The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAK EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JANUARY 16, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) yl / SENATOR DONA HEY JE ZA AMEN IE USTAVE Ohijski demokrat pravi, da se boji za bodočnost dežele, ako se ustave ne popravi, da bo odgovarjala modernim gospodarskim razmeram. Vojna proti delavstvu je glavna vloga državne milice V preteklem letu je bila državna milica v 22 posameznih slučajih v 15 državah rabljena za zlomitev stavk. WASHINGTON, 15. jan. — ^kijski demokratski senator Vic Donahey je danes odgovoril na pismo nekega, državljana, ki ga vprašal, kaj misli, da bi bilo treba napraviti vzpričo najno-ye]sih odločitev najvišjega sodišča. V odgovoru se je Donahey Brazil, da smatra amendiranje zvezne ustave za nujno potrebo, 111 da se boji za bodočnost dežele, se ustave ne bo popravilo !la tak način, da bo odgovarjala Modernim socijalnim in ekonomskimi razmeram. donahey izraža obžalovanje, kftr je pot za amendiranje zvez-11 e ustave tako težavna in počas-na" Vsak ustavni dodatek mora namreč imeti podporo dveh tretjin kongresa ter postane veljaven šeio, kadar ga potrdijo tri eotrtine k težavam pri- speva še bizniški sekcijonalizern sebičnost in pa brezbrižnost judstva, pravi Donahey. ,Taz Sf-m mnenja," piše Dona-'da bi ameriško ljudstvo m knngres morala urgirati sklic ^•-fc'dncs konvencije,.-katera. kaj 'Po zrelem razmišljanju pred-°zila državam v potrdilo take latke k naši ustavi, kakršni so Potrebni, da se preskrbi dodatne "Francije za blagostanje in var-nost ljudstva." donahey je citiral ohijsko u-stavo kot "živo ustavo, ki služi 2lvim namesto mrtvim. Majhen datotek'ljudstva v Ohio lahko Odvzame inicijativo za dodatek k "jih ustavi in ga sprejme z večino oddanih glasov v kratki dobi." hev. WASHINGTON, D. C. — V preteklem letu se je v najmanj 22 slučajih in v 15 različnih državah rabilo državno milico za zlomitev stavk in za protekcijo interesov delodajalcev proti delavcem, ki so se poslužili svoje u-stavne pravice za organiziranje, piketiranje in kolektivno pogajanje. V raznih krajih Georgije so bili vojaki štirikrat v akciji proti tekstilnim delavcem in izvršenih je bilo nešteto aretacij. V Rossville, Georgija, je državna milica konfinirala 27 mož, žensk in otrok v koncentracijskih taboriščih, ki so bila obdana z žič-natim omrežjem. Milica je bila poklicana pri FERA projektu v Key West, Florida, ko je 450 vojnih veteranov zastavkalo proti slabim razmeram, da "napravi red". Ko je v Omahi, Nebraska, zastavkalo 250 delavcev pri cestni železnici, je bilo v mesto poklicanih 1,800 miličarjev, da podjetniškim interesom pomagajo zdrobiti stavko. V Galleni, Kansas, se je preteklega junija rabilo strojne puške za protekcijo stavkolomceV v rudnikih svinca in zinka. Razglašeno je bilo obsedno stanje in ers unije Hauptmann ima jutri Norris je za omejitev umreti v električnem stolu pred vojaškim sodiščem je bilo obsojenih 32 mož. Tekom stavk lesnih delavcev v Washingtonu, Oregonu in Cali-forniji, je bilo poklicanih okoli 1000 miličarjev za protekcijo stavkolomcev in kompanijske lastnine; v Eureka, Cal., so mili-čarji patrolirali ulice celo izven stavkovne zone. Ko so delavci v Terre Haute, Ind., oklicali generalno stavko, je prišlo v mesto 2,000 državnih miličarjev, ki so napadali in metali plinske bombe na stavkar-je in gledalce. Proglašeno je bilo obsedno stanje in aretiranih je bilo 100 stavkarjev in simpati-čarjev. V Harlanu in Maningtonu, Kentucky, so uradniki United Mine Workers preteklo jesen poročali, da je državna milica upo-stavila pravcato vlado terorja. Ko so premoga rji pri Alabama Fuel and Tron Co. v Margaret, Ala., šli na stavko, so miličarji patrolirali celo na državnih cestah. Preteklega marca se je rabilo vojaštvo za "arbitracijo" stavke v John Morrell klavnici. V Luzerne okraju. Pa., se je vojaštvo aktivno uporabilo proti članom United Anthracite Min- najvišjega sodišča WASHINGTON, 15. jan.—Liberalni republikanski senator Širijo se vsakovrstne govo- Norris Nebraske je prišel na ,» iC • dan s predlogom za omejitev ob- rice. Gov. Herrmann ima1, d. ° , u, (lasti zveznega vrhovnega sodi- baje neko npvo lzP0":Šča, ki je takoj pridobil podporo ved." Obsojenca se skuša številnih farmerskih voditeljev, ' zlomiti" z molkom. TRENTON, N. J., 16. jan.— Bruno R. Hauptmann ima jutri umreti v električnfem stolu, in danes je vsa ogromna napetost j bo kongres zaman trudil, ako bo javnega zanimanja; bolj kot -sprejel kak nov zakon, ki bi vse- principe mrtvega zakona ki se mudijo tukaj, da pomagajo najti nadomestilo za razveljavljeni zakon AAA. Senator Norris je posvaril senatni pravosodni odsek, da se Mati je vsled bede topila otroka1 Avto padel v jarek Na križišču Lake Shore bule-^rda in Coit Rd. je danes zgo-I zjutraj 34-letni mehanik Sid-ey Clary v poizkusu, da se iz-^ne drugemu avtomobilu, zavo-j! Preko ceste in treščil v 25 čev-globok jarek. Odpeljan je v bolnišnico, kjer se je od-k,ril°. da skodbe. NEWBURGH, N. Y., 16. jan. — Tu se vrši obravnava proti bivši gledališki plesalki, 27 letni; Dorothy Sherwood, ki je vsled revščine šla k nekemu potoku ter tam utopila svojega 2-letnega1 sinčka. Mati se je po obupnem dejanju sama izročila policiji. Rekla je, da ni mogla gledati o-troka, kateremu ni imela dati, kaj jesti. Njen mož, ki je bil navaden delavec, je umrl pred letom dni. Država bo za žensko zahtevala smrt v električnem stolu, dočim bo obramba skušala, dokazati, da je zločin izvršila v trenotni blaznosti. TOLEDO, O. — Organizirano delavstvo v tem mestu je pri zadnjih občinskih volitvah postavilo svoje kandidate za mestno zbornico in šolski odbor ter je izvolilo dva svoja kandidata tako v mestno zbornico kot v šolski odbor. Vsled tega se je pojavila močna agitacija za ustanovitev delavske stranke, katera na j bi razširila svoj delokrog širom države Ohio. Unijsko delavstvo je prepričano, da če organizirajo svojo stranko, bodo pri prihod njih mestnih volitvah dobili kontrolo v mestni zbornici. je dobil le manjše po- Progresivnih Slovenk v Progresivne Slovenke, krotek št. 2, imajo sejo v petek er ob 8. uri v Slov. Narodom Domu na St. Clair avenue, staro poslopje, soba št. 3. Pro-81 se nadzorni odbor, da pride Pregleda račune. To so Mrs. ^°nestabo, Mrs. Lunder in Mrs. Spik. - Tajnica. 