cr(\y imo WW' UP' ,W. .j jj *. ÌÉ - ZASAVC D.O.O. BO od 19. - 23 MAJA PRIPRAVIL RAZSTAVNO - PRODAJNI SETEM PODJETNIŠTVA. OBRTI IN TRGOVINE. SEJEM BO V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE IN NA PROSTORU OB NJEM. ORGANIZATOR BI RAD PRIPRAVIL PESTRO PONUDBO, VELIK IZBOR IN PRITEGNIL RAZSTAVLJALCE VSEM PODROČIJ IN DEJAVNOSTI. ZATO MED ZASAVSKIMI IN SLOVENSKIMI PODJETNIKI TER OBRTNIKI VABIMO VSE, KI BI RADI SODELOVALI NA SEJMU, ZBIRAMO NJIHOVE PREDLOGE IN REZERVIRAMO RAZSTAVNI PROSTOR. ČE VAS ZAN IMA SO DELOVANJ E NA SEJMU, IZPOLNITE PRI JAVN ICO IN JO POŠLJITE NA NASLOV ZASAVC D.O.O,, CESTA ZMAGE 55. 61410 ZAGORJE OB SAVI. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: 0601/61 013, 61 177. PRIJAVNICA ZANIMA ME SODELOVANJE NA ZASAVČEVEM SEJMU. PROSIM, DA MI POŠLJETE POGODBOO NAJEMU RAZSTAVNO PRODAJNEGA PROSTORA NA ZASAVČEVEM SEJMU NA NASLOV: RAZSTAVLJAL BI RAD: A) V DELAVSKEM DOMU B) NA PROSTORU O E NJEM (USTREZNO OBKROŽI) RABIL BI OKROG________M2 RAZSTAVNE POVRŠINE. ZA PODROBNEJŠI DOGOVOR PRILAGAM TELEFONSKO ŠTEVILKO: PODPIS: « nf? i UVODNIK Pred leti sem videl kratek televizijski film (deloma sneman v Trbovljah), kjer so pokazali starčka, ki je v koloniji vsako leto s slivovko gostil godbenike, ki so igrali budnico. Potem pa je nekega lepega 1. maja Čakal zaman. Budnico so igrali kar preko zvočnikov. V Trbovljah letos še tega ni bilo. Res žalostno, da so morali godbeniki - svetovni prvaki na ta naCin opozoriti na svoje bedno stanje. Znamo res v Zasavju podirati prav tisto, kar je najvrednejše. Upamo lahko, da bodo mlajše generacije pametnejše od nas. Morda bo k temu pripomoglo drugačno osnovno šolanje. Tiste, ki jih predstavljamo v rubriki naša bodočnost namreCže Čaka devetletna osnovna šola. Kakšna naj bi bila? Predvsem pa, kaj bo prinesla boljšega, se sprašujemo. Na nekaj vprašanj odgovarjamo z današnjo temo. Veseli bomo tudi kakšnega vašega mnenja o teh spremembah, spoštovane bralke in bralci. NOVICAtt/^ KABEI.SKA TV ŽE 3. JUUJA Ai sc I m it i podjetje Ostili je v Hrastniku podpisalo pogodbo z IS o koncesiji za ureditev kabelskega televizijskega programa. V Hrastniku so opravili anketo med stanovalci, ki je pokazala, da bi se večina odločila za sistem kabelske televizije, ki ga ponuja Elstik. Soglasja za gradnjo $o že zbrali, z deli nameravajo pričeti konec maja ki prvi naročniki (blok Log 2) bi kdiko glodali TV program že 3. julija (občinski praznik). Ostale naročnike bodo priključevali glede za zanimanje. Najprej je možna priključitev l.oga 1 in 3, potem nameravajo širiti omrežje proti Abecedi in naprej po Hrastniku. Mesečna najemnina programov bo znašala 10 mark (pet let). Tudi cena priključka (v načelu 50 mark) je precej nižja, kot so jo ponujali ponudniki pred leti. Zaenkrat bodo lahko preko sistema v Hrastniku spremljali programe iz treh satelitov (dva dekodirana). M.P. Naslovnica: Dušan Kastelic FOTO: Tomo Brezovar V ogledalu: Milan Cerinšek ( Novo vodstvo Agencije 1 '~àj za razvoj Prvi par za zasavski par 93 Prvomajske budnice v Trbovljah ni bilo Devetletna OŠ - kaj bo to Menči Klančar: Delo za vrsticami Včasih so ga biksali Paintball v Litiji Aleksander Jež spet med nami Naslikani Dom Medved trdno na valovih Avto mu je zažgal / Včasih smo 25. maja praznovali Dan mladosti. Takrat je bila mladost še brezskrbna. Kaj pa danes? Po drugi svetovni vojni so v Jugoslaviji zbrali ljudi, jih poslali na šolanje na vzhod in jih po končanem šolanju odpakirali po jugoslovanskih fabrikah. Pred kratkim so se dobili tisti, ki so se pred skoraj pol stoletja šolali na Češkem... KOLEDAR DOGAJANJ 3. maj - Prazniki so komajda mimo, v trboveljski Iskri Semicon pa imajo še predpraznične dolgove: Upravni odbor in skupščina se sestaneta tudi s predstavniki delavcev. Rezultat: prve tri stavkovne zahteve niso bile zakonite, o ostalih pa se bodo še pogovarjali. 4. maj - V Zagorju pravijo, da bodo v primeru, da se s Hrvati ne bodo mogli lepo pogovoriti glede počitniškega doma v Vrsarju, problem "internacionalizirali". Seveda - ker je delni lastnik doma iz Avstrije. 5. maj - Lastninjenje, lastništvo in karje še podobnih zadev, postala vedno bolj aktualno. Našel se je menda celo dedič nekdanjih lastnikov posestva Prusnik ali Potiorcka, kot se tudi reče tistemu kar je na desnem bregu Save ob cesti Zagorje -Trbovlje od njega še ostalo. 5. maj - V trboveljskem hotelu Rudar dr. Ciril Ribičič predstavi svojo knjigo Rad sem jih imel. V sobotni prilogi Dela se Danilo Slivnik nato vprašuje, kaj vraga, da to (izid knjige, namreč) pomeni... 6. maj - Sicer pa v Zasavju vlada popraznično zatišje. Nekoliko bolj napeto je le v Iskri Semicon, kjer seje vodstvo ob že nekajkrat izkazanem nezaupanju delavcev odločilo, da odstopi. Vendar so po pogovoru z UO in lastniki družbe zadevo zamrznili - do 12. maja. 7. maj - Na obisku v Trbovljah - najprej pri občinskem vodstvu, nato pri vodstvu Rudnikov rjavega premoga in Termoelektrarne - se mudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Sestankujejo žal na zaprtih sestankih, znane so le teme pogovorov: plinifikacija trboveljske toplarne in aktualne težave v Rudnikih ter TET. Ali denar in boljši zrak bosta? 9. maj - Sedmi dan 19. tedna leta 1993 ali nedelja - na koledarju brez oznake, ki jo je ta dan toliko časa nosil: Dan zmage. Polona Malovrh UJAC13J00 V MILAM CERINŠEK Skoraj ni človeka v Zasavju, pa še kje, ki ne bi poznal Milana Cerinška - fotografa, planinca, zeliščarja, pa še kaj. Zdaj je sicer že vrsto let upokojen, vednar se mu to nikjer ne pozna. Pravi, da ga počasna hoja utruja, naj bo po dolini ali pa v gorskem svetu. Svoja mlada leta je pretolkel kot večina mladih v tistih letih, največ v Globušaku, kjer so stanovali. V letih pred zadnjo vojno seje pri njih veliko zadrževal Miha Marinko, tudi drva sta žagala skupaj. Žal ga le-ta po končani vojni ni dosti poznal ali pa ga ni želel poznati. Že pred vojno se je pri Stanetu Weissu st., izučil za fotografa in ta poklic ga spremlja vse življenje. Uporu proti okupatorju seje pridružil že leta 1941, ko je prve partizane na območju Phinine in Vrhov oskrboval s hrano in kuhinjsko posodo. Tega doslej v partizanskih spominih ni omenil še nihče. Kljub invalidnosti, dobljeni v boju proti okupatorju, je v povojnem času dolgo in zavzeto opravljal delo fotografa. Bil je tudi upravnik obrtne foto delavnice pri Počivavšku. Fotografiral je na tisoče ljudi ob različnih priložnostih. Mnogo dela je opravil tudi kot risarski tehnik pri Rudniku Trbovlje, zadnja leta pred upokojitvijo pa kot fotograf propagandist v STT. Ustvaril je odlično fototeko vsega, kar so v STT ustvarili v tistem času. Vsa povojna leta (že skoraj 50 let) deluje tudi kot fotograf in propagandni sodelavec pri Planinskem društvu Trbovlje. Tudi tu je s preko 400 fotografijami ustvaril zgledno urejeno fototeko iz dejavnosti društva. Ob vsem je sodeloval pri neštetih prostovoljnih planinskih in drugih akcijah. Že dolga leta velja za nekakega "šefa" planinske skupine planincev - paličarjev, ki opravi letno preko sto skupinskih izletov. Ne kaže prezreti tudi njegovih zeliščarskih uspehov. Njegov domač čaj je nekaj posebnega. Nič čudnega torej, če sta se obe hčerki zapisali farmaciji... Med nami živi človek, ki bo kmalu dopolnil svoj 70. rojstni dan. Pri svojem delu je neverjetno ustvarjalen, discipliniran in zanesljiv, tudi humoren, predvsem pa pravi prijatelj mnogih znancev. Tine Lenarčič Z. AS A VC Izdajažasavc d o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: T omo Garantii)) Časopisni svet: SìukIÌ Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Jane/ Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzmger ml. Odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus. Ivana Laharnar, Polona Malovrh, Fanči Moljk, Tomi Pucelj, Roman Rozina, Maja Scvljak, Suzana Sivka, Slane Šterbuel, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom; ZašaV€v Zagorje ob Savi. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi, Tel,: (0601 ) 6IT) 13 (ludi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/921 in mnenja Ministrstva za informiranje (Si. 23/2X3-92, / dne 5.5. i 992) sodi časopis med proizvode .informativne narave po 13. točki f.št. 3, /a katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja «rednika ponatis člankov ni dovol jen. ■ Lepo vreme nas je izbezalo izza zapečkov. a ■ Seveda seje treba na igro pripraviti. In kdo je ■ ■ bolj primeren za ureditev kolesa kot stari ata? Foto: Tomo Brezovar _ ■ ■ Najprej proračun Že več kot 14 dni je minilo od imenovanja začasne upraviteljice proračuna trboveljske občine Staše Baloh - Plahutnik. Zaradi nedorečenosti zakonodaje njena pristojnost ni natančno opredeljena. Za rešitev sedanjega stanja v občini sooblikovali, kot je povedala Staša Baloh - Plahutnik, strokovno ekipo, v kateri bo vsak zadolžen za določeno področje. Začasna upraviteljica je na tiskovni konferenci predstavila kratkoročno in dolgoročno verzijo rešitve občine. Kratkoročni program predvideva pregled vseg terjatev in obveznosti občine, reševanje perečih poblemov in poravnavanje le najnujnejših obveznosti. Porabo bodo racionalizirali. Brez sprejema proračuna rešitev ni mogoča. Staša Baloh -Plahutnik je šedejala, daje tekoči del proračuna še vedno odprt, izkoristiti pa bo potrebno vse možne vire sredstev in vsebinsko spremeniti delovanje infrastrukture. Npr.: reorganizrati Javno komunalno podjetje, ki naj bi v bodoče delovalo na principu podjetništva. Dolgoročno rešitev pa Balohova vidi na treh nivojih. Občina je seveda dolgoročno dolža po- ravnati obveznosti iz obveznic, za rešitev stanja pa se dogovarjajo tudi z drugimi, ki so bili vključeni v program obveznic. Tako že potekajo pogovori z Zasavsko banko in republiko. Upraviteljica si bo prizadevala, da bi v občini dokončali že začete projekte. Izhod iz težav vidi le skozi rešitev stanja v podjetjih, ki so prejela sredstva od prodanih obveznic. Balohova upa, da bodo do 21. maja vsaj pripravili osnutek proračuna. Poudarila je še, da pri dosedanjem delu niso gledali na strankarsko pripadnost. S.S. IS po starem Na torkovi seji IS občine Trbovlje so se po pogovoru z začasno upraviteljico proračuna dogovorili, da bo izvršni svet delal do zasednja občinske skupščine normalno. Le s to razliko, da bo upraviteljica proračuna Staša Baloh-Plahutnik dajala na sklepe svoje soglasje. Na torkovi seji so se člani IS pozabavali še z gospodarjenjem v občini v letu 1992, občinskim programom za leto turizma v občini, onesnaženosti zraka v mesecu marcu in nekaterih drugih zadevah. M.P. Novo vodstvo Agencije za razvoj IS v Zagoijuje na torkovi seji razrešil upravni odbor in vodstvo Agencije za razvoj ter imenoval nove člane in vodstvo. Po seji smo za izjave zaprosili tri osebe, ki so bile s torkovim sklepanjem najbolj povezane. Vladimir Kojnik, predsednik IS: "Izvršni svet je na današnji seji realiziral sklep skupščine občine in razrešil upravni odbor Agencije in direktorico. Na isti seji je imenoval nov upravni odbor, katerega člani so Zdenko Fritz, Janez Vovk, Staša Baloh - Plahutnik in Marija Leskovšek, za v.d. direktorico je bila imenovana Joži Bregar - Leskovšek. Upravni odbor bo na seji v ponedeljek imenoval svojega predsednika, opredelil pa se bo tudi do odloka o ustanovitvi in področju delovanja Agencije ter predlagal morebitne spremembe odloka." Matjaž Švagan. predsednik Skupščine občine: "Zaradi ustavitve prodaje obveznic bo letos veliko manj sredstev kot jih je bilo lani. Direktorico in Agencijo zatorej čaka veliko delo pri pridobivanju republiških sredstev. Glede nadaljnjega dela sem optimist in mislim, da bodo pozi ti v ni premi ki kljub teža vam, ki so nastopile. Čeprav bo delo težje, kot je bilo v preteklosti - tako za Agencijo kot za vodstvo občine. Poudaijam, da pri zadevi ni šlo za napake le enega človeka, kot nekateri želijo sedaj prikazati, pač pa jih je sodelovalo več. Zato je bilo reagiranje potrebno in takšna je bila tudi reakcija skupščine. Osebno upam, da bo kdo od znanih imen. ki so pri projektu obveznic sodelovali, končno priznal, doslej ni še nihče, daje pri tem projektu prišlo do napak, katerih posledice bodo Zagoijani čutili še nekaj let." Marija Leskovšek, dosedanja direktorica Agencije in nova članica UO: "Ne zdi sc mi prav, da se sklepa o razrešitvi, če ne vem, na osnovi katerih argumentov se sklepa. Končno poročilo SDK namreč še ni izdelano. Ne zdi se mi tudi korektno do uprav nega odbora, saj člani dejansko niso imeli možnosti povedati svojih argumentov. Menim, da smo svoje odločitve vedno argumentirali in nato strokovno ukrepali. Agencija je v dveh letih opravila veliko delo na področju spodbujanja podjetništva, veli ko je bi lo vložene tudi moje energije, in želim, da bi Agencija tako delala tudi naprej. To bo v veliki meri odvisno od IS. ki kreira politiko in daje skupščini predloge o delitvi proračunskih sredstev ter kreira strategijo, od česar je odvisno, kakšno veljavo bo namenil Agenciji, tako formalno kol neformalno. Zaradi kontinuitete dela sem sprejela članstvo v novem upravnem odboru." Ivana Laharnar Rad sem jih imel "Knjiga jc politična pripoved o zadnjih volitvah, toda v mnogočem še bolj pripoved o tem, kako sc jc stara boljševistična partija v rokah novih, mladih, razumnih ljudi znala vrnili k tistemu humanizmu, kije bil začetna, izvirna motivacija socialnodemokratskih gibanj vseh vrst in načinov”, je zapisal v glosi h knjigi dr. Matjaž Kmecl. In knjiga je, bi lahko dejali vsi, ki šobili na predstavitvi v Trbovljah, neka druga resnica proti resnicam, ki smojih brali v drugih knjigah. Je odraz videnja številnih znanih politikov, njihovega značaja in poštenosti ali nepoštenosti, dvoličnosti in različnih obnašanjih ženim ciljem: biti na oblasti. Je knjiga, v kateri dr. Ciril Ribičič med vrsticami oriše svojo privrženost pravni fakulteti, delu na njej, v kateri odkriva resnico zadnjih dni ZK Jugoslavije, je pripoved vodje tistih, ki so na 14. kongresu ZKJ začeli pot samostojne Slovenije. "In ker kri ni voda." pravi dr. Matjaž Kmecl, "je vsa ta zgodba napisana tudi tako, da jo jc mogoče brati z veseljem in brez zehanja." Tekst in foto: Bogdan Barovič Radioktavnist gob Gobarska družina Zagorje v sodelovanju zZGDS (Zveza gobarskih družin Slovenije), v kalero je vključeno 21 gobarskih družin iz Slovenije ter Gobarska družina iz Trsta, že peto leto nabira vzorce gob za raziskavo na radioaktivnost. Po jedrski nesreči v Černobilu seje namreč zelo povečala prisotnost oz. onesnaženost gob s Cezijem (Cs 137 s in Cs 134 s). Tolerančne meje radioaktivnega onesnaženja za prehranske pridelke in gozdne plodove, katere je postavila EGS in svetovna zdravstvena organizacija WHO, znaša 1000 Bq/kg, kar sc nanaša tudi na sveže gobe. Za sušene gobe je ta meja 10 krat višja (za 1 kg suhih gobje namreč potrebno posušiti cca 10 kg svežih gob). Objavljamo tabelo najbolj onesnaženih gob v Sloveniji s primerjavo vzorcev gob v Italiji in Češki. Podatki so za leto 1989. Inštitut Jože! Štefan v Ljubljani, ki opravlja meritve radioktavnisti, bo v letu 1993 pripravil končno poročilo o opravljenih meritvah v letih od 1986do 1993. V preglednici opravljenih meritev so podatki za 1 kg suhih gob, zato je potrebno za podatek o onesnaženosti svežih gob število deliti z 10. VRSTA GOBE SLOVEN ČEŠ ITALIJA Rozitcs caperà 9S342/153 28520/5040 (ciganček) Xerocomus badi 69345/12 49980/14618 (kostanjevka) Lactarius rufus 34074/6179 15370/4803 (rdečerjava micenica) Lactarius porninsis - 102300/22200 (macesnova micenica) Leccinum scabru - 33300/12807 (brezov ded) Laccaria amethy 27997/54 150700/46369 (vijolic, hledivka) Xerocomus chrys. 23879/3232 34100/7400 (rdečenogi ma vel) Clitocybe gibba - - 21529/11331 (rjavkasta livka) Xerocomus spadiccus 17415/3 (datljeva polstenka) Boletus cavipes 16271/2540 39800/860 - (votlohctni gohnnček) Suillus variegatus 15415/2802 (peščenka) Sarcodon imbricatus 15412 - 747/91 (rjavi ježek) Xerocomus subtoment. 12721/2456 2850/700 (navadni mavel) Tricholoma equestre 12347/204 - (zelenka) Suillus bovinus 10074/1824 (kravjača) Hydnum repandum 7321/1000 (rumeni ježek) Boletus edulis 2355/270 4400/0 (jesenski goban) Laccaria laccata 1691/314 84900/18200 Gobarska družina Zagorje r Sramotni steber Ficko v Farčnikovi koloniji S tega mesta smo že večkrat opozarjali na zavržene reči, ki so nekoč vdano služile človeku, ko pa se je njihov čas iztekel, so končale na prvem "primernem prostoru". Enaka usoda je doletela tudi lička, ki gaje lastnik še dodobra obral vseh koristnih delov, preden gaje pustil ob garažah med blokoma številka 28 in 32 v Farčnikovi koloniji v Zagorju. Ker njegova žalostna podoba očitno ne moti nobenega od sosedov, fičko potrpežljivo čaka in počasi rjavi. Včasih mu delajo družbo otroci, ki sc igrajo v bližini in zelo verjetno je, da sc kateri od njih poreže naostri pločevini. Morda se bo takrat vsak kateri od staršev vprašal, ali razpadajoč avto res sodi v naselje. Zakaj se ne bi vprašali že prej? Najmočneje zato na sramotni steber obešamo malomarnega lastnika, ki mu je bilo naselje bolj primerno odlagališče za l ička, kot pa dober kilometer 'oddaljen avtomobilski odpad na Ruardiju. Skupaj z njim obešamo na sramotni steber še lastnike garaž, in vso bližnjo soseščino zaradi brezbrižnega odnosa do svoje okolice. Če že nihče od njih ni vidci "darovalca", ki jim je pustil vozilo, bi ga lahko tudi sami pospravili na Ruardi. Hkrati pa pozivamo Javno komunalno podjetje iz. Zagorja,naj sc vsaj njihovi smetarji usmilijo l ička, saj leži v neposredni bližini zabojnika za smeti. Tekst in foto: J.R. jr a jeIrniCebš? ------------------- . Jetrnice Sestavine: 2 kg Jeter, 1 kg riža, poper, majaron, limonina lupina, sol, i/2 kg giavine, 20 dag masti, čreva. Kislo zelje: /1,2 kg kislega ze/ja, 1/2 kg krompirja, sol, poper. 