Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v torek', dne 12. novembra 1940 naročnina mesečno SO din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/II1. Tel. 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. jena 2 din ček. ra?.: LJubljana št 10.650 za naroč-nino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Romunijo je opustošil velik potres Potresni val je trajal samo tri minute a je porušil veliko stavb v prestolnici in v podeželju ter pokopal pod njihovimi razvalinami več tisoč ljudi - V Bukarešti se je sesedlo nekaj najvišjih zgradb - V petrolejskem ozemlju so nastali požari in velike razpoke - škoda še ni dognana - Tudi točno število žrtev ne - Včeraj so potresi še trajali Sožalje kneza namestnika romunskemu kralju F novi od sobote na nedeljo je opustošil Romunijo velik potres, ki je povzročil obsežna razdejanja po številnih romunskih mestih ter zahteval veliko človeških žrtev, mrtvih in ranjenih. — Ker je potres pretrgal tudi telefonske napeljave in ponekod razdrl železniške zveze, so novice, ki prihajajo o obsežnosti nesreče, še nezanesljive. Toda verjeti je treba po poročilih, ki obstojajo, da je Romunijo zadela strašna katastrofa. Potres je baje hudo pustošil tudi po petrolejskem ozemlju okrog Vloe-stija, kjer da so nastali požari in razpoke. V Bukarešti in po drugih prizadetih mestih sedaj razkopavajo razvaline hiš, izpod katerih neprestano vlačijo nove smrtne žrtve in hudo ranjene. 12 mest napol porušenih Bukarešta, 11. nov. AA. Štefani. O katastrofalnem potresu, ki je v noči od sobote na nedeljo zajel prestolnico Romunije in številna druga mesta, so se izvedele naslednje podrobnosti: Mesta Barlad, Teknci, Galac. Giurgn, Bu-zau, Ramicul, Salat, Ploesti, Husi, Campino in desetina drugih mest so napol porušena. Telefonske zveze sploh ne delujejo, železniški promet pa je povsod ustavljen. V samem Gafacu je potres ubil 20 oseb, okoli 100 oseb pa je ranjenih. Kabli z visoko napetostjo so padali na hiše in jih zažgali. V Bazau je bil potres resnično katastrofalen in je tam več desetin ljudi ubitih, na stotine hiš pa je porušenih. V Ploesti ju je največji hotel samo še velia razvalina, mestna posvetovalnica, pre-fektura, trgovska zbornica in druge velike palače pa so v takem stanju, da se lahko vsak hip zrušijo. V vseh mestih so zaprti vsi kino-matografi. kakor tudi javni lokoli. Radijske postaje v Bukarešti in drugod opozarjajo ljudstvo, da naj ostane mirno. V Bukarešti se je palača »Carlton«, ki je imela 15 nadstropij in več sto stanovanj s 550 prebivalci, porušila. Do sedaj so izjx>d razvalin te ogromne palače izvlekli 40 mrtvih. V kleti te palače, kamor so nekateri prebivalci pravočasno zbežali, je še delovala telefonska zveza in so ljudje obupno klicali policijo za pomoč, ker so v nevarnosti, da jih bo zadušilo Silno se trudijo, da bi te nesrečneže rešili. Na stotine članov »Železne gardec, ki jih podpira fašistična akademska mladina iz Rima, ki je sodelovala pri legionarskih slovesnostih v Jassyju, pomagajo pri reševalnih delih. Dela za reševanje se nadaljujejo, dasi neprestano dežuje in je silno mrzlo. V Bukarešti sami so morali hotel »Continental«, ki je največji v prestolnici, izprazniti zaradi poškodb. Slavna »Bela cerkev« v ulici Calea Victoriei, je vsa razpokana od temelja do strehe. Okoli nje se je zrušilo okrog 10 hiš in pokopalo številne žrtve. Vse bolnišnice so polne ranjencev. Vlada je po radiu zaprosila za pomoč vse zdravnike v državi. Zanimivo je, da je telefonska centrala v Bukarešti, dasi je visoka 140 m, vzdržala potres, in to zaraoi silno trdne železne konstrukcije. Zdravstveni minister je takoj organiziral skupine zdravnikov in jih poslal v mesta in na kraje, kjer je nesreča največja. Najbolj žalosten je položaj pač v Panciti, Fok-sadi in Buzau, kjer je imel potres strašne posledice. Snoči je bil železniški promet ponovno vzpostavljen na progi Bukarešta—Constanca, Bukarešta—Gigurtu in Bukarešta—Žonbolja. Na drugih progah pa promet še ni bil obnovljen. »Železna garda« je poslala svojim članom poziv, da naj sodelujejo z oblastmi. Legionar-ska policija je mobilizirala in bo sodelovala pri izpraznjevanju jx>škodovanih hiš. Po najnovejših poročiliii iz Barlada so tam ugotovili do sedaj 15 mrtvih in 46 ranjenih. V Tekuciju je bilo 7 oseb ubitih, 18 pa ranjenih. Ječa v Deftanu in Campinu se je porušila. Računajo, da je mrtvih okoli 100 jetnikov. Veliko žrtev Bukarešta, 11. nov. AA. DNB: Točno število človeških žrtev pri potresu, ki je zajel Bukarešto in večji del Romunije, še ni znano, ker so po državi večinoma potrgane vse telefonske zveze in poškooovane vse brzojavne naprave. Zato prihajajo poročila o učinku potresa precej počasi. Po dosedanjih poročilih je bilo v mestu Campinn mrtvih 100 oseb, v Galacu 36, v Foksaniju 30, v Bukarešti pa nad 500 oseb. Pod razvalinami v Bukarešti je še okoli 100 oseb. Potres je znatno j>oškodoval tudi nekatere železniške proge, zlasti pa tiste proge, Bukarešta, 11. n>vembra. b. Po prvih pol-uradnih poročilih je potres zahteval nad 1000 smrtnih žrtev in nekaj tisoč hudo in lahko ranjenih. Najbolj so prizadeta mesta B u z n a in P1 o e s ? i ter šo nekatera druga manjša mesta in vasi. Najhujše je divjal potres med Bukarešto in Buzno, ki je oddaljena 100 milj severno od Bukarešte in pa v Ploestiju, ki je oddaljen samo 20 milj severovzhodna od Bukarešte. Po zadnjih poročilih je potres popolnoma uničil mesta Na-coresti, Ausio in Romani. Galac, ki ima 100.000 prebivalcev, pa ni bil tako močno prizadet. Pod razvalinami »Carlton« hotela Bukarešta, 12. novembra, t. (United Press.) ■»Carlton« hotel je pod svojimi ruševinami pokopal najmanj 100 ljudi, ki so ostali še pri življenju. Med njimi in zunanjim svetom so bili neposredni stiki. Zasuti ujetniki so pravili, da jim pohaja sveži zrak in da dolgo ne bodo mogli več zdržati. Kljub največjim naporom, da bi se prikopali do nesrečnikov, so bili danes popoldne vsi upi pokopani, ker je sedaj umolknil tudi že zadnji glas iz podzemskih globin porušenega hotela. V celem pa je bilo v »Carltonu« ubitih najmanj 207 ljudi. Skoda: 1 milijarda din Bukarešta, 11. nov. AA. DNB: O velikosti škode, nastale zaraoi katastrofalnega potresa, ki je prizadel Romunijo, se morejo zdaj dobiti nekatere podrobnosti. Po dosedanjih cenitvah znaša škoda najmanj 10 milijonov dolarjev (800 milij. din). Romunski listi prinašajo razne jxxlrol>nosti o potresu, in sicer ne samo iz Bukarešte, ampak tudi iz vseh drugih krajev, kjer je divjal potres V eni izmed najvejih buknreških stavb, ki se je podrla, je ostalo kakšnih 40 oseb in so vso noč od neoelje nn jionedeljek skušali te ljudi osvoboditi. S posebnimi aparati so skušali prebiti skozi razvaline predor, da bi se osebe, ki so bile v kleti, mogle rešiti. Položaj teh nesrečnežev je tem hujši, ker je v klet vdrla voda. Doslej teli ljudi še niso mogli rešiti. Včeraj je bilo še več potresov, vendar mnogo manjšega obsega Promet v Bukarešti ie zaradi potresa precej trpel in še zdaj vozi le del tramvajev, kor so mnoge ulice še zmeraj zadelane. Voditelj države general Anto-nescu, ki se je mudil v Brašovu, se je pripeljal v Bukarešto in si ogledal vse važnejše preoele prestolnice, ki jih je prizadel potres. Odstranjevanje razvalin in reševanje ponesrečencev se nadaljuje; pri tem sodelujejo tudi nemški oddelki in ot Idclki narodnosocialistične mladine, ki se pravkar mudi v Bukarešti. Šef nemške letalske misije, general Speidel, in general Ilansen osebno sodelujeta pri vseh teh akcijah. Glede potresa samega je ugotovljeno, da se je pripetil hkrati vodoraven in navpičen potres, in da zato niti nove močne gradbene konstrukcije potresa niso prenesle, V Bukarešti so nasilno izpraznili nad 2000 poslopij, ki so poškodovana in je nevarnost, da se ne bi podrla. S podeželja prihajajo poročila, da je na stotine romunskih vasic enostavno izbri- sanih z zemlje in da je več 10.000 romunskih po- deželanov brez strehe in brez živeža. Novi potresni sunki Bukarešta, 11. nov. t. Associated Pre^ vi je bil spet manjši potres, ki je nekoliko razgibal in razmajal hiše, toda posebne škode ni storil. Nemško vojaštvo v polni meri pomaga pri reševalnih delih in sta bila oba nemška generala, letalski Speidel in pehotni Hansen, ves dan nn kraju nesreče, kjer sta osebno dajala navodila svojemu vojaštvu. Samo začetek Washington, 11. novembra, h. Dopisnik »United Pressa« poroča iz Rima, da je znani italijanski seizmolog Rafael Bendanti, ki je že prej napovedal razne jjotrese, zaradi nenadnih peg na soncu jh> potresu v Romuniji izjavil, da ta potres predstavlja samo prvo stopnjo cele serije j>otre-sov, ki jih je še pričakovati. Prof. Bendanti je mnenja, da bo manjši potres prizadejal Švico, in da bodo nastali tudi potresi na Sredozemskem morju, v Kanadi, na planinah Andov ter v Južni in Severni Ameriki. Po podatkih njegove opazovalnice v Faenzi je trajal balkanski potres eno uro in 52 minut. Sožalje kneza-namestnika Belgrad, 11. nov. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je poslal romunskemu kralju Mihaelu brzojavno sožalnico ob katastrofalnem potresu v Romuniji. V petrolejski industriji Razdejanje veliko toda poročila zlonamerno pretiravajo Bukarešta, 11. novembra, b. »United Press« poroča iz Ploestija, da se pod razvalinami hiš nahaja mnogo ljudi, ki še prosijo za pomoč in rešitev. Številne čete vojaštva delajo na čiščenju ulic in odkopavajo podrte stavbe. Potres je napravil veliko škodo tudi v petroleja k ih vrelcih in čistilnicah. »Associated Press« poroča iz Bukarešte, da je ravnateljstvo neke ameriške petrolejske družbe izjavilo, da zaradi škode, ki jo nastala po potresu, ni mogoče obratovati naprej, temveč je treba izvesti prej nekatera nujna večja popravila. Obsega škode, ki jo je povzročil potres, doslej šo ni bilo mogoče ugotoviti, ker šo vedno niso vzpostavljene telefonske zveze. Položaj na področju romunske petrolejske industrije je torej še vedno nejasen. Radi pomanjkanja uradnih poročil so se razširil«? tudi novice, ki so brez dvoma zlonamerne. Ni dvoma da io potres napravil velikansko škodo vrtalnim napravam, čistilnicam, zlasti pa odpremnim postajam, vendar pa se v poročilih o škodi mnogo pretirava. mi v ierlinu Krona nemško-sovjetskega prisrčnega prijateljstva in neomejenega sodelovanja Moskva. 11. novembra. AA. DNB. Predsednik sovjetskih ljudskih komisarjev M o 1 o t o v je odpotoval snoči ob 18.50 po moskovskem času (17.50 po berlinskem) s posebnim vlakom iz Moskve v Berlin. V njegovem spremstvu, v katerem je 32 oseb, so med drugimi ljudski komisar za rudarstvo T e v o š j a n, pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Dekanozov, pomočnik ljudskega komisarja za notranje zadeve M e r k u 1 o v, pomočnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino K r u t i k o v, pomočnik ljudskega komisarja za letalsko industrijo B a 1 a n d i n, pomočnik ljudskega komisarja za isto industrijo J a k o v 1 j e v, šef osebne pisarne Molotova v komisarijatu za zunanje zadeve K o š i r e v, šef oddelka za srednjo Evropo v komisarijatu za zunanje zadeve Pavlov, šef tiskovnega oddelka istega komisarijata Pulga-n o v, šef prokotola istega komisarijata B a r k o v in pomočnik generalnega tajnika istega komisarijata S a k s i m. Z istim vlakom je odpotoval iz Moskve tudi nemški veleposlanik grof v. der Schulenberg v spremstvu voditelja nemškega gospodarskega zastopstva poslanika dr. S c h n u r r e a, svetnika veleposlaništva H i 1 g e r j a in svetnika veleposlaništva v. W a 11 e r j a. Beloruska postaja, s katere se je odpeljal Mo-lotov posebni vlak, je bila vsa v sovjetskih zastavah. Na peronu je bila častna četa letalskega polka. Ko je prišel Molotov s svojim spremstvom, je vojaška godba zaigrala sovjetsko himno. Ko je pregledal častno četo, se je Molotov najprej pozdravil z nemškim veleposlanikom grofom v. der Schulen-bergom. Na železniški postaji so bili navzoči tudi najvišji zastopniki državnih, vojaških in strankinih oblasti. Med njimi so bili komisar za zunanjo trgovino M i k o j a n, pomočnik komisarja za zunanje zadeve Višinski, predsednik odbora za narodno obrambo maršal Vorošilov ljudski komisar za železnice Kaganovič, ljudski komisar za državno kontrolo M e h 1 i s, namestnika predsednika Molotov sveta ljudskih komisarjev Bulgakin in Vozne-s e n s k i, vojni komisar maršal Timošenko, sovjetski maršali Budjeni. Sapošnikov in Kulik, ljudski komisar za notranje zadeve Peri a, načelnik generalnega štaba sovjetske vojske Me-reško v in številni drugi zastopniki generalitete sovjetske vojske, visoki uradniki komisarijata za zunanje zadeve in mnogo odličnih osebnosti. Poleg njih so se poslovili od Molotova osebje nemškega veleposlaništva, nemški vojaški ataše v Moskvi konjeniški general Gestring s svojim štabom, letalski ataše polkovnik Assenbrenner in zastopniki nemškega tiska. Na postaji je bil tudi italijanski veleposlanik v Moskvi Ros so, slovaški poslanik Tiso in romunski poslanik Gafencu. Ko se je predsednik sovjetske vlade in komisar za zunanje zadeve Molotov prisrčno pozdravil tudi s člani svoje družine, je posebni vlal< krenil s postaje, godba pa je zopet zaigrala sovjetsko himno. Ribbentrop do meje Berlin, 12. nov. t. Associated Press. Nemški znnanji minister Ribbentrop se je v spremstvu številnih sotrudnikov odpeljal v Konigs-berg v vzhodni Prusiji, kjer bo na nemško-so-vjetski meji osebno sprejel sovjetskega ministrskega predsednika in zunanjega komisarja Molotova ter ga osebno pospremil v nemško prestolnico. Na poučenih mestih izjavljajo, da bo sovjetski državnik ostal v Berlinu tri dni in bo dalje časa sprejet tudi pri Hitlerju. Tudi grof Ciano Neuradno potrjujejo, da pride nocoj v Berlin tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, ki bo navzoč pri nemško-sovjetskih slovesnostih in razgovorih. Iz tega sklepajo, da obstoja upanje, da bo prišlo med Sovjeti in Italijo do popolnega razčiščenja. (Nadaljevanje na 3. strani!) Zagrebška vremenska napoved: SpVemenlji-vo deževno. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno, tu pa tam dež Prevladovala bosta južni in jugovzhodni vet^r spremenljive jakosti Toplota bo na severozahodu padla, drugod bo pa nekoliko poskočila. !l Hinavščina List »Mladi delavci«, stanovski list za de-avsko mlaoino, ki bo poslej izhajal vsakih 14 dni na 8 straneh, prinaša pod gorenjim naslovom krajši članek, kjer med drugim takole govori: »Rdeči bratci ali tovariši, kakor sumi sebe imenujejo, so izdali nekuk letak, s katerim vabijo, kličejo deluvce in kmete v svoje vrste, da se bore proti vladi, češ ker podpira špekulante in ker prodaja naša živila in nas tujim špekulantom ter nam tako pripravlja najhujšo lakoto. Tako piše tisti letak. Povejte nam, ali je mogoča večja hinavščina kakor ta? Ako bi se SSSR ne bila zvezala z Nemčijo in Italijo, bi danes vojne ne bilo in nam bi se ne bilo treba bati lakote! Ljudje, ki pišejo take letake, so zlobni agitatorji, ki za svoje hujskanje prejemajo lepe denarce, da jim ni treba garati, temveč se na račun nespametnih lepo rede in v toplem gnezdu seae.t Bltoljski dogodki naj nam bodo v pouk Dne 8. novembra je bila v Bitolju velika slovesnost srbske pravoslavne cerkve, ker so tamkaj obhajali 108 letnico cerkve sv. Dimitra. Na cerkveno slovesnost je prišlo na tisoče ljudstva, ki so v procesiji šli po ulicah, katere so bile še polne razvalin. Strumiški škof Vin-centije ie nagovoril zbrane med drugim takole: »Moral ni vas danes tolažiti, pa čutim, da nimam moči za to. Čutim, da bi moja tolažba bila preslabotna v primeri z veliko nesrečo, ki je zadela vaše mesto. Namesto tolažbe se z vami žalostim. Slubotna je človeška beseda, ki naj bi vas tolažila. Zato iščite tolažbe v edinem Bogu ... Ta slučaj pa naj bi vam bil v pouk, kako potrebno in koristno je za vsakega posameznika in za vse, če imamo močno in silno državno skupnost. Zato je naša dolžnost, da se še bolj krepko strnemo v eno veliko celoto, da se zvrstimo v goste vrste okoli našega kralja ter da se izkažemo vredne potomce svojih starih slavnih prednikov. Tako bomo storili, da bo naša domovina močna in silna ter da bo prestala vse preskušnje. S to vero v Boga bomo zmagali.« Stroga policijska določila na Hrvatskem Kraljevi namestniki so podpisali na pred-.og bana banovine Hrvatske novo uredbo o policijskih prekrških. Nova uredba ooloča: Policija bo kaznovala vsakega, ki na javnem kraju ruši red in mir, žali javno dostojnost z obnašanjem, dalje kaznuje policija vsakega, ki se uporno ali žaljivo obnaša do organov javne oblasti, kadar so v službi, vsakega, ki bodisi pismeno ali ustno omalovažuje postavna določila ali ravnanje oblasti ter dela nerazpoloženje proti oblastem, njihovim organom ter proti družabnemu redu v državi, kdor v vlogah na oblasti žali drugo oblast, kdor razširja lažnjive in vznemirjajoče novice, kdor se potepa in ne more dokazati, da se pošteno preživlja, kdor kar koli zagreši zoper veljavne postavne določbe, ki se nanašajo na javni rea in mir, čeprav zoper te prekrške ni v postavi izrecno navedena kazen, kdor se neopravičeno vrne v občino ali okraj, odkoder je bil izgnan. Vse te in take prekrške bo hrvatska policijska oblast poslej kaznovala sama brez ozira na poznejše kazensko - sodno postopanje. Kazen bo znašala do 1500 din globe ali do 30 dni zapora ali oboje skupaj. V hudih primerih pa se more kazen podvojiti. — »Hrvatski Dnevnik« prinaša o tej novi uredbi uvodnik, kjer naglaša njen pomen ter pravi na koncu: »Samo ob sebi je umevno, da bo vrednost te uredbe odvisna v prvi vrsti od tega, kako jo bodo izvajali. Vsekakor pa ta uredba nosi na sebi pečat novih izjemnih časov, je pa mnogo bolj liberalna kakor pa so določila, ki veljajo v nekaterih drugih državah.« Razkol v srbskih zadrugah Kakor poročajo listi, je po zadnjem občnem zboru zveze srbskih zeml joradniških zadrug nastal v tej zvezi razkol. Večina zadrug je prej ko slej za dosednnje vodstvo, ki pa ni všeč zemljoradnikom, kateri so v vladi. Zato je zdaj iz te zveze izstopilo kakih 140 zadrug, ki so v nedeljo v Belgradu imele svoje zborovanje, kjer so ustanovile svojo zvezo zemljoradniških pridelovalnih zadrug. Tega zborovanje se je udeležil tudi zastopnik kmetijskega ministra dr. čubrilovič, ki je v njegovem imenu pozdravil zborovalce. Za vrhovno hrvatsko zadružno zvezo »Zadružna svijest«, glasilo hrvatskega zadružništva, prinaša članek dr. Karla Firingerja iz Osijeka, kjer ta piše, da je z ustanovitvijo banovine Hrvatske zlasti hrvatsko zadružništvo prišlo v docela drugačne razmere. »Ni mogoče ugovarjati koncentraciji hrvatskega zadružništva, ki sama po sebi nastaja. Usodna pa bi za hrvatsko zadružništvo bila centralizacija hrvatskega zadružništva, ko bi nastalo dvojno zadružništvo, ne le v pogledu do drugega zadružništva v državi, temveč tudi do zadružništva v banovini sami, ko bi bilo v njem poleg prisilnega hrvatskega zadružništva tudi svobodno nehrvatsko zadružništvo.« — Na koncu pisec zagovarja predlog, naj bi se ustanovila vrhovna zadružna zveza za banovino Hrvatsko, kjer bi bile enakopravno zastopane vse zadružne zveze na Hrvatskem. Hrvatsko zadružništvo ima svoje skupne naloge in skupne ovire, ki pa le družijo in ne morejo cepiti. Socialna policija na Hrvatskem Načelnik socialnega oddelka banske oblasti na Hrvatskem dr. Rasuhin je odposlancem natakarjev, ki so se prišli pritožit, češ da se ne izvršujejo socialne odredbe, izjavil, da bo v najkrajšem času uvedel socialno policijo, ki bo nadzirala delodajalce. Vse, ki se ne bi hoteli držati postavnih določil delavskega sodišča, bo ta policija strogo kaznovala. Srbski podban na Hrvatskem Splitski »Novi list« prinaša pod gorenjim naslovom tole politično novico: »Razširjajo se glasovi, da bo bivši poslanec JRZ e. dr. Krunič, "avni notar v Pctrinji, postal podban, To naj i baje bila koncesija »srbskim« prvakom v banovini Hrvatski.« i' »Največja dolžnost državljana je služiti domovini« Govor predsednika vlade g. Cvetkoviča na zaječarski spominski slovesnosti Zajefar, 10. nov. AA. Danes so tu slovesno odkrili spomenik narodnim mučencem, ki so padli v timoški vstaji. Pri slavnostnem odkritju spomenika so bili navzočni razen drugih tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, fin. minister dr. Juraj Šutoj, poštni minister dr. Josip Torbar, minister brez listnice dr. Miha Krek, ministra Du-šau Pantič in inženir Beslič, več bivših ministrov, zastopniki vojaških in civilnih oblasti in veliko število meščanov ter kmetov iz okolice. Cerkveni obred je opravil prota Stamenkovit ob asistenci več duhovnikov. Zatem je podpredsednik občine Veljko Nikolič zaprosil predsednika odbora za zgraditev spomenika, ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča, naj odkrije spomenik. Predsednik vlade jo imel pri tej priliki naslednji govor: » Bratje, svojci na Kraljeviči ustreljenih, prijatelji in potomci padlih na tem kraju! Pred skoro šestimi desetletji so vprav v tem času meseca novembra, v mračnih jesenskih dneh, peljali tod mimo borce za narodne pravice in narodne svoboščine, radikalne veljake, ki so bili ponosni, da dajo svoje življenje in uinro za splošno narodno blaginjo. Poznejše priznanje v obliki spomenika je prišio pozneje. Tem junakom pa gre še neko drugo priznanje — postavljen jim jo veličasten spomenik, duh s Kraljeviče. Uresničena je njihova velika zamisel, njihov veliki ideal, da samo v svobodni domovini morejo svobodni državljani, ki se zavedajo svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic, graditi njeno bodočnost in jo pripraviti za velike napore in velika dela. Vidite, samo takšnim borcem v zahvalo je umetnik, Hrvat Avguštinčič, upodobil njihove ideale. Z razgaljenimi prsi stoji tu zvezanih nog ponosni kmet iz Krajine in kliče: »StreljajI Jaz umiram, toda po moji smrti mi bodo sledili številni nasledniki, ki se bodo borili za narodno svobodo in za boljšo bodočnost svojega naroda.« Bratje in prijatelji, veliko je bilo to gibanje, znano v sedanjem času pod imenom timoška vstaja. To ni bilo samo politično-strankarsko dejanje, niso bili to samo borci, ki so predstavljali samo eno stranko in njene naslednike, pač pa je bilo to splošno narodno gibanje, ki je kazalo svoja stremljenja k tistemu najvišjemu cilju, ki ei ga je v tedanjem času narod male kraljevine Srbije bil postavil za nalogo. Bratje I Po njihovi smrti je prišlo 1. 1883 po spremembi reakcionarne vlade do najbolj zlate dobo v zgodovini našega naroda, prišla je doba Petra Osvoboditelja, Petra Karagjorgjeviča. (Viharni vzkliki: Slava mu!) V mali, napredni Srbiji je bilo polno svobode, polno pravic, toda tudi polno razumevanja dolžnosti, polno požrtvovalnosti za velika dela. Ta mala Srbija je bila privlačna točka za vse našo brate onstran Save, Donave in Drine, ki so gledali na njo kot na nositeljico velikih naših narodnih idealov, na uresničiteljico naše bodočnosti in na nositeljico velike jugoslovanske ideologije — zedinjenja vseh Srbov, vseh Hrvatov in Slovencev v svobodno in neodvisno domovino. Ta duh s Kraljeviče so prinesli ti možje, ki so bili tu ustreljeni, ki so tedaj ponosno šli v smrt, ker 60 vedeli, da bo za njimi njihova velika zamisel, ki je ni mogoče uresničiti, če se zanjo ne da najdragocenejše. Ko je prišlo leto 1912, veste, s kakšnim PO; letom in s kakšnimi materialnimi in tehničnimi pripravami so pomagali našim zasužnjenim bratom doli na jugu. Komaj se je končala prva vojna, že je sledila druga nezaželjena in za njo še tretja, velika svetovna vojna. Ideja, započeta na Kraljeviči, je našla odmeva pri vseh bratih, pri vseh Srbih. Hrvatih in Slovencih, onstran Save, Donave in Drine. Rodila se je velika misel, velika ideja osvobojenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in zedinjenja v skupni svobodni domovini. Nasledniki iz Kraljeviče, združeni z velikimi narodnimi borci iz bivše avstro-ogrske monarhije so v Nišu, nedaleč odtod, od Kraljeviče, proglasili ono veliko geslo, da se boj ne sme končati in da meča ne bomo prej potisnili v nožnico, dokler vsi Srbi. Hrvati in Slovenci ne bodo zedinjeni v skupni domovini. Velika misel s Kraljeviče, velika narodna zavest bratov onstran Save in Donave je preko neštetih žrtev našega naroda, ki počivajo v številnih grobovih, v katerih počivajo kosti naših najboljših junakov — vse to je ustvarilo Jugoslavijo, ustvarilo z voljo in upanjem, da bo res skupno ognjišče Srbov, Hrvatov in Slovencev, domovina, v kateri se bo vsak počutil kot doma, domovina, ki jo bo vsak ljubil. 20 let je minilo, odkar smo se zedinili. Proces našega zedinjenja je naletel na vse polno težav in nerazumevanja. Toda razmere so se postopno in počasi urejevale. Danes, v teh težkih in temnih časih inamo duhovno zedinjeno, složno skoro vso našo domovino, da se postavi na branik onih idealov, za katere so se ti možje, ki počivajo tu, borili in tudi umrli. V takšnih časih je bolj kot kdaj potrebno, da se spomnimo naših ve- likih mož iz preteklosti. Narod, ki ne spoštuje svojih velikih mož narod, ki ne ceni svoje preteklosti, ni vreden, «ta živi. Danes v teh težkih razmerah je naša prva dolžnost spomniti se, kaj za našo svobodo in za našo domovino dolgujemo tem možem Na današnji dan se zaobljubljarno, da bomo našo neodvisnost, našo svobodo in našo domovino varovali. Samo v svobodni domovini pa morejo biti zagotovljene državljanske pravice in državljanska svoboda. Samo v svobodni domovini moremo dojeti boljše življenje, boljše razmere in samo v svobodni domovini more človek ohraniti ono, kar mu na tem svetu pripada. Ko danes odkrivamo ta spomenik padlim za našo narodno svobodo, se na današnji dan zaobljubimo, da bomo svojo dolžnost do domovine izvrševali vestno in vdano, kajti ni je večjo doli-nosti za državljana, kakor služiti svojemu narodu in svojim velikim narodnim idealom (burno odobravanje). Slava padlim borcem na Kraljeviči. (Vzkliki: Slava jim!) Naj njihov duh vedno bdi nad nami, naj nas vodi v vseh naših bodočih prizadevanjih! Govor predsednika vlade so navzočni pozdravili z navdušenim in dolgotrajnim odobravanjem. Potem je ministrski predsednik položil na spomenik lovorjev venec in ga izročil v varstvo zaječarski občini in ljudstvu. V imenu rodovin tistih, ki so jih postrelili na Kraljeviči, je govoril še senator Ljuba Boilnovič. Za Božinovičem je spregovoril v imenu radi-kalskega glasila »Samouprava« g. Mita Mirkovif, za njim pa pravosodni minister dr. Lazar Markovič. V imenu Hrvatov je pozdravil spominsko slovesnost srbskega naroda finančni minister dr. Juraj Šutej, nakar je govoril v imenu Slovencev minister dr. Miha Krek, ki je dejal: »Blizu. Ljubljane, kakor tukaj na Kraljeviči, so bili streljani od tuje oblasti Slovenci le zaradi tega, ker so bili dobri Slovenci. Naši voditelji so govorili: Glejte tja na jug, kamor tečejo naše reke, kamor tečeta Sava in Drava od Triglava proti Belgradu in Šnmadiji proti Srbom, da je tamkaj naša rešitev. Hvaležni smo tem žrtvam, ki so najboljši zgled, kiko je za svoje ideale treba požrtvovalno živeti in umreti!