'Unija relifnih delavcev Vse slovenske delavce, ki so zaposleni pri relifnih WPA de-'' ter bivajo v okrožju Collin-wood - Nottingham, se opozarja, se pridružijo Project Work-ers Union. Seja unije relifnih Odborniki S. N. Doma Na seji direktorija S. N. Do-ma, ki se je vršila v torek zve čer, so se razni odbori konstituirali kot sledi: izvrševalni odbor — predsednik Frank Somrak, podpredsednik Frank Oglar, tajnik John Tavčar, blagajnik Anton Wapotich; nadzorni odsek: J. A. Siskovich, John Centa, Fr. Ka.čar, Frank Mack, George Turek; gospodarski odsek: Jos. Kalan, Steve Lunder, Anton Ko-lar; prosvetni odsek: Vatro J. Grill, Erazem Gorshe, John Ste-blay, Mary Ivanusch, Mary Somrak, Frances Candon, Louis Zorko, Stanley Dolenc, Frank Virant. Angleške izgube zaradi sankcij dela.v i vcev za to okrožje se vrši ju-1 ob 7:30 v Slovenskem Domu na Holmes Ave. KnJige 'Cankarjeve družbe' Knjig "Cankarjeve družbe" iz starega kraja je še nekaj na razpolago. Dobe se v Soe. klubu št. v starem poslopju S. N. Dona. Cena je $1.40. Sezite po njih preino zaloga poide! Časnikar iz Afrike V Clevelandu se mudi kores-pondent Webb Miller od "United Pressa", ki se je pravkar vrnil iz Afrike, kjer je bil prideljen kot poročevalec z italijansko armado na severni abesinski fronti. Sinoči je Miller predaval V Music dvorani mestnega avditorija in prišlo je toliko ljudi, da jih 500 ni moglo v dvorano. Miller bo predaval tudi nocoj. Vstopnina je prosta. Anglija, ki je zahtevala od držav-članic Društva narodov striktno izvajanje sankcijskih ukrepov, meri v pogledu sank cij sebe z nekoliko drugačnim merilom kakor druge države v ženevski ustanovi. Angleži sami niso kdo ve kako navdušeni za sankcijske ukrepe, kajti njihovi gospodarstveniki se v zadnjih tednih močno pritožujejo zaradi izgub, ki jih jim povzroča izguba italijanskega tržišča. Ribiči v Portsmouthu so izgubili zaradi izpadka prodaje svojih rib v Italiji v treh tednih 80,000 funtov šterlingov. Tudi liverpoolski industrijci se pritožujejo zaradi nazadovanja kupčije. Angleška vlada težko kroti svoje pridobitne kroge zaradi teh izgub in jih tolaži, da se bo angleško gospodarstvo vrnilo na stari tir takoj, ko se bo uredil vzhodnoafriški konflikt. Da ji pri tem ni mar malih držav, ki jim prinašajo sankcije mnogo večjo škodo kakor nji sami dlani. kdaj prej osredotcjjčena na go-vernerju Hoffmany, ki je edina oseba, ki je v stanu ekseku-cijo odložiti. Ali bo governer rešil Hauptmanna':' To vprašanje je na ustnicah vsepovsod. Glavno mesto države New Jersey je polno najrazličnejših govoric in ugibanj, jj Odgovor je znan edino govern<*rju, toda on molči. Vendar ljudje, ki Hoff-mana poznajo, pravijo, da še sam ni prišel do odločitve in da io skoro brez dvoma šele zadnji trenotek posegel v situacijo ter ustavil eksekucijo. To pa je tudi edino, kar je governer v stanu storiti. Po zakonu države on Hauptmanna ne more pomilo-stiti, ker to spada v delokrog posebnega sodišča! za pomilostitve, ki pa je -prošnjo nemškega tesarja že odbilo. Največ, kar more governer usmr-Senje odložiti, je za 90 dni. Potem je tudi on brez moči. Sinoči se je razširila neka govorica, ki prihaja sicer iz vi-vira, tod- -v. nepotrjena, da ima gov. Hoffman v rokah neko novo izpoved, 1 rater o je podala neka doslej neznana oseba, ki pa je igrala važno vlogo v zagonetni smrti Lind-berghovega otroka. Governer se je baje obrnil na vodilne ljudi, ki so pomagali k obsodbi Hauptmanna, da mu pomagajo napraviti odločitev glede te nove izpovedi, ki jo je baje prejel. Med tem se poroča, da jetniš-ke oblasti puščajo na smrt obsojenega tesarja popolnoma samega in da nihče ne govori z njim. Upajo, da ga bo prisiljeni molk zlomil in da bo podal izpoved, v kateri bo odkril stvari, katere je doslej trdovratno tajil. To se pravi, da ako je imel zaveznike pri zločinu, da bo povedal, kdo; so bili, ki so mu pomagali. Hauptman je doslej vedno trdil, da zločina ni izvršil in da mu je denar, ki se ga je dobilo pri njem, dal njegov prijatelj Isado re Fisch, ki je kmalu po zločinu odpotoval v Nemčijo ter tam u-mrl. Wilson je lagal glede tajnih vojnih paktov Senatni odsek je prinesel na dan, da so bili Wilsonu znani tajni pakti med zavezniškimi silami za razdelitev vojnega plena. Pokojni predsednik je tudi vedel o nameravani nemški submarinski kampanji, ko je kandidiral pod geslom miru boval AAA. "Ne rečem tega sicer rad," je rekel veteranski progresivec, "toda zdi se mi, da nam ne preostaja nič drugega kot da najdemo pot, da pridemo v okom odločitvam vrhovnega sodišča." Norris je opozoril, da v ustavi sami ni nikjer rečeno, da ima vrhovno sodišče oblast razveljavljati zakone kongresa, potem pa je predlagal, da se sprejme; zakon, glasom katerega naj bi imelo najvišje sodišče oblast razveljaviti le take zakone, glede katerih bi se vseh njegovih devet članov zedinilo, da so v nasprotju z ustavo. Zakon naj bi tudi določal, da nižja zvezna sodišča sploh nimajo pravice odločati o ustavnosti zveznih zakonov. Ako bi tak zakon že obstojal, potem bi bilo razveljavljenje zakona NRA ustavno, kajti dotie- je bila soglasna, nasprotno pa bi, tali zakon onemogočil razveljavljenje AAA postave in drugih