2 žlici moke in 15 dag ocvirkov. Jetra in glavino (odluščeno meso) ločeno skuhamo ter zmeljemo. Posebej skuhamo riž (samo na pol). Kruh namočimo v juho, v kateri smo kuhali jetra. Namočenega ožmemo, nato tudi zmeljemo. Jetra, riž, in kruh damo v skledo in zabelimo z vročo mastjo, dodamo dišave, solimo in prilijemo vročo juho od glave. Dobro premešamo in iz zmesi naredimo klobase. Klobase damo kuhat. Ko priplavajo na površino, sokuhane. Nekaj časa jih pustimo še v vodi, vendar naj ne vrejo več. Ohlajene pred uporabo spečemo. Zraven lahko ponudimo še kislo zelje. Zelje ter nakocke narezan krompir ločeno skuhamo in solimo. Zelje podmetemo in malo popopramo. Kuhan krompir zmečkamo in ga zmešamo z zeljem ter zabelimo z ocvirki. Aleš Matko V / Tokrat je ta stran izjemoma drugačna kot ponavadi. Redakcija jetrnic je pričela z gladovnim štrajkom ne da bi prej (po kolektivni pogodbi je bila obvezna) obvestila uredništvo o svojem nedopustnem postopku. Ker smo imeli ravno tisti dan na obisku delegacijo močne časopisne hiše iz zahoda, ki so hoteli videti ravno avtorje jetrnic, bodo seveda posledice štrajka katastrofalne. Adijo preboj na zahod. Kljub vsemu smo v pogovoru z direktorjem, kije zagotovil, da bogate honorarje redakciji redno izplačuje, našli skupen jezik. Ker redakcija ni imela pravih argumentov za svoj štrajk (verjetno je šlo le za začasno odložitev dela) lahko pričakujemo v naslednji številki mega jetrnice. Bralci po Evropi nas venomer sprašuje jo po receptu zajctrnice. Danes ga objavljamo za vse, ki bi si želeli pripravili prave, svoje jetrnice. Pa še tole. Če se še spomnite, je redakcija razpisala natečaj za pametnejše od sebe. In sicer, kaj je hotel povedati gospod Češko s tem, da država ne more več živeti samo od poštenih davkoplačevalcev. Dobili smo kup odgovorov (dva). Stara znanka Magda z Dola pri Hrastniku namje napisala: "Čvekič je imel prav, res je država živela samo od poštenih davkoplačevalcev - nič niso imeli, pa še tisto so dali državi. To smo vsi krepko občutili." O odmiranju države pa ima bralka tale predlog (cenzure v kapitalizmu ni več): "Kadar v kupleraju ne laufa, je treba zamenjati kurbe, postelje lahko ostanejo." Bralka Milena iz Kandrš, ki ji namenjamo tokratno nagrado (tromesečna naročnina na tednik Zasavc), paje zapisala, da pošteni davkoplačevalci kmalu ne bodo imeli od česa plačati davka. Modro ugotavlja - če je plača mala, bo davek še manjši. Se strinjam Trpeči (neštrajkajoči) urednik (f~ Tokrat lahko zapišemo nekaj več o izboru zasavskega para 93, ki se bo poročil na slovenski ohccti v Kandršah. Prireditev, ki jo pripravlja TD Mlinše pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije, bo 26. junija v Kandršah. Naohceti se bosta poročila tudi dva para iz Zasavja. Časopis Zasavc bo izbral zasavski par 93 v sodelovanju s prizadevnimi Čemšcničani . NaČemšeniku se obeta 5. junija prava veselica, saj bodo za prijetno vzdušje poskrbeli člani ansambla Roberta Zupana z Vranskega (v soboto ste jih lahko videli na Alpskem večeru). Za zasavski par še zbiramo prijave. Čimprej nam pišite na naslov Zasavca ali pa nas pokličite po telefonu (61-013). Prijavijo se lahko pari. ki so: (1) slovenske narodnosti in imajo slovensko državljanstvo; (2) ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let; (3) nobeden izmed njiju še ni bil poročen: (4) par je pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, kijih zahtevajo propozicije; (5) vsaj eden izmed para stalno prebiva v treh zasavskih občinah. Litiji ali Radečah. Para, ki se bosta poročila na slovenski ohcet i. bosta dobila bogato balo. Med balo so tri spalnice, kuhinja in hišna govorilna naprava. Danes predstavljamo najbolj pogumna zaročenca v Zasavju. Tista, ki sta se na naš razpis prijavila prva. Mojca Cirar in ,Iure Petek Mojca je stara 21 let, doma je na Izlakah. Po poklicu je ekonomski tehnik, vendar je trenutno na porodniškem dopustu. Jure je Zagorjan, star 26 let, po poklicu je strojni tehnik - tehnolog. Zaposlen je v Ministrstvu za pravosodje v Ljubljani. Mojca in Jure sta sc spoznala v bifeju Mer-Li 9. novembra 1989. Poročiti sta se nameravala že lani, a jima je zmanjkalo denarja, saj sta opremljala stanovanje. Kmečko ohcet sta že večkrat spremljala in menita, da je to tudi njuna enkratna priložnost, da doživita ta običaj. Mojco najbolj zaposluje njun šestmesečni sin Nejc. Nekaj časa pa ji vendarle ostane še za pletenje in igranje namiznega tenisa. Jure je navdušen športnik, saj rad igra nogomet, košarko, rokomet, odbojko in tudi plava. Poleg tega pomaga Mojčinemu očetu pri delu na kmetiji. Poroka na slovenski ohceti, za katero ju je prijavila Juretova sestra, je trenutno njun najpomembnejši skupni načrt. M.J. Foto: Jože Ranzinger jr z n Izločani praznujejo Krajani Izlak praznjujcjo vsako leto 18. maja svoj krajevni praznik v spomin na pozi); domačije v Orehovici med 2. svetovno vojno. Letošnje praznovanje bo še posebej slovesno, saj bodo odprli dom društvenih dejavnosti, ki je bil zgrajen s sredstvi samoprispevka krajanov. Slovesna otvoritev doma bo 15. maja ob 16. uri na parkirišču pred domom. V programu bo sodelovala godba na pihala Svea Zagorje, recitatorji in MPZ Eti Elektroelement Izlake. Ob tej priliki bo odprt tudi bistro Valvasor v spod nji h prostorih doma. Slovesno otvoritev d orna in dokončanje nekaterih del na domu sta omogočila pokrovitelja Eti Elektroelement Izlake in Občina Zagorje ter vrsta sponzorjev z Izlak, Kisovca in Trbovelj. V domu je sedež KS Izlake, dovolj pa je prostora tudi za urade občine Izlake. V spodnjih prostorih so poleg bistroja tudi garderobe, ki jih bo uporabljalo športno društvo Izlake. V teh dneh bodo odprli še mrliško vežico, kije bila prav tako zgrajena s sredstvi občanov. Ob prazniku je Janez Vidmar, ki je predsednik KS Izlake že od leta 1986, dejal: "Največji uspeh v teh letih je verjetno dobro sodelovanje krajanov, obrtnikov, ustanov in ETI Elektroelemenla. To se odraža tudi pri sprejetju 2. samoprispevka leta 1990. S tem so ljudje izrazili zuaupanje v KS, ki gospodarno ravna z njihovimi sredstvi. Že prvi samoprispevek je bil v celoti uresničen v zastavljenem roku. Tudi izvedba drugega poteka po planu. Dom odpiramo ob prazniku. V njem bodo poleg prostorov KS tudi prostori za športno društvo, knjižnico in studio kabelske televizije na Izlakah. Ta naj bi že letos izvajala enkrat tedensko svoj krajevni program, ki bi obsegal informativni in kulturni del. V teh dneh bo končan tudi prizidek k mrliški vežici in urejena okolica. Do leta 1995, ko naj bi bil samoprispevek uresničen, nameravamo asfaltirati še cesto do Šemnika in cesto na Grad (celotno Valvasorjevo ulico) ter podaljšati pločnik do Orehovice na eni strani Izlak indo odcepa na Semnik na drugi strani Izlak. V načrtu je tudi ureditev nekaterih manjših cest." V pogovoru s prvim možem izlaške KS se nismo mogli izogniti vprašanju o Izlakah kot občini. Janez Vidmar pravi: "To prepuščamo spontanemu dogajanju in dogodkov ne nameravamo prehitevati. Če bo prišlo do tovrstne samouprave, bomo nedvomno kandidirali, da postanejo Izlake občina. Praksa namreč kaže.daso manjšeobčine precej bolj učinkovite kot večje. Glede na to, da sta šolstvo in zdravstvo v državnih rokah, ostane občini v gospodarjenje le urejanje komunalne infrastrukturc_ccste voda, potim, pokopališče. Ze sedaj KS Izlake samostojno razpolaga s sredstvi. To so si krajani zagotovili ravno s samoprispevkom. Občinska sredstva so namreč tako majhna. da pokrivajo le plačilo tajnika. Nedvomno pa je naš uspeh tolikšen tudi zaradi smotrnega razpolaganja s sredstvi, s čemer se v drugih KS ravno ne morejo pohvaliti. Vsekakor pa se bodo krajani Izlak o prestruktuiranju v občino odločali sami, možnost vključitve v občino Izlake pahodo imele tudi okoliške KS, seveda na podlagi lastne odločitve." Mojca Kunšek O pokopu in odstopu V prejšnjištevilkičasopisasmo pisali o tem, kako je Zagorjanka Frančiška Vrtnik, po domače Šrajeva Fani, upokojenka brez sorodnikov, čakala na svoj pokop dve leti. Sedaj lahko povemo, da je bila njena žara dan po izidu našega časopisa že položena v grob, kot se za človeka spodobi. Sedaj ima svoj prostor na zagorskem pokopališču tam, kjer so pokopani tisti, ki na marmorni plošči navadno nimajo napisanega imena. Tokrat lahko poudarimo le to, da bi tudi tem ljudem lahko zapisali ime, morda bi se potem lahko našel kdo, ki bi prižgal kdaj svečko v spomin na določeno osebo. V teh dneh smo izvedeli, daje odstopil s funkcije direktorja zagorske KomunaleMilan Fakin. Poklicali smo ga in vprašali, kaj je bil vzrok njegovemu odstopu. Povedal je, da se je za odstop odločil že pred časom in o tem obvestil izvršni svet, ki gaje tudi imenoval. V pisni izjavi odstopa ni obrazložil, ustno pa odločitev obrazložil predsedniku vlade Vladimirju Kojniku. Zatrdil pa nam je, da odstop s primerom uskladiščene žare nima prav nobene povezave. O tem, zakaj ne želi biti več direktor Komunale, bomo lahko več napisali po obravnavi na izvršnem svetu. I.L. Nov samoprispevek? Na seji sveta KS Čemšenik so sklenili, da se bodo Čemšeničani odločali o usodi 4. krajevnega samoprispevka v nedeljo, 13. junija letos. Dogovorili so se, da bodo kmetje, če bo samoprispevek izglasovan, mesečno prispevali znesek v višini 0.5% katasterskega dohodka, obrtniki 1.5% povprečnega slovenskega dohodka, ostali zaposleni pa 1.5% lastnega dohodka. Dogovorili so se še, da bodo lastniki vikendov prispevali pavšalni znesek v višini 50 DEM v tolarski protivrednosti na leto v enkratnem znesku. Sredstva, zbrana s četrtim krajevnim samoprispevkom, bi namenili za ureditev mrliške vežice v Čemšeniku (30%), ostala sredstva pa za ureditev krajevnih cestnih komunikacij (Brezje -Jelenk, od zaloškega znamenja do Gamberka, od Jesenovega do Znojil, od Cemšenika do Izlak, krajevne ceste v Čemšeniku). T.S. Čez nekaj mesecev bo pogled tui Kadeče drugačen. Ob izlivu Sopote v Savo bo zrasel nov most na regionalni cesti, ki je del objektov HE Vrhovo. Foto: Branko Klančar c a Biološka neoporečnost Ko sepodgune navadijo na strup, ne crknejo več. Ali tudi človeku sčasoma nehajo škodovati biološko neoporečna živila? Sanitarna inšpekcija je morala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev opustiti mikrobiološko kontrolo živil. Opustitev so kompenzirali z delom epidemiološke službe Zdravstvenega doma iz Trbovelj in skupaj pospešili nadzor nad vzdrževanjem higienskega stanja delovnih mest. naprav in pribora v obratih, kjer pripravl-jajoživila. Pri 4000odvzet ih brisih v letu 1992 je bilo manj kot 20% oporečnih. Oporečna je tudi voda. predvsem v lokalnih vodovodih na območju vseh treh zasavskih občin. Vaški vodovodi bodo za sanacijo terjali čas in denar. Ker se z nekako vostno vodo oskrbuj ejo tudi OŠ na podeželju, so bile upravljalccm izdane sanacijske odločbe. Luni je od 25 odvzetih vzorcev sladoleda bilo kar 7 bakteriološko oporečnih. Slo je k sreči za bakterije, ki niso fekalnega izvora in so torej manj nevarne. Bo letos bolje? I.L. Radeče - postaja v Texas u? Radeče. Nekaj kilometrov od pomembnega slovenskega želežniškega križišča je prelepo majhno mestece / imenom Radeče. Vendar imajo kljub majhnosti velike probleme. Mednje sodi Indi želežniška postaja oziroma tisto, kar jo predstavlja - stara, na pol podrta zgradba. V notranjosti je poleg klopi in gašperja (ki služi le za okras iu spomin), polno grafitov, ki izkazujejo spolno nepotešenost mladcev ter popularno podpisovanje in psovanje sosednjih držav. Kljub temu. da lastnikom (Slovenske železnice) uspe mesečno prebeliti stene, se vedno kdo najde, ki sc "podpiše s podplatom svojega čevlja". Cel mesec je področje postaje / okolico vred v zgodnjih jutranjih urah v popolni temi. Kljub intervencijam pri za to pristojnih v Zidanem mostu se tega problema še vedno niso lotili. Govori se samo o nepreverjeni fotocelici in njeni ueaktiviranosti. Tako se lahko zgodi, da pride do nezgode in bodo stvar popravili šele takrat (da o slabi pristopnosti na sam vlak -ker ni urejen peron - sploh ne govorimo). R.Š. Kisovški načrti Konec aprila so na sej i sveta KS Kisovec - Loke sprejeli program dela za leto 1993. ki se nanaša na ureditev komunalne infrastukture v KS. Tako bodo v letošnjem letu dokončali 100 metrov ceste Siporex - Marela - Prašnikar in nadaljevali z urejanjem cestišča Čolnišče - Vrh. Lotili se bodo tudi ureditve ceste Bregar - Pušave -Gamberg (cesta dveh KS Kisovec in Izlake). Nameravali so urediti še cesto Loke - Zavine. izvedba pa je zaradi nesoglasja krajanov glede sofinanciranja nemogoča. Na seji sveta so ugotovili veliko škodo ob lanskoletni vodni ujmi. ko je največji vodotok Mediju zopet prestopil bregove, poškodoval vse mostove iu povzročil veliko škode v bližnjem vrtcu. Vodstvo KS Kisovec - Loke je poslalo protestno pismo na republiško direkcijo za prostor in vode. kot glavnega krivca v državi, ki tako malomarno skrbi za ureditev poti voda. ki ob vsaki večji vodni ujmi povzroče toliko škode. Sicer pa je vodstvo KS pozdravilo podpis pogodbe med Rudniki rjavega premoga Slovenije in občino Zagorje o zazidalnem načrtu iu izgradnji obrtne cone v Kisovcu, saj to pomeni odpiranje novih delovnih mest in Kisovca navzven. M.K. Spomin na padle Ob krajevnem prazniku KS Jože Marn. 7. maja. so na pokopališču pri grobu talcev priredili manjšo slovesnost v spomin na 7. maj 1944. ko je nemški okupator v Zagorju vzel življenje devetnajstim mladim ljudem. I.H. Čiščenje narave Vseslovenski akciji Očistimo okolje so se pridružili tudi v Trbovljah. Naj omenimo le to. da so pred kratkim v parku pred občinskim domom obnovili klopi, ki sojih v preteklem letu dodobra "obdelali" nekateri nepoboljšljivci. Akciji so se pridružili tudi planinci. Na Kumu je bila akcija 24. aprila, ko so očistili vrh in in ožjo okolico doma in cerkve. Na Mrzlici je bila akcija 29. aprila. Večja skupina planincev, posebno iz planinske skupine pri DU Trbovlje je očistila okolico planinskega doma. vrha Mrzlice, deloma tudi Štorovega travnika. Akcija je trajala 10 ur. Spotoma so očistili še planinske poti. T.L. Gimnazija skozi čas Skupina tretješolcev gimnazije Trbovlje je v okviru izbirnih vsebin naredila razstavo imenovano Gimnazija skozi čas. Z njo so nazorno prikazali razvoj in delovanje trboveljske gimnazije od njenega začetka daljnega leta 1926 do danes. S pomočjo prof. Bratčeve, ki na gimnaziji poučuje zgodovino, so prikazali tudi razvoj učil. Pod drobnogled so vzeli predvsem pravice in naloge gimnazijcev v daljni preteklosti. Takrat so na šoli veljala zelo stroga pravila. Dijakje smel biti vključen samo v 2 od dovoljenih društev, toda le. če sta bila njegovo vedenje in napredek zadovoljiva. Strogo pa je bilo prepovedano sodelovanje v nogometnih klubih, tudi pasivno prisostvovanje na tekmah. Kljub strogim pravilom je bil letni učni uspeh le 31%. Najbolj korenite spremembe je gimnazija doživela z uvedbo usmerjenega izobraževanja v letu 1981 /82. ko je postala srednja šola naravoslovno - matematične usmeritve. Nove spremembe so se na gimnaziji zgodile še v letu 1989/ 90, ko naj bi spet postala "stara” gimnazija. Razstava bo najbrž prijetno popestrila šolski vsakdanjik iu pri gimnazijcih vzbudila zanimanje za staro rumeno stavbo, katero vsak dan obiskujejo. P.Ž. Delo v Čemšeniku 9. maja so čemšeniški gledališčniki še zadnjič ponovili Moškričevo dramo Zveze in razveze, tokrat doma. Čemšeničane do naslednje sezone čaka še veliko dela. Že v prihodnjih dneh bodo dokončno uredili predprostor pred vhodom v dvorano, večnamenski prostor in kuhinjo. Večino materiala že imajo, saj gaje pomagala nabaviti KS Čemšenik, dela pa bo izvedlo podjetje Tapi iz Kisovca. Večji problem trenutno predstavlja oprema kuhinje in večnamenskega prostora (vitrine), vendar upajo na pomoč zagorskih podjetij. V kratkem bodo uredili tudi manjkajočo razsvetljavo in reflektorje. T.S. Pokaži, kaj si V kn jigi Roberta Fulghuna je avtor zapisal tudi.šolsko metodo, ki je precej uporabna - pokaži in povej. Tega so se spomnile vzgojiteljice v vrtcu Kekec v Trbovljah in dokazale, da se da z dobro voljo ogromno narediti. Skušaj s starši in otroci so se zbrali v aprilskem popoldnevu in temeljito so počistili ter uredili okolico svojega vrtca. Takole veseli so se postavili pred fotoaparat ob koncu dela. M.G.-K. «a Umiritev stavk Območni svet ZSSS Zasavje Trbovlje je v Trbovljah priravil seminar za usposabljanje sindikalnihaktvistov.Na seminarju so70-tim udeležencem predstavili prerez sindikalnega dela v Zasavju, Milan Utroša je govoril o nalogah, delu, pravicah in odgovornostih sindikalnega zaupnika v podjetju, Brane Mišič pa o socialnem paktu in lastninskem preoblikovanju podjetij in nalogah podjetji. Ciril Urek je govoril o prihodnosti sindikatov v Zasavju in povedal, da so lani nudili 1600 ljudem brezplačno pravno pomoč, varstvo pred sodišči, vodji podjetij in organi pregona. Povedal je tudi, da podjetja ne izpolnjujejo obveznosti iz kolektivnih pogodb, kjer je določeno, da lahko podjetja, ki zaidejo v težave, za 20 % znižajo plače. V gradbeništvu pa so zaposleni prejemali le 62 % dohodke. Zato naj bi delavci, ki.so prejemali Ciril Urek na delavskem srečanju. nižje plače, dobili razliko izplačano v obliki certifikatov. Sindikat zastopa tudi interese delavcev, katerih podjetja so v stečajnem postopku. Vendar ugotavljajo, da niso dosegli velikih napredkov. Urek je povedal, da sindikat sodeluje s centrom za socialno delo, občinskimi skupščinami in izvršnimi sveti v vseh zasavskih občinah. In nadaljeval: "Sindikat ocenjuje, da se bo Zasavje vse do sprejetja razvojnega programa Slovenije še naprej pogrezalo v nezaposlenosti. Zaposleni bodo predvsem starejši ljudje, kar pomeni, da se bo storilnost zaposlenih nižala, povečali se bodo bolniški dopusti, vse to pa vodi v slabo konkurenčnost in neprofitnost." Za reševanje socialnih težav so ustanovili agencijo Delavske hranilnice Ljubljana, kije do sedaj kreditirala 2000 članov. In kako je s stavkovno kulturo v Zasavju? Ciril Urek ugotavlja, da do najtežje oblike sindikalnega boja pride zelo hitro in da delavci stavkovne zahteve oblikujejo nesistematično. Predvsem je stavkovnih zahtev preveč in zato najpomembnejše zahteve izgubijo svoj pomen. Zveza svobodnih sindikatovSlovenije meni, da bo vlogo sinikalnih zaupnikov v podjetih potrebno razširiti. V stavkovni odbor pa bi se morali vključiti strokovnjaki z republiškega in območnega sindikata, ki bi delavcem pomagali uveljaviti zahteve. Urek pa je še dodal, da predvidevajo, da se bo stavkovni val verjetno kmalu umiril. Suzana Sivka Foto: Branko Klančar Hrastniški plazovi Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora občine Hrastnik je izdelal podrobnejši pregled in analizo plazečih mas. Le-te ogrožajo tako prometne komunikacije, komunalne objekte in naprave kot tudi posamezne stanovanjske oz. proizvodne objekte. V Zasavjujesplazovi najbolj ogrožen Hrastnik. Plaz Grum na Dolu pri Hrastniku ogroža štiri stanovanjske objekte, drsenje so za silo ustavili z opornim zidom za hišo Grum. Pod Krištandolom grozijo tri plazeče mase. V naselju Slatno, pod vznožjem hišePodmenik, bodo morali sanacijska dela izvajati ročno. Plaz Kovač v Uničnem je pod stalno kontrolo. Obstaja nevarnost, da se še poglobi in razširi, saj opažajo precej stalne talne vode. Ob plazu Stari Žleb včreti na Dolu je cesta že usposobljena, v okolici pa je plaz Dornik, za katerega pravijo, da se je začel premikati že pred desetimi leti. V sanacijskem programu so natančneje predvideli potrebna dela. Od leta 1990 je aktiven plaz nad stanovanjsko hišo Gorenc ob cesti Blate in obsega površino 3000 kvadratnih metrov. Predlog sanacije predvideva odvod, ki bo speljan v obcestno muldo, ki se steka v hudournik Bela. V Podkraju je plaz onemogočil prevoznost edine ceste do zaselka Kladje. Z izdelavo zasilne zagatne stene iz jamskega podporja in železniških pragov so uredili prehod širine 2,5 m. Narediti pa morajo armirano betonsko kašlo v dolžine 25 metrov. Zavzemajo se tudi za ureditev ceste Hrastnik - Radeče, ob kateri je bila po neurju v letu 1991 zgrajena le AB kašta, teren