8. štev.
V Ljubljani, nedelja 22. decembra 1918.
I. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto . pol leta četrt leta . en mesec
K 48— , 24— Ti 12— .	4—
Velja po pošti:
začelo leto naprej K 50 — za pol leta „	»	25—
za četrt leta „	n 13—
za en mesec „	■	4*50
Napis
pošli
'lebrez
se ne
ošljejo
m *
Qt V*"
in sicer ^lm vfsok teF63 mm širok prostor za enkrat 14 vin., za večkrat popust.
mf Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Horavnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — —Telefon štev. 360. f .-^===
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj pri* loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Milan Pribičevič v Ljubljani.
Prihod 4. srbskega pešpolka.
Danes ob 3. popoldne pride v Ljubljano na glavni kolodvor en bataljon 4. srbskega polka. Obenem pride ž njim šef srbskega poslanstva in organizator jugoslovanske vojske, polkovnik Milan Pribičevič.
Srbske junake pozdravijo na postaji Narodna vlada in občinski zastop. Nadejamo se, da bo tudi ljubljansko občinstvo storilo svojo dolžnost napram junaškim bratom, osobito napram junaku, jugoslovanskemu prvoboritelju in poveljniku jugoslovanske legije, polkovniku Milanu Pribičeviču.
Prihod predsednika Masaryka na Češko.
Najsijajnejši triumf češke misli. Največji narodni praznik.
Praga, 21. decembra. (Izv.) Po štirih letih pregnanstva se je vrnil T. G. Masaryk v domovino. Danes popoldne je prišel s posebnim salonskim vlakom v Prago. Njegov sprejem se je razvil v najveličastnejšo manifestacijo Češke misli, ki je ž njim slavila dan popolne zmage nad temno Belogoro. Ko je vlakova lokomotiva prevozila vinogradski tunel, so zagrmeli topovi in zazvonili zvonovi, naznanjajoč prihod predsednikov. Stostolpa Praga je slovesno pozdravila osvoboditelja, očeta domovine. Na Wilsonovem kolodvoru (prej Fran Jožefov kolodvor) se je vlak ustavil. Predsednik je odšel v veliki sprejemni salon, kjer so poprej sprejemali samo bivšo cesarsko rodovino, kjer se mu je poklonila vlada češkoslovaške republike z dr. Kramarem na čelu.
Pohod zmagoslavja.
Po iskrenih pozdravih v salonski dvorani je predsednik Masaryk zasedel okrašeni, četverovprežni voz. Zmagoslavna povorka se je počela pomikati proti Vaclavskemu trgu. Na čelu je jahal Sokol na konjih s češkimi prapori in zastavami vseh prijateljskih držav in slovanskih narodov. Za njimi so se vrstili: častna stotnija, češkoslovaški legijonarji, ki so se v tujini borili za osvobojenje domovine, narodna skupščina, vsa češka sokolska društva ter vsi pisatelji, umetniki in znanstveniki, ki so bili podpisali majniško deklaracijo. Za njimi so se vrstile čete ententine vojske.
sPrevod približal spomeniku Sv. Vaclava na istoimenskem trgu, so bučno in zmagovito zadonele fanfare — pesmi zmage. Narod je navdušeno vzkliknil: Živel Masaryk.
Sprevod se je pomikal od tu po Ferdinandovi ulici do Narodnega divadla. Tu zopet zadone fanfare v slavo češke umetnosti, ki je tako visoko dvignila duševno življenje češkega naroda. Sprevod ie sledil po Mikulaški ulici Preko Svotopluka Ceha mostu na grad Hradčani.
Na Hradčaneh je stopil predsednik Masaryk v nekdanjo avdijenčno dvorano, kjer so se mu poklonili odposlanci raznih korporacij, slovanskih narodov in zastopniki prijateljskih držav.
Z ozirom na naval je za danes od slavnosti izključena šoiska mladina, ki se predsedniku pokloni drugi dan.
Praga, 21. decembra. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Prihod predsednika dr. Masaryka se je razvil v enega največjih narodnih praznikov. Vse šole, trgovine, tvornice in delavnice so zaprte in iz vseh okrajev Čehoslovaške republike so prišla v Prago odposlanstva, da pozdravijo svojega predsednika. Navzočih je tudi mnogo inozemskih gostov. Glavno mesto si je nadelo praznično obleko. Raz vseh hiš plapolajo zastave in se vidijo zastave zaveznikov. V pri d skladu za vojne pohabljence in sirote so dana v na,jem okna vseh ulic, po katerih se pomika sprevod s predsednikom dr. Masarykom. Češkoslovaške čete, potem Sokoli, razna društva, korporacije, politične organizacije in dijaki tvorijo od Wilsonovega kolodvora dalje špalir, za katerim se izza zgodnih ur gnete nepregledna množica. Povsod je vzorer. red. Posebno pestro sliko nudi pregled na estrado pred muzejem na Vaclavskem trgu, kjer se je zbral cvet praških dam v krasnih narodnih nošah. Prihod predsednika Masaryka je naznanilo več topovskih strelov in zvonenje v vseh cerkvah.
Povsod pozdravlja narod Masaryka.
Praga, 21. decembra. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Prvi oficijelni pozdrav predsednika Masaryka na ozemlju Čehoslovaške republike je bil na mejni postaji v Hornem Dvorištu. Predsednikov vlak je imel 17 vozov, med temi 3 salonski in 2 službena voza. Med prvimi, ki so izstopili iz vlaka je bil predsednik dr. Masaryk, svež kakor vedno in po dolgi vožnji nikakor ne utrujen. Predsednik deželne upravne komisije dr. Franta ga je pozdravil, Predsednik se je zahvalil z govorom, v katerem je rekel: »Vse kar smo dosegli, smo pridobili z lastnim, smo tre n i m . delom. Naše delo pa še ni končano; delati moramo vztrajnejše kakor dosedaj. K sodelovanju poživljamo vse"- — Mesto Budjevice je bilo slavnostno okrašeno, ko je prispel vlak s predsednikom. 24 strelov iz topov je naznanjalo njegov prihod. Na kolodvoru ga je pozdravil minister dr. Zahradnik. Predsednik je imel nagovor in je nato korakal ob fronti častne stotnije čehoslovaških čet, nakar se je odpeljal v mesto. V mestnem domu ga je pozdravil predsednik mestne upravne komisije dr. Zatka. Dr. Masaryk se je po tem sprejemu vrnil na kolodvor, kjer je prenočil. — Danes ob devetih zjutraj je dr. Masaryk nadaljeval vožnjo v Prago. Povsod so mu prirejali navdušen sprejem, posebno v mestu Taboru. Vse postaje ob železnici so bile v zastavah. Na tisoče ljudi je pričakovalo predsednika in mu prirejalo navdušene ovacije.