new-dealerskih reform, ker odločitve v teh slučajih niso bile soglasne. Proti razveljavljenju postave AAA so na pr. glasovali trije izmed devetih sodnikov. WASHINTON, 15. jan. — Se- je izjavo, katero je leta 1919 natni municijski odsek je danes Wilson podal pred senatnim od- zopet prinesel na dan dokaze, s katerimi se je spremenilo zgodovino dogodkov, ki so potegnili Ameriko v svetovno vojno. Dokazano je namreč, da je bilo predsedniku Wilsonu ob času, ko je urgiral kongres in ameriško ljudstvo, da stopi v vojno na strani zaveznikov, dobro znano, da obstoje med zavezniškimi silami tajni pakti za razdelitev vojnega plena. Dejstvo je, da jo Wilson, ki je takrat zahteval vstop Amerike v vojno, da se "reši demokracijo", sam prinesel na površje vprašanje o razdelitvi vojnega plena med zavezniškimi silami v enem izmed razgo- sekom za zunanje zadeve, v kateri se je izrazil, da mu o tajnih zavezniških pogodbah ni bilo ničesar znanega, dokler se ga ni o-pozorilo nanje na mirovni konferenci v Versaillesu. ' Popolnoma jasno je," je izjavil senator Nye, predsednik senatnega municijskega odbora, "da je Wilson dobro vedel o obstoju tajnih pogodb, in da je lagal, ko je trdil, da je zvedel o njih šele po zaključku vojne." Nanovo predloženi dokumenti tudi dokazujejo, da je bilo v kampanji leta 1916, ko je Wilson ponovno kandidiral z geslom, da jo "Ameriko rešil pred vojno", vorov, ki ga je imel z angleškim,! predsedniku tudi znano, da se diplomatom Arthurjem Bal- j Nemčija pripravlja na obnovitev four jem. Poleg tega je senatni odsek danes predsednika Wilsona pred- stavil kot lažnika, kajti predložil brezobzirne submarinske vojne, in da bo Amerika na to odgovorila v žojno napovedjo proti I Nemci ii. ZAHTEVA $5,000 ZA POVOŽENEGA PSA LOS ANGELES, 15. jan. — Igralka Gertrude Michael je danes vložila proti cestni železnici tožbo za $5,000 odškodnine, ker je voz družbe povozil in ubil njenega psa jazbičarske pasme. Nihče ne ve, kaj je po V • 1 ' vzrocilo grozno nesrečo i; Pijonir umrl Dva odvetnika Hauptmanna bosta danes odpotovala v Washington, kjer bosta sodniku Ro-bertsu od najvišjega sodišča predložila prošnjo, da se ustavi usmrčenje na podlagi habeas corpus procedure, toda ker je najvišje sodišče že pred časom odklonilo posredovanje v slučaju, je od te strani jako malo u-panja. Seja brezposelnih leži seveda na Jutri, 17. januarja ob 7:30 zvečer se vrši seja Brezposelnega kluba (Workers Alliance) v starem poslopju S. N. Doma na St. Clair Ave. Ker je več važnih zadev za rešiti, se prosi članstvo, da se seje vdeleži v polnem številu. Pripeljite s »eboj tudi svoje znance, da pristopijo v to važno organizacijo, da si potom nje izboljšamo relif in splošni življen-ski položaj. — Predsednik. Iz Ely, Minn., je dospela brzojavna vest, da je tam sinoči u-mrl Joseph Agnich, ki je bil prvi predsednik J. S. K. J. Pogreb se bo vršil v pondeljek, in se ga bo torej lahko vdeležili glavni predsednik Paul Bartel In dani nadzornega odbora omenjene organizacije, ki pridejo tja k letni reviziji. Oče in hči Mestni sodnik Williams v Lakewoodu, je včeraj, oprostil Antona Jenterja, ki je bil obtožen, da je svojo 17-letno brhko hčerko Eleanor našeškal s kuhalnico, ker ga ni ubogala, ko ji je ob 3. uri zjutraj ukazal, da naj zapre radio in gre spat. "Oče lahko nastopi s primerno fizično silo, ako je to potrebno za ohranitev domače discipline," je izjavil sodnik. Hčerka, ki je očeta naznanila policija ter ga obtožila "dejanskega napada," s sodnije z dolgim no- GOODWJN, Ark., 16. jan. Grozna nesreča, v kateri je oseb našlo smrt, ko je potniški, aeroplan American Airlines družbe treščil na zemljo, je bila; nocoj še, vedno zavita, v popolnoi temo. Nihče ne ve, kaj je pravzaprav povzročilo nesrečo, ki je | ena največjih, kar jih pomni a- i meriško letalstvo. Glenn Williamson, farmer, ki živi blizu močvirja, v katerega j se je zarilo usodno letalo, je da nes izjavil: "Cul sem letalo, ko je plulo | pnivnosti nad mojo hišo dve milje od kraja, kjer je treščilo. Letalo je zelo nizko in vse luči na njem so gorele. Motor je kašljal, kakor da ne dobiva dovolj gasolina. Potem sem videl, kako so luči ko-lebnile navzdol, in bil sem gotov da se bo nekaj zgodilo. Letalo je METOD1STI PODPREJO BOJ PROTI FAŠIZMU ; CHICAGO, 16. jan. —- Meto-distična federacija za socijalno j službo je danes sklenila sodelo-S vati z Ameriško ligo proti vojni in fašizmu. Odbor federacije je s 53 glasovi proti 10 odglasoval za predlog, da se eksekutiva federacije pridruži ligi. Resolucijo je odobril prof. Harry F. Ward iz Union semenišča, katerega je: konferenca metodističnih lajikov nedavno napadla, da propagira komunizem. Naša Julia! Miss Julia Ivančič, ki je bila okrog sedem let, vestna in zve-jsta uslužbenka v uradu "Enako-nas je včeraj močno presenetila. Šla je in se kar na, tihem poročila, ne da bi se komu o tem sploh sanjalo. Za svojega življenskega tovariša si je izbrala Mr. Louis Pirca iz Gi-rarda, Ohio, kjer si bo dvojica ustanovila svoje domače ognji-I šče. Naše iskrene čestitke, Julia! izginilo za drevesi in trenotek j nato sem zaslišal grozovit pok, kot da je zagrmelo. Potem pa je bilo vse tiho." Na potu sem iz Washingtona se nahaja šest avijatskih ekspertov od trgovinskega depart-menta, ki bodo skušali dognati, zakaj se je zgodila nesreča. Po nesreči se je blizu trupla hotelskega upravitelja Sam Schwartza iz Atlantic City, ki je eden izmed ubitih, našlo koverto, na kateri je bilo napisano: "Moj Leo — Ernie, Ben, Sis — vsi v je odšla som. V bolnici Miss Anna Krivec, 919 Evangeline road, j"e bila danes zjutraj odpeljana v Lakeside bolnico, kjer se je morala podvre či operaciji na slepiču. Obiski niso dovoljeni zaenkrat. Nesreča v Akronu Sinoči se ie v Akronu neki avtomobil