« Za dr. Krekom je govoril še kmetijski minister dr. čubrilovič. Po slavnostl se je predsednik vlade z vsemi ministri in drugimi povabljenci odpeljal v častniški dom, kjer je bil prirejen banket. Na banketu v častniškem domu je bivši poslanec Peter Vitanovič pozdravil predsednika vlade in drugo goste v imenu zaječarskih meščanov in prebivalstva okolice. življenje v Bitolju se že mirno razvija V Bitolj je prišlo mnogo tujih časnikarji, ki odtod skušajo opazovati boje onstran meje Belgrajska Politika prinaša poročilo svojega ftoročevalca iz Bitolja dne 10. t. m., ki ga pona-tiskujemo tudi mi: »Bitolj jo zdaj na zunaj že spet stari. Ulice so žive, polne pešcev in trgovskih ljudi. Nemir in vznemirjenost, ki sta se kazali prve dni po bombardiranju, sta že izginili. Svojih dolžnosti in poklicnih opravkov so se že lotili tudi tisti, ki so takoj po bombardiranju odpotovali v bližnje vasi ter tamkaj poiskali zavetja. Včeraj so se v Bitolj vrnili tudi učenci pravoslavnega bogoslovja, ki so se s svojimi učitelji tudi umaknili v bližnji samostan. V ponedeljek se bodo spet začela predavanja na tukajšnji gimnaziji in drugih šolah, tako da so bo danes vrnilo v Bitolj mnogo učencev, ki so bili odšli domov. Da je Bitolj tako naglo dobil spet svoje mirno lice, je k temu mnogo prijsomoglo dejstvo, da so boji na fronti pri Korči prenehali. Že tri dni v Bitolj ni slišati topovskega streljanja, ki je ves čas od početka vojne neprestano grmelo ter vznemirjalo ljudi. Na vseh frontah, odkoder so mogli Bitoljci slišati grmenje topov, je danes tiho, tako da je ta mir ljudi pomiril. Naša vojna letala vedno križarijo nad dolino Pelagonije in nad albanskimi planinami. Kakor prve dui so tudi zdaj deležne velike pozornosti družine, ki so bile prizadete. Vsi, ki so ostali brez strehe, so nastanjenih v praznih hišah ali pri sorodnikih. Tiste hiše, ki so bile pri bombardiranju manj poškodovane, zdaj počasi popravljajo. Vkljub dežju, ki pada zadnja dva dni, Bitoljci popravljajo poškodovane strehe, da ne bi zidovje od mokrote trpelo škode. Ker je prišlo že precej denarja, so snoči občinski pan-durji z bobnom sporočili meščanom, naj priglase škodo, ki so jo pretrpeli. Na snočnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da bo za prvo silo izplačano družinam ubitih po 5000 dinarjev, družinam ranjenih pa jx> 2000 dinarjev. Družinam, ki so pretrpele večjo gmotno škodo in ki jim je potrebna nujna pomoč, bodo izplačali največ 5000 dinarjev. Postavljen je poseben odbor iz zastopnikov oblasti in uglednih meščanov, ki bo poskrbel, da bo škoda pravilno ocenjena in podpio-ra pravilno razdeljena. Stanje ranjencev v bitoljski bolnišnici je še vedno nespremenjeno. Mnogo so jih že poslali domov v domačo oskrbo, le 13 najhuje ranjenih se zdravi v bolnišnici. Večina izmed njih se razmeroma dobro počuti razen inženirja Oskarja Milavca, ki je njegovo stanje najhujše. Bitoljska občina vsak dan dobiva mnogo po-šilj od raznih strani, ustanov, društev in j>osa-meznikov. Bitoljski župan Vlada Rizevič je zadnja dva dni dobil neštevilno pisem od zasebnikov, ki pošiljajo pozdrave vsem Bitoljcem ter jim Izražajo svoje simpatije. Ovitki, ki v njih ta pisma prihajajo, nosijo bosanske žige, žige mest in vasi v Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji, Vojvodini in drugih krajev naše države. Osebna pisma prihajajo semkaj tudi na naslove drugih uglednih ljudi iz teh krajev, ki so preživeli bombardiranje. Da je bombardiranje Bitolja povzročilo veliko presenečenje ne le v naši državi, temveč tudi drugod po svetu, najbolj dokazuje dohod mnogo znanih tujih časnikarjev v Bitolj. Na drugi strani Usnje in kože je treba priglasiti Belgrad, 11. novembra. AA. V smislu odloka trgovinskega ministra z dne 5. oktobra t. 1. uredbe o nadzorstvu nad zalogami blaga z dne 15. junija t. 1. daje kot dopolnitev objavi o prijavljanju zalog usnja, ki ga je izdal urad za nadzorstvo nad cenami, ta urad tole pojasnilo glede prijave zalog 1. Vsi mesarji in klobasarji ter industrije mesnih izdelkov, ki konzervirajo kože, so dolžni priglasiti svoie zaloge. 2. Obrtniki in predelovalci surovih kož, ki oskrbujejo industrijo, trgovino ali druge obrtnike, ter delajo z najmanj 6 pomočniki, s 6 pomožnimi osebami, so dolžni priglasiti svoje zaloge kože. Vsi trgovci, ki oskrbujejo druge trgovine s kožo m industrijo, morajo ne glede na to, ali se njihova pro-tckolacija glasi na trgovino na debelo ali na drobno, prijaviti svoje zaloge kože (usnja). Osebe, ki so dolžne prijaviti zaloge keže (usnja) v smislu tega razglasa, se morajo v celoti držati določil, ki jih je izdal urad za nadzorstvo nad cenami v Belgradu. Prijave je predložiti neposredno za nadzorstvo nad cenami v Belgradu petega v mesecu za stanje zalog konec prejšnjega meseca. Osebe, za katere velja ta objava, morajo predložiti prvo prijavo o stanju zalog 31 oktobra najpozneje 15. t. m., če tega še niso storile. (Iz urada za nadzorstvo nad cenami). Belgrad, 11. novembra. AA. V smislu odloka ministrstva za trgovino in industrijo z dne 5. oktobra t. 1„ uredbe o nadzorstvu nad zalogami blaga z dne 15. junija t. 1. je kot dojjolnitev objavi o prijavljanju zaleg kože (usnja), ki ga je izdal urad za nadzorstvo nad cenami, izdal ta urad tole pojasnilo za prijavo zalog kože (usnja): 1. Pod obrtnikom predelovalcem 6e v smislu objave o priglašanju za-iog kož razume vsak listi obrtnik-predelpvalec, ki dela tudi za oskrbovanje industrije, trgovin in drugih obrtnikov, ne glede na predelano količino. 2. Obrtniki, ki kupujejo od svojih strank surove kože zaradi konzerviranja, morajo priglasiti svoje zaloge, če tega konzerviranja ne vrše zato, da bi prodajali blago drugim obrtnikom, trgovinam in industrijcem. 3. Niso dolžni priglasiti zalog kože obrtniki, ki konzervirajo surove kože izključno za 6vojo lastno uporabo in za zamenjavo s predelanimi kožami, dalje opankarji. če ne prodajajo kože drugim protoko-liranim opankarjem in tvrdkam. Obrtniki, ki so dolžni priglasiti svoje zaloge v 6mislu tega pojasnila, 6e morajo ravnati po določilih, ki jih je izdal urad za nadzorstvo nad cenami 3. t. m. Tudi premog je pod nadzorstvom Bele/rad. 11. nov. AA. V smislu uredbe o nadzorstvu nad blagom z dne 15. junija t. 1. so vsi rudniki, uvozniki in trgovci dolžni prijaviti uradu za nadzorstvo nad cenami v Belgradu najpozneje do vsakega 5. v mesecu svoje zaloge premoga po stanju konec prejšnjega meseca. Zaloge ie treba prijaviti v tonah, in sicer vsako vrsto premoga posebej. Rudniki morajo obenem priglasiti tudi svojo mesečno produkcijo in proda io v tonah, in sicer prav lako posebej. Uvozniki in trgovci morajo razen zalog prijaviti tudi količino, ki so io kupili ali prodali v teku meseca in sicer vsako vrsto posebej. Trgovci, ki ne kupujejo premoga na vagone, so prosti te obvezne prijave. Obvezna prijava stopi v veljavo že za stanje na dan 30 novembra t. 1, m .(Iz urada za nadzorstvo nad ccnami. i pa poročila o vedno večjem zbiranju italijanskih ter albanskih čet na severni fronti napoveduje, da se bo na tem jx>dročju kmalu začela razvijati bitka, ki bo najbrž odločila usodo Grčije, kar vse močno zanima vso svetovno javnost. Da bi dobili zanesljive informacije, časnikarji, ki so prišli v Bitolj, vsak dan delajo izlete na razne visoke položaje na meji. Tamkaj na vse načine jioskušajo dobili potrebna pojasnila. Tamkaj se pogovarjajo z begunci in z ljudmi iz obmejnih mest, poslušajo grmenje topov iz oddaljenih jx>ložajev ter po svojih zemljevidih, ki jih imajo s seboj, za svoje agencije delajo približne slike, kako je na fronti. Tako časnikarji dobivajo taka jjoročila, čeprav ne morejo od blizu spremljati razvijajoče se bitke. Odkar j>a je nastala tišina, se je vsem, tudi tistim, ki so doslej bili najbolje poučeni, začelo slabše goditi. Topovskega grmenja, ki so na njegovi podlagi najbolj zanesljivo mogli sklepati, kako je na fronti, že tri dni ni mogoče več slišati. Drugih poročil od one strani meje pa ni mogoče dobiti. Na mejo prihajajo zgolj poročila, da se na fronti nekaj pripravlja, in da bodo topovi čez nekaj dni spet začeli streljati ter naznanjati morda bližnjo odločilno bitko na severni fronti. _ _ _ Hude povodnji v Bosni Travnik, 11. nov. b. Po vsej zahodni Bosni že več dni močno dežuje in izredno slabo vreme ie zavladalo zlasti v gorskih pokrajinah. Zaradi tega so nekateri potoki in reke prestopili bregove in se razlili po poljih. Nad 1000 hektarjev njiv in pašnikov je pokritih z vodo. Ogromni prostor Livanjskega polja, Buškega blata in okoliških poli ie pod vodo. Tudi travniško polje je zalila voda Zaradi slabega vremena kmetje prej niso mogli pospraviti svojih pridelkov, zaradi česar trpijo ogromno škodo. V mnogih krajih zahodne Bosne je voda prodrla tudi v hiše in ogroža prebivalstvo. Kredit za prehranjevalne zavode Belgrad, 11. nov. m. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o sprememji zakona o Privilegirani agrarni banki z dne 16. aprila 1929 s spremembami in dopolnitvami z dne 27. marca 1931. Čl. 1. Odst. 2, točka 12, čl. 11 zakona o Privilegirani agrarni banki se spremeni in glasi: Na osnovi posebnih odlokov bo pod istimi pogoji dajala Privilegirana agrarna banka kredit tistim ustanovam, ki jim je od države odnosno banovine Hrvatske ukazano, da preskrbujejo prebivalstvo z življenjskimi potrebščinami, ter bo za njih prevzela jamstvo. Uredba stopi z današnjim dnem v veljavo. Nesreča v smislu delavskega zavarovanja Belgrad, 11. nov. m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je predpisal naredbo o razširitvi odškodnine za nesrečne primere po zakonu o zavarovanju delavcev, čl. 1. Kot nesrečen primer velja v smislu odst. 4., čl. 84 zakona o zavarovanju delavcev tudi kronično zastrupljenje z manganom in njegovimi spojinami. Uredba je objavljena v današnjih Službenih novinah in stopi z današnjim dnem v veljavo. Trgovinski dogovor s Švico Belgrad, 11. nov. A A. V soboto zvečer so se končala v zunanjem ministrstvu pogajanja, ki so zadnjih deset dni bila v Belgradu z delegacijo švicarske vlade za sklenitev začasnega trgovinskega dogovora, ki naj bi se pozneje na podlagi dobljenih izkušenj izpopolnil in bi dobil dokončno obliko. Novi začasni dogovor sta podpisala v imenu Jugoslavije MiliVoj Pilja, pomočnik zunanjega ministra, kot šef naše delegacije, v imenu Švice pa dr. Jean Hebrard, pooblaščeni delegat švicarske vlade za trgovinska pogajanja in šef švicarske delegacije. Naša ladja v Ameriko Split, 11. nov. b. Po daljši razpremi je včeraj ladja »Vis« odplula v Smirno, od kjer bo nadnljevala pot v Združene države. Osebne novice Belgrad, 11. nov. m. S kr. ukazom je upokojen Janko Voršič, višji nadzornik političnih agentov v Ljubljani. — Z odlokom finančnega ministra so premeščeni: iz Maribora v Slovenjgradec za dav-karja 8. skup. .Ferdo Dobravec, iz Slov. Konjic v Maribor za pomožnega davkarja 9. skup. Peter Vesel, iz Litije v Metliko Leopold Lukež, iz Dravograda v Mokronog Lado Puc. Belgrajske novice Belgrad, 11. novembra, m. Danes so se v Belgrad vrnili vsi člani kr. vlade e predsednikom vlade Cvetkovičem na čelu, Usnje in kože Na grškem bojišču se razvijajo veliki dogodki Italijanska poročila Nov italijanski poveljnik v Albaniji Nekje t Italiji, 12. nov. t. Štefani: Divizije, ki so sedaj zapletene v vojaške operacije na grški fronti in tiste, ki še tja prihajajo, so združene v armadno skupino, nad katero je dne 9. novembra prevzel poveljstvo general Soddu. Njegovo armadno skupino sestavljajo naslednje armade: deveta armada pod poveljstvom generala Maria Marcellina, ki je dosedaj poveljeval 11. armadi, nadalje 11. armada, nad katero je prevzel poveljstvo general Geloso, do sedaj poveljnik tretje armade. Washington, 11. nov. b. »United Press« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Rima. da je imenovanje novega vrhovnega poveljnika italijanskih čet v Albaniji prvi korak za novo veliko ofenzivo italijanske vojske, ki se bo v kratkem pričela. Rimski diplomatski krogi trdijo, da je predsednik italijanske vlade namenoma izbral Italijana Sodduja za vrhovnega poveljnika italijanske oborožene sile v Albaniji, ker se je ta general od 1. 1900 dalje izkazal pri raznih nalogah. Grška poročila Grki poročajo, da so zajeli neko italijansko divizijo Atene, 11. nov. AA. Atenska agencija poroča: Po poročilu št. 15 glavnega štaba grške vojske je sovražnikovo letalstvo bombardiralo nekaj krajev na otoku Kreti. Toda večje stvarne škode ni bilo. Dalje pravi poročilo, da je na epirski fronti grško topništvo uspešno obstreljevalo sovražnikove čete, ki so na umiku pustile na bojišču mnogo vojnega materiala. Poročilo glavnega štaba grške vojske pravi na koncu, da so v gorski pokrajini na Pindu bile med 28. oktobrom in 10. novembrom večje operacije, ki so se končale z umikom tretje italijanske alpske divizije, čeprav je bila ta divizija ojačena s konjenico, z bersaljeri in z oddelkom fašistovske milice. Atene, 12. nov. t. Associated Piress: Po grških službenih porojilih so grške čete na odseku pri Pindusu zajele večje število italijanskih čet, ki so prodrle pregloboko na grško ozemlje in so bile nato od grških čet, ki so se umaknile v višine, napadene in obkoljene. Grki sc nahajajo tukaj na albanskem ozemlju. Tudi pri Korči so Grki nekoliko napredovali. Na južni fronti v Epiru se je italijanskim četam posrečilo prekoračiti reko Kalamas in potisniti Grke nazaj v Pindsko gorovje. S svojim vpadom v dolino reke Vojuše so Grki zajeli eno celo italijansko izbrano divizijo »Venezia«. ki je štela nekaj nad 15.000 mož. Ujet je bil tudi poveljnik divizije. V nevarnem položaju se nahajajo italijanske čete, ki so prodrle čez albansko mej« ob obali. Tudi tem grozi nevarnost, da bodo obkoljene. Na poučenih mestih zatrjujejo, da imajo Grki na fronti sedaj najmanj 500.000 mož, kar je več kot pa italijanska moč na tej fronti. Tudi »United Presis« potrjuje, da fe bila uničena italijanska divizija alpinskih vojakov in bersaljeroV, s katevo je sodeloval še polk konjenice in skupina fašistične milice. Grki so jo vjeli med vrhovoma Smolika (2500 m) in Gomaras (2100 m). m m • v« f 11 v v Atrisho bopsce Italijanska poročila Nekje v Italiji, 12. nov. AA. Štefani. Uradno poročilo št. 157 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi: Neka naša letalska skupina je napadla neko angleško pomorsko skupino v srednjem delu Sredozemskega morja in jo hudo bombardirala, kljub srditi letalski in protiletalski obrambi. Naša lovska letala so obsula s strojniškim ognjem tri dvomotorna letala na Malti, ki so se nahajala na zemlji. Dve naši letali se nista vrnili. Ne glede na zelo neugodne vremenske razmere so naši bombniki napadli kopenske vojaške objekte in ladje v zalivu Sudi na Kreti in zadeli dve križarki. Druge skupine so uspešno bombardirale pomorska oporišča v Aleksandriji in zadele pristaniške naprave južno od Marsa Matruha. Napadli smo tudi ceste in železniško progo med El Kasabo in Ma-tenom ter povzročili velike požare. Napadli smo dalje sovražnikova letalska oporišča pri Kelvanu in Ismaliji ter povzročili tudi tam hude požare, ki smo jih mogli videti iz velike daljave. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Sovražnikove ladje so bombardirale naše postojanke v Sidi-el-Baraniju. Žrtev ni bilo, tudi škode ne. V odseku 60 km jugozahodno od Sidi-el-Baranija smo zavrnili sovražnikovo skupine oklopnih avtomobilov. V vzhodni Afriki je sovražnikovo topništvo obstreljevalo Galabat, a brez škode. Naša letala so bombardirala obrambne postojanke na hribu Rej-zanu, zahodno od Galabata in zadela neko letalo, ki se je nahajalo na zemlji na letališču Sarat Saidu. Napadi sovražnikovih letal na Metemo, Gondar, Masavo in Asab so terjali smrt dveh domačinov, nekaj ljudi je pa ranjenih. Stvarna škoda je nepomembna. Rim, 11. nov. AA. DNB. Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo večje število popisov izgub v mesecu oktobru. Na prvi listi je šest imen častnikov in vojakov, ki so umrli v domovini. Na drugi listi je 58 imen častnikov in vojakov, ki so umrli v severni Afriki, in 137 ranjenih. Tretja lista obsega 13 imen žrtev, ki so padle v italijanski vzhodni Afriki, in na listi je tudi 27 ranjenih. Četrta lista obsega 129 imen častnikov in mornarjev šanih. Peta lista objavlja izgube letalstva, ki znašajo 57 mrtvih in 57 ranjenih ter 54 pogrešanih. Domače čete v severni Afriki so v mesecu oktobru izgubile 20 mrtvih in 53 ranjenih. Angleška poročila Kairo, 11. nov. AA. Reuter. Nedeljsko poročilo vrhovnega poveljstva britanskih čet v Egiptu pravi med drugim: V Egiptu, Keniji in Palestini se ni pripetilo nič pomembnejšega. V Sudanu se v pokrajinah Galabatu 111 Kasali operacije nadaljujejo. Ponedeljsko poročilo pa pravi- Egipt. Kenija, Palestina: Položaj se ni izpremenil. Suda: Vojne patrulje so bile v nedeljo živahne v pokrajini vzhodno od Galabata. Operacije v odseku Kasale se nadaljujejo. Kairo, 11. nov. b. »United Press« poroča, da se bo italijanska ofenziva proti Egiptu sedaj najbrž pričela. Na 50 milj dolgi fronti egiptske puščave, ki so jo zasedli Italijani, je zbranih skupaj pet divizij, razen tega pa je bilo zgrajenih večje število oporišč. Izhodišče italijanske ofenzive je oddaljeno od Aleksandrije kakih 400 km. Vsak trenutek je pričakovati, da bo izdano povelje za napad. Kairo, 12. nov. t. Reuterjev vojaški dopisnik poroča, da pričakujejo v angleških vojaških krogih skorajšnjega začetka vojnih operacij Grazianijeve armade na severu ob obali. Angleški letalski izvidniki so opazili, do je prišlo veliko čet čisto na novo na fronto. Pri Galabatu, ki ga imajo še An- vojne mornarice poleg 250 ranjenih in 312 pogre- I gleži v rokah, so bili srditi boji manjšega obsega." Spet obsežni letalski boji med Anglijo in Nemčijo Rad Anglijo Nemška poročila Berlin, 11, novembra. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Letalska maščevalna akcija proti Londonu se je nadaljevala brez prekinitve 10. novembra in v noči z 10. in 11 november. Razen tega smo izvedli čez dan mnogo napadov na razne vojaške cilje v vzhodni Angliji. V pritamiščih Buckshillu, Hastingsu, Dovru, Claktonu in Yarmouthu smo bombardirali skladišča in prometne naprave, v Eastburyju, Mar-gateju in drugih krajih pa železniške proge. Nemške bombe so uničile več barak in zaklonišč za čete. Snoči smo uspešno bombardirali Birmingham in Liverpool ter neko tovarno za orožje v Greenhamu. Neko nemško letalo je vzhodno od Midlesborougha potopilo neko britansko trgovinsko ladjo za 8.000 ton. V noči z 10. na 11. november so sovražnikova letala metala bombe na več krajev Nemčije. Povzročila so požar v nekem s kladšču, na dveh drugih mestih so pa poškodovala električne naprave. Razen tega so sovražnikove bombe poškodovale tri kmečke hiše. Ena oseba je ubita, devet jih je bolj ali manj ranjenih. V letalskih bojih smo včeraj zbili štiri sovražnikova letala. Pet nemških letal pogrešamo. Berlin, 11. novembra. A A. DNB: Ponoči je priletelo nad London, Birmingham, Liverpool, Ports-mouth in nad druga anglečfea mesta več sto nemških leital Samo na London so letala vrgla več ko • 200.000 kg bomb. Angleška poročila London, 11. novembra. AA. Reuter: Včeraj dopoldne se je delavnost sovražnega letalstva omejila na napade na nekatera mesta ob obali in v grofijah Kent in Sussex, Sovražna letala so napadala posamično, ali pa v skupinah po največ 3 letala. Po poročilih, ki so prišla do 16. ure, je bilo mnogo zgradb porušenih, vendar pa žrtev ni bilo. Zjutraj so s strojnicami napadli otok Sorling. Popoldne je skupina sovražnih letal preletela obalo grofije Doreet, proti njej pa se je dvignila močna skupina angleških lovskih letal. Poročila, ki so prišla do 17. ure, poročajo, da letala niso vrgla bomb. V noči z nedelje na ponedeljek ni bilo sovražnikovo delovanje posebno veliko in se je končalo takoj po polnoči. Zabeleženih je nekaj osamljenih požarov na več krajev, a nikjer ni posebno velfice škode. Nekaj ljudi je mrtvh in ranjenih. Žrtve so nastale v glavnem zaradi porušenja hiš. Srditi boji med angleškimi lovci in italijanskimi bombniki London, 12. nov. t. Associated Press: V krogih letalskega ministrstva zatrjujejo službeno, da je nad ustjem reke Temze prišlo do srditih bojev med skupino italijanskih bombnikov in skupino angleških lovskih letal vrste »Hurricane« Angleški lovci so sestrelili 5 italijanskih bombnikov in 3 spremljajoče lovce. Dosedaj še noben italijanski bombnik ni vr- Molofovljev obisk v Berlinu (Nadaljevanje s 1. strani) Nemški veleposlanik v Turčiji von Papen, ki je bil pred tednom dni skupno z zunanjim ministrom Ribbentropom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom na lovu v Češki Šumavi, se je s posebnim letalom odpeljal nazaj v Turčijo, kamor baje nese važne predloge Nemčije in Italije. Papen je predloge že izročil turški vladi, ki je na nje tudi že odgovorila in Papenovo letalo baje že leti nazaj v Nemčijo, da bo turški odgovor še pravočasno v Berlinu na mizi kjer se bodo posvetovali sovjetski, nemški in italijanski državniki. Pot k sporazumu med Sovjeti in Japonci uravnana Berlin, 12. nov. t. A. P. Na vprašanje časnikarjev, če bodo v Berlinu razpravljali tudi o dosedanjem trojnem paktu Rim-Berlin-Tokio. so uradni krogi izjavili, da je nepobitno dejstvo, da Nemčija ne vodi samo politike za sebe, temveč vedno pri tem misli tudi na svoje prijatelje. Sporazum Sovjetske Rusije in Nemčije je uravnal pot k sporazumu med Japonsko in Rusijo, katerih odnošaji se vedno izboljšujejo. Nemški Ifsti o posvetovanjih Berlin, 11. novembra. A A. DNB Bliža joči se obisk Molotova v Berlinu označuje nemški tisk kot politični dogodek največjega obsega. Listi popisujejo pri tej priložnosti razvoj odnosov mod Nemčijo in Sovjetsko Rusijo po podpisu nemškega in sovjetskega nenapadalnega pakta v septembru 1939. — »Volkischer Beobachter« naglaša v svojem uvodniku pod naslovom »Nemčija in Sovjetska zveza«, da sta se s podpisom tega pakta obe državi vrnili k tradicionalni Bismarckovi politiki. Razvoj vojne z vsemi njenimi vojaškimi odločitvami in političnimi preobrati,je pokazal, da je bila ta politika najboljša in stalno živa, njena točnost se pa zdaj ponovno potrjuje z berlinskim obiskom šefa sovjetske vlade Obisk Molotova kaže razen tega vsemu svetu, da so se izjalovili vsi naklepi britanske politike, ki je hotela vojno razširiti. Zaradi obračunavanja z Anglijo prodirata Nemčija in Italija v Evropi, Japonska pa na Daljnem vzhodu v smeri novega svetovnopolitičnega reda in v smer novih oblik sodelovanja med narodi, kar se je v znatni meri omogočilo z uspehom voditelja rajha, ki je odstranil nevarnost vojne na dveh frontah. V tem okviru bo tudi sovjetska Rusija igrala odločilno vlogo, končuje »Volkischer Beobachter«. Berlin, 11. nov. b. »United Press«. »Essener National Zeitung«, ki je blizu Goringa, poročajo o obisku sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlinu in trdijo, da bo po tem obisku ne le ustvarjen nov red v Evropi, temveč bo izvedena tudi reorganizacija vse svetovne politike v zvezi 7. bližnjim zlomom angleškega imperija. Zbližan je med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je omogočilo tudi zhližanje Sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu Svoje razglabljanje zaključuje list z opozorilom, da je prišel čas, ko se bodo sklenili novi Bnorazumi 7« hodočnOsL gel kakšno bombo na angleško tla. Nobeno angleško letalo ni bilo zadeto. London, 12. nov. t. Ob 4 popoldne poroča letalsko ministrstvo, da so angleški lovci do tega časa sestrelili že 13 italijanskih letal. 