Letna plača predsednika Masaryka.,
Praga, 21. decembra. (Lj. k. u.-KB.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V včerajšnji seji narodne skupščine je bil sprejet proračun v drugem in tretjem čitanju. Tekom debate je izrazil 'član narodne skupščine Horaček željo, da bi poleg Čehov bili v zbornici zastopani tudi Nemci. Narodna skupščina je določila, da dobiva predsednik republike 500.000 kron plače na leto in repre-zentacijsko doklado 500.000 kron. — Ministrski predsednik ima letne plače
70.000	kron, ministri pa 60.000 kron.
Podpora, podpora!
(Sličica iz rajne Avstrije)
Gospa (pride zjutraj v kuhinjo): «0, kaj pa se zopet cmerdaš, Micika? Ali ti je mačka mlade snedla? Ali so te o tiščali novi čeveljci? Ali so ti miši odnesle lasne vložke?"
Micika (neutolažljiva, ihti brez prestanka): „Oh, gospa, celo noč nisem mogla spati!"
Gospa (se čudi): „Zakaj pa zopet ne?“
Micika: „Meni ni mogoče več živeti!"
Gospa: „Ali nimaš jesti, ali ti nisem že trikrat povišala plačilo, ali ti nisem dala že lastno obleko, ali nimaš prostega kruha, kolikor ga hočeš, ko nam je gospod iz Rumunije moke poslal, sram te bodil"
Micika: „Včeraj so zopet delili podporo, vsi jo imajo, le sama jaz ne! Cefidljeva Ančka jo tudi ima, za svojim bratom, ki je v fronti, četudi ga še nikoli videla ni, Petsbajželjeva Franca
je šele dva meseca pri kontrolorjevih, pa jo ima že tudi, gospodična Zefka tudi vleče, čeprav je bil nje brat vedno v Ameriki in ji ni-nikdar nič poslal, Trebuharjeva Cilka pa je potegnila vse za nazaj, pravijo več tisoč kron, ker je njen brat padel."
Gospa: „Kako je to mogoče? baji sn Trebuharjevi vendar bogati ljudje, ki jim je šlo že v miru imenitno, zdaj so pa vojni dobičkarji, tega ne verjamem!“
Micika: „Prosim, sama mi je povedala, ima bratranca v komisiji in se bo zdaj takoj možila! Podporo imajo pa tudi Koruznikovi!11
Gospa: »Kaj, Koruzniki, trgovec Koruznik, ki dela dan za dnem tolike dobičke? To ne verjamem, vprašala bom pa glavarja, ki je predsednik komisije!"
Micika:	„Mi	je	ravnateljeva
dekla^ povedala, ona sama je včeraj tudi že potegnila in za 6 mesecev nazaj. Kupila si je svilene rute in pli-šovo jopico. Žerovnikova dekla je že službo odpovedala, češ meni ni treba služiti, če za pečjo sedim, vlečem po
10 kron na dan. Samo jaz ne morem dobiti podpore!" (Ihti in debele solze ji rosijo po licu.)
Gospa: „Dobro, toraj zakaj potrebuješ in kako hočeš dobiti podporo?"
Micika:	„Moj oče je vojak,
straži kolodvor v Solnogradu."
Gospa (pri sebi): — Da bi vrag vzel te avstrijske osle, zakaj ne stražijo svoje slame v glavi! — »Micika, govori resnico, ali te je oče kaj podpiral?"
Micika: „Prav nič, od 12. leta so me segnali v službo in sama sem si služila kruh in obleko, niti vinarja niso zame izdali. Še sama pošiljam očetu duhan."
Gospa: *In zakaj hočeš podporo? Pri meni imaš dosti jela in pila, obleko, imaš nove čevljice, dobiš za Miklavža in Jezuščka — čemu torej podporo?"
Micika: „Nimam plišove jope, nimam klobuka, nimam svilnate obleke. Uršika se vozi vedno v II. razredu, jaz pa moram med kmete v III. raz-
red, Uršika gre vsako nedeljo v kino in kavarno in je bila zadnjič v koncertu, pa ne na galeriji, nego v parterju, vse imajo podporo, le jaz — uboga zaničevanka — sem pa brez nje!"
Gospa: „Kdo pa da Uršiki denar, saj je bila dozdaj kravja dekla, molzla je krave in nam nosila mleko?"
Micika: „Vsi imajo pri Uršiki podporo, stari oče, stara mati, oče, mati, 3 bratje in 4 sestre, ker je Uršikin brat Peter v vojni."
Gospa:	»Koliko pa je star
Peter?"
Micika: »Čez dva meseca bo 18 let, preje ni doma nič delal, zdaj pa pravijo vsi, da nosi — „dobre obresti"!“
(Iz ulice se čujejo glasni klici: Živijo! Živela vojna! Tropa pijanih kmetic se vsuje iz gostilne.)
Micika: »Ali čujete, milostljiva, vse te ženske so danes dobile podporo, vse so se napile v gostilni, dasi je liter vina 16 kron. In zato nočejo nič prodati, čemu jim je to
Ljubljana, 21. decembra 1918.
■•.HAdl
Kriza je rešena. Na čelu ministrstva stoji mož, ki je markantna oseba v krogu srbskih politikov — S. P r o t i č . Pripada isti stranki, kakor N. Pašič, v prejšnji sestavi je imel finančno ministrstvo. Bivši predsednik Pašič je poklican na važno mesto, da bo vodil naše jugoslovanske delegate na mirovni konferenci. Zavedamo se dobro, kaj pomeni za nas mirovna konferenca, ko se bodo določale meje naše države. Takrat bo treba izurjenih diplomatov, ki bodo izvedli naše zahteve skozi vse nevarnosti nasilnih spletk, ki jih že sedaj pripravljajo nam naši italijanski sosedje.
Kriza, ki smo jo preživeli v par dneh, se nam ni zdela enaka drugim krizam. Prevelika je vera v našo skupnost in našo stvar, da bi bili d umili o najboljši volji vseh naših odločilnih mož. Nasprotno: vedeli smo, daje prišlo do krize le, ker se je hotelo postaviti na odgovorna mesta naše najboljše može: zato zaupamo novi vladi z mirnim srcem naša r.ajkočlji-vejša vprašanja.
Min. predsednik S. Protič je mož krepke roke. Ni dvoma, da bo v začetku treba prijeti krepko v roke krmilo nove države, ki buta ob njo še sovražen vihar od zunaj in potrebuje temeljitih ureditev na znotraj. Oba Slovenca dr. Korošec in dr. Kramer sta ostala na svojih mestih; pozdravljamo tudi našega učenjaka dr. Žolgerja na važnem mestu, kjer bo mogel dokazati svoje velike zmožnosti.
Ime dr. Trumbiča nam priča, da bo Jugoslavija odločno nastopila proti italijanskim nasiljem.
Sicer oa — smo rekli — ministrstvo samo predstavlja — nas. Izvršuje voljo naroda. Zato je glavna stvar, da ves jugoslovanski narod odločno stoji za svojimi vodilnimi možmi.
