostane svetel zgled moči in milobe, ki je in ostane mor plemenitosti, ki zna pomiriti valove strasti in utolažiti viharje bolesti, ki je kot Še nihče po nedolžnem umrl za svoje ideale, in tistim, ki so ga posnemali, zapnstil triumfalni spev: Smrt, kje je tvoje želo? Pekel, kje je tvoja zmaga? Na Kristusa se naslanjajo, na Kristusa se sklicujejo vsa kristijanska ve-roizpovedanja, četudi so se vsa odda ljila od njega tako, da stoje največkrat v neposreduem nasprotju ž njim in z njegovimi nauki. Imenujejo ga svojega kralja, ali njegovih navodil se ne drže, njegovega duha ne poznajo, njegovim idejam so se odtujila. Mogočen in nepremagljiv je bil upliv kristijanstva, dokler so Človeške duše trepetajo v nemim iskale boga in skušale dobiti njegovo milost. Ali cerkev je razdrla to osebno razmerje med ljudmi in med bogom, pri katerem je poeredoval izveličar. Vzela je vernim dušam bojanen in strah in jim dala zagotovilo, da postanejo sigurno deležne večnega izveličanja, samo če so brez pogojno pokorne duhovnikom. Na Kristusovo mesto je cerkev postavila kot posredovalca pri Bogu grešnega človeka v mašniŠkem plašen. S tem si je pač pridobila velikansko posvetno oblast, mogočen vpliv na posamičnika in na cele narode in ogromna bogastva, zastrupila pa tudi neposredni plemeniti upliv Kristusovih naukov na človeška srca. Iz absolutne oblasti duhovstva je nastala tista silna mlačnost, vsled katere je stavba kristijanske religije postala tako podobna senci brez krvi. Bili so easi, ko so se ljudje trudili na sledovati Kristusu. Ti časi so minuli, nasledstvo Kristusa je postala beseda brez vsebine, saj ima danes ključe do nebeškega kraljestva duhovnik v rokah, ee se njega sluša, je izveličauje zago tovljeno in za storjene grehe se dobi odvezo. Odkar Človeška duša ne išče več sama bogu in prepušča pridobivanje božje milosti duhovnikom, bledi in gi neva kristijanski duh. Smešno je misliti z NitzBchcjem in drugimi modrijani, da je mogoče kri-stijanske cerkve kar na kratko podreti in na razvalinah njihovih naukov zgraditi novo stavbo. Kristijanstvo je toliko stoletij vladalo v vseh srcih, je tako prevzelo vse duše, da ne izgine nikdar popolnoma, kakor se tudi poganstvo ni dalo niti v tisoč letih izruvati iz duš, nego živi v njih še danes. Tudi je uva-ževati, da je vse naše javno in zasebno življenje prepojeno s kristijaustvoin. Zakoni in javne uredbe so še vedno več ali manj napravljene po cerkvenih določbah. Ljudje dajo svoje otroke krstiti, jih pošiljajo k birmi in k procesijam in k mašam, tudi če to smatrajo za golo formalnost in niso k tema prisiljeni. Ljudje se dajo cerkvena poročiti, tudi Če vedo, da nič holj ne drži, kakor poroka pred županom in plačujejo znatne pristojbine, da jim duhovnik blagoslovi mrliče. To je moč navade, podedovane od pradedov in ta navada je silnejša, kakor morebitno osebno prepričanje, da so vse te ceremonije brez realne vrednosti. Zunanje, formelno je še ves svet vdan cerkvi, ali brez števila je onih, ki se zavedajo, da je njih zveza ■ cer kvijo le zunanja in formalna in še večje je število onih, ki se tega ne zavedajo. Ali so cerkveni nauki sploh še vodilo za nravno hotenje in delovanje kristijanov? Vera uči: ljubi svojega bližjega kakor samega sebe. Ta nauk je dandanes le na papirju. Duhovniki -ami greše proti njemu, ker preganjajo, sovražijo in uničujejo vsakega, kdor se jim brezpogojno ne pokori. Cerkev uči: ljubi svoje sovražnike in delaj dobro tistim, ki te črte in preganjajo. Ali delajo tako duhovniki, tisti, ki so se vrinili za posredovalce med Bogom in ljudmi in ki bi z zgledi morali kazati, da verskih naukov ne smatrajo samo za prazne besede V Vera zahteva ljubezni tudi do sovražnikov, ljubezni, ne samo velikodušnosti in pravičnosti, pri duhovnikih pa vidimo le prepogo-stoma tako kambalsko sovraštvo do navadnih političnih nasprotnikov, da bi se Izveličar moral razjokati nad njimi. Vera tudi zahteva, naj ne skrbimo za ta svet, nego za nebeško kraljestvo, a tudi v tem oziru vidimo na duhovnikih, da mislijo samo na ta svet, da ga ne smatrajo za solzno dolino, nego za torišče življenja iu delovanja in da skrbe za kar največjo udobnost na tem svetu, ter si delajo malo skrbi za svojo duše, čeprav so po Kristusovih naukih bogatašem nebesa pravzaprav zaprta. Ravno tako je tudi v drugih ozirih. Če so pri duhovniikh samih prišli verski nauki ob veljavo, če se duhovniki sami pri svojem delovanja in ne nanju ne ravnajo po verskih nravno stnih navodilih, kako jc misliti, da naj se ravnajo po njih drugi ljudje? Kamor pogledamo, povsod vidimo, da izgublja religija svoj vpliv na Človeške duše. Četudi so ljudje formalno svoji cerkvi zvesti, tolažbe in vsood-bude ne najdejo več v nji. Nekoč je veljal za najboljšega kristjana, kdor se je odpovedal svetu in njegovim užitkom, kdor je lazdal svoje imetje, blagoslavljal svoje sovražnike in molil za svoje krvnike Take može in Žene je cerkev uvrstila med svoje svetnike. Dandanes nima cerkev več toliko moči, da bi le eno samo bitje spravila na to pot in to govori dovolj. Iu to je tudi dobro, ker taka načela niso za naše čase. Po krivdi cerkve same vene in gineva celo vpliv nravuih naukov kristijanstva. Vzlic temu pa Časti ves kristijanski svet Izveličarja kot zgled popolnosti in praznuje po stari ljubi navadi božični čas. Praznujemo ga tudi mi, ki smo zapleteni v ljut boj s cerkveno organizacijo. Spomin na Izveličarja nas krepi in vzpodbuja. Še niso razbite verige sužaosti, v katere nas je vkovalo dnhovstvo, še ni premagano črno tiranstvo, in zato kličemo na sveti večer: Bodi z nami, Izveličar, pregnati je kramarje iz tvojih templjev, oteti daše pogubljenja in jim ustvariti trdno nravno zaslombo. Slovenec po svoji naturi ni udan svetobolu, a dostopen je globjemu umevauju življenja ter rad priznava ne glede na cerkvene predpise nravne dolžnosti. Pojmovanje o nravnih dolžnostih zajema iz svojega srca. Naj cerkev uči kar hoče: slovenski nravni uzor je: pošteno živeti, delati in nekaj ustvariti in Če pride smrtna ura, vzeti slovo od Življenja z veselo zavestjo, da so otroci preskrbljeni, da življenje ni bilo lahkomiselno zapravljeno in da bo zato bog pravičen in dobrohoten sodnik. Prav o božičnih praznikih se Človek tega najbolj zave, zato je božični čas, ki nas spominja najpopolnejšega bitja, kar jih je kdaj bivalo na zemlji, vsem tako ljub in mil in je vsako srce odprto voščilu : Čestit božič in mir ljudem, ki so dobre volje. Kako škof Bonaventura preganja svojega župnika! »Quotidiana p'a lectio, brev;a saltem meditatio et frequen« eratio ad Beatissimam so sred* stva. da si avoje srce prenovite.* Dr. Anton Jeglič. Sedanji ljubljanski škcf je celo pobožen io Bogu vdan mož. On kar gori za božjo čast in slavo. Iu kadar stoji na leci z mitro na glavi in maha s pastirsko palico okrog sebe, mu žari z lic in iz očes ogenj prave navdušenosti ca sveto stvar. Te resnične pobežoosti mu ne more in ne sme nibče jemati! Io tudi mi ee nikdar nismo oamelili, da bi ga t U h cadevah »vere eccle8»astieis« motili in napadali. B >g ne daj! Tudi ca nsa velja Kristovo pravilo: »Dijte Bogu, kar je božjega iti.« Ali ipak ima ra$ »Iiiustrissinous Dominus« poleg tega tudi precejšnjo butaro slabih navad iu neškofovskih lastnosti! In prav te pogoste pojav« in dokaze njegovih čudnih principov, n j e g o v o č ud n o ra v n a n j a in qi< han je zven cerkve dajemo včasih, kadar nanese potreba, »na re-ietce«. Pri tem se kar Cisto ni6 ne brigamo, če caUgadelj našeg* cerkvenega kneza zgrabi »globoka žalost« ali kaj drugega. Tudi mi imamo svojo nalogo in — svoje prepričanj«, katero vsekdar odkrito itražtmo v/ sedanjem boju Ce tedaj včasih v tem neustrašnem boju prileti kaki pš-ce ali — mogoče — krka strela na glavo cerkvenemu poglavarju širnemu, ae ne ime pozabiti, da ravno škof sam k t »Bindafilirer« koraka na delu črne svoje vojake in da on sam vodi vrhovno poveljstvo nad ukramontan-sko svojo čredo. Danes pa se hočemo baviti — izjemoma — a cerkveno zadevo, v/ kateri postopa s>rf kot cerkveni predstojnik celo nasitno in vthemertno zoper župnika Bereta v S;ri. Po srečnt-m naključju smo prišli celi te) proceduri na aled in smatramo, da ut»gne zanimati tudi širSo javnost. Večkrat se je namreč na&imu dr. Jeg'iču očitalo, da je naiven mož, ki s svojimi naivnostmi sptda kam ▼ otroški vrtec za ravnatelja, ne pa na »catbedra epif copalis«. Seda) pa, is onaenjeie aadeve naj a ovtns-a Javnost izprevidi, da utegne sedanji ftkcf Bonaventura postati tuli zelo hudoben. Iu v dokaz tega žalo*tOftra dejstva alužho naj nastopne vrat««! L'ta 1897. se je župnija Snra podelila g Francetu H er*ch*-;u Na tem službenem mestu je ostai Htersche do leta 1903 Kajti tekom tega leta sta on in tedanji Župnik v B stanju, Anton Berce zamenjala svoji dosedanji župniji. Kaj je bilo verok tej »permu-tatio,« nam ni znano in nas tudi nadalje ne canima. Zamenjava se je ic* vrflila povsem po postavnih predpisih. Ordinarijat jo je z d;ir«-tr,m z dne 24. novembra 1903 št 5141 odobril. Župnik Berce je bil nat dne 30. novembra 1903. kauonično instaliran na župnijo Soro, kar spričuje d-kret s dne 30 novembra 1903 žt. 5220. Po- LISTEK* Božična noč. Vit. Jelene Gledal sem skozi okno in videl, kako se je spuAČala na zemljo črna noč in jo zagrinjala v črno temo. Polne so bile ceste in vse je hitelo po njih . . . mimo so zadrdrali vozovi ... in počasi se jc izgubljalo drdrauje v daljini . . . In bilo je tiho . . a zopet je vzka-lilo mir govorjenje in kričanje ljudi, ki so hiteli po ulici. Stopil sem od okna in si prižgal luč, naslonil se aa mizo in strmel pred se . . Božični večerje plaval nad zemljo... plaval je oni poezije polni večer, ki si ga tolikanj žele mlade duše, ko hrepeneče utripajo nežna srca. Ah, svetost in poezija božičnega večera, blagor srcu ki vladata v njem, blagor človeku, ki živi v njih. Toda ne vračajte se lepi spomini, ne vračajte se slike iz onih dni, bežite misli naprej mimo mene, ne dotikajte se moje duše, ne odpirajte starih ran.. "udo je človeku brez življenja, a mnogo hujše mu je, kadar se mu vračajo minulih dni lepi spomini . . . Nisem hotel, a pred mojo dušo bo se vrstile vrste nežnih slik . . in bežale so naprej . . videl sem slike polne svetosti in poezije, slike iz mladih lepih dni, ko sem stezal ročice proti božičnemu drevesu, ko se je v mojih očesih zahlestela solza brezmadežnega veselja blaženstva . . . toda bilo je vse le hipno, bežali ao spomini, izginjale slike . . . Božični večer, samega me obdajaš, v tujini ... ne budi mi spomina . . . nc kliči mi pred dušo slik iz nekdanjih dni.. . Oh, ne vračajte se spomini! S slabim plamenom je plapolala pred mano luč in osipala medle žarke na bele, gole stene ; rumenkasti prameni so strepetavali in po zidu so se plazile temne sence, divje in raztrgane kakor pošasti . . Tiho je bilo v sobi .. Trepetajoče so zadoneli zvonovi in burja je odnašala doneče glasove, ki so zveneli tako otožno in bolno . . . Zadoneli so zvonovi in porodilo se je v srcih novo življenje . . . bučaje so se razgubljali odmevi med hišami, le burja je žvižgala okoli oglov, oddaleČ pa je I bučalo in šumelo morje, ki se je vanj upiral veter. Iz ceste so zadoneli glasovi in glasna pesem mi je udarjala na uho: »Dolci amore Stella del mio cuore .. ,u Surova in prijazna je prihajala pesem do mojih ušes, potem pa se zopet | izgubljala . . . Praznile so se ulice, vsi so hiteli proti domu, hiteli z brzimi koraki, kakor da bi ne smeli zamuditi ničesar. Božični večer je plaval nad zemljo in tako bolno in tožno so brneli zvonovi po mestu, le zdajinzdaj je postalo hipno vse tiho; tedaj pa je zapiskala okoli oglov ostra burja, šipe na oknih so zazvenele in zdelo se mi je, da me je pretresel rezek mraz, ki mi je segal do kosti .. . Branil sem se spominov, a vračali so mi se tako lepi in sanjavi, da sem zopet zasanjal one lepe mladostne sanje, da se mi je zdelo, da sem dete, ki stoji pod božičnim drevesom, ki steza roke in mu polnijo očesa solze veselja .... Zdramil sem se iz praznih sanj in zaželel ven iz sobe tja v temno noč... Hodil sem dolgo po mestu, vse je bilo prazno in zapuščeno, blodil sem po mestnih ulicah kakor tujec, ki išče počitka, prenočišča in mira, ki so mu pa zaprta slednja vrata ... Nehote mi je zavil korak tja ob morsko obal; naslonil sem se na steber in pogledal proti prvemu nadstropju, ki je bilo sijajno razsvetljeno ... In sko/.i zaprto okno so doneli akordi raz klavir in iz Čistega grla se je izvila nežna pesem, polna hrepenenja, polna sreče: „Ero in kampagna Col primo amore; Oh, che bel' flore, Oh, che bel' fiore Poslušal sem tiho pesem in gledal nepremično gor .... naenkrat pa je prenehalo igranje v hrupnem disakordn... mimo okna je Šla ženska postava in temna senca je hušknila preko ceste. Postalo je vse tiho . .. Zdelo se mi je, da vidim pred božičnim drevescem njo v sredi njenih sestric... Videl sem jo, kako je stala pred drevescem vesela, polna sreče, kako se je sukala med sestricami . .. Uživala jc slast in poezijo božičnega večera in kdove, ako se je spomnila Človeka, ki je vselej obstal, ko jo je srečal na ulici, ki je uprl vanjo svoje udrte oči ..., ki je stal pod njenim oknom sam in zapuščen, brez sreče, poezije in Življenja . .. gotovo se ga ni spominjala, saj je bila sama presrečna in vesela, — spodaj pa je pihala in zavijala burja okoli oglov. Pomlad je bila v njenih očeh, ko sem jo srečaval . . v njenih očesih sem videl razbrstelo cvetje, videl pomladansko solnce, Šla je mimo hitro in izginila. Slišal sem včasi, ko je šla s svojimi malimi sestricami po ulici, njen zvonki smeh, njen Čisti glas .. . V belo boo je imela zavit svoj vratek, ki se je na njem sklanjala ponosna glavica ... in gledal sem za njo in sanjal . . . O, brezplodnih, praznih in polblaz-nih sanj, ki se porajajo v dnši pol mrtvega Človeka------— Odšel sem od okna in zopet bežal po mesta, ki je bilo prazno in kakor izumrlo . . . svetna oblast temu nameščen u župnika Beroeta in sploh celi zamenjavi ni ugovarjala (§6. post. z dno 7. maj-nika 1874 d. z. št. 50, in vsled tega je župnik Bsroe od tistega dne in časa mirno in nemoteno izvrševal dolžnosti in užival pravice, ki so mu kot župniku, pravomoćno instaliranemu na Župniji S?r~, zajamčene v cerkvenih ali kanoničcih in posvetnih postavah. Dokler časa je Berce služboval v Bošianju, je imel mir pred škofom Bonaventuro. To spričuje dekret, ki mu ga je poslal škof dne 31. avgusta 1901, potem ku je ob priliki vizitaoije prej ta večer sam spovedoval v Bo-Stanju in se menda zadoBtno informiral c razmerah v bcštanjski fari. Tudi je že tacaš zahteval od Berceta, da bi privolitvah delal po njegovem navodilu, ker »kako*poha)sanje« ko bi župnik postopal proti slovesno izraženi volji svojega škofa«. In prav v istem zmislu, kakor je služboval Berce v Božtanju na vsaj v različnih dekretih izraženo zado-vo-jnoet svojega Škofa, je pričel svoje delovanje v sorski župniji. Glavno načelo ta pastirsko službo mu je bila skrb za blagor vseh župljanov brez vsake izjeme. Za dosego tega prelepegn cilja pa je domaČa in tista znana duhovska politika, kakor Be žalibog pri nas uganja skoro po vseh župniščlh, najnepripravnejše in najzadnje sredstvo. Zat-gsdelj se je Berce, kakor vselej tudi na novem službenem mestu v Sori skrbno izogibal vsakega »politiziranja«. Tega svojega trdnega sklepa se je tem trdneje držal, kakor hitro je izprevidel, kako razbeljena so tla v Sori in v Medvodah! Saj je znano, kaj vse uganja klerikalna drhal v teh krajih, kjer županuje ostudna prikazen Svolj-Sakova! Da bi mu tedaj niti liberalci, niti klerikalci ne mogli kot duš nemu pastirju ničesar očitati, da bi os a svojim zgledom krotil velikanska politična nasprotstva, je živel mirno svojemu lepemu poklicu in navajal ljudstvo k medsebojni krščanski ljubezni, ki je že da?no izbež&la pred klerikalnim rogovilj?njem. In res! Njegovo delo in trud nista ostala brez planila. Naklonil si je vdanost in ljubezen ogromna večine svojih župljsnov, ki ga visoko spoštujejo in mu pri vsaki priliki izražajo svoje priznanje in svojo hvaležnost. Saj so mu svojevoljno kar trumcma nosili hvaježnostne izjave in zaupnice v župnišče, ko so čuli, da se je zadelo preganjati! Saj ao pri vsaki priliki pošiljali svoje deputacije k škofu, ki naj bi opisale in naznanjale velike zasluge Bercetove, vsestransko zaupanje in spoštovanje cele Župnije! Toda škof — ni hotel nič videti in nič slišati o vsem tem. Kajti takoj ▼ prvih mesecih t. 1. se je začela zoper ubogega Berceta strahovita gonja, kateri se je na čelo pcstavil sam — katoliški škof Bmaventura. Obdal je namreč župn ka Berceta z vsakojakimi vohuni in ovadittlji, ka- terih ima v Medvodah vse polno na izbiro. Saj je tudi znani Brente prav blizu Sore itd. Ko ae tedaj Baroe nikakor ni dal vpreČi v jarem klerikalnega hujskanja in beganja, je bilo — po njem. Začelo se ga je na vse strani in na vse mogoče načine de nunoirati in obrekovavati. Ia škofu je seveda vsaka ovadba, in naj je bila Še tako žaljiva, dobro došla. Začel je bombardirati preganjanega Broeta s svojimi klasičnimi pismi, zmerjal ga, paoval iu mu šiloma hotel natveziti celo butaro pregreh in zločinov, katerih Berce nikdar in nikoli ni zagrešil. In ker ae Berce škofovim pritiskom le oi hotel vdati ter se ni pustil degradirati za navadnega Škofovskega hujskača, kar so dandanes zvečine vsi župniki in kaplanotje po deželi, je prebrisani škof videč, da ničesar ne doseže, oelo stvar grdo zasukal ter začel Berceta obdelavati kot pohujšljivcH, ki »ljudi bega in dela zoper delovanje one stranke, ki se ravna po naukih sv. Očeta Leona XIII. in po Bklopih katoliškega ahcda.c Ipsissima verba! Ia kakor so iz škofije letele strele na obupanega Berceta, tako je letelo na cesti nanj kamenje od najetih p^balinov. Saj je še v živem spominu, da ga je dne 14 avgusta t. 1. napadel neki Ivan Križaj s kamenjem! Zapadel je ostri sodni kazni in z njim oni, ki so na brž na višja povelja zalezovali župnika s svojim jezikom in grdim obrekovanjem. Berco si je izbral adino pravilno pot in pomoč ter je vsakega obrekovalca postavil pred sodnik s, da dokaže svoje besede! In glej! Vsi so obvi-seii, med njimi mnogoštevilnimi tudi župan Fran Svotjšak sa n, ki napieta prav sedaj tritedenski ričet v Skofj lok ! V takih mučnih razmerah je tedaj služboval bolsbni župnik Berce. Srce ae mu je krčilo, ko je videl, da se ga hoče in hGČe uničiti. Ia skoro obupavati je z*del, ko ga je kavalirski dr. Šusteršič raz Šmarno goro ns znanem klerikalnem ponesrečenem shodu obešal na klerikalne »gavge« Toda zavest, da trpi po nedolž-nem, da mora prav o a io resaica končno dospeti do smage, bila rnu je v največjo tolažbo in — vztrajal je! Škofu se tedaj ni posreč lo, s pouličnimi mahinacijami, b preganjanjem najnižje vrste spraviti župnika Berceta s pota. Trebalo je najti drugo sredstvo. Vsled tega se nekoč pripelje škof s hinavskim obrazom v Soro naravnost k Bercetu in ga začne nagovarjati, naj prostovoljno prosi za upokojenje, češ, on si poišče primernega dovoljenja iz Rima. Res se je Berce odločil, da mu izpolni to željo. A zgodilo se je, da se mu jo v kratkem času vrnila prošnja za upokojenje, ker v Rimu kaj takega niso pripustili, in škof Bonaventura je pristavil temu odloku krasen epilog, češ, »da je župnija Sora največja rana za njegovo škofovsko srce«. To rano si je bilo tedaj treba a tout prix zaceliti! In v ta namen je posegel naš Bonaventura po skrajnem orodju, ki mu kot kanonistu ne dela prav nikako časti, ia človeškega in krščanskega stališča pa pomeni naravnost sramotno dejanje. Dne 31. oktobra t. 1. je namreč poslal Bircetu dekret, s katerim ga kratko in malo odstavlja kot župnika v Sjri ter naznanja, da bode razpisal to pastirsko službo, dotlej pa da ostane Berce kot admintatrator na iaprasnjeni župniji Sori. V utemeljitev tega dekret« pa navaja dobesedno to-le: »Nuper rescivi parochi&m Sora re vera esse liberae coilationis episoo-paiis, ast cum restr otione ad saoer-dotes oriundos ex urbe Ljubljana vel Kranj et quidem its, ut collatio aeous nulla est. Qaa propter neoes-sario declarare debeo, te non esse proprium paroehum, sed tantummodo administratorom eto.