pa zaradi prekinitve odvodnih cevi spel zamaka. V Hrastniku je kritičen še plaz pri kozolcu Kreže v Podkraju. Zavzemajo sc za lokalno cestno povezavo Hrastnik - Čeče - Ravne, ki je vendarle pomembna povezava obrobnih zaselkov. Lokalni plazovi manjše razsežnosti se pojavljajo na območju zaselka Ravne, pri hiši Bočko in ob cesti v Krnice. p R V letu turizma Člani regionalnega odbora za turizem, ki delujejo v okviru Gospodarske zbornice, so na podlagi občinskih programov sestavili program za leto turizma. Načrti so lepi in vabljivi. V Hrastniku načrtujejo Noč ob Savi, to naj bi bila prireditev ob 140-letnici Rudarskega pihalnega orkestra. Potem bo še Planinski maraton Gore - Kopitnik, takrat naj bi tudi odprli prenovljeno cesto Turje-Gore. V sodelovanju z zasavskimi lovskimi družinami nameravajo organizirati prireditev Lovske trofeje in specialitete. Temu sledi zabavno-športna prireditev Poletne igre, ob koncu leta pa bo še okrogla miza in razstava o kulturni, naravni in tehnični dediščini in njenem varovanju. V Trbovljah načrtujejo gimnazijci Ekološki tabor na Kumu, plavalni klub Rudar bo pripravil Lučkin memorial, Planinsko društvo Shod zasavskih in savinjskih planincev na Mrzlici, atleti Prvojunijski tek, gostinci zabavno prireditev Nohšiht, planinci pa še Nočni pohod /.baklami naMrzlico in Novoletni pohod na Kum. V Zagorju bo že drugič organizirana mednarodna klavirska šola s koncerti, Kmečka ohcet bo spet na Vidergi, izbor za Miss Slovenije bo v Medijskih Toplicah, ženske naj bi spet peljale svoj Turistični rally Medija, športna zveza naj bi organizirala Državno prvenstvo v gorskih tekih, Slikarska kolonija Izlake bo praznovala lep jubilej - 30 letnico, KUD Izlake načrtuje Valvazorjev dan popestriti z Gamberško kroniko, Medijske igre pa naj bi bile ob otvoritvi novih bazenov in nekoliko kasneje še pentatlon. Nekatereprircditveso že tradicionalne in njihova izvedba verjetno ne bo vprašljiva. Sicer pa z organizacijske plati ni vprašljiva nobena načrtovana aktivnost, vprašanjeje denar, ki ga še ni. V regionalnem odboru zatrjujejo, da brez podpore iz republike ne bo šlo. S prireditvami, ki imajo skupen naslov Pozdrav iz Zasavja, se bodo vse tri zasavske občine lahko predstavile širši slovenski javnosti. Ta danes žal bolj ve, daje to ekološko najbolj sporno področje države, ne ve pa tega, da ljudje tu znajo kaj ponuditi in pokazati in da so zasavske doline in hribi v resnici izjemno lepo in zanimivo okolje v središču Slovenije ter da tu bivajo prijazni ljudje. Ivana Laharnar m Usoda počitniškega doma Počitniški dom Steklarne Hrastnik je edini turistični objekt na slovenski obali, namenjen zasavskim delavcem. Vprašanje je le, koliko časa še? Mnoge slovenske firme so "izgubile" svoje počitniške domove na hrvaški obali, danes (predvsem močnejša podjetja) iščejo možnosti za nakup počitniških objektov v slovenskem Primorju. V Steklarni Hrastnik pa... Bodo stvari postavili na glavo? "Obstajajo določeni krogi v Steklarni, ki želijo ta objekt odtujiti našim delavcem, ga prodati. Zakaj? Ne vem...," je poudaril ob obisku upravnik počitniškega doma Ferdo Žlindra. Počitniški dom je Steklarna kupila od SO Kočevje, dogradili so osem sob, kuhinjo in jedilnico. Zadnja leta, ko v Steklarni ni več velikega povpraševanja po letovanju na morju, je dom odprt tudi za ostale goste. Na dopust v dom hodijo v glavnem turisti iz Zasavja, Laškega, Radeč, le še polovica gostov prihaja iz Steklarne. Upravnik doma, Ferdo Žlindra, ki skrbi za dom že sedem let, je pred dvema mesecema dobil dom v najem. Kot pravi, firme ne zanima vzdrževanje neproizvodnih objektov. Na račun udobnosti v sobah so morali zmanjšati kapacitete s 70 na 50 ležišč v 18 sobah, kot je zahtevala sanitarno - tržna inšpekcija. Dom vsako leto odprejo že 25. aprila. V boljših časih (še pred nekaj leti) je bilo v maju že kar veliko turistov in so v predsezoni zabeležili tudi do tisoč nočišč. V glavni sezoni, od junija do septembra, jim je v letih 1988, 1989 uspelo prodati okrog 6 tisoč nočišč. Zadnjih nekaj let pa seje povpraševanje po letovanju v domu močno poslabšalo. Zlasti predlani, ko je bila v Sloveniji vojna, so imeli le nekaj gostov v avgustu. Vendar se stanje počasi zboljšuje. Lani je zanimanje za letovanje na morju v Sloveniji zopet naraslo. Glede lastnine počitniškega doma so bile razne pripetije. Dom so celo želeli prodati. Po besedah upravnika zopet obstajajo želje, da bi objekt prodali. "Zasavski delavci morajo imeti svoj košček slovenske obale. Porazno bi bilo, da se proda in odtuji našim delavcem še to lastnino, ki smo si jo pridobili," zatrjuje Ferdo Žlindra. Sicer pa, komu mar? Ali bomo pristali pri stari: "Delavci iz Zasavja si nenazadnje lahko privoščijo prav prijeten oddih v okoliških hribih. Na morje naj hodijo za obči blagor "zaslužnejši" (petičnejši) in počitka potrebnejši državljani." Menda ja ne? Mija Južina Brez inšpekcije Šestnajst inšpektorjev medobčinskega inšpektorata sije v lanskem letu ogledalo 5600 zadev. Večina je bilo preventivnih pregledov, opravili pa so tudi okoli 2000 inšpekcijskih pregledov, kar je z.a 30 % več kot leto prej. Učinkovitost izrečenih ukrepov je zelo različna, največja je bila pri enostavnih zadevah, pri postopkih, ki se nanašajo na izvršbe, pa je učinkovitost manjša. Na 329 odločb jih je bilo le 8 pritožb, kar kaž.c na strokovno delo inšpektorjev. Pri kršilcih bo morda učinkovitejša ostrejša kaznovalna poli tika, naj bo lj učinkovito sredstvo pa so še vedno mandatne kazni. Strokovnost in učinkovitost so v tej službi precej izboljšali, še vedno pa delajo v slabih pogojih. Tako problemi financiranja kot materialne opremljenosti in problemi kadrovskih rešitev oziroma formiranje določenih inšpekcijskih področij izvira iz nedefinirane vloge inšpekcijskih služb v sistemu družbenega nadzora v republiki. Zato še vedno čakajo na službeno vozilo, računalnik, telefax, dodatne telefonske linije, najnujnejšo opremo za inšpekcijski nadzor in še veliko drugega, vendar nujnega. I.L. Legalizacija peskokopov Oddelek za urejanje prostora v Litiji je septembra leta 1990 pričel z aktivnostimi glede legalizacije peskokopov. Danes sta v Litiji legalizirana dva: v Dragi in Ježnem vrhu. V občini pa je še okrog 30 manjših, črnih peskokopov. V interesu zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zelenih je, da se število nelegalnih peskokopov zmanjša, da se lokacijsko razporedijo, sanirajo ter opremijo z vso potrebno dokumentacijo. Ostale peskokope bodo zaprli, sanirali in pogozdili. M.S. Domača peka Kmečke žene iz Zasavja so bile 16. aprila na Ptuju, kjer so si ogledale razstavo "Dobrote slovenskih kmetij", ki poteka že četrto leto in je dobila mednarodne okvire. Na razstavi je bilo predstavljenih več kot 800 primerkov kruha in peciva. Sodelovalo je tudi pet žensk iz naših krajev, po ena iz Zagorja in Hrastnika ter tri iz Trbovelj. Marinka Senčar iz Knezdola nad Trbovljami je za svoje janeževe upognjence prejela srebrno priznanje za kakovost. I.L. Zadostno za kopališča V poročilu sanitarne inšpekcije je zapisano, da bi večini zasavskih kopališč lahko dali oceno "zadostno". Nekateri bazeni nimajo sanitarnega obroča (to so bazenčki za noge), stranišča pa so pomanjkljivo vzdrževana. Dosledni so pri nudenju gostinskih storitev, tu je opaziti visok nivo. Tudi služba prve pomoči je bila povsod urejena, v kopalni vodi pa je bilo večkrat prekoračeno število bakterij. I.L. Zasavje je medovitno Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije je bilo območje zasavskih občin lani med najbolj medovitnimi. Iz. veterinarske inšpekcije so sistematično pregledovali čebelnjake vseh vrst v vseh treh občinah. Najboljše higiensko in zdravstveno stanje čebel so ugotovili v Zagorju. To je gotovo rezultat več desetletnega organiziranega delovanja Čebelarskega društva Zagorje, ki šteje okrog 80 članov. Tudi v tem letu bodo s sistematskimi pregledi nadaljevali, cilj pa je izdelava registra čebelarstev in koordinirano delovanje vseh zasavskih čebelarskih društev, saj je potrebno zdravstveno varstvo čebel. I.L. Čistilna akcija PD Hrastnik ima v svojem letnem programu čistilno akcijo, ki jo izvaja vsako zadnjo soboto v mesecu aprilu. Sobota, 24. aprila letos ni bila ravno najbolj posrečeno izbrana. Zaradi že predhodno planiranih podaljšanih prvomajskih praznikov je bil odziv šolske mladine zelo skromen, udeležba članov PD ih drugih pa presenetljivo velika. Tako so lahko kljub osipu mladih planincev opravili vse planirane aktivnosti. Očiščene so bile poti na Kal čez Klobuk, Ravne - Kal in Senica - Blate - Kal. Na Kalu so počistili planino, okolico planinskega doma, depandanse in popravili ter uredili ograje. A g. n Vandalizem in umetne gerbere Noč ima svojo moč. V Zagorju la rek zagotovo drži. Ze dolgo časa. kar nekaj let, nekdo neustrašno ropa zagorske grobove. V zadnjem času ga najbolj privlači umetno cvetje, še zlasti, če je izdelano iz svile, pa nagrobne utripajoče svetilke in še kaj, kar ima bolj trajno in uporabno vrednost. Pri teh podvigih ga ali pa jih ne moti prisotnost mrtvih, saj so mu(jini) koristen navdih. Če bi se to zgodilo dvakrat, trikrat, bi vsakdo pomislil, da gre za uničevanje, ker je nekdo imel morda morečo noč. Vendar pa je tu zgodba drugačna, saj se kraje ponavljajo. Tatovi se na pokopališče odpravijo z jasnim namenom, vedo, kaj je njihov cilj. Zato se upravičeno postavlja dvom, da nekdo od tega "lovi" korist. Morda ukradene rože enostavno še enkrat prodajo. [,e čemu bi sicer potrebovalii) nagrobne svetilke in svilene rože, ki jih je prijatelj ali sorodnik z ljubeznijo in spoštovanjem prinesel pokojnemu ? Mogoče je v današnjih časih res preveč pričakovanje, da bi spoštovali pokojne - saj nekateri ne najdejo drobca spoštovanja niti do tistih, ki še Živijo. Denisa Huber Sreča ni vedno budna Prejšnjo sredo je pred zagorsko občino zaropotalo in zacvilile sognine. Voznik rdečega renaulta je zbil okoli tri leta starega otroka. Otrok se je v trenutku skobacal na vse štiri in se ves v strahu plazil proti zelenemu golfu, ki je bil parkiran pred trgovino. Ko je voznik ve.? vznemirjen pritekel do njega, se je že stisnil na zadnji sedež in stegoval ročiče proti vratom avtomobila, ki jih je hotel na vsak način zapreti in tako ubežati vsemu, kar je zunaj. Gotovo mu je mamica naročila, da jo mora priden počakati v avtu, medtem ko bo ona opravljala dolžnosti po občini. Sopotnika iz renaulta sta tačas poiskala policiste, zdravnico in mamico in konec je bil tokrat dober. Otrok se je trdno stiskal v maminem naročju, policisti so vse zapisali, zdravnica je povedala svoje mnenje, še najhuje pa se je počutil voznik, ki mu gotovo ni šlo iz glave, kaj vse bi se lahko zgodilo in celo življenje težilo njegovo vest, pa čeprav ni bil ničesar kriv. Sreča v vsej zgodbi je verjetno prav ta, da je voznik renoja vozil počasi in zato hitro reagiral v trenutku, ko mu je otrok nenadoma izza parkiranega avtomobila pritekel na cesto. Otrok nikakor ne sodi sam v avto. Njemu se minute zdijo daljše kot nam, ki tekamo po opravkih in ko v zaprtem prostoru doživi stisko ali se naveliča, mu morda postane dolgčas, poišče tistega, ki ga je tam pustil. Cena takih dejanj je lahko previsoka. Otrok, ki še ni sposoben samostojnega obnašanja in dobre presoje, naj bo zato tesno ob vas, ki ste ga popeljali v svet iz varnega domačega okolju. I.L. Jm$!y POGLED z borznega parketa Začenja se ples tečajev Veliki R. ki je po sporočilu Zavoda Republike Slovenije za statistiko v tem mesecu 1%, je začel resno vplivali tudi na finančna dogajanja. Čeprav na veliko presenečenje mnogih inflacija pada iz meseca v mesec (februarja je bil R 1,6%, marca 1,4 % aprila že 1 %), je vse skupaj preveč lepo, da bi odražalo dejansko razmere v slovenskem gospodarstvu. Tako so postale kapitalne transakcije z vrednostnimi papirji spet izjemno zanimive, še posebej, ker devizni tečaji zelo naraščajo, večina vrednostnih papirjev (predvsem obveznice) pa je nominiranih v DEM. Če k temu prištejemo še naraščanje tečajev teh papirjev, je obseg prometa na zadnjih borznih sestankih razumljiv. Kar za 2,3 in 3,5 mio DEM prometa je zabeležila borza. Pretekli torek je bil v znamenju naraščanja tečajev obeh državnih obveznic, RSL1 in RSL2. Enka je narasla na nivo 117, dvojka na 89,5. V prvem krogu se je trgovalo z obveznico Gorenja po tečaju 96. Lek 2 se je prodajal po 96,1, zobveznico Lesnine ni bilo nobenega posla, ponudba in povpraševanje sta bila med 4 in 10. Tudi z Metalno je bilo nekaj poslov po tečajih med 81 in 81,5, občina Zagorje se je prodajala po 76. Prvičje kotirala obveznica občine Šmarje pri Jelšah in dosegla tečaj 77,5. Pri delnicah je bilo veliko poslov z Dadasom, kije porastel že kar preko 35.000 SIT, Probanka je tudi narasla preko 17.600 SIL, po delnicah Salusa pa je bilo sicer povpraševanje, vendar nobene ponudbe. Delnici SKB banke sta se prodajali po 13.000 Sil' za SKBP in 12.700 Sil za SKBR. V drugem krogu sta RSL1 in RSL2 dosegli tečaja 117 oziroma 89,7. Vsi smo nestrpno pričakovali četrtkov sestanek in resnično se je začela evforija zviševanja tečajev vrednostnih papirjev. To je bilo opazno tako pri obveznicah kot pri delnicah, kjer je mogoče efekt še bolj izrazit Tečaj RSL1 je narasel kar na 117.6, RSL2 pa je pristala pri 89,5. Na Čelikovem sestanku so trgovali z večjim številom vrednostnih papirjev. 'Pako je bilo precej poslov tudi z obveznicami Metalne, ki kljub napovedim o programiranem stečaju še vedno visoko kotira (okrog 79,4). Občina Zagorje je v začetku porasla na 76,8, zaključila pa pri 76.6. RSL1 je začela pri tečaju 117,2, na koncu prvega kroga je bil tečaj že 117,6. Eenomen delnic Dadas je kar takoj \ opozoril nase in sicer s ceno 40.365 SIT, kurje tudi dovoljeni maksimum in ker nihče ni želel prodajati papirjev po tako | "nizki" ceni, je bilo s lem trgovanje končano. Zdaj se borzni m posredniki resnično sprašujejo, kje se bo cena teh delnic , ustavila! Tudi Probanka je narasla na 18.184 SIT, porasla pa je tudi cena delnicam Nike in sicer na 35.562 SIT. Končno sta & se "prebudili" še obe delnici SKB banke in na veliko veselje I lastnikov teh delnic, ki so jih pred par meseci kupili po visoki | ceni, je SKBR porasla na 13.000 SIT in SKBP na 14.881 SIT. | Tudi tečaj dvodelnih blagajniških zapisov banke Slovenije, g "dvojčkov", je porastel že na 137,1 za devizni del, kar priča o k velikih premikih na področju deviznih tečajev. Borza torej uspešno posluje in zavidljivo visok promet tako j* na borznih sestankih kot tudi na UTC trgu vliva optimizem v ' trgovanje z vrednostnimi papirji! Milan Povirk | L —— — — — — —J ml lil m Prvomajske budnice v Trbovljah ni bilo Vse do lanskega 1. maja smo bili v Trbovljah vajeni, da seje praznično razpoloženje na ta dan pričelo z budnico Delavske godbe Trbovlje. Dolga leta so peš igrali po glavni in nekaterih stranskih cestah ali stanovanjskih kolonijah, nato pa največkrat odšli z instrumenti na Mrzlico, kjer so sodelovali pri prvomajskih srečanjih delavcev in njihovih družin iz Revirjev in Savinjske doline. Zadnja leta so igrali budnico na odprtem tovornjaku. Na predvečer praznika pa so v organizaciji sindikata ponavadi sodelovali na kresovanju na Kipah, skupno z drugi mi kulturniki. Tudi letos je območni odbor svobodnih sindikatov Trbovlje povabil godbo tako h kresovanju, kot tudi k igranju budnice 1. maja. Vendar se godbeniki temu vabilu letos niso odzvali. Tudi osebno vabilo predstavnika sindikatov ni zaleglo. Vzrok je v tem, daje godba v denarnem pogledu na tleh in na ta način so želeli godbeniki opozoriti domačo javnost na nevzdržno stanje, v kakršnem se nahaja najboljša slovenska pihalna godba, nosilka zlatih priznanj s treh svetovnih prvenstev, v svojem 90. letu obstoja. Vzdrževati je treba namreč godbeni dom, nabavljati notni material, obnavljati instrumente, kupovati uniforme itn. Do nedavnega je Kulturna skupnost Trbovlje finaneiraladelo Delavske godbe. Ko je bila ukinjena, je skrb za delo kulturnih društev prevzel občinski proračun. Ta je zadnja leta postopoma zmanjševal višino dotacij za delo društev, kulturnih in športnih. Delavska godba se je čutila pri tem rezanju pogače še posebno prizadeta. Od lanskega leta dalje pa je financiranje godbe še posebej pereče. Sredstva iz proračuna, namenjena za kulturno dejavnost in s tem tudi za godbo, so domala povsem usahnila oziroma so se zaradi znanih razmer izjemno zmanjšala. V pogovoru s predsednikom Delavske godbe Trbovlje Teodorjem Fortejem smo slišali, da nobena pisna ali osebna, tudi večkratna intervencija pri najodgovornejših ljudeh naobčini Trbovlje, ni rodila kakega uspeha. Kajti s tolažilnimi besedami, da bo enkrat bolje, si godba ne more pomagati. V zadn jem času se godba pod vodstvom prof. Alojza Zupana - Vuja intenzivno pripravlja na udeležbo na svetovnem prvenstvu pihalnih godb oziroma orkestrov, ki bo 18. ju lija letos v holandskem Keerkradu. Udeležba trboveljske Delavske godbe je s strani organizatorja že potrjena, je pa vprašanje, če se bo tega res udeležila, saj ni sredstev za potovanje. Poleg tega so iz ZDA naročili nekaj godbenih instrumentov, za nadomestitev starih in dotrajanih. Pred njimi pa je tudi letošnja proslava 90. letnice obstoja in delovanja godbe, ki naj bi jo proslavili tudi z izdajo CD plošče. V načrtu imajo seveda še vrsto dejavnosti, seveda pa vse to zahteva denar. Občina z vsemi podjetji, organizacijami in občani je na uspehe svoje godbe ponosna. Ko gre za pomoč, večina pri tem odpove. In godbeniki si niso znali pomagati drugače, da z nesodelovanjem pri igranju budnice, kar seje zgodilo prvič v njihovi zgodovini, opozore najodgovornejše na nepremostljive težave, ki jih peste v zadnjem času. Upajo, da bo tovrstno opozorilo morda le pomagalo. Dižava utemeljuje svojo centralistično politiko s primitivno razlago. Nelogično je, da nova lokalna samouprava še ni institucionalizirana. Velike, trdne regije, bi šle državi preveč v nos. Vlada se je odločila za strumno centralizacijo. Vprašanje je, ali regijo, kot vmesno stopnjo, sploh potrebujemo? Teh nekaj ugotovitev ali trditev smo si sposodili iz našega slovenskega časnika, ki je pravkar končal širšo anketo o tem, kakšno lokalno samoupravo snujemo, kakšno Želimo, in končno - kakšno nam ponuja vlada. Doslej smo v našem glasilu samo mimogrede omenjali, kaj vse se nam obeta ne lem področju. Največkrat smo morali priznati, da o tem v naših domačih logih premišlja odločno premalo ljudi, da pa so ti tudi dokaj enostransko obveščeni, kaj in kakšna lokalna samouprava senatu obeta. Koncept delitve Slovenije na 250 občin boleha za številnimi poenostavitvami pa tudi, kot je nekdo dejal, za dobrimi evropskimi rešitvami. Slovenija ni Francija, kjer je občin kot listja in trave. Kar samo po sebi se ponuja ob konceptu 250 občin osnovno vprašanje: ali ne bo drago, odločno predrago? Saj je na dlani, da bo tolikšno število občin terjalo zaposlitev velikega števila uradnikov, čeprav bo, kot je