zaletel v gručo delavk v eni izmed gumijskih tovarn, ko so na. vogalu S. Main St. in Chesnut St. čakale na poulično karo. Marry Carro, stara 40 let, je bila ubita, Dorothy Popovie pa je dobila smrtno nevarne poškodbe. Avtomobilist je bil aretiran. Young ne bo kandidat Stephen M. Young iz Cleve-landa, ki je ohijski kongresman-nebesih s papanom, vaš Andrew j at-large, je danes izjavil, da so __prosim, pišite Eddiju." ne bo potegoval za demokratsko Iz pisave je ražvidno, da je po- j governersko nominacijo, temveč kojni to notico v naglici načeč- da bo ponovno kandidiral za. kal, ko je letalo drvelo proti zem- i kongresmana. Younga so nago-I jj. varjali, da kandidira proti gov. --Daveyju, demokratje takozva- Clevelandska razstava | ne Rooseveltove frakcije. Včeraj je bilo uradno določeno: Kaj pa mislijo? da se bo takozvana "Greater | v enem izmed elevelandskih Lakes" razstava v Clevelandu, listov smo te dni eitali pritoževanje, da relifni delavci kupujejo butlegersko žganje. Gotovo, šampanjca si ne morejo privoščiti ! vršila od 27. junija do 4. oktobra. Pričakuje se, da razstavo obišče na milijone ljudi iz vseh delov dežele kot tudi iz inozemstva. STRAN 2, ENAKOPRAVNOST 16. januarja, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" f "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by JTHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 m 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pofttl v Clevelandu za celo leto .................$6.00 M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 u 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države M 6 mesecev ........f4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26 h, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, ur.der the Act of Congress of March 3rd, 18,9 le ena sama dr kaša, Sveto pisr nack vsako leto in veliko ljudi Strup Lukrecije Borgie vernih narodov 40 mladih Tun-' guzov. Madžarski premier Gombos ki je prispel na lov h Goringu, se je zaprl z visokimi dostojanstveniki v zborovalnico zuna- Iz stare domovine Smrtna nesreča na železniški ■progi Ljubljana, 22. dec. — Okoli polnoči so našli na železniški V nekem pariškem listu izha jajo spomini znanega glasbe- njega ministrstva. Ob tej uri nega zgodovinarja in kritika'1 je francoski poslanik Poncet. Blaža de Buzyja iz prejšnjega1 taval po hodnikih tega ministr- {P«^ bllzu kemlcne t0™6 v stoletja. Na nekem mestu poro-jstva in iskal koga, kateremu bi Mostah močno okrvavljeno in ča Buzy o razgovorih, ki jih je bil izročil svojo noto o volitvah imel z nekim starejšim aristo-kratom, vojvodo Riario-Sforzo, s katerim sta se seznanila kot v Klajpedi. V joku in stoku je žena strojnika Sazonova v Arhangelsku BENJAMIN FRANKLIN, PRVI VELIKI AMERIKANEC (Ob proslavi njegovega rojstva, dne 17. januarja). Prvi tukaj rojeni Amerikanec ki je dosegel svetovni sloves, je bil Benjamin Franklin. Vsaka zgodovina Amerike v 18. stoletju ni popolna brez večkratnega navajanja njegovega imena. O njem se je veliko pisalo v vseh jezikih sveta. Ali niti najbolj poveličevalni opis ne more govoriti boljše kot njegov enostavni ži-votopis. Rodil se je dne 17. januarja 1706 in umrl je več kot 84 let kasneje. Bil je najmlajši izmed sedemnajstih otrok Bostonskega svečarja in postal je zaporedno tiskar, časnikar, diplomat, državnik in filozof, odličen na vsakem polju. Zaslovel je najprej kot tiskar in časnikar in velik je bil njegov vpliv. Potom člankov v "Philadelphia Gazette" mu je uspelo ustanoviti prvo ognjegaško društvo, prvo javno knjižnico in visoko šolo, ki se je potem razvila % -ecianjo University of Pennsylvania. Ko je bil šeie 2-i U t star, je Franklin izdal svoj nesmri ; Almanack" pod pseudonimom Richard Sanders ali "Poor Richard." Bila je to prva izdaja ameriškega tiska, ki ;>e zaslovela v inozemstvu. Nikaka knjiga ' evedena v toliko jezikov in uživr Uu\ dolgotrajno popularnost kot d in >v Almanack — ; iga jo v tem pre-al je svoj Alma-je bil 52 let star, n sveta so pričakovali vsako leto to izdajo z večjo nestrpnostjo, kot se sedaj pričakuje letno predsednikovo poslanico na kongres. glasbena entuziasta ob priliki. porodila četvorčke: tri deklice nekega koncerta v Parizu, kjer;in dečka, medtem ko so v dr- žavno založništvo v Moskvi prinesli iz tiskarne pravkar dotis-kani zvezek Thomana Manna. je vojvoda živel že več desetletij. Vojvoda je povabil kritika v Nr yseh koled -ih vseh svoj lepi hotel m kritik je po- ^ ^ bUo dne tem cesto bil njegov gost. Ob 2? teJmber 1935 „ nekem taksnem obisku mu je. razmesarjeno moško truplo, kij je bilo brez glave. Ponesrečenca je povozil eden vlakov, ki vozijo med 11. in 12. uro ponoči po glavni progi. Po vestnem preiskovanju so skoraj dober Sinček, ki hodi v tretji razred, kilometer daleč od kraja, kjer nekaj ri§e> potem pa vpraša o-so našli truplo, našli oddrob- £eta: Ijeno glavo. Obveščena je bila mj moreš povedati, kak- o tem policija, identiteto truplo šne so raziične vrste mleka?"