« Ta dekret je pač — strela z jasnega neba. Eio Tellschuss, gosp. doktor JeghČ! Lahko bi ga označili tudi za cerkveno - revolucionarnega Kajti niti v kanoničnib, Še manj pa v posvetnih naših državnih postav- h ne najdeš niti najmanjšega argumenta za to škofovo nasilstvo. Že prej smo namreč omenili, da je bila zameajava med Hierschejem in li r cetom z dekretom z dne 24 novembra 1903 št. 5141 ex Cuna Bpisco pale Labaci dovoljena in dopuščena in da je bil na podlagi te »permu-tatio« Berce z dekretom z dne 30 novembra 1903 št. 5220 na Župnijo Ssro instaliran. Zoper to instalacijo ni nihče ugovarjal in vsled tega je pridobil ius io re glede benefioija Sora. Ker pri nas župniki ntso ad uutum ep scopi amc?ibiiee, marveč se jim !e iz postavno natanko in taksativno naštetih vzrokov (recimo n. pr. na podlagi kazenska sodbe) more odvzeti cffie;um in benefioium, kamor so bili pravakropno instalirani, ne moremo zapopasti, gospod doktor Jeglič, kako da utegnete sedaj ex post, Čez 11 mesecev gosp. župnika Baroeta poditi iz župnije Sore. Tisti pogoj, da mora biti kandidat za žup nijo Sorc rojen v L ubij sni ali Kranju, ste vendar — tega nam ne boste utajili — poznali dobro dne 24. in 30. novembra t. 1. In ker Bte ravno vi takorekoč protežirali omenjeno zamenjavo župnij, ste bili gotovo prepričani, da ta neznatni pogoj ne more nasprotovati Bercetovi instalaciji na Soro. Da bi se tako povrSno informirali pri oddajanju cerkvenih služb, si ne moremo mislit*, ker bi to pomenilo prevelik cerkven ali ka-noničen škandal. Kar pa sto storili in ukrenili, velja med poštenimi ljudmi za storjeno. In kar je pravo-krepno ukrenjeno bodisi od posvetne bodisi od oerkvene oblasti, se ne da preklicevati: revooatio nulla. Jasni so tedaj VaŠi strankarski nagibi in huda mora biti Vaša politična atrast, da Vam je zamorila — kakor se vidi — pravni in pravični čut. Prehodil sem vse zakotne ulice in slednjič odšel zopet proti doma. Pasto in prazno je bilo v sobi ... ni prihajala vanjo poezija današnjega večera, luč je vztrepetavala pred mano in temne sence so se vlačile po praznih stenah. Niso se mi vračali spomini.. . prazno mi je bilo pri srca . . . Zvonovi so še vedno doneli, tako otožno in bolno in veter je odnašal vse te glasove kvišku, da so se izgubljali v neznanih višinah. — Ljudje so praznovali svoj Božič pred božičnim drevescem, jaz pa s prazno dušo v svoji pusti sobi . .. Božične pesmi so donele ... a niso se dvigale do mene, ki sem bil daleč od vsega sveta . . . sam, osamljen, zapuščen, le včasi so prinesli vetrovi do mojih ušes sirove in pijane glasove, ki bo se združevali v hripavo pesem; Dolci amore, Stalla del mio cuore I" Tako tožno in Žalostno so doneli božični zvonovi, vztrepetavali so brneči glasovi in se izgubljali . .. V predmestni krčmi je sedel v mali sobici Vinko Vabič. Na steni je enakomerno tiktakala ura, včasi so zašklepetale šipenaoknn; raz strop je visela velika svetiljka, bila je malo privita, da je bilo po sobi po-lumraČno. Malomarno na mizo naslonjen, Bedel je Vabič in v roki mehanično vrtil kozarec in zrl predse s poluodprtimi očmi. Božični večer je plaval nad zemljo, ki je ležala nadaleko pokrita b snegom, prišel je trenotek, ko vsak hiti po zasneženi poljani proti domu, da se ga oklenejo roke, da ga privijo k ljubečemu srcu. Sam je sedel in zapuščen na božični večer Vabič v gostilni in brezizrazno gledal predse v polumrak, ki je bil v sobi, le zdajinzdaj je vzplam-tela svetloba in zablestelo se je po sobi, sence na zida so v/trepetale, potem pa je bilo vse mirno kakor popreje. Tiho je bilo naokoli, nikogar ni bilo v sobi, zamišljen je bil samotni gost, le kadar je stopila v sobo nata-rica, je dvignil malo glavo in ji potisnil svoj kozarec, potem pa zopet gledal predse. Vabič je bil eden izmed onih ljudi, ki jih včasi srečate na ulici, ko gredo Vendar čati teokratije bo davno že minili. In Vaše drevesca, g. Bonaventura, ne bodo zrasla — do neba. Za to je preskrbljeno. In tudi revež Berce še ni zagrabil za beraško palico, marveč se je prav lepo pritožil zoper ta Vaš abusus pri posvetni oblasti, posluži vsi se določbe § 28. postave z dne 7. majnika 1874 d. z. št. 50. Pritožil pa se je tudi v Rimu in upa, da Vaš dekret vsaj za sedaj — ne obvelja. Pa naj se cela stvar izteče, kakor hoče, za nas, ki smo jo opisali sine ira et studio ostane ta afera jasen dokaz, da je ravno škof Bonaventura tisti element v naši slovenski domovini, ki naganja svojo duhovščino v politični boj zoper nas, da mu gre ultrainontanska njegova politika Čez vse in da zahteva od vsakega »dušnega pastirjau slepo pokorščino za svoje mahinacije. Iz tega žalostnega slučaja pa tudi vidimo, v kakih razmerah žive naši župniki in kaplani in kaj se zgodi tistemu izmed njih, ki se neče vdati škofovi strasti, marveč živeti po svojem lastnem prepričanju in služiti Bogu po Kristusovih lepih naukih. Gorje mu! Ali vsaka sila — do vremena. In tudi za Vas, Reverendissimc Bonaventura, še upamo, da se Vam hudobnost, ki ste jo dokazali v Bercetovem slučaja, izseli iz „Škofovskega" srca. Za tegadelj smo postavili na čelo svojih vrstic lepi nauk, ki ste ga svoj Čas dajali župniku Berceta, na katerega pa ste Vi sami, — ut docet figura — že davno, davno — pozabili. 0 razpustitvi celjskega okrajnega zastopa. Kakor so nemški listi Že pr bližno pred enim mesecem vedeli povedati, točno tako se je tudi zgodilo: Vlada je celjski okrajni z a s t o p razpustila. Pri včerajšnji skupščini okrajnega zastopa, kateri je predsedoval načelni kov namestnik dr. Dečko, je okrajni glavar baron Apfaltrern preČital odlok štajerskega namestništva z dne 20. t. m., s katerim se razpušča okraJDi zastop celjski in se imenuje okrajni nadkomisar p i. Lehmann za vladnega komisarja, ki bo vodil posle razpuščene korporacije do novih volitev. Razpustitev okrajnega zastopa ni došla za nikogar nepričakovano, saj so jo, kakor smo Že gori naglasali, signalizirali nemški listi; zanimivo pa je, zakaj se je vlada odloČila k temu koraka in kateri razlogi se bili mero* daj ni zanjo. Vsakdo bi si pač mislil, da je vlada razpustila okrajni zastop, ker so se pri volitvah godile kake nerednosti ali protizakonitosti, to tem bolj, ker je znano, da je nemškutarska stranka vložila proti zadnjim volitvam ugovor na namestniŠtvo. Tema pa ni tako ! Vlada ni razpustila okrajnega zastopa radi protizakonitosti izvrši v Š i h se volitev, kakor bi se mi- slilo, marveč samo zbog tega, da ugodi zahtevi nemškutarske stranke, ki je napela vss sile, da prepreči poslovanje novoizvoljenega okrajnega zastopa, ki bi po izida volitev v kmetski in veleposestniški ska-pini ostal v slovenskih rokah, dasi so bili Nemci to pot že docela prepričani, da ga gotovo osvoje. NamestniŠtvo pravi v svojem odloka, da je okrajni zastop razpastilo oziraje se na to, ker je njegova poslovna doba že pretekla meseca svečana leta 1903. in ker vzpriče zadnjih volitev ni misliti, da bi se v dogledne m Času konstituiral okrajni z a s t o p. V razlogih za razpustitev se torej niti z besedico ne omenja, da bi se bile zadnje volitve izvršile protizakonito, dasi so Nemci svoječasno na vse grlo kričali, da je okrajni zastop protipo-stavno izvoljen, in so tudi pri namestoišt vu vložili ugovor proti zakonitosti okrajnik volitev. Daje bil ta ugovor docela neateme ljen in brez vsake dejanske podlage, nam pač ni treba Še posebej poudarjati. To je molče priznala tadi vlada sama, ki v odloku o razpastitvi niti ne črhne, da bi bil okrajni zastop izvoljen nepoatavno, dasi je to-zatrjevala nemška stranka in zbog tega zahtevala, da se razpišejo nove volitve. Takisto pa so tudi Nemci prav dobro vedeli, da je njihov sgovor popolnoma neutemeljes in da vlada na tako pritožbo, ki je brez podlage in brez dokazov, nikdar ne more in ne sme raz pustiti okrajnega zastopa. Nemci so bili že zadnjič prepri Čani, da zmagajo pri volitvah. Propadli so aamo za en glas in to po njih mnenja zgolj po naključja. To jih jc ukrepilo v uverjenju, da zmagajo docela zanesljivo, ako dosežejo, da se anulirajo Že izvršene volitve in sa razpišejo nove. Zato so zbrali vse moči, da to dosežejo. Dasi so vložili protest proti zakonitosti volitev, vendar se to storili iz formalnih ozirov, ker io paš sami najbolj vedeli, da razlogi, navedeni v ugovoru proti poatavnosti volitev, ne morejo držati. Ker so pa vkljub tema vendarle na vsak način hoteli doseči, da se okrajni zastop razpusti, so posegli po nenavadnem, a, kakor se je izkazalo, uspešnem sredstvu. Kakor je znano, volijo v okrajni zastop mesta in trgi svoje p »sebne za stopnike. V celjskem okraju ita v tej skupini v nemških rokah edine aiesto Celje in trg Vojnik. Volitve v okrajni zastop so bile že v vseh skupinah končane, treba bi bilo Še, da izvolijo mesta in trgi svoje zastopnike. Slovenski trgi so to storili, občinska zastopa v Celja in Vojniku pa sta stopila v ekstrakcijo in nista hotela poslati svojih zastopnikov v o krajni zastop. Posledica tega Dalie> v pff*flooi. počasi naprej nestalnega koraka in nemirnega, npalih lic, udrtih oči, ki se le včasi naenkrat zaiskre, kakor ugasujoČa luč v zadnjem vzplamtljaju; vidite jih kako hodijo po ulicah razmršenih las, kako topo zro predse njih pogledi, ki se izgubljajo v daljini; potem postoje malo in nato gredo spet naprej istih počasnih negotovih korakov. Poglejte na ulici takim ljudem v oči in videli boste v njih jesen, zdelo se vam bo, da gledate v jesensko ravan, ko je odpadlo listje od dreves in padlo v mlake, ki leže pod njimi, da gnijo v njih, zdelo se Vam bo, da vidite drobno roso, ki pada na jesensko ravan, ki zmrzuje v slano in vse se Vam bo zdelo odeto v gosto meglo, ki ne prisije nikdar skozi njo ono lepo veliko solnce. Postali boste in gledali za njimi in mogoče, da bo kdo vzdihnil in mislil: Glejte Človeka, ki je hodil po Bolnčni poljani, ki mu je nudila veselja in sreče, a zapustil jo je in šel v kra jino brez cest, cvetja in luči! Dolgo in težko pot polno klancev in pocestnega kamenja so prehodili taki ljudje in sedaj so utrujeni in izmučeni, polmrtvi hodijo okoli nestalnega koraka, razmršenih las, udrtih lic, upalih oči, izsesanega telesa: prišli so iz solnčnih poljan, cvetočih in dehteČih ravnin med skalovje in prepade. Počasi gredo naprej, da se izgube v temi, da se strmoglavijo v neizmerna brezdna; oni so raz vej odpadli listi, ki so bili šiloma odtrgani in jib je zanesel veter v blato, in ljudje gredo mimo, radi bi stopili na list, da bi ga popolnoma zakopali, da bi ga ne videli več; ali zdi se jim Škoda lepo osnaženih čevljev, ki bi si jih onenažili, da sto pijo v blato, pogledajo odpale liste in gredo naprej veselo, list pa leži v blatu, dokler ne segnije in se ne spremeni v prah, ki ga bo veter razgnal na vse strani; ljudje se boje takih ljudi; ko ga srečajo, beže od njega in njegove poti ... a oni imajo svojo pot, ki gredo po nji počasi, nestalnih korakov, konec vidijo v neizmernih daljinah, ki sanjajo o njih, a dolga in težka ie pot do konca. Malomarno je sedel Vabič in se igral s kozarcem. Spomini so se mu vračali, spomini iz nekdanjih dni, ko je živel v dalj- nem k £ ju med svojimi dragimi, hre peneč po idealih in sreči. In danes na sveti večer obadih so se mu lepi spomini iz mladostnih dni, ki so mu bili težki in mučni, ker je videl v njih kratko srečo svojega Živ ljeuja, srečo, ki ae mu je naenkrat ta-smehljala, ki ga je peljala po svetli poljani, ki je nad njo sijalo zlato solnce, ki je cvetela in dehtela kakor da bi bila en sam prekrasen cvet; solnce pa je blestelo nad to poljano, ono solnce, ki je poklicalo is zemlje vso to lepoto ... in Vabič se je kla njal in odkril žarečemu soluco, po zdravljal je beli dan nad poljano, pozdravljal cvetoče in dehteče cvetove ; hodil je po ti poljani, igral se s eve tovi in v svojo dušo lovil plamteČe Žarke in veselo Živel, pozdravljal je prirodo in se ji klanjal , sa cvetoči iu solučni poljani ji jc postavil velik oltar, kjer je molil vsak dan, ko bo se izza gora dvignili prvi žarki veČuega solnca, ko je zablestela poljana v večni laci, tolikanj lepi in Čudoviti, molil je k solnca, večnemu solncu, izvoru luči, svetlobe ia življenja; molil je, ko js zablestela v njegovem svitu po pisanih svetovih rosa; je bila, de se okrajni zastop ni mogel konstituirati. Človek i normalnimi možgani bi v tem slučaju seveda mislil, da bo vlada energično ukrenila vse potrebno, ■— menimo namreč, da ima dovolj zakonitih določb za to na razpolago — da se renitentni celjski in vojnički občinski očetje ukrote o pravem Času. Vlada pa tega, kar bi bilo takorekoč na dlani, kar bi bilo edino umestno in ker je bil ugovor proti veljavnosti volitev neutemeljen, kakor je namestili itvo samo priznalo, tudi edino pošteno, ni storiia, marveč se je ponižno uklonila terorizmu nemŠkutarske stranke. Naj bi bila vlada razpustila okraju1 zastop iz kakoršnjegakoli, čc tudi morda samo navideznega razloga, mi bi niti besedice ne črhnili proti temu, a da ga je razpustila zgolj na željo celjskih nemŠkutarjev, kar je že iz gori povedanega jasno, to je nečuveno in proti temu protestiramo z vso edloč-nostjo. Kdo pa je preprečil konstituiranje okrajnega zastopa? Mari slovenska veČina? Ali niso celjski in vojniški občinski očetje s svojo renitenco onemogočili rednega poslovanja okrajnega zastopa? Pravično in dosledno bi torej bilo, da bi vlada pokazala svojo moč tem upornikom in bi razpustila obč. za-stope v Celju in Vojniku. Tega ni storila, temveč je raje ohladila svojo jezico na slovenski veČini, dasi ni ta ničesar zakrivila, samo da ustreže nemŠkutarjem. Jasno je potemtakem kot beli dan, da je razpustitev celjskega okrajnega zastopa krivična in daje ost dotične odredbena ravnost naperjena proti Slovencem. Zato je tudi pričakovati, da bodo poklicani krogi takoj vložili proti oči-viduo krivični odredbi Štajerskega na-mestništva pritožbo na pristojno oblast. Tega se na noben način ne sme opustiti, ker je odločba v ti zadevi načelne važnosti. Pomisliti je samo treba, da bi bilo Nemcem skoro v vseh spodnjeŠtajerskih ekr. zastopib, kjer bi dobili slučajno Slo venci veČino, mogoče zavirati poslovanje okr. zastopa, ako bi obveljala praksa, ki je zadržana v gori navedeni namest-niški odredbi. Upoštevati je namreč treba, da je veČina mest in trgov na JužnemŠtajerskem v nemških rokah \ Slovenci imajo svojo zaslombo v kmetskih občinah in v veleposestvu, ki volita pred mestno tržko skupino. Čim volita prvoimenovani dve skupini in ako te volitve izpadejo za Slovence ugodno, lahko v nemških rokah se nahajajoči trgi in mesta na isti način kakor Celje in Vojnik preprečijo vsako konstituiranje okrajnega zastopa. Ako bi obveljala ponamestniš-kem odloku sankcionirana praksa na Spod. Štajerskem, potem naj Slovenciza vselej pokopljejo misli, da bi g o -spodarilinesamov celjskem, marveč tudi v brežiškem, ptujskem, laškem, konjiškem, da je bila kakor bi bila vsa poljana posuta s sijajoimi biseri. Hodil je Vabič po poljani brezskrbno in veselo, sijalo je solnce, blestela je poljana in odpirali so se cvetovi in dehteli, on pa je gledal vso to lepoto, vdihaval s polnimi prsmi omami) i vi duh, ki je duh tel naokoli, trgal pisane cvetove in grede po po ljani savriskal, da je odmevalo od gora, da so cvetice dvigale čaše, da se je stresal zrak nad poljano ki je hodil po nji dolgo časa, dokler ni prišel do konca, kjer ni sijalo več solnce, kjer je bilo temno in pusto. Prenehala je cvetoča poljana, izginile so bele s peskom posute ceste, kopičile so se skale puste in temne, ki so štrlele v temo kakor ponočni strahovi, pot pa se je izgubljala med skalovjem v globoka brezdna . . . onostran meje niso več dehteli cvetovi, bilo je pusto in prazno ... on pa je obstal na mestu, gledal na pusto krajino in ni vedel, kaj naj bi storil, stal je pred puščavo, kamor ni nikdar prisijalo zlato ■olnce, kjer ne cveto na svetli poljani svetovi, kjer ne dehte opojni vonji, kjer le vodijo med cvetovi bele ceste, kjer is šepetajo nad uglajenim kamenjem bistri viri in ne namakajo cvetoče po- slov. g r a i k e m slov. bistriškem i. t. d. okrajnem »as topu. To bi bilo pa za Slovence tem pogubnejše, ker bi sami ne imeli istega orožja 1 Nadejati se je ne samo, da store poklicani faktorji svojo sveto dolžnost, marveč da se tudi takoj prične z volilno agitacijo, zakaj sovražnik že dela z vsem svojim aparatom in prav lahko je mogoče, da doseže pri morebitnih novih volitvah — zmago, ako bodo Slovenci, kakor je navadno, do zadnjega časa spali za pečjo! _ Vojna aa Daljnem Vztokn. K) je izbruhnila vojna na Daljnem Vitoku in je Rusija doživela prve neuspehe na bojišču, je kar sa Šumelo goidovje Kosom sovražnega časopisja od same radosti in od tistega časa so započeli ti listi pravo pravoato vojno — na papirju proti Rusiji, da se lahko s polnim pravom trdi, da bi Japonska že morala zdavna zmagati, ako b ji mogli k»j pomagati njeni zavezniki ob uredniških mizah židovskih in drugih tem enakovrednih listov. Z blatom in gnojnico so obmetavali Rusijo, njeno armado in njene vojskovodje, laž so kupičili na laž, klevetali in obrt kovali so, kolikor se je dalo, vsako sredstvo je Diio dobro, samo da bi mogli dovolj očrniti, oblatiti in ponižati to veliko slovan-ako državo. Vsak pošten človek, ki si je ohrsnil le količkaj zdravih m >žgan in samostojnega mišljenja, se je z gnevom in zaničevanjem obračal od tega ostudnega