Slovenščina in kultura našega ljudstva.
Povedali smo svoje mnenje predlogu, naj bi Slovenci opustili svoj kjniževni jezik ter sprejeli srbohrvaščino. Povdarjali smo predvsem, da nikakor ne kaže, da bi forsirali to vprašanje, katerega rešitev prepustimo zanamcem. Delo, ki smo jo izvršili mi, je veliko dovolj, da moremo nadaljno delo prepustiti prihodnji generaciji. Naravno je, da se tudi take stvari ne dajo izvesti kar čez noč. Računati je treba z dejanskimi razmerami. Mi smo načelno za združitev, toda ne potom revolucije, temveč potom evolucije, potom mirnega razvoja. Brez ozira na to, da bi se danes tega ne dalo izvesti brez velikih pretresljajev, da za to še ni dospel primeren čas, moramo biti za ohranitev slovenščine — tudi iz ozirov — na kulturo našega ljud-
treba, ker imajo podporo! Včeraj je dobila tudi Štrukljeva Ana za svoje 3 nezakonske otroke, zase in za svojega očeta podporo, rekla je, da zdaj ji ne bo treba več delati 1“
Gospa: »Micika, da bi ne bila že toliko časa pri meni, zdaj bi zletela! Ali ne veš, da je podpora le za one, ki ne morejo drugače živeti, ti nesramnica!" (Pri sebi: Paziti moram, da mi ne odide, kajti zdaj ne gre nobena služit, ker vse vlečejo podpore. Kje si, Gogol, da bi ovekovečil našo komisijo!)
(Vrže veliko kuhavnico sredi kuhinje, da se razleti na tisoč koscev.)
»Taka država naj se razleti na tisoč koscev, pro.kletaAvstrija, ki tako vzgaja ljudstvo, ki ga tako pokvarja in navaja k delomržnji; vrag naj vzame take komisije, ki ustrezajo ljudski lenobi in polnijo s podelitvijo podpor lastne shrambe z živili." (Grozeče z vzdignjeno pestjo):
»Čakaj, pridejugoslavija, potem bomo drugače govorili!" —	''J
1 1.......
stva. Sicer bi se utegnila zdeti ta trditev marsikomu paradoksna, ker je vendar v interesu kulture, da se poslužuje kakega književnega jezika čim-večje število ljudi. Ta prigovor je deloma popolnoma utemeljen, toda le do neke gotove meje. Za razvoj visoke kulture in znanosti je potreben razširjen jezik, za razvoj splošne ljudske izobrazbe, za razvoj poprečne kulture širokih ljudskih mas, pa je potreben jezik, ki je ljudstvu čimbolj dostopen. Uspehi, ki smo jih dosedaj dosegli med našim ljudstvom s slovenskim književnim jezikom, dokazujejo, da je naša gornja trditev popolnoma resnična. Naše ljudstvo stoji danes kulturno povprečno mnogo višje, nego nemško ali italijansko. To pa le zato, ker je slovenski književni jezik enak onemu, ki ga govori ljudstvo. Dočim se morata nemški in italijanski otrok šele priučiti književnemu jeziku, slovenski otrok takoj razume književni jezik, ki je enak jeziku, ki ga govori doma. Naravno je, da mora to po sebi imeti neizmeren upliv tudi na uspeh pouka in j s tem splošne izobrazbe. Med nami j hnamo mnogo ljudi, ki so se naučili I čitati in pisati, dasi niso nikdar obi-; skovali redne šole, dočim med Nemci j in Italijani takih ljudi ni. Zakaj? i Nemški in italijanski kmet in delavec i se morata šele priučiti književnemu ’ jeziku, dočim treba slovenskemu kmetu j samo spoznati abecedo, pa lahko čita naše knjige. Da smo mi za časa Prešerna in Vraza sprejeli „ilirščino“, družba sv. Mohorja ne bi nikdar dosegla število članov, ki jih ima danes. Ljudstvu se bo knjiga priljubila le,
! ako bo pisana v poljudnem jeziku. To pa bo le, ako se književni jezik čimbolj približuje ljudski govorici. Res je, da med srbohrvaščino in slovenskim narečjem ni niti od daleč tako velike razlike, kakor med nemškim ali italijanskim književnim jezikom in raznimi nemškimi, oziroma italijanskimi ; narečji, vendar pa je nekaj razlike, ki : bi neugodno uplivala na daljni razvoj kulture med širokimi masami našega ljudstva. Mi moramo toraj na vsak način ohraniti in gojiti slovenski književni jezik, kot sredstvo kulture za o široke ljudske mase. Naše jugoslovansko narodno edinstvo vsled tega ne bo trpelo, ako se uvede — kakor smo predlagali v včerajšnjem članku: Jugoslovanski književni jezik — že v ljudske šole pouk srbo - hrvaščine. Tako se splošno razširi tudi poznanje j srbo-hrvaščina in bo le naravpo, da se bodo slovenski pisatelji sami po sebi začeli posluževati srbo-hrvaščine v spisih, ki jih bodo hoteli bolj razširiti. Saj tudi Nemci in Italijani še danes pišejo v raznih narečjih. Seveda je med temi narečji in slovenščino velika razlika: V onih je pisana le lahka ljudska literatura, dočim imamo v slovenščini že lepo razvito književnost, ki ni omejena le na leposlovje, ampak vsebuje tudi poljudno-znanstvene spise raznih panog. Vse ta more le pospeševati povzdigo kudure našega pri-prostega ljudstva. Zato pa tudi ne kaže, da bi se — vsaj za sedaj — oodpovedali svojemu književnemu jeziku, kot močnemu sredstvu za zvišanje kulture — med našim ljudstvom. Ako bodo smatrali zanamci to za potrebno .in koristno, je to njih stvar.
_________ v,«wi
S* Reorganizacija
javne tehnične [službe,
............’J (Dalje.!-	'J
UENič manj nezadovoljiv in enako škodljiv je bil sistem vzdrževanja „de-želnih" cest po cestnih okrajnih odbornikih, navadnih inteligentnejših posestnikih na deželi brez vsake tehnične izobrazbe, da celo brez zanimanja za stvar.
Naravna in neizogibna posledica tega sistema je bila ta, da je odbornik — kmet ali gostilničar — raje zanemarjal važno cestno službo, kakor pa svoje gospodarske ali posle svoje obrti, da je smatral cestno službo za postranski zaslužek in da je po-gostoma uveljavljal svoje politično strankarsko prepričanje ali mišljenje
v škodo javnega prometnega sredstva.
Prvi pogoj za vsestransko uspešno javno inženjersko delo je popolna in-ciativna samostojnost v lastnem delokrogu, kakoršna je bila — vsaj do gotove meje — že vpeljana tudi pri naši državni cestni službi. Če zamore izkazati le-ta razmeroma precejšnje vspehe, je to pripisati edino le ugodni okolščini, da je bila razmeroma najmanj izpostavljena vplivu političnih oblastij.