zdaj predlagano, tudi v pogojih ustanavljanja velikega števila občin vsa politika odrejena v republiki: oblast bo centralizirana. Lahko bi rekli, da gre pri tem za znan koncept: delaj in vladaj. Zato sodimo, da je ta koncept pravzaprav koncept centralizacije države. Temeljno vprašanje nove upravne organiziranosti je naslednje: ali odločanje resnično približati ljudem in upravo decentralizirati, ali pa oblast še bolj centralizirati. Odgovor na to vprašanje vse pove in ni naključje, da je bil dosedanji odgovor zavil v fraze. Kljub temu ■ centralizacija nam ne uide. Že nekaj časa država občinam jemlje pristojnosti, vse večfinančnih virov izobčinskih proračunov se seli v okvir države. Če upoštevamo še ugotovitev, kako se iz leta v leto tanjšajo občinski proračuni, bomo kmalu prišli do spoznanja, da gre za ropanje, ki ne pozna meja. l/zla 1992 je znašal npr. zagorski občinski proračun okoli 14, letos pa le še 6 milijonov DEM. Sicer pa vsi poznamo tudi delitev, ne povsem legalizirano, vendar očitno, delitev občin na prvo in drugorazredne. Razlike so v porabi na prebivalca zaradi centralizacije in vpliva močnejših občin od 90 do 150% v korist bogatejših. Drugo, enako resno vprašanje v okviru nadaljnega razvoja lokalne samouprave, so regije in pokrajine. Takšne, kot so sedanje, naj nove ne bi bile. Ali je to že določeno, vsaj za zdaj ni povsem jasno. Res pa je, da bi se na temelju izkušenj dosedanjih regij lahko marsikaj naučili, da ne bi ponavljali prejšnjih napak. Vendar, kol zdaj stvari stoje, se večina v Sloveniji ogreva za neke vrste območij. Milan Vidic Tine Lenarčič m “i Dojenčki, ki se ta čas postavl jajo na noge, so kandidati za devetletno osnovno šolanje, za koncept, ki mu zdaj šolski strokovnjaki postavljajo temelje. Osnutek predloga so določili letos februarja na posvetu v Bohinju in v Poljčah, zdaj pa potekajo posvetovanja po regijah, ki bodo končana v maju. Sklicatelj je ZRSSS, ki bo dal konceptu vsebino, nosilec pa Ministrstvo za šolstvo in šport. Tokrat ne gre za zloglasno šolsko reformo ampak za prenovo osnovne šole. Zanjo je najpomembnejša temeljita drugačna izobraženost učiteljev (bodočih in sedanjih), kar je seveda dolg proces, ki terja tudi precej denarja. Sredi aprila se je v Trbovljah petčlanska ekipa z državno sekretarko za šolstvo na Ministrstvu mag. Tejo Valenčič na čelu pogovarjala o konceptu z učitelji, vzgojitelji in predstavniki staršev. Želeli so izmenjati stališča, pojasnjevati, s predlogi koncept obogatiti in razbliniti strahove, ki sc pojavljajo v zvezi s tem projektom. Javnost najbolj razburja vstop v šolo, ki sc bo pomaknil deset mesecev navzdol. Otroci bodo vstopili v šolo v tistem koledarskem letu, v katerem dosežejo starost šestih let. Zakon sicer že dolgo predpisuje obvezno malo šolo, vendar sc izvaja zelo različno. To bi sc s pojavom privatizacije vrtcev še stopnjevalo, zahtevam bi še težje ugodili kot v javni šoli. Kakšna bo devetletka Mala šola sc bo torej vključila v koncept osnovne šole, ki bo imel tri obdobja. V prvem (od 6. - 9. leta), ki je razvojno specifičen, bo pomembno predvsem prvo leto, ko bodo poučevali poleg učiteljev tudi vzgojitelji. Na dva oddelka pridejo trije pedagoški delavci - dva učitelja in en vzgojitelj. Učitelji si bodo morali pridobiti izobrazbo vzgojiteljic in obratno. Pogoj za začetek projekta je torej dopolnilno izobraževanje kadrov. Opismcnovanjc bo potekalo po evropskih izkušnjah, ki imajo upočasnjen tempo in zagotavljajo dobre osnove. Učitelj v prvem triletnem obdobju / otroki napreduje, vzgojitelj ne. Ocenjevanje v prvi triadi bo opisno, brc/ številčne ocene. Potreben pa bo dogovor o načinu opazovanja, zapisovanja in vrednotenja. Pride lahko do napak, zato bo treba učitelje usposobiti tudi na tem področju. Opisno ocenjevanje poteka trenutno že na 120 šolah v Sloveniji. V drugem obdobju, ki bo trajalo 3 ali 4 leta, bodo uvajali številčne ocene, opisne ostajajo izjemoma za otroke z. učnimi težavami. Spričevala bodo dobili samo ob koncu šolskega Otrok ni posoda, ki jo polniš, temveč bakla, ki jo je treba prižgati. Zagotovljene morajo biti primerne kadrovske, prostorske, gmotne in druge možnosti. Odločiti sé je treba, ali naj bo šola storilnostna ali humana, ali naj ima prednost vzgoja ali izobraževanje. mag. Teja Valenčič leta, starše pa bo treba o uspehu sproti in pogosto obveščati. Ob končanem obdobju predvidevajo teste, ki bodo služili otrokom, staršem, učiteljem. V drugem obdobju bo razredni učitelj še ostal, posamezne predmete pa lahko poučujejo tudi predmetni učitelji. Prehod na predmetno stopnjo naj bi bil tako bolj mehak kot doslej. V tretjem obdobju, ki bo trajal 2 ali 3 leta, poučujejo predmetni učitelji. Predvidevajo diferenciacijo učencev, ki naj ne bi bila radikalna. Učenci predmetov ne bi izbirali tako, da bi imeli nekateri večje in drugi manjše število predmetov. Izbira predmetov je s testi. Učenci, ki ne bi bili sposobni opraviti zaključnega izpita po devetem letu, bi se lahko odločili za obiskovanje desetega leta OS. Prav tako tisti, ki so opravili samo 7 ali 8 let. Deseto leto bi bila priprava za vstop v 1. letnik katerekoli srednje šole. Nova zasnova naj bi prinesla kvalitetnejše znanje, ki bi se kalilo devet let. Otroka naj bi usposobili tako, da se znajde v novih situacijah (s posodabljanjem vsebin in načinom poučevanja v tradicionalnih šolskih predmetih). Veliko učiteljev tako že dela. Razvile so se oblike temeljitejšega izobraževanje za pedagoške delavce, priče smo tudi pravemu inovatinemu vrenju na šolah. Vprašanja in odgovori Na posvetovanju v Delavskem domu so bile zanimive tudi misli učiteljev in tehtna vprašanja. Koliko se bodo stvari z novim sistem om podražile ? Ključni problemi sozgodnejši vstop v šolo, izstop iz nje ter p re hodi med različnimi stopnjami šolanja. naj bi imela orientacijsko funkcijo. Predlagajo, da sc oblikujejo vse težavnostne ravni. O tem odloča uspeh prejšnjega razreda, mnenje učitelja, znanje na standardiziranem izpitu, na prvem mestu pa želja in interes učenca ter pristanek staršev. Ob zaključku OŠ bo zunanje preverjanje znanja, kot ga uvajajo v OŠ že drugo leto, to Bistveno sploh ne, saj ostajajo otroci v bistvu isti, le da bodo odslej v I. razredu namesto v mali šoli. Stroški bodo predvsem v dopolnjevanju izobrazbe kadrov, t. j. učiteljev, kar bo treba zagoviti s proračunom. Kako bo s ponavljanjem razredov? V prvi triadi ga ne bo, kar je f/pm: m decembra, konec februarja (en ali celo dva tedna) in majske počitnice. Začetek pouka (naj ne bi bil pred 8. uro) in odmore šole lahko prilagajajo svojim potrebam, saj zakonsko niso vezane. Šolski koledar bo v veljavi verjetno že z novim šolskim letom v jeseni, nov koncept pa se bo uveljavljal postopoma, preudarno. Vodijo ga strokovno usposobljeni ljudje, prežeti s humanizmom. Se nam torej za dojenčke, ki bodo čez 5 let deležni njihovih sadov, ni treba bati? Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Urediti je treba preverjanje in ocenjevanje, zunanjo diferenciacijo pa vpeljati cim kasneje. Postopoma bomo morali otroka pripravljati na resničnost, na spoprijem z Evropo, ki je tudi “zvita in kruta in sprejema le tiste, ki znajo in zmore- .......'......Iv.-Iv.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.*. v.*.v :v : . . mag. Teja Valenčič jo. že sedaj praksa razredne stopnje. Prilagajali se bodo otroku s počasnejšimi ali hitrejšimi koraki. Kako bodo reševali utrujenost otrok? Nove metode in oblike dela so zaradi kreativnosti manj utrujajoče. Kako bo z učbeniki, ki jih primanjkuje? To ni bistveno. Nekateri sistemi v Evropi jih sploh nimajo. Pomagajo si z literaturo in materiali. Kako bo s tujimi jeziki? Začeli bi v3. razredu, vendar bodo morali profesor) i pridobiti znanja, ki so potrebna za to stopnjo poučevanja. Kako bo z varstvom otrok ? Za otroke do4. razreda lahko organizira varstvo s primernimi vzgojnimi vsebinami tudi vrtec, poskrbeti pa bo treba tudi za starejše, če bodo želeli. Kako se bodo reševali vedno hujši vedenjski odkloni otrok? V novem sistemu sc bo treba bolj posvečati posamezniku, ga obveščali, mu zbujati samozavest. Tudi povezava s st;u ši sc mora poglobiti. Sprožili so tudi vprašanje novega šolskega koledarja. Ankete so pokazale, da si želijo stru ši istočasnih počitnic po celi Sloveniji. Te bi sc planirale po dveh mesecih učenja. Pet dni okrog 1. novembra, konec Mnenja ravnateljev O tem, kako so pripravljeni na devetletko (prostorsko in kadrovsko) na zasavskih osnovnih šolah, smo se pogovarjali z nekaterimi zasavskimi ravnateljicami in ravzatelji osnovnih šol. Majda Brvar, OŠ Tone Okrogar, Zagorje: "Pri nas imamo na razredni stopnji še vedno izmenski pouk, na predmetni pa ne. Nimamo knjižnice, kakršno bi potrebovali, saj obsega le 15 m2. Prav tako manjka računalniška učilnica, pomanjkljivo opremljeni pa so tudi kabineti drugih predmetov. V Kisovcu nimajo telovadnice, nobenih specialnih učilnic, knjižnica je povsem neustrezna. Podružnična šola Senožeti je brez telovadnice. Za ureditev osnovnih prostorskih pogojev imamo narejene vse načrte, le denarja ni. Postopoma bi osnovne pogoje šolam morali zagotoviti. " Vinko Logaj, OŠ Gradec, Litija: "Trenutno prostorskih težav nimamo, vendar se kažejo že za prihodnje leto, ker bo razred več. Če bi dobili dva nova oddelka za prvi razred, bi morali v izmenski pouk. Podružnične šole - Kresnice, Vače in Hotič - prostorskih problemov nimajo, razen Jevnice. Če bo denar, tudi kadrovskih problemov ne bo. Viški se kažejo že sedaj, ljudi bo potrebno le primerno izobraziti, kot predvideva koncept." Stanislava Flis, OŠ Ivan Kavčič, Izlake: Prenovo si vsi želimo in v tej smeri že delamo. Vendar bi morali startati vsi enako. Nekateri imajo razkošne pogoje, drugi le osnovne možnosti. Prostorskih težav pri nas ne bi imeli, če bi prvi razredi ostali v vrtcih. Pri nas imamo en prvi razred v popoldanskih urah. Želimo, da bi se zastavljeni cilji uresničili." Breda Vidmar, OŠ A/H Rajko Hrastnik: "Prostora nimamo dovolj, saj ima razredna stopnja izmenski pouk, razen na enoti Dol. Koncept še ni dokončen, zato ne vemo, kam bodo hodili prvošolci prenovljene šole. Mnogo vsebinskih sprememb uvajamo samoiniciativno, sodelujemo pa tudi v nekaterih slovenskih projektih (Petra). Čakajo nas popolne novosti, na katere učitelji še niso pripravljeni. Načrtovalci poudarjajo, da brez dopolnilnega izobraževanja učiteljev tudi sprememb ne moremo uvajati.1’ Alenka Casagrande, OŠ Ivan Skvarča, Zagorje: "Če pomislimo na situacijo, kakršna je danes, ne morem verjeti, da bomo v šolstvu dobili denar, ki ga potrebujemo za prenovo šole. To bo torej prva ovira. Prostorsko stisko imamo že sedaj, saj obiskujejo učenci od I. - 4. razreda pouk v izmenah, trije 5. razredi pa samo popoldne. En peti razred ima pouk dopoldne, ker so v njem vozači. Brez težav torej ne bo šlo." Darinka Kostanjšek, OŠ Trbovlje: "Večjih pretresov ne bo, saj se vsebinske spremebe že dogajajo. Imamo na primer interno preverjanje, le členitve še ni. Mnogo pa je še nedorečenega. Meni bi bilo bolj všeč, če bi prvi razredi ostali v vrtcih." 7/ofwC ra MENCI KLANČAR: Delo za vrsticami Napovedovanje je umetnost in je rokodelstvo. Branje poročil, povezovanje in sooblikovanje programa lahko kaj hitro postanejo gola formalnost, šablona. Ali pa tudi ne, kar dokazuje Menci Klančar, ki jo mnogi Zasavci poznajo le po njenem prijetnem glasu. In ne vedo, da je Trboveljčanka. Na avdicijo za napovedovalce na radiu jo je usmerila mešanica zanimanja in finančnestiske. Vzporednoje končala gimnazijo in klavirski oddelek Srednje glasbene šole ter upala, da bo klavir njena življenjska izbira. V službi na Radiu Ljubljana, kjer je od leta 1967, se je glasbena nostalgija sprevrgla v veselje do moderatorskega dela in ljubezen do jezika. Mislite, daje napovedovalce zgolj bralni stroj? Tudi, če se napovedovalec ne udeležuje programa in je zgolj bralec tekstov, mislim, daje v jezikovnem in glasovnem smislu vloženega več truda, kot sc zdi na prvi pogled. Res je sicer, da sc zadnje čase pojavlja ogromno napovedovalcev in to poslušalec bega. Na Radiu nas je napovedovalcev dvaindvajset, žal pa marsikdaj na naš račun letijo kritike, češ da smo jezikovno šibki. V čem je umetnost branja? Najprej v tem, da z branjem nekaj podaš. Tako vsebinsko, jezikovno pa tudi glasovno. Ni dovolj samo poznavanje slovenskega knjižnega jezika, vsako leto imamo tudi tečaj pri fonetikih. Vsakemu napovedovalcu bi svetovala nekaj ur solo petja, da ne bi mučil glasilk. Mnogim od prenapenjanja glas odpove. Je na radiu velika konkurenca? Konkurenca ima svoj namen. Prej bi rekla, da sc pojavlja rivalstvo, ki za radijski program ni dobro. Zadnje čase sc pojavlja neka evforija glede dela na radiu. Zal je mnogim pomembnejše, da se oglašajo, slišijo. Ne gre jim toliko za kvaliteto dela. Slava in hvala boste rekli? Niso vsi novinarji hkrati tudi dobri bralci svojih tekstov. Je pa nekaj dobrih novinarjev kot tudi odličnih spikerjev, a so povsem neopazni. Osebno o zvezdništvu ne razmišljam. Zame bi bilo prenaporno. Že tako mi je bilo večkrat neprijetno, ko me je kdo ogovarjal in zasliševal. Ne bi sc čudila, če bi kdo zaradi pretirane izpostavljenosti zašel v psihične težave. Sama sc zavedam le, da tisto, kar delam, opravim po najboljših močeh. Končno pa, nekateri si slavo zaslužijo, drugim pa je ta potrebna v nekem drugem smislu, bolj kot voda in hrana. Poznala sem človeka, ki sc je zrušil, ko je začela njegova "zvezda" zahajati. Drugi spet na lovorikah zaspijo. Leta 1987 ste prejeli Viktorja za radijske jutranje oddaje. Vam je to kaj pomenilo? To je bila nagrada poslušalcev in zelo sem je bila vesela. Tako vidiš, da ne delaš samo zase. Opazijo te, ker so hvaležni, če nekaj daš. Pokaže sc, da moje delo ni ostalo zgolj mrtva črka na papirju. Ali imate kakšne pomisleke glede sedanjega radijskega programa? Želim si sprememb, predvsem večje profesionalnosti in selektivnosti. Poslušalci mislijo, da je vsak, ki sc oglasi po radiu, napovedovalec. Veliko je honorarcev. Še nekaj je. Trije programi so in ljudje niso pravični, ko pravijo, da vrtimo samo eno zvrst glasbe. Včasih je potrebno zavrteli gumb in poiskati drugo postajo. Živite v Trbovljah, delate v Ljubljani. Vam je vožnja z vlakom kdaj presedla? Vzame mi veliko časa, ki ga porabim tako, da na vlaku berem. Zgodilo seje, da sem bila v branje tako zatopljena, da sem se zapeljala nekaj postaj naprej. Vožnja pa me moti pri mojih nočnih oddajah, ki trajajo do pol petih zjutraj. Kljub utrujenosti moram bdeli še dobro uro in pol, da pridem domov. Čeravno radio ni tekoči trak, zahteva določen odnos. V službi moraš biti ne glede na to, kateri dan v tednu je in ali je praznik. So klici med nočnim radijskim programom lahko tudi neprijetna zadeva? Zgodilo sc je, da je po napovedi teme večera nekdo poklical in vprašal, kakšna tema bo. Radia sploh ni imel vključenega, a je hotel sodelovati. In takih, ki kličejo češ, kar nekaj me vprašajte, je veliko. Kličejo tudi tjavendan ali z nesramnimi opazkami. Kontaktne oddaje pa so prav zato, da poslušalci povedo svoje mnenje o kaki stvari. Enkrat samkrat sem imela srečo, da so klicali intelektualci, ljudje, ki so se srečali s podobno dilemo in taki, ki so imeli kaj povedati. Sogovorniki so bili fantastični, zato je bila tudi oddaja dobra. Kasneje sem sc kontaktnim oddajam odrekla. Zdaj izberem temo in oblikujem večer. Od česa je odvisna izbira teme? Teme sc lotim po občutku. Dva dni prej i zvem za um i k, včasih mi za temo zadostuje literatura, ki jo imam doma. Če ni kakšne aktualnejše zadeve, izberem kaj s področja, ki me zanima. Veliko berem, ker me dosti stvari zanima. S časom sc tako notranje gradiš, s tem pa sc tudi hitreje odločiš za temo. Pomembno je, da za stvarjo stojiš, le tako ti poslušalci verjamejo. Na delček oblike in sprejetja pri poslušalcih lahko vplivaš, sicer pa moraš znati biti kreativen. Pomeni, da niste le napovedovalka? Po novem ločimo med napovedovalci bralci in napovedovalci, ki so sooblikovalci oddaj, tako imenovanimi moderatorji. Sooblikujem tako nočni kot jutranji program. Sem bolj jutranji človek, zato so mi te oddaje ljubše. Občasno sodelujem na televiziji, a je to le dodaten zaslužek. Ste opazili, da hi bila katera tema še posebej aktualna? Ljudje se neverjetno zatekajo v različne duhovne sfere. Nekateri skoraj fanatično tekajo iz ene delavnice na drugo. S tem hočem reči, da veliko prebirajo vzhodnjaško literaturo. Resje manj nasilna, človeku nudi, da sc sam odloči za prepričanje. Čeprav je lahko znotraj vseh teh prepričanj veliko kiča. Bistveno pa je to, da ljudje opažajo, da so šli preveč v skrajnost. Ni bilo pravega razmerja med duhovnim in materialnim. Veliko govora je tudi o astrologiji. No, dnevnih horoskopov ne berem, mislim pa, če imajo zvezde vpliv na oceane, ga imajo tudi na človeka. Političnih tem ne izbirate? Politiko spremljam zgolj profesionalno. Tovrstnih pogovorov se redko udeležujem, rajši jih prepuščam drugim. Čeravno mislim, da politika včasih ljudi kvari, jih preveč potegne. Kakšno je vzdušje na radiu? Zelo prijetno. Dobro se razumemo, posebej cenim kolegico Natašo Dolenc, poslušalci jo imajo še vedno radi. Rada imam družbo Slavka Kastelica. Je zelo razgledan in pogovorljiv človek, s katerim se rada pogovarjam. Delo na radiu pa zahteva določen tempo, ki medsebojne stike včasih ovija v klišeje. Če doma prižgete radio, kateri program vam je najljubši? In na televiziji? Rada poslušam Ars program na III. programu in program A1, bivši I. program. Poleg samegaprogramaje zame tudi glasba podporamojemu načinu razmišljanja, zato tudi po tej plati izbiram, kaj bom poslušala. Za Val 202 mislim, daje prilagojen mlajšim poslušalcem. Televizijo bolj malo spremljam, občasno si ogledam kak film. Stesodelovali tudi na trboveljskem radiu, se udeležujete kakšnih prireditev v Zasavju? Sem, pomagala sem jim pri jezikovnih tečajih. Mislim, da so zelo zagnani in tudi nekaj oddaj je nakvalitetnem nivoju. Imajo nekaj sposobnih ljudi in lepih glasov. Čeravno me moti domačnost. Zdi se mi, da ni podana s pravo mero. Zaradi vožnje v Ljubljano pa sem skorajda razseljena oseba, ostane mi premalo časa, da bi sc kjerkoli udeležila kakšne prireditve. Trboveljčani so premalo odprti, ne dogaja se veliko. Kako zapolnjujete prosti čas? Zanima me alternativno zdravilstvo. Na sprehode hodim s psom, ker je mož prezaposlen. Rada sem v stiku z naravo. Zadostuje mi, da sc vsedem na klop in poslušam gozd; zvoki v naravi me pomirjajo. In zasebno? Kaj naj rečem? Poroka, še ljubezen z maturantskega izleta, rojstvo hčerke, pes in idilična hiška v Knezdolu. Kuham toliko, kolikor moram, včasih se mi jed prismodi, rada čistim in vedno kaj "premlevam" v sebi. No, s časom sem spoznala, da tisto, kar je dobro, ni vedno tudi zdravo. Zato sem vegetarijanka. Moža bi včasih prestavila za dve uri v zamrzovalno skrinjo, on pa mene tudi kdaj. Družina mi veliko pomeni, doma se tudi najbolje