početja. A dasi so od teh časopisov kol-porttrane vesti o dogodkih na bo jišča nosile na sebi za vsakega treznomislećega človeka vidljiv pečat neresnice in tedenoioznosti, vendar so se našli in se še najdejo med nami ljudje, ki še vedno slt-po verjamejo slavofobskim listom o la »Zeit« itd. ter prisegajo na njihova iažnjiva poročila kakor na evangelij. N»š list je takoj sprva svaril obČ nstvo, da naj ne verjame brepc-gojno vsem poročilom, ki prihajajo z bojišča in da naj bode zlasti oprezno pri vesteh, neugodnih aa Rusf, z a-ati pa se je trudil, da poda Čitate Ijem pri množici nasprotujočih si poročil jasno, verodostojno in dejan skemu položaju odgovarjajočo aliko o drgodkih na bojišča. In najsi so prihajale s Daljnega Vztoka Še taki črne, nesrečo javljajoče vesti, nam ni upalo Brce in vedno in vedno amo bodreč naglasali, da položaj na bo jifiču ni tako neugoden sa Ruajo, kakor se slika. Zato so je nas českokrat i mer. o valo fanatične optimist«! A vendar je čas dokazal, da je bilo naše maenje pravo. P<>rt A tur Še vedno stoji in K ukopat si nova ar mada nele da Še ni s rta, marveč Ijaue, ki se ne kopljejo v njej solnčui žarki; in Vabič je obstal in gledal pred se . . . pred njim puščava, a za njim poljana, ki se nad njo blešči solnce, kjer je sam užil toliko dobrega in veselega, vedel je, kako veselo in srečno je bilo življenje, kjer bo mu solnčni žarki razsvetljevali pot, ki se je vila pred njim bela in ravna brez klanca in strmin, kako so dehteli cvetovi na obeh straneh ceste in je ob poti Šumel bister potok; vse mu je bilo znano, vse priljubljeno ... a sedaj je naenkrat stal pred neznanimi kraji, ki je plavala nad njimi tema in noč in kvišku so štrlele skale, in pot, prej belo posuta, se je izgubljala v prepade in brezdna . . . stal je pred neizmerno pokrajino in premišljeval, kaj naj bi storil ... ali naj bi stopil tja v neznansko krajino med skale, da se izgubi med njimi, da pade v prepad . .. ali naj bi šel iz solnčne luči in svetlobe, iz objema žareči b in trepetajočih žarkov tja v temo, da tava v nji brez luči . . . vedno . . stal je na meji, a se ni mogel ločiti od aolčne svetle pokrajine, kjer mu je bilo tako ugodno, a vendar bi tako rad stopil v neznane kraje, da bi videl kaj novega, kaj ue vsak hip grozi, da zmane v enem navalu vso japonsko, v Mandžuriji se nahajajočo vojsko. Najboljši dokaz za |*a kako prav smo imeli, da nismo verjeli rasnim še tako uglednim listom, je, da je sedsj še akoro vsakdo, ki količkaj misli samostojno, prepričan, da so pore čila vseh dotičnih Rusiji sovražnih listov prosto zlagana. Znani češki pesnik Maehar, ki pripada stranki takosvanih realistov in ki je sprva tudi verjel vse, kar u poročali listi a bojišča, je napisal v ti sadevi celo vrsto člankov v praškem »času«, v aaterih priinava svojo krivdo in naglasa, da se je končno le oglasil v njem »glas krvi« in bo se mu odprle oči. M*d drugim piše Macbar: Vsakemu S ovaou se mora gnu-eiti, ako Čita te novine, studiti ae mu mora, ako bere pripombe ur d niskih strategov, ki sede na Dunaju, v Londonu in Tokitu. Tekom neko liko mesecev strašna vojne kupičili ao dunajaki listi laž na laž, nesramnost na nearamost, turovođt na surovost — seveda aamo gled« Rusije. Nesrečni Makarov in Ssnd ov sta bila očrtana kot pijanca, Ztsulič je bil idiot, Kuropbtkin puhloglave*, Čbakeijberg b>atiraneo, Steseli vrato lomeo, Port Ariur je pal že več nego stokrat, po vs-kem boju in bitki bo bili Rusi p polnoma poraženi, Ku roki je več nego desetkrat obkolil Kuropatkina, da se ni mogel niti ganiti. »Sedan Ma>ka armade« je bil okoli dvajsetkrat napovedan, Rusija vobče atrta, mrtvecev je bilo našte t h več nego atotssoc, sploh poraz na celi črti — vso to je stalo črno na belem v uglednih dunajskih listih. Ia vse to ae je stepo verj io ka kor evangelij! Žalostno, a resnično! Tvida sedaj so se Že Vondor vsakomur morale odpreti oči. — V tem t >nu piše — bivši sovražn k Rus je M>cht>r! Njegovim besedam nimamo mčrsar pridom »iti! Potrjena vest o zopetni osvojitvi Visoke gore. Iz Londona se our.o«: O aBoro poročil, ki so došla u Tokija, se potrjuje v celem obsegu vest, da se je Rusom posrećilo zopet osvojiti Vieoko goro ali, k * k o r ] o J # p u a o i imenujejo, 203metrski grič in Japonce pregnati z vseh preje tarzo* tih pozicij. Portronnosti o tem vetevainem dogodau £e ni. S di s , da so Rusi ponoći japonsko posacko nenadoma napadli in jo, fc< r ni oila pripravljena na naval, pregnati % grića. Puroča ae, da ao ru*fce izgube neznatne, dočim so japonske zelo velike. Japonci v Golobjem zalivu. I« Londona se ia»l|»: J pooci bo 21. t. m sverer zasedli dva griča pn Hazanjantenu « G »lobjem zalivu. Srn« ter te operacije je zagoneten, ker se nahajajo te pozicije zapadno o j h čakale transportne ladje, ki so jih preskrbele s premogom, Cuje se. da pluj* tor-prdovkam nasproti admiral Skridlov a svojim brodovjem. Odbit napad Japonskih torpedovk. Reuterjev urad poroča is Čifu%: Po odredbi generala Stesl;a se je m»*d portarturško posadko m prebivalstvo razdelilo živil za tri mesece. M»d boiem za V soko goro ao se vhodu v pristanišča približate japonske torpedovke. General Steselj j* ukazal pcd«dmira>u V renu, d* naj napade japonske ladje. Po ljutem boju so se Japonoi morali uma-sn»t' Oilopmca »3-bastopol« se je us'drala na zunanji rejd ; ponoči se je vrnila zopet v luko. »S-bastopol« je potopila v boiu neko japonsko torpedovko, dočim je bila sama neznatno poškodovana. Podadmiral V ren je bil labko ranjen. Uspeh napadov na oklopnico „Sebastopol". Admiral To.o poroča: Po izpo vedbi nekega ru k ga ujetnika so japonski ttrptdi osemkrat zadeli torpedno mrežo cklopntce »Se.asto pola. Najmanj tden torpedo je zadel Udjo na zadnjem koncu in napravil v njo luknjo, ki je baje osem črev-Ijev dcl^a. S cer se Ru*i neprestano trudno, 1- dj i popraviti, vendar pa |e po T g vt-m mnenju izključeno, da b b'ia *S-b»tt opol« še sposobna za boj. T '*o |e baje videl, da je japonski t< r, d . zadel neko rusko torpedovko io d« je t« obtičala na skali. Z mandžurskega bojišča. Iz Mukdena s« p >roča: J«ponei trpe ailno vsled hudega norasa. Te kom enrg« t*-dna je umrlo in zbolelo v japr nski armadi več nego 2000 mož. General Kuropatkin poroča z dne 22 t. m : D*n»*8 niBem prejel nobt- Bam . . . zapuščen in izgubljen ... . — Danes pa je plaval nad zemljo božični večer in vračali so se mu vsi ti spomini, ko je sedel sam in zapuščen v predmestni gostilni brez tovarišev in znancev, ki bi mu drugovali danes na božični večer . . . sam zapuščen v tujini, nikjer prsi, da bi se naslonil nanje, nikjer rok, ki bi ga privile k sebi iz ljubezni. Kakor težka megla je ležal nad njim obup in ga tlačil k tlom, on pa se je sklaojal in pripogibal pod neznano težo. Zapustil je domovje in v njem svojo srečo in bežal naprej brez miru in pokoja, kot Aha*ver je blodil naokoli s težkim bremenom, ki se ga ni mogel iznebiti, ki ga je vedno tiščalo k tlom ... in spominjal se je, da je praznoval pred davnim Časom božični večer v krogu svojih domaČih — a zapustil je vse in Šel proč ... Šel je po skalni pokrajini, med raz jedinim i skalami, med zevajočimi brezdni . . . Zaželel si je zopet miru in pokoja . . . toda predolg in pretežak mu je bil pot, da bi se vrnil po njem — samemu se je zdelo, da je obsojen na smrt, Šel je naprej in Čakal, da omahne. nega poročila o kakih spopadih. 21. t m. je bilo v boja s sovražnimi pred straž* mi ubitih več Japoneev, dva pa ujeta. Danes sem videl r ba ujetnika in se prepričal, da jih njih obleka nezadoatno ščiti proti mrazu in da imajo slasti aUb-> obuvalo. V bolnici sem videl Japonca, kateremu bo morali odrezati smrzlo nogo. Danes sije solnce, mrasa pa je 15 Btopinj pod ničlo. Nemadjarske narodnosti pri novih volitvah. Zemun, 23 decgmbra. Urednik »Zastave«, Jaša Tomić, se bavi v/ svojem listu z vprašanjem, kako naj postopajo nemadjarske narodnosti pri predstojećih volitvah v ogrsko hrvaški državni zb r. L tos poleti so sklenili S bi, Slovaki in Romuni, da se drže pri vsakojakih volitvah pasivno. Radikalna srbska stranka se bavi sedaj z vprašanjem, kaj je storiti pri novih volitvah v začetku leta 1905. V ta namen se skliče velik shod, kakor brž bo državni zbor raz j. uščen. Zagreb, 23. decembra Pred-stoječe volitve v državni sbrr so velike Važnosti za nemadjarske narodnosti. Ako te hočejo resno, bodo pri volitvah pravi jeziček na volilni tehtnic . Gre se pa za razširjenje ali za uteBU'tev ustave. S cer ustava za nemadjarske narodnosti nima po* sebne vej|ave, ker ae na kratko suspenduje, kadar se gre za ne-madjarski element. Vendar pa te narodnosti ne morejo in n« amejo ostati pasivne, ker bo ravno bodoči državni zb r odločeval o predlogi, ki je ta nemadiarske narodnosti živinskega pomena. Gre se namreč za novi šolski zakon, ki bi bil prišel na vrsto še v dosedanjem državnem zboru, da ga ni vprašanje o revisiji poslovnika odstavilo z dnevnega reda. In nemadjarske narodnosti morajo le z veseljem pozdraviti raspust državnega zbora, preden je izvedel revizijo šolskega zakona, ki bi v do glednem času spioh pokopal nemadjarske narodnosti. Pasivnost, ki bo jo letos proglasile nemadjarske narodnosti iz taktičnega razloga, j» bila napaka, zakaj paeivoost leta 1905 bi bil neodpustljiv greh. Eltne, složne« čvrsto v* zine b skupnm programom, bi mcr»le nemadjarske narodnosti postaviti svoje kandidate povsod, kjer je kaj upanja na uspeh, in sicer ravno tako proti kandidatom vladne stranke kakor opozicije. Madjari bo bres razlike vsi složni, da izvedejo reviiijo šolskega zakona v Beraevi-etevem dubo. Pod geslom proti tema napadu bi morale nem»djarske narodnosti iti v boj proti Damelovema predlogu. Ako te po svobodomiselnem poslovniku M*djari kratijo pravice nemadjarskin narodnosti, po Da-nielovem poslovn ku bi nemadjarske poslance mogli sploh vreči iz parlamenta Vabič se je ozrl po sobi in za gledal na omari šopek rdečih rož. Dolgo jc zrl nepremično v tc rože in spomnil bo je trenotka, ki je bit najlepši med onimi lepimi, ko je hodil po BolnČni planjavi . . . Sijaj božičnega drevesca, ki je plamtelo v sto in sto lučih, napolnjeval je s trepetajočo svetlobo veliko sobo, lica vseh, ki so stali naokoli so žarela veselja in vzhiČenja. In prišla je ona v beli obleki, s rdečo rožo na mladih, polnih prsih — stala je pred drevescem in gledala v trepetajoče svece . . . bila je kakor angelj smehljajočih lic, blesteči h oči, Življenje, neizmerno koprnenje je sijalo iz njih, prsi so se ji dvigale v divjem razkošju in rdeča roža na njih se je dvigala in padala. Vabič jo je gledal, nepremično je zrl vanjo in v njene hrepeneče oči — tudi ona se je ozrla vanj in srečala sta se njiju pogleda — ona je povesila oči in jih ni več dvignila; ou se je pripravljal te dni ns odhod iz domovine in pot, ki ae mu je zdela prej lahka, se mu je zazdela po tem srečanju težka in polna klancev. Zazdelo ae mu je, da ga bode vedno na tej poti sre- Italja in Srbija. Rim, 23. decembra. Kralj Viktor Emanuel je sprejel srbskega poslanika M i I a u o v i o a v posebni avdijenci. Poslanik je kralju izročil veliki križ reda Karagjorgjevićev. Kralj Viktor je poslaniku podelil veliki krii italijanskega kronskega reda. Gibanje za ustavo na Ruskem. Petrograd, 23. decembra. V včerajšnjem kronskem svetu se je baje sklenilo, da izide kmalu ukaz, v/ katerem bo oar izjavil, da ao mora Rusija tudi v zanaprej vladati po edinem principu samcdrštva. Vsaka drugačna struja gotov h slojev se bo smatrala za veleizdajo. Tudi Witte je glasoval v zmislu take reakcionarne odredbe. Odstop ministra notranjih zadev, kneza M irske g a, je vsled tega neizogiben. Petrograd, ?3 decembra. V liberalni afcr*nki petrogradski vlada velika napetost vsled poraza v kronskem svetu. Proti knezu M i r s k e m u je nastopil posebno osorno pravosodni mimster M ura v je v, kaurea u pa se je tudi na splošno začudenje pridružil finančni minister, ki je veljal dcsedaj sa somišljenika M rskfga Glavno besedo je imel seveda Po-bjedonoscev, dcčim se je Witte ze1 u trpio zavzemal za kneza Mir-sktga. Pobjtdonoscev je zatrjeval, ako bi oar oddal del svoje oblasti narodu, bi imelo to usodne posledice z&vero {?). car spkh ne more oddajati svojega prav?, ker je dobil svojo oblast od Boga (?). Krakov, 23. decembra. »N*pr-zod« poroča iz Moskve, da so ondotni dijaki sklenili, ako se jim z nasiljem zabrani koncem leta nameravana manifestacija, da proglasijo smrtno obsodbo nad velikim knezom Sergi jem in policijskim mojitrom Tre p o v o ro. Petrograd, 23. decembra. Ju-stičnemu ministru Muravjevu eo je dovoi.l zaprošeni odstop. Naslednik mu bo državni svetnik Platonov. Grof Muravjev gre sa poslanika v Rim, dočim pride dosedanji poslanik v Rirou: knez Urošov, na Dunaj ia naslednika grofu Kapnistu. Revizija švicarske ustave. C u r i h, 22. decembra. Narodni svet v Bernu je sprejel revizijo ustave, da se varstvo patentov razširi tudi na kemično industrijo, katere prvotna ustava še seveda ni poznala. Zvezni svet bo doiocil Čas, kdaj o tem glasuje ljudstvo. Pokojnina za poslance. Pariz, 23 deoembra. Zbornica je sklenila zakon, da se ustanovi pen-zijeka blagajna za bivše poslance. Kepital v ta namen se nabere is državnih odbitkov 15 frankov o3 pUč pcsV-ncev. Trgovinske pogodbe v nemškem drž. zboru. Berolin, 23. decembra. V dobro poučenih krogih so mnenja, da se nove trgovinske pogodbe predložijo državnemu zboru Šele koncem januarja ali pa v začetku februarja. Odprave pogodeb v državnem zboru pa ni pričakovati pred koncem marca. Novi švedski minister zunanjih zadev. London, 23. decembra. Kralj Oskar je imenoval dosedanjega poslanika v Petrogradu, grofa G y 1 d e n stolpeja za ministra zunanjih zadev Švedske in Norveške. Novi minister je že danes prevzel svoje posle. Prevrat v Moroku. Pariz, dne 23. decembra. Najnovejši preobrat v marokanski politiki, ki je očitno naperjena proti francoskemu varuštvu, se živabno odobrava v Londonu in Madridu, iz česar se pač najbolj jasno kaže navidezno prijateljstvo med temi evropskimi državami. Splošno se govori, da je Maroko tako Čuduo nastopila le vsled angleških spletkarij. Marokauski sultan ni odpustil le francoske vojaške komisije, temuč se noče iznebiti tudi velikega vezirja in vojnega ministra, ki sta pristaša Francije. Sultan je odposlal Sidi MokrijaB posebno misijo na evropske dvore, da ugovarja proti pogodbam, ki so se baje skleoile brez sultanovega privoljenja. Bati se je, da bo imela zadeva kom plicirane posledice. Špansko časopisje toži, da se Španske in evropske koristi v Moroku niso nikoli tako slabo varovale, kakor)pod francoskim protektoratom Delcasse pa noče spozuati resnobe v položaju, ko je vendar Življenje iu imetje francoskih podanikov v Maroku v nevarnosti. P a ri z, 23. decembra. DiplomatiČne vezi med Francijo in Marokom so pretrgane. Sultana ima popolnoma v oblasti fanatično - verska stranka, da niti francoskemu zastopniku v Fesu ni mogoče priti pred sultana. Pariz, 23. decembra. Sovraštvo proti Evropejcem silno narašča. Mesto Alcazar so puotarji obkolili ter zahtevajo izročitev francoskega konzula iu nekega angleškega podanika, sicer groze, da mesto zažgo. Proti trustom v Ameriki London, 23. decembra. Komisar departementa za trgovino in industrijo Garfield, je priporočil kongresu, naj se podelitev koncesij vsem trustom, ki imajo meddržavno trgovino, napravi odvisna od zvezne vlade ua ta način, da se licenca zaradi protizakonitega postopanja sme odtegniti. Vladi bo mo goČe voditi truste v interesu dežele. Pšice Iz ribniške doline. § 307. Sodraški konsumarji se ba-hajo oziroma kaplan Traven iz Ribnice se baba, da jim gre pri konsumu prav dobro in da imajo dobiček, katerega jim je revizor Pele izkazal. Tudi v Ribnici in Dolenjivasi in še kje drugje je ta famozni revizor izkazoval dobičke, a navadno morajo kmetje naposled svetle kronce šteti za — primankljaj. § 308. Sodraški konsumarji so kravo kupili, češ, bodemo kaj priredili, a ker na spolovini pes crkne, se je tudi tej kravi slaba godila. Pričela je hirati in hirati in poginila bi bila, da se ni našel v Korlu Sterbenkn kupec za ti 5, kateri je potem kravo poredil ter prodal za fl 60. Take kupčije de- lajo, potem pa pravijo, da so na dobičku. Bejžite, bejžite! § 309. Zdaj ga pa imamo t Namreč „ olepševalno društvo*1 če ne bo spet zaspalo. Zmrznilo morda ne bo, ker ni hude zime. § 310. Volitvena borba je bila zelo majhna, klerikalci se niso udeležili, kmetje pa niso hoteli klerikalcem iz stiske pomagati. § 311. Skrajnar, katerega so naši Častivredni farovški gospodje ovadili bogokletstva in motenja vere, je bil pri novomeški soduiji oproščen. Farovški gospodje I To nikakor ni prav, da ste moža svoje stranke tako ovaj ali ter mu prouzročili toliko nepotrebnih stroškov, skrbi in potov. Mu bodete li sedaj povrnili stroške? Taki ste! Ljubezni ne poznate, ampak le sovraštvo in zopet sovraštvo. § 312. Ako bodete mirni, bodemo po novem letu prenehali s „PŠicaini", pričeli pa z „Enketo". § 313. Vsem sotrudnikom svetovno-znanih „Pšic" Želimo prav vesele praznike in srečno novo leto. Nasprotnikom pa ravno tako s željo, naj bi se poboljšali ter bolj Boga molili a manj zgage delali. Torej mir vam bodi. P. Dnevne vesti V Lfublfaai, 24. decembra — Naročnikom in čitate« tjeivva Zopet se bliža novo leto in Čas je, opozoriti vse resnične slovenske rodoljube na dolžnost, ki jo imajo napram narodu in napram sebi samim. Slovenci smo majhen narod in treba je heroičnega boja, da se ubranimo onih, ki bi nas radi zasužnjili. Ta boj gre za najpreprostejše pogoje narodnega obstanka in narodnega napredka, a biti ga mo ramo na tri fronte, z Nemci, z Lahi in z Rimci. Težak je ta boj, toliko težji, ker tava velik del slovenskega naroda še v temoti, se Še veseli, da ima na rokah verige in se brani, da bi se mu te verige suele. V tem težkem boju smemo misliti na zmago, samo če vsak stori svojo dolžnost, Če si je vsak zavedni narodnjak svest važne misije, ki jo ima, in če si vsak oskrbi sredstev za plemeniti boj za narodovo iu lastno korist in prihodnost. Napredni rojaki ! „Slovenski narod" je najvažnejše in najizdatnejše orožje v velikem boju, ki ga mora biti slovenski narod, na Vas je, da to orožje rabite. „Slovenski narod" je list vseh naprednih Slovencev, list tistih, ki so prisegli, delati za osvobojenje in srečo slovenskega naroda. „Slovenski n ar o d" je tisto bistro oko, ki za Vas neprestano motri vse dogodke v javnem življenju. „Slovenski narod" je za Vas, napredni Slovenci, tisto uho, ki za Vas sluša in pazi na vsako nevarnost. „Slovenski narod" je za Vas, napredni Slovenci, tista luč, ki osvetljuje vsa gibanja narodovih nasprotnikov, razjasnjuje temoto in Vam kaže ljudi in dogodke v pravem svitu. „Slovenski narod" je končno za Vas, napredni Slovenci, tisti meč, ki brani narodove in Vaše pravice, meč, pred katerim trepetajo sovražniki. Zato pa je ena najsvetejših dolžnosti vsakega naprednga Slovenca da materijalno iu duševno podpira ta svoj list ter skrbi, da se Čim bolj raz širi, zlasti še med preprostim ljudstvom. Kdor svoj lastni list zapostavlja in pušča v hišo sovražnike svojih in narodovih koristi, ta de1 a tako, kakor vojak, ki daje nasprotniku potubo. Kdor podpira nasprotne liste, dela na oslabljenje in ponenmljevaDJe naroda in greši proti svojim in proti koristi celega naroda. Zato: Čitajte, naročajte in razširjajte „Slovenski narod". Mi, ki pišemo ta list, ki smo s samozata-jevanjem in skromnih začetkov povzdignili ta organ in iz njega napravili, kar je danes, mi bomo slej kakor prej storili svojo dolžnost v polni meri. Tru-dapoluo in težko je to delo. Malokdo je v stanu presoditi, koliko napora, koliko duševnega in fizičnega truda, koliko požrtvovanja je treba, da se tako delo odpravlja. Priznanja nismo iskali in ga ne iščemo. Zvesto in nesebično smo služili veliki ideji naprednega slovenstva. Koliko pa moremo doseči, to ni odvisno od nas, to je odvisno od Vas, napredni Slovenci! „Slovenski narod" bo imel vedno in povsod toliko moči, toliko veljave in toliko vpliva, kolikor mu ga bodete dali sami. „Slovenski narod" bo tudi v novem letu to, kar je bil dozdaj: zvest, neustrašen, vnet bojevnik za koristi in pravice slovenskega naroda. Mi ne iščemo ničesar zase. „Narodna tiskarna" ne dela na to, da bi DJeni delničarji imeli dobička. „Narodna tiskarna" je pravo narodno podjetje in kar ima „Narodna tiskarna" dobička, se obrne v korist slovenstva. Zvestobo za zvestobo! Kakor „Narodna tiskarna" služi edinole slovenskemu narodu, tako je tudi dolžnost vseh naprednih Slovencev, da „Narodno tis karno" podpirajo, toliko bolj, ker s tem podpirajo korist slovenstva. Zato pa naj si vsakdo šteje v sveto dolžnost, da svoje t i s k a rs k e potrebščine naroča v „Narodni tiskarni", iu da podpira liste, ki jih izdaja ta zavod. Čim bolj se razširjajo listi, toliko bolj se razširjajo ideje, ki jih zastopamo. List je govornik, ki govori vsak dan svojim prijateljem in neprijateljem. Kar je v naših močeh, storimo vse, da bo list Čim bolje urejevan in pisan. Nadejamo se, da tega apela na napredno slovenstvo nismo zastonj napisali, nadejamo se, da nam tudi v novem letu ostanejo zvesti vsi dosedanji Čitatelji, naročniki in sotrudniki, da se njih Število Še pomnoži in da bomo z združenimi močmi delali za korist in blagor slovenstva po geslu: Vse za narod in svobodo. — Slovenska ljudska stranka. 