Pomen cest, ki je pridobil na važnosti zlasti z iznajdbo automobila in njegovo splošno vpeljavo, zahteva upravo, ki bo kos vsem nalogam izvirajočim iz nadaljnega razvoja auto-mobilizma, kojemu pristoja v marsikaterem oziru še večja važnost kakor železniškemu prometu. To nas resno spominja na dolžnost, da gledamo z odprtimi očmi v daljno bodočnost, ako nočemo, da nas napredek ali razvoj tudi le ene stroke neljubo ne preseneči glede vporabljivosti cest za bodoči razviti težki promet.
Oipravljenje nedostatkav šele potem, ko srn a že zgrešili pravi trenutek, bi bilo mogoče le z velikimi denarnimi žrtvami ali pa bi bilo sploh nemogoče.
Na vprašanje, če smo sploh in v kakšni meri smo pripravljeni za to, da zmagamo ves tisti cestni promet, ki ga moramo pričakovati vsled velikega razvoja autoinobilizma, moramo žal odgovoriti le negativno, kajti niti pretežna večina našiti cest I. vrste ni kos niti sedanjemu stanju tem manj pa pričakovanemu razvoju automobi-iizma.
Isto tako, kakor je neobhodno potrebno, da se preuredi dosedanja, v vsakem oziru zastarela in potrebam moderne države nikakor ne zadostujoča cestna služba, isto tako, kakor ne odgovarja sedanjim potrebam in napredku autoinobilizma, napredku industrije sploh, napredku trgovine in napredku vsega gospodarstva ne zgradba ne način vzdrževanja cest, isto ni za to sposobna tudi stara birokratična upra- j va, koji je bila zunanja oblika delovanja takorekoČ vse, stvar sama pa le postranska zadeva.
Ponavljamo torej svoje utemeljeno prepričanje, da je za vspešno inženjersko delovanje kot eden najbistvenejših stebrov moderne države nujno potrebna enotna podlaga v celi državi j ter brezpogojna prepustitev vse stro- j kovne uprave strokovnjakom — inže- j njerjem.
Le v tem slučaju moremo pričakovati, da bo inženjer popolnoma razvil svoje zmožnosti in svojo incija-tivo, prevzemajoč obenem vso odgovornost za svoje delovanje in veseleč se svojega dela in svojih vspeliov vedoč, da inženjer ni več le izvršujoč organ nestrokovnjaške, ljubosumne ob tasti, ki si je lastila do sedaj povsem neopravičeno vse zasluge tudi za vsako čisto tehnično delo.
Razmotrivanje glede sistema javne tehnične službe t. j. ali centralizacija ali decentralizacija, ki ne bi nudilo javnosti posebnega zanimanja preidemo molče in navedemo nekaj temeljnih misli g ede obiastii. 'O-me prih.
Krvava justica.
• v zarwm
K temu splošno pozornost vzbujajočem članku pripominjamo, da je dotični »stotnik Fr.“, ki je bil pravičen in plemenit sodnik, sodni nad-svetnik v Znojmu Viktor FrOmel, po mšljenju Nemec, ali zna popolnoma češki. Dodeljen mu je bil cel čas znani slovenski odvetnik dr. Oblak. Sploh moramo pripomniti na čast odvetniškega stanu, da nam ni znano, da bi se bil kak slovenski odvetnik omadeževal v avditorski službi s krutostjo ali celo s krvjo nedolžnih. Dr. V. je dr. Vargazon iz znane zavedne slovenske rodbine iz ponosnega slovenskega Središča ob ogrski meji. Znan kot mil sodnik je bil češki odvetnik iz Kolina avditor dr.' Lany. Tega je Boublik klical na odgovor, ker je zagovarjal kot avditor obtoženca z vso vestnostjo in vnemo pravega zagovornika, torej ga je grajal, ker je stori! le
svojo prokieto dolžnost. Take so bile razmere pri sodišču Boroevičeve armade — armade „ častnega občina ljubljanskega"!
Morda izobesimo ob Boroevičevi smrti — žalne zastave ... Saj je častni meščan — Cankar pa ni bil! Saj je tudi raz Katoliško tiskarno visela, ko je umrl — Lampe, za Cankarja, ki je napisal tudi za „Dotn in Svet" tolik o lepega, čudovitega, — pa ne! Žalostna nam inajka!
Nemški listi poročajo, da je „Staatsamt far Heeresvvesen" v Nemški Avstriji začel sodnijsko postopanje proti generalu Pokornyju radi hudodelstva zlorabe uradne oblasti umora, ker. je v nekem slučaju sklep vojaškega sodišča, da se uvede redno postopanje, razveljavil in z grožnjo upli-val na novo sestavljeno sodišče, da je obsodilo na smrt nedolžno žrtev vojaka Greckota radi neke šale. Nato sta Friderik in general Kanik izdala znani ferman, s katerim se pritiska na sodnike, da „energično" (!) sodijo po prekem sodu. Ta ferman, ki se je moral prebrati sodnikom pred razpravo, je bil vzrok mnogih justičnih umorov. Tudi stotnik F. je ta ferman prebral sodnikom, toda s kritiko, ki je imela baš nasprotni uspeh. »Sramota za nas vse, je ta ferman", je dejal, »ponižanje zame kot starega sodnika, ki bom vkljub temu sodil po svoji vesti!" Posledica je bila, da je bil pri dotični razpravi neki obtoženec, kateremu je šlo zelo za nohte in nikakor ni bil po mnenju sodnika F. nekriv, — oproščen, kakor v znak protesta proti onemu fermanu! Tolik je bil vpliv sodnika, ki je imel srce na pravi strani. In drugi? Kaj so vse počenjali Boublik in njegovi hlapci! Vsi slučaji, popisani v »Krvavi justici" so — umori. »Staatsamt fur Heeresvvesen" — obtožite njega in njegove hlapce, če niste same šalobarde! Obsodite jih, toda izmislite si zanje posebno vrsto justi-fikacije, ker škoda je za take ljudi — smodnika ali v sedanjih časih dragocene vrvi ...
Jugoslavija.
„ Italijanski socijalisti za Jugoslovane.
Curih, 21. decembra. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Med sklepi načelstva socijalistične stranke v Italiji je pomemben sklep, kjer ugovarja stranka načrtu, da bi se Italiji priklopilo jugoslovansko ali grško ozemlje, čigar prebivalstvo je proti združitvi z Italijo. Taka združitev bi pomenjala po mnenju italijanskih socijalistov možnost novih konfliktov. Stranka odklanja vsako odgovornost zanje.
Črnogorci proti kralju Nikiti.
Zagreb, 20. dec. (Lj. k. u. KB.) V »Samoupravi" je predsednik črnogorske misije izjavil z ozirom na vest, ki jo bivši črnogorski kralj razširja v časopisju: »Velika narodna skupščina v Podgorici je izvoljena po volji vsega naroda. Bivši črnogorski kralj je s svojim neodkritosrčnim vojevanjem in s svojim begom iz dežele, ki jo je kratko-malo zapustil, izgubil deželo in krono. Prekinili smo vsako zvezo ž njim."