- Zanimivosti stari plemenitaš zaupal, da ima recept za strup, s katerim so njegovi direktni predniki, Bor-gijevci, morili svoje nasprotni-1 Neki polici;jski uradnik v ke. Ta mračna dediščina se je Sydneyu ima pet otrok) ki so podedovala od roda do roda in ■■ rQdm ysi na m dan igtega bi še danes lahko prinašala gor- j je na svet, če bi prišla kakšnim meseca v različnih letih. pa je ugotovila šele orožniška postaja na Vevčah, čeprav se je nesreča pripetila na področju ljubljanske policije. Ponesrečenec je namreč 38 letni zidar Ivan Terček, po rodu s Primorskega ter .stanujoč pri D. i M. v Polju 89. Terček je bil oženjen, nima pa otrok ter za- pušča le ženo. Bil je marljiv j je vprašal: "Imamo izhlapevano, posneto, kislo in navadno mleko," odvrne oče. "Zakaj pa bi rad vedel?" "Dobil sem za nalcgo, da narišem kravo, pa nisem vedel, koliko pip bi ji dal." * * ♦ V deveti deželi je nekoč stal avtomcbilist pred sodnikom, ki zločincem v roke. Strup je se-] Na mednarodnem trgu pre- zidar ter je imel zaslužek. V j "Zakaj ste vozili 60 milj na u- stavljen iz najrazličnejših rast- j vladuje sedaj londonska moda. linskih in živalskih snovi. j Pravijo, da je obleka iz Pariza 'dvakrat dražja nego iz Londo-Stvar je v toliko aktualna, i ker so listi nedavno pisali, da so na javni dražbi prodali sre-j Domačini na Novi Gvineji u-brno puščico, v kateri so člani porabljajo izredno trdne mre-proslule italijanske družine že tropskih pajkov kot mreže zakonu je bil srečen. S svojo j ro?" varčnostjo in treznostjo si je; "Imel sem dober vzrok," odvr- hranili ta strup. za ribolov. V gozdu nastavijo prihranil sčasoma toliko, da si je postavil lastno hišico, v kateri jc stanoval. Zaradi njegovih lastnosti in mirnega življenja ni verjetno, da bi si namenoma j sodnik. "Prosti ste!" vzel življenje. Bolj verjetno je, I__ ne obtoženec. "Lovil me je policaj razen tega pa je bil avtomobil tudi ukraden." "Zares dober vzrok," je rekel "Dan človeštva" palico in čakajo, da pajek nanjo splete svojo mrežo. V Južni Afriki prirejajo po-Maksim Gorkij je dal zani- gogtoma dirke nojev> pri ka_ mivo izpodbudo, naj bi vodilni (^ fungiraj-0 mali zamorci pisatelji obenem z raznimi stro-;koj. jockeyi kovnjaki in s komurkoli, kdor, bi poslal kaj prida gradivo, o- V nekaterih deželah obstoje .... , , da ie postal žrtev nesreče. Ter-, ovalno zakrivljeno bambusovo v J 1 . . v ... cek se je najbrze zvečer mudil Počasno ali hitro kajenje? v Ljubljani ter se je pozno ponoči vračal domov. Pot ob progi pa je zasnežena in neprega-žena ter skoraj vsi ljudje uporabljajo za pot izorano železni- , . . .—, , , ,. ustnikih in naprstih po Kajenju ško progo. Enako se je tudi . . , , , r . .. 1 . , , J v\ ° „ v , . - izvira od Katranskih produktov, Te; cek najbrze vračal po prbgi . . ... . r . , . , J , . 1 .. ki nastajajo pri zgorevanju to- Rumenkasto rjava barva v pisali neki dan v letu in tako prave tovarne, ki izdelujejo; Protl domu; Sa ^ Povozu baka> Ti produkti so strupeni r i .... ...........i ..i *j1oL- TVtit\1/i iskusu sta raziskovalca • x ugotovila, da je nastalo pri sa- J\yC(5 ... mem petminutnem kajenju ne-Novo mesto, 15. dec. — Novo ke cigarete skoraj trikrat toli-mesto je doživelo veliko senza- ko katranskih snovi kakor pri cijo, ki je razburila sicer tako, petnajstminutnem kajenju ci-idilično življenje dolenjske me- garete iste vrste. Hiter kadilec tropole. spravi tedaj več strupenih sno- Nekaj minut pred tretjo uro. vi vase nego počasen in s tem je iz zaporov tukajšnjega o- si tudi bolj škoduje, krožnega sodišča pobegnil znani . vlomilec Jože Urbanč, ki je bil 29 oktobra letos obsojen zaradi vlomov na 10 let robije. Urbanč se je že od vsega začetka nigsberga se je oglašalo dolgo ^ naznanjajo tu pa tam tudi ure bobnanje, ki je zapuščalo poslu-; z ZVonikov. šalstvo v dvomih. Ali je glasbe- Ko je imel v zaporih službo paznik Ludvik Tešar, ga je Urbanč poklical in prosil vode. Paznik Tešar je odprl vrata ce-vejše vesti iz vzhodne Pruske? motorna vozila. Lastniki so iz- lice, tedaj pa je Urbanč skočil I V Londonu imajo sedaj za-na produkcija, ali pa so najno- stavljalnico, ki sprejema samo ga na dan vsega okrvavljenega po obrazu, kajti vile so ga ranile v glavo, ga uklenili in odpeljali nazaj v zapore. Ranjenega paznika Tašarja so prepeljali v kandijsko bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Zaenkrat rane niso smrtnone-varne. Rudarja je zasulo Vse do rta Olovjani je bilo ču- j tuhtali, da ni nepraktično, če'nanj, ga podrl na tla, mu po- Rudarja Prašnikarja A. iz Za- ti defiliranje fašistične Nemci-' za dal jše odsotnosti svoje vozi- jtegnil bajonet iz nožnice in ga -i<"p{>odsul° r>n. ]V.1 je...... Krenkel je stopil iz koče.:i0 zastavijo, ker si v tem času'večkrat zabodel v hrbet in v! , TVJ.,- da bi pometel nanovo padli prihranijo stroške za garažo in'vrat. Tešar je imel še toliko'f " .,m p 1 „ I tovariši rešili nesrečnika iz ro- sneg in izmeril moč vc'tra. V jjm _je vozilo obenem varno'moči, da je poklical na pomoč. Te klice in hud ropot, ki so ga povzročali zaprti kaznjenci v I. Iva, so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Stanje ponesrečenca je nevarno in le malo upanja je, da bi okreval. lajanje psov se je mešalo slabo pred tatovi, renčanje: nemara medvedovo, j Dohodnino so uvedli na An Polovica našega planeta je gibkem 1. 1799 kot izreden voj-' nadstropju, jc slišala žena paz še spala; druga je bila v vrtin- ni llkrep. p,e leti pozneje so jo'nika in strojnika Pintarjeva, ki cu vsakdanjega dira in nemira, odpravili, a ker je 1. 1803 iz-1 j(, hitela na stražnico in ob- Nesreča ne počiva je obedovala, se smejala, poko- puhnila nova vojna, so jo u- v.,qt;la „ tpm službuiMeea pavala mrtve, pobirala pride 1- vcd!i znova in je ostala 'do M st r dka Pavlina Ta Ye So PoSeSt,lik KneZ Ivan iz Sem' ke čitala liste, vdihavala cvet- 1816. Ljudjc so upali, da je Ufi ^ oddelek in od- TJ ^Z^^JtZ n lični vonj... davek s tem izginil za vedno, , , nok.n- strplov 7a Urbančem Se mu Je sklad drv sesul 111 ga . •• w U- . ■ 'm <0 se motili kj iti 1852 'so*' ^ J 1 - pokopal pod seboj. Pri tem si Na postaji v Washmgtonu je • e J. kajt 18,2 .o pa Je medtem ze zbezaliajet-j]e nogo. _ Gosli]ni. stal poseben jeklen vlak: pre- Sa uvetni znova m Jc ostc*i ao.niškega oddelka skozi zadnje o IJ 6 zident Roosevelt je odhajal na današnjega dne. MNOGI NE VEDO . . . kno pisarne na prosto. čarju Praprotniku iz Žirovnice bp je v kleti zvalil sod na nogo volilno turnejo. V Rimu je zjutraj izbruhnili , ... . » . strašen požar v filmskih