7 bombnikov in 6 lovcev in 13 nemških. Anglešfolbratom. V konservativni stranki je veljal za tip pravega Angleža, ki pravilno vodi svoj busi-nes, potem pa obuje copate, sede k ognjišču, kadi svojo pipico, srka svoj čaj in svoj whisky in vodi domače življenje, kadar se ne obleče v najbolj revno obleko, ki jo ima, ter gre lovit ribe, nakar po-gladi svoje pse in gre v kraj, ob svoji smrti pa zapusti do trohice natančno urejen testament, v katerem so obvezna izplačila za njegovo cerkev, bolnišnico, za vse posle po vrstnem redu in po činu službe. Konservativni, to je vodilni Angliji je bil po režimu razmetavanja, ki ga je uvedla delavska stranka, takšen mož všeč. Pod njegovim vodstvom bi se čutili »safe« (varne). Dobro bo gospodaril, malo poskopušil, v kakšne zunanje vrtoglavosti se ne bo spuščal, ker je za mirno živ-njenje, kakor je bila za mirno življenje vsa Anglija, ki je od zmage leta 1918. obogatela ter je hotela svoje premoženje uživati v miru. Zato ga je konservativna stranka sama potiskala v ospredje. Pod Baldvvinom je bil že nekak prestolonaslednik in ko je Baldwm leta 1937. odstopil, mu je sledil že takrat 68 let stari, nekoliko naglušni in revmatični Chamberlain, ki se je poverjene mu naloge prijel z vso iskrenostjo* V stranki se je že prej najbolj bal Churchilla, ki mu je bil najbolj nevaren nasprotnik. Toda stranka sama ga je potiskala v ozadje in Chamberlain je bil tega vesel. Svoje predsedovanje je začel zelo značilno. Zunanji minister mu je bil še vedno mladi, razgibani, dinamični Eden, toda Chamberlain, ki je pripadal tisti skupini bogatih konservativcev okrog Astorjev, ki je na vso moč delala za pomirjenje, je Edena pustil v brezdelju, lorda Hali-faxa, ki je pripadal isti skupini, a še sploh minister ni bil, pa pošiljal v Nemčijo na razgovore in pogajanja. Churchill je takrat divjal. Eden se je penil. I oda nič ni pomagalo. Chamberlain je šel za svojo zvezdo. Eden je moral iz vlade, Churchill pa v poslanskih klopeh na zadnje mesto. Zunanji minister je postal lord Halifax. Nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je zelo spreten mož, je bil prej poslanik v Londonu in je položaj spoznal do natančnosti... • Chamberlain je v svoji želji jx> miru in pokoju sel daleč. Nič ni verjel, kar so mu pripovedovali Churchill, Eden, Duff Cooper. Nič, kar je slišal i i srednje Evrope. To vse zanj ni bilo res ali nemogoče. Od časa do časa je spustil kakšen vzvišen govor o miroljubju in visokih življenjskih vzorih. Vsa Anglija je pod njim sedela v copatah okrog zapečka in se dobro počutila. Chamberlain je šel v češkoslovaški krizi v Monakovo, šel je v Godes-berg, pritiskal sam na praško vlado, naj bo popustljiva, in ko se je vračal domov, so ga skoraj nesli na ramah doli po ulici Victoria. Tako je ustrezal željam Angležev. Toda takrat je zabril že *vf!er ,po EvroP'- Ko Je naslednjega marca 1939 českoslovaska država kljub monakovški pogodbi razpadla, tedaj šele se je Chamberlain prebudil in postal ogorčen. Čutil se je ponižanega. Čutil se je ogoljufanega, izkoriščenega. Tedaj je hotel vzeti bič in vsekati po porednežu, ki mu e to storil. V tej jezi je obljubil Poljski oboroženo jamstvo, kar je brez dvoma pozneje, sedeč pri svojem kaminu, morda mnogokrat obžaloval. Toda ta bič je bil iz pajčevine. Vendar pa so ga dogodki sami gnali naprej do 3. septembra 1939, ko je v spoznanju stvarnosti Nemčiji objavil vojno, toda bil je kot gospodar toHko previden, da je to storil prej kakor Francija, da bi morala ona za njim brez odlašanja, kar se je tudi zgodilo. Dogodki, ki so sledili, so pokazali, da je bil angleški bič zares iz pajčevine. Anglija je morala ven iz zapečkov, proč od svojih zelenih trat in ribjih potokov, ko je nad njo zažvižgal bič, ki ga je Nemčija šest let zvijala iz železa in jekla. Prva velika burja je Chamberlaina tudi odnesla in potisnila na njegovo mesto odločnega, podjetnega in borbo ljubečega Churchilla, ki je danes duša angleškega odpora. Eden ;e je vrnil. Postal je vojni minister. Chamberlain pa je odšel sedaj v večnost. Za seboj zapušča spomin dobrega, j^oštenega moža ki pa ni bil državnik, ker ni znal ničesar videti naprej in ki je domovino pustil nepripraviienoi sreui največjega viharja njene zgodovine." Cjmpodahitvo Zvišanje prispevkov za socialno zavarovanje Minister socialne politike in ljudskega zdravja je določil nove mezdne razrede v delavskem zavarovanju. Znižano je število mezdnih razredov od dosedanjih 11 na 9. Novi mezdni razredi so sedaj naslednji, obenem pa objavljamo tudi seznam dosedanjih mezdnih razredov: Stari razredi višina zaslužka zavarovana St. na dan mezda I. do 8.00 din 6.00 III. do 11.60 H 9.60 IV. nad 11.60—14.00 )t 11.60 v. » 14.00-16.80 14.00 VI. i, 16.80—20.00 ti 16.80 VII. 20.00—24.00 „ 20.00 VIII. t. 24.00—28.80 24.00 XI. „ 28.80—34.00 28.C0 X. „ 34.00—40.00 H 34.00 XI. ft 40.00-4S.00 40.00 XII. nad 48.00 Novi razredi: » 48.00 višina zaslužka zavarovana Št. na dan mezda 0. do 10.00 din 10.00 I. do 20.00 „ 15.00 II. nad 20.00—25.00 „ 20.00 III. „ 25.00—30.00 „ 25.00 IV. „ 30.00— 40.00 „ 30.00 v. „ 40.00— 50.00 „ 40.00 VI. „ 50.00—60.00 „ 50.00 VII. „ 60.00—70.00 „ 60.00 VIII. „ 70.00—80.00 „ 70.00 IX. nad 80.00 „ 80.00 Predvsem vidimo, da je najvišji razred sedaj zvišan od nekdanjih 48 din dnevno na 80 din dnevno, kar pomeni, da bodo zlasti občutne nove dajatve za one nameščence in delavce, ki so imeli doslej višje plače kot 4S din dnevno. Omeniti je treba še, da so v razredu O. sedaj člani mlajši kot 18 let (vajenci, pomočniki itd.) z zaslužkom do 10 din dnevno. Poleg tega je odobrena tudi nova tabela denarne protivrednosti prejemkov v naravi. Razmerje novih razredov do starih razredov ie naslednje: O. razred znaša polovico prejšnjega VII., novi I. znaša tri četrtine prejšnjega VII. razreda, novi II. razred je enak prejšnjemu VII. razredu, novi III. razred znaša deset osmin prejšnjega VII. razreda, novi IV. razred znaša tri četrtine prejšnjega XI. razreda, novi V. razred je enak prejšnjemu XI. razredu, novi VI. razred znaša eno in polkrat prejšnjega XI. razreda, novi VIII. razred pa znaša dvojni prejšnji XI. razred. Novi razredi stopijo v veljavo že dne 1. novembra letos. Obenem sporoča Osrednji urad, da znašajo dovoljeni odbitki, torej kar odpade na delavce in nameščence: A) Onim, ki so zavarovani za onemoglost, starost ia smrt: Po novem: razred na dan tedensko I. 0.25 2.00 III. 0.50 7.00 IV. 0.75 4.25 V. 0.75 5.00 VI. 1.00 6.00 VII. 1.25 7.25 VIII. 1.50 8.75 IX. 1.75 10.25 X. 2.00 12.25 XI. 2.50 14.50 XII. 3.00 17.25 Po starem: razred na dan tedensko 0. I. 1.00 5.50 II. 1.25 7.25 III. 1.50 9.00 IV. 1.75 10.75 V. 2.50 14.50 VI. 3.00 18.00 VII. 3.50 21.50 VIII. 4.75 28.75 B) Onim, ki moglost in smrt: niso zavarovani za starost, one- Po novem: razred na dan tedensko I. 0.25 1.50 III. 0.50 2.50 IV. 0.50 3.25 V. 0.75 3.75 VI. 0.75 4.50 VII. 1.C0 5.50 VIII. 1.00 6.50 IX. 1.25 7.75 X. 1.50 9.25 XI. • 1.75 10.75 XII. 2.25 13.00 Po siarem: razred na dan tedensko 0. I. 0.75 4.00 II. 1.00 5.50 III. 1.25 6.75 IV. 1.25 8.00 V. 1.75 10.75 VI. 2.25 13.50 VII. 2.75 16.25 VIII. 3.50 21.50 Pričakovati je, da bodo v kratkem izšle nove tabele, ki jih bo izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, o odtegljajih kakor tudi o denarni protivrednosti. * Novi razredi pomenijo veliko zvišanje bremen socialnega zavarovanja ne samo za delodajalce, ampak v določenem odstotku tudi za vse delojemalce. Povišanje dosega v nekaterih razredih skoraj 50% in je to v sedanjih razmerah, ko se delavske in nameščenske mezde in plače le počasi prilagojujejo naraščajočim cenam za vse življenjske potrebščine, težko breme, ki so ga dobili na novo.. Cislo gotovo pa je, da bodo sedanje razmere povzročile, da so zneski, ki jih plačuje danes delavstvo za svojo starostno preskrbo, taki, da jih delavstvo v enaki protivrednosti ne bo uživalo. Niti delodajalci niti delojemalci nimajo nič proti temu, da se postopno prdagode tudi dajatve socialnega zavarovanja novim razmeram, vendar je povišanje izredno znatno in bo na novo obre- menilo gospodarstvo v vsej državi za približno 350 milijonov dinarjev, kot cenijo strokovnjaki. Samo za Slovenijo je ceniti, da bo znašala nova obremenitev za delodajalce in delojemalce nad 50 milijonov dinarjev. Nova ureditev razredov ni prišla čez noč, vendar je treba ugotoviti, da niti delodajalske niti nameščenske niti delavske zbornice niso bile vprašane za mnenje. Imajo pa gotovo i delodajalci i delojemalci interes, da se zve, kaj se pripravlja in kako se bo gospodarilo z njihovim denarjem, če se bo z denarjem, na novo nabranim, res delalo za one namene socialnega zavarovanja, ki skrbi za zaščito delavca, njegove delovne moči ter tudi delavca v položaju, ko obnemore, da ne bi bil izročen največji revščini. 2e sam ustroj socialnega zavarovanja kaže, da bo le polovica na novo zbranih vsot prišla zopet nazaj v obliki dajatev delavstvu, in sicer kolikor odpade na bolniško panogo. Drugo vprašanje je tudi v pametni, plodonosni in varni naložbi na novo nabranih vsot za kapi-tilno kritje obveznosti Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, v kolikor jih ima iz nezgodnega in starostnega zavarovanja. Danes smo v časih, ko uvodeni vrednost denarja, naloženega v ta namen, in je zato potrebna čimvečja opreznost pri nalaganju tako velikih vsot, da bo denar za rente našega delavstva v bodočnosti dobro zavarovan. Zaradi tega se postavlja tudi konkretna zahteva, naj se napravi tak načrt investicij, ki jih je lahko zaradi nestalnosti časa takoj izvršiti v korist zavarovancem, pa zlasti paziti na jx>samezne pokrajine. V ta namen je zlasti potrebno, da pride do čimprejšnje decentralizacije Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, da se razdele nabrana sredstva med posamezne pokrajine po višini zbranih prispevkov, da se tam naprej lahko denar uporablja, kakor to zahtevajo interesi zavarovancev, pa tudi delodajalcev. Potrebno je to vprav v sedanjem trenutku, ko vedno bolj čutimo v Sloveniji, kako se stekajo ogromne vsote v centralo delavskega zavarovanja, za razne fonde, pa nimamo od tega one koristi, katere bi lahko in morali imeti. Če dobi Slovenija na račun novih razredov okoli 50 milijonov din, od lega lahko porabi za rentne panoge približno polovico, in to bi se pri nas že poznalo, saj bi lahko to vsoto investirali v prepotrebno zgradbo bolnišnic, klinik itd. Draginjske doklade zasebnim nameščencem Od Delavske zbornice smo prejeli: Na kr. banski upravi je bila v ponedeljek, 11. novembra 1940 poravnalna razprava, katere so se udeležili zastopniki delodajalskih in nameščenskih organizacij in zastopniki Delavske zbornice in zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Poravnalno razpravo je sklicala kr. banska uprava zaradi spora, ki-jo nastal glede izplačevanja dra-ginjskih doklad zasebnim nameščencem. Po dve-urni debati jc bila poravnalna razprava odgo-dena. Ureditev naših predvojnih posojil v Nemčiji Iz nemških listov posnemamo naslednje podatke o ureditvi predvojnih posojil z Nemčijo, o kateri smo že nekaj poročali: Pri ureditvi tega vprašanja ni šlo samo za srbska predvojna posojila, temveč tudi za ]x>sojila raznih ozemelj, ki so pripadla Jugoslaviji z letom 1918. Ureditev je po skupinah različna. Posojila, ki se glase na francoske franke in z izrazito zlato klavzulo, so predvsem srbska posojila iz let 1895 in 1909, pa tudi posojila iz let 1902, 1906 in 1913 in zastavni listi in obveznice Drž. hipotekama banke. Pri teh posojilih se začne obrestna služba s 1. januarjem 1940 na bazi 100 zlatih frankov je 250 din. Zaostanki na obrestih bodo honorirani pri kom. za 500 frankov po 270 din. Druga vrsta posojil obsega one z valutno klavzulo. To so posebno bosanskohercegovsko deželno železniško posojilo in bosansko-hercegov-sko investicijsko posojilo iz leta 1914. Za te ko-mado (»Valuta-Bosnier«) plača naša država 150 din za 1 krono imenske vrednosti v 5 obrokih do februarja 1942. Tretjo vrsto tvorijo takozvana zavarovana posojila. To so predvsem razna železniška posojila (železnica prestolonaslednika Rudolfa, avstrijsko železniško posojilo v markah, lokalna železnica Ljubljana—Kamnik in posojilo za regulacijo Te-meša in Begejskeca kanala). Za te jamči Jugoslavija samo z nekaterimi kvotami. Tu znaša enkratno plačilo 0.75 din za 1 krono imenske vrednosti. Najobsežnejša je četrta skupina, ki obsega čisto papirnata posojila. Tu gre za posamezne dežele nekdanje monarhije: bosanska iz leta 1895, 1898 in 1902. deželna posojila vojvodine Kranjske in kraljevine Dalmacije, nadalje Hrvatske in Slavonije itd. Za ta posojila plača naša država 0.50 din za 1 papirnato krono. Tudi za ostale papirje je prišlo do sporazuma. Šlo je predvsem za srbsko tobačno posojilo iz leta 1S88 (tobačne srečke), srečke za 100 frankov in prvenstvene delnice železnice Cakovec— Zagreb. Končno je prišlo tudi do ureditve povojnih jugoslovanskih posojil, na katerih je bil interesi ran posebno protektorat. Naša država bo ta posojila plačala na klirinški račun v dinarjih. S tega računa se bodo financiralo predvsem nemške investicije v naši državi. Zamenjave starih obveznic ne bo, pač pa dobe nemški lastniki v relativno kratkotrajnih rokih odplačilne vsote. Če je tudi težko spraviti skupaj zneske nad en četrt milijarde dinarjev, kar je treba v glavnem plačati v letih 1940 in 1941, bo po nemškem mnenju imela naša država to prednost, da so njene obveznosti sedaj fiksirane in da zaradi plačila ne bo deviznih težav. S tem je tudi uravnana pot za kasnejše finančno odnošaje Jugoslavije in nemškega kapitalnega trga. Po nemških virih nadalje sodo? ho do sličnih pogajanj prišlo tudi z drugimi državami. * Dve novi delniški družbi. V Belgradu sta bili osnovani delniški družbi: Jadransko trgovsko d. d. r. glavnico 1 milij. din in Jadranska keramična in gradbena d. d. z glavnico 2 milij. din. Vpis delnic prvo družbe je 18., 19. in 20. novembra, druge 22. novembra, ustanovni občni zbor prve družbe dne 21. novembra, druge 22. novembra. Uredba o koruzi. Pričakovati je, da bo prihodnji teden objavljena posebna uredba o koruzi, s katero se bodo uvedle maksimalno cene za koruzo in bo uredba vsebovala tudi možnost prisilnega odkujia od producentov. Enotna cena bakra. Z borskim rudnikom je dosežen sporazum o enotni ceni bakra za vso domače potrošnike. Sicer je pričakovati, ('a bodo tudi le cene od časa do časa regulirane, vendar bodo ostale enotne za vse države franko rudnik Bor. Odkup izseljenskih deviz. Devizni odbor je odločil, da se morejo dati ugodnosti na osnovi oddelkoma ministra za financ z dne 30. maja 1940 v naslednjih primerih za izseljenske devize (devizna okrožnica št. 112): 1. Vsa nakazila, ki jih dajejo naši Izseljenci v čekih ali brzojavno (toda no v efektih) v korist izseljenskih družin v naši državi kot podporo za vzdrževanje, v kolikor bo vnesena deviza v našo državo na naslednji način: n) z nakazili (pismenimi) jio domačih pooblaščenih zavodih v svobodnih devizah po nalogu naših izseljencev v inozemstvu v korist izseljenskih družin v naši državi. b) V čekih, katere prejmejo pooblaščeni zavodi j>o nalogu in za račun izseljencev iz inozemstva, v kolikor se odnosnl čeki glase na naredbo izseljenskih družin ali poobl. zavode v naši državi v korist izseljonskih družin (poseben nalog pošiljatelja). c) V čekih, katere prejmejo neposredno iz inozemstva izseljenske družine, toda samo v kolikor se odnosni" čeki glase po naredbi oseb, ki so bilo družina izseljenca in v kolikor jih v plačilo predlagajo osebe, po katerih naredbi se glase, izjemno pa tudi bližnji člani družine od-nosnega 'zseljenca. V primeru nepoznanja proda-dajalca so mora zahtevati pismeno potrdilo pristojne občine. Čeki z žirom drugih oseb, razen navedenih, kakor tudi čeki, j>reneseni s polno-močji in s cesijo, ne morejo okoristiti se s to ugodnostjo, d) V čokih, katere pošljejo naši izseljenci, ki cventuelno glase po naredbi sodišč v državi, izselj. komisarijata ali katero koli državne oblasti, se morejo tudi okoristiti to ugodnosti, toda samo, ako so poslani po nalogu in za račun izseljencev in v korist izseljenskih družin v državi. 2. Transferji nasledstva, če gre za zneske do 1000 dolarjev. 3. Transferji delavskih zavarovanj. 4. Transferji zneskov, ki se dostavljajo v našo državo v razne humane svrhe (zgradba šol, bolnišnic, daril raznim nacionalnim in humanim društvom in podobno) 5. Transferji odpravnin, katere prejemajo naši delavci-izseljenci po opustitvi |)osla ali po smrti. 6 Za izseljence v smislu teh predpisov se smatrajo samo one osebe, ki so bile naši državljani tudi pred letom 1931. V septembru so se povečale vloge v slovenskih hranilnicah za 5.8 milijonov dinarjev. V podatkih Zvezo jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so se povečale pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v septembru 1940 vloge na knjižice za 2 milijona na 765.8 milij., v tekočem računu za 3.8 milij. na 223.9 milij., skupne vloge pa za 5,831.416 na 989,793.485 din. Povečanje vlog na knjižice se opaža pri 11, vlog v tek. računu pri 13, skupnega zneska vlog pa pri 11 hranilnicah, medtem ko ee je število vlagateljev na knjižice pov-.čalo pri 10, vlagateljev v tek, računu pr' 4, skupno število vlagateljev pa pri 10 hranilnicah in znaša 125.563. Povprečna vloga znaša torej 7883 din. Ti zelo razveseljivi podatki dokazujejo zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode ter zavest, da je varčevanje koristno in potrebno zasebnemu in javnemu gospodarstvu. '-v Dne 11, novembra 1910. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,253.638 din, na belgrajski pa 11,460.000 din, od tega 111.031 in 506.000 mark, 855.000 drahem, 8.100 din v kliringu z Sofijo 568.000 šv. frankov in 34.377 dolarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 580.000 din. Ljubljana — nradni tečaji: London 1 funt....... 175.15— 178.35 Newyork 100 dolarjev » » . . 4425.00—4485.00 2eeneva 100 frankov , , . , . 1028.64—1038.64 Ljubljana — svobodno tržišče« London 1 funt.......216.61— 219.81 Newyork 100 dolarjev .... 5180.00—5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni klirlnpi Berlin 1 marka 1772.00—1792.00 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 42.65—43.35 Sofija 100 din . , ....... 51.28—52.88 Curih. Devize: Pariz 9.925, London 17.10, Nevvvork 431, Milan 21.775, Madrid 40, Berlin 172.50, Bucuos-Aires 101. Vrednostni papirji Volnar Skoda; v Ljubljani 442—445 v Zagrebu 444—446 v Belgradu 444—445 Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 93.50—100.50, agrarji 54.50—56.50, vojna škoda promptna 442—445, begluške obveznice 76—77, dalm. agrarji 70—71, 8% Blrovo posojilo 100—102, 7% Blerovo posojilo 94—96, 7% pošojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 91—96. — Delnice: Narodna banka 6.300—6.500, Trboveljska 340—350, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda 444—440, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 71 blago, 6% šumske obvoznico 71 blago, 4% severni agrarji 52 50 —53.25, 8% Blerovo posojilo 100 denar, T/o Blerovo posojilo 04—95.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Narodna banka 0450 blago, Priv. agrarna banka 192 denar. Trboveljska 347.50—350 ( 347.50), Nar. šumska Našice 400 denar, Sladk. tov. Bečkerek 650 denar, Oceania 700 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 444—445 (4-14), begluške obveznice 70.50 denar, dalm. agrarji 69.50—70 (69.50), 6% šumske obveznice 69.25 denar, 4% severni agrarji 53.25 denar, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar (100.50). — P nI ni c p,: Narodna banka 6500 denar (G.500), Priv, agrarna banka 195 denar. 2itni trg Novi Sad. Rž, bač. 332.50-335, ban. 330 do 332.5; koruza, bač. nova sušena pariteta Indjija 200—262, bač. nov. suš. pariteta Vršac 258—280. Tendenca neizpremenjeiia. Promet srednji, Cene živini in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Dol. Logatec dne 4. novembra t. L; voli I. vrete din 9—10, voli II. vrste din 8, volt III. vrste din 7, telice I. vrste din 9—10, telice II. vrste din 8, telice III. vrste din 7—8, krave I. vrste din 8, krave II. vrete din 7, krave III. vrste din 6, teleta I. vrste din 11, teleta II. vrst din 10, prašiči špeharji din 17—18, prašiči pršutaTji din 17, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste din 17, goveje meso II. vrste din 14—15, svinjina din 18—20, slanina din 22, svinjska mast din 24—£6, goveje 6Urove kože din 10—i2, telečjfe surove kože din 16, svinjske surove kože din 7 za 1 kg. — Ove« d«n 3.50, krompir din i.5(0, senci' din 1, slžitna dih 0.50, jabolka 1. Vrste din 6—8, II. vrste din 4—6, pšeničina moka din 8, koruzna meka din 3.75 za 1 kg. — Trda drva din 110 do 120 za 1 kvadr. meter, jajca din 1.70 za 1 komad, mleko din 2 za liter, 6urovo maslo din 36 za 1 kg. Živinski sefml Živinski sejem v Ptuju dne 5. novembra in svinjski sejem 6. novembra t. 1. Dogon: 137 volov, 429 krav, 41 bikov, 50 juncev, 122 telic, 4 teleta, 179 i iz tega doma širila, več vredna kakor največje vsote denarja. Preteklo nedeljo je bil Prosvetni dom slovesno blagoslovljen in izročen svojemu namenu. K slovesnosti so prišli mnogi domači ugledni možje in gostje iz Maribora in Ptuja, možje in žene iz Ormoža in bližnje okolice, v največjem številu pa je prišla mladina iz vsega ormoškega okrožja. Popoldne ob dveh so se vsi številni gostje, zlasti pa mladina v pestrih fantovskih in dekliških krojih in v civilu, udeležili slovesnih večernic. Cerkev je bila polna mladine in že večernice so tako potrdile besecie, ki so bile pozneje izrečene, namreč, da je nov prosvetni dom namenjen zlasti mladini, ki je z udeležbo pri slovesnosti potrdila, da se te resnice tudi dobro zaveda. Po večernicah so se vsi udeleženci zbrali v veliki dvorani novega doma, kjer je bila slovesnost blagoslovitve novega hrama krščanske prosvete. Tukaj je bil zbran cvet ormoške mladine, zavedni krščanski možje in žene, poleg njih pa gostje, ki so bili k slovesnosti povabljeni. Slavnosti so prisostvovali zastopnik g. bana ptujski okrajni glavar g. dr. Farčnik, prior križniškega reda g. Učnk, rektor Visoke l>ogoslovnice v Mariboru in preosednik Prosvetne zveze v Mariboru dr. Jos. Ilohnjec, se- nator dr. Fr. Schauback, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, bivši narodni poslanec M. Kranje, starešinu ormoškega okrajnega sodišča dr. Fabiani, dekan Franc Ks. Bratušek, ravnatelj ptujske gimnazije g. Alič, predsednik Podzveze fantovskih odsekov v Mariboru ter mnogi zastopniki naših prosvetnih in gospodarskih organizacij iz bližnje in daljnje ormoške okolice. Domači župnik-vikar g. p. Remigij Jereb je najprej pozdravil vse onličnike in udeležence slovesnosti nato pa prečival brzojavne in pismene pozdrave ki sta jih poslula prosvetni minister dr A. Korošec in minister or. Krek, ki sta bila k slovesnosti povabljena, pa se je nista mogla udeležiti. Izrekel je zahvalo vsem, ki so s podporami in požrtvovalnim delom pomagali k zgraditvi teka veličastnega doma, ki bo v ponos vsej fari. Blngoslovitvene obrede je nato opravil prior križniškegn reda g. Učnk iz Ljubljane, ki je po izvršenih obredih spregovoril globoke besede o novem prosvetnem domu, v katerem naj gre delo v tri smeri: pri vseh. ki bodo v oom prihajali, naj poglablja krščansko miselnost, goji nnrmlno zavest in vzgaja k ljubezni do držuve. Po svoji vsebini pa naj vse to delo goji tri vrednote: resnico, lepoto in veselje, kar pa ne sme biti nikdar v nusprotju z najvišjimi božjimi zukoni. Za gospodom prior jem je stopil na oder predsednik Prosvetne zveze v Mariboru rektor dr. Josip Ilohnjec, ki je iz današnjih razmer, ki vladajo po vsem svetu, izluščil nauk za slovensko mladino, ki naj sodeluje pri odstranitvi materialistične miselnosti iz našega nnrooa in v sebi in za narod goji smisel za nesmotne ideale, ki bodo edino mogli iz današnjih ruševin, v katere se vedno bolj razkraja današnja družba, zgraditi novo, krščansko. In pri tem delu bo glavno delo opravila mladina, ki se mora za tako delo pripraviti. Za tako delo in za mladino, ki se za tako delo pripravlja, je bil oom tudi zgrajen in zato naj vanj prihaja. Kot tretji govornik je nastopil požrtvovalni vodja akcije za gradnjo novepa doma ravnatelj Kletarskega društva g. Martin Munda, ki je zlasti poudaril pomembno misel, naj novi dom v medsebojnem spoštovanju v skupnem delu za skupne cilje druži kmeta-okoličana in meščana, saj je bil dom z velikimi žrtvami za oba zgrajen. Sledila je akademija, katere spored so izpolnili pestri nastopi domačega pevskega zbora ter članov, članic in mladenk z lepimi simbo. i ličnimi vajami. Lepa simbolična slika »Slovenska prosveta« je zaključila akar.emijo, ki je s svojo vsebino hotela vsem udeležencem pokazati, kaj bo novi prosvetni dom mladini, ki se bo v njem zbirala, dajal: hrano za njeno duhovno življenje, smisel in sredstva za bi-stritev uma in priliko za urjenje svojih telesnih sil in sposobnosti. Vse v skladu z večnimi krščanskimi resnicami in za blagor naroda in države. Kako je Francija izgubila vojno Andre Maurois XVI. Navzlic vsem predsodkom, ki so morda v Franciji vladali proti Angležem, nemška propaganda do aprila 1940 svojega namena ni dosegla. Kes je bilo takrat v Franciji prave angloiobe (ljudi, ki sovražijo Angleže). Toda teh smo imeli zmerom dovolj in so si mnogi sovraštvo do Anglije izbrali za svoj poklic. Odnošaji med obema generalnima štaboma so bili dobri, na splošno lahko rečemo, da boljši kakor v zadnji svetovni vojni. Admirali-teti druga pred drugo nista ničesar skrivali. Angleži so nam dali na razpolago svoje iznajdbe, mi smo jim odprli vse svoje akte. Toda pobratenje med obojnim moštvom ni bila lahka stvar. Že jezik sam je delal oviro. Toda če se je le prikazala kakšna priložnost, si je moštvo medsebojno izkazovalo prisrčno prijateljstvo. Pravi anglofobi so bili rrmogo bolj zastopani med vodilnimi krogi, kakor pa med ljudstvom. Mnogi francoski civilisti so prepričani, da so angleški mornarji in angleško letalstvo rešili vojaško čast Anglije. Dogodki, kot tisti z nemško oklopnico »Graf von Spee« ali z nemško ladjo »Altmark«, ali bitke pred Narvikom, so napravili pri nas v Franciji najgloblji vtis. Angleško letalstvo je bilo med Francozi sploh zelo priljubljeno. V začetku vojne, ko se je pokazalo, kako malo ima Francija svojih letal, je delovanje angleških letalcev pomirjevalno učinkovalo. Naši vojaki so z zadovoljstvom videli prihajati kakega »Hurri-cana«, ki se je spustil v boj z nemškim »Hein-kelom« ali i>Dornierom«, izstrelil proti njemu kar naenkrat iz vseh osem strojnic in ga poslal na tla. Vsi naši strokovnjaki so angleška letala, tako stare modele, kakor najnovejše aparate, brez izjeme občudovali. Toda tudi angleški piloti so bili vredni svojih letal. Kakšno veselje je bilo gledati te mlade, navdušene športnike v njihovih sinjih uniformah. Pri tem pa so bili prav tako skromni in ponižni, kakor so bili pogumni. • Ali je težko sestreliti nemški bombnik?