Naše meje.
Rožna dolina na Koroškem.
Po Ljubljani krožijo naravnost fantastične govorice o Sp. Koroški, posebno o Rožni dolini: da ni nikake prometne zveze, da je čuti na Jesenicah vsak dan streljanje, da ni človek varen svojega imetja itd. V resnici se ob istem času kakor preje pripelješ skozi predor na postajo Podrožčico, ki je vsa okrašena z jugoslov. zastavami. Čakaš, pa trudiš se, da bi zapazil. ali čul kje kaj vznemirjenega — toda mirno je vse in zadoščenjem pokimaš z glavo in radosten smeh ti zaokroži lica. Po vseh pos'ajah do Borovelj slov. uradništvo, povsodf samoslovenski napisi. Res je v kakem kraju še par takih, ki s črnimi očmi zrejo na jugoslovansko lice Rožne doline, posebno prejšnje uradništvo. T«
pa ravno te dni o ihajajo na sever in na njihova mesta je treba takoj nastaviti slovenske uradnike. Tako n. pr. v Bistrici nujno potrebujejo učnih moči in zdravnika, za katere je zgoraj eno najlepših mest na Slovenskem. Mladina potrebuje zdaj našega navdušenega učitelja, ne pa hujskača, ljudstvu ljubeznivega zavednega zdravnika, ne pa pristranskega »Siidmarkovca11. Utrdimo si takoj naše postojanke!
Nemčurji v službi narodne vlade.
Iz Celja se nam poroča: Naša narodna vlada SHS je postavila enega najzagrizenejših nemškutarjev S t r a k a za ravnatelja celjske kaznilnice. — Človeku se kar ježijo lasje, 'ako sliši ime enega najhujših netnčurjev, ki je poprej zatiral vse, kar je bilo slovanskega na najnesramnejši način. Pa možakar se je posebno izkazal kot stotnik našega celjskega pešpolka. Kako kruto je ravnal z našimi ljudmi,
— dovolj dokazov. — Na mestu je ako samo omenimo, da je ta mož pred odhodom neke pehotne stotnije, ki ji je on poveljeval, opazil, da je zdravnik enega narodnih fantov vsled bolezni pridržal nazaj. Začel je na to na vse grlo vpiti—Wo ist der Serbe? Der Srbe mus mit mir! (Kje je ta Srb, ta mora z menoj.) Žalibog je dotični nam nepozabljen narodnjak v treh tednih — padel. Zakaj, pač lahko vsakdo presoja. In takšnim ljudem daje naša narodna vlada službe? In kakšne službe? Kot ravnatelje jih nastavlja.— Ali nas ni sram? Ali moremo takšne grehe pred Bogom opravičiti? Ne — nikdar ne! Toraj streznimo se že enkrat ter začnimo pometati tam kjer so res smeti in gnjiloba, ne pa kjer je
— samo prah!	C.
Regent Aleksander obmejnim Slovencem.
Maribor, 21. decembra. K proslavi narodnega praznika ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev nad
30.000	zbrani obmejni Slovenci so pozdravili regenta, ki je sedaj odgovoril : Zelo sem vzradoščen, ker mi je došla pozdravna brzojavka, dokaz, da slovanski narod ob severni meji vroče hrepeni po nerazdružjivem uje-dinjenju vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bodite uverjeni, da je moja največja briga, setaviti enotno, močno demokratsko Jugoslavijo, v kateri naj imajo vsi člani našega troimenega naroda svoj srečen in zadovoljen dom. Aleksander.
Predsednik Masaryk o odnošajih republike.
m	20.	decembra. (Lj. k. u. KB).
^richerZeitung" poroča: »Prednik v * Masaryk je imel s sotrud-frovm- d »Corriere della Sera“ po-iWnr.’- .^sednik je izrazil svoje pre-oarcirJ6’ Se bodo morebitne češko-soyražnosti iztekle za Čehe L. )no’ bodisi na podlagi pravice, v dis1 s silo. Ne dvomi, da zahtevajo p J zase_,tudi nemške pokrajine na «5»	£nznal ie s'cer nemško ve-
£Pokrajinah; utemeljeval pa je češke zahteve z izjavo, da praška vlada ne more trpeti nemškega go-spodstva niti nad delom češkega narod:;. Ceski Nemci se pod češko vlado ne bodo mogli pritoževati.
Čehoslovaki pozivajo češke Nemce v vojsko.
Praga, 20. decembra. (Lj. k. u.-i \ .;Bohemiau javlja: V Libercu in •okolici so že poklicali Nemce v čeho-slovaško vojaško službo. Oprostitve, dovoljene po starem režimu, se natančno revidirajo.
...Praga, 20. decembra. (Lj. k. u,-Ki3.) Kakor doznava „Prager Tagblatt“, -e Pogajajo Cehoslovaki z zastopniki mesta Ascha o zasedbi tega mesta po cehoslovaških četah.
Jugoslovani! Danes ob 10. dopoldne vsi v „Union“ na shod, da Protestiramo proti italijanski pohlepnosti po naši zemlji!
Dnevne vesti.
Srbski misiji, srbski:« vojakom naj se priredi najsijajnejši sprejem. Kakor izvemo, sprejem slovesno junake poveljstvo H. vojnega okrožja, na čelu podmaršal 1 š t v a n o-v i č s svojim štabom, poveljniki vseh v Ljubljani bivajočih polkov, službe prosti častniki in do 20. mož močne deputacije vseh slovenskih polkov. Iz Soluna prihajajoči batalion 4. srbskega polka bo nastanjen v novi domobranski vojašnici, kamor ga povede adposlanstvo slovenskega planinskega poka. — Dne 24. t. m. si polkovnik Milan Pribičevič ogleda vojaštvo in se naslednji dan zjutraj povrne v Zagreb.
Za srbsko siročad. Umestno bi bilo, da pobirajo na današnjem protestnem shodu požrtvovalne dame prostovoljne doneske za srbsko siročad. Pokažimo, da ne znamo samo protestirati, ampak tudi solze otirati 1 — Svobodni jugoslovanski državljani spominjajte se sirot!
Zavedni jugoslovanski topničarji. V vojašnici na Dunajski cesti so jugoslevanski vojaki nabrali za srbsko siročad znesek 456 K, ki so ga izročili našemu uredništvu.
Delavski zaupniki. Narodna vlada je sklenila, da upelje pri vseh obratih, ki stoje pod nadzorstvom obratnega nadzorništva v Ljubljani, institucijo delavskih zaupnikov, ki naj bi ščitila delavca.
Prošnja. Ker v sedanjih razmerah ni mogoče dobiti poštnih položnic za nove imetnike računov pri poštni hranilnici na Dunaju, prosimo vse p. n. naročnike, da pošljejo naročnino po nakaznici. Kakor hitro se ustanovi jugoslovanska poštna hranilnica, bomo preskrbeli položnice.