22 let izhaja na Dunaju v nemškem jeziku časnik »Par-laaieati « T s izborni in toplega priporočila vredai li*t posveča tudi nam Slovencem v. lko pazljivost in pereča vest a O in natančno o naših razmerah. V zadrji šttviiki prinaša zopet temeljit članek »De? sloveni-sch • N*tiQoalismus im Ksnopfe mit dem JeduU;smus«. V tem članku je nifl drugim omenjena tudi »enketa o slovenski ljudski stranki« in je o nj*»i r«=čen"v: »Preteklost je Že poka zala, da je takem« projekta zagotovljen siguren neuspeh; aaiaovejša misel o novi slovenski ljudski ssraeki je mrtvorojeno dete Vsaj naredana predna stranka nima »ek»»*g* povoda, ae ogrevati za koalicijo a je-suvitako stranko, aaj ve, le ki ae ta koalicija tudi slučajno posrečila, ki imela le malo časa obstanek, aaj bi klerikalni dub, ki bi aa prevzel v novo stranko, vplival raidtrajole in zastrupljajoče. Eao pa je pri tem zanimivo, to je žalostni položaj, v katerem ae nah»jt sedaj popaika stranka, ki je pr š>a na mis«-!, iakati zveze s svojim smrtnim so ratnikom. To kaže njeno slabost kakor njeno zavratnest kot politični koaaedijan-tinja. Eno in drugo aao*a earodno-napredno siri ko vspcdbujatr, da doiene do konca b jeauvitia-mom začeti boj ia ae na neben način ne spušča š n;toz v kompromise, zveza in pogodbe, b katerimi bi se samo kompromitirala.« Tako sodi lirt, ki stoji na vscslovziakem stališču — Učitelji na kmetih in — napredna stranka. Ii učiteljskih krogov -e nam piše: BratsrČna ebstrukeja kt*"*ikale TBled k*' je bilo zaključeno zadaja) zasedanje kranj^keva deželne-?* zbora, med čigar pcg!*vitnim' nalogami ki bi,r» tudi ptepetrebno iebol,šaaje ačitelj-skih g-no-nih racirer, je odpela go tovo marsikateremu rro»iaeiu oči ter mu pokata!*, kako bretut*no je mi si t:, da je klerikalna stranka prijateljica Uu(te! ntva, in kako zelo se motijo vsi oni, ki menijo, da jim bode kia, dahfrvaiika sWn^a poaaagata do — boljšega kruba. Č# bi ae politični položaj hiet ikalesv v deželi z zvišanjem učiteljskih plae i s k e I j ial stavimo sto preti eni, da ki bSi ka telički generali pr?i, ki bi glasovali za tik sklep in r*Io dr. Sutteriič bi se takrat prav nič ne b*obbb>1 »rev nega, r. velikimi davki *M< š^ae^a ljudstva.« A klerikalci »du «1 fcr >. da bi bilo od orglanja in drugih po* ivh služb neodvisne, gmotno dobro situirano ušiteljstvo z b d i e nevarnost, da h* tako ušiteljstvo v nekaj letih gotovo skrčilo število klerikalnih mandatov. 2«t? ruejo, sato se ustavljajo zvišanja i neia?eklj;vo trdcTratnostjo na vae no; ee sačine. Kaj naj storimo aeitelji? AH aaj si nastavimo orožje let oaesrečiaao dru zine? Ali naj štrajkamo ia aaša ljubezniva g^vpoda ram pošlje — re-dcvniškth "šol? Ne! Miolns d-ti rajše klerikalen*, »k o ntra«.2 Nij a-id-lo učiteljstvo soglasno »r e k o a t r a«, po 4lužuj ič ce pri t?m pripomočkov, ki bi zadeli klerikalec g>iove zelo < b-čutno E*o, nekaj takih! — ▼ vsaki vasi aii trgu, tudi tam, kjet ao »Citainree«, naj bi fe<> ustanovila napredna d r a J t v a. V njih naj bi bilo zdruteeo areeajo ia pripre** .> liud«tvo. uč tel ji aaj hi skrbeli za predavanja, as p^ak -a aa Oalicv v f»r»il«*ai. čaval njen pogled, da bo videl njo, ki jo ne bo videl nikdar več, ki bo moral vedno misliti nanjo . . . Rad bi ostal sedaj v domovini, da bi mogel gledati v njene oči, da bi mogel živeti ž njo, ki mu je postala naenkrat tako draga in mila ... ali ni bilo mogoče, pot je ležala pred njim, a v roki je imel popotno palico. Pozneje zvečer se jc sešel ž njo in govorila sta o lepoti božičnega drevesa ; med drngim ga je ona vprašala, Če gre res na pot, če gre res v tujino ; a on ji je pritrdil in Čutil je, kako se je streslo njeno mlado telesce ... in zopet je povesila glavo in zrla predse — a Vabič jo je gledal začudeno, molčal in občudoval njeno krasoto, — a da bi se smel skloniti k nji, da bi ji smel poljubljati beli vrat, rožna usta, da bi jo smel dvigniti na svoje roke, da bi jo nesel vesel po cvetoči poljani med cvetovi, — toda njih pota se križajo, ona gre naprej po poljani, on pa mora v negotovost in temo. Vprašala ga je: „In kako bo slovo?" Začndil se je njenemu vprašanju in počasi odgovoril: »Lahko sem Bi predstavljal, a danes je prišlo v mojo dušo nekaj, kar mi ogrenjuje slovo, kar me bo težilo na celi poti!" Ona pa je dvignila svoje oči in ga vprašala tako željno in strastno : „In kaj je to?* On pa jo je prijel za roko, pogledal ji v svetle oči in b trepetajočim, a vročim glasom rekel: .Srečal sem danes bitje, ki je stopilo na pot mojega življenja , Iu kdo je to bitje?" „Vi, Anka l" Vabič je hitro izrekel zadnjo besed čutil je, kako se je ona bližje privila k njemu — čutil je topli dih njenih usten, sklonil se je k nji in jo poljubil — molčala sta nekaj časa, a ona je na to rekla : „Ostani tu, ljubila te bom!" Težko je bilo v tem trenutku Va-biču, a vendar je rekel: „Ne morem! Pot je pred mano, v moji roki potni les I Grem in nikdar več se ne vrnem! Pozabi in oprosti, kar se je zgodilo danes ... I" Ona pa je zajokala in se naslonila nanj . . . Dala mu je svojo rdečo rožo . . . poslovila sta se in Vabič je odšel po svoji poti ven v temno noč, ki se ni nikdar več povrnil ž nje. — Take spomine so mu obudile rdeče rože ; lepi so bili a obenem tako hudi in strašni . . . kajti, dospel je po svoji poti do konca, Čutil je, da pada; čutil je, da mu ginejo moči, da se šiloma trga iz njega Življenje, ono mlado lepo življenje, ki ga je živel na solnčni poljani med dehtečimi cvetovi, ko je sijalo solnce tako gorko, ko so ga objemali žarki tako presrčno. — —-- Pozno v noč je že bilo; tiho in prazno je bilo v gostilnici, a Še vedno je sedel Vabič in zrl ter strmel predse. V sobo je stoDila natakarica, ki se je Vabič ozrl vanjo. Bila je mlada in lepa, polnih prsi . . . opazoval jo je in hipoma so se razpršile vse njegove dosedanje misii io jelo se ga je pola ščati divje koprnenje; začel se je raz-govarjati ž njo, sedla je k njemu in pila sta skupaj . . . objel jo je okoli pasa in jo poljuboval . . . ona pa se mu ni branila in ga začela sama po-Ijubovati ... Iz njegovih polumrtvih udrtih oči je sijal divji ogenj — poln hrepenenja, upala lica »o ae mu naen-krar zardečila in čutil je, kako mu gre ogenj povsem telesu; stresal se je sam, ko je Čutil, da se stresa ona . . . kadar je pogledal v njene mokre eči . . . vedno bolj in bolj ga je premamljalo divje, neukrotljivo hrepenenje, močnega in trdnega se je zopet začutil, napenjale so se mu prsi, kakor da bi mu hotele počiti — srce mu je utripalo i vso Bilo. Ona pa je sedela poleg njega in ga poljubovala, vedno strastnejc in strastneje se ga je oklepala. Dolgo v noč sta pila, pila sta mnogo in se poljubovala ... V objemu je držal njeno vznojeno telo, po ljuboval je pijana ustna, gledal ji v mokre oči . . . in divje hrepenenje ga je prevzemalo . . . Budile so se v njem strasti, ki so bile divje in pijane. Stisnil in pri vil jo je k sebi in njegove pijane ustne bo poljubovale njene izsušene . . . roke je stegoval za njenim pijanim telesom, ki se mu je prepustila kakor igrača . . . ničesar ni več mislil, bil je ves premagan . . . in zopet se je privil k nji, krčevito jo je stisnil k sebi ... da je bolestno viknila — ona pa je vstala in Šla do omare, stegnila se in vaela ia Šopka veliko rdečo rožo . . . VabiČ se je isti hip spomnil zopet rdeče rože, ki mu jo je eb slovesu pripelo na prsi nedolžno dekle, spomnil se je poljuba, ki mu ga je ono pritisnilo . . . Strepetalo bd je telo, ki se je naslanjalo nanj . . . pijan je bil, a spomin na rdečo rožo ga je hipoma streznil, vstal jc ia pahnil od sebe pijano natakarico, da je omahnila na bližnji stol in bežal ven iz sobe v temno noč. Oddahnil se je, ko je stopil na sveži zrak, ki ga je slastno vpijal . . . bežal je po temnih ulicah doaov . . . poloblečen se je vrgel na postelje, kjer se je premetaval dolgo nemirno sein-i a tj a. Strah ga je bilo . . . Sledojič je zaspal, a ie v Banjah bo mu je zdelo, da mi ono nedolžno dekle iz domovine podaja rdeče rožo, natakarica pa mu jo hoče iztrgati iu poteptati ... on pa ac je poglabljal vedno niže in niže. • . • Znnaj pa je plavala božična uoč .. . iu zvonovi so zvonili tako otožno i a bolno in burja je raanaiala hrenečo glasove naokoli . ■ • bavo sploh. Izgovor, češ, društvo bi se ne izplačalo, ker bi imelo le par članov, ne veja; dokaz temu so katoliška društva, pri katerih je začet koma le malo članov, pozneje pa, ko duhovnik ljudi pri vsaki priliki sili in sili k vstopu — se število Članov znatno pa»b-ne Ma-' c-o bo v nt-d~lio, dne 8. januarja 1905 ivečer cb 8 ur: v veliki dvorani »Narodnega doma«. — Prireditve »Glasbene Matice" v pustni seziji 1905 oodo r«zven velik* ga koncerta rtne 8. januarja še naslednje dni: 15 januarja II zabavni večer pevskega »bora, 11 Bvečana običajni pl~s »G asbene Matice«, 4. marca III. zabavni večer pevskega zbora in al-cer vsakokrat v veliki zgornji dvorani »Narodnega doma«. — Borilni klub ustanovi «Žen-sko telovadno društvo v Ljubljani", ki skuša vedno razširiti po možnosti svoj delokrog in stopiti zopet korak dalje. V klubu se bo poučevalo borenje s tleureti po francoski inetudi iz Šole sedaj tu bivajočega borilnega učitelja g. A. p 1. T s I h i n d r a. Društvo vabi torej vse one p. n. dame, ki se žele udeležiti pouka v boregju, naj se blagovolijo priglasiti do 20. januarja I9U6. v Sokolovi telovadnici ob sredah in sobotah od f>—T ure, kjer dobe na-taučuejsa pojasnila. V klub se sprejemajo tudi uečlauice društva. — „Kfanjska podružnica a* sir. pomožnega društva za bolne na pljučih". K >j p j notom letu vrši se seja podružnice, v kateri se bode sklepalo o takojšnji u^tanovtvi p o m o ž n e g a oskrbo vališča za j e t i č n e ( 1 »p»nopiMne v društvenih proetjrih V »Narodnem d« mu« — #, 3 K; g. Valentin Golob, trgovec v Ljubljani, 2 K; g. Davorin Sinkov« č, c. kr. gima. prof v Ljubljani, 2 K; g. Dratrotin Zupančič, posestnik v Ptuju, 2 K; gospa Marija Zupančič, posest-nikova soproga v Ptuju 2 K; gosp. Ivan Petek, (filial južne želez nioe v Ljubljani, 2 K; g. Ludovk S pil ar, trgovec in posestnik v Št Petru, 2 K; g. Juraj Rezek, učitelj v L ubijam, je nabral povodom društvene deseti-tn;ce med učitelj-Bkimi prijatelji 90 K Živeli učiteljski d( brotniki! Da oi dobili ob božičnih praznikih in oh novem letu mnogro naslednikov! — Razpis nagrad za nove slovenske skladbe — mo*ke in meiano zbore. — Razna slo venska pevska društva si iskreno želijo novih, krepkih slovenskih zborov. Te svoje želje so izrazila pismeno upravnemu odboru »Zveze slovenskih pevskih društev" in se je važnost in potreba takih novih zborov poudarjala tudi na letošnji skupščini »Zveze slov. pevskih društev" v Ljubljani. — V želji, da podpira in pospešuje po svoji možnosti skladanje novih izvirnih slovenskih zborov, razpi suje »Glasbena Matica" nagrade za nove slovenske izvirne, še ne objavljene moške in mešane zbore v skupnem znesku 400 kron, in sicer 5 nagrad za moške zbore po 30, 30, 50, 60 in 80 K ter tri nagrade za mešane zbore po 40, 50 in 60 K. Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisane nagrade, naj se pošiljajo „Glasbeni Matici- v Ljubljani v zaprtem kuvertu z motom, pripisanem na partituri, brez skladateljevega imena najkasneje do 1. aprila 1905. Ime skladateljevo naj bo zapisano le v priloženem zapr tem pismu, na Čigar kuvertu je zapisan isti od skladatelja izbrani moto. Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury. nGlasbena Matica" bo nagrajene skladbe v tisku izdala in preidejo skladbe z izplačilom nagrade v njeno last. — Najbolj dobrodošli bodo novi, krepki, lepi slovenski zbori, ki so v slogu naših dosedanjih dobrih in prilubljenih zborov zloženi in ki niso pretežki, tako da jih pretežna veČina slovenskih pevskih društev dostojno izvajati more. — Da se osigura absolutna nepristranost presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se priporoča, da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih parti-tur. V Ljubljani, meseca decembra 1904. Odbor »Glasbene Matice". — Iz Litije se nam piše: Pri zadnji obč. seji ljubljanski je občinski svetnik Kozak interpeliral radi predebelega gramoza na Šentpetrski cesti. Ker bo tudi naš obč. svet kmalu imel sejo, prosimo vljudno, da bi kak odbornik interpeliral našega Župana, zakaj imamo po našem trgu in zdaj že v drugič, posuto z debelim gramozom, bolje rečeno kamenjem iz kamnoloma, dočim se je prej vedno posipalo s savsko Šuto. Uboga žival ; da se žu panu njegova ne smili! Ubogi naši čevlji! Ce pa kdo misli, da je tak gramoz kras trgu, se pa prav zelo moti. — Bralno pevsko društvo „Triglav" v Radovljici priredi na Silvestrov večer t. 1. v prostorih hotela »Bastel« v Radovljici veselico z dramatičnimi igrami »Plavaj ali u t o n i« in »V aški skopuh« s sodelovanjem si. domačega orkestra na lok, ter ples in prosto zabavo. Čisti dohodek je namenjen društveni knjižnici. — Iz Žšrov se nam piše: Na „SlovenČev" dopis z dne 17. t. m. Št. 288 glede uravnave potoka Sore pri Žireh omenimo le tolikj, da se bo cesta od Smrečja do Račevi Nove vasi pred izvršila, kakor pa voda regulirala. Zatorej bi bilo bolje, da bi se ^Slovenec" v take stvaii ne vtikal, ker mu ni po polnoma nič znano in tudi ni nobenega „Slovenčevega" prijatelja pri tem. — Nemška slavnosvt v Brežicah« V soboto so imeli brež ški nemčurji zlat dan, namreč otvoritev nemškega doma „Zum Schwarzen Ad-ler". Ob pol tretji uri popoldne so pri Čakovali brežki mogočneži veliko Število gostov, a vreme se jim ni zjasnilo; pripeljala sta se namreč dva voza z godci zagrebškega pešpolka, seveda sami Hrvatje in Čehi. Ko so jih nem-ŠkutarČkf pozdravili, so vojaki molčali ali pa vsak v svojem maternem jeziku odgovorili; to je bil prvi poraz. Za vojaki se je pripeljalo celih 6 gostov; to je bil Še drugi škandal. Zanašali so se na prihodnji vlak, ki je pa pripeljal le 15 Velenemcev; skupaj se jih je tedaj navozilo 21! Lepo število, gospod „se-kehvart", dobro obiskana otvoritev pomeni lepo napredovanje „Pufsteina". Ni res, gospod „jajčji baron", le tako naprej! Izgnali so uboge vojake, Hrvate in Čehe, lačne in žejne na oder, ki je bil namazan v nemških barvah in jim predložili, kaj imajo svirati. Srce je pokalo ubogim slovanskim vojakom, ko so morali svirati najgrše nemške pesmi. To je trajalo vso noč. Heilanja ni bilo ne konca ne kraja, akoravno je samo okoli trideset oseb vpilo. Drugi dan v nedeljo zjutraj so se odpravili vojaki na vozove, trudni, lačni pa vendar veseli, da pridejo iz tega »svinjaka*. Ko posedejo na vozove, zbero v lem času brežki nemškutarčki vse svoje moči in iz dna grla izderejo „heil". Zdaj je pa vojakom kri zavrela, niso se mogli več vzdržati; "pozabili so, da so v vojaških suknjah — Slovan je Slovan — in začeli žvižgati tako močno, da sojo odžvižgali grozno osramočeni nemčurji. Stisnili so rep med noge in pobegnili vsak v svoj kot. Taka je bila slavna otvoritev „Pufateina", dne 17. decembra 1904. — Boj z divjimi lovci. B izu Cvetkovcev je v noči 22 t. m. lovski paznik nemškega vitežkega reda, Plohi, zalotil tri neznane može, ki so streljali menda na fazane. Začel jih je zas edovati, toda tatinski lovci so streljali na svojega preganjalca ter ga je zrno zadelo % pljuča. Tudi Plohi je štiri k at ustrelil za tatovi. — Županom v Kast v u je bil novic eoglaano izvoljen dosedanji mnogoletni in zaslužni župan gosp. Kazimir Jelušič. — Zadnja priprava za praznike. K»kor smo že poročali, so si tatovi za praznike »nabavili« salo, med in kokoši, s čimer pa še niao bili zadovoljni. Včeraj so dobro-Živci zopet ukradli na Rimaki cesti neki stranki 4 K vrednega kapuna. Ko je pa šel orožniški stražmester sinoči po Dovozni cesti, je zasačil neko žensko in moškega, ko sta kradla premog, ki je na kupih za skladiščem južne železnice. Moža je aretoval, ženska pa mu je ušla. Imela sta naloženega premoga Že po 25 kg. Ker se mož ne bode grel na sveti veder doma, mu bodo dali pa v »ta velki« hiši gorko sobo. Za sveto noč 80 pa tatovi skrbeli tudi b tem, da so si nabavili božična drevesca. Si-noči bo namreč ukradli posestniku Francetu Bevč Ču z Gline, ki prodaja božična drevesca na Kongrres nem trgu, 7 smrek, vrednih 12 K. Policija pa bode strbela, da bodeta tata obhajala sveti večer v zaporu, kjer jima bod* prinesel »Kristktndl« samo ričet. Tudi gospodu Kodeliju bo tatovi posekali na vrtu štiri smrečice, sinoči bo pa prišli zopet po druge, ki jih je pa »polumesec« prepodil. Mesarju Ivanu Paternoatru je pa ukradel včeraj neki mesarski pomoč ik dve prašičevi koži, vredni 14 K. Zasačili so tatu, ko je kože prodajal. Tudi ta bode imel slab božič. — V električni voz zadel. Včeraj popoldne je pob.ral Maroltov hlapec Janez Vohan po mestu smeti in pustil svoja konja stati na Starem trgu pred hišo št. 21, on pa je šel po smeti v vežo. Med tem Časom pa je pridrdral elektični vez, katrrega sta se konja splašila in priletela z vozom baŠ v njega. Potrgala sta obe prsni verigi in ker je voznik električni voz takoj ustavil, je prebilo oje pri vozu sprednjo š po in poškodovalo Btojišce. Ko bi voznik ne bi voza tako naglo ustavil, bi se bila pripetila gotovo večja nesreča, kajti oje bi šlo skoii Šipe električnega voza najbrže v sredini, kjer so sedeli ljudje, ki bi se bili gotovo ponesrečili, tako bo je pa samo pri vozu napravilo 25 K škode. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 8 črnogoroev, naz»j pa je prišlo 15 Slovencev in Hrvatov. — Iz Hrušice je prišlo 70 Hrvatov, tja pa se jih je odpeljalo 25. — Najdena je b la srebrna ve riŽica, vredna 4 K. — Najdena je bila hranilnična knjižica kranjske hranilnioe, glaseča se na manjšo vsoto denarja. 1) h- se na magutratu. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11 do 17 decembra 1904. Število novorojencev 29 (=40 20°/0o). mrtvorojenec 1, umrlih 18 ^=24 93 °/00), med njimi jih je umrlo za tifazom 1, jetiko 3 vsled nezgode 2, za različ nimi boleznimi 12 Med njimi so bili tujci 4 (=22 2°/0)f iz zavodov 5 (= 17 7 0/o) Za infekcioznimi bolez nimi so oboleli, in sicer za ošp ca mi 2, zi škarlatioo 1. za ušenom 2, za trachomom 2 osebi. — Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskoga trgovskega društva Merkur". Iščejo se: 7 pomočnikov mešane stroke za deželo, 2 kontorista za Trst, 1 pro-vizijski zastopnik za slovenske pokrajine v neki večji špecerijski trgo vini v Trstu, 2 učenca za deželo, 1 blagajničarka za deželo. — Službe iščejo: 11 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 4 pomočn ki špecerijske stroke, 6 p močnikov špecerijske in ždlezmnske stroke, 2 kontorista, 2 kontoristinji oziroma hlsgajničarki. — Hrvatske novice. — Velike demonstracije ao se pripetile v Gospiću proti velikemu županu pl. Kraljeviću. Občinski zastop se je vsled tega razpustil in po mestu hodijo močne orožniske patrulje. 1 Najnovejše novice. — Nemški cesar — španski maršal. Kralj A fooz je imenoval cesarja Viljema z* maršala španske armade. — Dva vlaka sta trčila pri E senachu. Uoiti bo štirje uslužbenci. — Veličković, glavni ured nik »Opozicije«, je zbežal iz Bel-grada, ker se je bi častnikov, ki jih je v svojem listu neprestano napadal zaradi lanske zarote.- List je seveda nt hal izhajati. — Morilka Klein je takoj pri svojem prihodu iz Parica na Dunaj izrekla željo, da bi rada prestopila h katoliški veri. Sedaj jo v katoliškem n&uku ptučuje duhovnik dež. sodišča Fuchs. — Poskusen roparski umor. V Pragi je prišel v menjal meo Ed. Kiša neki mladenič menjat nekaj nemškega denarja. Medtem ko je Kiš denar menjaval, je potegnil mladen č revolver iz žepa, toda zgra bila sta ga dva detekt va, ki sta bila v sobi skrita. Policija je namreč dobila anonimno pis o, da namerava nekdo Kiša umoriti in oropati. Prijeti mladenič j« 17ietni SobuU, trgovski vajenec v Pragi. Priznal je takoi, da je že pred petimi meseci sklenil Kiša ustreliti in oropati. — Smrt Sy v eto na. Dr. Bar-nay, Svvetonov svak, se je ponudil preiskovalnemu sodniku, da hoče dokazati, da je bil Svveton umorjen. Sum leti na lastno ženo, ker je tudi njen prvi mož umrl na sumljiv načm * Japonska in evropska kultura. Vojni poročevalec Gaedke, nemški Častnik, primerja v nekem Članku kulturo obeh vojujočih narodov ter piše: Recimo, da nas Japonci v bodoče v kaki panogi človeškega znanja prekosijo, kot učitelji in razširjevalci te znanosti bi nikoli ne nastopili. Pri nas sezna ves svet v najkrajšem času o vsaki iznajdbi in vsakem odkritju in izumstvu, ker skrbijo za to knjige in časopisi. Kdo pa zna brati japonske knjige? Niti stotina tujcev, ki žive že dolgo časa na Japonskem. Ako pravijo Japonci, da se vojskujejo za razširjanje civilizacije, se jim mora Evropejec pomilovalno posmehovati, ako mislijo s civilizacijo še koga drugega osrečiti kakor pa Mongole. Rusija je in ostane evropski, civilizovan narod, kojega mišljenje in čuvstvovanje labko razumemo, kojega pridobitve so skupna last celega sveta. Noben Evropejec, najmanj še Anglež, ki je kdaj živel na Japonskem, ne bo prispel tako daleč, da bi se popolnoma uživel v čuvstveni svet Japonca, da bi ž njim simpatizoval ali se še celo spoprijateljil. Ta nasprotstva bodo vedno ostala, in to je za nas Nemongolce takozvana rumena nevarnost. * Ljubeznjiv svak. It Pa riza se poroča: Vsled ovadbe grofa Pavla de Gente je policaja uvedla sodno iskanje grofove matere, 551etne bolebne dame. Našli so jo v nekem hotelu, kjer jo je imel liki jetnika zaprto v sobi njen svak. Vsaj sin zaprte dame je obtožil svojega strica da jo je imel zaprt , da ji izsili oporoko, ker ima dama več milijonov ter bo v kratkem podedovala še šest milijonov. Ia polioja je res dob la bolehno grofico v hotelu, iz katerega se ni smtl* do tedaj odstraniti. L,u-beznjivi svak je v orei«kavi. * Grofica Montignoso. V Lipskcm pr: svojem pravnem za^top-n ku dr. Zehmeju je bila grofioa le nekaj ur, potem pa se je odpeljala v Florenco. Vdala se je dokazovanju, da je treba otroke šele pripraviti za sestanek z materjo, na katero so že pozabili, ker je ravno dve leti niso videli. V L*pskem je pred kolodvorom tuii čakala velika množica, kije grofico navdušsno pozdravljala Neka dama ji je pol ubila roko ter jo vprašala za zdravje. Grofica je odgovorila, da io je bolestno zadelo, ker so jo iz Draždan odpravili, ne da bi se bila izpolnila njena želja, videti svoje otroke; zelo pa jo je razveselila naklonjenost saškega prebil ai s.va, ki ga nad vse ljubi; upa, da se bo smela kmalu zopet vrniti na Saško. — Policijski uradniki so ves čas stražili vilo, v kateri je grofica stanovala, da ne pride nihče k njej ter da kontrolirajo, ali bo res odpotovala na jug. — Sprejela pa je grofica v vili dopisnika lista „Zeit^. Grofica je izjavila: nNe veste, koliko ljubezni in privrženosti so mi obranili Saši. Vrnila se bom. Pomislite, v Draž-danih me je odvedla policija iz palače. Toda vendar še pridem. Potem je dala dopisniku in njegovi soprogi krasnih svežih nigeljnov.— Kralj je naročil dr. Koruerju, da se posvetuje z zastopnikom grofice, dr. Zelime jem. Grofici se je baje zagotovilo da bo prihodnje poletje videla svoje otroke v kraju, ki ga kralj določi. Odkar je kralj zasedel prestol, se je lotila grofice duševna otožnost. • Zdravniški honorarji vladarjev. Ruska carica Katarina se je zelo bala osepnic. Poklicala je iz Londona zdravnika Thomala Dims-daleta, da ji cepi koze. Za ta posel mu je plačala 280.000 mark v gotovini, rento za celo življenje po 16.000 mark ua leto, 40.000 za potne stroške iz Londona v Petrograd ter po vrhu še dostojanstvo državnega svetnika in barona. — Francoski zdravnik za živce, profesor Charcot, je dobil za samo en zdravniški obisk pri braziljanskem ce sarju don Pedru 40.000 mark. Seveda je moral v ta namen potovati iz Pariza v Aixless - Bains, kjer je ravno tedaj bival cesar. Kornelij Vandcrbilt pa je dal Charcotu baje Še višje honorarje. In car Nikolaj II. je dal za zdravniško pomoč pri porodu princa cesareviča celo 200.000 rubljev. * Odveden mladenič. Pre tečeni mesec je prišel na svetovno razstavo v St. Louis s svojimi sorodniki lClctui Štefan Putnev, sin večkratnega milijonarja v Virginiji. Nenadoma pa je izginil svojim sorodnikom in do pretečenega tedna sploh nihče ni vedel, kam je izginil. Širile so se naj raznovrstnejše verjetne in neverjetne vesti, domači pa so mislili, da jim je sin ubit in oropan. Nedavno pa je do bil brat Štefanov pismo, v katerem se mu naznanja, da je brat zdrav v prav dobrih rokah, vendar ga ne dobe domov, ako ne založijo zanj določeue svote. Dasi starši o stvari molče, ven dar je prišlo v javnost, da je mladeniča — ki pa meri 6 čevljev ter tehta 84 kg, česar ameriški listi ne pozabijo povedati — odpeljala zelo zapeljiva zapeljivka, ki ga drži ujetega le v mre žah svoje ženske privlačnosti. * Svinjar ji v kutah. V Žv tcu bo odstavili kitebeta na ondotni deški ljudski in meščanski šoli, patra Elvarda Riedla, ker je uganjal nad avojimi učenci fridoliostvo. Usedlo se je seveda proti avinjarju obrnem ka-zenako poatopanje. — V Pallanai (Italija) bo morali zapreti iolo noari-janskega reda — bratski red jezuitov, ker so ravnatelj in dva meniha mM-telja pobegnili. Počenjali bo namreč tudi »fndolinstvo« nad 9 do 13let nimi dečki. Istočasno se poroča o škandalu v Alboni. Tam sta dva ka puoinarja — patra Skratio in Giaoomo — posilila dve deklic', ki Lta prišli po juho v aamostan. Oba so zaprli. * Dr. Rottenbiller, na Ogrskem vrlo znan zdravnik, je tudi zdraviliški zdravnik pri grofu d Har-courtu v njegovem zafllovelem kopališču Trenčinske toplice. Ta splošno znani zdravnik je popisal v časopisu buda-peštanskih zdravnikov v uvodnem Članku izkušnje, ki jih je imel z runo gimi tudi težko obolelimi bolniki in trdi, da je pri mnogovrstnih boleznih z velikim uspehom rabil tako zaslovelo Zoltauovo mazilo, — pri mnogih kro-niških boleznih pa da to mazilo v resnici prvači. Zato je prav lahko umljivo, zakaj da rabijo to mazilo za protiu in revmatizem prav radi v velikem obsegu. Književnost. — „Gospa J u d i t" je naslov novi povesti Ivana Car. k a r j a. Izšla je v založbi L. Schtvent-nerja in velja broširana 2 K, vezana 3 K 20 v. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. decembra. Cesarja odpotoval k svoji hčeri Mariji Valeri)i v Wal!see. Dunaj 24. decembra. Vlada uveljavi s § 14 kredit za podpore po ujmah zadetim prebivalcem Dunaj 24. decembra. Akade mičoi senat na tukajšnjem vse uč'lišču bo v kratkem odločeval o nekem načelnem vprašanju. Gospića dr. Eliza Richter se namreč namerava habilitirati kot privatni docent na ri ozcfski fakulti in je prosila, da ji senat doveli habili tacijo Ssnat bo v ti zadevi skle pil meseca februarja Lvov 24. decembra. Občin svet je naroČil mestnemu n stratu da naj prične akci1 da se združijo predmestja z Lvovcm v eno veliko mestno občino. Budapešta 24 decembra Nji novega leta dan gre vsa opozicija čestitat Kcssuthu. Nagovor bc imel grof Apponvi. Pogajanja me i grcfjm Tiszo in Andrassvjem so se razbila. Draž Jane 24 decembra Proti grofici Montignoso se ne uve nobene represalije in se ji tudi apanaža ne bo prikrajšala, kakor so trdili nekateri listi. Draždane 24 decembra Govori se, da se je grofici M:nt g noso obljubilo, da se ji t>kcm poletja 1905 dovoli se sestati s svo jimi otroki v kakšnem mestu izven Saksonske. Dražda.ii 24 decembra Iz verodostojaega vira se zatrjuj« da grofica Mont:gnoso ni došla v Draždane samo zbog begi, da bi videla svoje otrok?, marveč v prvi vrsti zaradi tega, da bi se sešla s kraljem. Pariz 24 decembra Ob enij stih ponoči je trčil bulonjstu br zovlak v vlak, ki je pribijal iz Lilla Tbitih je bilo 5 oseb, 15 pa težko ranjenih. Pariz 24. decembra Do 4 ure zjutraj so našli osem ubitih in 31 ranjencev, s^di se pa, da je pod razvalinami vlaka še \on.U rraauapršen. Pr? dr alej *5e menda nedosežn^h voiin pšenica v Avstro Odrsko (*a Romunije st> je uvoztto it. » io oo 9900 vaaroncT, iz Srbije 5500 m im Rusije 3200 vagonom) in pa pri s et r re najslat-č! Jetrni pše.iice, ki je vsaj kvsiitativno tzborn:« uspete, zde ae r »m prepric*dja hor*atcv nekoliko ms i o utemeljena K o e u a * nima s-;znamovati s rameni.;. C;ud. s« |e naznanil za pn hod nje dn? prhod ptfcio parniko? s 1900 vagoni koruae na R-ko, in za ja.oar >» L* P:Rte š< nadal,nib 8 do 10000 «ag nov — vendar se cenan nič ona^pla Ne Ojrskeci »o a Bt&rim blagom ie pri >raji, norega bod > imeli s»& dom mnogo premalo, z&to zahtevajo aarijf* 2=^ posameznih po-stnj> h nedcse&n* cene. Ove« ae zanemarja, popra sevanje je v tcm t dnu pjputitiio, vkijub temu pa je> ir.cJ.no samo prav nizat limito reatitovati. Slad ker P/eteceni te^en se i> surovina p c^niia za približno 1 K 50 vid., dane« pa imamo že 10 v n. nad ltlii>) najvišjo ceno. R-fL-ad* nrejšnji teden vfcljub nižjim cenam surovine s*oj'h cen ni spremenila, danes pa r%fitierij^ dovoljujejo kupčije samo aa prav male množine, tudi ce kupci dovoljU) jo š«j nid — dnevne eene. Mnogo tovarn letos rafinade sploh ne isdeiuje, mnogo zopet pa j'h ja avo;o možno pr» duac jo že raipro^slo, val--d cesar mo bržćas imeli K to* vedno pomanjkanje. Trdnost tendence za rafinado je močno pospešila prejŠDJetedensko zborovanje rafinerjev, pri kateri priliki je prišel zopet kartel na razgovor. Možno-iti je mnogo, da se nstanovi, dvomijo licer, da bi se sklenil že v tej kampa-ni, z gotovostjo pa račuoajo Danj v phbodnji kampani, to je 1. septembra 1905. Kava zaznamuje močno bos. Amerikanski špekulantje so dobili blago v roke, poleg tega se opaža, da je bila letina resnično nekoliko manjša, nego se je pričakovalo. Evropa je v celi kampani ostajala v rezervi ter tako deloma gibanje na kvišku zadrževala — pa še danes naletimo na pesimistična naziranja, ter na nezanpnost proti amerikanski špekulaciji. Po skušnjah, ki smo jih doslej dobili, bi ntegnili biti mnenja, da je dviganje možno, to pa tem bolj, ker se prihodnja letina dokaj nizko ceni. R i ž za točni odjem nespremenjen, v temelja pa tendira prav trdno. Prihodnji mesec se prično ponudbe v novi letini. Nedostatek letošnje letine proti lanski naj bi bil baje nič manj Dego 39 000 vagonov, vsled Česar je povišek današnje cene skoraj neizogiben. Gotovo pa bo treba dauaŠnje visoke cene dovoljevati tudi za poznejše odpošiljat ve. Petrolej notira nespremenjeno, trdno. M i 1 o v prid družbe sv. Cirila in Metoda kličemo onim redkim v spomin, ki naročajejo še tujo robo. Za izvoznike živalskih pridelffov. C. kr. deželna vlada je trgovinsko in obrtniško zbornico v Ljubljani obvestila, da se morajo v bo doče pošiljatve živalskih surovih pri delkov, namenjenih v Rumunsko, oprem ljati le z nemškimi izpričevali o izvirn in sicer po posebnem vzorcu, ki je tudi v piaarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Taka izpričevala je poveriti romunskemu poslaništvu, «ko se to na izvirahšča pošiljatvi na nahaja sicer pa politični okrajni obla »ti. Žele/.uičui urad izvozne postaje ltzkaoi bode potem tem pošiljatvam priložil romunski prevod teh izpričeval. Ceneno domača zdravilo. Za uravnavo tr< ohranitev dobrega prebavljanja ae priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,Mollt»vega8eidlitz-praškau, ki ae dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na V8e tež koče prebavljenja. Originalna Škatlica 2 K Po poštnem po vzetju razpofiilja ta prašek vaak dan lekarnar A. Mol L, c. in ki dvorni salagatelj na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na de-fieli je izrecno zahtevati MOL L o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 8 -18 gMMjr ftem**^ ki mora valad svoje sestava biti tudi precejšnega učinka, Ja velika vrednosti za zdravnika in za pacienta. — Žeieautito v■ no i--iii.ria Piceoli)a * i .,»»». j .ni um i»iiui.j«*i. i cesti ae odlikuje po tam, da obsega v reanlei naznačeno množino ialeza. — Zunanja naročila po 2 povzatju. 1264—25 Praško domače mazilo is lekarne B FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v P agi. ki si m te nad 50 let kot preizkušeno domača tdravilo, olajšuje bolesne, prepreci vntje in pospedu e celjenje, vsled Cesar se je razširilo ie po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vsa lekarne. To mazilo ne izgubi tudi 6« ga leta in leta hranimo nic na učinku, in bi ga vsled te^a ne smelo manjkati v nobeni hiSi a Velik napredek na polju prehranitva pomeni splo*t.a poraba .Kuneroll", zajamčeno Ciste rastlmsRe masti, ki se pridobiva iz sada ko&i s< ve palmo, in kt je dajejo i red vsemi ž valakim« in rasti n-skimi jedilnimi tol&čam prednost zaradi dobre kakovosti, splošne p^rabnosti ia zaradi higienske vrednosti ki jo pnooznavajo strokovnjaki Prt"d malo vrednimi »lepilno podobnimi posnetki nujuo svarimo. Brezskrbna rod©* In m k a art-r* se v resnici doseže z branjem v tem latu pogusio inseriraue kopge g^spe A. Kaupa m z :zpo njevanjem nasvetov te anjrge V kn igi oosežena zahvalna in pnznaloa p^eaia j« potrdil za res i^na c. notar v B^rulinu s čimer je neovržno dokazan veliki uspeh te Rnpge važne za vsako rodovi n.,. Knnga stane 90 h kt naj se pošljejo po nakaznic«, v avstrijskih ali < grskin j. oSt-nih znamkah gospe A Kaupa v Berlin, S. W., Lindeustra^sa 41, nakar se knjiga takoj pošlje diskretno. 14.t*J tbftj plj«*iti«»? 0^ današnjem tekmovanju med posameznimi strokami industrije se izgabi marsikaj, kar se ne sora?i Da trg s hrupno reklamo. V kor st zUati mak krvnim, bledičmm in onemoglim bralkam opozarjamo p >d imenom , Maltzy m" v promet spravljeno namizno pijačo is sladi ega ekstrakta Znane zdravniške avto'!::- 80 ooozarjal^ na izr dno veliko tedilnost hladnega cfestrakra. T^ko imenuje n. pr. znani profeRor Kraff: E' it g suhi sladni ekstrakt .,izvrstno debelilao sredstvo ia alabotne11 in ,.dajajte otrokom vsaj enkrat ca dan sladnega ekstrakta1 „Mal-t?yoil* obsega mn< go sladntg^ ekstrakta, je skero brez alk« hola m t<>rej idealna namizna pijača, 0 aCuie in kr^pi. obnovi oslabljene moči vsled bolezni, napora v poki eu, potovanja in ima velik uspeb, če je treba v najkrajšem času zopet ojačiti oslabelo telo 551 etni uspeh Anatherina. Splošno je že znano, da so le v res-n:ci dobra pošt* n- sred tva potrebna in kori tna za snaženje z b, teh tako važnih delov nagega telesa. Sredstva za negovanje ia čiščenje zob morajo biti brez kisl>ne in pen, ker sictr uaičjo zoba in r--zdražijo ustno ž ezno kožico, ki nudi tako ug založenih 2" b pn na- _kupu originalnega ionski odšteje__ pocljrije barvil za t»laa;o Dunaj, VI. W&llga«ae 34. LW-jey«aliirisk! Priznano najboljše sreiatvo proti kur-80b Jim očesom, žuljem Itd. 40 Glavna zaloga: |lnser-jey~! Dobiva se v vseh lekarnah. Prot! zotiobolu in gniioO> zoo Izborno deluje dobro znana antlseptifina Meltisine ustna in zobna voda catera utrdi dlmnu in odMtranJuJr nrprljrtiio iapo Iz umi. 1 ajteklenlea z navodom i K. Meiusine zobni prašek 1 ikatljlea AO *ln. Razposilia ae vaak dan z obratno poŠto = Edina zaloara. ' Zaloga vseh prelzJkndeulh zdravu . nedic. mil, medlclnalalli vin, specijalitet, aajfiuajžiii parfumov kirurgićnib obves, svežih mineralnih vod i. t. d. D&2. lekarna Milana Le**sU&i+ f Ljubljani, Reslieva cesta št. 1 rclejj{ novozgrajenega Fran Jozetovoga iubii. mosta 38-51 Darila. r pravni št vn naAega lista so poslali: Za družbo sv Cirila In Metoda: G. g. rodoljubi in rodoljubke K 'U >*o kot odkupnino voščil za božične praznike in novo leto. — O. Iran Petrič iz Velikih Blok K f». — G. Albert Kette, Podgorje, Koroško K 15 kot odkup novoletnih voščil. — Gg. deželni uradniki K 14.