počutim. Vožnja z vlakom na delo meje navadila točnosti, vlak nikoli ne čaka. Pritožujem se ne, čas pa tudi ne tratim v prazno. Skrbim za to, da si zagotovim vzpenjanje, ne padcev. Naj večja želja pa je sreča moje hčerke in harmonija z možem. Petra Radovič Foto: Branko Klančar c STIK ravtotehna VODENSKA 28, Pri vhodu v Strojno tovarno Avtoradio, TV sprejemniki, Avdio Video komponente, Radijski sprejemniki, Video igre, Brezžične slušalke, Univerzalni daljinski upravljalniki. MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE, POSOJILO. PRI NAKUPU Z GOTOVINO —4 •>/ - J tel.:(0601)21 481 Delovni čas: od 9h - 12h, 16h - 19h; sobota: 8h - 12h impORT-EXPOrt PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: $ KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) $ PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) & POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 Centromerkur V CENTROMERKURJU v LITIJI smo izvedeli, da prodajajo po ugodnih cenah: STOLE, MIZE, KLOPI, LEŽALNIKE, SENČNIKE, PODSTAVKE ZA SENČNIKE, HLADILNE TORBE, POSODE TERMOS ZA HRANO IN PIJAČO, JEDILNE GARNITURE. še w %, m prnuo! PRODAJA POHIŠTVA NA OSEM OBROKOVI Vzemite si čas in pojdite na POMERJANJE OBLAČIL! Trdijo, da imajo za vsakogar in PO ZMERNIH CENAH! KO PUTUJETE PROTI LJUBLJANI SE MIMOGREDE OGLASITE V ČENTROMERKUR v LITIJO! f*cXc4lAhjt V LfilJI. rv* MALGAJ &*****'+ RENAULT NOVA DIMENZIJA CLIO - BOLJŠI ■ KVALITETNEJŠI - CENEJŠI >RN 1.2 (60KS) 5 VRAT maloprodajna cena L192.200,00 >RT 1.4 (80KS) 5 VRAT maloprodajna cena 1.454.524,00 VABIMO VAS na ogled in preizkusno vožnjo. Dobava TAKOJ, količina omejena! Ne zamudite UGODNE PROMOCIJSKE CENE. UGODNI KREDITI IN LEASING. Takojšna dobava za vozila RENAULT 5 Campus Prodaja: 0601/24-031. servis: 0601/21-525 p "Kako preživeti prosti čas ta teden?" se prav gotovo marsikdo izmed vas sprašuje. Mi vam ponujamo nekaj možnosti, pa izberite. Kot vedno, lahko tudi tokrat obiščete eno izmed kinodvoran in si ogledate naslednje filme: Mizery, Gospodarzveri2.del, Patriotske igre, Spomini nevidnega človeka, Puščavski vihar, Bele peščine, Nevidni voznik in Osmi potnik 3. Želimo vam dober izbor in veliko zabave! Ta teden bodo odprli slikarko razstavo Jureta Zadnikarja v Zagorju, v Trbovljah v Revirskem muzeju pa je že na ogled razstava Plačilna sredstva na Slovenskem nekoč in danes. Nikar ne zamudite ogleda gledališke igre Gamberška kronika, ki bo v Zagorju. Na 25. strani si lahko preberite še o srečanju, ki ga organizira borčevska organizacija. Redakcija SOBOTA, SLOVENIJA 1 8.45 RADOVEDNI TAČEK: 1111! Zvon 9.05 OSCAR JUNIOR 9.25 KLUB KLOBUK, lili; kontaktna oddaja za llill otroke 11.00 PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, 7/ 13 11.25 TOK TOK, kontaktna I oddaja za mladostnike 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST 15.05 UBIJTE CHARLEYA WARRICKA!, 11111 ponovitev ameriškega filma 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 7/11 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 UTRIP 20.35 SANJSKA POTOVANJA, nemška II dokumentarna oddaja 21.00 EUROSONG'93, 11111 prenos (Reporter: Tajda Lekše) 18.00 0.00 POROČILA SLOVENIJA 2 11.00 ČLOVEK IN GLASBA: LUDVIK XIV, 3. del 11.55 SOVA, ponovitev LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 1. epizoda ameriške nanizanke 12.40 JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 4/5 13.35 Ciklus filmov F. Čapa: NAŠ AVTO, slovenski film (čb) 15.05 ŠPORTNA SOBOTA 15.05 KOŠARKA NBA 16.00 Tampere, SP V BOKSU 16,58 Sl. Konjice: KF ZA EP V KOŠ (Ž) (Slovenija: 1111 Avstrija) 18.30 KOLESARSKI KONGRES FIS, 11111 reportaža z Bleda 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, llllil angleška llill poljudnoznanstvena serija, 4/25 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 STUDIO CITY 21.10 J.Vautrin-D.Franck: BERLINSKA GOSPA, ; llill koprodukcijska nadaljevanka, 1/4 22.00 LA DAME DES DUNES, francoski film 23.15 SP V BOKSU, llill posnetek in OTVORITVENI PLAVALNI MITING, reportaža iz Ljubljane HTV 1 9.00 15.5. 1993 8.00 TV KOLENDAR 8.10 POROČILA 8.15 S SLIKO NA SLIKO, ponovitev DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.30 KAJ Ml SE DOGAJA?, .11:1, 4 11.30 BOY FROM ANDROMEDA, 2/6 12.00 POROČILA 12.05 LIFE SENSE, 3/6 12.35 DRUŽINA ADDAMS, 8/16 13.05 ZABAVNA ODDAJA 13.50 POZDRAVI IZ DOMOVINE 14.20 GLASBA 14.25 POROČILA 14.30 PRIZMA Hill multinacionalni magazin 15.15 PRISRČNO VAŠI: Fra llill llija Kozina 16.00 POROČILA 16.10 RISANKA 16.15 TELEVIZIJA O TELEVIZIJI 16.45 TURBO LIMACH SHOW 18.00 POROČILA 18.05 TV RAZSTAVA 18.20 SANTA BARBARA, 403 19.05 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 19.15 RISANI FILM v. vv.v.v.v.v. 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20.55 Millstreet: EUROSONG ’93 00.15 TV DNEVNIK 2 00.35 S SLIKO NA SLIKO 01.10 POROČILA V NEMŠČINI 01-15 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM .v.v.v/.v.v.v 16.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16 45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO E3\ ■ mmm m NEDELJA SLOVENIJA 1 8.10 OSCAR JUNIOR 9.00 ČAROBNA PIŠČAL, tuja glasbena oddaja 9.35 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska 11.1 nadaljevanka, lili 10/26 10.00 19. MEDNARODNI PEVSKI FESTIVAL I CELJE '92: MLADINSKI ZBORI 10.30 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL VRTNICA 13.00 POROČILA 13.05 AND YOU THOUGHT YOU PARENTS WERE WEIR, ameriški film 15.05 REKA, ponovitev : / poljudnoznanstvene : « oddaje 16.05 OGNJENO DREVJE THIKE, angleška §||§ nadaljevanka, 3/7 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 RUMENI ROLLS-ROYCE, ameriški film 19.05 RISANKA 19.15 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška i dokumentarna serija, 4/ ! 12 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME 22.31 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA: NAJ BO MOŽ DOMA, i ameriška nanizanka, 10/ j 29 (čb) JEZDECI ZORE, : španska nadaljevanka, Ì 5/5 SLOVENIJA 2 14.40 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, ponovitev angleške nadaljevanke, 6/10 15.30 ŠPORTNA NEDELJA 15.30 KASAČI, reportaža iz |:||:||| Ljubljane 16.00 Tampere, SP V BOKSU, finale 17.35 Sl. Konjice - KF ZA EP V KOŠ (Ž) (Slovenija : Gruzija), prenos 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 SLOVENSKI MAGAZIN 20.35 SOFIJA, danski film 23.00 ŠPORTNI PREGLED 00.40 SP V BOKSU, posn. iz . Tampere 01.20 ATL MIT., posn. iz NG 01.35 PLVAL.MIT, reportaža iz Ljubljane HTV 1 9.55 10.00 8.20 POROČILA 8.35 TV KOLENDAR 8.45 S SLIKO NA SLIKO, lil!!! ponovitev 9.30 PRITLIKAVCI, 6/12 RISANKA POROČILA 10.05 HIŠNI LJUBLJENCI 10.30 KLOVNI, oddaja za otroke (+ risanka) 11.30 "BRAČANIN I STINA", j: oddaja narodne glasbe in j običajev 12.00 POROČILA 12.05 SADOVI ZEMLJE 13.00 MIR IN DOBROTA 13.30 PUSTOLOVŠČINE GOZDNE DRUŠČINE, risana serija, 4/13 13.55 OSKAR MED DETEKTIVI 14.40 RISANKA 15.00 OPERA BOX 15.30 POROČILA 15.35 DRUŽINSKI ZABAVNIK 17.10 Filmi Buda Spencerja: BLACK MAGIC 18.50 ZAJČJE ZGODBE, 11 19.15 TV FORTUNA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 16.5. 1993 21.00 SEDMA NOČ 22.35 : TV DNEVNIK 2 23.00 1 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIG NAL) 18.00 STO NA URO (KANAL 10) 19.00 NINJATURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.45 20.05 PARNELL, serijski film, 3/4 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK, / ameriška poljudnoznanstvena V serija, 7/11 13.00 POROČILA 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 16.25 DOBER DAN, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 20.55 OMIZJE 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 14.00 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 15.00 FORUM 15.15 TV MERNIK 15.30 UTRIP 15.45 ZRCALO TEDNA 16.00 NEDELJSKIH 60 17.00 OBZORJA DUHA 17-5. 1993 KOROŠKA 22.39 ŠPORT 10.45 OTROŠKI PROGRAM 17.00 TV DNEVNIK 1 22.45 SOVA 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, 17.10 RADOVEDNI TAČEK SAMCI IN SAMKE, angleška 18.00 REGIONALNI STUDIO ! Sil angleška nanizanka, 5/ poljudnoznanstvena MARIBOR Hilli 7 serija, 4/25 18.50 BESEDE, BESEDE, VRTINEC, južnoafriška 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE, BESEDE, TV igrica nadaljevanka, 1/13 UČITE SE Z NAMI 19.10 RISANKA 17.30 SOVA, ponovitev HAL ROACH PREDSTAVLJA: NAJ BO MOŽ DOMA, ameriška nanizanka, 10/ 29 17.50 JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 5/5 18.45 PODJETNIŠKI KLUB 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.30 R.Ackland: PRAVI PEKEL, 2.-zadnji del ; angleške drame 21.30 R & R 22.00 VIDEOŠPON 22.40 ORION 23.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 128 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 ALI STE VEDELI?, 13 11.45 MALA KINOTEKA 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, lili ponovitev 14.50 DURLING BUDS OF MAY, 2/6 15.45 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O S HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 HRVAŠKI SPOMIN: Svetozar Pribičevič 18.35 SANTA BARBARA, !fi||| 404 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.55 VMESNA POSTAJA, lilij ameriški film 22.20 DOPOLNILO 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠČINI 23.50 POROČILA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 100 NA URO, Illlll ponovitev RADIO TRBOVLJE 22.50 GRAM m 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK, SLOVENIJA 1 10.30 OTROŠKI PROGRAM 11.00 PODJETNIŠKI KLUB 11.30 R & R 12.00 R.Ackland: PRAVI PEKEL, 2.-zadnji del angleške drame 13.00 POROČILA 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 1111 koprodukcijska nadaljevanka, 11/26 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 GORE IN LJUDJE 21.40 KRONIKA, kanadska IH dokumentarna serija, 5/ 12 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO, ameriška 18.5. 1993 nanizanka, 11/18 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 2/13 SLOVENIJA 2 16.50 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 17.30 SOVA, ponovitev SAMCI IN SAMKE, ■ i.'. angleška nanizanka, 5/ 7 17.55 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 1/13 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: ZNANJE ZA ZNANJE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 CLARISSA, 4.-zadnji del angleške nadaljevanke 21.10 OSMI DAN 22.00 SVET POROČA 7.50 8.00 9.35 HTV 1 TV KOLENDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA ZGODBE IZ MONTICELLA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 MALI VELIKI SVET 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, 11, ponovitev 14.50 FINAL RUN, 1/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 GOVORIMO O ZDRAVJU 18.35 SANTA BARBARA, 405 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 PORTRETI SODOBNIKOV: "BATA", švicarski dokumentarni film 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE TV SIGNAL LITIJA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 Illlll! slovenski program radia Illlll BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PRO GRAM 2322 20.00 NINJATURTLES (risani film) 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev AT V SIGNAL 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO Sì SREDA, SLOVENIJA 1 tO.20 OTROŠKI PROGRAM 10.50 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, ZNANJE ZA ZNANJE 12.00 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija. 5/ 12 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, ponovitev ' nemške dokumentarne : : serije, 4/12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 OSMI DAN 15.25 CLARISSA, angleška 'S-iSiM nadaljevanka. 4/4 16.20 SVET POROČA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK, Iti!!! kontaktna oddaja za !!!§:§: otroke 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ..izvirna TV drama 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 V ŠPORTNEM DUHU, W 7. epizoda ameriške nanizanke ■v* VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka SLOVENIJA 2 14.30 GORE IN LJUDJE 15.30 OMIZJE 16.45 BEVERLY HILLS, : 90210, ameriška nanizanka, 20/22 HTV 1 7.50 8.00 TV KOLENDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 130 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 TOM IN JERRY KOT OTROCI, 8 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 17.30 SOVA, ponovitev ALO, ALO!, ameriška nanizanka, 11/18 17.55 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 2/13 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 15/52 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŠPORTNA SREDA 22.30 OBISKI (VARSTVO NARAVE IN KULT. DEDIŠČINE) 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, lllllll ponovitev 14.50 FINAL RUN, 2/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 18/27 RISANKA LOTO 7/39 (1. žrebanje) SANTA BARBARA, 406 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 LOTO 7/39 (2. žrebanje) FREUD LEAVING HOME, švedski film 21.45 DIPLOMATSKI ZAGREB, Hilli dokumentarna oddaja TV DNEVNIK 2 S SLIKO NA SLIKO POROČILA V NEMŠČINI 18.25 X't-lvX-Xf.vX 18.30 18.35 20.05 22.35 23.00 23.45 19.5. 1993 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 >X;X;X:X;X:X 19.30 x:x:::::x:::x::: 20.1 S 21.45 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London SATELITSKI PRGRAM REZERVIRAN ČAS SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 14.30 14.45 15.00 16.00 16.45 17.30 18.00 18.45 19.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE POROČILA OBVESTILA IN EPP POVABILA IN INFORMACIJE KONTAKTNA ODDAJA OBVESTILA IN EPP ZASAVSKI DNEVNIK UPOKOJENCI MED NAMI POROČILA SLOVO ČETRTEK, 18.45 BESEDE, BESEDE, lil 11.30 19. MEDNARODNI PEVSKI FESTIVAL 19.10 BESEDE, TV igrica RISANKA CELJE 92: MLADINSKI ZBORI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 15.50 17.30 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška 19.56 20.10 ŠPORT ŽARIŠČE izobraževalna serija, 15/52 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Čarobni svet vX;l;XvXv!y 17.55 12,30 DOMAČI ANSAMBLI: glasbe, 1. del ANSAMBEL VRTNICA 21.30 TEDNIK 18.45 13.00 POROČILA 22.15 TV DNEVNIK 3, 19.17 15.55 OBISKI, ponovitev VREME 17.00 TV DNEVNIK 1 22.39 ŠPORT 17.10 ŽIV ŽAV 22.45 SOVA 19.30 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR ON IN ONA, ameriška nanizanka, 10/13 19.56 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 4/13 SLOVENIJA 2 ... izvirna TV drama SOVA, ponovitev V ŠPORTNEM DUHU, 7. epizoda ameriške nanizanke VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 3/13 ŽE VESTE MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.5. 1993 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 ZNANOST, 19. oddaja 20.40 UMETNIŠKI VEČER OPAZOVALEC Z OKNA: SIJAJ LOARE, 5/5 VES SVET JE ODER, 11111 4/13 HTV 1 7.50 8.00 9.35 TV KOLEDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA ZGODBE IZ MONTICELLA, 131 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 NAJ BO IGRA, 3 M 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, llllll ponovitev 14.50 FINAL RUN, 3/4 15.40 AFTERNOON RE ■ PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 INFORMATIKA: Pogled skozi okno 18.35 SANTA BARBARA, 407 19.10 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 POSLOVNI KLUB 20.50 ALI ME JE KDO ISKAL? 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠČINI 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK llllll (Novice, Rokomet, llllll Avtotimes - oddaja llllll Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI llllll PROGRAM 18.00 VIDEOSTRANI, prenos llllli radijske oddaje Litijsko lil!!! okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 1400 NAPOVEDNIK, SERVISNE II INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP •XvXvXv/Xv « POVABILA IN lil!!! INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU :x::*x*x*x* 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEKj ....................... II nanizanke 9.05 OTROŠKI PROGRAM VRTINEC, južnoafriška 9.35 SOFIJA, danski film nadaljevanka, 5/13 12 00 ŽE VESTE PLEZALEC, švedska 12.30 ZNANOST, 19. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 16.00 GLASBA, SHOW IN 13.15 UMETNIŠKI VEČER CIRKUS OPAZOVALEC Z 17.00 SOVA, ponovitev OKNA: SIJAJ LOARE, ON IN ONA, ameriška 5/5 nanizanka. 10/13 VES SVET JE ODER, 17.25 VRTINEC, južnoafriška 4/13 nadaljevanka, 4/13 16.05 OSMI DAN, ponovitev 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, 17.00 TV DNEVNIK 1 UČITE SE Z NAMI 17.10 TOK TOK, kontaktna 19.30 TV DNEVNIK 2, oddaja za mladostnike VREME 18.00 REGIONALNI 19.56 ŠPORT STUDIO KOPER 20.00 KONCERT 18.45 BESEDE, BESEDE, SIMFONIČNEGA BESEDE, TV igrica ORKESTRA, prenos 19.10 RISANKA 22.00 MOŠKI, ŽENSKE 19.30 TV DNEVNIK 2, 23.00 HOMO TURISTICUS VREME 19.56 ŠPORT 20.10 FORUM 7.50 TV KOLENDAR 20.30 VERNIKI, ameriški film 8.00 DOBR9 JUTRO, 22.25 TV DNEVNIK 3, HRVAŠKA VREME 9 35 ZGODBE IZ 22.49 ŠPORT MONTICELLA, 131 22.55 SOVA 10.00 POROČILA LJUBEZEN DA, 10 05 TV ŠOLA LJUBEZEN NE, 2. 11.30 NAJ BO IGRA, 3 epizoda ameriške 12.00 TOČNO OPOLDNE 21.5. 1993 v.v.v.v.;.v.v.|.v/.v.j..;.v.;.v.v. 13.30 MONO FON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, ! ponovitev 14.50 FINAL RUN, 3/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 INFORMATIKA: POGLED SKOZI OKNO 18.35 SANTA BARBARA, : ( 407 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 POSLOVNI KLUB 20.50 ALI ME JE KDO ISKAL? 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠČINI 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE ::::::::x:x:::x:x: 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 ; slovenski program radia !!i!!f BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz :-x*XvX-x*> ' občine), oddaje Kanala I! A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA : TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN Ili! INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO HERA d.0.0. 2000 TRBOVLJE pokličite 81 307 ŽELITB REKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA: TV SL, KANAL A, RADIO SL, KANAL 10, LOKALNI RADIO, V ČASOPISIH i&m. 1 preženimo (q! 11 i KINO PROGRAM j Trbovlje - Delavski dom 13.5.: Mizery (am. thriller) ob 18.00 in 20.00 14.-17.5.: Gospodar zveri 2. del (am. avant. akcijski), pet. in pon. ob 18.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00 Zagorje - Delavski dom 13. -16.5.: Patriotske igre (am. thriller), čet. ob 19.00. pet., sob. in ned. ob 20.00 14. -17.5: Spomini nevidnega človeka (am. komedija), pet., sob. in ned. ob 18.00. pon. ob 19.00 18.-19.5.: Puščavski vihar (um. akcijski), tor. in sre. ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 13.5. : Bele peščine (am. kriminalka) ob 19.00 15. -17.5.: Nevidni voznik (am. avantura), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00. pon. ob 19.00 19.5. : Osmi potnik 3 (am. zf avantura) ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku 15.5. : Bele peščine (am. kriminalka) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 16.5.: Spomini nevidnega človeka (am. komedija) ob 20.15 RAZSTAVE XvXvXvXvX Trbovlje: V prostorih Revirskega muzeja si lahko ogledale razstavo Plačilna sredstva na slovenskem nekoč in danes. Razstava bo odprta od 10. do 24. maja. vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. Ob predhodni najavi imate možnost strokovnega vodstva. Zagorje: V avli Delavskega doma bodo 14.5. ob 19.00 odprli samostojno slikarsko razstavo akademskega slikarja Jureta Zadnikarja iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 4. junija, in to v času kinopredstuv in drugih prireditev, za skupine pa tudi dopoldne. GLEDALIŠČE Zagorje: 20.5. ob 19.30 gostuje v gledališki dvorani Delavskega doma gledališka skupina Prosvetnega dušiva iz Izlak z igro Gamberška kronika, ki jo je režiral Tone Rozina. Plesni nastop Šmartno pri Litiji: 15.5. ob 20. uri bo nastop folklorne skupine s tamburaši v kulturni dvorani. Izlet Zagorje: 15.5. PD Zagorje organizira izlet na Krim z odhodom ob 6. uri z glavne avtobusne postaje Zagorje. Izlet priporočajo članom vseh starosti, saj bo peš hoje le eno uro. Trbovlje: 15.5. PD Kum Trbovlje organizira izlet na Golico. Ker bodo udeleženci pohoda odpotovali izTrbovelj zavlobusom. se je treba predhodno prijaviti za izlet. Dol pri Hrastniku: PD Dol pripravlja 15. maja izlet na Golico (odhod ob 6. uri - prijave v klubu na Dolu) Srečanje Trbovlje: 15.5. pripravlja trboveljska borčevska organizacija srečanje svojih članov na Vrhch pri brunarici. Tečaj Trbovlje: Društvo za podvodne dejavnosti Trbovlje organizira tečaj za potapljanje in podvodne dejavnosti s pričetkom 13.5. ob 19.00 v društvenih prostorih v gasilskem domu na Savinjski cesti. Praktične vaje bodo v bazenu Cementarne. ŠPORT Rokomet Trbovlje: 15.5. ob 20.00 (1 .liga) Omnikom Rudar : Nova oprema -tekma za 3. mesto. Nogomet Zagorje: 16.5. ob 16.30(1. liga) ETI Elektroelemnt : Potrošnik (stadion Proletarca) Litija: 14.5. ob 18. uri (vet. sl. liga) Litija : Primorje (stadion Litija) Litija: 15.5. ob 17. uri (3. liga) Litija : Adria (stadion Litija) Halinanje Trbovlje: 15. maja ob 9. uri (2. liga) Partizan : Rogovila (Kranj) -balinišče Partizana Streljanje Hrastnik: 18.5. ob 17. uri (trim liga) - strelišče Steklarja Kegljanje Hrastnik: 19.5. ob 16. uri (trim liga) - kegljišče Log Košarka Hrastnik: 17.5. ob 17. uri (trim liga) - dvorana Log Tenis Trbovlje: 14. - 17.5. Odprto prvenstvo Trbovelj na igriščih TK Rudar. Litija: 15.5. ob 9. uri - L in 3. občinska liga v tenisu (tenis park As) Mali nogomet Mlinšc: ŠD Mlinše organizira tradicionalni turnir v malem nogometu. Turnir bo potekal od 21. do 22. maja na igrišču na Mlinšah. Prijavnina znaša 2.000 SIT. Prijave sprejemajo do 17.5.. ko bo v športnem domu žrebanje. Prijave sprejemata Bojan Dolinšek (tel. : 61 -059) in Jani Kralj (tel.:75-136). DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21-222). Zagorje (tel.: 61-644) in Litija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje. Hrastnik -13.5. je dežurni veterinar Iztok Soban. dr.vet. med. Od 14.-19.5.je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985. Litija Nove knjige za otroke: 1. Naše telo; 2. Stezice do znanosti; 3. Palčič. I.: Deželica Pimpan in druge zgodbe; 4. Moderndorfer, V.: Kako se dan lepo začne; 5. Pregl, S.: Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju; 6. Wilkes. A.: Moja prva knjiga o naravi; 7. Novak. M.: Mama gre trikrat okrog sveta; 8. Štampe-Žmavc, B.: Kam je izginil sneg; 9. Poniž, D.: Zgodbe za eno leto. Hrastnik N ovosti iz leposlovja za od rasle: 1. Maurer, N.: Od mene k tebi; 2. Konsalik. H.: Hiša izgubljenih src; 3. Christie, A.: Nemesis; 4. Morante. E.: Aracoeli;5.Dr. Doc & L. Tomas: Zmaji so...; 6. Claudel. P.: Sejalec božje mere; 7. Zabel, L: Lise na steni; 8. Poe, E.A.: Tisoč druga Šeherezadinapovest;9. Frančič. F.: Istra, gca mea; 10. Sončnice poldneva. Zagorje Novosti: 1. Steiner, R.: Pogledi Waldorfske pedagogike; 2. Weston. M.: Tradicionalno angleško pletenje; 3. Ob srebrni reki; 4. Milčinski, M.: Pot praznine in tišine, 5 . Tafuri. M.: Benetke in renesansa; 6. Pirjevec. N.: Zaznamovana; 7. Vodnik po slovenskih muzejih; 8. Privatizacija na slovenskem 1990 do 1992; 9. Rajneesh. B.S.: Tantra, duhovnost in seks; 10. Osho: Zlata prihodnost - največji izziv. ZA BREZPOSELNE V sklopu oddaj Pop, rock in éoder Radia Slovenija bodo v potek, 14, maja ob 21. uri v radeški športni dvorani priča dobrodelnemu koncertu za brezposelne. Koncert je nastal na pobudo ljubljanske skupine Spin, ki ravno v tem času polni lestvice slovenskih radijskih postaj s svojimi hiti, kot sta Šuštarski most in Srce ml gori. Poleg Spinov bodo na koncertu videli še prvo damo slovenske estrade Heleno Blagne, mariborske jubilante Čudežna polja, velenjske rockerje > skupino Chateau, mlado perspektivno skupino iz Škofje Loke Lintvern, ki igra predvsem stari rock, ter seveda domačina, ki se ponovno prebija na sceno * skupino V" k d Obeta se dober koncert, ki ga bo za svoj program snemal tudi Radio Slovenija. Renata Žnidar 7Ì&*C Mali oglasi Ljudje jih berejo praviloma le takrat, ko kaj kupujejo, iščejo stanovanje ali pa so osamljeni in bi se utegnilo zgoditi, da najdejo sorodno dušo. V bistvu so mali oglasi prav zabavno, pa tudi poučno branje. Na nek način nam pokažejo socialno sliko družbe. Čedalje manj oglasov je pod rubriko zaposlitev, pa še ti so sumljivi. Če iščejo privlačna dekleta z znanjem tujih jezikov, fotomodele ali pa plesalke in obljubljajo odlično plačilo, vemo, kaj to pomeni. Delo na vašem domu - izobrazba ni pomembna, je precej sumljivo. Če vam kdo ponuja dve leti starega psa, je le ta verjetno tako nevzgojen, da boste imeli z njim le sitnosti. Previdnost pri nakupu "dobro ohranjenih" gospodinjskih aparatov, stilnega pohištva in podobnih stvari! Pralni stroji so največkrat v zadnjih vzdihljajih, pohištvo pa je postalo domovanje lesnih črvov. Brez spremstva dobrega mehanika ne kupite "odlično ohranjenega" guražiranega avtomobila z malo kilometri in častitljivo starostjo, četudi ga ponuja prvi lastnik. Avto je kot ženska. Lahko je negovan na pogled, a leta so opravila svoje. Pred začetkom novega študijskega leta so časopi si poln i oglasov, v katerih ponujajo ogrevane sobe s souporabo sanitarij za toliko in toliko DEM s predplačilom. Dostikrat potem pokažejo kletni prostor, ki ga pozimi napada vlaga, lastniki pa hišo ogrevajo le pozno popoldne. O topli vodi ni vredno izgubljati besed. Poglavje zase soženitovanjske ponudbe. Kako neverjetno je, da toliko šarmantnih, inteligentnih, dobro situi ranih ljudi ne najde patine rja po običaj n i poti. A trakti vna žen ska zrelih let pod šifro "zdravilišče, morje, gledališče" je tako daleč od pričakovanj osamljenega vdovca z manjšo kmetijo, ki se ponuja pod oznako "oj, lepo je res na deželi. " Če bi med vrsticami prebrali oglas Ženske, bi se glasil: "Iščem dedca - ni važno, kakšen je, le da ima denarja kot listja in trave. Nisem za nobeno rabo. Zanimajo me le obleke in zabava!" Moški pa bi moral napisati: "Odkar moje babnice ni več, otroci pa so odšli iz teli rovi, vse propada. Ko bi se vsaj oglasila kakšna ženska, ki bi veliko delala, pa nič godrnjala!" Vsa resnica se skriva med vrsticami. Manja Goleč Kdo praznuje? 13. Servacij (Servo, Vaci. Vacko). lat. Servalius - listi, ki je varovan, servatus -varovan, servo - varovati, čuvati: 14. Justina (Justinica. Jucika. Justica, Ninka. Tinka), lat. Iustina - tista, ki je pravična, iz izstus - pravičen, pristojen; Bonifacij (Boni. Bonko. Bone), lat. Bonifacius. Bonifatius - kar se zdi dobro, iz bonus - dober, in facio - delati, tvoriti; 15. Zofija (Zofi. Zotica. Z.ofa). nem. Sophia, Sophie iz grš. - znanje, modrost. Maj sposobnost; Izidor (glej 4. april); Sonja (Sonjica. Sonjička), rus. Sonja izp. iz Sofija; Mednarodni dan oporečnikov; 16. Janez Nepomuk (glej 8. marec); 17. Jošt; Bruno (Brunko). nem. Bruno - brun -kostanjevo rjav: 18. Krik; Eri. Ero. Kiki. Erko, Rikec), Šved. in dan. izp. iz Erih. nem. Erich -slaven vladar, ere - slava, čast in rihhi -vladar, poglavar: 19. I*eter Celestin (glej 28. januar). Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 30. aprila dalje: 30. aprila: Kristina Repovž (Hrastnik), hči Snežana: Marjeta Vozelj (Radeče), hči Barbara; (Zagorje), sin Blaž; 2. maja: Tatjana Podbregar 7.maja: Marjeta Slak (Zagorje), hči (Trbovlje), sin Primož; Blanka; Luca Jakovljevič (Trbovlje). 5. maja: Ana Marija Tomc sin Robi. (Hrastnik), hči Tjaša; Mirsada Bedič Iskreno čestitamo! HOROSKOP OVEN Čas je že. da se otresete vsakdanjih težav. Sreča vas čaka za vogalom, zato pojdite v družbo. Priložnost za zabavo se vam bo ponudila v petek. Vaša številka je 70. BIK Prišli ste do pomembnih zaključkov v odnosu z osebo nasprotnega spola. Odnos ohranite, saj vam bo oseba pomagala skozi marsikatero težko obdobje. Nikar ne dvomite! Vašaštevilka je 68. DVOJČKA Zabava vam že preseda, zato se spravite k resnemu delu. Na finančnem področju vam že pošteno škriplje. Zavrnite povabilo na krajši izlet. Vaša številka je 88. RAK Nora zaljubljenost do partnerja se počasi spreminja v odvisnost. Če ne boste kmalu tega uvideli, se to razmerje za vas ne bo dobro končalo. Vaša številka je 91. LEV Ponudila se vam bo priložnost za nov posel. Dobro razmislite, preden se resno v kaj spustite. Premislite, če je tveganje vredno. Vaša številka je 69. DEVICA Razvade, kijih imate že vse življenje, se nikakor ne morete znebiti. Poskusite z malce večjo mero samoorganiziranosti in samokontrole. Lahko vam uspe. Vaša številka je 81. TEHTNICA Preveč se vdajate stvarem in dogodkom, premalo razmišljate o resnejših plateh življenja. Kmalu boste uvideli, da se od lepih stvari ne da živeti. Vaša številka je 75. ŠKORPION Ljubosumje, ki vas že precej časa spremlja in obremenjuje, je popolnoma neutemeljeno. Dobro bi bilo. da poiščite vzroke za ljubosumje tudi pri sebi. Vaša številka je 84. STRELEC Zaljubili se boste do ušes. Obljubljali boste veliko več. kot ste pripravljeni dajati. Ne obljubljajte preveč, tako bo razočaranje na obeh straneh manjše. Vaša številka je 73. KOZOROG Trma vas ne bo pripeljala nikamor, še posebej ne do dobrih medčloveških odnosov. Vključite ljudi, ki jih imate radi v svoje življenje. Vaša številka je 61. VODNAR Denar, ki vam ga v zadnjem času ne primanjkuje, premišljeno in varno naložite. Pred tem se posvetujte s kom. ki ima o naložbah več pojma kot vi. Vaša številka je 79. RIBI Naživljenje zadnje časenegledatc preveč optimistično. Več bi morali v družbo. Vendar premislite, v katero družbo se boste podali ne da bi vas izkoristili. Vaša številka je 58. Saška sc Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le J priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, I Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male ■ oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. ■ Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne I skupine, ne iz 0601. k J STANOVANJA, GRADBEN^PARCELy V ZASAVJU oddamo večje številko lokalov, pisarniških in skladiščnih prostorov. Tel.: 22-755. OB REGIONALNIcestiZidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol prodam posestvo v izmeri 23 ha. Hiša je potrebna manjše adaptacije. gosp. poslopje, kozolec, gozd 17 ha. Sončna lega, asfalt, elektrika, telefon. Cena 130.000 DEM. Tel.: 81-484. PRODAM ali v najem damo pokre, video igre. nogomete, biljarde. Tel.: 63-315. ZAMENJAM stanovanje40m2 (Br. 46 tn2). Savinjska cesta 4 a (Centrih) za večje. Tel.: 22-874. ^^^ARAŽA^^^ PRODAM garažo pri Okrogarjevi koloniji v Zagorju. Tel.: 62-098. AVTOMOBILI IN DELT] UGODNO prodam motor APN 6. Tel.: 27-700. PR ODA M zelo dobro ohranjen Audi 80, letnik 74 in registriran do 9/93 za 1.500 DEM. Tel.: 42-525. PRODAM avto-radio B laupunkt Boston cc-22 z zvočniki Pioneer 40 W max (vse še zapakiranojza 100DEM-cenejše kot v trgovini. Tel.: 41-472. PRODAM Automatic A 3S. letnik 88. Cena 300 DEM. Tel.: 41-971. STROJI PRODAM ind. šivalni stroj Textima; čoln Maestral in motor Tomos 4 in starejši pralni stroj. Tel.: 41-993. RAČUNALNIKI ~j AMIGA 500, modulator, igralno palico. 100 disket in miško s podlogo prodam za 600 DEM. Tel.: 22-018. PRODAM računalnik C-64. tri igralne palice, dodatno opremo, igre in literaturo. Tel.: 61-613. PRODAM YamahaDX21 prof. klaviatura-midi-split za delo z računalnikom. Tel.: 63-207. PRODAM 5 koz in 5 kozličkov. Cena po dogovoru. Tel.: 61-296 (po 20. uri). ZAPOSLITEV HONORARNO zaposlimo pošteno in prikupno dekle za strežbo v cafe baru "Valentina". Informacije vsak dan v poslovnih prostorih Kolonija 1. maja 7, Trbovlje. IMATE denarno stisko, ste resni, urejeni, z malo prostega časa? Nudimo dobro plačano delo. 50 % provizije, možnost stalne zaposlitve. Informacije vsak dan od 14. do 16. ure na naslov: Vodišek Franc - Ani, Naselje Aleša Kaple 6 A. Hrastnik. RAZNO ZELO UGODNO prodam nov glasbeni stolp - Jestonic, ter sintesizer - Leviš stereo. Tel.: 71 -505. UGODNO prodam kombiniran otroški voziček, torbo za nošenje otroka in Calorex (štedilnik na trda goriva s pečico in kuhano ploščo). Tel.: 21-408. PRODAM stolček za hranjenje dojenčka, kombiniran s hojico, kot nov. za 150 DEM športni voziček Chicco za 100 DEM in torbo za nošenje dojenčka. Tel.: 62-563. PRODAM 20 m2 smrekovega opaža, trikrat barvanega (IX Belles, 2XBeltop št. 4 - temno rjav). Tel.: 77-189. PRODAM belo obleko za prvo obhajilo za starost 9-10 let. Tel.: 22-872. PRODAM dve goveji strojeni koži 4.5 KV. motokultivator Gorenje-muta, malo rabljen, 1. 89 in VVartburg starejši letnik, šc vozen - celega ali po delih. Tel.: 65-105. Čez praznik zaprto Kot redni kupec in bralec časopisa Zasavc imam pred sabo tudi 13. številko, kije izšla tik pred 1. majem. Vaš časopis vedno "predelam" od A do Ž. Pri tej številki pa mi je takoj padla v oči naslovnica. Zagledal sem dolgo vrsto čakajočih pred Zavodom za zaposlovanje. Gledam in gledam to vrsto in kar ne morem verjeti. Ker sem pač upokojenec, nisem mogel verjeti lastnim očem. da na delo čakajo sami upokojenci, vsaj jaz tako vidim. Ne vem, ali je to namerno, ali pa ima kak drug pomen . To naj razloži avtor(ji). Veliko se govori o brezposelnih, da pa bi na delo čakali upokojenci, še nikjer nisem zasledil. Mene ta karikatura spominja na povojna leta. Takrat smo tako čakali na kruh in mleko, da o drugih potrebščinah ne govorim. Naj mi avtor te karikature ne zameri, ker ne ocenjujem tehnične vrednosti. Toliko pa ločimo, kdo je mlad človek in kdo starejši. In čeprav je na čelu te kolone, če vidim prav. sam predsednik republike Slovenije Milan Kučan, je vse skupaj malo prehudo, se vam ne zdi? Pa lep pozdrav iz Podkuma! Tone Juvančič, Podkum Uresništvo Zasavca vabi k sodelovanju vse, ki radi pišejo o dogajanjih v svojih krajih. Z informacijami bi radi v časopisu pokrili vse krajevne skupnosti na področjih, kijih pokrivamo Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Radeče, Rimske Toliče). Zato vabimo nove dopisnike, da pokličejo odgovornega urednika po telefonu 61-013 ali pa se oglasno na sedežu Zasavca v Zagorju (Cesta zmage 33). Delo je seveda primemo nagrajeno. Uredništvo lipli ìli bMiliM” sprejemamo vsak lian od 10. do IS.ure na tolofon: (&3W5M irW MABCÙWU ZASAVCA IMAJO 10 ODSTOTKOV POPUSTA! Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20 Julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,. RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! IZPOSOJA VIDEOKAMER PANASONIC MS-l in JVC: - POLDNEVNO - DNEVNO - VEČDNEVNO * SNEMANJE Z VIDEOKAMERO PANASONIC MS-I - MONTAŽA VIDEOPOSNETKOV - MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA - BARVNO FOTOKOPIRANJE - KATALOGOV - PROSPEKTOV - SLIK - POVEČANO IN POMAN/ŠANO - IZDEIAVA NEGATIVOV - KOPIRANJE NA TERMIČNO OBSTOJNO FOLIJO - KOPIRANJE NA PAL/S A4 IN /V? * SPIRALNA IN TERMO VEZAVA - MAP, KVTAI.OGOV, BROŠUR KNJIG OD 5 LISTOV DO 200 LISTO V * VIDEO ■ NAJNOVEJŠA DOBAVA UIT TUMOV S PODROČJA VIDEA - PRAV TAKO NOVI PIRATI, KI SO PRAVKAR IZSI.I V ZDA H dom, kmetijstvo - rezervni deli za BCS - traktorske gume • akcijska prodaja stekla Steklarne Hrastnik > izjemno ugodne cene - krmila in umetna gnojila - izdelki opekarne Pragersko - novost na tržišču - COVERTAN - folija in tuneli za vrtičkarje - drobno vrtnarsko orodje in kmetijska mehanizacija - cement in apno po zelo konkurenčnih cenah - armaturne mreže vseh dimenzij PO POTREBI DOSTAVIMO KUPLJENO BLAGO NA DOM. I: Trgovina IfCckjcetl fi II. àe hzlfKviača, ODPIRALNI ČAS: vsak dan od 8h - 12h,i 14.30h - 18.30 iti ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA DOM STAREJŠIH OBČANOV, IZLAKE 13, JE ODPRTA VSAK DAN. POKLIČITE NA TELEFON: 74 088 PONUDBA FOTOKOPIRNIH STROJEV NA IJZING komplet oskrba stroja, papir, barra in serris VSE PO ZELO UGODNIH CENAH! DELOVNI ČAS. 0(1 ')b do Uh; !bh do 20h; sobota od 9h do 12h || tul. : OCR) / /O 1 4 ‘S Z DETESTILO Presenetite svoje najhližnje s ČESTITKO ol> rojstnem dnevu, ohletnicah in drugih svečanih priložnostih. pokličite na uredništvo ZASAVCAa Gl 013, Gl 177. GLAVNO MESTO LATVIJE REAUMUR NEKD. KOŠARKAR OLIMPIJE (ALJOŠA) EDOUARD LALO MILAN VIDMAR DVOKOLESNA KOČIJA KEM.ZNAK ZA KISIK MIHA AVANZO SLAVKO AVSENIK POLJSKI KNJIŽEVNIK (SLAW0MIR) IZUMITELJ TESLA IGRALEC SAMOBOR BARIJ .VOLNA CESANKA 16.ČRKA V SLOVENSKI ABECEDI VOJAŠKI UBEŽNIK NAZIV ZA EAKOVEGA SiNA AHILA SOGLASNIKI V BESEDI MAMUT PODVODNI IZSTRELEK NORDIJSKA VLADARICA MORJA ŠVICARSKI PRAKANTON PLAST STAREJŠIH GEOLOŠKIH PLASTI NAD MLAJŠIMI AVSTRIJSKI TENORIST SLEZAK NEON LADJE- DELNICA NAPRAVA MESTO NA FINSKEM ATLANTSKI OCEAN AVSTRIJSKI PSIHIATER IN FILOZOF (ALFRED) SLOVANSKA MEDICA SLOVENSKO OBMORSKO MESTO VULKANSKI OTOK V INDIJSKEM OCEANU MESTO V ZASAVJU NADALJ. GESLA RDEČKAST PLANET VRSTA FRANCOSKI PISATELJ GIDE RIBA IZ DRUŽINE KRAPOVCEV RISTO SAVIN DESNI PRITOK NILA AVTOR: NEMŠKI KARLI FILOZOF DREMEL (GEORG) IZGUB- LJENA BITKA ŠPANIJA KRISTUSOVO TRPLJENJE JANEZ NEPOMUK TOPIČ, POSODA EDGAR DEGAS JAPONSKI PISATELJ (KOBO) CVETNA BUTARA OKAČ KIRURŠKA STR-GALKA PETI MESEC ČOLN ZA DVA POLARNI RAZI S KOV. AMUNDSEN FILMSKA IGRALKA VALLI PRITISK VRV AR PODELJENA PRAVICA NAJLEPŠI DEL ROZE SREDIŠČE MOLDAVIJE BIBLIJSKA OSEBA SLOVENSKA REVIJA GEOMETRIJSKO Telo NEKO. CITROENOV AVTO TRAČNICA 3600 SEKUND KROŽNICE IR1DIJ HRANA AZIJCEV MITOLOŠKO RIMSKO PODZEMLJE NATRIJ POLDRAG KAMEN UMBERTO NOBILE DEL KMECKEGA VOZA VRAŽNI OBESEK V OBRAMBO PROTI ZLIM SILAM GRŠKA BOGINJA MAVRICE FOSFOR NEMŠKI PISATELJ (DlETER) AVSTRIJSKI avtomo- bilski DIRKAČ (JOCHEN) PREBI- VALEC PRAGE ORIENTALSKI PRAŠEK ZA BARVANJE LAS NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 19.5.