Imenovanje. Obrtnim nadzornikom je imenovan inženir Anton Štebi.
Služba božja z češkem jeziku za češke in slovaške vojake se bo vršila o božičnem prazniku dne 25 t. m. ob 3. uri popoldne v tukajšnji evangelijski cerkvi na Marije Tere/.ije cesti. Vstop vsakomur prost.
Iz šolske službe na Koroškem. Narodna vlada SHS v Ljubljani je odstavila Os-vvalda Bernolda od službe nadučitelja pri Mariji na Zilji, dodelila Frana Škofa v službovanje kot šolskega voditelja istotam. Imenovala je dalje Tomaža Kuperja za učitelja v St. Jakobu v Rožu in Juliju Majerja za šolskega vodjo omenjene ljudske šole.
Visokošolci, ki so primorani nadaljevati svoje študije v inozemstvu in so navezani na podporo od narodne vlade, se poživljajo, da takoj vlože tozadevne prošnje pri poverjeništvu za uk in bogočastje vlade SHS v Ljubljani.
Občinstvo opozarjamo, da naj v dvomljivih slučajih od oseb v vojaški obleki zahteva legitimacijo. Vsaka vojaška oseba, ki dobi kako službeno nalogo, dobi od svojega poveljstva tudi legitimacijo, pismeno pooblastilo, v katerem je natanko pojasnjeno, kaka službena dejanja da sme izvršiti. Občinstvo naj bo previdno, da ne obsedi. V dvomljivih slučajih naj naprosi vedno priče, posebno še občinske može ali orožništvo. V slučaju izvršenega prestopka ali hudodelstva pa naj ga precej in takoj javijo orožnikom. Le ako vsi sodelujemo, bo mogoče taka in podobno hudodelstva zatreti.
Auto-kadru v vednost. Pred artilerijsko vojašnico stoji nekaj pokvarjenih avtomobilov, ki so že popolnoma pokvarjeni in izropani. Sedaj so začeli že deske trgati z automobilov. Skrajni čas bi bil, da se ti avtomobili odpeljejo na varno.
Vojaških vozev je še vse polno po mestu in po različnih travnikih in njivah. Skorajšnji čas bi bil, da vojaštvo že to pospravi. Dasi primanjkuje delavcev, bi se dalo vendar z 10 možmi in nekaj pari konj vse to delo v par dneh opraviti in upamo, da toliko ljudi je še na razpolago. Večina teh voz je že popolnoma razbita, vsak si vzame, kar mu ravno manjka in v zadnjem času so začeli že pobirati les za kurjavo. Poljske kuhinje so večinoma_ vse izropane, kotli skoraj vsi odnešeni. Škoda je ogromna in zato bi bili poklicani faktorji dolžni skrbeti za to, da se vse kolikor mogoče hitro posprayi.
LjtiMjapski bančni zavodi so z ozirom na božične praznike sklenili imeti v torek, dne 24. t. m., blagajne in prostore ves dan zaprte, na kar se cenj. občinstvo opozarja, v svrho, da morebitne nujne dispozicije da izvršiti še pred tem dnevom.
Brivnice bodo na Sveti dan do 12 ure opoldan odprte na Sv. Štefana dan pa cel dan zaprte. Obenem se je sklenilo, da se v brivnicah vse nemške, tudi humoristične časopise opuste.
Najiepše darilo za Božič mladini je lepo ilustrirana povest slovenskega dečka iz sedajne vojne. „Dore“. Spisal dr. 1. Lah, ilustriral M. Gaspari. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Dobiva se po knjigarnah v na»em upravništvu na Marijinem trgu 8.
^anes je izšla 9. štev. satirično-= f !Cne«a >ista Kurenla s sledečo vsebino . Balum: Devica Ančka. — Manica: La-
“ S(’ ce£te sline po Ljubljani. — Ferdo Ple-z"amenitt Revmacijevi glavi. — Job ® N»?lmQrf"e.st- Manica: Štirje prizori.
n l r' — Poslančev zakon.— Nekje. — O kralju po božji milosti. - Želja.
- Ljubi Kurent. - Pravljica. - Prijazen fant. dem red za nemške šole. — Začetek — nadaljevanje — konec. — Listnica uredništva.
— blike. Smrekar: Mučna zadrega. Ljubljanski Izraelci. - Podrekar: Pašič, Korošec 1 rum bič.	Gaspari: Lahu se cede sline po Ljubljani. Miklavževe sanje.
Poziv vsem slovenskim južnoželezni-čarjem! Da se ugotovi škoda, ki smo jo utrpeli slovenski oziroma jugoslovanski ju-žno-železničarji, ki smo bili na pritisk prej-
šnjih političnih in vojaških oblastij ali pa samolastno od ravnateljstva južne železnice proganjani, prestavljeni, konfinirani in k vojakom poklic mi. prosim in pozivam vse tovariše brez razlike kategorij in političnega prepričanja, da nemudoma zberejo vse tozadevne predloge, popišejo vsa preganjanja, prilože račun o vseh prikrajških o škodi in pošljejo na moj naslov. Le enoten nastop bode imel uspeh. Zadeva je jako nujna, da jo še o pravem času spravimo na razgovor pri skupnem odseku na Dunaju in ako potrebno tudi potom jugoslovanskih delegatov na mirovno konferenco in pred francoski upravni svet južne železnice. Tovarniški pozdrav. Ivan Deržič, revident južne železnice in predsednik „Zveze jugoslovanskih železničarjev1*. Obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani.
Zadnje vesti.
Zaprisega skupne vlade.
Belgrad, 21. decembra. (Izv. por.) Pisarna državnega vječa objavlja: Točno ob 5. popoldne so se zbrali v dvorani začasnega dvorca regenta Aleksandra ministri : Protič, dr. Korošec, dr. Lukinič, Pribičevič, Kramer, Rašič, Davidovič, Ninčič, Trifkovič Vulovič, Ribarac, Jovanovič Kapetanovič in Ko-rač. Dalje belgrajski prota Nikola Božič in profesor teologije na hrvatski univerzi v Zagrebu, dr. Ivan Barac.
Ko so vsi navzoči zasedli svoja mesta, je stopil regent Aleksander v dvorano. Na to je dr. Ivan Barac zaprisegel po kratkem nagovotu tri navzoče ministre katoliškega veroizpo-vedanja: dr. Lukinič-a, dr. Korošca in dr. Kramerja po naslednji formuli: Ko nastopam mesto ministra, prisegam pri Bogu vsegamogočnem. da bom zvest kralju Petru I. in da se bom strogo držal ustave ter državnih in deželnih zakonov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ko je dr. Barac svečano izgovarjal te besede, je držal vsak minister tri prste na razpelu.
