Ob 7. marcu prazniku naih inenirjev
Vojska graditeljev in borcev
SAMO LANI SO NAI INENIRCI NA OBMOCJU JUGOSLAVIJE ZGRADIII 37 MOSTOV, IZKOPALI 120 km DOLG KANAL ZA VODOVOD IN NAPRAVILI E VRSTO DRUGIH POMEMBNIH DEL
Prve dni nae vseljudske vstaje so se par-tizanske ete ukvarjale tudi z diverzijo, ali drugae, povedano tudi z ruenjem cest, c-leznikih prog, mostov in drugih objeklov, ki so bili za okupatorja iivljenjskega pome-na. Te akcije so izvajali s pomojo Ijudstva, kmalu zatem pa so se v enotah pojavili tudi prvi borci, ki so se, seveda na kratkih tea-jih, nauili ravnati z razstrelivom. Prvi diver-zantski teaj se je zael poleti 1941. leta, vo-dil pa ga je znani panski borec Ivan Hai'i, znan pod iinenom Ilija Gromovnik. Za nje-govo ime je vezana vrsta drznih in pogum-nih akcij, s svojimi diverzanti pa mu je uspe-lo uniiti na stotine lokomotiv, vagonov, mostov...
Do nedavnega je ta most ez Krko bil nevar-
nost za Ijudi, ki so ga uporabljali. Inenirci
nae armade so mu vdahnili novo ivljenje
in ga usposobili za varen promet
Razraanje naega narodnoosvobodilnega boja je med drugim narekovalo potrebo po ustanavljanju vejih inenirskih enot. Te enote, v glavnem pionirske in minerske, se najprej pojavljajo v partizanskih odredih, njfhove akcije pa temeljijo predvsem na par-tizanski iznajdljivosti. Izkoriajo razstrelivo iz neeksplodiranih sovranih granat, bomb ali min in sami borci izdelujejo vigajne me-hanizme. Pri tem jim pomagajo partizanske delavnice_, kot tudi ustvarjalnost posamezni-kov, saj je znano, da so nekateri udeleenci minerskega teaja v Sloveniji iznali in na-redili tudi ustrezen vigalnik za razstrelivo.
V zaetku 1942. leta skorajda ni partizan-ske brigade brez inenircev, v divizijah pa so bile ustanovljene partizanske inenirske ete. Podvigov inenircev je veliko, najpo-membneja pa je vsekakor njihova pomo pri reevanju 4.000 ranjenih in obolelih bor-cev v znani bitki na Neretvi. Zgodilo se je to 7. marca 1943 leta, ko so inenirci nae NOV opravili zelo pomembno nalogo. Pionir-ska eta Vrhovnega taba, ki je tela le 35 borcev, je na ukaz tovaria Tita v 19 urah premostila Neretvo in ez njo postavila most, dolg 56 metrov. Tako so se usodnemu boju za ranjence pridruili tudi inenirci.
Med podvige partizanskih diverzantov te-je tudi napad na nemko skladie goriva v Postojnski jami. Dvaindvajset prostovoljcev je marca 1944. leta zagalo 20 vagonov gori-va, ki je v tem asu za okupatorja pomenilo neprecenljivo vrednost. Naj omenimo e to,
da so inenirci pomagali urediti Titovo pe-ino na Drvarju, letalie pri Bosanskem Petrovcu in vrsto mostov.
Takna je na kratko razvojna pot nae inenirije, ki je danes nepogreljivi del na-e ljudske obrambe. Sodobna obraraba, ali pa obramba kakrno si snujemo, si ne mo-retno zamisliti brez inenirije. Roka inenir-ca je povsod prisotna, pa naj gre za ravnico ali planino, za reko ali morje. Prisotna je tu-di danes, ko se pogovarjamo o cestah in mo-stovih, o vodovodu ali naravni nesrei.
Samo lani so nai inenirci na obmoju Jugoslavije zgradili 37 mostov betonskih, eleznih ali lesenih. Izkopali so okrog 120 ki-lometrov dolg kanal za vodovod in gradili nove ceste. V nai republiki so opravili naj-tre delo pri gradnji portnih objektov v Po-stojni in Mariboru, te dni pa z vso vnemo gradijo portne objekte v Ribnici na Dolenj-skem, kjer bo letonje portno prvenstvo ljubljanskega armadnega obmoja.
e k temu dodamo e njihovo ogromno pomo, ki so jo nudili s potresom prizade-temu Posoju, je potem povsem zanesljivo, da so nai inenirci ne le bc>rci ljudske ob-rambe, ampak tudi neutrudljivi graditelji na-ega lepega jutri. Zato jim, ob njihpvem in naem prazniku, prisrno estitamo.
B. Jakovljevi
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si