atelje-' da je latinica na svetu naj- obveščeni orozm.u, iih la Cinei. V Varšavi so imeli bolj razširjena pisava, dočim Počeli ^zasledovati. proces s trgovcem Silberstadt- zavorna drugo mesto arabska ga do Seidlove šupe, kamor se de, tako da je audo opečen no ona. Opoldan je bil obsojen: o- pisava; O begu zločinca so bili takoj in mu jo zlomil. — Jeraj Anton, ki so ga' posestnikov sin iz Smiednika, Sledili so'pa se je polil z loncem vrele vo- sem mesecev za žalitev Hitler ja. Ob istem času se j«' v Le da so kraji okrog. Severnega je Urbanč skri t v mrvo. O rož | nogah in trebuhu. Lampret niki so z vilami preiskovali se- • Albin iz Stične se jc po nesreči ja Ob istem času se je v Le- in Južnega tečaja, skoraj prpsti.no in kmalu se je iz njega za- ustrelil v prsa. Vsi se zdravijo iiiagrudu vpisalo v lustitut se- bakterij iu bolezenskih klici. čid Urbaučev glas. .Privlekli so v ljubijausla bolnišnici Ministri zbirajo denar sredi Berlina Zanimivosti adventa v nemškem velemestu. Berlin, sredi decembra. — Nedelja je. Grem proti Potsdamskemu irgu. Muzika svi-ra. Nio enotni ceni, od katere gre 30 pfe-nigov v ka.so "zimske pomoči." Pa stopim bliže, da pogledam kaj so danes skuhali in čemu se tare toliko ljudstva. Po izdatni masaži komolcev mi postane tudi radovednost ljudi jasna. Za mizo sedi namreč sam minister Goebbels poleg neznanega mu meščana in zajema zadovoljno grali s špehom, katerega so mu pravkar servirali iz poljske ku- fr hinje. Takole, to iti bilo eno. Pa glej spaka, na drugi sjrani trga spel gruča ljudi, prav tesno v krogu. Ali se je prekucnil kak kolesar? Nil, to se prigodi v Berlinu vsak dan par stokrat, pa ne mislite, da so Berlinčani zaradi tega otopeli za senzacije. Eavnotako so radovedni kakor Ljubljančani. Da se ne I bi sam izneveril tej lepi tradiciji, brž tja! j Kaj je? Paul Horbiger s puščico v roki', v | levi seveda, kajti v desnici mora držali I svinčnik z a -avtograme. Vsak velja le 10 I pfenigov. )'!alo dalje Viktor de Kowa, laiiza | Ulricli, Iieimy Porten- • • Vsak obdan od | kroga oboževateijev in —ic. Ženski spol | prevladuje. 'o!, lumski trg in jo nialinein. 1 I i '.vntovo tudi kaj za firbcu-muoi1 in kdo zajema gra-Piel s>onosno vihti veliko za- Zapusiim Pod lipe. Ttu Spet jioljski liovko? Ilar;- pomagači ? (Po tudi kasirajo lep komur zmtzovati ljana nasitijo v na dan narodni jemalko! Pa n-ile, - e niso tiči tile zimski i!< :. -|<„ WHW). Zato p» denarce, da ni treba ni-in lahko slohe.nx'ira .driiav-' i'ii-.kih dneli. Onega diu'. solldar&p.sti, kakor so krstili veliki v'^ir.tl i dan, se je postavil mi-' nister dr. (• .• ';lh-!> s puščico v roki pred hotel Adlon G«,••ring pa malo niže, na križišče Lip in Fi icdrihariee. Mimogrede bodi položeno, da lip Pod lipami ni več. Ua/.irali so jih. Pa ne \v. "modernih" estetskih nagibov, kakor dela jo drugod- po svetu, marveč samo začasno, zaradi podzemske železnice, katero grade ravno pod lo avenijo. Torej dr. Goebbels s puščico pred Ad-louom! Okrog seveda kordon SA in policij0 in vendar vsakdo lahko pride do ministra) če ima le 10 pfenigov v žepu. Seveda se n'1 poti do Adlona že lahko i znebi« po več grol šev, kajti že daleč naokrog stoje nabiralci) ki pobirajo "vstopnino," da smeš sploh bližino ministra. Dolga vrsta se je bila l'oi-' mirala, samih navdušenih meščanov, vsak ">' grošem v roki roma do ministra, da oddt1 svoj oboi za one, l denar za Zvezo pa na ime ln naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-wija upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-j« Pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-vT„se, m'e(iniStva in upravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Ivan Potrč v ranem jutru so pribili na i In procesija mu je odgovar-krsto pokrov, dvignili truplo z jala: rnize in ga zanesli-pred kočo na { — Sveta Marija, mati bož-]1°sila. Janža, ki so ga bila le- ja . . . PriPognila k zemlji m ki so P" zadnje noči pri mrtvi zdela-e> se je prijel v prikletnih vra-11 za podboje, pogledal nekako Zl"nešan v nastalo praznino v 1 in rekel napol pogrebcem llaPol proti sebi: v Oria je že prestala, nas pa se čaka. Zunaj so domači ponujali vi-. in narezanega mesa. Stari je prosil: ~~ Vzemite si, ljudje! iUaki smo 2 boljšim postreči Siro- pa vam ne moremo Vi, ki boste le Pijte! Pot" bo dol-otr • i Rogoznical Čujcc 001 • Zefka. reci Ančki in njenemu, jaku Pride m noscem, naj 1° Po zadušnici k Ploj... w UcJia je dvignila najmlajše-otroka v naročje, starejša va potegnila k sebi, se posta-Vlla za krsto in rekla možu: Vabil bi vsak, plačevala b0Va pa midva! Nikar preveč ne hitite! l°je noge so oslabele, da ko-hodim, je stari poprosil nos- Molec glaso Ob cesti so ljudje zijali skozi okna: — Mimo nesejo. — Stari tudi že komaj hodi. — Kaj bodo napravili s kočo? Pravijo, da je vse zapito. Janža pa še ničesar ne ve. — Dokler se bo ta držal, bo ostalo še pri starem. Pozneje bo pa vzel grunt Ploj. Saj se drži njegovega. — Deca pa naj se razgubi služit! V mestu so pogrebci počakali mašnika, ki je prišel z organi-stom in odpel svoje. Ko so spuščali krsto v jamo, je najmlajša hči Zefka zajokala po materi, Rozina, dva nezakonska pa po babici. Pomolili so še za rajno žlahto, ki je tam po-! kopana in Janža se je spomnil na sina: — Zmolimo še očenaš za Tu-neka, ki je padel in leži bog ve kje. Potlej so se pogrebci razgubi-li po zapuščenih grobovih svojcev ter odšli k zadušnici. — Da, je vzdihnil moleč in; vlil vina vase. — Je že tako! Vsi bomo šli, ko bo prišel čas. — Leta teko in za nami rase-jo drugi. — No. Bog ji daj dobro, nam pa nikoli hudo. — Kje so pa oče Janža? — Nekje zunaj so ostali. Težko hodijo. Pili so ter se znova in znova spominjali Mine. — Nismo pretežko nosili. — Saj še ni bila tako stara, ampak