Po zaprisegi katoliških ministrov je zaprisegel belgrajski prota Nikola Božič ostale ministre. Ko so vsi ministri položili prisego, je izvršil prota kratko molitev za kralja Petra I. in regenta Aleksandra ter omenjal krstna imena vseh zapriseženih ministrov.
Regent Aleksander je imel na to na nove ministre kratek nagovor, v katerem je s pohvalnostjo omenjal njih dosedanje delovanje za ustanovitev ujedinjene države ter izrazil željo, da dovrše to delo s popolnim uspehom, pri čemur bodo našli v njem vedno podporo in pomoč. — Medklici: »Živijo !“ prestolonasledniku, se je končala ta slovesna ceremonija. —
Regent Aleksander je imel na to kratek cercle, med katerim se je kratko razgovarjal z vsakim ministrom. Ostali ministri dr. Trumbič, dr. Živko Pe-tričič, dr. Spaho in dr. Aiavpovič bodo zapriseženi naknadno, ker doslej še ni nobenega v Belgradu.,
OblastNarodnega Vječa prenehala.
Belgrad, 21. decembra. (Izv. nor.) Predsedstvo Narodnega Vječa je brzojavno obvestilo dr. A. Tfumbiča, da je prešla državna oblast od Narod-nega Vječa SHS na novo ministrstvo •n s tem preneha tudi diplomatično zastopanje države v tujini, katero je bilo svoječasno poverjeno Jugoslovanskemu odboru v Ženevi.
Stališče Clemenceaua omajano.
Bern, 20. decembra.’ (Lj. k. u.-KB) Pariški poročevalec lista „Bund“ javlja: Razna glasovanja v zbornici kažejo, da se je pojavilo neprijazno razpoloženje proti Clemenceauju. Pred nekoliko dnevi je 140 odposlancev odklonilo dnevni red, ki izraža vladi zaupanje. 17. t. m. je po generalni debati o klavzulah premirja glasovalo 175 poslancev proti vladi, čeprav je ta zahtevala zaupno izjavo. K tem 175 nezadovoljnim poslancem se more deloma prišteti še 80 poslancev, ki so se vzdrževali glasovanja. Herve izjavlja, da je sicer izpolnil Clemenceau za vojno več, kar so pričakovali od njega, sedaj pa po vojni, se je dežela spomnila na to, da Clemenceau ni sposoben za upravo. Kakor se zdi, se socialisti zelo vesele opozicije proti Clemenceauju. Vtis pa ni tak, da bi bil položaj kabineta napram parlamentu na katerkoli način kritičen.
Volitve v konst(tuan:o v nemški Avstriji.
Dunaj, 21. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslov. kor. ura i poroča: Dopoldne je državni svet nadaljeval pesvetovanja o volitvah za konstituanto. Volitve v Nemški Avstriji bodo najbrže 8. ali 16. februarja 1919.
Socijalizacija obratov na Ogrskem.
Budimpešta, 21. decembra. (Lj. k. u.) Čehoslovaški kor. urad poroča: Dopoldne je bila seja delavskega svete, ki pomerija popolno zmago zmernih elementov. Boljševiški reformni program o razdelitvi posestev je delavski svet odklonil s 350 proti 12 glasovi.
Budimpešta, 21. decembra. (Lj. k. u.-KB.) V včerajšnji seji delavskega sveta je zbornica z odobravanjem sprejela poročilo vodstva socijalnode-mokratične stranke, da bo stranka v dveh tednih priredita javno konferenco, kjer se bo ob sodelovanju strokovnjakov bavila s problemom, kako naj bi se v praksi izvedla socijalizacija obratov.
Bissolati član italijanske mirovne delegacije ?
Bern, 20. decembra. (Lj. k. u.-KB.) „Neue Zuricher Zeitung" poroča z italijanske meje: Italijanski list „Per-severanza“ ugovarja nameravanemu imenovanju Bissolatija za člana italijanske delegacije na mirovni konferenci ker se zavzema za sporazum z Jugoslovani. List išče vzroke za Jugoslovanom prijazno politiko entente in pride do zaključka, da hoče ententa zmanjšati vpliv Italije v Sredozemskem morju na ta način, da ji z rivaliteto z Jugoslovani za nedogieden čas veže roke v Adriji.
Aprovizacija.
Prodajalcem sladkorja se naroča, da odrežejo strankam od kart za milo desne štiri odrezke, ki imajo številko 3, 4, 5 in 6. Odrezki s številko 1 in 2 naj se strankam vrnejo za nakup pralnih in čistilnih praškov.
M^so na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v ponedeljek dne 23. t. in. in v torek dne 24. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red : v ponedeljek dne 23. t. m. popoldne od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol
2. do 2. šf. 201 do 400, od 2. do pol
3. št. 401 do 600. od pol 3. do 3. št. 601 do 800. od 3. do pol 4. št. 801 do 1000. od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 160G. V torek 24. t. m. dopcldne od pol 8. do 8. št. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. št. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. št. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. št. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. št. 2401 do konca.
Jabolka na rdeče izšsaznice B, Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo jabolka v ponedeljek dne 23. t. m. in v torek dne 24. t. m. v telovadnici I. državne gimnazije (nasproti Narodnega doma.) Določen je taie red: v ponedeljek dne- 23. t. m. dopoldne od
8. do 9. št. 1 do 250, od 9. do 10. št. 251 do 500, od 10. do 11. št. 501 do 750, popoldne od 2. do 3. št. 751 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1250, od 4. do 5. št. 1251 do 1500. V torek dne 24. t. m. dopoldne od 8. do
9. št. 1501 do 1750, od 9. do 10. št. 1751 do 2000, cd 10. do 11. it. 2001 do 2250, popoldne od 1. do 2. št. 2251 do 2500, od 2. do 3. št. 2501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma jabolk, kilogram stane 2 kroni.
• , . Ustnica uredništva.
Rožnidol — Semič: Imate prav, toda pomanjkanje slov. žei. uradnikov je še občutno. Sicer pa nam Nemci na Dolenjskem v sedanjih razmerah itak ne morejo škodovati! Oglasite se ob priliki s kako drugo stvarjo! — Dopisnikom: Kar je dobrega, pride vse n^ vrsto.
Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo"!