« sem vprašal nekega letalca. — »Težko,« je odgovoril, »težko ravno ni. Je pač treba natančno izpolniti vsa navodila, ki nam jih dajejo v letalski šoli. Tam so nam ptovedali, da je treba sovražno letalo pač zasledovati brez flzira na njegovo streljanje. Ko se mu približamo na dobrih 3C0m, potem ga je treba spraviti v sredo tegale rdečega kroga tukaj, ki ga vidite na merilni lestvici, ter pritisniti na tale gumb, ki takoj sproži vseh osem strojnic in izstreli na stotine krogel v Nemca. Nemško letalo se potem mora zrušiti. Jaz pač natančno ubogam navodila. Zato pravim, da ni težko sestreliti Nemca.« Letala in letalci so bili pri Angležih popolni. Toda ne tako njihova letalska organizacija, ki je bila okorna in zamotana. V severni Franciji je imel general Oort na razpolago posebno skupino letal, ki se ie imenovala »Čomponent Air Force« (dopolnilna letalska sila). V Champagni ie bila neka nova skupina pod imenom »Advanced striking force« (prednja udarna sila). Večiidel so bili to bombniki. Mnogo letal je ostalo v Angliji, da branijo svojo industrijo in svoja naselja. Toda letalske skupine, ki so ostale v Angliji, so le redko služile v Franciji. Pri Dunkercjueu so posegle v borbo zato, ker se je bitka razvijala že blizu angleške obale. Od bojišča so bili oddaljeni samo pol ure. Pol ure so se sijajno borili in v pol uri so bili spet nazaj doma ter naložili novo breme bomb, bencin in strelivo. Toda čimdalje nižje so se boji razvijali, tem hujše je bilo za letala, da bi posegla v boj. Bitka v Flandriji je seveda dala povod za medsebojna očitanja. Poguma res nikjer ni manjkalo. Mnoge angleške edinice so se presijajno borile, prav tako kakor francoske. Toda treba je bilo najti neko razlago, neki izgovor. »Obkoljeni smo bili,« so se izgovarjali Angleži, »izgubili smo naše orožje in možnost za dobavo vojnih potrebščin zaradi strategične napake, ki je nismo mi zakrivili.« Francozi so spet odgovarjali: »Res je, zmote se vedno pripetijo, toda prva in največja pomota je bila, da nismo imeli dovolj moštva na kraju bitke. In to zmoto ste vi Angleži najbolj zakrivili.« Takoj po nemškem predoru pri Sedanu je skušal Churchill pomen tega poraza zmanjšati. Toda, ko je dne 15. majnika prišel v Pariz, ie vrhovni vojni svet naravnost začudil s svojo silo in odločnostjo. Vojni svet je bit zanj navdušen. Kdor ga je na ta dan videl, je bil navdušen nad njegovo strašno jezo, ki je bila jjodobna jezi starega leva, a tudi nad njegovo zgovornostjo. Churchill je bil proti umiku iz Belgije in proti žrtvovanju Bruslja in Louvaina. Churchill je hotel proti nemški ofenzivi vreči skupno protiofenzivo. Toda dne 26. majnika je bil Reynaud v Londonu, kjer je pokazal uničujoče poročilo o položaju in izjavil, da bo Francija pač prisiljena, da položi orožje, ako se Anglija ne bo odločila za skupinski napad s svojimi ljudmi. Toda dva dni pozneje, dne 28. majnika so kapitulirali Belgijci, kar je pospešilo splošen umik vseh, Angležev in Francozov proti Dunkerqueu. Po bitkah pri Dunkercjueu je v angleškem javnem mnenju zavladala velika zmeda. Mnogi časopisi so ostro nastopili proti načrtu, da bi Anglija svoje divizije, ki jih je s tolikšno težavo rešila iz Flandrije čez Rokavski preliv, spet poslala nazaj na francosko bojišče. »Francoski armadi, ki se nahaja v brezupnem položaju, itak ne bi mogle več koristiti, za obrambo domačega ozemlja pa so izgubljene,« so pisali. Celo tisti, ki takšnega samo-ljubja niso delili, so bili prepričani, da je treba najmanj 3 mesece, da se te angleške divizije spet na novo oborože in usposobijo za boje. Kajti te divizije so izgubile vse orožje in so rešile le golo življenje. Ko se je razvijala bitka na Sommi, je ostala v Franciji samo še ena, 51. angleška divizija, ki se je iz katastrofe v Flandriji rešila. Poslali so jo v odsek Saint Valery en Eaux. Prav takrat so izkrcavali tudi eno angleško motorizirano divizijo. Od neke nadaljne divizije so ostali samo še drobci. To je bila vsa angleška armada v Franciji po Dunkerqueu. Kanadci so bili sicer poslani čez Kanal, toda prišli so prepozno in so se brez bojev spet vrnili nazaj na angleške otoke. V trenutku torej, ko se je bila največja bitka v sedanji vojni, je 150 nemškim divizijam stala nasproti francoska armada, v kateri so stale samo 3 angleške divizije. Kdor je vse okoliščine poteka vojne zasledoval, že uvidi, da je to bila posledica poraza v Flandriji. Toda na drugi strani je tudi razumljivo, da so v Franciji imeli res občutek, da se borijo proti Nemcem sami. »Angleži poznajo samo eno vojno operacijo,« je javljal nemški radio, »namreč umik in vkrcanje. Kmalu bomo brali navdušena uradna poročila, kako je brodovje njegovega veličanstva doseglo sijajne uspehe, ko se mu je posrečilo, da je zadnje angleške vojake brez prelivanja krvi vkrcalo in rešilo nazaj v Anglijo.« Tako so govorili Nemci. Navidezno so imeli prav. Videz je pospeševal propagando. Angleški generali so bili po porazu v Flandriji res mnenja, da so obkoljeni in so nagonsko iskali zaslombe na obali Rokava. Francosko vrhovno poveljstvo je to vedelo in ga je bilo strah jiosledic tega razpoloženja. V začetku junija je bilo razpoloženje pri obeh armadah tako strupeno, da sem o tem s poudarkom govoril mojim predstojnikom. Nato sem dobil, kot že povedano, nalog, naj potujem v Anglijo, da bi ljudstvo, ne vlado, ki je položaj poznala, poučil o obupnem položaju Francije tn mu dokazal, da mora Anglija sedaj brez ozira na svojo lastno varnost svoje zadnje letalo- in svoj zadnji bataljon poslati v Francijo. Sicer da je katastrofa neizbežna. (Dalje) S^oAne novice Koledar Torek, 12, novembra! Martin, papež, mučenec; Avrelij, škof. Sreda, 13. novmbra; Stanislav Kostka, spozna-valecj Didak. Novi grobovi + V Ljubljani ja umrl gospod Izidor Klopčar, bivši prometnik drž. železnic v Ribnici. Pogreb bo v sredo, 13. novembra ob pol štirih popoldne z Zal, kapelica sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Poroka. V nedeljo sta se v cerkvi 6V. Jakoba v Ljubljani poročila g. inž. Pavel Kerže in gdč. Ljerka Modic, hčerka veleposestnika z Blok, Priči sta bili ženinov brat g. dr. Vladislav Kerže, 36i6tant bolnišnice v Mariboru, in nevestin stric g. dr Niko Zupanič, bivši minister. Uglednemu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Na delo za treznost in dostojnost! Zdaj je sezona. Zdaj je čas društvenega dela. Že spomladi so bila društva pozvana, naj povsod imajo predavanja o treznosti, — n takrat je bilo malo odziva. Potem je prišlo poletje. Vse društveno delo počiva. Zdaj pa je nastopil čas za to. V nedeljo, 10. novembra, je bilo predavanje v Višnji gori, 17. novembra ho v Ihanu. K jo potem?... Zgled nam bodi vodstvo Fantovskih odsekov, ki je odredilo članom odsekov popolno zdržnost od alkohola za cel mesec november. To je pogumen korak na tem področju, da nismo takega pričakovali. Dokaz, da je prodrlo ali vsaj prodira spoznanje, da je treba vprašanje alkohola enkrat resno vzeti v roke, da je to naše veliko narodno zlo, ki ga moramo končno začeti temeljilo ozdravljati, narod sistematično, vztrajno in vsestransko k treznosti in dostojnosti vzgajali. Kako bodo le fantje to odredbo svojega vodstva izpolnjevali, pozivu se odzvali? Upajmo, da junaško! Treba pa jim je tudi prepričanja o potrebi tega dela. o koristi in lepoti zdržnostl, treba jim teoretičnega znanja o tem vprašanju. Zato predavanja povsod! Društvo za društvom! Pisma na: Društvo treznosti, Ljubljaua, Marijr.nišfc — ali tudi: Vidovdanska 9. Vzdihifal iz občinstva Strah pešccv, avtomobilistov in biciklistov so po deželi zlasti tovorni avtomobili. Večina naših cest ni niti dovolj široka, niti tako izpeljana, da bi mogli tovorni avtomobili poleg drugih vozil varno voziti. Na Miklarjih, hribovju med Črnomljem in Kočevjem, se je pripetilo že več karambolov. Pred kratkim pa, ko so se vozili črnomeljslu Sokoli na pogreb poštarja in staroste »Sokola« v Koprivnik in srečali na Miklarjih tovorni avtomobil, je malo manjkalo, da bi bili imeli tudi v Črnomlju par lepih pogrebov. Starosta črnomcljskega »Sokola« je odnesel par črnih marog po glavi, drugi pa so opravili 3 strahom. Cesta na Miklarjih, ozka, polna ovinkov, obdana od prepadov, je pač najpripravnejše torišče za tovorne avtomobile, da nastopajo kot Scylle, prepadi ob njej pa kot Karidbe. Ako se ogneš prvi, puhneš v drugo. Pa ravno po tej cesti drvijo dnevno tovornjaki, visoko, najbrž celo previsoko natovornjeni z drvmi, podobni bolj pošastim kot vozilom. Ali je silno sekanje naših gozdov in naglo izvažanje drv v korist kmeta Savi na jug. Svoje postojanke imajo v vseh večjih krajih ob reki, kakor n. pr. v Celju. Dadečah, Zidanem mostu, Brežicah, Zagrebu itd. V teh krajih prodajajo les,, ki kupujejo hrane in iščejo novih trgovskih naročil. V času velikega deževja, ko vode narastejo in preti nevarnost, da bi splav ne zadel na skrite skale ali vrbje, ostanejo splavarji po več dni na enem kraju, dokler vode na upadejo. Ob takem prisilnem oddihu se nastanijo v bližnjih gostilnah, kjer veselo kramljajo. Od časa do časa splave odpuščajo ali pritezajo, sicer se zgodi, da se ob veiiki vodi odtrgajo ali nasedaio na plitvino. Ko dobi Sava zopet svoj normalni tok, pa brž na splave in naprej na dolgo pot do Zagreba ln Se dalje. Z lesom naloženo splave upravljajo navadno štirje krmarji, ki se po dva ln dva večkrat menjavajo. V Sisku si preskrbijo vse potrebno zn pot do Belgrada, saj od tu naprej ni več ob Savi močno naseljenih trgovskih središč, da bi zopet trgovali. Sava ima od Siska dalje počasnejši tek, zato zvežejo več splavov v cel vlak. Odvečno moštvo pa odpotuje proti domu. V Pančevu si splavarji trgovske posle razdele. Nekateri prodajajo les kar v pristanišču, ostali pa gredo iskat kupce v bližnja naselja. Po kenčanom delu se snidejo na železniški postaji ter se z vlakom odpeljejo proti domu, veseli aH potrti, kakor je pač nanje vplivala kupčija. V gozdovih okrog Mozirja in Ljubnega ter drugod pa zopet zapojo enolično pesem žage in sekire. t p4> dh£av£ Laginje umrla. V Zagre-fK) pokojnem hrvatskem * Vdova bana dr, bu je umrla vdovu jk) po banu, gospa Virginija roj. Luznrie, Zapušča tri hčerke. Pokopali so jo v nedeljo dopoldne. * Deložacija iz »Velike kavarne« v Zagrebu. Veliko pozornost je pretekli četrtek vzbudilo nrisflno zaprtje zagrebške »Velike kavarne« na Jolačičevem trgu. Ta zelo obiskovana kavarna, ki leži na najbolj ugodni točki v mestu in je domačinom in tujcem jjrav dobro znana, bo ostala do nnoaljnega zaprta. Zudeva je takale: Kasacijsko sodiše je potrdilo razsodbo podrejenih instunc, s katero se uvaja novi ktijoec velike Milinove hiše v jKisest, dosedunji najemnik Josip Petan pn mora izprazniti »Veliko kavarno«. Najemnik Petan te razsodbe ni hotel vzeti na znunje in se je tudi tedaj, ko je kasacija potrdila razsodbo, branil izprazniti lokale, češ, da je imel s prejšnjim lastnikom Milinovem večletno pogodbo, ki še ni potekla. Novi lastnik, »Dubrovučka plovidba«, je bil zato prisiljen, da predlaga prisilno oeložncijo. ki je bila pretekli četrtek tudi izvršena. Deio-žacija je bila precej dramatična. Kljub odporu najemnika Petana so spustili roloje na oknih kavarne in vsi gostje so bili pozvani, da za-jmste kavarno. Kavarna bo dobila čisto novo opremo in bo jiopolnoma preurejena. Kako je zagrebško očinstvo navezano na obisk kava-ren. je pokazal slučaj z »Veliko kavarno«. Lahko rečemo, da je bilo s tem moteno vse ravnotežje kavarniškega življenja v Zagrebu. V četrtek zvečer in v petek so se cele procesije obiskovalcev zatekle v druge kavarne, ki so bile nabito polne. Vsi stalni gostje »Velike kavarne«, ki so v četrtek ostali takorekoč brez »doma«, so se selili v nasproti ležečo »Gradsko kavarno«, da so natakarji komaj ustregli vsem željam. Vsekakor pa se konkurenca smeji v pest. * Ustreljen tramvajski sprevodnik v Zagrebu. V soboto zjutraj ob petih je šel zagrebški tramvajski sprevodnik Stevo Vraneševič od doma proti novi tramvajski remizi, da bi nastopil svojo službo. Ker 6e mu je že mudilo, je hitro stopal po Lo-vranski ulici. Na križišču ga je čakal, tako domnevajo, neznan človek in petkrat ustrelil nanj. Vraneševič je naredil še par korakov, nato pa se je zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi. Streli 60 alarmirali vse sosedstvo. Nekateri ljudje so odpirali okna, mnogo jih je pa hitelo na ulico. Nihče pa ni videl človeka, ki je streljal. Ker je Vraneševič še kazal šče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Dne': orglice in harmonika (g. Fr. Petan iu A. Stanko), Drugi programi Torek, 12. novembra: Belgrad: 20.25 Cesar Franckov kvartet — Zagreb; 20 Prenos — Praga: 19.30 Kvartet — Sofija: 20.30 Trio — Beromun-ster: 20.10 Prenos — Budimpešta; 18.35 Violina — Stockholm-Horby: 21.10 Madžarska gl. — Ital. postaje: 20,30 Simf. konc. — Sottens: 19 Vok. konc. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49,18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.50 Poročilu v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Vsak, kdor si želi poštenega razvedrila, smeha in zabave, naj pohiti v nedeljo dne 17 novembra ob 5 popoldne v frančiškansko dvorano, kjer bo frančiškanska prosveta uprizorila »Trojčke« — burko v tTeh dejanjih. Ker vlada za to predstavo veliko zanimanje, opozarjamo že danes cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v prediprodaji, ki bo od če-trteka naprej v trgovini Sfiligoj — Frančiškanska ulica in na dan predstave od 10 do dopoldne, popoldne pa od 3 dalje pri dnevni blagajni. Predavanja Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Univ. Prof. g. dr. Aleksander Maklecov bo predaval v sredo dne 13. t. m. o temi: Tisk kot vzrok zločina. Predavanje bo v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu ob 20. — Vstop prost. Predavanja v društvu »Pravnik,« V sredo, dne 13. novembra ob 18 predava v dvorani štev. 79 justične palače g. univ. piof. dr. in dr. h. c. Metod Dolenc o tečni: »Kazenskopravna presoja pod-neta, nasnove in pomoči ter sorodnih pojavov.« Prosvetno društvo Trnovo ima v sredo 13. t. m. prosvetni večer pod naslovom »Koroška in kraji, kjer je živela sv. Brna« Predaval bo g. ravn. Vinko Zor. Pojasnjevale bodo predavanje številne 6kiop-tične slike. Sestanki Občni zbor Pedagoškega društva se bo vršil v ponedeljek, dne 18, t. m. ob 18 zvečer v dvorani mineraloškega inštituta ma univerzi. Opozarjamo na to vse člane ter jih istočasno vabimo na predavanje, ki ga bo imela ob tej priliki ga. Anica Černejeva »Schreinerjevo delo za slovensko pedagogiko«. (Ob 20 letnici njegove smrti.) Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, R šaliva c. 1; mr Bahovec, Kongresni trg 12, in mr Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Našla 6e je mreža od hladilnika osebnega avtomobila znamke »Fiat« z ev. št. 2/2563 na progi Cerknica — Grahovo. Dobi se pri Pavlu Štirnu, av-toprevoznika, Vrhnika. je več natakarjev in natakaric, ki so bili nameščeni pri gostilničarju Matu Seršiču, prišlo na policijo. Sicer ti natakarji še niso bili nameščeni, dati so pa morali določeno vsoto bodočemu službodajalcu kot kavcijo. Ko so videli, da ne morejo dobiti nomeščenju. so zahtevali kavcijo nazaj, gostilničar jim je pa rekel, naj mulo potrpe. Ogoijufuni natakarji so prosili policijo za posredovanje. Gostilničar jc bil zaslišan in se je izjavil pripravljenega, da bo natakarjem izplačal toliko, kolikor so niti dali. Svoje besede ni držal, marveč je neznano kam izginil. Sedaj ga išče policija. Anekdota Schweninger, osebni zdravnik Bismarka, se je večkrat razjezil, če so ga bolniki nadlegovali s tem, da predpisano zdravilo ni pomagalo. Tako je nekoč prišla k njenu v ordinacijo neka gospa, ki je potožila, da ne more spati, Schweninger ji ie predpisal zelo učinkovit prašek. Ko je gospa spet prišla in jo je zdravnik vprašal, kako je učinkoval prašek je potožila: »Učinkuje, gospod tajni svetnik, toda ne za dolgo. Ponoči se vedno prebudim in tedaj se me polasti tak strah pred zločinci, da moram vstati in pogledati pod posteljo. Seveda potem o spanju ni več govora « »Pot em Vam pa jaz ne morem več pomagati,« jc zagodmjal Schweninger. »Se morate pač obrniti za prmoč na kakega mizarja.« Gospa ga vsa začudena vpraša: »Kako bi mi na mizar pomagal?« »Odžagati mora noge vaše postelje,« odvrne Schweninger. mn It a i prod ane predstave pričajo, da je f Im VDOVA zadovoljil občinstvo v vsakem pogledu. Soglasno .io lnnenle, da lako lepega uinetulSkega delu že dolgo nI l)llo v Liubljani u.i kimmiMlografs.ieni pliiluu. V glavnih vlogah: Kuima Urainut'CH, Ihu Pola, It iggero Kug-eri i.l.d. .........m predvajamo domaČi film Odkritje apomenlka krulju Alektuntlru 1. v Ljubl)&nl. KINO UNION, tel Ž2 21 Predstave danes ob 10., 10. in 21. uri 1 Planina cvete V petek zvečer je bilo v Delavski zbornici prvo letošnje predavanje SPD. Predaval je g. K. Ko, ojančič in kazal z morda najboljšim modernim projektorjem svoje barvne posnetke. Moč tradicije — kajti SPD nam je v prejšnjih letih z vsakim pre-javanjem predstavilo odličnega predavatelja s temo o zanimivih planinskih ali sorodnih vprašanjih — in pa splošno veliko zanimanje ljubljanskega občinstva za planine in njih lejiote je tudi ta večer skoraj napolnilo veliko dvorano Delavske zbornice. Zdi se pa, da je tokrat SPD ustrelilo mimo cilja ali pa bolje, da je predavatelj izgubil iz vida naslov svojega predavanja. Kar zaman smo pričakovali napovedane krasne diapozitive naših gora in planili, ki jih je bilo komaj toliko, da bi jih prešteli na prstih ene roke, pa tudi predstavnic alpske in vi-sokoalpske flore ni bilo kaj dosti videti. Po predvajanih posnetkih moremo sklepati, da je predavatelj bolj doma na prijaznih gričkih v bližnji ali daljni okolici Ljubljane, kakor pa v kraljestvu gorskih velikanov. Pa tudi, čo se na oziramo na to toaletno napako, moremo ugotoviti, da od predvajanih posnetkov z nekaterimi redkimi izjemami s fotografskega stališča ni bilo mogoče zaslediti kakšnih odkritij in se je poznalo, da je predavatelj ob pomanjkanju boljšega pač precej temeljito počistil svoje shrambe, zakladnica pa ni zadostovala, da se ne bi bilo treba opravičiti z izgovorom, da se je tudi na slabih primerih mogoče marsikaj naučiti. Kaj radi se ob vsaki priliki pohvalimo in tudi g. Kocjančiču pri sodelovanju s slavospevi ni odrekati zaslug, da se slovenski fotoamaterji brez skrbi lahko merijo z najboljšimi na svetovnih fotografskih razstavah. Zato pa nam je potrebna dobra mera zdrave lastne kritike ne samo v že dobro začrtanem razvoju črno-bele fotografske umetnosti, ampak tudi v že neusmerjeni, mladi in s številnimi zgolj tehničnimi problemi boreči se barvni fotografiji. Prav lo pa je tisto, česar nam g. Kocjančič v svojem predavanju ni mogel pokazati. Ker se je v zadnjih dveh letih, zlasti pa letos, dvignilo pri nas zanimanje za barvno fotografijo, smo prepričani, da bi se SPD moglo predstaviti s kvalitativno in kvanti-tativno boljšo zbirko planinskih posnetkov ne samo pokrajinske vsebine, ampak tudi cvetja. Za tiste pa, ki s primerno spoštljivostjo samo od daleč gledajo na barvno fotografijo in ki se zaradi tega ne spuščajo v analizo, je pa moglo predavanje napraviti vtis, da je vsaj po zunanjosti bilo vloženega vanj nekaj truda. Sodeč po objavah v časopisju SPD s tem predavanjem ni zasledovalo cilja, pokazati planine in cvetje naskalnih trat, ampak je imelo namen, s kratkim poukom, ki ga je mogoče dati v enem predavanju, razpršiti med planinci strah pred težavami pri snemanju z barvnim materialom. Morda je to v zvezi s knjigo o planinski flori, ki jo SPD obljublja že lepo število let, ki- pa najbrž v tej založbi ne bo nikdar izšla. Po tej poti se kvečjemu /ala samo še kak album slik »Z naši gorat, kjer je zbrano, kar se pač tu in tam slučajno nastrelja; za knjigo o flori in favni je pa treba sistematičnega (bla ali, da se izrazimo s predavateljevimi besedami, treba je idealizma. Končno pa, ali je SPD pozabilo, da je teh posnetkov napravljenih že znatno več, kakor jih je predvideval program, in tudi precej boljših, kakor smo jih videli na predavanju. Menda bi lahko tudi za SPD veljale Vodnikove besede: »Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi U Predavatelj je predavanje razdelil v dva dela. Prvi tehnični del je vseboval nasvete, ki si jih je pri fotografiranju cvetlic nabral z barvnimi filmi, v drugem delu pa nal bi govorili bolj posnetki, Ja katere je trdil, da je zbral tiste, ki so se mu zdeli zanimivi. Ker se je oprostil, da ni botanik in je do lanskega leta komaj na mizi ločil krompir sna Kino Kodeljevo tet. 41-64 —_ Pretresljiva zgodba o življenju in ljubezni nesrečne francoske kraljice, ki je žrtvovala na oltar domovine svojo ljubezen in končala pod rabljevo sekiro Marija Antoinefte Norma Shcarer, Tyrone Power Niti eno oko ne ostane suho, ko nesrečna kraljica zadosti sovraštvu svojih nasprotnikov ROSSINI JEVA OPERA Saviljski brivec v originalni španski verziji DANES ZADNJIKRAT! od zelja, mu tudi ni toliko zameriti, da mu je tu in tam kaj napačnega ušlo in da je travniške ali gozdne cvetke predvajal za planinske ter da smo od planinskih pogrešali kar dosti znanih in lepih, pogostih in redkih reprezentantov, med temi tudi planiko, kraljico planinskega cvetja, ki jo je gotovo zaman iskal v svoji zbirki. Važnejši za presojo vrednosti predavanja je torej prvi del, v katerem se je predstavil s svojim strokovnim znanjem. Žali-bog, pa mu tudi tu ne moremo v vsem pritrditi. V prvi vrsti je šepala njegova razlaga hladnih in loplih barvnih emulzij, ki jih je razlagal nekam na la način, da njih posnetki v projekciji kažejo hladen ali topel barvni značaj, pri tem pa ni pomislil, da bi primera Škrlatice, ki ju je pokazal, mogel dobiti na enem in istem filmu. Misel je oeividno pobral iz \Vindischa, »Schule der Farben-photografie«, ki pa ga ni dovolj pazljivo prečital, 'In bi pa razumel, ko definira: »Emulzije, ki delajo 'oplo in jih torej moremo imenovati idealne, so one emulzije, katerih barva modrine neba in drugih modrih tonov se ne nagibajo niti na violetno niti na modrozeleno, ampak dajo lepo čisto modro bar-vo. kakor jo ima plavica. Te emulzije imajo največji akcijski radij. Njih nevtralno modri ton, če se pojavi kot obarvanost, svetloba projektorja najlažje vsrka.« Prav tako se je videlo, da nima izkrista-liziranih pojmov o uporabi barvnih filtrov in da mu ni jasno, da rumenica, ki je namenjena za črno-belo slikovno tvorivo, ni primerna za barvni material, kar se je videlo na pripadajočih pokrajinskih primerih; na primeru cvetja pa bi bil mogel, če bi bil stvar razumel, samo povedati, da je treba take predmete fotografirati v soncu, kajti če s filtrom zboljšamo eno barvo, pokvarimo s tem večino drugih. Učinek eskulinskega filtra pri bliskih snim-kih zamenjava z nekoliko krajšo osvetlitvijo. Mogli bi poleg njegove konstatacije, da je lansko leto pri Kodakovem barvnem materialu bil menda svež samo datum zunaj nn škatljici, navesti še kaj, vendar končamo z njegovimi besedami, da jih ne pozabi: »Barvna fotografija v resnici ni za otroke in ni igrača.« _c. • 1 Trnovsko prosvetno društvo ic priredilo v nedeljo zvečer v društvenem domu Goldoni-ievo komedijo »Zdraha na vasi« in s tem začelo letošnjo igralsko sezono. Prireditev je v vseli ozirih dobro uspela. Režija in igralci so bili na taki višini, da se morejo meriti z najboljšimi ljubljanskimi diletantskimi odri. Dobro je bilo izbrano tudi delo samo, ki je prava fotografija življenja, kar v vsem poteku igre gledalca vedno znova veselo preseneča. Prav ic, da se naši dileturttski odri ukvarjajo s takimi kvalitetnimi deli, čci>rav zahtevajo od igralcev in režiserja večjega Iruda kakor plehke komedije. Preden pridejo na trnovski oder še druge igre, bodo Goldonijevo »Zdraho na vasi« še ponovili, ker ie bila zadnjič dvorana razprodana in je moral iti marsikdo domov. 1 Razstava Kluba neodvisnih je podaljšana zato ker je zanimanje kulturnega občinstva zelo naraslo! Podaljšana je do 17. t. m. Oglejte si jo še vi, ne bo vam žal. Na podaljšanje opozarjamo gospode ravnatelje ljubljanskih šol! Prostori so kurjeni. Katalog ima trajno vrednost. Vodnik po razstavi vedno na razpolago! Na žalost pa moramo kljub vsemu ugotoviti, da je to pot izostal najmanjši nakup s strani javnih uradov in ustanov. 1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani obvešča članstvo, da v sredo dne 13. novembra 1940, ob 8. zvečer v hotelu. Štrukelj v Ljubljani ne bo članskega sestanka, pač pa se bo vršil istotam pri Štruklju članski sestanek v sredo, dne 20. novembra 1940 ob zvečer. Vabimo vse člane, da sc sestanka udeleže. Na sestanku bodo strokovno poučni razgovori. 1 Vojaški pregled konj in voz za mesto Ljubljano bo od 30. XI. do 4. XII. t. 1. na konjskem sejmišču pri mestni klavnici. Pregledani bodo vsi konji in vozovi, zato jih morajo lastniki brezpogojno pripeljati k pregledu, sicer bodo kaznovani po voj. kaz. zakonu. K pregledu naj lastniki pripeljejo svoje stvari tisti dan in tisto uro, ki jo imajo na pozivu. Kdor poziva ne bil prejel, naj se pred preglfedom zglasi v mest. voj. uradu na Amrože-vem trgu št. 7-1 soba 3, Do izvršitve pregleda je vsaka odtujitev konj in voz prepovedana. 1 Staro liafovo triiovino podirajo. Ko so začeli pred tedni podirati starodavni Maličev bolel, ki ie zakrival pročelje nove Bat'ove palače v Selenburgovi ulici, so podrli vso hišo, razen pritličja, v katerem je bila trgovina Bat'a. Tu del stavbe je ostal do koncu prejšnjega tedna, ko so začeli trgovino selili. V ponedeljek ziulruj pa so izpraznjeno trgovino z vso naglico začeli podirati in na večer od stavbe ni ostalo skoraj ničesar več. Sedaj bodo morali še po-dreli klel ne oboke, lako da bo mogoče razširiti do Bonačeve trgovine hodnik-za pešce. Šele sedaj se bo odprl tudi pogled na mogočno palačo, ki v svojih zgornjih nadstropjih tudi že kaže, kako bo zunai urejena. 