leta, delo in otroci zdelajo človeka. — Nič dobrega ni imela na tem svetu, samo trpljenje. — Siromakom, ki smo privezani na zemljo, se vsem slabo godi. V cerkvi nas strašijo s hudičem, v mestu s policijo, doma pa z orožniki! — In z rubežem! — Kaj hočemo, je vzdihnil krčmar. Ko se je Janža pripeljal z mlečarjem, so se nosci že razšli. Ostalo jih je le nekaj, ki so radi pili zastonj. Ančka je vrgla v očeta: — Kako boste napravili z domom ? — Da, oče, tudi jaz sem že imel na jeziku, je rekel Jaka, ki še sam ni dobro vedel, kdaj mu je ušlo iz ust: — Mislil sem si, da bi se zdaj, ko sem odslužil vojaščino, proti pomladi oženil, Vraševa ima nekaj, pa bi že nekako naredili, da bi prevzel. Ančki ni šlo v glavo: — Kaj? Vraševa ima nekaj? Le kaj ima? — V mestu je služila in si pripravila, jo je branil Jaka. — Pripravila? Da, pripravila si je! Otroka in lep glas! Sram te naj bo, če se ne moreš na boljšo obesiti! — Ančka, ali ti je kaj storila? je miril oče. — Storila? Ne prikažem se pred kočo, če ta prestopi naš prag. Obrnila, se je k Jaku: — Ti pa pojdi služit! Za že-nitev je še vedno dovolj časa. Ne boj se, ne bo ti ušla! Jaku je bilo dovolj: — Ali nam boš ti gospodarila? Ali nimaš svoje koče? — Ali bi nam še domačijo rada požrla? Najboljšo njivo v Lisičjaku; so ti zapisali! In kravo si dobila! Kaj še hočeš? Vmešala se je krčmarica: — Poslušajte! Ali ste že pozabili, da ste danes mater pokopali? Prišel bo čas, ko se boste mirno zbogali. Raje za mater molite! di tega. Na materin pogreb bi pa le lahko prišla! V hišo je udarilo kričanje o-trok. Ančka se je obrnila in pogledala skozi okno. Okoli studenca so se podili njeni in Rozinini. Vlačili so vodo in se škropili. Obrazi so jim žareli. Ančka se je zaripla dvignila izza mize. — Glej ga, aškerca, našo Tuniko škropi z vodo! Kar pognalo jo je k studencu. Natepla je Rozininega o-troka po rokah. — Samo v škodo sta ljudem! Vi pa v hišo! Rozinina dva sta se skrila za hišni vogal. Svoje je Ančka posadila v krčmi okoli peči. —Iz teh pankrtov ne bo nikoli nič prida! Po svetešnji o-bleki jo je škropil, ali ste videli? — Ančka, brzdaj malo jezik! Tudi ti ne veš, kako se bo tvojim godilo. — Če bi bi lmoj otrok tak, ga zdaj razčesnem, da se mi ne bo treba jeziti na stara leta. In tem boste predali grunt, kaj? — Otroci, grdo je, da se sko- če bi bila y vaši koži> bi dala raj na materinem grobu prepi- starejšega za pastirja, za kra- rate! — Da je grdo, pravite oče? Ko bo pa vse zapravljeno, ko vam bodo kočo prodali in vas miril. vami se bo že podil. — Kako naj takle otrok pase! Pojdi no, je oče še vedno krst< je pncel s pojočim m molitve za mrtve. Pred , so stoPaJi štirje nosci, g^ in nekaj otrok, ki so no-d' 1 dva lesena križa in luč. Za-blp S° domači, malo žlahte, bab"^ Sosecii' nekaj pobožnih ni mlečarice, ki so naletele 1 Pogrebce. ^ jo molil: a ~ je za nas križan bil. si Marija Ker je bil delavnik in še pred-poldne, je bila krčma pri Plo-ju prazna. Pogrebci so posedli za dolgo mizo in Ančkin je naročil pijače. — Nalijte si! je rekel tako, da se je zdelo, kakor da pijejo za njegovo. Krčmar se je prislonil ob mizo: — Mirno ste pokopali, mater! LIFE'S BYWAYS —Landcsmati PATRICIA MAIER žena v kuhinji je na meslu. toda denar ne spada za njeno nogavico, je eno izmed svaril policijskih uradnikov, ki soglašajo z nasvetom policijskega načelnika George Matowitza, ki je zapopaden v gornji sliki lepe Patricije Maier. Tu sledi deset zapovedi za vaše varstvo. 1. Ne obotavljajte se poklicati policijo, ako ste v dvomu. 2. Ne skrivajte vašega denarja—vložite ga v banko. 3. Ne obotavljajte se naznaniti fakirje in goljufače. 4. Ne puščajte hišnih ključev pod preprogo pred vrati. 5. Ne puščajte ponoči hiše v temi—za vašo protekcijo pustite svetilko goreti celo noč. 6. Ne nosite s seboj sveženj denarja. 7. Ne gledajte za vlomilci, ki jih slišite—kličite na pomoč 8. Ne puščajte vaše garaže v temi, ko se zvečer odpeljete. 9. Ne pripovedujte tujcu pred vašimi vrati, da ni pri sosedovih nobenega doma. 10. Ne puščajte zavojev v avtomobilu. Največje izgube pridejo vsled neprevidnosti in bahanja z denarjem. pognali čez prag in ne bo imel nihče ničesar več, tedaj bo šele grdo! — Eh, Ančka, daj si dopovedati! — In vas krčmar, naj nič ne briga, kaj je med nami! — No, da! je krčmar obupno pogledal proti Janži, češ, saj vidiš, da nič ne pomaga. — Midva sva mislila, da bi nama napisali, je razlagal Ančkin svoje želje. Počasi bi že izplačala. Kovač sem na železnici, pa prihranim tako nekaj denarja. Čez leta bi lahko pričel kovačijo na vašem, ker je koča ob veliki cesti. — Tile malčki, več, tudi ne morejo ostati brez. -strehe, je skoraj poprosil oče. — Čigavi malčki? Zefka je že dovolj stara, • naj si poišče službo! — Ni mi za Zefko. Za Ro-zikina se bojim. Kaj naj ta dva počneta, ko sta komaj shodila? — Kaj? Za Rozikina. boste skrbeli? Kje je pisano? Ven ju vrzite! Naj ju odvleče, odkoder ju je prinesla! če moram jaz za svoje garati, naj pa še ona! — Prekleto, res je. Sama se okoli vlači, vi ji pa pankrte redite! je pokimal Ančkin. — Sram naj jo bo, še k materinemu pogrebu se ni privlekla! > —t Ančka, dobro veš, da ni mogla. Predaleč je, jo je branil Janža. Le išči prepira! Naše koče pa le ne boš dobila! se je razjezila Zefka. — Kdo jo bo pa prevzel ? Več je zadolžena kot vredna! Janža je vstal: — Kako? Zadolžena? O kakšnem dolgu govorite? — Krčmarja vprašajte! — Čemu naj vprašam krčmarja ? Zefka se je pognala čez klop k Ančki. Pobledela je kot stena. — Ti mi boš usta zapirala? Svoj goltanec bi raje včasi zaprla! Oče, ali ne veste, da so vam vaše babe grunt zapile? Janžu se je stresla roka. Postavil je kozarec počasi na mizo in se obrnil h kremarju: Ti. Ploj, ali ti kaj dolgu- jem? — Janža, vsedi se in. pij. Pustite