— kot preostanek za venec umrli g08pej J. Poljančevi. — Skupaj K 68'M0. — Živeli darovalci in darovalke! Srčna hvala! Za Prešernov spomenik Gosp. Albert Kette, Podgorje Koroško K 15*— kot odkup vovoletnih voščil. — Živel! Za VMharjev -tnomanik. G. V. P. is T. K 6.— Lepa hvala! Zahvaa. Odbor Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem" al dovoljuje naj-*pri8rćneje zab valjat* a tem vse one, ki 8o ga podpirali ob prireditvi letošnje božićnice v prid vdovam in sirotam umrlih društvenifcov, bodisi z denarnimi ali z drugimi darili in prosi obonem vljudno, da ostanem imenovaaema društvu naklonjeni prav tako i poslej. V Ljubljani, dne 23. decemb. 1904. Meteorologično poročilo. Vlilu* aftd cm.nem so« 9. rire aravnl tU« 780*0 mm Dec 1 Čas ■ p. iz- > vanja Stanje barometra V mm 2^ a e Vetrovi Nebo 23 H. sv. 741 2 ar. jaabod jaauo 24 7. zj 73H7 — 07 sr svzhod oblačno B 2 pop. 767 3 26 r*r svabod oOlaCno t Potrtim srcem javkamo vsem sorodnikom, pruateljem in znancem pre-tužno vest, daje naia ljubljena soproga gospa Marija Pirković danes dne t. m. ob 11. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranice bode v nedeljo, se. t. m. ob l/a4. uri popoldne od južnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Sv. maše zadušnice ue bodo brale v domači župni cerkvi. Ljubečno pri 22. decembra )904. 3787 Celju, dne Žalujoči otroci. i A A Potrti od najgloblje žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega iu srčno dobrega očeta, gospoda Petra Len ssija bivšega župana in posestnika ki je po kratki bolezni, prejemši sv. z;ikrainente za umirajoče, v 70. letu svojega življenja danes ob pol ). uri zjutraj mirno in vdano v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se bo v nedeljo, dne 25. decembra ob pol a. uri popoldne v hiši žalosti Stara cesta hiš. št. 102 ITeeSM blagoslovilo in potem na domačem pokopališču t rodbinskem grobu položilo k zadnjemu počitku. 3794 Sv. maac zadušnice se bodo brale v župniški in dekanijski cerkvi ua Vrniki in v Ljubljani. Preblagega dokojnika priporočamo v pobužuo molitev in prijazen spomin. Vrhnika, dne 24. decembra 1904. Marila Ploško vdova e. kr. nad-svetmka, hči. Ana. Ema Cirila in Mici Ploško, vnukinje. Teško prebavljenje katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi katetK*t v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavoat so one bolezni, pn katerih se MATTONI-JEVO GIESSHUBLER alkalično kiselico po izrekih medicinskih avtoritet rabi s osobitim uspehom. 6—6 Srednja včerajšnja temperatura: -03' normale: —2 4°. - Padavina 00 V Ljubljani so dobiva pn Mihaelu Kastnar-Ju iti Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah Z novim letom se sprejme varčua, zanesljiva, inteligentna in nemščine vešča gospodinja. 03 I> Na sama pisma se ne ozira. — Naslov pove npravništvo rSIov. Naroda". Dobro idoča gostilna na Notranjskem se odda takoj v najem. Naalov pove npravništvo nSlov. Naroda". 3 91-1 po ošpicah, oslovskem kašlju, skrufulozi, pljučnih boleznih, ob pomanjkanju slasti, slabem prebavljanju in n ed o s t at n i r aa t i Mzritpoljii Ta izdelek docela zatopi neprijetni okna ribjega olja, v zvezi z beljakovino in ogljikovimi hidrati pa je tudi obenem cenjeno živilo. Dobiva se po lekarnah in droge rij ah Tvo rnicarja Hciuser in Sobotka Stadlau. M29 Pisarniškega, zaupnega ev. potovalnega mesta i5ce vrlo kvalificiran, inteligenten grapođ s drbro reprezentacijo (tudi asekurancai strokovnjak), v moskth letih, na dobrem glaau, z znanjem nemščine, slovenščine, hrvaščine Ponudbe pod „C A. 20»**' Ljubljana, poste re8tante (proti inaeratn listu). _37H2- 1 S prava bernhardinca etara 12 tednov, se prodasta pri gosp. Jermanu v Ljubljani, Kolodvorske nlice štev. 7. s72t* Prevzeti se ±ell dobra gostilna na račun. Naslov se izve v apravništva „S!ov. Naroda". 3719—2 Večja gostilna se odda v najem v velikem trga na Dolenjskem, bliza želez, postaje s 1. ja-navarjem ali lebravarjem 1905. Več se izve v apravništva „Slov. Naroda-. 3703-2 Trgovskega pnokih popolnoma zmožnega samostojnega dopisovanja, sprejme takoj ali s 15. ja-nu var jem 1U05 HS96-2 j. Krašovic, Jesenice. 2 gostilniški == koncesiji se iščeta v zaknp. $713—2 Ponudbe pod ,CJ* A> LjuDijana, poste restante*. ki zna razsekavati, se takoj sprejme. Plača 12 £ld., brano in stanovanje, ter 5■ § razsekc. Kavcije je treSa ."»0—100 gh T. V RIT S, Čabar pri Prezidu, Hrvatsko. Krošnjar za krtače in čopiče se iftće z dobrim zaslužkom za Spodnje in Gornje Avstrijsko in Štajersko. Prosto stanovanje Ako je tženjen, ima tudi žena adkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnogh drugih boleznih. Preizkušeno Izvrstno in nenackhtjivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr prof. dr. S. Bošnjakovič*. Odlikovana na mco^ih itrtktTBJh razmah s 15 zlatimi irouijaau. „Upraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice4' Zagreb, Ilica št. 17. 487-90 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah. Zastopnik s* Kranjsko: C h£\ardi v i^uhlVnl. Zeli 8e kupiti že obrabljena Konjski koci čudovito ceno! Konjski koci 180 cm doJgi, 125 cm Široki. Koci za trpež sivorjavi z 2 pisan, bordurama komad gld. 1*60 par „ 2 90 Koci za izvoščke iz najboljše umet volne zlato-rameni z barvastim robom komad gld 2 76 par . 525 Ia posteljni koci Koci komad gld. 190. iz Imitirane vel-blodje dlake komad gld. 2 75. Poftilja le po povzetju ali če se denar naprej posije razpošiljalnica RUDOLF WALDEK na Dunaju XII, Griinberggasse 12—c« 36C4 IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd. kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljeko orodje, stiski Inlce za seno, mlatiinice, vitle, trijerje, čistilnico za žito, luščllnlce za koruzo, slamo-reznlce, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svindene oevi, ieezne cevi Itd. od sedaj po zopet izdatno 1781-16 znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, medena pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, strojt za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavcde in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za Izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, stebersKe tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, žele/no pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsa«e vrste za kiju cavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih = tudi na obroke! = Ceniki z ve6 kot 400 slikami brezplačno In poštnine prosto. £ Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. £ Prekupci ln agentje zaSelJeni. PiSe naj se naravnost: IVAN SGHINDLER, Dunaj lil/,., Erdbergstr. 12. Ponudbe naj ae dopošljejo Alojziju Jerša v Borovnici. 3652-2 Trgovskega pomočnika sprejme A. Sušnik v Ljubljani, Za loška cesta. 3785 -1 popolnoma zanesljiv in pošten, želi svojo službo s 1. januvarjem 1905 premeniti iu sicer na Štajersko ali Koroško. 3 Naslov pove uprav. „SL N." Pekarija se odda takoj v najem. Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 3688 3 Prodajalka začetnica z dežele, močna in poštena, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pn JI. Urbttnclc, Bae št. 55, pri Hucžaku. 3651—3 Izjava. Jaz Tomaž Zabukovec, posestnik iz Krač st. G preklicujem in obžalujem razžalitve in neutemeljene besede, katere sem govoril sredi septembra t. 1. v Žužx vi gostilni na Turjaku o gospodu župniku Frančišku Kruinpeotariu od S». Gregona m se mu zahvaljujem, da je odstopil od dotične kazenske ovadbe zoper mene. 3789 Vel, Las če, dne 22. decembra 1904. Tomaž Zabukovec I. r. Duhovito in okusno darilo vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenčice „Florian" fine kakovosti za okrepitev želodca ! Dobi se v steklenicah po 1, 1 2, 1 /_x litra v rastlinski destilaciji „FL0RIAN* (tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani) in v drugih prodajalnah. 5—294 Pazite na ime „FLORIAN". Čudovita novost! 325 komadov za 2 gld. Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garan cjja; zelo lopa laterna maglca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna bruža najnuvcjse oblike, 1 lepa kravatna igla 8 simili bri(jantom, 1 krasen koiije iz onent. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mofinjiček, jako elegantni nastavek za 8motke z jantarjem 1 garnitura IT double- blatih mansetnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ti n:klasi žepni nožek, 1 iT toaletno zrcalo, belg. slefcio v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznh komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. zastonj. Krasnih 3^5 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz po&iljalnica S. Kohane, Krakov mi. **s. Ako ne ugaja, se denar vrne. 3717 Maogo priznalnih piše o. Pasti za podgane, dihurje, krte, miši itd, patentirani najnovejftl amerikanski sistem prodaja in rasoo&ilja trgovina ?*63 —17 STREL ▼ Mokronogu, Dolenjsko. PreaeneCeni uspeh lova se garantira. Gene Jako nlzks. 77 at3a©"-vočlet za pral« edino Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in po svojem presenetljivem učinku. )tKathe-voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna steklenica pa 2 gld. 50 kr. z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetjem 3K4 - 9 gospa K A T H E MENZEL Dunaj, 18. okr , Schulgasse š ev. 3., I. nadstropje, vrata stev. o* rs* 50. Privatna plesna šola v dvorani hotela „pri Maliću4. Dovoljujem si visokoCastitemii p. n. občinstva naznanjati, da otvorim z novim letom nov t«-eaaj odranlr, in sicer samo za /Hrcfnlbe. MrukoMil i* tir si /u damr In *j o * p«» oIJmIIi redevln se *nk ponedeljek ob H, In mak petek ub pol H. zveeer, kjer eo poučujejo najmodernejši plesi. i*«.n*'tiii l pouk km otroke In nilad*>nlep. Posebne ure vsak Cas dneva za privatne družbe v dvorani in v privatnih hišah Prijave in vpisovanja vsak dan od 3. do 3. ure popoldne v hotelu ,,pri Slonu", soba Št. 73. Z odličuim spoštovanjem 3688 -2 Giulio Morterra, pleaai afitelj ■ C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pnpoznano izvrsten M~ o y <. a aa nm da — *\&*tM — si ni v vedno jednakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov dotooaee pred-dpise glode' tlakovne in odporne trdote dailee nsdkrlljujoel dobrota, kakor tudi Bvoje priznano iavrsuio apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in l a j t i o v i1 o j & i h tvrdk ao na razpolago. Centralni urad: aou-u Dunaj, 1., Mašim! iansti?^ Pazite na tvornlško znamko. šivalni stroji. . del. družba za šivalne stroje. V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. 3B6 S6 /yg\ r ./p za dame (j«^7 ^ ta gospode -S- priporoča o največji izbiri Srnest Sar k "' na ogla Židovskih ulic in $oorshega trga. Vabilo I m Jfdilno ib namizno orodje NAJLEPŠE OBLIKE Kompletno opravlien« KASETE ia NAM ZNO ORODJE SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In OAJNI SERViSl, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 33)8-7 Edino nadomestilo zi pravo srebro. Specialni predmeti za hotele, re stavnici je in kavarne ter za pansione menaže itd. C. in kr. dvorni dobavitelji CHRISTOFLE&Cie. DUNAJ I. O ERNRING 5 (HBINRIOHSHOF). ■Inntrovanl cenoTulh anafoisj. Po vseh mestih zastopmki-prodajalcl. T % jamstvo pri*tn>>«ti aoitjo Tti tadelkt po lee ■tMJftčo tvoru iko inimko iu polau ia« christofle C elitnemu plesnemu venetu natakarjev in markerjev .. v Ljubljani v četrtek, dne t2. januarja ?905 v dvorani restavracija Sder (tfosina). Popolna godba na lok c. in fa- pesool/ra Leopold II. kralj Belgijcev št 27. 2ačefek ob 9. uri Vstopnina 2 Jf. 3784 ODJiOj?. Čisti dobiček jc namenjen v dobrodelne namene. Pojasnila in dopise 5c prosi pošiljati na blagajnika odbora, gosp. jeana ^prinjla v hotel „Pri ^lonu". I I T I T i I T I I I I T T I I T t I I I I I i I I I I Ustanovljeno 1. 1862. Telefon štev. 584 c in kr. dvorni ' IJTi^ ' ^strojnik DUNAJ, VIT., Kaiserstrasse 71, vogal Burg0asse 2STaiyTCre6ja, in najobsežnejša, zalega £ " --- peci navadnih in tudi najelegantnejfie ——— opremljenih. —— Specialiteta: V vaoh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske _ polnilne peči od K 15 — naprej. vseh velikosti. Štedilniki, ognjišča - strojna ognjišča Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 3144-15 Specialni katalopi zastonj in poštnine prosto. r>4r>r> *TOr#»nyff» trave* •s* POSLA JENE -šal odvajalne kroglice. že več let preizkušene in od mnogih odličnih zdravnikov priporočene kot lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo, ki prenavljanja ne motijo in 80 popo noma neškodljive. Ker bo kroglice poslsjene, jih uživajo rad: tudi otroci Škailjica s 15 kroglicami stane .'^0 vin., zvitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglic samo 2 K Kdor pošlje K 24^ naprej, dobi poštnine prosto zvitek škftljc. Zahteaajte Filipa »Neustema odvajajoče kroglice44. Pristne samo, č> ima vsaka Skatljica na zadnji strani v rdečem tisku obl. prot. varst znamko „sv Leopold". Naše registrirane Skatljice, navodila in embalaža morajo nositi podpis „Phibpp Neustein, Apotheker'* Filipa Neusteina lekarna pri „Sv. Leopoldu", Dunaj, I., Plankengasse 6- D* biva se v vseh lekarnah. 298*)—11 ! »w-York in Loadoa nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tc-vama srebrnine prisiljena, oddati vse svojo zalogo sgolj proti majhnemu pla Čila delavnih moči. Pooblafičen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur a!ed3če predmete le proti tema, da se mi povrne gld, 6*50 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih tre ornih vilic iz enega komada; 6 komadov , » » Jeiimih žlic; 12 kemadov „ „ . kavnih žlic; 1 komad amerikanska patentirana sretrna zajenoalnica za juho; 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria ćasic za podklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10- 28 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komaaov sknpa| santo grl d. O-OO. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ainericansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bt jo srebra 26 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakini alepari|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to it ritano garnituro, ki je posebno prikladna kot prt>kra»no gjjggr bežično in novoletno darilo ~^MI kakor tudi zit v«t»Uo bolj ne j(OHpodarxtvu. — Dobiva se edino le v A. HIRSCUBEKCi-a eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. &f Clatllnl pruit-k k« njo Piane tO Ur. ' * Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček. Iz pohvalnih plarm. Bij sem 8 poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Oton Bartnsch, c. inkr. stotnik v 27. peSp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru. Ker je Vafia garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi posije ta Be jedno. — Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Zamile Bčhm, okrožni in tovarniški zdrav ..i k. -Sarajevo, 22. oktobra 19C4. S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoljen. Mihael Kovačević, pom uradov ravnatelj pri dež vladi v Sarajevom. *€*Aa Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Ma^ka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo redoseglj vo in spasonosno pri želodčnih boleznih nblažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine tn krče, oospe-Suje o in sbolj&ujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preieno velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavosti in prehla jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in aleieh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najbolj&e sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manikati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, '#-«-jrrrb, zato naj se naroCujejo točno pod naslovom: 24*7 i7 Mestna lekarna, Zagreb, Ma kov trg Št 36, poleg cerkve SV. Marka, Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Crno Je noMlednJo in sicer franko dostavljena na vsako poŠto: f dural (19 Mt4»kl«>nle) t 14. j a durate (48 ateblenie) II <;o H. * ducata (94 ■teftilonle> § k. 5 dueatov <«0 stenlenfte) 19*— K. 3 dueata (Stt ateltlenle) II K.| Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravdi. Ivau Baretinčič, učitelj; Janko Kisur kr. nad'ogarj Stjepan Borčič, župnk; Ilija Mamic, opankar-, Zofija Vukelič, Šivilja; Josip SeljaniČ, seljak it I. Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zabreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! Kdor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brosuro2 ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja priv* Sehivanen«Apoilieke Frankfurt a« HI. 541—44 +Higienski JL predmeti. ■ Diskretno razpošiljanje vzorcev, tucat po K 2 hO, K 3 , K 4 , K I-. i velefiai vzorci 8 cenovnikom, če se poSlje K 1 M) v pisemskih znamkah 4 3^71—3 91. HlMlHthlV, Dunaj 1*7*» Liechtensteinstrasse št. 23. Gg. trgovski sotrudniki! V lepem kraju ua Gorenjskem se sprejme vodja CM v trgovino Špecerijske stroke in železne posode, pod zelo ugodnimi pogoji. Interesenti naj pošljejo ponudbe v Ljubljano, poštni predal št. 73. 1 si »lil z Jamstvom, za novo renovirani hotel z restavracijo in kavarno9 9 sob, ledenico itd. v provincijalnem mestu z vojaško posadko, na Hrvaškem. Obrt je dobro idoča, ter se odda s 1. febr. 1905. Natančnejša pojasnila daje Zagrebačka dionička puovara i tvornica slada v Zagrebu. 3571—3 Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano ima v nedeljo, I. januvarja 1905 ob 3. url popoldne v društvenih prostorih v 3725 z naslednjim sporedom: 1. ) Poročilo predsednikovo, 2. ) „ tajnika. 3. ) n blagajnika, 4. ) „ knjižničarja, 5. ) raznoterosti. Odbor. Naznanilo. V gostilni Alojzija Zajec na Rimski cesti št. 4 se toči od danes naprej izborni hrvaški (Werniuth). 3720-1 Istotam se toči tudi pristno in najboljše dolenjsko vino iz Gadove peci. t ♦ Kras ne in trpežne platnice za naslednje knjige: Ljubljanski Zvon, za vse let h K 8,ovan M t- „ „ Dom In Svet „ „ M M „ Zvonček „ Knez. knjižnica Jurčiča zbr. splai , VVolf-Pleterft sovar, Zcjod. sv. pisma I. «li I. , Slov. fantje -Mohor, družba eleg 3617 5 I t* »i n n ji ii i ii Vb saf. U8n. po 1 40, 2BO, 140, 0 8i», 0«0, 060, 2 , 240, 0 80, poftti 1 50 2 60 1 60 090 am 070 M0 2 60 o 90 ima vedno v zalogi Ivan Konac* v Ljubljani. (Znesek naj se blagovoli vedno naprej doposlatl.) $*y. vi-i *-•w«iv»w. m y. Postavno varovaoi, 8 prvimi darili odlikovani, v velikih množinah razperevalni kon8umni predmet ae odda v s* cl m oproda jo sa province ali okraje pod jako ugodnimi pogoji Ls na solventne, firme na dobrem glasu, ki imajo stalne potovale e, se more oz rat i. Lfctri zaslužek okoli 3»»0M) K. Ponudbe pod ,.Prr4im«i z vellftta ruiprĆHio «1. *<>••*< na oprav- ništvo Slovenskega Naroda1'. 