1 Razširjeno \Volfovo ulico so začeli tlakovati v smeri proti Filharmoniji Delo gre hilro od rok in kakor vse kaže, bo cesta v nekaj dnevih že lahko izročena prometu, kar bodo pozdravili prav gotovo vsi, ki so se doslej jezili zaradi zaprtega prehoda na cesli. 1 Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov. V okviru tega tečaja bo prihodnje predavanje, s katerim se prične pouk o načrtni gojitvi zelenjave v malem vrtu, v torek, dne 12. novembra t. 1. ob sedmih zvečer v kemijski dvorani na 1. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekelj o vzgoji sadik v topli in mrzli gredi, o setvi, piktranju in presajenju povrtnine in o zalivanju. — Vstop prost. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZJOSEF« grenčice. I Pretkana goljufija z volno za pletenje. Na Sv. Petra nusi])u št. 71 stanujoča soproga pletilca jopičev ga. Jerica Meneini je jirija-vUa policijski upravi, da jo je neki Tone ,l„ sdmski jiletilec jopičev osleparil za 14 kg volne v vrednosti 840 din. Volno je J. dalje pro-c.al n,e da bi spletel obljubljene jopiče. Tone J. je bil včeraj dojioldne aretiran. 1 Tatvina moških srajc. Na Celovški cesti št. 4-4 stanujoča ga. Mnndel Roža je prijavila policiji, da ji je neznan tat ukradel 6 moških srajc, vrednih 900 din. Srajce so se sušile na dvorišču. 1 Preprečen požar. Včeraj okrog pol 11. dopoldne je v trgovini Manon v Selenburgovi ulici nastal majhen ogenj, ki je bil velik samo po dimu. Ob peči se je vnel leseni opaž, ki je zadimil vso trgovino. Poklicani gasilci so prihiteli popolnoma zastonj, ker je že osebje samo takoj pogasilo malenkostni ogenj, ki je nastal. Regulacija ložnke - lep primer sporazumnega deia med oblastjo in interesenti Za regulacijska dela se bo letos potrošilo 1,250.000 dinarjev Maribor, 11. novembra. Lansko teto smo poročali v »Slovencu«, da se je ustanovila v Slovenski Bistrici posebna zadruga interesentov, ki bo sodelovala z oblastjo pri regulaciji potoka Ložnica in da je v ta namen država določila iz melioracijskega sklada za tritclna regulacijska dela znesek 6 milijonov din. Letos so se pa regulacijska dela že začela izvajati ter so podala vzgleden primer sodelovanja med interesenti — člani navedene vodne zadruge ter med oblastjo, ki jih izvršuje. Ce se bo regulacija potoka Ložnice nadaljevala po sedaj započetem pravcu, bodo ta dela pokazala, koliko se da napraviti, če pride med prebivalstvom od poplav prizadetih pokrajin do sodelovanja. Potok Ložnica poplavlja s svojim pritokom Bistrico obširno, kakih 642 ha veliko področje med Slovensko Bistrico ter izlivom potoka v Dravinjo. Prizadete so od teh poplav vasi Pečke, Statenberg, Pretrež, Laporje, Crešnjevec, Cigonce in sama Slovenska Bistrica. Poplave na tem področju so stalne ter so imeli samo v letošnjem poletju šest poplav, med temi dve taki, kakor jih ne pomnijo ljudje že 50 let. Omenjenih 642 hektarjev zemlje ni mogoče obdelovati ter obstoji svet samo iz grmičevja, močvirij in zamočvirjenih travnikov, na katerih raste kisla krma. Pred vojno je bivša Avstrija kupovala od kmetov to kislo seno za vojaške konje, da je prebivalstvu vsaj nekoliko pomagala. Pridelek sena znaša letno približno 16.000 mtc, okrog 25 mtc na ha, da je tedaj srednji letni donos samo 521.000 ha. Če bi se travniki z regulacijo osušili, bi znašal pridelek okrog 65 mtc sladkega sena na ha ter čisti donos vseh zemljišč 2,900.000 din. V resnici pa bi bil donos zemljišč še mnogo večji, ker bi se zemlja potem lahko uporabljala tudi za njive in ne samo za travnike. Poleg tega pa je regulacija Ložnice v ozki zvezi še z regulacijo same Dravinje ter njenih pritokov Polskave in ostalih potokov, ki močvirijo znano Pragersko polje. Izvedba celotnega tega regulacijskega načrta predstavlja pri nas sploh največji melioracijski problem, ki je mnogo važnejši, kakor regulacija Pesnice in ostalih voda, saj bi se pridobilo na Pragerskem polju z melioracijo več tisoč hektarjev najboljše plodne zemlje, ki je sedaj povsem neizrabljena ter bi se površina obdelanega zemljišča s tem v Sloveniji znatno dvignila. Ko se je ustanovila vodna zadruga za regulacijo Ložnice, za katero ima največ zaslug upokojeni železniški uradnik g. Mally, ki je z velikimi napori znal vzbuditi med ljudmi prizadetih vasi zanimanje za to vprašanje ter jih je pridobil za aktivno sodelovanje, so se dela takoj pričela. Letos je bilo že izgotovljenih prvih 300 metrov od izliva v Dravinjo navzgor. Za nova dela, ki se bodo sedaj kmalu spet pričela, pa je že pripravljen kredit 1,270.000 udi Danes poslednjič! Viktor Mc Laglcn in Biunie Barnes v filmu pestre in močne vsebine V vrtincu živlfenja t^Z.; i Danes zadnjikrat globoka, čustvena in ganljiva povest o silni, toda nedovoljni ljubezni v filmu B^rPRiniM^AIBA IillIlP7Pll (Manon Lescaut). V glavnih vlogah: Vittorio da VI l>gJUVo začeli z .akcijo za ustanovitev poštnega urada. Naslovili so na ravnateljstvo pošte v Ljubljani posebno spomenico, v kateri navajajo, da je tudi občina Pobrežje prosila /a poštni urad. Na Teznem je veliko industrij ter okrog 600 stanovanjskih hiš, potem bo tu postavljena tudi radio oddajna postaja: tako da je poštni promet zelo ve ik Spomenico so podpisala vsa industrijska podjetja ter veliko število prebivalcev. m V Ljudski univerzi predava jutri v sredo, 13. novembra ob 20 Karlo Kocjančič iz Ljubljane. Prikazal bo krasne svoje barvne diapozitive »Planina v cvetju«. Predavanje priredi SPD v Mariboru. m Stavbeniki si želijo lepega vremena. Jesensko deževje je močno zavrlo dovršitev nekaterih stavb, katere letos gradijo v Mariboru. Če bi bilo trajnejše lepo vreme, bi bila večina zgradb že pod streho, tako pa so še vedno nedokončane. Najhitrje še napreduje zidanje ogromnega llutter-jevega bloka, kjer delavci dokončujejo 4. nadstropje. Na stavbi pa delajo noč in dan. Ponoči delavci betonirajo ter pripravljajo gradbeni material ob svitu električnih r.vetilk, da se potem dela čez dan hitreje vršijo. Le tako bo mogoče v kratkem spraviti ves blok jx>d streho. — Zaradi deževja ne pridejo nikamor naprej tudi dela, ki jih vrše mestni gradbeni urad na cestnh in kanalih. Tlakovanje Frankopanske ceste je sicer v glavnem že končano, morala pa hi se letos tlakovati še Radvanjska cesta do odcepa Dravske ulice ler Betnavska cesta do Stritarjeve ulice. Če Nevile Chamberlain, bivši angleški ministrski predsednik, ki je umrl v soboto zvečer 71 let star. Več o njem glej članek spredaj. bo vreme še naprej nagajalo, 110 bo mogoče teh del izvršiti. 111 Novo vodstvo Kulturhunda v Mariboru. V Gambrinovi dvorani je imela mariborska krajevna skupina Kulturbunda občni zbor v petek zvečer. Udeležili so se ga tudi zastopniki sosednjih krajevnih skupin in sicer dr. Urodar iz Ptuja, Ar-zenšek iz Slov. Bistrice, Zmork iz Mareuberga in ing. Franki iz Studencev. Lani je imela mariborska skupina 572 članov, letos pa je to število močno narastlo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Josef Klingberg, bančni uradnik; predsednikov namestnik Baumgart-ner Egon, uradnik; I. tajnik Rudolf Holzer, gradbeni mojster; II. tajnik Grill Gotfried, uradnik; I. blagajnik dr. Bučar Eduard, odvetnik; 11. blagajnik Weiss Maks, kotlar; pregledniki računov: Anrather Peter, čevljarski mojster, dr. Galle Ger-hard, zdravnik; Kiffman Kari, uradnik, in Schori llans, trgovec; prisedniki: Dadieu Otto, mehanik: Egger Albert, zobni tehnik, Finkeš Rudolf, Rochel Hans, mizarski mojster, Welt Ferdinand, mehanik; Werbnig Oskar, skladiščnik, \Vi11der Fritz, Dreher in ing. Wagner Richard, obratovodja. m Slaba metoda za kupčevanje. Po Mariboru se govori o nenavadni smoli nekega trgovskega fiotnika, kateremu se njegova najnovejša metoda za kupčije ni dobro obnesla. Potnik je prišel v neki trg v Dravski dolini, k j ersta dva trgovca: eden je Nemec, drugi pa zaveden Slovenec. Potnik je prišel najprej k nemškemu trgovcu ter se mu izkazal z legitimacijo Kulturbunda kot zvest somišljenik, nakar je napravil dobro in donosno kupčijo. Potem pa se je podal k Slovencu ter začel na vso moč udrihati čez sosede ter se je predstavljal kot zagrizen narodnjak. Slučajno pa,je bil slovenski trgovec obveščen, s kakšno izkaznico so je predstavljal potnik pri njegovem konkurentu. Ves ogorčen je jiotnika nagnal. m 300 din vreden genilni jermen je bil ukraden na Hlebovi žagi v Zgor. sv. Kungoti. O tatu ni nobenega sledu, Gledališče Torek, 12. novembra ob 20: »Na dnu.c Red A. Sreda, 13. novembra: Zaprto. Ptuj Prometne težave. Ukinitev nekaterih potniških vlakov je prav občutno zadela ves potniški promet na progi Pragersko—Kotoriba, kar občutijo zlasti oni, ki potujejo v Maribor, oziroma v Ljubljano. Za pot v to ali ono slovensko središče se porabita sedaj kar dva dneva. Nujna je zopetna uvedba vsaj nekaterih vlakov. Poslovno občinstvo pogreša zlasti večerni vlak s Pragerskega proti Čakovcu. Najhuje pa so udarjeni ptujskih šolarji, ker se po šoli ne morejo vračati domov. Čeprav so šolske uprave poskrbele, da dijaki-potniki ne zmrzujejo in da niso brez kosila, vendar ti z veliko zaskrbljenostjo pričakujejo zime, ko bodo morali zvečer po snegu gaziti domov. Upamo, da se bodo pred zimo uvedli vsaj najpotrebnejši vlaki, saj bi bilo to v korist obeh slovenskih središč. Avtobusne zveze z Mariborom bi mestna občina rada pomnožila, zato je posredovala pri mariborskem županu in pri ravnatelju mestnih avtobusnih podjetij. Ker je Ptuj z ukinitvijo štirih vlakov skoraj izgubil zvezo z Mariborom, je ptujska občinska uprava dosegla, da se bosta uvedli še dve avtobusni vožnji med Mariborom in Ptujem, kakor tudi, da se preuredijo že obstoječe tako, da bodo zopet možne zveze z Mariborom in s tem z železniško progo Maribor—Ljubljana. Novo postajo bodo napravili na progi Pragersko—Kotoriba in to med postajama Velika Nedelja in Osluševci. Velika razdalja med Moškanjci in Ormožem dela resno oviro prometu in preobreme-njuje Ormož. Razen tega se bo z novim izogibali-ščem in tovorno postajo odprl ugodnejši dohod v dolino proti Sv. Tomažu in proti Mali Nedelji. Razsvetljava ptujske postaje je že staro vprašanje. Postaja je skoraj zatemnjena. Vprašujemo se po usodi visokih svetilk, ki so bilo namenjene ptujski postaji in za katere so bili drogi že postavljeni. Združenje rokodelskih obrti v Ptuju je imelo imelo le.tno skupščino dne 27 oktobra. Pri skupščini so podali poročila o stanju združenja do likvidacije zastopniki posameznih obrti, le peki niso podali poročila. Po odobritvi proračuna za tekoče leto je skupščina soglasno sklenila prepustiti prijavljenim strokovnim odsekom premoženje ukinjenih združeni, da se uporabi za dobrodelne namene. Razen že obstoječih bodo uvedli še nekaj novih odsekov. Skupščina je izbrala nov odbor s predsednikom g. Brusom Antonom in podpredsednikom g. Ropičem Joškom. Mestno kopališče je eno najbolj perečih vprašanj našega mesta. Z načrtom, da prenovi zunanje mestno kopališče ob Dravi, je mestna občina iz dohodkov za plinske cevi, ki jih kopljejo sedaj iz mestnih ulic, kupila Jugovčevo hišo s prostranim dvoriščem. Ker je kupljeni prostor tik mestnega kopališča, se bo lahko uporabil za zgradbo modernega kopalnega bazena Načrte jo že pred nekaj leti izdelal arhitekt Vurnik. Listnica uredništva. Pismo z dopisi smo prejeli šele v nedeljo, čeprav ima ptujski poštni pečat datum 8. novembra. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: Minski: Cigani (Premiera 9. Malomestno šaloigro v treh dejanjih z naslovom »Cigani«, ki jo je izdal Fran Milčinski pod izmišljenim imenom Jakob Dolinar v goriški fa-liji (23. zvezek, 1906), so istega leta nekoliko poprej ludi uprizorili v ljubljanskem gledališču. Po vojni so burko večkrat igrali razni ljudski odri in igralske družine. Za njimi jo jc sedaj — prvič po vojni, kakor beremo v Gledališkem listu — uvrstilo v »voj spored tudi Narodno gledališče v Ljubljani in s tem pokazalo nič kaj zavidanja vredno iznajdljivost v izberi izvirnih slovenskih del. Pisateljevo ime ne sme nikogar motiti. Kritičen pretres literarnih del Frana Milčinskega bi najbrže prisodil avtorju skromnejše mesto v naši literaturi, kakor mu ga še zmerom radi pripisujemo. To resda ne velja toliko za njegove pravljice in vobče mladinske spise, med katerimi bodo zlasti »Ptički brez gnezda« slej ko prej ohranili svojo vrednost, čeprav je tudi zanje tu in tam značilen nekoliko izumetničen slog. Manj ugodna bi utegnila biti sodba o njegovih tako imenovanih humorističnih spisih, kjer je poleg resničnih duhovitosti tudi mnogo prisiljenega duhovičenja, tako da se marsikdaj ne dvigajo nad povprečno podlist-karsko literaturo. Kar pa zadeva njegovo dramatiko, že danes lahko rečemo, da Milčinski v bistvu ni bil dramatik in da si je s tega področja prisvojil predvsem zunanjo obliko, ki se mu je zdela pač najprimernejše sredstvo za populariziranje raznih humorističnih in celo satiričnih motivov. O tem pričajo tudi »Cigani«, ki smo jih te dni gledali v naši drami. Fabula te šaloigre je zajeta iz sodobnega malomeščanskega življenja ter nam poleg sodniškega in gostilniškega okolja pokaže tudi tedanje igralstvo. Zgodba s cigani, ki so prijeti zaradi vlačugarstva, a jih pobegle morajo »igrati« slučajno navzoči igralci, služi zabavnemu zapletu in daje pisatelju priliko za deloma posrečeno situacijsko komiko, prav tako kakor prihod sodnega inšpektorja. To je poleg dobro zadetega malomeščanskega okolja najpozitivnejša poteza te burke, ki po drugi strani sloni na stereotipni ljubezenski zgodbi med sodnim avskultantom in krč-marjevo hčerko; v nji nastopa kot intrigant advokat, ki poleg provincialncga sodnika in zapitega sodnega sluga zaključuje vrsto tipov, predstavlja-jočih malomeščansko sredino. Osebnih značajskih potez na njih ne najdemo, prav tako je tudi besedna komika revna in vsakdanja, tu in tam celo banalna in dvoumna. Kdaj bomo vendar spoznali, da ceneno duhovičenje in vulgarni dovtipi kakor jih poznamo sicer iz zabavnih magacinov, še niso humor, zlasti ne umetniško uporabljiv humor. To delo Milčinskega je debela burka in nič več. Aluzija na sodobno igralstvo, zlasti na »Rokovnjače«, ki jih je pisatelj vpletel v svoje delo kot igro v igri, sicer kaže, da je menda nameraval pisati neke vrste satiro. In res bi bila ta snov literarno zanimiva in pomembna edinole s tega vidika. Kajpada bi bilo treba za to več umetniškega prizadevanja in moči ter zlasti več satiričnega temperamenta, kakor ga je pokazal Milčinski. Ce nam je hotel v pouk pokazati socialno-kulturno podobo svojega časa, tedaj je v »Ciganih« pač vir za tri-dendo«, medtem ko je »discimus« popolnoma izo- novembra 1940). stal. Ce pa je celo hotel bičati našo takratno gledališko tako imenovano šmiro, na kar bi utegnili sklepati zaradi rokovnjaške medigre, tedaj pa moramo zopet reči, da je izganjal hudiča z Belcebu-bom, kajti ta medigra in pisateljev okvir sta docela iz istega kova. »Cigani« se tako po vsej svoji podobi močno približujejo vrsti tistih del, ki jih zadeva satirična ost Cankarjeve Krpanove kobile. Zanimiva je ugotovitev, da so pred izidom te Cankarjeve satire uprizorili »Cigane« v februarju, medtem ko smo jih letos — po več kakor tridesetih letih gledali že v novembru. Ce to ni bil morebiti slučaj, bi utegnili iz tega sklepati, da so tedaj bolje nego mi danes zavedali, da je to delo samo zabavna predpustna burka in da zaradi tega zahteva, če se že uprizori, tudi v gledališču svoj čas. Uprizoritev tega dela ne zahteva posebnega napora niti od režiserja niti od igralcev. Iskati v nji globlje jedro ne kaže in zdi se, da je njena odrska sprejemljivost v čisti tetraliki. Režiser g. Osip Šest je igro zares tudi tako pojmoval in ji dal dovolj razgibanosti in nazornosti. Prav je, da so izpadli vsi neokusni kupleti, saj je še tako ostalo žargona in drastike več ko preveč. Tu in tam bi se dalo še kaj izboljšati, tako zlasti zmešnjava v tretjem dejanju. Kar zadeva prizorišče, bi dal prednost drugemu dejanju, medtem ko so me v sodnijski dvorani motili prizori ob oknu. Največ so seveda dali igralci, izmed katerih so nekateri ustvarili izredno posrečene tipe. To velja predvsem za g. Daneša, čigar sodni sluga Brenk je bil podan s pravo burkasto komiko, ki je potrebna za lik tega samozavestnega pijančka. Izredno plastični podobi sta bila nadalje ravnodušni sodnik g. Cesarja in blebetavi zdravnik dr. Pacek, ki ga je igral g. Lipah z njemu svojsko iznajdljivostjo. Tudi g. Presetnik nas je v bolj karikirani kakor karakteristični vlogi sodnega nadzornika znova prepričal, da bo prav uporaben igralec. Tipična secesionistična gospodična in naivno ponu-jasto dekle je bila ga. Gabrijelčičeva, vendar je proti koncu izpadla iz vloge. Medlemu avskultantu je dal g. Drenovec nekaj živih črt, medtem ko je bil odvetnik g. Kauklerja zamišljen preveč izven okolja igre. Bolj domača je bila gostilničarka ge. Rakarjeve. Potujoči igralski par sta zadovoljivo predstavljala ga. Nablocka in g. Peček, ki sta imela zaradi otipljivih aluzij najneprijetnejši del igre v svojih rokah. Poleg potepajoče se skupine ciganov, ki so jih bolj slikovito kakor plastično podali ge. in gg. Simčičeva, Slavčeva, Potokar in Novak, je v igri šc nekaj oseb manjšega pomena. Med drugimi sta v teh stranskih vlogah nastopila gdč. Praprotnikova (natakarica) in g. Tiran (Oblo-ški Tonček). »Cigani« so potemtakem namenjeni razvedrilu, zabavi, smehu. Delo bo gotovo imelo dosti hvaležne publike. Kajpada bi bilo narobe, ako bi kdo od tistih, ki se pri tej burki lahko na glas kroho-če, mislil, da velja njegov smeh igrivim ali pa zbadljivim norčijam vesele Muze, ki je že od nekdaj navdihovala komediografe. Kajti tedaj bi bil izlahka prištet med njene izbrance celo Jakob Alešovec, pa Boltetov Pepe najbrže tudi. France Vodnik. Gostovanje ge. Gjungjenac, nastop g. Siadoljeva v čajkevskega Evgeniju Onjeginu Kot Tatjana v zgoraj navedenem opernem delu jo v soboto nastopila ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. Dasi jo poznamo kot pevko in igralko izredne vrednosti, vendar tokrat ni bila na višku svojih dosedanjih obojestranskih oblikovnih možnosti. V pevsko-tehničnem pogledu ni bilo opaziti pomanjkljivosti, če izvzamem v visoki srednji legi nekaj nekoliko vibrajoeih tonov in pa v nižini malo z ozirom na celotni obseg premalo prodoren glas. Pač pa naj se pevka ogiblje predloženih glisandov v zadevanju visokih tonov, ki motijo v glasbeno-estet-skem oblikovanju Njeno glasbeno oblikovanje je na več mestih motilo za Cajkovskega kantileno nekoliko presunkovito fraziranje v smislu dramatske učinkovitosti, ki jo je pevka hotela doseči v svojem izrazitem dramatskem pojmovanju, česar pa Cajkovskega pevski del ne prenese niti v zadnji sceni. Ce primerjam interpretacijo g. Heybalove v zadnji sliki, moram ugotoviti, da je v tem smislu bila boljša, prav tako tudi v igri, dočim je bila igra gospe Gjungjenac v zadnji sliki z ozirom na razvoj celotne drame nekoliko premalo plemenito umirjena, preostro zunanje izstopajoča z ozirom na notranji konflikt. Pač pa je njena igra bila boljša v pisemski sceni, dasi nekam hladna in v podajanju mladostno probujene ljubezni dekleta psihološko premalo dognana. Na podlagi teh dejstev smem reči, da se oblikovalka ni mogla približati globlje svoji junakinji ter nam jo popolnoma prepričevalno predstaviti v igri. Seveda je bila dramatska interpretacija kljub temu na dostojni višini, vendar ne tako dognana kakor liki, ki jih je umetnica po-ustvarila v drugih vlogah. Upoštevati pa mi je še to, da se oblikovalka ni počutila spričo razrahlja-nosti zlasti prvega dela predstave dovolj razpoloženo in je vplivala nanjo hladnost okolja. Lenskega je prvič pel g. Sladoljev. Mladi pevec ima prav lep lirični tenorski glas. ki mu je že narava sama dala zadovoljivo dispozicijo. Seveda mu manjka tehnične uvežbanosti, vendar je glas v celotnem obsegu enakobarvno uravnovešen in enakoprodoren, če izvzamem visoke tone, ki jih zlasti v prvih slikah ni mogel pravilno zastaviti in jih razviti v polnozvočje zaradi krčevitosti. Vzroka sta predvsem dva: nervoznost, ki je nastala predvsem v skrbi za igro in mu ta ni dovolila večje zbranosti predvsem v pažnji na dihanje in vokali-zacijo, drugi vzrok pa ta, da je pevec imel premalo naštudirano pevsko vlogo, izvzemši glavno arijo in še poprej arijo »V vašem domu...« Predvsem naj pevec polaga pažnjo na dihanje; nikdar ne sme dopustiti, da bi sodelovala muskulatura. Ton mora biti vedno podprt s sapo. Portee je pa mladega pevca zadovoljiv. Pri očividno že prej naštudirani glavni ariji je pevec višine zastavljal dobro ter jih zadovoljivo razvijal, pri čemer ni bilo opaziti ni-kakega preskoka, kar je znak. da se pri pevcu lepo družita obe funkciji. Zadnje čase se je pevec, izboljšal tudi v vokalizaciji; glas mu lepo pride v prcrslor. V skrbnem pevsko-tehničnem študiju in počasnem, podrobnem, temeljitem pripravljanju pevskih partij bo v prav kratkem času marsikaj zboljšal. Opozoriti pa hočem ob tej priliki operno vodstvo, naj mu že zdaj da vloge, da mu ho mogoče dovolj časa študirati, ako mu namerava poveriti še katero nalogo. Zakaj napram novincem moramo biti previdni, da jih s prenaglim in površnim študijem ne pahnemo v tehnično površnost, ki utegne imeti vprav dalekosežne kvarne posledice za dolge čase in včasih celo za vedno. — Ce izvzamem mul zikalno oblikovanje iz prvih slik, ki je bilo nei popolno v smislu dinamičnega niansiranja ter frafc ziranja, čemur je bil že zgoraj navedeni vzrok, ter če izvzamemo, da je pevec arijo »V vašem domu . :t intoniral znatno previsoko in s tem potegnil vse za seboj, je vendar bilo prav v tej pravilno pojmO*-vanje muzikalne interpretacije z upoštevanjem vseh poustvarjalno gradbenih prvin — fraz in njihovih sestavin. Še posebej je lo prišlo do izraza v glavni ariji, ki je muzikalno dosegla celo večji estetski učinek kakor v inteipretaciji g. Antona Dermote. — V igri je bil g. Sladojev okoren, ni vedel na kakšen psihološki temelj bi postavil svoje oblikovanje. Premalo je dognal notranje dogajanje Lenskega, zato tudi ni prepričala njegova poustvar-jena podoba. Seveda tudi ne moremo zahtevati poi-polnosti od na hitro pripravljenega pevca in igralca. V splošnem je z upoštevanjem vseh oviralnih okoliščin njegov nastop zadovoljil. Z veseljem lahko ugotovimo, da je na poti nov tenorist, ki ga je treba vsestransko podpreti za njegov napredek. Naj mu bo ta nastop v spodbudo za nadaljni študij! V pevskem oziru smo opazili tudi pri gospej Kogejevi napredek v vokalizaciji; s tem je pridobila na lepoti tona, ki ji bolj polnozvočno pride v prostor. Tudi izgovarjava je razumljivejša. V igri je bila tokrat še boljša kot prej. Znatno je zboljšal svoj ton v višini g. Popov, če izvzamem nekaj mest, kjer so toni bili krčeviti in intonančno nečisti v smislu nižanja. Opazil sem, da tiči glavna napaka v slabem dihanju, ki ga jemlje pevec prsno. Tudi zastavlja tone s premočno sapo in eksplozivno, zato zgubi intonacijo. Z zboljšanjem v tem smislu bo ton pridobil tudi na lepoti. V igri pa je v zadnji sceni naravnost nemogoč v prekomernem in psihološko neutemeljenem oblikovanju. Želeti bi bilo, da bi se bolj poglobil v notranje snovanje svojega junaka in naj opusti prekomerno mahanje z rokami ter gibanje po odru, podobno plesu Kajti s tem doseže ravno nasprotno kakor vtis tragično propadlega moža. — Gospod Lupša'je svoje pevske vrline še zboljšal in dosegel v tej predstavi prvo mesto. Zbor je bil v tej predstavi tehnično razrahljan. Že v prvi sliki so tenorji začeli intonančno prenizko, dasi ne vsi, toda poveč.ini, in še ostale povlekli za seboj. Prav tako je ženski zbor, ki je pel za odrom, bil v neskladnosti z orkestrom. — V celoti je bila predstava v nekaterih prizorih mnogo boljša od zadnje, vendar že tako razmajana, da je boljše odstaviti jo s programa, počakati in na novo na-študirati. Kajti upoštevati je treba, da bi poslušalstvo ne moglo dolgo prenašati kvalitetne razlike drugih predstav, ki so dvignile nivo reprodukcije. Razlika navzdol utegne zmanjšati zanimanje tudi za ostalo dobro in mnogo boljše. Predstava je trpela tudi zaradi novega dirigenta g. Antona Nefata, ki se je moral zelo truditi, da j" razmajanost sodelujočih vzdržal v oblasti. Ker očividno ni imel poprej skušnje z vsem aparatom je pač moral pazili na najbolj pereče probleme izpeljave. Zato tudi orkester, ki je bil v prvem delu po tempu nekoliko prepočasen, ni dosegel stvaritvi odgovarjajoče interpretacije. Pač pa je dirigent dajal točne vstope vsem. Nedvomno bi bila tudi interpretacija boljša, ako bi on, ki je zdaj lo delo dirigiral, tudi z vsem osebjem naštudiral. Vendar je bila predstava v splošnem boljša od Težki angleški tank preizkušajo z ozirom na hitrost in uporabnost. Senator Key Pittman Časopisje je prineslo vest, da je umrl predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu Združenih držav severoameriških, senator Key Pittman. Rodil se je 19. septembra 1872 v Vicksbur-gu, v državi Missouri. Najprej ga je vzgajal domači učitelj, nato pa je nadaljeval študije na Southvvestern Presbyterian univerzi v Tennesee. Posvetil se je pravnemu Studiu. Kot pravnik se je začel praktično udejstvovati leta 1892 v Seattle. Ko je šel 1. 