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cestii zmage 33,6141(1 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Naerade. ki vas čakalo: 1. nagrada: Vodna s striženjem. Salon Hermina. C. 20. julija 13. Zagorje 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina 4. nagrada: T shirt majica 5. nagrada: Stojalo za videokasete Izžrebanci naeradne križanke 13/93 1. nagrada: Paket v vrednosti 3.300.00 tolarjev. SEX SHOP. C. 20. julija 13, Zagorje. Dominik Kužnik, Lenino v trg 3, Trbovlje 2. nagrada: Paket v vrednosti 1.770.00 tolarjev. SEX SHOP. C. 20. julija 13. Fani Scničar, Podkraj 75, Hrastnik 3. nagrada: Paket v vrednosti 1.300 tolarjev, SEX SHOP. C. 20. julija 13, Zagorje. Dani Kuganič, Novi dom 24, Trbovlje 4. nagrada: T shirt majica, Zdenka Brodar, Kidričeva 2 c, Zagorje 5. nagrada: Slojalo za videokasete. Zdenka Dragič, Novi log 14, Hrastnik Vsem Izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa 7.asavc, C. zmage 33, Zagorje, do 20.5.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu. da vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 14/ 93 BALI. ATENE, ŽELEZNI-MOST. RADEČE. U. KC. /S. MODIG LIANI, OI. NATO. SNOVALO. NK. AVANS. KVINTET. SLAMA, ANAA, AZI. TATE. AKNA. LAJAČ. RMAN. DA. NEVIL. UA.ISAR. AROM ATI K. K. STOLP. KORENIKA. COLOMBO. OS. RAZ, IRIS. EVKAIN. TARA. JANTAR. ANTE. IDOL. ALAMUT. STA?’.. LASO. Se vani kdaj /.di, da je mesec med eno in drugo plačo neskončno dolg? Težko pričakovani plačilni dan potem lepo razbije monotonijo celega meseca. Še pred nekaj leti bi lahko mirno zapisali: V banki se dobro načakamo, poravnamo račune in dolgove, spravimo v kuverte denar za nujne izdatke itd. in še vseeno nam nekaj malega šelesti med prsti. Kam pa s tem? Marsikdo, če le ni v antialkoholičarski ligi, zavije v gostilno. O tem, da gre ob takih dneh ljudem denar raje iz rok, bi lahko več povedali gostilničarji. Ponavadi se začne z enim kozarčkom in dohrim sklepom, da se ga ne bomo napili. A ta kozarček je tako osamljen, da mu za družbo pošljemo še drugega, tretjega in tako naprej. Potem pa pridejo že angeli vina, ki v naših glavah zaplešejo polko in prišepetavajo miroljubnemu pivcu vse vrste neumnosti, kot npr: tale te pa zafrkava, pa ja ne boš kar požrl, udari... udari. Od tu do klofut ni več daleč. Naslednji dan ponavadi pivski maček pripelje s sabo tudi slabo vest. A je čisto odveč. Saj navsezadnje ne delamo drugega kot gojimo tradicijo. Danes je seveda uvod malce drugačen, saj bolj malo šelesti pod prsti. To o tradiciji pa še vedno velja. rudarjev v gostilno Valentina Bartola, kjer so se začeli prepirati z rudaiji rudnika Hrastnik. Prepir se je končal s tem, da sta dva rudarja iz Ojstrega dobila občutne poškodbe na glavi in so oba morali prepeljati v bolnišnico." "Praznik Marije Oznanjenja nam je prinesel spet obžalovanja vreden dogodek. Skoro vedno se obisk cerkva izrabi za druge prostaške namene, kar se je zgodilo tudi danes. Tolpa surovih rudaijev iz Ojstrega seje na trgu pred cerkvijo začela pretepati že med deseto mašo. po maši paje tepež zavzel velike dimenzije. V gostilni starega Kovača so vse razbili, gostilničarjeva družina je morala bežati in napol pijani kanibali so napadli mirnega. 19 Stare kronike in zapisi so kaj zanimiva reč. Še posebej, če se lotimo spisov, ki sta jih zagrešila o svojih someščanih vestna kronista Valentinčič iz Hrastnika in Krasnig iz Trbovelj. Valentinčič, ki je pisal kroniko Hrastnika od leta 1874 do 1885. popisuje svoje sodobnike takole: "Tukajšnji domačini so jezikovno izključno Slovenci, večinoma dobro nadarjeni, vendar so ostali talenti nerazviti, to velja posebno za prejšnje čase. ko še tu ni bilo nobene šole. Kmečko prebivalstvo živi od poljedelstva, živinoreje, pa tudi od male hišne obrti. Drži se stare šege. je konservativno in za razumna izboljšanja težko dostopno, a pripravljeno žrtvovati zadnji krajcar za vino ali obleko. Močni, mladi ljudjesezaposlijonajveč pri rudniku, kjer imajo stalen zaslužek in si lahko osnujejo družino, medtem, ko bi morali doma vzdihovati od težkega in nerentabilnega kmečkega dela. Slovenski rudarje tudi priden delavec. On se sicer rad pretepa, vendar samo pri vinu, je pa vendar trezen in to je največ - je miren, pošten in dobrodušen fant. Največ zločinov, ki se zgode v okolici, nastane pri vinu. namreč pretepi in poboji med delavci vseh podjetij, največ med rudarji. Tatvine in umori in drugi težji zločini so redki. Stalen delavce je. v celoti vzeto, pošten in miroljuben. Večina gospodov vodij industrijskih podjetij zna dobro držati disciplino. Temu in ne prevelikemu zaslužku ljudi je pripisati, da prestopi postav niso pogosti. Tatvina sadja je pogostejša, sadje na vsakem nczastraž.encm drevesu se smatra za skupno last." To so bili bolj splošni podatki, opazka nadučitelja, ki je na življenje v hrast niški dolini gledal pač iz. svojega, malce dvignjenega stališča. Zanimivi sta dve njegovi pripombi, nastali leta 1875: prva - pred 60. leti je bila v dolini le ena gostilna, danes je vsaka druga hiša. vseh je 54. in druga - varnostno službo občinske policije sta opravljala dva redarja. Izpod peresa tega gospoda so pravi gostilniški Pretepi in drugi prestopki zglodali takole: "Včeraj, v nedeljo, je bil v gostilni vdove Petra Šusterja spet vesel pretep. Nek Ojsterški rudarje moral zaradi posledic ležati dva dni. nek drugi je bil težko poškodovan. Podjetna gostilničarka je baje sama vodila pretep. Preveč gostiln, premajhna trošarina na vino. premili zakoni.” "V gostilni Viljema Polžičaje v ponedeljek ponoči popivalo več delavcev raznih podjetij. Proti jutru je prišlo do hudega pretepa, v katerem je bil poleg raznih kosov pohištva poškodovan tudi pri gostilničarju zaposlen krojač. Hvala energiji gospodov predstojnikov podjetij, da do takih izgredov pride le redko. C. kr. namestništvo skuša omejiti gostilne in tudi težko da novo gostilniško koncesijo." "Na poroki tovarniškega delavca Poduča so rudarji udarili s kamnom na zadnji del glave nadzornika kemične tovarne Žveplana. Nesrečnik ni bil kot storilci pijan in jedobil kot žrtev surovosti pretrpljene poškodbe možgan." "Obžalovanja vredni prelepi nikakor nočejo prenehati. Včeraj zvečerje prišlo več ojstriških jfJSAVC letnega kmečkega fanta s priimkom Zupančič iz Brnice in ga potolkli na tla. Gonili so staro in mlado po cesti, vsak je bežal, vsa vežna vrata so se zapirala. Napadli so vse. kogar so srečali, otroke, žene, kmete, berače, tako. daje 13 oseb dobilo več ali manj težke poškodbe. Ko ni bilo nikogar več na cesti, so se vrnili v gosti lito. kjer so pretepli še mrtvo Kovačevo truplo. V zavesti svojega nelepega čina so odšl i krvavi po celem telesu in napadli vse. kar jim je prišlo naproti. Gonili so nekega učenca iz Hrastnika, preko polja, napadli so več žensk." "Na Martinovo nedeljo je bilo v Trbovljah žegnanjc, na katerem je nastal prepir med dvema gostoma trboveljske godbe, čigar poslcd ica je umor. Potokarjev Janez.je z nožem zabodel Babiča v stegno, kar je povzročilo sinrt.Ordinaijat levati (.škofije je odredil, da se mora v dveh nedeljah vršiti služba božja brez orgel, petja in blagoslova." (se nadaljuje) Jana Mlakar Adamič Foto: arhiv Revirski muzej Trbovlje Dne 4. maja 1980 ob 15.05 je nehalo biti veliko srce predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, predsednika naše Socialistične republike Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega komandanta oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. (Razglas CK ZKJ) Trinajst let po tem razglasu bi se vsi najraje vprašali: kakšen Tito, kdo je to. še nikoli nisem slišal zanj. Vsi bi najraje zanikali, da je bila Slovenija sploh kdaj del Jugoslavije. Titoje b il pred nekaj leti dobrodošel grešni kozel, ki je bil kriv za vse. Še nekaj let po njegovi smrti je bilo Titovo ime tisto lepilo, kije držalo skupaj umetno tvorbo, imenovano Jugoslavija. Jalovo je trinajst let po njegovi smrti ugotavljati, kaj je storil dobrega in kaj slabega. Nepravično pa gaje pozabiti, ker je bil komunist, komunizem pa se je sesul in sc pokazal v najslabši luči. Na Josipa Broza Tita lahko gledate tudi kot na človeka, kije storil marsikaj dobrega za Slovenijo, ne le kot na komunistično - absolutističnega karizmatičnega voditel ja. Naj spomnim malo starejše spoštovane bralke in bralec, kaj so počeli tisto nedeljo. 4. maja pred trinajstimi leti. Jokali so! Ko so zaslišali sirene in. koso vedeli, "komu zvoni", sojokali. Slepo zaverovani v komunizem in njegove ideje so sprejemali Tita za boga. Trinajst let pozneje se ga sramujejo. Takrat sem bil še premlad, da bi natančno dojel, kaj pomenijo solze na obrazih ljudi okoli mene. Vendar vzgojen v duhu titovih pionirjev sem vedel, da bi marsikdo raje videl, da bi mu umrl najbližji sorodnik, kot pa njegov ljubljeni vodja. Da Tito ni bil bog. je zdaj jasno. Kult njegove osebnosti je pozabljen in zradiran iz zemeljskega obličja. Tito je mrtev, je le že zdavnaj v humus predelan kadaver. Njegove ideje se nam zdijo skrajno bedaste in smešne, tako kot komunizem nasploh. Komunizem smo doživeli in preživeli. Naj živi kapitalizem. Če bi k vam pred trinajstimi leti na ulici pristopil neznanec in vam dejal, da bo v Bosni čez dobrih 10 let nadesettisoče mrtvih, na milijone pregnanih in na tisoče pohabljenih ljudi zaradi medetičnih obračunov, bi se mu kljub svojemu globokemu žalovanju za dobrim starim JBT-jem prisrčno nasmehnili, in mu toplo priporočili kakšno dobro psihiatrično bolnišnico. Trinajst let je bilo dovolj, da smo pozabili del svoje zgodovine. Toda. treba je vedeti - narod, ki se sramuje svoje preteklosti, ne more gradili trdnih temeljev za svojo prihodnost. Sicer pa je za vse kriv pes Luks! Jura+Jagode Vlak žalosti in bolečine. Pretresljivi prizori so spremljali pot modrega vlaka od Ljubljane proti Zagrebu. Prebivalci krajev so čakali ob progi in na železniških postajah. Fotografija iz knjige Titova poslednja bitka (železniška postaja Trbovlje, maj 1980). 1‘oiščite se na fotografiji. Kdor uspe dokazati, da je to res on, bo dobil primerno nagrado - knjigo: Tito - ilustrirani življenjepis. Pii še nckili iz lionate zakladnice: Mladi rod noče vojne, želi si mir, kulturo in svobodo. Želi si vedro in veselo življenje, ne pa strahot vojne in ponovno temo ter prepad. (Tito, 1937) Športniki ste del mlade generacije, mladim pa pripada bodočnost. Vi sodite, da pri nas namenjamo športu premajhno pozornost. S tem se jaz strinjam ! (Tito, 1971) Izhajajoč iz spoznanja, da je svet usodno povezan, smo se za vzeli za obrambo miru, za pravico slehernega naroda, da odloča o svoji usodi in enakopravno sodeluje z drugimi narodi pri reševanju mednarodnih problemov... (Tito, 1976) P Amerika preš« Ali bi spali z Robertom Redfordom. če hi vam ponudil milijon dolarjev? To vprašanje je bilo v preteklem mesecu ena izmed vročih tem talk-showov in anket v Ameriki. Povod za to vprašanje je namreč nov film z naslovom Incident proposai (Nespodobna ponudba), kjer igrajo glavne vloge Robert Redford, Demi Moore in Woody Harelson. Čeprav filmski kritiki filma niso preveč dobro ocenili, so se gledalci vanj dobesedno zaljubili. Je ena najbolj nepresencljivih in neobičajnih ljubezenskih zgodb. Dcmy Moore in Woody Harelson sta romantični par. ki uživata v.svojem življenju in ljubezni. dokler... ne izgubita denarja in jima grozi nevarnost, da bosta izgubila hišo. Domislita sc še edine rešitve, ki naj hi temeljila na njuni sreči. Odideta v Las Vegas in izgubita še ves priigrani denar. Vmes bilionar. ki ga igra Robert Redford. opazi Demi Moore, ki mu je zelo všeč. Skušajo očarati, vendar mu zabrusi, da ni na razprodaji. Njo in njenega moža bilionar povabi na zabavo in jima plača sobo v hotelu. Ko na zabavi igrajo biljard, se pojavi slavno vprašanje, ko Robert Redford ponudi Woodyju Harrelsonu. filmskemu možu Denti Moore, milijon dolarjev za eno samo noč z. njegovo ženo. Seveda oba v prvem hipu ponudbo gladko zavrneta. Noč pa ima svojo moč in milion dolarjev bi jima lahko precej olepšalo življenje. Proti jutru se oba odločita... Redford odpelje Demi na jahto, kjer preživita romantično noč. Filma s tem ni konec, saj doživljamo presenečenja, ki naj ostanejo skrivnost. Zanimivo, da je na vprašanje, ki se zastavlja v filmu, torej: "Ali bi dovolili svoji ženi spati z. drugim moškim za milijon dolarjev," 7.5% vprašanih Američanov odgovorilo z DA. 79.6% z NE. 12.9%. pa se jih ni moglo odločiti ali pa ni hotelo odgovoriti. Kako bi na isto vprašanje odgovorili vi? Katja Božič m V gozdu nad liogenšperkom je preteklo sobotno dopoldne močno od jeknil strel. Natančen strelec je zadel točno v srce, oblačilo je v trenutku pordečilo in možakar je bil na mestu mrtev. Pa ni bil edini ta dan. Še več jih je končalo podobno. Pred tem smo na Bogenšperku opazili, kako se možje preoblačijo v maskirne uniforme, maske, očala, polnijo sodobno orožje in se pripravljajo na boj. V gozdu jih je čakal nasprotnik, ki so mu morali za vsako ceno odnesti zastavo... Pravzaprav ne gre za pokol ali vojno ali kaj podobnega. (Ire le za igro - za paintball. To je igra, ki je v svetu ta trenutek v središču pozornosti. Od novega leta naprej se število njenih privržencev močno povečuje tudi v Sloveniji. Na registracijo že čaka šest slovenskih klubov. Litijski naj bi se imenoval Paintball klub Valvasor. Leta 1980 seje igra, ki se slovensko imenuje'Tikradi zastavo", pričela v daljni Ameriki. Trinajst let kasneje je povzročila pravi "bum" tudi v Evropi. Prizorišče dogajanja je gozd. Gre za pravi boj dveh nasprotujočih taborov. Cilj igre je ukrasti nasprotnikovo zastavo, jo prinesti v svoj tabor, izločiti čim več nasprotnikov in varovati svojo zastavo. Igralci nosijo pri igri posebne zaščitne obleke, maske, očala in zračno orožje za paintball. V puškah so namesto pravih nabojev barvaste kroglice (bombice), ki se pri izstrelitvi razlijejo in obarvajo obleko tistega, kije bil znjimi zadet. Pred pričetkom igre mora sodnik najprej pokazati meje igrišča in igralce popeljali do njihovega tabora, kjer imajo še nekaj časa za zadnje priprave. Pregledajo orožje ter se dogovorijo za taktiko in strategijo igre. Streljanje preko mej je prepovedano, prestop pa pomeni izključitev. Igralec je takoj izločen, če dobi direkten zadetek, ki na njem pusti barvni madež. Če pa želi zaradi kakšnega drugega vzroka zapustiti igrišče mora to jasno in glasno povedali "ZADET SEM! ali PREDAM SE", sneti razpoznavni Irak. dvigniti orožje nad glavo in zapustiti igrišče. Med igro se lahko vsak preda, če si ne želi biti zadet. Če je nasprotnik preblizu in če nima več barvnih kroglic mu kaj drugega tudi ne preostane. Strel z razdalje kakih petih metrov pošteno speče in kasneje na koži pusti grde modrice. Glede na to. da se pri igri uporablja zračno orožje, prirejeno za paintball. je treba dodatno poskrbeti za varnost. "Resje. Zračno orožje ni igrača, zato je treba z njim ravnati strogo previdno in odgovorno. Ob prizadevanju, da bi bila igra čimbolj varna. je nujno, da igralce seznanimo z osnovnimi varnostnimi zahtevami in pravili. Vsaka oseba, ki je med igro na igrišču mora obvezno nositi posebna zaščitna očala ter zaščitno masko, ki varuje obraz, vrat in ušesa Kajenje na igrišču je strogo prepovedano, prav tako uporaba vnetljivih snovi. Pri igri ne sme priti do fizičnega obračunavanja med nasprotniki. Izogibati seje treba strelom v glavo in strelom na razdalji manjši kot 5 metrov. Tuje izredno pomembno, daje igralec pošten (fer) športnik", jc povedal eden od vodij igre Peter Vaš. V Litiji se paintball zaenkrat igra le v gozdu na Bogenšperku. Iščejo pa že nove primerne in razgibane terene, kjerbi lahko urili svoje borbene sposobnosti in kjerbi se odvijala zanimiva državna tekmovanja. Koliko tekmovalcev pa lahko sodeluje v igri? "V igri lahko sodeluje neomejeno število tekmovalcev. Več jih je, večje prizorišče potrebujemo, dlje časa traja igra. V Ameriki včasih igra tudi 500 na 500 igralcev. Takrat igra traja tudi po več dni", je povedal Peter. Seveda tam uporabljajo poleg pušk še bombe, tanke, helikopterje in drugo vojaško opremo. Paintball je res zanimiva in atraktivna igra. ki navdušuje vse več igralcev, pa tudi gledalcev. Na zadnji tekmi jih je bilo veliko tudi na Bogenšperku. Ali se bo igra uveljavila tudi pri nas ali ne. tega ne vemo. Vento pa to. da si nekateri močno prizadevajo, da bi postala zanimiva športna panoga, enakovredna ostalim športom. Vsekakor je bolje, da se streljajo po poligonih z barvnimi bombicami, kot zares. Navsezadnje so zasavski tereni primerni za tovrstne igre in bi jo kazalo razvijati tudi zaradi turizma. Maja Sevljak, Foto: Karolina Šušteršič m.* ZAGORJE 73 komerciala tel./fax. (0601)62 (Ml V Zasavju in Posavju smo ponovno začeli prodajati kavo AMIGOS. Poleg kave nudimo opremo oziroma aparate (za kavo, sladoled, hotdog, ledomat, toaster...) za restavracije, bifeje ... TRIESTE - ITALIA VABIMO VAS, DA SE OGLASITE 20., 21., IN 22. MAJA 1993 NA CELJSKEM SEJMU NA RAZSTAVNEM PROSTORU AUTOMATIC SERVISA (HALA D, RAZSTAVNI.PROSTOR 41), KJER BOSTE LAHKO DOBILI VEC INFORMACIJ! automatic CPT*\nC Tel.: 068/65-237 dCl VIJ d.0.0. Fax: 066/65-238 V letu turizma Člani regionalnega odbora za turizem, ki delujejo v okviru Gospodarske zbornice, so na podlagi občinskih programov sestavili program za leto turizma. Načrti so lepi in vabljivi. V Hrastniku načrtujejo Noč ob Stivi, to naj bi bila prireditev ob 140-letniciRudarskegapihalnegaorkesfra. Potem bo še Planinski maraton Gore - Kopitnik, takrat naj bi tudi odprli prenovljeno cesto Turje-Gore. V sodelovanju z zasavskimi lovskimi družinami nameravajo organizirati prireditev Lovske trofeje in specialitete. Temu sledi zabavno-športna prireditev Poletne igre, ob koncu leta pa bo še okrogla miza in razstava o kulturni, naravni in tehnični dediščini in njenem varovanju. V Trbovljah načrtujejo gimnazijci Ekološki taborna Kumu, plavalni klub Rudar bo pripravil Lučkin memorial, Planinsko društvo Shod zasavskih in savinjskih planincev na Mrzlici, atleti Prvojunijski tek, gostinci zabavno prireditev Nohšiht, planinci pa še Nočni pohod z baklami na Mrzlico in Novoletni pohod na Kum. V Zagorju bo že drugič organizirana mednarodna klavirska šola s koncerti, Kmečka ohcel bo spet na Vidergi, izbor za Miss Slovenije bo v Medijskih Toplicah, ženske naj bi spel peljale svoj Turistični rally Medija, športna zveza naj bi organizirala Državno prvenstvo v gorskih tekih, Slikarska kolonija Izlake bo praznovala lep jubilej - 30 letnico, KUD Izlake načrtuje Valvazorjev dan popestrili /. Gamberško kroniko, Medijske igre pa naj bi bile ob otvoritvi novih bazenov in nekoliko kasneje še pentatlon. Nekatere prireditve so že tradicionalne in njihova izvedba verjetno ne bo vprašljiva. Sicer pa z organizacijske plati ni vprašljiva nobena načrtovana aktivnost, vprašanje je denar, ki ga še ni. V regionalnem odboru zatrjujejo, da brez podpore iz republike ne bo šlo. S prireditvami, ki imajo skupen naslov Pozdrav iz. Zasavja, se bodo vse tri zasavske občine lahko predstavile širši slovenski javnosti. Ta danes žal bolj ve, daje to ekološko najbolj sporno področje države, ne ve pa tega, da ljudje tu znajo kaj ponuditi in pokazati inda so zasavske doline in hribi v resnici izjemno lepo in zanimivo okolje v središču Slovenije ter da tu bivajo prijazni ljudje. Ivana Laharnar Pomoč ledvičnim bolnikom Društvo ledvičnih bolnikov Zasavja Trbovlje v tem času zbira prispevke podjetij in zasebnikov kot njihovo pomoč za delovanje društva. Tako so jim doslej pomagali že v podjetju Grafex -ofsetni tisk, štampiljke in samolepilni napisi z Izlak, Tika Trbovlje in TLGE SIPOREX Zagorje ob Savi. Poleti bodo organizirali izlet oz. srečanje vseh ledvičnih bolnikov, včlanjenih v Društvo in seveda njihovih svojcev. Tako se bodo med seboj bolje spoznali in se laže vključili v prihodnje društvene akcije. Dogovarjajo se, da bi obiskovali tudi svoje nepokretne člane in jim vsaj kdaj skrajšali dolge ure in dneve v postelji. Problem Društva je tudi, ker nimajo svojih prostorov. Če bi jih imeli, bi lahko za upokojene člane organizirali razne igre. Sedaj je na voljo za društveni prostor še vedno le prostor, v katerem vsak dan poteka dializa... T.S. Z naravo k človeku Živimo v času, ko služba, šola, pehanje za preživetjem narekujeta naš tempo življenja. Čas, poln stresnih situacij in onesnaževanja, vsak dim sproti uničujeta naše duše ter telesa. Misel na popoldanski izlet v gozd in na taborjenje z družino žive le še v naših idiličnih kotičkih. Vsi ljudje le še niso pozabili na naravo in njene zaklade, ki nam jih kljub onesnaženosti še nudi. Ta ljubezen še živi pri tabornikih... zi mo vanja. Letošnji januar so trboveljski taborniki preživeli sami na Vrheh, poleti pa se bodo srečali z okoli kaakšnimi 200 taborniki celjske regije v Kokarjah. 