danes te zadeve in molite za mater. Janži je zrasel glas: — Povej, če ti kaj dolgu jem? — Janža, kaj bi tisto! Se bomo žc pogovorili. — Mene nič ne briga. Tistih par litrov, ki si mi jih poslal za sedmino, ti bom plačal. Za drug dolg ne vem. Obrnil se je k Zefki: — Je res? Hči je zajokala, Ančka jo je dregnila. — Prej bi se emikala, prej! Vi ste hodili na delo, babe pa so pile doma. — Niso ljudje zaman govorili, da je šel liter za litrom čez Kaj jo je pa. vleklo tako cesto, je potrdil Ančkin. daleč! Kakor je moja sestra, ne pogledam je nikoli več zara- Zakaj mi nisi povedal, Ploj? Janža se je spompil na rajnko: — Prekleta baba! — Sram naj vas bo, da preklinjate Mino v grobi! Sami ste tudi ves denar zapili! — Ali si ga nisem mar prislužil ? — Mina ni imela nikdar nič dobrega pri vas. Kolikokrat ste jo pretepali! Ne preklinjajte je, naj ima mir vsaj v grobu! Janža je zamahnil proti krč-marici, da bi jo udaril po ustih. Jaka ga je zadržal. Krčmarica je zavpila: — Mene ne boste tepli! Mislite, da sem vaša baba? Čeprav sem ženska, kar sunem vas čez prag. Ančka za njo: — He, še veseli boste, če bi kdo domačih prevzel kočo, da bi na stara leta imeli kot pri svojih! Jaku se je posrečilo odvleči starega iz hiše. Janža je preklinjal krčmarja, krčmarieo, deco in Mino. Pri studencu se je sinu iztrgal, se zagnal proti verandi in udaril po oknu, da so se šipe razletele v krčmo. — Prekleti Ploj! Prišel bo čas, ko boš tudi ti sit zemlje. Ko boš mrtev, ti bo še v usta silila. In ti, Ančka, hči si, pa nisi za troho boljša! Potrt se je zibal okoli: — Kaj je meni za kočo! Ali tej ubogi deci hoče streho vzeti! Zefka se je odjokala z Rozi-nima otrokoma proti koči. V krčmi je Ančka pojasnjevala: — Oče ne bodo več dolgo, potlej bi se pa tako prodalo. Kaj ne, Ploj, se bomo že nekako pobotali, da bo nama o-stalo? — Seveda, jo je potolažila krčmarica,. Presneti Janža, zakaj je nad mano vpil ? Sem jaz kriva., če je njegova baba rada pila? V veČerko sta šla Ančka in njen z otroki domov. Pred o-četovo bajto sta sedela na pod-seku oba Rozinina. Ančkina starejša hči jima je pokazala jezik. Rozinin fantek je izgre-bel kamen na dvorišču in ga vrgel za njimi. Ančkina je zbežala k materi: — Mama, Rozinin pankrt mi je kamen zagnal! — Le pusti ga, dolgo mu ne bodo več potuhe dajali. Ančkin si je ogledoval kočo: — Hram je videti uničen, čeprav je bil stari zidar. Popraviti ga bova morala. Popoldne se je vračal čez mlinarjevo dvorišče Zatlar iz krčme. — Kočar ji so se že stepi i za grunt. Mino sem mosil, pa sem ostal malo preveč na sedmini. V grob so jo že preklinjali. Mlinar si je stepal moko s kape in rekel: — Ali nisem pravil? Stara še ne bo pošteno mrzla, ko sa bodo že za grunt pipali! — Manj ima, bolj vpije, je vedela mlinarica. Jeseni so odnesli tudi Janžo za Mino. Kočo sta dobila Ančkina, ki sta plačala dolg. Otroci so se razkropili. Jaka je šel nekam, za hlapca. Žefka pa za deklo k Ploju. Roza je prišla sama po svoja otroka. Starejšega je dala Lahu za pastirja, mlajšo pa neki kočarski babi. Zvečer je stala Ančka na pragu in vpila, da so jo slišali daleč naokoli: — Zdaj naj mečejo kamenje! i DON'T NEGLECT A COLD Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zdravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. Slovenski Sokol priredi telovadbo i *B ples v nedeljo, dne 3. februarja, prieeleli 3:00 I'. M. v Slovenskem Niuoilueisi J3o»«u, Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domaČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje, »ravnost 623 S St. Clair Ave., HEndcrson 5811 EFFICIENT Use only one level Sea-spoonful to a cup of sifted flour for most recipes. Same price today as 45 years ago 25 ounces for 254 M«nuf«ttur»tJ 5»y felUnn powd«r I specialists who mil:« nothing bul ft bolting powder— undtr superviiion j I of supert «humi;!i of nelion»l j w raputa'-*?^. US ED ,»Y!OORAGOV E RN M t NT This delicious cheese food is DIGESTIBLE AS MILK 8TSELF! dT Cheddar Cheese flavor are hcalth-proteotivc elementa of many foods. Il's wonderful for children. Serve Kraft Velveeta—in sandwiches, in cooked dishea . .. often! OLD PEOPLE find way to keep breath whiesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of atDmach disturbances, food fermentation, or the wearing of false tenth, old people frequently liavft halitosis (bad breath). No wonder, others consider them u nuisance. Cut now Science has found that the regular use of Listerinu will often overcome ofifenaiVo mouth odors duo to the fermentation of tiny bits of food ou mouth, teeth, or dental plate surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. .It clowwia mouth, tmitb, and euro surfaces. Halt!) fermentation »nd putrefaction, u major cause of odors, and ti.cn counteract« tho odors themselves. Try using Listerino every two or three days. See how much moro wholesome it leaves your mouth..How it aweetooa your breath. Lambert I'harmacai Co., St. Louis, Ma. Don't offend others - Check halitosis mik LISTE RINE The only way ydils hotly '-en clean out A elds ami poiroqouii i»aate* from yrmr Moo-I la- thru It milium tiny, ijelljet« Ki' hey Cubes oY tllt'srn, but bewnifo of clienv. drastic, irj-ii.atinu (Truss, "ft fuijottomt! KWe-y I,i- raiffri- r dlNOi-ili'i'fi tnWi- suffer from OeHi'iS Ljv Nishl«, Norvous->•>•«*, I'CK path.«, Backache, Circles XJiel'-y JU>eb, I II/ .-.1 le;.., K lull ma I le 1'a ilUlj Aei'J H>\ Bnrttlm}. Sciai ti.ng m- .lu lling. il#»-'• take elvai«cef. r.e'i the Oueior'a guorati r,r. a ' i'lteei •■:.»!!(?,,I I \v"*tev ' .Ma-"i .". ,. vVorKi* I.ct. Si.li- aini eun. •„ la ifov*"n it .murst briiiw- e- viluuty, a■ J e i,UJ1 a l ee'l ta> f!... ai ut.» tlV -aie « • ' tuonfl-y iiM.k on ■ l-n a of empty eel"kas Cysaax- coats only f»