1897 po deželi glas o zlatu v Iodvrgli zimskemu treningu v zaprtih prostorih. Tako je bila zadnja nedelja zopet bogata na nogometnih prvenstvih slovenske, lirvatske in srbske lige. Poleg nogometa smo imeli v Ljubljani tudi zanimive konjske dirke na stadionu ŽSK Hermesa, ki so privabile rekordno število gledalcev. Nogometne tekme v slovenski ligi so dale naslednje rezultate: SK Ljubljana : SK Bratstvo 4:1 (2:0); Kranj : Mars 4:3 (4:2); ISS Maribor : SK Amater 4:2 (8:1); Železničar : Olimp 5 : 0 (1 :0). Tabela slovenske lige ima do prihodnje' tekme tole lice: 1. Ljubljana 10 7 1 2 43:19 15 točk 2. SK Železničar 10 6 2 2 22:9 14 točk 3. SK Amater 10 6 1 3 28:13 13 točk 4. Kranj 9 5 1 3 20:16 11 točk 5. Mars 9 3 2 4 19:18 8 točk 6. Maribor 10 3 2 5 21:27 8 točk 7. Bratstvo 10 3 1 6 18:32 7 točk 8. Olimp 10 1 0 9 9:36 2 točki Druge tekme v Sloveniji: Svoboda : Korotan 2 : 0; Grafika : Jadran 2:1; Hermes jun. : Svoboda jun. 6:1; Mladika jun. : Grafika jun. 4:1; Ljubljana jun. : Jadran jun. 4 :0. Tekme v hrvatski ligi Gradjanski : Sašk 3:1; Concordia : Železničar 4 : 0; Bačka : Slavija (0.) 1:1; Hašk : Slavija (Var.) 1:0 (0 : Hajduk : Split 2 : 1. Tabela hrvatske lige jx> zadnji Concordia 9 7 2 0 Hajduk 8 7 0 1 Gradjanski 7 5 2 HAšli 9 4 3 Split 9 4 0 Slavija (0.) 8 2 3 Slavija (V.) 9 2 1 Želiezničar 9 13 SAŠK 9 12 Bačka 9 12 Srbska liga Belgrad: Jugoslavija : Bata BSK : Gradjanski (S.) 2 : Pančevo: Jugoslavija (J.) : Subotica: Žak : Jedinstvo 1 Sarajevo: Slavija : Bask 3 0); nedelji: 31:8 16 25:7 32:5 18:13 13:27 13:24 9:19 11:25 5:16 11:25 14 12 11 8 7 5 5 4 3 2:0 (2:0); 1 (1:0); Vojvodina 2 :0; : 0; 1. BSK 10 8 1 1 33:10 17 točk 2. Jugoslavija 10 6 1 3 21:13 13 točk 3. Jugoslavija (Jabuka) 10 4 2 4 19:21 10 točk 4. Gradjanski (Skoplje) 10 4 2 4 18:22 10 točk 5. Žak (Subotica) 10 4 2 4 16:25 10 točk 6. Bata (Borovo) 10 4 1 5 16:15 9 točk 7, Vojvodina 10 3 3 * 18:20 9 točk 8. Slavija (Sarajevo) 10 2 4 4 27:25 8 točk 9. Jedinstvo 10 3 2 5 12:18 8 točk 10. Bask 10 1 4 5 13:25 6 točk Velike konjske dirke Kolo jahačev in vozačev je priredilo v nedeljo lepo uspele konjske dirke pod pokroviteljstvom bana g. dr. M. Natlačena. Tudi pri tej prireditvi se je nabralo rekordno število gledalcev, kakor pri moto- ali kolesarskih dirkah, iz česar sklepamo, da ima naše športno občinstvo najraje take tekme, pri katerih igrata borbenost in hitrost glavno vlogo. Divizionarja je zastopal g. general F. Janež, centralo kasaških društev pa njen r»od predsednik g. Fr. Konig. Doseženi so bili naslednji rezultati: Mednarodna kasaška dirka (za 4 do 12 letne konje): 1. >Salta< Mirka Šumaka, v času 2:40; zadnje. Vendar raje potrpimo in počakamo boljšega, kakor da nam vodstvo v zadregi zaradi obolelosti ftlanov nudi manj dobrih predstav. sil. 2. »Krka« iz staje Bijenik, 2:41; 3. >Tilde K) Janka Kocjana. 2:45. Velika dirka Slovenije za nagrado bana g. dr. M. Natlačena (za 3 do 12 letne konje iz drav. banovine): 1. »Mojca« Ivana Lipeja, 3:34; 2. >Egon< Ivana Krušiča, 3:45; 3. »Palestra« Franca Herica 3:46. Mednarodna kasaška dirka (2. heat-vožnja): 1. »Tilde K«, 2:37; 2. »Salta«, 2:36, 3. »Priuct, 2:48. Velika dirka stolnega mesta Ljubljane (2100 metrov, za 3 do 12 letne jugosl. konje): 1. »Slav-ček Franca Jureža, 4:50; 2. »Katjana« Franca Kodele, 4:52; 3. »Solone Josipa Kodele, 4:53. Oficirska ravna galopska dirka (1200 m): 1. »Zora«, jahač: kap. II. ki. Sladovič Ivan, 1:16. Ravna galopska dirka brez izenačenja teže (1200 ni; jahal je oddelek j>olie. konjenice): 1. »Atos«, jahač: nadzornik Hudales, 1:21; 2. »Baje«, jahač: stražnik Gorjanc, 1:23; 3. »Noni«, jahač: stražnik Valentinčič, 1:23,5. Mednarodna kasaška dirka (3. heat-vožnja): 1. »Salta« 2:41; 2. »Tilde K« 2:44,3; 3. »Krka« 2:49. Končni zmagovalec je »Salta« Mirka Šumaka. Spominska dirka Rudolfa TVarren-Lippitta (proga 2800 m, za 3 letne in starejše konje vseli krajev): 1. »Egon P« in »Rodaun II.« Ivana Krušiča, 5:54, 2. »Tilde K« in »Giaconda« Bruna Galleta, 5:55; 3. »Pulfin« in »Slavček« Franca Jureža, 6:03. Drevi ob 19 bo na stadionu ŽSK Hermesa dragi del dirk, na katerega vabimo vse prijatelje konjskega športa in zanimivih borb. Dvoboj rokoborcev — mariborski pekovski SK a SK Radina (Zagreb) 3,5 ■ 3,5 V Mariboru so se v prijateljskem srečanju spoprijeli rokoborci mariborskega pekovskega SK in SK Radine iz Zagreba, ki so izvojevali neodločen rezultat. V posameznih skupinah so bili pa doseženi naslednji rezultati:- Bantam kategorija: Staroveški (SKR) : Seibert (PSK). Prvi je zmagal s tušem v 10. minuti. ' Perolahka kategorija: Tudi v tej kategoriji je zmagal Zagrebčan Dekorti proti žilavemu Jezer-niku od PSK v 3. minuti s tušem. Lahka kategorija: Domačin Kozič od PSK jc s tušem premagal v 4. minuti Lumpaka. Velter katogerija: Šarovič od PSK se je boril proti Bedjanecu od SKR — po precej napeti borbi ga je v 7. min. tuširal. Srednja kategorija: Gost iz Zagreba Dokič je premagal po točkah Škrofiča. Polteika kategorija: Po 16minutni napeti borbi je Fišer tuširal Zagrebčana Haložana. Teika kategorija. Spoprijela sta se dva državna reprezentanta, in sicer Mariborčan Ivan Pirher in Gerovac iz Zagreba. Ta tekma je bila končana po 20 minutah neodločeno. Gozdni tek SK Gorenjca Na 3 kiti dolgi progi je startalo v nedeljo 17 članov ASK Gorenjca na Jesenicah, ki so dosegli tele rezultate: 1. Bertoncelj 13:38; 2. A. Ravnikar; 3. R. Ravnikar; 4. O. Hafner. Nadaljevanje konjskih dirk Nedeljske konjske dirke v Ljubljani so pokazale veliko zanimanje občinstva, saj sc je zbralo na dirkališču več tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem zasledovali potek dirk. Včerajšnje uspele konjske dirke so bile samo prvi tlel prirecitve. Drugi del pa bo sledil drevi oh 7 zvečer na stadionu ŽSK »Hermesa«. Dirke bodo ob električni razsvetljavi, kar je posebnega pomena, ker so to prve konjske dirke v Jugoslaviji, katere se bodo vršile zvečer ob električni razsvetljavi. Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije je osnovana V Belgradu je bila v nedeljo ustanovna skupščina Kolesarske zveze kralj. Jugoslavije, katere so se udeležili zastopniki slovenske in srbske kolesarske zveze, medtem ko Hrvatov ni bilo. Sprejeta so bila pravila zveze in izvoljen odbor pod predsedstvom M. Veljoviča. preds. trg. sodišča v Belgradu. V odboru so trije Slovenci in sicer: Vospernik. Otrin in Butinar, za Hrvate »o rezervirana 3 mesta. Nehaj o potresih Kraljevska palača v Bukarešti, ki je bila pri potresu poškodovana. Na drugem mestu prinašamo podrobnejša poročila o strahovitem potresu, ki je pustošil v nedeljo zjutraj po Romuniji ter je povzročil povsod po državi velikansko razdejanje. Kaj je prav za prav potres? Potres je kratko, sunkovito gibanje zemeljske površine, ki ima svoje ognjišče pod zemeljsko skorjo. Nastane iz naravnih vzrokov. Potres ne nastane sann na suhem, temveč tudi na morju. Potresni sunki razgibljejo morsko valov-je. To gibanje lahko čutimo, ne moremo pa ga videti. Vsako leto čitamo v časopisih o velikih šibah potresa sedaj v tej sedaj v oni državi, sedaj zopet na tem, sedaj na drugem delu zemeljske oble. Povsod uničujejo potresni sunki nešteta floveška življenja in kulturne dobrine. Zato se mnogi učenjaki bavijo s tem pojavom, preiskujejo vzroke potresa in iščejo možnosti, kako hi se dalo preprečiti škodo, ki bi nujno nastala, ako bi prišlo do potresa. Področje, na katerem nastane potres, imenujemo potresno polje. Središče, iz katerega potres izvira, leži v zemlji in mu pravimo potresno ognjišče ali hipocenter. Potresno ognjišče leži naj-vpč 50 kilometrov globoko pod površino. Tista točka, ki leži na zemeljski površini tik nad ognjiščem, se imenuje epicenter ali epicentrum. V epicentru so posiedice potresa najhujše. Od epicentra se širi potres naokrog v potresnih valovih s pojemajočo močjo. Potresni valovi so lahko tako močni, da se lahko čutijo po vsej zemlji (svetovni potres). Učinek potresnih sunkov od kakovosti tal. Črte, ki vežejo na zemljevidih kraje z enako potresno jačino, imenujemo izozeisle. Moč potresnih sunkov označujejo v posebnih skalah z ozirom na učinke. Ta empirična skala je razdeljena V dvanajst stopinj. Navadni manjši potresi do šest stopinj se pojavljajo v nesorazmernih 6unkih, ki povzročajo šklepetanje šip in nihanje raznih predmetov po stanovanju. Predmeti z majhno stabilnostjo se tudi podro. Pri šesti stopinji že odpada omet, pada opeka s streh, se rušijo dimniki. Pri jačini 8 ali 9 stopinj nastajajo močne razpoke v zidovju, manj trde stavbe se tudi podirajo. Pri še močnejših potresih od devete do dvanajste stopinjo se podirajo hiše do temeljev. Mnogi potresi v gosto naseljenih krajih ali mestih so imeli v nekaj sekundah za posledico na tisoče, desettisoče, pa tudi sto tisoče mrtvih. Veliki potresi so dobesedno spremenili obličje zemlje. Nastale so velike razpoke in prepadi v zemlji, rušile so se skale, nastali so veliki plazovi, potres je brisal mesta, podiral trge in vasi itd. Potres ima poleg tega še druge, stranske učinke. Cesto ob potresu izbruhnejo požari, ki povzroče navadno še več škode kot potres sam. Na morskih obalah so nevarni seizmični valovi, ki kmalu po potresu preplavijo obalo z veliko srditostjo in odplavijo v morje vse, kar se da premakniti. Kako se lahko obvarujemo pred nevarnostmi, S katerimi nam grozi potres? Nekateri menijo, da je to mogoče s posebnimi temelji pri zgradbah, ki jih zavarujejo pred potresnimi ]>osledicami. To držj le v nekaterih primerih Navadno pa tudi temelji ne obvarujejo hiš in drugih zgradb pred potresnimi posledicami. Mogoče je še najvarnejše preiskati stavbišča in se izogibati takih mest, ki jih strokovnjaki spoznajo za nevarna v pogledu jKitresnih sunkov. Potresni valovi so elastični valovi in lahko nastanejo le tam, kjer je sestavina zemeljske skorje tudi elastična. Potresov je več vrst. Imamo potrese v obliki vdorov. Vsled sprememb, ki nastanejo pod zemeljsko skorjo, se določena večja ali manjša zemeljska površina vdera. Pri tem nastane potresni sunek, ki je nevaren le za tisti del zemeljske skorje, ki se vdere. Tudi potresi vulkanskega izvora niso preveč močni. Vulkanski potresi nastanejo nekaj ur ali največ nekaj ted- šoštanj G. Martin Trobina — 75 letnik. Prav na tiho praznuje te dni v krogu svoje družine v Šoštanju 75 letnico svojega plodonosnega življenja in dela vzor krščanskega moža g. Martin Trobina, kr. fin. preglednik v pokoju. Prijetna dolžnost je, da se spomnimo njega, saj je toliko svojih moči žrtvoval za krščanske in slovensko ideale, posebno še za naše dobro časopisje. Rodil se je leta 1865. v lepih Prelogah pri Šoštanju. Že v mladosti je kazal navdušenje za versko delo in se udejstvoval v katoliških društvih. Pozneje se je posvetil fi- nov pred izbruhom kakega ognjenika. Z lavo pomešani plini v notranjosti ognjenika [jovzročajo večje eksplozije, od katerih se trese zemlja. Potres okrog ugaslih ognjenikov je znak ponovnega delovanja teh ognjenikov, ki pa ni več močno in zato sploh ne bruhajo več. Najmočnejši so tektonski potresi. Tektonski potresi nastanejo večkrat na zelo velikih površinah in so najnevarnejši. Potres v Romuniji in Bolgariji Onim, ki imajo knjižico «Die Erdbeben-Sonnenbeben« (Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani) pojasnim, da spada silni potres v Romuniji dne 10. novembra 1940 med potrese iz serije »F« v sončnem ritmu »W«, glej III. tabelo v cit. knjižici. Potresi se pojavljajo v mnogokratniku ene sinodične rotacije sonca. Sinodična rotacija sonca znaša 27 dni (ali točno 27,2753 dni). Ako dopolnilno v III. tablici še potrese, ki so se po izdaji knjižice pojavili, je slika serije »F« v sončnem ritmu »W« sledeča: Razdobje potresov V filfl-vi!u slnodičnih rotacij sonca 10 Kraj potresa Indija Grčija Potres v daljavi Turčija Palermo Varaždin Mostar Japonska Bukarešta Datum potresa 20. 10. 1937 20. 7. 1938 16. 8. 193S 22. 11. 1939 15. 1. 1940 24. 7. 1940 16. 9. 1940 14. 10. 1940 10. 11. 1940 1 17 2 7 2 1 1 Ritmični razvoj potresov v seriji »F« v ritmu •W< je tedaj v mnogokratniku sinodične rotacije sonca (SRZ) = 10:1:17:2:7:2:1:1, kar znači, da je v tej seriji dosežen sedaj že višek. Sonce je dne 10. 11. 1940 imelo le 5 srednje velikih in 4 manjših peg. V notranjosti sonca v »žariščnih centrih« (PFWZ) pa je morala biti aktivnost izredna. Iv. Tomec. Akademija celjske mladine ---------- - ,,4VV1 f/v/oiiiviiiiiiiii tvv itniin ofjui vuu |v. orkester vojaške godbe pod vodstvom g. P j™ i« »c« bijanoviča. H koncu je nujno potrebno pouda tako vestno in marljivo, da je prejei odlikovanj in mnogo pohval. Večinoma je služboval v slovenški Goriški (danes v Italiji), med drugim v Trstu in Gorici. Toda med rožicami je bilo včasih tudi trnje. Kot vnet katoličan in navdušen Slovenec je moral jk> krivici prestati mnogo grenkega, zlasti za časa narodnostnih bojev. ni se ustrašil preganjanja. Če je šel k pevski vaji, ali v prosvetno dvorano, ali v cerkev, ali tudi v svoji službi, povsod je pogumno izpričal svojo versko in narodno zavednost. Takšen je tudi danes, ko uživa zasluženi pokoj. Pohvaliti je zlasti njegovo vneto versko udejstvovanje in kre-nienit krščanski značaj, Največje veselje so mu njegovi otro i, ki jih je z blago pokojno soprogo tako vrlo vzgojil. K visokemu častnemu jubileju g, pregledniku vsi čestitamo in želimo še prav mnogo srečnih, veselih in sončnih leti V proslavo Jadranskega dne in osvoboditve Slovenije je tudi letos priredila celjska mladina vseh šol edinstveno prireditev, ki je bila za vse šole v soboto, v nedeljo pa za širšo javnost. Gledališče je bilo v soboto, zlasti pa v nedeljo tako polno kakor redko kdaj. Zelo pester in vendar enotno ubran program je bil brezhibno izveden in v njem se je videla plemenita tekma vseh celjskih učnih zavodov. Tako je dala gimnazija krepek nastop »Mladih vojakov«, ki ga je sestavil Al. Zupan, a višješolke so izvajale prof. Trdinove »Baletno kolo«. Tu smo videli smer in uspehe sodobne telovadbe Solistka iz trgovske šole je z lepo barvanim glasov zapela J. Tijardovičevo »Daleko moi biser mora« v spremljavi orkestra, na koncu je nastopil zbor deške in dekliške meščanske šole z Ipavčevo »Domovini« — štiriglasen deški zbori in Premrlovo »Straža na Adriji«. Dekliški zbor je s spremijevanjem klavirja učinkovito zaključil akademijo. Oba zbora zvenita polno in sveže in sta zavodu res lahko v ponos. Poleg tega sta oba zavoda nastopila še s telovadnimi točkami: lepa vaja ge. Bolharjeve — z obroči — dekleta — in učinkovite skupine g. Tomažiča. Veliko navdušenje so izvale narodne noše zavoda šolskih sester, ki so ob spremljanju malih harmonikarjev plesale jugoslovanska kola. Pogled na to skupino je bil nadvse lep in k uspehu ter trudu moramo čč. sestram samo čestitati. Fantje II. deške ljudske šole so krepko in smiselno podali v govornem zboru Jenkovo »Adrijansko morje« ■— vodila ga. Saderjeva, a deklice I dekliške šole so prisrčno podale Prunkovo »Bar-čico po morju«, v kateri so bili prizori res ganljivi, n. pr. »Molitev pred Tržaško Marijo«. V drugem delu se je vsa mladina strnila in nam podala v treh prizorih in živih slikah: Sve-topolkovo oporoko. Okove sužnosti, zelo učinkovit zaključek je kulminiral v tretji sliki »Osvobojenje«. S Premrlovo pesmijo je bil ta del zaključen. Lepe in pestre prizore je sestavil g. Tomažič in dosegel res hvaležen uspeh. Med posmeznimi točkami sporeda je igral Fa- rili še to: celoten program je bil izrazito slovenski in slovanski Vse točke so bile enotno ubrane in je tako imela ta edinstvena prireditev silno močno palriotično noto, ki je ravno ob sklepu v prizoru »Osvobojenje» dosegla svoj višek. Tako je mladina sama s svojim ognjem vžgala v srcih gledalcev ne samo navdušenje nad tako lepo izvedenim sporedom, ampak je vnesla vanje tudi svoje čustvo in toplo ljubezen do domovine in svobode. Tak uspeh mladine nas mora v teh resnih časih le navdušiti in moramo biti zanj hvaležni. Mladina je govorila, njen praznik ie bil in njen mladostni žar nas je ogrel. c Mestna občina celjska razpisuje oddajo na-voza gramoza za posipanje ceste vzhodno od vasi Dobrova (cestna zveza Spodnja Iiudinja—Dobrava Puhar.ev dom v Hrastniku Slovenski amaterji-fotografi 60 po vsej Sloveniji zlo delavni in so že povsod zbudili upravičeno pokornost s svojimi res prvovrstnimi in umetniškimi amaterskimi posnetki. Visoko 6topnjo naSe amaterske fotografije je ie večkrat priznala tudi tujina v tekmovanjih, pri katerih so bili udeleženi mnogo močnejši in bogatejši narodi. Prav posebno pa se je postavil delavni fotoklub v Hrastniku, ki si je zgradil lastni klubski dom. Tako je postal hrastniški klub med vsmi klubi v Sloveniji kot prvi posestnik. Za slovesnost otvoritve in blagoslovitve je bila do-določena zadnja nedelja, da pa ne bi ta slovesnost bila prirejena brez pravega fotoamaterskega »haka« je bila istočasno v lepm klubu odprta tudi prva razstava slovenske amaterske fotografije. Prav posebno lepo potezo pa so napravili hrastniški amaterji s tem, da so določili svojemu klubskemu domu v spomin na Slovenca in izumitelja fotografije ime: Puharjev dom. V nedeljo ob 10 dopoldne so se zbrali pred novim domem hrastniški fotoamaterje. V lepem številu pa so prihiteli člani fotoklubov iz Ljubljane, Krania, Tržiča in Jescnic. Tudi zagrebški fotoklub je fctl častno zastopan, kar je še posebej dvignilo lepo slovesnost. Najprej je predsednik fotokluba g. Mirko Grešak pozdravil navzoče in se zahvalil V6em sodelavcem, posebej pa hrastniški občini in njenemu županu g. Malovrhu, dalje domači industriji, zlasti steklarski, kemični in rudniku, ki so velikodušno podprli stremljenje fotokluba, da si zgradi 6voj dom, kakor tudi delavstvu in vsem drugim, ki so pomagali izpeljati korajžni načrt. V tem je foto-klubu čestital župan g. Malovrh, nadalje zastopnik Tujsko premetne zveze g. Gojko Pipenbaher in zastopnik SPD ter končno zastopnik zagrebškega fotokluba g. Frajtič. Sledila je prisrčna blagoslovit-vena slovesnost, nakar je bila odprta prva razstava slovenskih amaterjev. Na razstavi v domu je vsega 6kupaj razstavljenih 168 učinkovitih posnetkov, ki so delo 52 različnih slovenskih amaterjev. Vsi posnetki so prav dobri in vsa razstava jc res lepo urejena. Vsem, ki se zanimajo za napredek naše fotografije, priporočamo obisft razstave, ki je odprta do prihodnjega vštetega 8. decembra. Fotoklubu Hrastnik pa od 6rca čestitamo! Godba na pihala in zdravje " Godbi na pihala ss lahko jiosvete samo odrasli, zdravi ljudje z dobrimi pljuči. Kdor v mladih letih, dokler pljuča še niso dovolj razvita, igra na trobento, flavto, okarino in druga podobna pihala, se izpostavlja veliki nevarnosti neozdravljive pljučne bolezni. 71asti ona pihala, ki zahtevajo velik napor, so za mlade ljudi nevarna, ker ne vplivajo škodljivo samo na pljuča, ampak tudi na srce. Sploh je prij>oročljivo, naj gredo godci, ki igrajo na pihala, večkrat k zdravniku, da jim pregleda pljuča in srce. Celofan, uspešno sredstvo proti strupenim plinom Nemški vojaški strokovnjaki so ugotovili, da celofan ne propušea nobenega plina, brez ozira na to, če je strupen ali ne. To nad vse važno svojstvo tenkih in prozornih celofanskih lističev do sedaj ni bilo znano javnosti. Na temelju vsestranskih in temeljitih poskusov so dognali, da so vse življenjske potrebščine in druge stvari, ki so pravilno zavarovane s celofanom, popolnoma vame pred delovanjem najstrupenejših plinov. Celofan je doslej edino sredstvo, ki ima to odliko. Važno je še to, da celofanova zaščita ni samo učinkovita, temveč tudi cenena in je omogočena zato tudi siromašnim slojem. Celje mimo Celjske opekarne). Kot nasip pride v poštev nesortiran savinjski prodec in drobci opeke, ki bodo na razpolago v Celjski opekarni. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobe na mestnem poglavarstvu soba št. 42. Pravilno kolkovane ponudbe z označbo »Ponudba za prevoz posipa na cesto vzhodno od Dobrave« je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva soba št. 9 do vključno dno 14. novembra. c O slovenski kneginji sv. Emi bo predaval drevi ob 8. na tretjem prosvetnem večeru v Domu v Samostanski ulici gosp. ravnatelj Vinko Zor iz Ljubljane. Poje tudi cerkveni pevski zbor. c Trgovsko bolniško in podporno društvo sporoča, da ordinira za člane TBPD g. dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7-1, vsak dan od pol 11. do pol 12. in od 13. do 14. c Instalacija. Včeraj je bil instaliran za župnika v Sv. Vidu nad Valdekom dosedanji tamkajšnji provizor g. Maksimilijan Ledinek. Instalacijo je izvršil dekan in pisatelj msgr. Franc Ks. Meško. C Iz Frankolovega. Zaradi velikega deževja je bila občinska cesta v vasi Rove povsem razdejana. S pomočjo okrajnega cestnega odbora v Celju so pred kratkim začeli graditi cesto na novem terenu, da bo varna pred eventuelno naraslim, vzporedno tekočim potokom. Za km zgrajene občinske ceste je okrajni cestni odbor obljubil 25.000 din, v kolikor pa bo naprava stala več, bodo prispevali interesenti. Nepredvideni so bili stroški za napravo propustov, ker bi bilo potrebno, da se napravijo iz betona in ne iz lesa. V ta namen so prosili interesenti okrajni cestni odbor za povišanje prispevka. Zasluge, ki jih ima sedanji cestni odbor z gosp. Pazite kaj pijete! flP Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! Mihelčičem na čelu za naše ceste, so res velike in tudi g. tehnik Cerno se neumorno trudi z napravo načrtov in tehničnimi nasveti. Spomeniki, ki si jih s tem delom grade, so najlepši in najtrajnejši. Sv. Ožbalt pri Trojanah Tu smo imeli 3 dnevnico k Vsem svetnikom. Iz Nazarja v Savinjski dolini je naš g. župnik poklical bivšega ameriškega misijonarja, znanega govornika p. Beuvenuta NVinklerja. Vsak dan smo poslušali po dva govora. Udeležba je bila zc-dobra za tako župnijo kot je naša, ki jo razstre-sena po hribih, samo žunna cerkev in par hiš je ob cesti Ljubljana—Celje. Skoraj vsi župljani so po dvakrat prejeli ta čas sv. obhajilo in ga darovali za dušni blagor pokojnih. Da, na deželi je več vere in pobožnosti, kot j>o mestih, kjer je le preveč prilik za mlačno versko življenje. Ostanimo verni. Št. Ožbaltčani, kot nas lepo uči naš skrbni gospod župnik. Iz Julijske Krajine Vre me. Odkar smo zadnjič pisali o vremenu, se, žal, vremena tudi pri nas niso nič zboljšala. Tam proti koncu oktobra smo imeli nekaj lepih jesenskih dni, ki smo jih bili veseli, drugače pa nas tlačijo samo neugodni dnevi z dežjem, nizkimi, težkimi oblaki, včasi s precej mrzl o mokroto, včasi pa z dušljivim jugom, bolj v višjih legali pa tudi snega nismo pogrešali. Pred prilično 14 dnevi je v hribih dobro za-metlo. Nn Banjški in Trnovski planoti jo bilo do 15 cm snega. Bovški in tolminski hribi so se odeli v debelo sneženo plast, ki je segla globoko v doline. V Idriji n. pr. so ga imeli za več prstov na debelo. Tudi pri Sv. Luciji je pobelilo. Na Predilu ga je vrglo toliko, da je bil po uradnem poročilu prehod za avtomobile zaprt; ravno tnko je bilo na prelazu med Golom in Črnim vrhom. Prvi teden novembra je bil bolj južen in deževen, sneg je izginil in se umaknil na najvišje vrhove. Sedaj zapored vstajamo v pusta, zaoblačena jutra in od ure do ure ugibamo, ali bo zdržalo brez dežja ali nas bo lovila ploha. Prav neprijetno vreme, ki pritiska na možgane in ubija delavoljnost Pri kasacijskem sodišču v Rimu ie zmagal. Dne 29. maja 1. 1939 se je v bližini Gorice pri mostu, ki pelje čez Sočo proti Ločniku, pripetila strašna avtomobilska nesreča. Na ovinku, ki pelje na most, je težko naloženi priklopni voz velikega tovornika zdrknil s ceste in ubil 4 vojake, ki so stali ob kraju. Šoferja Ivana Jereba iz Idrije, ki je vozil za firmo Giannini iz Idrije, so zaprli in v avgustu gn je goriški tri-bunal obsodil na 2 leti ječe. Ubogi mož sc je smatral za nekrivega; grozne nesreče ni zagrešil on, ampak nesrečen slučaj. Pritožil se je zato proti obsodbi in višje sodišče v Trstu mu znižalo kazen na 14 mesecev. Jereba, ki je to kazen že odsedel, je pn krivica bolela, njegova vest mu je pravila, da je nedolžen. Pritožil se je zato šc na kasacijsko sodišče v Rimu. To je sedaj njegov vklic sprejelo in odredilo novco razpravo pri apelacijskem sodišču v Benetkah, kjer je bil Jereb 8. novembra oproščen. Cene mesa v Gorici. Za nadrobno prodajo mesa so v Gorici določene sledeče cene: volov-sko meso v zadnjem delu brez kosti stpne 1 kg 14.80 lir, v sprednjem delu s kostmi 8 80 lir, kravje meso te vrste se prodaja kg po 13.80 in 7.80 lir, jetra, jezik, možgani stanejo po 11 do 13 lir kg. Labinjski premogovnik razširjen. Pred kratkim je bil slovesno otvorjen nov rov v labinj-skem premogovnem ležišču. Vhod v novo jamo je na labinjski ravni, dobrih 5 km oddaljen od naselja Arna, kjer je središče istrskega rudo-kopnega podjetja. Novi rov je 600 m globok in pelje do še nedotaknjenih Osrednjih bogatih žil. Po novem rovu bo prevoz dragocenega podzemeljskega bogastva zelo olajšan in pospešen. Zaradi uboja 17 let ječe. Dne 5. februarja se je v Sedlu v Kobaridskeam kotu prigodil za naše razmere nenavaden krvav zločin. Neki 23 letni Josip Baloh je z nožem do smrti pobil sovaščana Franca Kozmančiča. Vzrok je bila ljubosumnost Ubijalec je prišel pred poroto v Gorici. Razprava ie trajala tri dni. Zaslišanih je bilo 17 prič, ki so jasno dokazale polno ob-toženčevo krivdo. Državni pravdnik je zahteval najstrožjo kazen. Sodišče mu je prisodilo 17 let težke ječe. Pri tem je upoštevalo še ola jševalne okoliščine, da je bil ubijalec izzvan in da ni prav pri zdravi pameti. Oče: »Najlepše darilo, ki mi ga lahko daš za rojstni dan je to, moj ljubi sinček, da si priden in ubogljiv.« Sinček: »Hm. že, že, atek.., toda jaz sem ti že nekaj drugega kupil.« Albanski vojaki, ki sodelujejo pri italijanskem pohodu t Grčijo, Otroški kotiček MIhieve Čudovite dogodivščine (137) Od nekod pridrvi sopiha-joč konj. Konj? Ne; samo pes je, toda tako velik kot konj. Žival ga je silno prestrašila, vendar mu ne stori žalega. (138) Glasno brnenje zopet obrne njegovo pozornost nase. Kaj če je letalo? Zagledal pa ni letalo, ampak velikansko žuželko, ki ga hoče napasti. Brežice Sejem sv. Lenarta v Brežicah. 