3701 2 in to graševine, klevnera, traminca, burgjndca prodaja graščina Dugoselo na Hrvatskem (poŠta in železniška postaja). :5Ql-6 i Na pariški svetovni razstavi 1900: „Grand Prix'' najvišja odlika. na 8r50 \ pod-P.A.P. >\ platu. L flKTfcPBVKiV Vs k dan se izdela v tovarni 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunmi9 I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah z obutvijo, gumijevim in modnim blagom. 3301 — 6 St. 14.336. 3680 2 Razpis. Naprava dovoznih cest k postajam Bohinjske železnice v političnem okrajn Radovljica, se odda potom ponndbene razprave v izvršitev. Stavbna dela in dobave so za posamezne dovozne ceste nastopno proračanjene: 1. ) k postaji na Dobravi.....1.764 K 45 v. 2. ) „ . Bleda...... 28 433 , 90 . 3. ) » n v Bohinjski Beli . . . 3 091 „ 25 . 4. ) „ „ n Nomna.....8.653 , 80 „ 5. ) n n n Bohinjski Bistrici . 48.352 H — H Most na dovozni cesti v Boh. Bistrici ni — lzvzemši naprave opornikov — predmet te obravnave. Pismene ponudbe z napovedbo popnsta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračunov naj se predlože do dne 1. februvarja 1905 do 12. ure opoldne pri podpisanem deželnem odboru. Ponudbe, ki morajo biti kolekovane 8 kolkom za 1 krono in katerim mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbinske pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni, je doposlati zapeČačene s primernim napisom. Ponudbi je dodati kot vadij 5" a stavbinskih stroškov v gotovini ali v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po knrzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, sumarični proračuni, seznamki cen in stavbinski pogoji so na ogled pri okrajnocestnem odboru na Bledu, ter se še pripominja, da bo vodilo in nadzorovalo ta cestna dela c. kr. Železniško stavbno, vodstvo Jesenice. Rok za izvršitev cest je določen najdlje do 1. septembra 1905. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 15. decembra 1904 Iz Ljubljane v New-York! Prosta hrana že v Bremenu. Brzoparniki: Kaiser filhtli n. KronpriDZ Wilbelm Kaiser Wilhelm der &rosse (najveCji in najhitrejši parni ki> Po»t>hrjo pa opoz trjam na to, da se zaradi smSanja parobrodnih cen pri meni MMW ~W poviSajo cene ameriških železnic 21^1 18 Edvard Tavčar Ljubljana Kolodvorske ulice 35 nasproti stari „Tišlerjevl" gostilni — 3497 Novost brez konkurence!! Samoig valni 3500-4 piano koncertni orchestrion Nepresežen po učinku. Izreden efekt. Živahua klavirska glasba. — Prekrasna, natančna plesna glasba. Nadomestilo za 6 godcev. Kadar se ne rabi plesne glasbe, se boben, činele in dr. z neko pripravo takoj lahko odstavi in orchestrion igra kakor klavir. Ugodoi plačilni pogoji. Uspešna na ložitev danarja za gostilničarje in kavamarje. Igra vse komade. Velja z dvema valjcetna, ki igra vsak 8 komadov, z utežjo iu pripravo za opuščanje denarja gld. 450 —. —— Prospekti zaatonj In franko. Tovarni ž k a zaloga: S. ZANGL, Dunaj IV, Favoritenplatz štev. 2. Najcenejša pot za zdaj!! deta saesda * 1> fliperima 1 druSbe pn ; i st.e:.i in B?'.-.žri f ■ -itvežbi Natančen ^aiietjjjv jonfe ,n venavre listke po — 1001 gld. Hitra i:i varni vožrja z n.od; n o opravije —1_______ n-mi novimi #i • I brzoparniki Jievj VlorK5 te ^ n pr)iIodclph>ia ze železnico in berite dobite v 978 - 32 kolodvorskih ulicah št. 41 r— cd južnega kolodvora na desno —■ Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE* Ivan Nep. Besman. V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v sobote zjutraj. Kaši parn ki — Fmland, Kronland, Vaderland, Zceland — vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito VI udnost, snaga in zdrava hrana jefna njih pri nas prvo in zadnje. Denar vsakemu, v vsakem znesku, proti malim obrestim, brez poroka in brez inlabulacije se ne dobi nik]er, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v A. Razbergerjsvo restavracijo v Ljubljani, sv. Petra na si j št. 37, poleg jubilejnega mostu. Samo pristna naravna vina iz Dolenjske, Štajerske in JtrvaSke. Oiua v steklenicah, peneča vina, Šampanjec. Jini dunajski pelinkovec. PuniIgiiiusko saltttisko marčno pit- *, fgA vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in ve-'/a Serja na izbiro. Jttrzla in gorka kuhinja ob vsakem Yj času. Jini zajterkovalni goveji /a wv so až samo 12 vinarjev, aaa- Lepi p ijazni prostori, # # Za družbe rddtljene sobe. Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago. Ke- sem si naklonienoet slavnega občinstva v 8v"i>h prejšnjih prostorih, najzadnie v restavracij Jurij Auerjevih dedičev „pn Belem k njicku" z trudom pridobil, prosim tem r olj za uto, ker mi ie sedaj res mogoče vse častite gg goste postreci le z dobrim i^ivom in vinom, s slastno jedjo in to^n<» postrežbo. Priporočam se za prireditev skupn h r bed o v, godovnih gostovanj, ž-naovar.i in drugih n*zvtselj vanj- Za preganjanje mačkov in drugih tacih zverin bodtm imel posebne pr, store Priporočajo se bilježim z odnćoim spoštovanjem 3886—10 A- Razberg6r, restavrater. 13—17 April poii spreten prodajalec modne in manufakturne stroke dobro vajen, dobro vešč pisarniškega dela, brvatnkega in nemškega jezika zmožen, dobi dobro in trajno mesto. Ponudbe z navedbami plače in s fotografijo na naslov Fr. Bendeković v Karlovcu. 3686 2 £r^fe*x!&^^ Pijte Hnj Klawjev ! Triglav najzdravejšl vseh likerjev. sako rod OVIDO važno vsaito ilnstrovano knjigo o premnogem blagoslova z otroki razpošilja a prepisi več tisoćev zahvalnih pisem tajno za 90 b v »▼str. znamkah pot p« * A. HAFPA Berlin S. W. J| liindeustrosae 60. cv'" Višjega stavbnega zdravnika in lizika dr. Scbmida znamenito o sluh. ■je odatranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes. šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako j« že zastarano. Steklenica stane 9 g d z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri ,,Črnem orlu" na Novem trgu v Celovcu. 3147-5 Ljudevit Borovnik pnškiir v BorovIJmh (Ferlach) n» HoroHhem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce m strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sam. - kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro •zvi&uje. Vse puSke so na c. kr. preskuse-valnici in od mene presku&ene. -- llustro-H2 vam ceniki zastonj. 51 Tovarna pečij | -- antanovljeiia 1. 1»88. = Založnik g& m avstrijskih zveze »SfSh^ državnih ces. kralj. uradnikov Alojzij Večaj I ^ j ut> i j:niii Trnovo X Opekarska cesta X Veliki stradon št. 9 t* m W i priporoča vsem* stavbnim podietnikom in si. C/bm.t-tvu svojo veliko zakigo najtrpežnejSih in si( er od najmodernejših presamb in poljubno bar-* a rii h d. ■ naj pri proste j&ih prstenih pečij različnih vzorcev kakor: renaisBance, barok, gotske, stcesion itd. kak r tudi Štedilnike m krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cen ar ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki brezplačno In poštnine prosto. 12 ■j 1870 Ustanovljeno 1870 \ Trgovina s perilom in modnim blagom C. J. HAMANN na Mestnem trgu žtev. © priporoča naslednje predmete . 2974 12 vezenine in pletenine kakor jopiče, hlače, moftke In ženske nogavice, telesne pasove, ogrevaloe za meča in zapestl itd. itd. telovnike za dame in deklice zrle elegantne In pra!«tlenet otroke plaščke, raufe, čeveljčke, kapice, rokavice itd MT ** poleno |»OMlrfžbn Jamel firma C. J, HAMANN dobavitelj peri a c In kr Visokosti raznih častniških uniformiranj zavodov Itd. Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča al. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane wobiie) opraff iz anhe^a lesa solidno izstavljene po lastnih in predloženih vzorcih. % r lll*.4\ xt»lo|^ai raznovrstne izdelane opra%e m.» malone. Mpalne) In Jedllike" m o lir je na izhero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno caročitev se priporoča Josip Arhar it- - 95 -51 n H % X X n x X Avgust Žabkar v £jubljani, Dunajska cesta 858—43 X X X X X X X X X X X X X X X X X X n n n n n n n n «ele«olJva m ol strojna in ključavničarska delavnica se priporoča slavnemn občinstvu in prečaatiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: napravo in popravo različnih strojev lsdelcvarzja raznovrstnih mlinskih in žagliilh naprav, napravo turbin po naj u o vej sin konstrukcij an in sistemih v poljubni velikosti. Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne fertže, k«*tir* prel, vrtne klopi« niise, stebre, trouibe za vodo itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih m kliučavmčarskih del: železne ograje, vrata, 3C okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti. J( Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne »graje, pnšnike, travnike Itd. )C - X JNjt^i-ti in prorućuui *♦ * uu sr.^litovanje Ml ■"■■pnll^Oi vse \>o. }j daje: Generalni za stop v Ljubljani, ćegar pisarne so v lastne) ban&nej hiši %' ivoeuoilsklli nllcalt štev, m Cil p v. C* Pil PJ P Pil PJ, pi; Založnik c. kr. Ljubljana J tari trs št. 9 priporoča stojo tovarniško zalogo drž. uradnikov. Ljubljana Stari trg št 9 D p m 3437-9 po izredno nizkih stalnih cenah. Poleg tega dovolim mojim cenj. odjemalcem pri odknpn čez lO kron 5°/0 popusta. £J ^otrelDŠčIne za krojače Ln. ši^rilje. t. 15.723. Objava. ob74-2 in med Na BtavbiŠČu, ležečem med obstoječo domobransko vojašnico °oljansko cesto bo zgraditi razširjalne stavbe za imenovano vojašnico. Od teb, te zgradbe se tieočih del in dobav in sicer: 1. ) težaška in zidarska dela v znesku .... 370490 K 2. ) kamnoseška dela v zneska.......14910 B 3. ) tesarska dela v znesku........60520 „ 4. ) napravo strešnega krova iz Škrilj-eternita v znesku............... 15 639 „ 5. ) napravo strešnega krova iz zarezne opeke v znesku............... 1*476 „ 6. ) dobavo konstrukcijskega železja v znesku 86 555 „ 7. ) kleparska dela v znesku........ 16 459 „ bo oddal deželni odbor potom javne konkurence, in je tozadevne ponudbe predložiti istemu do 21. januvarja 1905. 12 ure opoldne. Vsa podrobna, ua ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, opise in izkaz o posameznih delih ter načrte si morejo interesenti ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbnem urada, deželni dvorec, II. nadstropje, odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 15. decembra 1904. JEVs V^NE It >^ Priznano ^L>* pi*va znamka! Po znamenitih patentih tehnično, kakor tudi higijenično = najidealnejei kurilni sistem. =zz ^ Originalni varstveni regulator. S£/ Uravnara .se lahko od siophije do stopinje ^ Iztok plinov in eksplozije popolnoma izključene. Velita izbira po veeh cerah. Pazite natančno ca ime ,Riessner" in ne j-u Etite se premotiti k nakupu manj vrednih pesnetkov. 331*1—7 Ernest Hammerschmidta nasledniki MAMLE,WUTSCHElUKo. LJubljana, Valvazorjev trg mi. G. sHi 19 • Za Božič in Novo leto pi*lpoi*o£a ---------- šampanjske znamke = 36^0—2 Kleinoscheg DEEBY SEC napravljen iz francoskih vin In Kleinoscheg Goldmarke napravljen iz tuzemskih vin. J. BUZZOLINI v LJUBLJANI. Išče se dacar proti primerni plači. Vprašanja naj se pošiljajo na Alojzija Šlajpah na Vel. Loki, Dolenjsko. 36:8—3 Uradnik dobra moč, išče primerne službe kot knjigovodja v kaki tovarni ali kot tajnik, bodisi pri občini ali posojilnici, ali v kaki pisarni. 3643-2 Ponudbe sprejema z naznanilom plače MA" poste restante Postojna. Dobro idoča restavracija sc da spretni osebi v zakup. ;712—2 Vljudne ponudbe pod • «€■• Ljubljana, poste restante. Več sto lepihy suhih proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z lesom V X*aiJtltlil£ll. 3S66-5 Naprodaj je lepo posestvo ob državni cesti na Dolenjskem blizo kolodvora, enonadstropna hiša z 11 sobami, gospodarsko poslopje, 6 ha njiv, 2 ha travnikov, 9 5 ha gozda in 1 ha vinograda. Natančneji naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 37^5—2 Doto izjedanje dose?ele le z Ileittotojrenoiti najboljšim, zdravniško priznanim živilom proti Bhjjšatjju, biedic-nosti, slabokrvnosti; v 6 čednih 2-> funtov več teže. Damam pro-speSno bujnost. Odlikovan z 11 prvimi darili, tudi „Grand Prix" v Pa rzu. Prospekti franko. Cena K 2 50 sa 14 dni RazpoSilja Balzar, Dunaj, Hauptctrasne 50, tudi v lekarnah in drogenjah Zaloga v Ljubljani pri Antonu Kancu, drogerija v Selenburgovih ulicah. 3nat-3 j Najbolje za zobe Zavaruje poslopja in premičnine prot. požarnim Škodam po najnižjih cenahl Škode cenjuje takoj ii n*jkuiantoeje| Oživa najboljši sloves, koder posluje| Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne] podpore v narodne m občnokoristnt namene. najstarejša ljubljanska že 15 let obstoječa posredovalnica stanovanj in služeb G. PLUX Gosposke ulice št. 6 37*3 priporoča In nimrif« le holjir službe iskajoče vsake vrste za LJubljano In drugod. Potnlna tukaj. — \ atanrnr|r v pliiarnl« — leiliia In kolikor možno liiti-a pOMtrežba zagotovljma. Ravnokar je izšlo: Jlntcn 5.|lo&!je denar nanrej raspetlja 357W—3 Električka manufaktura „BRAZDA" dobavitelj c. kr. državnih uradnikov. Odlikovana s srebrno kolajno na razstavi na Dunaju 1904. Dunaj V/3| Schonbrunnerstrasse 113/53. Največja in naJDODOlnejša specialna trgovina te stroke. _ Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izgred. Iz ^rozr^egrst roda. Veljaven od dne 1. oktobra J904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez S.-Izt.hal v AusiM S.tlnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari ft m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianz»*nsfeste. Ljubno. Danaj, čez SelzthaJ v Solnograd, Inomost, tez Kleir-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Manj ne vare, He\ Francove vare Prago, Lipsko. čez Aaistetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne osobni vlak v l;biž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend -Gastem, Zeli ara See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Am^tetten na Dunaj. — Ob 3. ari 56 in popoldne osobni vi k v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo akovo, Ljubno, če;. Kle n-Reifling v Steyr, Line. Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vre, Prnj^o. .direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Danaj čez Amstetfen. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in 11. iazreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni *laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 2« m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Auistetten, Monakovo, Inomost, Franzeusteste, Solnograd, Line, Steyr, lschl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ) — Ob 7. uri IS m zj'itraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, L psko, Prago (direktni voz I. in II. razred*), Franc<>ve vare, Karlove vari, Heb, Maiijine vare; Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Paru, Žmevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmobor, Pontabel. — Ob 4. ari 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Lj lbna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, iuo-mosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak i Danaja, Ljuba*, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Ponrabla, čez Selzthal iz lnomosta, SoLno/rada čez Kleiu-Reitiiug, iz bteyra, Linca, Badejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in L'pskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osohni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjntraj iz Novega meita in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob H. ari 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih i a le oktobra, — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 4i* m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zve. ©r. Ob 9. nn 55 m ponoči samo ob uedeijah in pravnikih in le okt bra. — Ćas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Amerikanske avtomatične samobasalne puške na šitre 4—£2 Istotako imam veliko nlOM puške in revolverje = najnovejših sistemov po najnižjih cenah. — So vljudno priporoča FF^^VaN V^E^^^^I K Ceniki na zahtevanje za- . j,. , 1-7 etonj in poštnine prosto. puškar, Židovske Ulice /. Stanje vlog- i^Alk. Rez* zaklad K 6,485.28217 •m^F^ K 98.238-41 ifitP ^ regr i »trovana zadruga s neomejeno zaveso @ v novi lastni hfei ^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^ j| obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 * brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica nama la vložnike* 905-39 Posojila po 5°|0 in po 5 W |£ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let * £g ali pa v krajšem času po dogovoru. @ ^ URADNE URE: razun nedelj ln praznikov vsak dan od )k 8.—12. ure dopoldne ln od 3.—4. ure popoldne. w ^ Telefon »t. 185. Postnega hranilni :nog« urad« št. 828 408 ^ © d ^ d d d ^ d d ^ d d d d d d d ^ d (a^ d ^ Božične priložnostne cene! Modna trgovina Ernest Sark na ogla Židovskih ulic in Dvorskega trga nudi p. n. odjemalcem|v največji izberi le najizbornejie kot po najnižih cenah, in sicer: Moires-Velour iz čiste svile v vseh barvah za bluze po gld. —*75 Blago iz čiste svile črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —*75 Blago iz čiste svile črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —-85 Blago iz čiste svile črtasta in fasonirano, za blnze po gld 112 Modni žameti v vseh barvah, za bluze po gld. —*70 Crep de chine 120 cm šir., za ple«ne toalete po gld. —*50 Crep de Chiffon 120 cm šir., za plesne toalete po gld. —50 Valaissienes čipke vstavki, broderije od 4 do 20 cm Široke, bele, creme, beure, eeru meter po 15 in 10 kr. Pozor! Zaradi velike zalčge kužohovin se bo ta predmet od sobote, dne io. t. m. naprej prodajal po čudno znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si to ogleda. išis i (m b kožo 1 gld. brea kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr, pre&ičevi jeziki 1 gld , goveji 1 gld. 20 kr! glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljfie 1 gld., iz Sunke 1 gld 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 6 kil naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. 3381 27 Pariška svetovna razstava 1900. £AV DENTIFRltt DuD0CTEUR Sveiovnosiavna ustna voda. Dobiva te povsod. 2921—23 Sloge tr. iSchutzmark« Cementna zarezna strešna opeka iz poriland cementa in peska. Strfha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah. Trpežnejda in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek Iz Ilovice. 