IjrnrjnjJ/ samostojen koncipist, stenograf, UltilMSm strojepisec, izurjen knjigovodja in korespondcnt, zlasti v tednih in zemlje-knjižnih zadevah izvežban, starejša moč, išče službe. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod .Kadetaspirant-invalid” na upravništvo tega lista.	i'	;	32	2—2
  —-................—  :--------------------------
s pohištvom att' brez njega išče urednik ...Vit.soslavlje". Prijave prosimo na naše uredništvo,^ Stari trg 19 ali na naše upravništvo. Marijin trg Stev. 8.	18
2 knjipodkinjl
strojepisja z daljšo prakso iščeta primernega mesta izven Ljubljane. Ponudbe pod „Bel_-grad 56" na upravništvo tega lista. 28 3 3
v Ljubljani in po vseh večjih ajih sii
Invalidom krajih liro m naše države se
nudi s prodajanjem dnevnii.-a „Jugoslavija“ lep stalen /.»služok. Pojasni'a daje upravništvo v Ljubljani, Marijin trg 8.	19
Viinim dobro ohranjen pisalni stroj. Po-IVUplIll nudbe pod „Pisalni stroj“, Ljubljana. poštni predal 74.	2>
DrnHohlm za dnevnik Jugosiavjjo sprej-rlUUSjdlCB memo po vseh večjtn kraiih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje)smc naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 o
Raznašalce in rainasalke ter kol-
nnrtnrio za Ljubljano in predmestja spreje-
pcnerjg ma upravništvo ..Jugoslavije". 14
Dnuorifinil/O za nabiranje naročnikov za rUVBIjulilRC Jugoslavijo11 sprejemamo po vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kolportaža (svobodno razširjenje) in sme torej vsakdo, seve kdor je od nas pooblaščen za to — nabirati naročnike. Agilnim osebam sfe nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije.	U	8
Vnni CO linolej, lahko, tudi že rabljen. Po-KUpI nudbe na Al. MTntelič, Ljubljana, Kongresni trs1 3, E. nadstr.
Lapa zimska suknjaie
štev. 37, I. nadstropje.
se Sv. Petra nasip
Vino
belo in črno najboljše kvalitete leta 1912 — 1918 zmerne današnje kupčijske cene prodaja t. t.
STIIČ & DRUG, Sisak,
veletrgovina z vinom. 26 3-3 Naročbe sprejema zastopnik tvrtke kateri se nahaja nekoliko dni v Hotel Union v Ljubljani.
Pozor! * Pozor!
Dobroznana, začasno zaprta
gostilna „pri Jurju“
Poljanska cesta 11.
se z 15. decembrom 1918 zopet otvori. Točilo se bode pristno štajersko belo vino po K 8 80 in rudeče po K 8’—.
Za obilen obisk se priporočata
Anton in Marija Jalen.
Nova razstava rastlin.
Antonija Repe
Ljubljana, Kongresni trg štev. 9 (Tonhalle)
Velika razstava cvetlic, vencev itd.
Prva zavarovalnica za vojaščino,
zavarovalna družba za življenje in otroke
naznanja svojim članom, da materialna varnost zavoda vsled nastalega državnega preobrata nikakor ni prizadeta.
Premije in druge varnostne rezerve so, kakor poprej, nalošene v pupilamih vrednostih papirjih in v prvovrstnih hipotekah na obre-stujoče se hiše.
Onim članom, ki so sklenili, pri našem zavodu zgolj zavarovanje za vojaško službo, naznanjamo, da ne glede na to, kake vrste naprave vojaške službe bodo vpeljane v posameznih državah, ne more in ne eme utrpeti noben član našega zavoda niti najmanjše financiielne škode, če bo redno plačeval premije.
Nace glavna zastopstvo se nahaja
v Ljubljani, cesta na Rudolfovo železnico št. 7, II. nadstropje.
2 elek. motorja
enega P/2 >n enega 3 konjskih sil za 300 voltov kupi
Zvezna tiskarna v Ljubljani Stari trg št. 19.	29	3
Kdor potrebuje pa ceni luč
naj takoj naroči po povzetju dokler je še kaj zaloge našo karbitno svetilko najnovejšega sistema.
Cena fino emailirane svetilke iznaša K 16-50
Karbit vedno v zalogi pri
K. Čamernik & Ko., Ljubljana Dunajska cesta štev. 12.
Banka in menjalnica
Brdarič i drug Brdtts
n. S.
Brzojavi : Bankario-Savcbrod.
'tihe češplje
zdrave, letošnje količinah
nudi v večjih in manjših z prostim izvozom
Brdarič i drug v Brodu
Brzojavi: Bankarič-Savebrod.
n. S.
Najfinejše rokavice, parfemi in kreme
O. Bračko
Ljubljana
Dunajska cesta št. 12	23	4-1
K
O
0 =3 Cj
5
1
co
•n.
C/*
7**
Co
09
00
n;
Umjetničko nakladni zavod
„MERKUR“
Zagreb, llica br. 31.
Brzojavi „PAPMERKUR“!
Upravo je izašla naklada razglednica sa slikom:
Jugoslav. kralja Petra Regenta Aleksandra Predsjednika Wilsona Svetozara Pribičeviča
Največe je i najjeftinije vrelo za nabavo svih vrsti papira, pisačeg pribora, te sva-kovrsnih razglednica na veliko.
NARUČ1TE BRZOJAVNO JER JE ZAL1HA MALENA !
NARUČITE DOK ZALIHA TRAJE NAŠ VELIKI ILU-STR0VANI, TJEDNI 1 ŽEPNI KOLEDAR.
Za koji dan početi čemo prodajom velike slike kralja Petra za škole i urede!
27 3-2
Tražite naš cjenik!
.01
Vsakovrstne slamnike
3a gospe, deklice dečke in gospode, od pri-prostih do naj finejših, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila.
7ran Cerar
tovarna slamnikov v Stobu, po$ta Domžale pri Ljubljani.
7 4-3
Lepa božična darila /
FR. ČUDEN Prešernova ulica
zlate, srebrne ure, briljanti, ve-lllca izbira srebrnih okraokov, posebno lepi svečniki i. t. d. Vabi na ogled in se priporoča
31.5-8
tvrdka Čuden.
£lnt. Sajee
ped Trenec 2
trgovina s cvetlicami, šopki, venci s trakovi in napisom. Vsakovrstne rastoče rastline.
Cene kakor temu času primerno niške.
Postrežba točna.
Izdajatelj in odgovorni uredr.ik Anton Pesek.
Vino, sadjevec in kislo vodo
se po Jugoslavije že lahko razpošilja in se naroča pri
A. Oset, pošta Guštanj.
J. Globočnik & drug
Ljubljana Gosposka ulica štev. 7.
priporoča za se nabavo
v vsakovrstnega blaga specerijske stroke.
Dražbeni oklic.
V petek, dne 27. grudna 1918 točno ob 9. uri dopoldne se bode prodajalo v jahalnici, Bleivvelgova cesta st. 15 potom javne dražbe in sicer x barako, 3 tren* Hke vozove, prazne zal>oj)e, žimo in razne drusre predmete proti ta' kojšnjem plačilu v gotovini.
Zdražilec mora na lastne stroške tako) odstraniti kupljene predmete.
Ljubljana, dne 21. grudna 1918.
Za vodstvo stvarne demobolizacije:
Ing. Kobal 1. r.
Božična darila.
Fotografske aparate, parfume
30 3-1	priporoča
„Adrija“ drogerija fotemanufaktura
B. Čvančara
Ljubljana, Šelenburgova ul.^
Vizitnice priporoča „Zvezfl* tiskarna, Stari trg št. 19.
Tiska Zvezna tiskarn«