6. t. m. se jo vršil kramarski sejem, ki je bil predzadnji v tem letu. Mnogo sejmaijev je ostalo doma, ker z vprežno živino niso smeli na pot, ker je bila pred kratkim izrečena zapora vsled slinavke, ki se je pojavila. Vendar je bilo kljub temu prav živahno vrvenje krog sejmarjev. Da je bilo vreme za razvoj zelja ugodno, se je tudi poznalo na trgu, saj so polovico trga zasedli vozovi zelja. Pripeljanih je bilo okrog 80 vozov naloženih z zeljem. Zelje je bilo radi velike ponudbe tudi zelo poceni. Prodajali so ga od 0.50 do 1.50 din glavo. Gosi so prodajali od 00 do 80 din, purane od 55 do 70 din, race od 40 do 50 din, kokoši od 30 do 40 din za en koinad. Tudi jabolk je bilo precej na trgu in sicer od 7 do 8 din kg. Orehe ste lahko kupili po 5 din liter. Kupčijo so še dokaj dobro cvetele. Med kramarje se je vrinilo, kot povsod ob takih prilikah, precej žeparjev, ki pa niso imeli sreče, saj so nekoga že prijeli pri prvem tatinskem poskusu orožniki. Okrog Bizeljskega in Pišec je te dni tekal stekel pes, ki je popadel vsakega, kdor se mu je približal. Precej ljudi in živali je bilo ugriznjenih. Vsi napadeni so že v bolniški oskrbi. Mati oglasi V moliti »Klasih velja vaak« beseda I din: tenltovnnjakl •Klasi I din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši snesek M mali orla* U din. • Mali •glasi se plačujejo takoj pri naročilo. - Pri oglasih reklamnega »načaja ae računa enokolonska. t mm visoka Oetltna vrstica po I din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba orllotltl Maroko. BSI ZAHVALA. Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega soproga, očka, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda Vladimirja šorlija uradnika mariborske bolnišnice se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem bridkem udarcu lajšali bol in sočustvovali z nami. — Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, čč. sestram in gg. zdravnikom, ki so se trudili, da bi mu ohranili dragoceno življenje in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo upravi in osebju bolnišnice ter pevcem, za v srce segajoče žalostinke in krasen govor, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na kakršen koli način stali ob strani. Sveta maša zadušnica bo v sredo, dne 13. t. m. ob 6 z j. v novi cerkvi v Šiški. Ljubljana, 11. nov. 1940 Žalujoči družini: Šorli in Bevc if i ■■■■■ v e v v>: » Službe iscejo 20 let staro dekle želi nastopiti službo v hotelu kot kuharica. Do izučltve brezplačno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17346. Kmečko dekle ISče službo za pomoč v gospodinjstvu ali gostilni. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Najraje v Moste« St. 17335. Trgovski pomočnik mlad, vsestransko zanesljiv, želi službo v trgovini z mešanim blagom. Gre tudi za majhno plačo. Nastop takoj ali s 1. decembrom. Naslov v upr. »Slov.« pod 17184. Mlad trgovski pomočnik išče službo najraje v okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16962. (a mm\ Deklica z dvema razr. meščanske šole. se želi Izučiti v tr govinl. Naslov v trgovini Marhiottl, Sv. Petra c., Ljubljana. (v Pri davčnih napovedih nudi strokovno pomoč »Servis biro« postrežna pisarna, Ljubljana, Sv Petra c. 27-1., tel. 21-09. Službbdobe Slik. in plesk. pomočnike sprejmem takoj. Vprašati v Glinški ulici 7-1. Postrežnico zanesljivo, snažno, za hišna dola, sprejmem od pol 11 do 3. Naslov pove upr. »Slov.« pod 17349. Kupimo Vsakovrstno zlato________ bril Jan te ln srebro čila. kupuje ^najvišjih cenah, R||do|ff A. Bozic, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Denar Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice bank ID hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Posojila različna, preskrblm hitro in brez kakega predpla- Hlode smreka, jelka ln hrast, kupim pc najvišji ceni vsako množino. Plačilo takoj. - Martinec, lesna industrija, Škofljica. Vsakovrstno ZlafO Me po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica St. 3 in Italijansko cvetje In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska ul. 18. Telefon 39-66. Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza In telesa ostane čista, zdrava in mlada. Mozoljcl ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške S din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton štirideset dinarjev. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu« ! Izšla je DRUŽINSKA PRATIKA letnik 1941 ki se bo dobivala po ceni din 6'—1 za izvod po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte našo pratiko s podobo sv. Družine povsod! -a Ljubljana, Gledališka 12 Znamko dinarjev 3'—, »REALITETAs zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica G4, I. nadstr. Telefon 44-20. Kupim parcelo od 500 m* dalje v Domžalah. Ponudbe upr. »SI.« pod »Nujno« št. 17075. Enonadstropna nova hiša dvodružinska, na Prlm-skovem naprodaj. Poizve se v podružnici »Slovenca« v Kranju. (p Vnajem IŠČEJO: Poslovne prostore išče gradbeno podjetje v sredini mesta. Potrebni dve svetli sobi s svetlim kurjenim predprostorom za Izplačila. - V poštev prldo pritličje ali prvo nadstropje. Ponudbe na tel. št. 31-38 oziroma na poštni predal 31. ODDAJO: Mizarsko obrt odda v najem vdova. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 17345. Na Dolenjskem oddam v najem 15 oralov prvovrstnih njiv in travnikov in dobro urejeno ročno opekarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17260. ODDAJO: Prazen kabinet souporaba kopalnice, nova hiša — oddam boljši gospodični. Naslov pove upr. »Slov.« pod 17339. rtu ifiufujliMU VRE Z ZNAMKO ZVEZDE fivžzSVht MHibVMMiam Dobilo ser vseh boljiih. trgovinah z urami Lesno oglje bukovo, vsako količino, kupim in plačam po najboljših dnevnih cenah. Ponudbe na Vilim Vajnberger, Beograd, Dobračina 31. Zahvala Vsem prijateljem in znancem, ki so ob prerani in nenadomestljivi izgubi mojega nepozabnega in dobrega očeta, gospoda Josipa škerlja sočustvovali ter počastili njegov spomin z venci in šopki in vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekam najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem č. g. župniku Landergottu, g. podžupanu Žebotu za lep nagrobni govor in g. zdravniku dr. Marinu, ki mu je blažil trpljenje v njegovih zadnjih urah. Žalujoča hčerka Edita Miki Umrl mi je moj ljubljeni soprog, gospod Izidor Klopčar b. prometnik drž. žel. v Ribnici 11. novembra, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dne 13. novembra ob pol štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Petra, k Sv. Križu. Ribnica, Ljubljana, 11. novembra 1940. Žalujoča soproga Josipina roj. Kanoni, rodbina Kanoni. Alphonse Daudets 89 Jakec Prevedel Fišer Franc »Naš literat spet piše,« je spoštljivo govoril hišnik. Zvečer se pri D'Argentonovih vsedejo v majhen, ljubek salon, v katerem diši po čaju in španskih cigaretah, šarlota pripravlja svojo mizo, da bo pisala, vzame krasen črnilnik, slonokoščen peresnik in lep zvezek z velikim rolx>m za poprave. Ta slednji je bil popolnoma nepotreben, kajti pesnik ni nikdar popravljal; kakor je padlo, tako je ostalo in prav nič ni zboljševal. Toda zvezek je lepši, če ima robove, in kaoar je šlo za njenega poeta, je bila šarlota kar .noči domiselna in koketna. In prav tega večera je bil D'Argenton zelo dorbe volje. Tako je razpoložen, da bi narekoval celo noč; rad bi napisal neko novo sentimentalno novelo, s katero bo čitatelje uvedel v dobo preporoda. Vihal je brke, med katerimi je bilo že nekaj sivih dlak in se glaoil po velikem čelu, ki je postalo še večje, ker je do- bivalo plešo. Čaka navdiha, šarlota pa je bila ta večer, kar je bil redek slučaj, precej ne-razpoložena. V njenih blestečih očeh leži oblak. Bleda je, raztresena, toda vedno ubogljiva in pozorna, kajti kljub utrujenosti po-maka pero v črnilnik; pisala je silno nežno, mezinček je oržala v zrak, bila je videti kot mačka, ki se boji, dn si 1h> zmočila tačke. »No torej Lolota! Si pripravljena? Imava Ali si napisala: prvo poglavje?« torej prvo poglavje., »Prvo poglavje...« je dejala šarlota z žalostnim glasom. Pesnik jo je nejevolno pogledal; namenoma je ni hotel vprašati, zakaj jo žalostna, temveč je začel: »V neki skriti dolini v Pirenejih, v tistih Pirenejih, ki so tako bogati na legendah... Ki so tako bogati na legendah.« Ta zadnji stavek ga je navdušil. Večkrat ga je ponovil s samozadovoljstvom in se potem obrnil k Šarloti. »Ali si napisala — tako bogati na legen- dah? be- Hotela je jionoviti: »tako bo... gntih, sede je presekal silen jok. Šarlota joka. Zamai grize pero, zaman stiska ustnice, da bi se za oržala Ne more več. Joka, joka, »No lepa reč!« je dejal presenečeni D'Ar-genton. »Zdaj pa imam in prav nocoj sem bil tako razpoložen. Knj te je sploh prijelo? Zaradi tiste vesti o Cydnusu? Pojdi vendar! — Mnogo hrupa za nič. Soj veš kakšni so časopisi. Vse jim prav pride, samo da napolnijo svoje stolpce. Saj to se dogaja vsak dnn. kadar nimajo vesti o knki ladji. Sicer je bi'l pa Ilirsch danes na Prekooceanski. Vsak trenutek se vrne. Zvedela boš koliko je resnice na stvari Za žalovanje boš imela še dovolj časa « Govoril ji je s prezirljivim in hladno pokroviteljskim glasom, kot se govori s slabiči, otroki, norci in bolniki; no, saj nekaj je bilo na tem resnice. Ko jo je nekoliko pomiril, je nadaljeval: Kje sva ostala? No, zrVnj si me zmedla. Prečitaj mi, kar sem ti narekoval... Vse mi prečita j!« šarlota je zadušila svoj jok in pričela desetič: »V neki skriti dolini v Pirenejih, v teh Pirenejih, ki so tako l>ogati na legendah...« »No, in potem naprej ...?« J ^ ila po novem zvezku Zaman je obračala list, zaman je listala »To je vse.. « ie končno rekla. D'Argenton je bil zelo presenečen; mislil je, da je precej več napisal. To se mu je pri narekovanju vedno dogodilo. V zadregi je bil in jezen, ker so bile misli tako grozno hitre v primeri z izražanjem. Vse, o čemer je sanjaril, vse kar je bilo v njegovih možganih še kom aj započeto, je mislil, da je že oblikovano, uresničeno. Kadar se je utešil z nekaj mogočnimi kretnjami, kadar je znjecljal nekaj besed, je obstal ves razočaran nad to malenkostjo, ki jo je zrodil, nad nesorazmerjem njegovih sanjarij in resničnosti. Ali jo j! Koliko je bilo c.rgetanja, grozničavosti, zamaknjenosti, junaških poz in nastopov, kolikokrat je premeril sobo in z rokami segel v lase, da je končno napisal dve vrstici: V neki skriti dolini v Pi-renejah, v tistih Pircnejah...« itd. in tako je bilo vedno. Ker mu je bilo nerodno, se je razjezil: »Tako! Ti si kriva,« je dejal Šarloti... »Kako naj delam, če nekdo poleg mene vos čas joka? Ali! Veš, to je strašno... Toliko imam misli, toliko osnutko\ . . in potem nič, nič, nikdar nič. Čas teče, leta bežijo in dobra mesta _ dobiva jo drugi... Nesrečna ženska, ti ne veš kako malo zadostuje da se izgubi inspiracija .. Vedno si moram razbijati glavo ob takih neumnih vsakonn jostih ... Jaz. ki pišem. bi mornl prav za prav živeti v kristalnem stolpu, tisoč čevljev visoko nad vsakdanjostmi, tako sem si pa nakopal na glavo tvoje muhe, nered, otročarije in nemir.« Z nogami je cepetal, nato udaril s pestjo po mizi, medtem ko je šarlota, ki je bila še polna zadržanega joka, pobirala po tleh med potoki solz peresnik, krpo za peresa, peresa in sploh vse svoje tajniške potrebščine. Prihod dr. llirschn je prekinil ta žalostni prizor, ki pa je bil tako običajen, da ga je bil vsak drobec v hiši navajen; brž, ko se je nevihta izleglo in ohladila, je bilo spet vse po starem in na videz v največjem soglasju — Doktor ni bil sam. 7. njim je prišel Labassin-dre in oba sta vstopila nenavadno važnih in skrivnostnih obrazov. Zlasti pevec, ki je bil navajen odrskih prizorov, je držal glavo visoko, ustnice je imel stisnjene, kar je očitno pomenilo: »Vem nekaj silno važnega, toda nikdo me ne bo pripravil do tega, da bi vam povedal.« Pomenljivo sta mahala in namigovala na skrivaj D'Argentonu, ki pa je še ves trepetal od razburjenja in ju zato ni razumel. Toda Šarlota ju je presenetila: »No, |?ospod doktor doktorju. Ilirsch!« je dejala in stopila k zmešanemu »Vedno isti odgovor, gospa. Nobenih vesti še ni « Toda medtem, ko je dejal Šarloti »nobenih vesti«, je s svojimi, pod izbočenimi očali skritimi, široko odkrtimi očmi dal razumeti D'Ar-gentonu, da je to grozna laž, da ima vesti in še celo strašne vesti. »Tn kaj mislijo tisti gospodje pri Prekooceanski?.,. Kaj pravijo?... je vprašala mati, ki se je sicer bala, toda je vseeno hotela zvedeti in izluščiti resnico z njunih skrivnostnih obrazov. »Moj Bog! Gospa... Uh... Uh...« Med tem ko se je Labasindre mučil z dolgimi, na videz jako tehtnimi, toda povsem nejasnimi in dvoumnimi stavki, se je Ilirsch mornl poslužiti metode Oecostere, šobil je svoja usta in izoblikoval D'Argentonu sledeče besede: »Cvdnus je izgubljen... Trk na oceanu. Blizu Zelenega rtiča... Grozno .. Grobno!« D'Argentonovi veliki brki so se stresli, pa to je bilo tudi vse. Kdor hi gledal njegovo bledo in mirno 'ice, na katerem se ni pokazala niti ena gubica, bi zelo težko uganil njegove občutke, zelo težko bi dognal ali prevladuje v njem veselje ali kes nad žalostnim dogodkom- Pesnik je pokazal le potrebo iti na sveži zrak. preganjat razburjenje, ki se ga je polastilo ob tej veliki novici. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlit Raiprodane predstavo pričajo, da je fdm VDOVA zadovoljil občinstvo v vsakem poglc< n. Soglasno je mnenle, da lako lepega umetniškega dela že dolgo ni bilo v Ljubljani i.a kinomatografsKem platnu. V glavnih vlogah: Emrna (j r a 111 at'oa.lsa Pola, Knggero Hiigueri i.t.d. Oh,.„0111 pr.ilvnjiimo clninuid film Odkrllfe ipomenlka kralju Aleksandru I. v Llubljtinl. KINO UNION, te) 22-2\ Predstave d.rnes ob 16., 10. in 21. url [ I LJUBIJ4N4 Planina cvete V petek zvečer je bilo v Delavski zbornici prvo letošnje predavanje SPD. Predaval je g. K. Ko, cjančič in kazal z morda najboljšim modernim projektorjem svoje barvne posnetke. Moč tradicije — kajti SPD nam je v prejšnjih letih z vsakim predavanjem predstavilo odličnega predavatelja s temo o zanimivih planinskih ali sorodnih vprašanjih — in pa splošno veliko zanimanje ljubljanskega ob-Jinstva za planine in njih lepote je tudi ta večer skoraj napolnilo veliko dvorano Delavske zbornice. Zdi se pa, da je tokrat SPD ustrelilo mimo cilja ali pa bolje, da je predavatelj izgubil iz vida naslov svojega predavanja. Kar zaman smo pričakovali napovedane krasne diapozitive naših gora in planin, ki jih je bilo komaj toliko, da bi jih prešteli na prstih ene roke, pa tudi predstavnic alpske in vi-sokoalpske flore ni bilo kaj dosti videti. Po predvajanih posnetkih moremo sklepati, da je predavatelj bolj doma na prijaznih gričkih v bližnji ali daljni okolici Ljubljane, kakor pa v kraljestvu gorskih velikanov. Pa tudi, če se ne oziramo na to toaletno napako, moremo ugotoviti, da od predvajanih posnetkov z nekaterimi redkimi izjemami s fotografskega stališča ni bilo mogoče zaslediti kakšnih odkritij in se je poznalo, da je predavatelj ob pomanjkanju boljšega pač precej temeljito počistil svoje shrambe, zakladnica pa ni zadostovala, da se ne bi bilo treba opravičiti z izgovorom, da se je tudi na slabih primerih mogoče marsikaj naučiti. Kaj radi se ob vsaki priliki pohvalimo in tudi g. Kocjančiču pri sodelovanju s slavospevi ni odrekati zaslug, da se slovenski fotoamaterji brez skrbi lahko merijo z najboljšimi na svetovnih fotografskih razstavah. Zato pa nam je potrebna dobra mera zdrave lastne kritike ne samo v že dobro začrtanem razvoju črno-bele fotografske umetnosti, ampak tudi v že neusmerjeni, mladi in s številnimi zgolj tehničnimi problemi boreči se barvni fotografiji. Prav to pa je tisto, česar nam g. Kocjaučič v svojem predavanju ni mogel pokazati. Ker se je v zadnjih dveh letih, zlasti pa letos, dvignilo pri nas zanimanje za barvna fotografijo, smo prepričani, da bi se SPD moglo predstaviti s kvalitativno in kvantitativno boljšo zbirko planinskih posnetkov ne samo pokrajinske vsebine, ampak tudi cvetja. Za tiste pa, ki s primerno spoštljivostjo samo od daleč gledajo na barvno fotografijo in ki se zaradi tega ne spuščajo v analizo, je pa moglo predavanje napraviti vtis, da je vsaj po zunanjosti bilo vloženega vanj nekaj truda. Sodeč po objavah v časopisju SPD s tem predavanjem ni zasledovalo cilja, pokazati planine in cvetje naskalnih trat, ampak je imelo namen, s kratkim poukom, ki ga je mogoče dati v enem predavanju, razpršiti med planinci strah pred težavami pri snemanju z barvnim materialom. Morda je to v zvezi s knjigo o planinski flori, ki jo SPD obljublja že lepo število let, ki pa najbrž v tej založbi ne bo nikdar izšla. Po tej poti se kvečjemu izda samo še kak album slik »Z naši gora*, kjer je zbrano, kar se pač tu in tam slučajno nastrelja; za knjigo o flori in favni je pa treba sistematičnega dela ali, da se izrazimo s predavateljevimi besedami, treba je idealizma. Končno pa, ali je SPD pozabilo, da je teh posnetkov napravljenih že znatno več, kakor jih je predvideval program, in tudi precej boljših, kakor smo jih videli na predavanju. Menda bi lahko tudi za SPD veljale Vodnikove besede: »Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudil« Predavatelj je predavanje razdelil v dva dela. Prvi tehnični del je vseboval nasvete, ki si jih je pri fotografiranju cvetlic nabral z barvnimi filmi, v drugem delu pa nai bi govorili bolj posnetki, za katere je trdil, da je zbral tiste, ki so se mu zdeli zanimivi. Ker se je oprostil, da ni botanik in je do lanskega leta komaj na mizi ločil krompir n Kino Kodeljevo tei. 41-64 gp, Pretresljiva zgodba o življenju in ljubezni nesrečne francoske kraljice, ki je žrtvovala na oltar domovine svojo ljubezen in končala pod rabljevo sekiro Marija Antoinette Norma Shearer, Tyrone Poiver Niti eno oko ne ostane suho, ko nesrečna kraljica zadosti sovraštvu svojih nasprotnikov ROSSINI JEVA OPERA Seviljski brivec v originalni španski verziji DANES ZADNJIKRAT) od zelja, mu tudi ni toliko zameriti, da mu je tu in tam kaj napačnega ušlo in da je travniške ali gozdne cvetke predvajal za planinske ter da smo od planinskih pogrešali kar dosti znanih in lepih, pogostih in redkih reprezentantov, med temi tudi planiko, kraljico planinskega cvetja, ki jo je gotovo zaman iskal v svoji zbirki. Važnejši za presojo vrednosti predavanja je torej prvi del, v katerem se je predstavil s svojim strokovnim znanjem. Zali-l'og, pa mu tudi tu ne moremo v vsem pritrditi. V prvi vrsti je šepala njegova razlaga hladnih in toplih barvnih emulzij, ki jih je razlagal nekam na ta način, da njih posnetki v projekciji kažejo hladen ali topel barvni značaj, pri tem pa ni pomislil, da bi primera Škrlatice, ki ju je pokazal, mogel dobiti na enem in istem filmu. Misel je očividno pobral iz VVindischa, »Schule der Farben-photografie«, ki pa ga ni dovolj pazljivo prečital, da bi ga razumel, ko definira: »Emulzije, ki delajo toplo in jih torej moremo imenovati idealne, so one emulzije, katerih barva modrine neba in drugih modrih tonov se ne nagibajo niti na violetno niti na modrozeleno, ampak dajo lepo čisto modro barvo, kakor jo ima plavica. Te emulzije imajo največji akcijski radij. Njih nevtralno modri ton, če se pojavi kot obarvanost, svetloba projektorja najlažje vsrka.« Prav tako se je videlo, da nima izkrista-liziranih pojmov o uporabi barvnih filtrov in da mu ni jasno, da rumenica, ki je namenjena za črno-helo slikovno tvorivo, ni primerna za barvni material, kar se je videlo na pripadajočih pokrajinskih primerih; na primeru cvetja pa bi bil mogel, če bi bil stvar razumel, samo povedati, da je treba tako predmete fotografirati v soncu, kajti če s filtrom zboljšamo eno barvo, pokvarimo s tem večino drugih. Učinek eskulinskega filtra pri bliskih snim-kih zamenjava z nekoliko krajšo osvetlitvijo. Mogli bi poleg njegove konstatacije, da je lansko leto pri Kodakovem barvnem materialu bil menda svež samo datum zunaj na škatljici, navesti še kaj, vendar končamo z njegovimi besedami, da jih ne pozabi: »Barvna fotografija v resnici ni za otroke in ni igrača.« _c, • I Trnovsko prosvetno društvo je priredilo v nedeljo zvečer v društvenem domu Goldoni-jevo komedijo »Zdraha na vasi« in s tem začelo letošnjo igralsko sezono. Prireditev je v vseli ozirih dobro uspela. Režija in igralci so bili na taki višini, da se morejo merili z najboljšimi ljubljanskimi diletantskimi odri. Dobro je bilo izbrano tudi delo samo, ki je prava fotografija življenja, kar v vsem poteku igre gledalca vedno znova veselo preseneča. Prav je, da se naši diletantski odri ukvarjajo s takimi kvalitetnimi deli, čeprav zahtevajo od igralcev in režiserja večjega truda kakor plehke komedije. Preden pridejo na trnovski oder še druge igre, bodo Goldonijevo »Zdraho na vasi« še ponovili, ker je bila zadnjič dvorana razprodana in je moral iti marsikdo domov. 1 Razstava Kluba neodvisnih je podaljšana zato ker je zanimanje kulturnega občinstva zelo na-raslo! Podaljšana je do 17. t. m. Oglejte si jo še vi, ne bo vam žal. Na podaljšanje opozarjamo gospode ravnatelje ljubljanskih šol! Prostori so kurjeni. Katalog ima trajno vrednost. Vodnik po razstavi vedno na razpolago! Na žalost pa moramo kljub vsemu ugotoviti, da je to pot izostal najmanjši nakup s strani javnih uradov in ustanov. 1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani obvešča članstvo, da v sredo dne 13. novembra 1940, ob 8. zvečer v hotelu Štrukelj v Ljubljani ne bo članskega sestanka, pač. pa se bo vršil istotam pri Štruklju članski sestanek v sredo, dne 20. novembra 1940 ob zvečer. Vabimo vse člane, da se sestanka udeleže. Na sestanku bodo strokovno poučni razgovori. 1 Vojaški pregled konj in voz za mesto Ljubljano bo od 30. XI. do 4. XII. t. 1. na konjskem sejmišču pri mestni klavnici. Pregledani bodo vsi konji in vozovi, zato jih morajo lastniki brezpogojno pripeljati k pregledu, sicer bodo kaznovani po voj. kaz. zakonu. K pregledu naj lastniki pripeljejo svoje stvari tisti dan in tisto uro, ki jo imajo na pozivu. Kdor poziva ne bil prejel, naj se pred pregledom zglasi v mest. voj. uradu na Amrože-vem trgu št. 7-1 soba 3. Do izvršitve pregleda je vsaka odtujitev konj in voz prepovedana. 1 Staro Iiafovo trgovino podirajo. Ko so začeli pred ledni podirati starodavni Maličev hotel, ki^ je zakrival pročelje nove Bat'ove palače v Selenburgovi ulici, so podrli vso hišo, razen pritličja, v katerem je bila trgovina Bafa. Ta del stavbe je ostal do konca prejšnjega tedna, ko so začeli trgovino seliti. V ponedeljek zjutraj pa so izpraznjeno trgovino z vso naglico začeli podirati in na večer od stavbe ni ostalo skoraj ničesar več. Sedaj bodo morali še podreti kletne oboke, tako da bo mogoče razširiti (1o Bonačeve trgovine hodnik za pešce. Sele sedaj se bo odprl tudi pogled na mogočno palačo, ki v svojih zgornjih nadstropjih tudi že kaže, kako bo zunaj urejena. 1 Razširjeno \VoIfovo ulico so zaleli tlakovati v smeri proti Filharmoniji Delo gre hitro od rok in kakor vse kaže, bo cesla v nekaj dnevih že lahko izročena prometu, kar bodo pozdravili prav gotovo vsi, ki so se doslej jezili zaradi zaprtega prehoda na cesti. 1 Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov. V okviru tega tečaja bo prihodnje predavanje, 6 katerim se prične pouk o načrtni gojitvi zelenjave v malem vrtu, v torek, dne 12. novembra t, 1. ob sedmih zvečer v kemijski dvorani na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekelj o vzgoji sadik v topli in mrzli gredi, o setvi, pikiranju in presajenju povrtnine in o zalivanju. — Vstop prost. I Pri zaprtju, motnji r prebavi — vzemite zjutraj na prazon želodcc kozarec naravno »KRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Pretkana goljufija z volno za pletenje. Na Sv. Petra nasipu št. 71 stanujoča soprogu pletilca jopičev ga. Jerica Moneini jo prijavila policijski upravi, da jo je neki Tone J., samski plotilec jopičev osleparil za 14 kg volne v vrednosti 840 din. Volno je J. dalje prodal n,e da bi spletel obljubljene jopiče. Tone J. je bil včeraj dopoldne aretiran. 1 Tatvina moških srajc. Na Celovški cesti št. 44 stanujoča ga. Mandel Roza je prijavila Nevile Chamberlain, bivši angleški ministrski predsednik, ki je umrl v soboto zvečer 71 let star. Več o njem glej članek spredaj. policiji, dn ji je neznan tat ukradel 6 moških srajc, vrednih 900 din. Srajce so se sušile na dvorišču. 