2076-23 Edini izdelovatelj za Kranjsko JANKO TRAUN izdelovatelj cementnln b Glince pri Ljubljani, el Najfinejša, najžlahtnejea zdravilni Tina za otročnice, bolnike in prebolele, odlična vina za okrepCanje slabotnih. Najboljše za bolne na želodcu. N ajf.tejfa ta* mizna vina io vinogradniške družbe „Acfcaia" v Patrasu. Oltvae tnimk«: Mm rodnphn« (rdeće to A 4 h «)«'<• it •*! in ne iladei It. Ii Mtftlo .»O«« (aUdekt. (t lavno Bastopnifttvo ia A*«tr" ('jf"'« C «1. Mrhrauth .V € *>. Mauer pri Dunaju, Langeg 1 ' Zaloge t Ljubljani: Jo«. M.4>r, lekarnar; Peter Lnnuuik v Wolfovih ulit ah i W. K. ham, trgovina z deli kate.um i. Jos, Petrič v Ljubljani Sv. Martina cesta št. 20 tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja priporoča: Trgovske in kopirne Trgovske ali uradne knjige po posebnih načrtih s tiskom ali brez tiska (izvršim v najkrajšem času) Rubriciran papir in konto kurente. Kar tonažo vsake vrste kakor tudi vsa knjigoveška dela. Pisemske zavitke (koverte) in papirno konfekcijo. Šolske svezke priznano najboljši fabrikat. Jfajvečfa zaloga vsakovrstnega papirja, lepenke črnila, pečatnega voska, svinčnikov, peres, gnmic i. t. d. Trgovske in uradne tiskovine v najokns- nejši opremi. Cenilniki, vzorci, proračuni na zahtevo poštnine prosto. * 82 - 2 ni najcenejša. 22 91 7076 Oclvl^^i niste od tiskarja, e© se kupite m« 2B3 Črk h 2-40 354 „ n 468 || „ 3-60 040 „ i| 5"— 800 „ _, O-— J. LEVVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip. graverska dela. Dunaj I, Adlergasse 7 (teleiofh 12.179) ZsMtopnllil m+ l»*«»«*Jo. ^rucaj"^ ***" »zame na^aj. cenovnik o vsakovrstnih Staro pilijah. Najnovejši struji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalro pečati, pečatne marke a vzbocenim tiskom. Prese za vzbočeni tisek. Klišeji pc vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za pen J o, solidno iz vršenj J** ODEbA na Ruskem, ,BI Pufikmskaja 16 (>no«iilbl za«t»nj. * i 4 IZajlepše in pravično Božično darilo za gospodinje je nedvomno FFAFFOV Aivalni stroj, kateri odgovarja s ozirom na = muogoatransko uporabo in ličnost vsem zahtevam gospodinjstva. ===== ?Jty£Jtyw Šivalni alroj se izvrSuje v različnih slogih sobnih oprav od najpreprostejše anj Škofje ulice št \h. 3443-9 preproge, pohištvo se sprejema za snaženje m shranjevanje. Telefon Stev. 155. Gostilna in prodajalna z melanim blagom na dobrem krajo in dobro vpeljani, se odda 8 te v najem ali prodaste. Naslov pove npravniStvo „Slov. Narodau. 3666—2 posteljno perje! & kg novega skubUenega K 9-60, boUšega K lii'—; belega, jako mehkega, skubUenega K 18.— ; K 24*— snežnobelega, mehkega, skub\jenega K 80'—, K 36'—. PoSiJja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 6 proti povrnitvi poštnih stroškov. b427 Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Ceikem. avarna je vsako soboto in nedeljo in vsaki praznik celo noč odprta. ari© ^©"v&Sb kavarnar 3C60—12 Kolodvorske ulice št 22. Klobuke zadnjih novosti in vsake vrste cepiče 3532 -4 dalje razno moško perilo najnovejše 2b* s* et, *v ^ t> © in priporoča po solidnih cenah G. CADEZ Stari trg 4 Ljubljana. Novosti modnega blaga za dame, sukna In raznega manufakturnoga blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo krojaških potrebščin priporoča J. KOSTEVC Sv. Petra cesta 4. Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. 2973-21 Pristan Nujno svarilo. IT Častito občinstvu v njega lastnem Interesu opozarjamo, 4« se delajo poizkusi rastlinsko mast pod razlieuimi imeni in znamkami po veličevati ia spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka \ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni KUNEROL Je dokazano prva in najboljša rastlinska masti ki je kot najćišča jed Ina mast priznana od avtoritet. 2568—14 Popolno nadomestilo'za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. Zahtevajte ,,Kunerol" v vsaki boljši prodaialnici jestvin. V kraje, kier se „Kunemlu &e ne dobiva, po&iljamo poskusne postne fikatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 60 h za skatljo. franko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpečevale e po Železnici v zavitkih po V, ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej. r-j*^j>:'; : > ^ Za grosiste prednostne cene ! S domač BRINMEC preizkuSea na deželnem kemičnem pre- . izkuševališča za Živila v Ljubljani. Liter 2 kroni. p Razpošilja v vsaki množini IVAN MALI I - v Šttofji Loki. »7.1TI' \ Brošure in zdravniška izpnCevaia zastonj. JrZg, Pna in najstarejša tai arna za rastlinsko mast V iiionurli 1JI Emanuel Khuner & sin DtiMjUV 2. Etablirana 1880. Kašelj! Kogsr nadleguje kapelj naj poskusi prezku&ene, kašelj ublažu-loče in veleokuene 3117—8 Kaiserjeve Prsne karamele / I ZL rovljenlh «prl- £m I ■ M rti Jrtiirl r •» K»lut iiftfifl* pri Ui»«IJu. HrlpittOMf t, katarju in zttMlizenJu. Le pravi z varstveno znamko Zavoj 20 hi 40 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljub IJanl, v dei. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani In pri Ubaidu p!. Trn-koczyju v Ljubljani. - V Novem mestu v lekarni S. pl. Siadovlc. kuharica je izsia je izšla založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Obsega na 576 straneh vec nego 1100 receptov za pripravljanje naio* us» ejših je.di domače in tuje *uhe. ima 8 finu k« lonranih tabel m je tnhao ie e't^ai.tn" v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojpgra strokovniagkega stališča. 1'terarna umika ^ara
  • mnevn«^a jezika, fina dama zaradi njene lepe, pn slovenskih kuharskih knj'gah nenavadne .'preme, in kone^Du varčna gu8oodinja zaradi mene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSue kuharske knnge. 282 —tt- Jtedosežno največja božična in novoletna razstava. Zaradi opustitve različnega. papirnatega in galanterijskega blaga kateri je v jako veliki zalogi, prodajam istega po j e* ls: o cenali. Blago je razstavljeno v mojih prostorih In si ga lahko ogleda vsak, ne da bi bil primoran kaj kupiti. Za obilen obisk se priporoča w 3658_± FR. IGLIC trgoveo s papirjem in galanterijskim blagom LJUBLJANA. * Mestni trg štev. 11. * LJUBLJANA. Jtedosežno največja božična in novoletna razstava. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo Varstvena znamka. z znamko „jelen". in brez vsake škodljive primesi — Pere izvrstno. ono je DV~ zajamčeno čisto Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 108»—18 Ustje (Češko) Juri Sehicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Dobiva se povsod! Ustje ccešfco) \ I i i } i i i j i 1 "*! S" i < i 2. i t* l 9 3 a a 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 < < < 4 < 38 [^0393 * 3543—3 Razglas. [obiranje pasjega davka za 1,1905. I se bode pričelo 2. januarja 1905. Ta davek je plaSati v okrožju ljubljanskega mesta od vsacega psa, iši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje 90. februarja 1905 pri mestni blagajnici proti plačilu W 8 kron. "pi Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opo-ajo se lastniki psov, naj vplačajo pravočasno takso, ker bode polovil konjač pO. februarja 1905 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez javnih mark. 81 Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. decembra 1904. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena opolna razprodaja ur zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih, ^\ ur na nihalo in bndilk 337a_11 ' pLT* pod tvorniško ceno. FRIDERIK HOFFMANN v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12. Primerna božična darila! i Ta vojaško pripravljalni zavod za aspirante enoletnega prostovoljstva in za aspirante ka-detnih sol je vsled naredbe vis. kralj, hrv.-slav. dalm. deželne vlade, oddelek za bogoČastje in nauk od 23. junija 1800, .št. 8330, pod državnim nadzorstvom. Prvi zagrebški vojaško pripravljalni šola in internat: Berislavićeva ulica 12 m 1.3 na.d.stropje. Ta preizkušeni vzgojevalnl zavod s sijajnimi uspehi za aspirante enoletnega prostovoljstva otvori dne I. marca 1905 svoj hntn iM letni Izvrstne in preizkušene učiteljske moči, stroga disciplina v odličnem, a poleg tega cenem internatu jamčijo za povoljni uspeh. Vpisuje se vsak dan, program pa pošilja na zahtevo ravnateljstvo v Zagrebu, Berislavićeva ulica št. 12 po pošti brezplačno. V minulem šolskem letu so dosegli usposobljenost za enoletno prostovoljstvo pred za to postavljeno izpraševalno komisijo: Štigler Mavro, Zagreb; Tičarić Nikolaj, Iloka; Modic Ivan, Nova vas; Defrancescbi Teodor, Sturije; Plančič Ivan, Stari grad; baron Bncovich Mario, Pulj; Knielv Robert, Lipnica; Pavlović Ivan, Karlovec; Hellmer Ivan, Stockerau; Gumpinger Franc, Dunaj; Dobrila Mario, Draga; Fischcr Oskar, Zvornik; (rraden Mirko, Vrhnika; Konjedic Ubald, Plava; Miškič pl. Krešimir, Kostajnica; Schlenger Levin, Varaždin; Večaj Alojzij, Ljubljana; Searneo Peter, Milna; Kronfeld Peter, Zagreb; Lip schitz Jari, Frendenthal; Pscherhof Karel, KriŽevec; Dešković Gustav, Reka; Sentinella Anton, Trogir; baron Aichelburg Ahiles, Sv. Peter v Žiljaki dolini; Modec Štefan, Križevec; Barković Nikolaj, Iriga; Fasal Karel, Danaj; Walland Ivan, Oplotnica in Toinašić Vladimir, Opatija. Skoraj nor piano proda prav ceno 3678-3 flmalija Cužić v Pipavi. Ugodna priložnost MF~ xa nakup. V nekem večjem trgu na Dolenjskem, 15 minut od železniške postaje, je pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj tvorniška naprava z vodno silo 20 konj. moči Vprašanja: Celje, poštni predal 33. 363J-4 Božična in novoletna darila. Praške zdravilne 3199-7 sunke pripoznane od vseh zdravniških kapacitet kot najboljše. CHMBL Praha, Spalena ulica št. Cenovniki zastonj in franko. ******** i. 4 X X x X, *4 Naznanilo. Špecerijski trgovci iz Ljubljane in okolice so sklenili, da kakor lani tudi letos ne *t§f bodo delili novoletnih daril. Mesto tega «f£ nabrani doneski se naklonijo zavodu za r , j etične, ki se ima ustanoviti. Izvrševalni odbor. * «4» ♦ *tr Priporočam p. n. občinstvu vsakovrstne čevlje domačega izdelka po meri. Strankam ustrežem vedno točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 3006—11 Delam po najnovejših oblikah. Sprejemam tudi popravila. Fr. Kukman Čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 11 (v Frohlihovi hi&i) I- dvorišče levo. > = Zanimive znamenitosti! = Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, dne 24. decembra 1904 zadnji dan razstave i Zanimiv obisk gradov VERSAILLES. Veliki in Mali Trianon. V nedeljo, 25. do 31. decembra: Dunaj. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Viak dan — tudi «b nedeljah In praznlltln — odprto od 9. do 19. ure dopoldne lu od 9. do B. ure 3722 popoldne. Z odličnim spoštovanjem 3723—1 S^^^^ v^i (r^ ^ ^ ^ ^ fy ^ ^ ^ ^ v^v^^v^^fll^ Jamajka rum 3683-3 E it breas vsakorfinega umetnega aroma ah parfuma. Dobiva se po boljših Špecerijskih in delikatesnih trgovinah In drogerljah........ w mm <črrs> Podpisani vljudno naznanja, da otvori svojo notarsko pisarno o prihodnjem novem letu t. j., dne 1. prosinca 1905. leta v Ptuju v hiši gosp. Vuka, Ei-aKdgasse št. 9, v bližini c. kr. okrajnega sodišča ter se slavnemu občinstvu priporoča. Kazimir Bratkovič 3665 -2 c. kr. notar. vir V mm ili velikanske zaloge se bodo prodajali do 1. jannvarja 1905 vsi zimski predmeti po zelo znižanih cenah: zimske suknje x x x nlsterji (šport, suknje) kožuhi x x x x x x kožuhi (za ulico in potovanje) X X X X obleke za gospođe in dečke) x x x x x x x x x x x xjopice x x x x x x paletoti x x donble-ovratniki plašči (Brunnenmantel) xxx otroški plašeki in koljerji s kožuho vino v ..Angleškem skladišču oblek" t Ljubljani, Mestni trg št. S. Z odličnim spoštovanjem 3691-3 Oroslav Bernatović. * . - -.. . ■ Cujte in strmite Amerikanci! gl. 64. Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo Cena LJubljana - Buku aamo 5 gl. 3 kr« ,A1T right Patner!44 Ako hitiS na Buks, tam se bo5 vozil zanesljivo le 6 do 7 dni! Vsa natanCneja pojaaoila daje sautopnik generalne agenture LOUI8 KAIZERJA (za VSO Švico) IVAN BIHELJ rt —t*- 8332 20 Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. 156 52 Nai\ ečja zaloga 3 &. pohištva h--r:. za spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastorjl, I modreci na vzmeti, i { ilmnati modreci, ; K otroški vozički itd. -is SV Xajiilzje čem'. \»JMlIdneJblu*>». ~^PE ^ 'O' ■ a 1 ,.^auv>i?^fe sili;; 1 ataf 2839-25 Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo veliko zslogo daril za fi»i in Novo leto ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po n» julijih cenah ~VH i - . - kavarne pri „ZAJCU"! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije 37'»o 2 pri ,Zajcu' na Rim .ki cesti 24 (t. j. na vogalu Rimske, Bleivveisove in Tržaške ceste) vfi m o kjer mi bode mogoče postrezati z najboljšo kavo, z raznimi gorkimi in mrzlimi osvežujočimi pijačami, kakor tadi z raznimi svetovnoznanimi likerji in drugimi fiuimi in pristnimi domačimi žganimi pijačami. V zabavo so vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard. — Na razpolago je mungo časopisov, ki se oddajo v drugo roko proti nizki odškodnini. Obenem opozarjam slavno občinstvo, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznib pristnib namiznih, stekle >ični h ter tHzemskib in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Točim tudi vedno sveže in najbolj priljubljeno pivo, ter postrezam ob vsakem Času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah g$3f" Oddajam tudi vse pijače in jedila Čez ulico. Sprejemajo se abonenti na hrano, kakor tudi naročila za razne gostije po poljahnih cenah. Za vsestransko blagonaklonjenost in obisk moje restavracije in kavarne ee najudaneje priporočam Avgu*tifl Zajec. Izprašati Mi trt obenem ključavničar ali kovač, trezen, zanesljiv, oženjen se sprejme s 1. ja-nuvarjem 1905. Vprašauja na „Ljubljansko deln. družbo la šotno industrijo11 na Škofljici. 3690—3 Prodajalko izurjeno v špecerijski stroki ter učenca S iz poštene hiše sprejme takoj tvrdka Jos. Jebačin v Ljubljani. Slavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekorac»Jskih potrebščin. D Igoietno službovanje pri sl./veeib tu- in inozemskih tvrd* ah me usposabha kot vsestransko izvežbanega in izkušenega da morem vsekakor naifinejse in najsobd-nejSe zadostiti svoji nalogi budist v tapetniški ali d^kuracijski stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev. Istotako si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane iti rasne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse V mojo struk«* s adaj^če predmet«* — Prevzamem naročila v kompletno opremljenjs sob in event. prenavljanje obrablienih po h i Ste v ; istotako postrežem vsaki zahtevi razn b ureditev sob, hotelov, vil it<1 Z zagotovilom najek^aktne)'; postrežbe in točne izvršitve pri poročam se si občinstvu v blagohotno uvaževanje. Velespofitovanjera 3'74—10 Svati Cerne, Ljubljana, Breg, štev. 20. Cojzova hiša. Izjava. S tem potrjujem da je Fran Sker-binc v Dragomiju popolnoma poplačal vse svoje upnike kakor: S. Ad. Hirach-manna & Buchler.a v Sisku, A. H rseh-rr.an a v Čakovcu in Jakoba Weissa, • Barcstelep in da sedaj nikomur nič ne dolguje. stal j V Ljubljani, 20. decemb. 1904. Edvard Kristan. belili **od ravno ti«t«k«j;5t vinu, ki je tako prijalo obiskovalcem ■ I Liniment. Caps ci comp. nadome^tifo za "-S048—12 Pain-Expeller priznan Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2'— sc dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljicah z našo var^t/f anamko „sidro" iz Rlcnterjeve lekarne, putem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni iziel<*k. -sr} ttlrffcttrjevtt Ir-ltarnn pri t ] * Pragi j * jj j J I., WUWa dne 17. decembra t. L, da so ta sod šte -v. 1 ^5 in sicer med vsemi drugimi tega edinega, izpraznili še tisti večer, torej vina, ki velja za najboljšo dolenjsko kapljico, se je nabavil za restavracijo „pri Roži" j*UL"foljan.i. To vino se toči tudi čez ulico, in sicer liter 4 kr. ceneje. Takisto se tudi toči Coiaričev in Ulmov cviček, atietai kraški teran iz JJutovelj pri Sežani, knez \V!udiscbgratzov rizling, Gumpoldskirchner, vosiavec, renska in mozeljska vina v buteljkah, Heidsick-Monopol, Moet & Chandon in Kleinosehegov šampanjec. Pri narocbl O litrov ee vino dostavi franko na dom. mu ;;u» c. b. Kazpoiiiljiinje vs»l> d -e morajo sS*rliu> varu. vali j»r«'«l vnuk«! MMMfl » ker ae po tej lahko vsaiCH tudi n»jmanjSa raria razvije v zeio hud'/, t»-.>..• uzdravljtTO raco. Že 40 let se je izkazalo močiluo vUclo mazilo, tako inj-jnovaao prasko olidno se kupi v novo vpeljani trgovini za gospode, in kako ste postreženi ? 9 Cngclbert 5ka5ck i i medne trgeuine ze gc>pcde t t v tjubljani, pred Škofijo SI. 19. Gospodje — veste li 2e na kaki m staliseu je ta prva in edina modna trgovina za gospode v Ljubljani? 84 S Tonhalle Filharmonišfcega društva. Janez Trdina Verske bajke, sture in nove. Baike in novesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 2-150 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku .Ljubljanskega Zvona 1.18ol. pnob- čevat1 svoie bajke in uoveati jeoatrmel e'ovenski svet nad b ga to zakladnico d,»mišliije nar da, bitajoCega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa ee je tudi nad obl ko v kakrftni jih je pisatelj podajal. Snov, akg, jezik, VBe je bilo pristno narodno NabiraioC narodno blago in pri« bčujoc" ga širšemu svetu, p.inarodnel je pisatelj aam Trd'nove spise priporočamo z mirno ve*tio kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji In Iliri" broS 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 5<> h, s poštnino 4 K 7') h Verske bajke in Bajke In povesti o Gorjancih. I. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 b, e'eg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja V ponedeljek, dne 26. decembra t I. EE na Sv. Štefana dan, ob pol osmih zvečer EE koncert na korist pokojninskemu zakladu == vojaških kapelnikov. == Sodelovane so ljubeznjivo obljubili: Gdč. Emica Zallmann (klavir), gosp. akad. tecbn. Oton Janesch (petje) in nekaj gospodov članov Filharmoni&kega društva Orkester: Polkovna godba Št. 27. Dirig.: Teodor Chrlstoph. SPOHED: 1.) Griejj: MS guard Jorsalfar", suita za orkester I. Predigra (kraljev dvorana». 11. Intermezzo Rorghilda sem. III. Poklonitvena koračniia 8) L 6 w e: a) „Tom der Reimer"; b),,Der Nock", baladi. (G Oton Janesch ) 3. ) Mendelssohn: Koncert za klavir g mol4, s »premljevanjem orke- stra. iMolto allegro con faoco. AnJante. Presto. Multo allegro e vivai-e (Gospodična Em ca Zallmann ) 4. ) R. Wagner: Arija ,.Pretekel je čas", iz opere „Večni mornar*, e Bpremljevanjem orkestra. vGospod Ot n Janesch) Vstopnice se dobivajo iz prijaznosti v Oton Fischerjevi trgovini s mu-zikalijami (Tonhalle, Kongresni trg in zvečer pri b agajmei. Gene prostorom: 3724 Cercle 4 K; prvi prostor 3 K ; drugi prostor 2 K; galerija prva vrsta 3 K; drug* vrsta 2 K; stojišča I K; dijaške karte 60 h. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavaar. Lastnina in ti h k .Narodne tiskarne". 26