1 Preprečen požar. Včeraj okrog pol 11. dopoldne je v trgovini Manon v Selenburgovi ulici nastal majhen ogenj, ki je bil velik samo po dimu. Ob peči se jc vnel leseni opaž, ki je zadimil vso trgovino. Poklicani gasilci so prihiteli popolnoma zastonj, ker je že osebje samo takoj pogasilo malenkostni ogenj, ki je nastal. I f Danes poslednjič! Viktor Mc Laglen in llinnic Barnes v filmu pestre in močne vsebine V vrtincu Živlic>nin Kino Sloga, lel. 2700 ^IVUtJIljCi Predstave ob 16* 19. in 21. uri Danes zadnjikrat globoka, čustvena in ganljiva povest o silni, toda nedovoljni ljubezni v filmu DrfnAVfriana Hllhflfn blizu naše meje prišlo do bombardiranja položajev, najbrž železniške proge in mostu čez Vardar. Tuja letala so obletavala mesto Gumendžo, ki leži okrog 15 km daleč od naše meje. Slišale so se močne detonacije odvrženih bomb. Letala so bombardirala železniško progo proti Solunu in most čez Vardar pri Gumcndži. Prebivalstvo Djevdjelije, ki je 7. največjim zanimanjem poslušalo streljanje, ni niti slutilo, da bodo v naslednjem trenutku tuja letala preletela našo mejo. Točno ob 11.50 so se štirje težki tuji bombniki, katerih znakov zaradi velike višine in odseva žarkov ni bilo mogoče spoznati, preleteli našo mejo in leteli nad Djevdjeljo. Letala niso odvrgla nobenih bomb. V mestu je nastalo veliko razburjenje. Večina prebivalcev je zbežala na ulice in spremljala polet bombnikov. Ako bi slučajno pndla samo ena bomba na mesto, bi bilo število žrtev brez dvoma zelo veliko, ker je bilo, kakor omenjeno, na ulicah vse polno ljudi. Ljudje so bili pravkar pri kosilu in so vsi zbežali na ulice. Velika množica ljudstva sredi trga je opazovala polet bombnikov. Matere so klicale svoje otroke. Čeprav so tuja letala letela nekaj minut nad našim ozemljem, so venoar povzročila precej zmede med civilnim prebivalstvom. Brž ko so se tuja letala pojavila nad našim ozemljem, so naše oblasti opozorila najbližja oporišča, s katerih so se takoj dvignili naši lovci. Medtem časom so se tuja letala že izgubila za obzorjem. Kolikor se je moglo zvedeti, so tuja letala davi poskušala bombardirati Solun. Poročil, ali se je bombardiranje posrečilo in kako dolgo je trajalo, še ni. Potniki, ki so danes pršil iz Soluna, pripovedujejo, da se jc vlak, ki je vozil iz Soluna proti Djevdjeliji, zaradi nevarnosti večkrat ustavil. V okolici Soluna je grško peotiletalsko topništvo hudo streljalo. Poročajo, da bo jutri obnovljen spet redni promet z Grčijo. Dnevno bosta vozila dva vlaka na progi Solun—Djevdjelija in bosta imela zveze z vlaki iz Skoplja, ozir. Belgrada. V Djevdjelijo jo prispelo več družin naših uradnikov iz svobodne cone v Solunu. Vsi pripovedujejo o vojnih strahotah, ki so jih doživeli pri zadnjem bombardiranju Soluna. Včeraj so bile v vseh cerkvah v Grčiji službe božje za zmago grškega orožja. Službi božji v Atenah je prisostvoval tudi general Me-taxas in predstavniki grške vojske. Službo božjo je opravil poglavar orške cerkve, arhi-episkop llrisandos ob udeležbi številne duhov- 10.000 človeških žrtev v Romuniji Sofija, 11. nov. t. Reuter: Iz Bukarešte so prispela poročila, ki javljajo, da .je katastrofalni potres v Romuniji zahteval okoli 10.000 člove-škik žrtev. Več ko 10 velikih mest in mnogo vasi je hudo poškodovanih. V področju petrolejskih vrelcev je nastalo mnogo požarov, katere pa je vojaštvo omejilo. Epicenter potresa je bilo mestece Vranteča. ki pa je popolnoma izginilo. Hadio postaja v Bukarešti poziva nuroa'. do obdrži mir in red. da pomaga oblasti in da se ne seli iz mest in vasi. Sožalje papeža Pija XII. Romuniji Rim, 11, nov. > A A. DNB: Ob priliki katastrofalnega potresa v Romuniji je sv. oče Pij XII. poslal sožalno brzojavko romunskemu kralju in romunski vluai. Nov romunski zunanji minister Bukarešta, 11. nov. AA. Havas: Za nocoj se pričakuje ukaz. po katerem bo Manoilcscu imenovan za zunanjega ministra, ker je Sturca podal ostavko, Manoilescu je bil, kakor znano, že zunanii minister. Kot novi zunanji minister bo spremljal generala Antonesca na poti v Rim na uradni obisk, ki je določen za 14. november. Angleži bombardirajo Gdansk London, ti. nov, t. BBC: Angleška bombna letala so danes prvič napadla Gdansk in povzročila 7. bombami velika razdejanja na kolodvorih in železniških progah. Ta napad je itncl poseben namen, V Gdansku se bosta namreč sestala Molotov in Ribbentrop. Molotov si bo lahko ogledal bombardirani Dgansk ter sc bo lahko prepričal o moči in sposobnosti angleških zračnih sil, Angleški bombniki so ob tej priliki preleteli razdaljo od 3000 km. Kitajci potopili japonsko križarko Čungking, 11. novembra, b. »Central Ne\vs« poroča naknad.10, da so kitajsko obalne baterije v pokrajini Anahcej potopilo veliko japonsko križarko 7. novembra, prav tako pa so zadeli tudi japonsko transportno ladjo. Newyork. 11. novembra, b. »Associated Press« poroča iz Tokija. da je ameriški poslanik Crevv imel dveurno konferenco z japonskim zunanjim ministrom. O vsebini svojih razgovorov je takoj obvestil državni departement. Promet med našimi in italijanskimi lukami Split. 11. nov. b. Italijanska družba Fiti-mana z Reke je uvedla po daljšem času stalno potniško in tovorno progo med italijanskimi in našimi lukami. Včeraj popoldne jc po tej progi plula ladja »Slamira«. ki bo plula v luke Lo-šinja, Zader, Sibenik, Trogir, Split. Lastovo, Dubrovnik in Kolor. V Split ho prihajala vsako nedeljo popoldne in bo odplula v ponedeljek zjutraj naprej, iz Kotora pa se bo vračala v sredo zjutraj. Drobne novice Berlin, U. nov. AA. DNB: O potopitvi 37,000 ton sovražnega brodovja ob priliki napada nemških strmoglavcev pri llarvichu so se zvedele naslednje podrobnosti: Potopljena jc bila ena 10.000 ionska tovorna ladja, dve 8000 tonski, ena 6000 tonska in ena 5000tonnska ladja Razen tega so bile poškodovane še naduljne tri ladje, in sicer tako te/ko, da so očividno izgubljene. Pri tem napadu jc prišlo tudi do srditih spopadov v zraku in je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal tipa »Spitfire« in »llurrican«. Štiri nemška letala so izgubljena. Nekje v Italiji, 11. nov. AA. Štefani: Italijanske divizije, ki so bile poslane na grško bojišče, kakor tudi tiste, ki bodo še prišle tja, predstavljajo skupino armari iz Albanije, nad katerimi je prevzel poveljstvo 9. t. 111. general Sodu. lo so deveta armada pod poveljstvom generala Maria Vercelina, dosedanjega poveljnika armade v Padski nižini, ter enajsta armada pod poveljstvom generala Giclosa, dosedu-njega poveljnika tretje armade. Dunaj, 11. nov. TCP. Vseučiliški profesor iz Ljubljane, dr. Milan Vidmar, ki se mudi na Dunaju na proslavi 125 letnice ustanovitve visoke tehnične šole, je imel včeraj v dvorani »Urania« predavanje o filozofski temi »Razum proti slučaju«. Praga, 11. nov. TCP. Danes je v Pragi umrl prejšnji dolgoletni predsednik češkoslovaškega senata dr. Soukup. -s- Vsem soroonikom, prijateljem in znancem naznanjamo bridko izgubo ljubega soproga in očeta Antona Žumer posestnika in čebelarja Pogreb dragega pokojnika bo v sredo popoldne ob štirih. Slov. Jnvornik, II. novembra 1940. žalujoči Ž u m r o v L KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: iilčsnski: Cigani (Premiera 9. Malomestno šaloigro v treh dejanjih z naslovom »Cigani«, ki jo je izdal Fran Milčinski pod izmišljenim imenom Jakob Dolinar v goriški Ta-liji (23. zvezek, 1906), so istega leta nekoliko poprej tudi uprizorili v ljubljanskem gledališču. Po vojni so burko večkrat igrali razni ljudski odri in igralske družine. Za njimi jo je sedaj — prvič po vojni, kakor beremo v Gledališkem listu — uvrstilo v svoj spored tudi Narodno gledališče v Ljubljani in s tem pokazalo nič kaj zavidanja vredno iznajdljivost v izberi izvirnih slovenskih del. Pisateljevo ime ne sme nikogar motiti. Kritičen pretres literarnih del Frana Milčinskega bi najbrže prisodil avtorju skromnejše mesto v naši literaturi, kakor mu ga še zmerom radi pripisujemo. To resda ne velja toliko za njegove pravljice in vobče mladinske spise, med katerimi bodo zlasti »Plički brez gnezda« slej ko prej ohranili svojo vrednost, čeprav je tudi zanje tu in tam značilen nekoliko izumetničen slog. Manj ugodna bi utegnila biti sodba o njegovih tako imenovanih humorističnih spisih, kjer je poleg resničnih duhovitosti tudi mnogo prisiljenega duhovičenja, tako da se marsikdaj ne dvigajo nad povprečno podlist-karsko literaturo. Kar pa zadeva njegovo dramatiko, že danes lahko rečemo, da Milčinski v bistvu ni bil dramatik in da si je s tega področja prisvojil predvsem zunanjo obliko, ki se mu je zdela pač najprimernejše sredstvo za populariziranje raznih humorističnih in celo satiričnih motivov. O tem pričajo tudi »Cigani«, ki smo jih te dni gledali v naši drami. Fabula te šaloigre je zajeta iz sodobnega malomeščanskega življenja ter nam poleg sodniškega in gostilniškega okolja pokaže tudi tedanje igralstvo. Zgodba s cigani, ki so prijeti zaradi vlačugarstva, a jih pobegle morajo »igrati« slučajno navzoči igralci, služi zabavnemu zapletu in daje pisatelju priliko za deloma posrečeno situacijsko komiko, prav tako kakor prihod sodnega inšpektorja. To je poleg dobro zadetega malomeščanskega okolja najpozitivnejša poteza te burke, ki po drugi strani sloni na stereotipni ljubezenski zgodbi med- sodnim avskultantom in krč-marjevo hčerko; v nji nastopa kot intrigant advokat, ki poleg provincialncga sodnika in zapitega sodnega sluga zaključuje vrsto tipov, predstavlja-jočih malomeščansko sredino. Osebnih značajskih potez na njih ne najdemo, prav tako je tudi besedna komika revna in vsakdanja, tu in tam celo banalna in dvoumna. Kdaj bomo vendar spoznali, da ceneno duhovičenje in vulgarni dovtipi kakor jih poznamo sicer iz zabavnih magacinov, še niso humor, zlasti ne umetniško uporabljiv humor. To delo Milčinskega je debela burka in nič več. Aluzija na sodobno igralstvo, zlasti na »Rokovnjače«, ki jih je pisatelj vpletel v svoje delo kot igro v igri, sicer kaže, da je menda nameraval pisati neke vrste satiro. In res bi bila ta snov literarno zanimiva in pomembna edinole s tega vidika. Kajpada bi bilo treba za to več umetniškega prizadevanja in moči ter zlasti več satiričnega temperamenta, kakor ga je pokazal Milčinski. Če nam jc hotel v pouk pokazati socialno-kulturno podobo svojega časa, tedaj jc v »Ciganih« pač vir za »ri-dendo«, medtem ko je »discimus« popolnoma izo- novembra 1940). stal. Če pa je celo hotel bičati našo takratno gledališko tako imenovano šmiro, na kar bi utegnili sklepati zaradi rokovnjaške medigre, tedaj pa moramo zopet reči, da je izganjal hudiča z Belcebu-bom, kajti ta medigra in pisateljev okvir sta docela iz istega kova. »Cigani« se tako po vsej svoji podobi močno približujejo vrsti tistih del, ki jih zadeva satirična ost Cankarjeve Krpanove kobile. Zanimiva je ugotovitev, da so pred izidom te Cankarjeve satire uprizorili »Cigane« v februarju, medtem ko smo jih letos — po več kakor tridesetih letih gledali že v novembru. Če to ni bil morebiti slučaj, bi utegnili iz tega sklepati, da so tedaj bolje nego mi danes zavedali, da je to delo samo zabavna predpustna burka in da zaradi tega zahteva, če se že uprizori, tudi v gledališču svoj čas. Uprizoritev ,tega dela ne zahteva posebnega napora niti od režiserja niti od igralcev. Iskati v nji globlje jedro ne kaže in zdi se, da je njena odrska sprejemljivost v čisti tetraliki. Režiser g. Osip Šest je igro zares tudi tako pojmoval in ji dal dovolj razgibanosti in nazornosti. Prav je, da so izpadli vsi neokusni kupleti, saj je še tako ostalo žargona in drastike več ko preveč. Tu in tam bi se dalo še kaj izboljšati, tako zlasti zmešnjava v tretjem dejanju. Kar zadeva prizorišče, bi dal prednost drugemu dejanju, medtem ko so me v sodnijski dvorani motili prizori ob oknu. Največ so seveda dali igralci, izmed katerih so nekateri ustvarili izredno posrečene tipe. To velja predvsem za g. Daneša, čigar sodni sluga Brenk je bil podan s pravo burkasto komiko, ki je potrebna za lik tega samozavestnega pijančka. Izredno plastični podobi sta bila nadalje ravnodušni sodnik g. Cesarja in blebetavi zdravnik dr. Pacek, ki ga je igral g. Lipah z njemu svojsko iznajdljivostjo. Tudi g. Presetnik nas je v bolj karikirani kakor karakteristični vlogi sodnega nadzornika znova prepričal, da bo prav uporaben igralec. Tipična secesionistična gospodična in naivno ponu-jasto dekle je bila ga. Gabrijelčičeva, vendar je proti koncu izpadla iz vloge. Medlemu avskultantu jc dal g. Drenovec nekaj živih črt, medtem ko je bil odvetnik g. Kauklerja zamišljen preveč izven okolja igre. Bolj domača je bila gostilničarka ge. Rakarjeve. Potujoči igralski par sta zadovoljivo predstavljala ga. Nablocka in g. Peček, ki sta imela zaradi otipljivih aluzij najneprijetnejši del igre v svojih rokah. Poleg potepajoče se skupine ciganov, ki so jih bolj slikovito kakor plastično podali ge. in gg. Simčičeva, Slavčeva, Potokar in Novak, je v igri še nekaj oseb manjšega pomena. Med drugimi sta v teh stranskih vlogah nastopila gdč. Praprotnikova (natakarica) in g. Tiran (Oblo-ški Tonček). »Cigani« so potemtakem namenjeni razvedrilu, zabavi, smehu. Delo bo gotovo imelo dosti hvaležne publike. Kajpada bi bilo narobe, ako bi kdo od tistih, ki se pri tej burki lahko na glas kroho-če, mislil, da velja njegov smeh igrivim ali pa zbadljivim norčijam vesele Muze, ki je že od nekdaj navdihovala komediografe. Kajti tedaj bi bil izlahka prištet med njene izbrance celo Jakob Alešovec, pa Boltetov Pepe-najbrže tudi. France Vodnik. Gostovanje ge. Gjungjenac, nastop g. Siadoljeva v čajkovskega Evgeniju Onjeginu Kot Tatjana v zgoraj navedenem opernem delu je v soboto nastopila ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. Dasi jo poznamo kot pevko in igralko izredne vrednosti, vendar tokrat ni bila na višku svojih dosedanjih obojestranskih oblikovnih možnosti. V povsko-tehničnem pogledu ni bilo opaziti pomanjkljivosti, če izvzamem v visoki srednji legi nekaj nekoliko vibrajočih tonov in pa v nižini malo z ozirom na celotni obseg premalo prodoren glas. Pač pa naj se pevka ogiblje predloženih glisandov v zadevanju visokih tonov, ki motijo v glasbeno-estet-skem oblikovanju. Njeno glasbeno oblikovanje je na več mestih motilo za Čajkovskega kantileno nekoliko presunkovito fraziranje v smislu dramatske učinkovitosti, ki jo je pevka hotela doseči v svojem izrazitem dramatskem pojmovanju, česar pa Čajkovskega pevski del ne prenese niti v zadnji sceni. Ce primerjam interpretacijo g. Heybalove v zadnji sliki, moram ugotoviti, da je v tem smislu bila boljša, prav tako tudi v igri, dočim je bila igra gospe Gjungjenac v zadnji sliki z ozirom na razvoj celotne drame nekoliko premalo plemenito umirjena, preostro zunanje izstopajoča z ozirom na notranji konflikt. Pač pa je njena igra bila boljša v pisemski sceni, dasi nekam hladna in v podajanju mladostno probujene ljubezni dekleta psihološko premalo dognana. Na podlagi teh dejstev smem reči, da se oblikovalka ni mogla približati globlje svoji junakinji ter nam jo popolnoma prepričevalno predstaviti v igri. Seveda je bila draniatska interpretacija kljub temu na dostojni višini, vendar ne tako dognana kakor liki, ki jih je umetnica po-ustvarila v drugih vlogah. Upoštevati pa mi je še to, da so oblikovalka ni počutila spričo razrahlja-nosti zlasti prvega dela predstave dovolj razpoloženo in je vplivala nanjo hladnost okolja. Lenskega je prvič pel g. Sladoljov. Mladi pevec ima prav lep lirični tenorski glas. ki mu je že narava sama dala zadovoljivo dispozicijo. Seveda mu manjka tehnične uvežbanosti, vendar je glas v celotnem obsegu enakobarvno uravnovešen in enakoprodoren, če izvzamem visoke tone, ki jih zlasti v prvih slikah ni mogel pravilno zastaviti in jih razviti v polnozvočje zaradi krčevitosti. Vzroka sta predvsem dva: nervoznost, ki je nastala predvsem v skrbi za igro in mu ta ni dovolila večje zbranosti predvsem v pažnji na dihanje in vokaii-zacijo, drugi vzrok pa ta, da je pevec imel premalo naštudirano pevsko vlogo, izvzeinši glavno arijo in še poprej arijo »V vašem domu .. .« Predvsem naj pevec polaga pažnjo na dihanje; nikdar ne sme dopustiti, da bi sodelovala muskulatura. Ton mora biti vedno podprt s sapo. Portee jo pa mladega pevca zadovoljiv. Pri oči vidno ž.e prej naštudirani glavni ariji je pevec višine zastavljal dobro ter jih zadovoljivo razvijal, pri čemer ni bilo opaziti ni-kakega preskoka, kar je znak, da se pri pevcu lepo družita obe funkciji. Zadnje čase se je pevec izboljšal tudi v vokalizaciji; glas nui lepo pride v preftilor. V skrbnem pevsko-tohničnem študiju in počasnem, podrobnem, temeljitem pripravljanju pevskih partij bo v prav kra'kem času marsikaj zboljšal. Opozorili pa hočem ob tej priliki operno vodstvo, naj mu že zdaj da vloge, da mu bo mogoče dovolj časa študirati, ako nm namerava poveriti še katero nalogo. Zakaj napram novincem moramo biti previdni, da jih s prenaglim in površnim študijem ne pahnemo v tehnično površnost, ki utegne imeti vprav dalekosežne kvarne posledice za dolge čase in včasih celo za vedno. — Če izvzamem muzikalno oblikovanje iz prvih slik, ki je bilo nepopolno v smislu dinamičnega niansiranja ter fra-ziranja, čemur je bil že zgoraj navedeni vzrok, ter če izvzamemo, da je pcvec arijo »V vašem domu. .« intoniral znatno previsoko in s tem potegnil vse za seboj, je vendar bilo prav v tej pravilno pojmovanje muzikalne interpretacije z upoštevanjem vseh poustvarjalno gradbenih prvin — fraz in njihovih sestavin. Še posebej je to prišlo do izraza v glavni ariji, ki je muzikalno dosegla celo večji estetski učinek kakor v inteipretaciji g. Antona Dermote. — V igri je bil g. Sladojev okoren, ni vedel na kakšen psihološki temelj bi postavil svoje oblikovanje. Premalo je dognal notranje dogajanje Lenskega, zato tudi ni prepričala njegova poustvar-jena podoba. Seveda tudi ne moremo zahlevati popolnosti od na hitro pripravljenega pevca in igralca. V splošnem je z upoštevanjem vseh oviralnih okoliščin njegov nastop zadovoljil. Z veseljem lahko ugotovimo, da je na poti nov tenorist, ki ga je treba vsestransko podpreti za njegov napredek. Naj mu bo ta nastop v spodbudo za nadaljni Hudij! V pevskem oziru smo opazili tudi pri gospej Kogojevi napredek v vokalizaciji; s tem je pridobila na lepoti tona, ki ji bolj polnozvočno pride v prostor. Tudi izgovarjava je razumljivejša. V igri je bila tokrat še boljša kot prej. Znatno je zboljšal svoj ton v višini g. Popov, če izvzamem nekaj mest, kjer so toni bili krčeviti in intonančno nečisti v smislu nižanja. Opazil sem, da tiči glavna napaka v slabem dihanju, ki ga jemlje pevec prsno. Tudi zastavlja tone s premočno sapo in eksplozivno, zato zgubi intonacijo. Z zboljšanjem v tem smislu bo ton pridobil tudi na lopoti. V igri pa je v zadnji sceni naravnost nemogoč v prekomernem in psihološko neutemeljenem oblikovanju. Želeti bi bilo, da bi se bolj poglobil v notranje snovanje svojega junaka in naj opusti prekomerno mahanje z rokami ter gibanje po odru, podobno plesu. Kajti s tem doseže ravno nasprotno kakor vtis tragično propadlega moža. — Gospod Lupša je svoje pevske vrline še zboljšal in dosegel v tej predstavi prvo mesto. Zbor je bil v tej predstavi tehnično razrahljan. Že v prvi sliki so tenorji začeli intonančno prenizko, dasi ne vsi, toda povcč.ini, in še ostale povlekli za seboj. Prav tako je ženski zbor, ki je pel za odrom, bil v neskladnosti z orkestrom. — V celoti jc bila predstava v nekaterih prizorih mnogo boljša od zadnje, vendar že tako razmajana, da je boljše odstaviti jo s programa, počakati in na novo na-študirati. Kajti upoštevati je treba, da bi poslušalstvo ne moglo dolgo prenašati kvalitetne razlike drugih predstav, ki so dvignile nivo reprodukcije. Razlika navzdol utegne zmanjšati zanimanje tudi za ostalo dobro in mnogo boljše. Predstava je trpela tudi zaradi novega dirigenta g. Antona Ncfata, ki se je moral zelo truditi, da jo razmajanost sodelujočih vzdržal v oblasti. Ker očividno ni imel poprej skušnje z vsem aparatom je pač moral paziti na najbolj pereče probleme izpeljave. Zato tudi oikester, ki je bil v prvem delu po tempu nekoliko prepočasen, ni dosegel stvaritvi odgovarjajoče interpretacije. Pač pa je dirigent dajal točne vstope V9cm. Nedvomno bi bila tudi interpretacija boljša, ako bi on, ki je zdaj to delo dirigiral, tudi z vsem osebjem naštudiral. Vendar je bila prelstava v splošnem boljša od Težki angleški tank preizkušajo z ozirom na hitrost in uporabnost. Senator Key Pittman Časopisje je prineslo vest, da je umrl predsednik zunanjejjolitičnega odbora v senatu Združenih držav severoameriških, senator Key Pittman. Rodil se je 19. septembra 1872 v Vicksbur-gu, v državi Missouri. Najprej ga je vzgajal domači učitelj, nato pa je nadaljeval študije na South\vestern Presbyterian univerzi v Tennesee. Posvetil se je pravnemu studiu. Kot pravnik se je začel praktično udejstvovati leta 1892 v Seattle. Ko je šel 1. 1897 po deželi glas o zlatu v Ikazalo v sedanji vojni, ko je zagovarjal čim večjo ameriško pomoč Angležem. V sedanji volivni borbi se je odločno potegoval za Roose-velta in za njegovo politiko. ŠPORT Šport zadnje nedelje Samo nogometaši še nastopajo, drugi športniki so se pa jx>dvrgli zimskemu treningu v zaprtih prostorih. Tako je bila zadnja nedelja zopet bogata na nogometnih prvenstvih slovenske, hrvatske in srbske lige. Poleg nogometa smo imeli v Ljubljani tudi zanimive konjske dirke na stadionu ŽSK Hermesa, ki so privabile rekordno število gledalcev. Nogometne tekme v slovenski ligi so dale naslednje rezultate: SK Ljubljana : SK Bratstvo 4:1 (2:0); Kranj : Mars 4:3 (4:2); ISS Maribor : SK Amater 4:2 (3:1); Železničar : Olimp 5:0 (1:0). Tabela slovenske lige ima do prihodnje tekme tole lice: 1. Ljubljana 10 7 1 2 43:19 15 točk 2. SK Železničar 10 6 2 2 22:9 14 točk 3. SK Amater 10 6 1 3 28:13 13 točk 4. Kranj 9 5 1 3 20:16 11 točk 5. Mars 9 3 2 4 19:18 8 točk 0. Maribor 10 3 2 5 21:27 8 točk 7. Bratstvo 10 3 1 6 18:32 7 točk 8. Olimp 10 1 0 9 9:36 2 točki Druge tekme v Sloveniji: Svoboda : Korotan 2 : 0; Grafika : Jadran 2:1; Hermes jun. : Svoboda jnn. 6:1; Mladika jun. : Grafika jun. 4:1; Ljubljana jun. : Jadran jun. 4 :0. Tekme v hrvatski ligi Gradjanski : Sašk 3:1; Concordia : Železničar 4:0; Bačka : Slavija (0.) 1:1; Hašk : Slavija (Var.) 1:0 (0:0); Hajduk : Split 2 : 1. Tabela hrvatske lige po zadnji Concordia Hajduk Gradjanski HAŠk Split Slavija (0.) Slavija (V.) Željezničar SAŠK Bačka 9 1 3 nedelji: 31:8 16 25:7 32:5 18:13 13:27 13:24 9:19 11:25 5:16 11:25 14 12 11 8 7 5 5 4 3 Srbska liga Bata Belgrad: Jugoslavija BSK : Gradjanski (S.) 2 : Pančevo: Jugoslavija (J.) : Suhotica: Žak : Jcdinstvo 1 2:0 (2:0); 1 (1:0); Vojvodina 2:0; : 0; Sarajevo: Slavija : Bask 3:3. 1. BSK 1C 8 1 1 33:10 17 točk 2. Jugoslavija 10 6 1 3 21:13 13 točk 3. Jugoslavija (Jabuka) 10 4 2 4 19:21 10 točk 4. Gradjanski (Skoplje) 10 4 2 4 18:22 10 točk 5. Žak (Subotica) 10 4 2 4 16:25 10 točk 6, Bata (Borovo) 10 4 1 5 16:15 9 točk 7. Vojvodina 10 3 3 * 18:20 9 točk 8. Slavija (Sarajevol 10 2 4 4 27:25 8 točk 9. Jedinstvo 10 3 2 S 12:18 8 točk 10. Bask 10 1 4 5 13:25 6 točk Velike konjske dirke Kolo jahačev in vozačev je priredilo v nedeljo lepo uspele konjske dirke pod pokroviteljstvom bana g. dr. M. Natlačena. Tudi pri tej prireditvi se je nabralo rekordno število gledalcev, kakor pri moto- ali kolesarskih dirkah, iz česar sklepamo, da ima naše š|x>rtno občinstvo najraje take tekme, pri katerih igrata borbenost in hitrost glavno vlogo. Divizionarja je zastopal g. general K. Janež, centralo kasaških društev pa njen podpredsednik g. Fr. Konig. Doseženi so bili naslednji rezultati: Mednarodna kasaška dirka (za 4 do 12 letne konje): 1. »Salta« Mirka Šumaka, v času 2:40; zadnje. Vendar raje potrpimo in počakamo boljšega. kakor da nam vodstvo v zadregi zaradi obolelosti ilauov nudi manj dobrih predstav. sil. 2. »Krka« iz staje Bijenik, 2:41; 3. >Tilde K) Janka Kocjana, 2:45. Velika dirka Slovenije za nagrado bana g. dr. M. Natlačena (za 3 do 12 letne konje iz drav. banovine): 1. »Mojca« Ivana Lipeja, 3:34; 2. »Egon« Ivana Krušiča, 3:45; 3. »Palestra« Franca Herica 3:46. Mednarodna kasaška dirka (2. heat-vožnja): 1. »Tilde K«, 2:37; 2. »Salta«, 2:36, 3. »Princi, 2:48. Velika dirka stolnega mesta Ljubljano (2100 metrov, za 3 do 12 letne jugosl. konje): 1. »Slav-ček Franca Jureža, 4:50; 2. »Katjana« Franca Kodele, 4:52; 3. »Solon« Josipa Kodele, 4:53. Oficirska ravna galopska dirka (1200 m): 1. »Zora«, jahač: kap. II. ki. Sladovič Ivan, 1:16. Ravna galopska dirka brez izenačenja teže (1200 m; jahal je oddelek polic, konjenice): 1. »Atos«, .jahač: nndzornik Hudales, 1:21; 2. »Baje«, jahač: stražnik Gorjanc, 1:23; 3. »Noni«, jahač: stražnik Valentinčič, 1:23,5. Mednarodna kasaška dirka (3. heat-vožnja): 1. »Salta« 2:41; 2. »Tilde K« 2:44,3; 3. »Krka« 2:49. Končni zmagovalec je »Salta« Mirka šumaka. Spominska dirka ' Rudolfa Warren-Lippitta (proga 2800 m, za 3 letne in starejše konje vseh krajev): 1. »Egon P« in »Rodaun II.« Ivana Krušiča, 5:54, 2. »Tilde K« in »Giaconda« Bruna Galleta, 5:55; 3. »Pulfin« in »Slavček« Franca Jureža, 6:03. Drevi ob 19 bo na stadionu ŽSK Hermesa drugi del dirk, na katerega vabimo vse prijatelje konjskega športa in zanimivih borb. Dvoboj rokoborcev — mariborski pekovski SK ■ SK Radina (Zagreb) 3,5 ■ 3,5 V Mariboru so se v prijateljskem srečanju spoprijeli rokoborci mariborskega pekovskega SK in SK Radine iz Zagreba, ki so izvojevali neodločen rezultat. V jjosameznih skupinah so bili pa doseženi naslednji rezultati: Bantam kategorija: Slaroveški (SKR) : Seibert (PSK). Prvi je zmagal s tušem v 10. minuti. ' Perolahlca kategorija: Tudi v tej kategoriji je zmagal Zagrebčan Dekorti proti žilavemu Jezer-niku od PSK v 3. minuti s tušem. Lahka kategorija: Domačin Kozič od PSK jc s tušem premagal v 4. minuli Lumpaka. Velter katogerija: Šarovič od PSK se je boril proti Bedjanecu od SKR — po precej napeti borbi ga je v 7. min. tuširal. Srednja kategorija: Gost iz Zagreba Dokič je premagal po točkah Škrofiča. Poltelka kategorija: Po 16minutni napeti borbi je Fišer tuširal Zagrebčana Haložana. Teika kategorija. Spoprijela sta se dva državna reprezentanta, in sicer Mariborčan Ivan Pirher in Gerovac iz Zagreba. Ta tekma je bila končana po 20 minutah neodločeno. Gozdni tek SK Gorenjca Na 3 km dolgi progi je startalo v nedeljo 17 članov ASK Gorenjca na Jesenicah, ki so dosegli tele rezultate: 1. Bertoncelj 13:38; 2. A. Ravnikar; 3. R. Ravnikar; 4. O. Hafner. Nadaljevanje konjskih dirk Nedeljske konjske dirke v Ljubljani so pokazale veliko zanimanje občinstva, saj se je zbralo na dirkališču več tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem zasledovali potek dirk. Včerajšnje uspele kon jske dirke so bile samo prvi del prirec ltve. Drugi del pa bo sledil drevi ob 7 zvečer na stadionu ŽSK »Ilerinesa«. Dirke bodo ob električni razsvetljavi, kar je posebnega pomena, ker so to prve konjske dirke v Jugoslaviji, katere se bodo vršile zvečer ob električni razsvetljavi. Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije je osnovana V Belgradu je bila v nedeljo ustanovna skupščina Kolesarske zveze kralj. Jugoslavije, katere so se udeležili zastopniki slovenske in srbske kolesarske zveze, medtem ko Hrvatov ni bilo. Sprejeta so bila pravila zveze in izvoljen odbor pod predsedstvom M. Veljoviča, preds. trg. sodišča v Belgradu. V odboru so trije Slovenci in sicer: Vospernik. Otrin in Butinar, za Hrvate » rezervirana 3 mesta.