22. april je tudi dan Zveze tabornikov Slovenije, ki so ga proslavili na Vrheh. Tam imajo v najemu kočo, ki še pripada borcem, vendar naj bi kmalu postala njihova. Obiskali smo jih in izvedeli marsikaj zanimivega. Jože Ahac: "Pri tabornikih sta Rod črnega diamanta je ime, ki nazorno prikazuje izvor trboveljskih tabornikov. Klub združuje Trboveljčane, ki ljubijo naravo terso mladi po srcu. Pred aprilom je imel rod vsega 30 članov. Seznam pa so povečali z obiskom pri trboveljskih četrtošolcih na Kalu, kjer so le-ti imeli šolo v naravi. Pokazali so jim razna šaljiva tekmovanja, lov na lisico (nekakšno orientacijsko tekmovanje) ter značilen taborniški večer poln iger in smeha. V letošnjem letu so usposobili tri mlade vodnike za MČ(medvedki in čebelice, otroci do 12 let), ki vodijo srečanja v klubu in razne izlete ob koncu tedna. To ni vse, kar taborniki počno. Velikokrat si gredo ogledat kakšen film, se kopat v bazen,... Tako mladi taborniki rastejo v samostojne, razgledane ljudi. Pri tem se krepi prijaleljstvo, ki ga mladi še utrjujejo med poletnimi in zimskimi počitnicami. Takrat organizirajo taborjenja in dva moja otroka. Dosedaj sem zelo zadovoljen z delom v klubu, saj opažam, da otroci izvedo tam veliko praktičnih stvari, ki jih potem v praksi tudi s pridom uporabijo. Velikokrat so otroci v stiku z naravo, kar zelo pozitivno vpliva na njihov razvoj. Priznam, da se tudi sam, kadar le morem, udeležim njihovih izletov, ki mi popestrijo vsakdanjik, prenatrpan z vsakdanjimi stv;irmi.'' Roman Jurečič, načelnik RČD:" Menim, da taborništvo zbližuje otroke z naravo, na katero zadnje čase vse bolj pozabljamo. Opozoril pa bi rad tudi na finančne probleme s katerimi se ubadamo, saj so na športni zvezi v Trbovljah, kjer smo tudi registrirani , povsem pozabili na nas." Tomi in Toni: "Pri tabornikih nama je zelo všeč. Tu se naučimo veliko novega. Igramo se zanimive igrice ter pridobivamo veščine." Petra Žagar M Mladim Zasavcem Zadnjič smo povedali, da so nam prvošolci s šole A. Hohkraut poslali zanimive sestavke. Danes lahko preberete enega izmed njih. Petošolcem iz Zagorja seje v Kranjski gori dobro godilo. Upajmo, da bo vedno več "drugačne" šole. V svetu otroci pridno zbirajo razne plodove, delajo v sadovnjakih, izdelujejo turistične izdelke in podobno, da si delno sami pokrijejo stroške za takšne oblike pouka. Znajti se je treba! Pošljite kakšne ornamente za objavo, gotovo so lepi! Na šoli T. Čeč so bili otroci iz 3. c učitelji. Ugotavljajo, daje kar težko učiti. Tamara je razlagala uporabne naloge. Damjan je govoril o zraku, Anja pa je sošolcem predstavila pesmico. Pesmico je poslal tudi Aljoša iz Trbovelj. Šole ni napisal, razreda tudi ne. Piše o romarju. Kljub dobri volji ne vemo. kaj hoče z, njo povedati. Nekateri izrazi so kar pretežki za osnovnošolca in sc jih mogoče spomni iz kakšne druge pesmi. Vendar naj ne obupa. Napiše naj še kaj o tem, kar vidi okrog sebe, kaj občuti, o čem razmišlja. Mogoče bo nastalo kaj dobrega... 5.a, b - T. Okrogar, Zagorje Bili smo v Tiki V tovarni TIKA imajo tiskarno in kartonažo. Mi smo si ogledali tiskarno. Videli smo veliko strojev. Moja mami nam je pokazala, kako tiskajo Zasavca. V temnici je bilo temno, prižgane šobile le rdeče luči. Videli smo. kako so razvijali filme v strupenih tekočinah. V montaži imajo na mizi steklo, pod njim pa luč. Na prozorno folijo lepijo strani Zasavca. To dajo na zeleno ploščo in v stroju osvetlijo. V razvijalcu se na plošči pokažejočrke in slike .Takšno ploščo da tiskar v stroj, v katerem je tudi barva. Na eni strani stroj pobira prazne bele liste, na drugi strani pa so tisti listi že časopis. Naslovnico tiskajo v štirih barvah. Denis Forte, l.b Dnevi drugačne šole Učenci petih razredov OŠ Tone Okrogar iz Zagorja smo imeli od 31.3. - 4.4. 1993 šolo v naravi v Kranjski gori. Bilo je čudovito: ogled Železarne Jesenice, njihovega tehniškega muzeja, smučanje s tekaškimi smučmi, ogled izvira Save Dolinke v Zelencih, smučanje in igre na snegu v Tamarju, ogled planiških velikank, drsanje v dvorani na Jesenicah, srečanje s pravimi hokejisti. izlet na Bled, sprehod v Martuljek in pot do slapov v pobočju, seveda pa tudi ogled Kranjske gore -njenih smučišč. Liznjekove hiše. ki je najstarejša v kraju, v njej pa je etnografski muzej. obisk Vandotovega doma in obujanje spominov na Kekčeve zgodbe, igre ob jezeru Jasna, obisk Turističnega društva in razne aktivnosti v domu. kjer smo bivali. Tudi zaplesali in zapeli smo terse nasmejali junakom iz slovenskih filmov. Ob prijetnih delavcih v domu in z našimi učitelji smo se imeli nadvse lepo, tako, da nam ni bilo prav nič všeč, ko smo se morali vrniti domov. V sak dan smo pisali dnevnik in nastali so: Dnevnik sobe št. 12. Rudarsko stanovanje Družine v rudarskem ali knapovskem stanovanju so štele 6 do 8 članov. Takšno stanovanje je bilo precej utesnjeno, a rudarjem prijetno, saj se je čutila toplina številne družine. Naj večje pomanjkanje prostoraje bilo zvečer, ko se je družina odpravljala spat. saj postelj ni bilo dovolj za vse. Pohištvo so kupovali postopoma. Tudi kopalnice ni bilo. Umivali so se v "čebrih". Kuhinje so bile prav tako majhne in v njih ni bilo sodobnega štedilnika, le peč - zidan štedilnik. V kuhinji je stala tudi miza ali "meterga", ki sojo uporabljali na dva načina. Če je bila odprta, so v njej gospodinje gnetle kruh, zaprta Vesele iz vrtca Rudnik Hrastnik Julija je prišla v vrtec vsa nova in se postavi pred tovarišico; "Puglej, kaku sin dotins lejpa, mani nuovo mikico, pa šponarce, douns sm pa bul lejpa. ktt ti!" Deklice plešejo na glasbo s kasete Haidi. Nives mirno stoji in premika le obe roki. Teja seji približa in reče: " Tu ni prov, morš z rito migat!" Včasih smo vrtečani imeli edino telovadnico v vrtcu Center. Tovarišica je otrokom povedala da gredo naslednji dan v Center telovadit. Drugo jutro pride Mojca v vrtec in vpraša: "Kam Že gremo douns?" "V Center," ji odvrne tovarišica. Mojca se prime za usta in zavzdihne: "Joj, pol sm pa mamic naroube povejdala. Sm rekla, da gremo v centrifugo telovadit." Dnevnik Sobe miru. Dnevnik sobe The best friends,... Tekst smo popestrili z risbami. Se zlasti lepe so risbe gorenjske hiše, ki so nastale z ogljem in risbe ornamentov z gorenjskimi nageljni. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili te nepozabne dneve dela in veselja. Učenci 5.a in 5.b razreda OŠ Tone Okrogar, Zagorje pa je bila velika miza. Seveda pa ni smela biti pobarvana, saj bi se od nje luščila barva. Krušne peči so imeli postavljene na dvorišču. Vsaka gospodinja je imela svoj čas za peko kruha. Včasih je prišlo do hudega prepira in so druga čez drugo grdo govorile. V Trbovljah je bilo več takih kolonij z rudarskimi stanovanji. To so: Kurja vas. Žabja vas, Njiva in dnige. Na Njivi jeenotakih stanovanj urejeno v muzej, da si lahko ogledamo, v kakšnih razmerah so živeli včasih. Nika Jurše, 4.d Bil sem učitelj Tovarišica nam je povedala, da bomo v petek učili mi. učenci. Tega sem se zelo razveselil. Ko nas je tovarišica določila, je za slovenščino predlagala Anjo in mene. Takoj sem v glavi začel snovati načrt za to uro. Z Anjo sva se dogovorila, kaj bo kdo delal, podroben načrt za uro pa sva delala vsak zase. Na list sem napisal narek, podčrtal samostalnike, jih izpisal in jim določil število terspol. Učiteljica seje s predlogom za snov strinjala. Doma sem vse prepisal na folijo, da so si učenci po opravljenem delu lahko sami pregledali in videli svoje napake. Pred uro me je bilo strah, da bodo učenci nemirni, a je bi 1 ta strah odveč, ker so bili sošolci pridni. Ko so vse pregledali, sem jim povedal, koliko točk so dobili. Večina jihjedosegla 18 točk. Bil sem seveda zelo zadovoljen. Sedaj si lahko predstavljam, kako je naša učiteljica vesela, kadar smo uspešni. To uro sem bil rad učitelj, vendar pa se za ta poklic verjetno ne bom odločil. Žiga Sotler, 3.c Jaz - učiteljica Bila sem tovarišica pri predmetu SND. Že doma sem si na list napisala vprašanja. Šla sem pred tablo, tovarišica pa se je usedla v zadnjo klop. Najprej smo malo ponovili, nato pa sem začela z vprašanji. Sošolci so bili nemirni, zato sem jih morala večkrat miri ti. Najbolj pridna učenka je bila tovarišica. Lepo je sedela in me poslušala in sploh ni klepetala. Nekajkrat pa mi je priskočila na pomoč, ko se mi je zataknilo. Ura je hitro minila. Danijela Kolišek, 3.c Po, za marsikoga dolgih dveh letih, se na slovensko glasbeno prizorišče vrača Trboveljčan Aleksander Jež. Njegovo novo kaseto lahko v trgovinah pričakujemo še letos, predvidoma oktobra. V začetku prihodnjega leta pa ho izšel tudi CD z največjimi uspehi. Tako bo Aleksander zaokrožil svojo 15 let dolgo kariero. Rojenje v Trbovljah, dolgo je tu tudi živel, zadnjih pel let pa je skoraj polovico vsega časa preživel na Primorskem, kjer je veliko nastopal. Zdaj ga je srce odpeljalo v Žalec. Tam si je namreč s sedanjo prijateljico postavil hišo in zadnje tri mesece že živi tam Predvsem graditev hiše ter pomanjkanje idej sla kriva, da dve leti ni nič posnel. "Bolje je bilo malo počakati, izpiliti ideje, kol pa da bi delal nekaj na silo.” pravi. V preteklih dveh mesecih pa je Aleksander že veliko nastopal po Sloveniji, pri teh nastopih pa igra skupaj z Igorjem Tomažičem. Njegova nova kaseta bo popolno avtorsko delo. Na njej ne bo nobene priredbe, samo pesem Poslavljam se bo posnel še enkrat. Eden izmed razlogov, zakaj bo pesem ponovno posneta, je tudi ta, da so danes razmere za delo veliko boljše kot so bile včasih. Tudi študiji ter oprema v njih sta boljša. Ostala glasba pa bo ostala v stilu Aleksandra Ježa. Pričakujemo torej lahko komercialno glasbo, "le da bo vse skupaj malce bolj strokovno". Prav v dneh. ko sem se z Aleksandrom pogovarjal, je dokončaval snemanje pesmi, s katero se bo prijavil na letošnjih Melodijah morja in sonca. Naslova pesmice ne smemo objaviti, saj ne Sandi nejaz nisva vedela, če to smeva narediti. Brez težav pa lahko napišem, da bo pesem v prijetnem ritmu 60-tih let. Počakajmo torej še dobra dva meseca, mogoče mu bo uspelo na MMS-u. Drugače pa bo tudi jesen tu kot bi mignil in novo kaseto, kmalu zatem pa tudi CD. bomo lahko poslušali tudi doma. Tomaž A. Štojs Preko radijskih valov je ujel vabilo k avdiciji Kar znaš, to veljaš. Pogoj: nastopiti v četrtek, 22. aprila v Žalcu,ali poslati posnetek. Odloči se za drugo možnost in še v četrtek zjutraj z vso naglico snema Avsenikovo Igrajoči klarinet. V petek prispe telegram. Boštjan Št raj hai je povabljen. One Man Band Metulj je poletel v nebo. "Glasba ni le zabava. Je naporno delo. Je užitek, vendar tudi nenehno izpolnjevanje.Noben instrument ne igra sam - tudi sintesajzer ne. Naštudiraš eno skladbo in že le vleče k naslednji. Nastopi so le del glasbenikovega življenja. Ura ali dve. morda cela noč igranja - z novim dnem pa spet vaja in učenje. Pa ni težko. Vesel sem. kospoznam. da stvar obvladam, še bolj pa sem vesel, ko vidim zadovoljne obraze tistih, ki jim je moje igranje namenjeno. Čarobni krog dobrega razpoloženja je sklenjen. Bolj. ko publiko razživim, z večjim veseljem igram. Razpoloženje nesluteno raste." Boštjan igra povsod, kamor ga povabijo. Sintesajzer in harmonika sta ravno pravšnja kombinacija za oliceli in veselice, zabavne večete zaključenih družb, razna srečanja in občne zbore, pa tudi proslave. Kot je bila tista na Mrzlici, ko je Boštjan nastopil pred prvaki slovenske vlade. Takrat že drugič. Prvič so ga povabili medse na Klek v Gostišče Kraner. "Nikoli nisem sanjal o tem. da bi postal slaven. Moje življenje je glasba, ki pomaga ljudem pozabiti na njihove vsakdanje skrbi. Najlepši trenutki so prav tisti, ko vidiš, da te ljudje sprejmejo, da so zadovoljni s tvojim nastopom in seveda, ko te ponovno povabijo." Sicer pa - glasba je tudi posel. "Mnogi moji vrstniki me še ne razume jo. Spoznavam poslovno etiko in se ne spuščam v nepremišljene poteze. Disko? Ne hvala, ali pa le redkokdaj. Razbijajoča glasba, zadušljivo ozračje. Mi je že ljubša kmečka veselica. Tudi s poslovnega vidika - v disku me nihče ne bo povabil k sodelovanju, na veselici pa morda!" Glasba in poslovnost. Videz, je tudi pravi. Fant. visok metcr91 cm je vedno urejen, okusno oblečen in prijeten. Pa še zabaven povrhu. Za štos je rekel: "Pred dvema mesecema sem igral v znameniti ljubljanski Šcstici. Saj veste katero" U Luhlan pr' Šestič je eno luškanodekle... Da ne boste mislili! V Zasavju sobolj luštkane . kot u Lublan!". inetto takšno, tapravo, bi Boštjan rad našel. Simpatično, s prijetnim nastopom in dobrim glasom. Pevko namreč!! Upam, da bo One Man Band Metulj čimširšc razprl svoja krila. Mateja Grošelj m Še nekaj vesti o mega skupini Vis Diamanti. Kaseto so že posneli, pripravljajo se tudi na prve promocije. Njihovo kaseto boste po vsej veijetnosli lahko naročili le preko podjetja Džirlo. Kasete namreč v trgovinah ne bo mogoče dobiti. Naslednja no vica je sicer neuradna, pa vendarle. Razpadi a je trboveljska skupina Štromrauber. Razlogi zaenkrat Se niso znani. Upamo lahko le. da bodo fantje, ki so sestavljali skupino, še vedno vztrajali v "svetu glasbe". Skupina Spin se vedno bolj uveljavlja na slovenski glasbeni sceni. Pri njih je svoje čase pel tudi Vili Resnik, zdaj pa imajo novega pevca. To je Andrej Gumilar (ex-Ultrazvok). Zaenkrat imajo dva studijska posnetka. Po vzoru mnogih drugih so se tudi oni odločili za priredbo stare pesmi. Na novo so predelali pesem Šuštarsld most. ki gaje pred leti pela Majda Sepe. Zdaj pa k novicam iz štajerskega konca: ponovno naj bi začeli delovati mariborski skupini Preporod ter Skakavci. Ljubitelji glasbe se jih vcijetno še dobro spominjajo, saj so bili v začetku osemdesetih let oboji izrcdnopril jubljeni. Tudi ti dve skupini naj bi nastopili na zgoraj omenjenem žum. Vse večje govora o letošnji naj večji prireditvi na prostem. "Open air" Slovenija, naj bi bil 25. junija na pohorskem snežnem štadionu. Glavni zvezdi večera bosta veijelno skupini Sokoli ter Lačni Franz. Organizatorji pa obljubljajo več presenečenj. Nove posnetke ima tudi narodno-zabavni ansambel Igor &. Zlati zvoki. Nastali so pred kratkim, seveda pri vodji ansambla Igoiju Podpečanu v njegovem studiu v Kisovcu. Kdaj bo izšla tudi kaseta, vas bomo obvestili. TAS Hare Krišna festival 15. maja ob 20. uri bo v veliki dvorani Hale Tivoli Mare Krishna lestival, množična manifestacija, ki jo prirejajo po celem svetu. Sodelovali bodo Gauranga Bhajan Band. v svetovnem merilu vodilna spiritualno-glasbena skupina. Nilya I ripta iz ZDA. avtorica znane multi vizij ske produkcije "Krishnavision ob zvočni spremljavi moderne priredbe starih indijskih pesmi. Šrila Ilarikaša Svanii, vodilni učitelj Ilare Krišna gibanja, ki ponudi vpogled v zakladnico najstarejših knjig modrosti na svetu in Tikišava Kamnika, rock kitarist iz Los Angelesa in drugi glasbeniki. I.L. Misery ali Angelika? Ko se končno prepričaš, da si na nekem področju nadpovprečno dober, obenem pa li to priznajo tudi drugi, se boš nerad, ter le s težavo spustil v neznane, tuje in morda predivje vode. Preveč je na kocki. Od ugleda do finančne brezskrbnosti, samozaupanja in pri znanja družbe. To so argumenti, ki bi marsikoga uspavali ali celo mentalno omrtvili do nivoja brisanja možganov. Ne, popravljam se, ne samo marsikoga, temveč večino med nami. Po sticu Alberti ni nič absolutnega, zato seveda obstajajo tudi izjemne skupine ljudi, ki ne podlegajo navideznemu ugodju. V eni od njih se čisto lahko znajdejo tudi pisatelji bestsellerjev. Slednji so v veliki nevarnosti, da sčasoma postanejo plitvi prodajalci sanj, variacij na teme: Dinastija, Dallas ali Santa Barbara, zato se morajo pred kolegi pisatelji (in pred njimi samimi) nenehno dokazovati s kvalitetni mi knji gami. To ni le stvar prestiža, dejansko gre za osebni razvoj, če temu lahko tako rečem. Na teh predpostavkah sloni tudi scenarij neveijetvo zanimive zgodbe Misery. Misery sploh ni ime nobenemu liku v filmu, to je le imejunakinje iz serije romanov, ki se spušča iz avanture v avanturo. Mislim, da je podobnost z Angeliko več kot očitna. James Caan igra človeka, ki ima na vesti Miserymanijo in se po trdnem premisleku odloči, da bo glavno junakinjo zakopal na smetišču zgodovine. S tem dejanjem se bo lahko končno posvetil pisanju "prave literature". Čisto vse pale ni tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled... Tuje še Kathy Bates, ki igra (milo rečeno) zmešano ljubiteljico junaki nje "Jamesove” knjige. Film bi bil brez njenih nenavadnih in včasih neznansko domiselnih dejanj prav gotovo mnogo bolj pust. Režiser Rob Reiner nam je natrosil na tone materiala za premlevanje, obenem pa nas je na rahlo ciničen način opozoril na manjkajoč pogled vase nekaterih literarnih (»dvigov. Tommy NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Spet je izšla nova številka Zasavca, ter v njej seveda novo kolo naše nagradne igre. Poznavanje glasbe vam ne dela težav, saj med vsemi odgovori na vprašanje, kdo je pel pesem Final countdown, nismo dobili niti enega napačnega. Pravilen odgovor je seveda skupina Europe. Nagrado tokrat poklanja Metoda Gradišek, Jerebova 3/a iz Litije, ki ima podjetje za šivanje, popravilo in prodajo oblačil. Poklanja pa vrednostni bon v višini 3.000 tolarjev. Največ sreče pri žrebu je imela Simona Jager, Grča 5, z Dola pri Hrastniku. Nagradni bon pride po pošti, mi pa Simoni seveda čestitamo! 9. KOLO Tokrat bomo preverili vaše poznavanje TV zvezdnikov. Sprašujemo vas, na kateri TV postaji vodi oddaje Ray Cookes? Da bo vprašanje res "težko", vam ponujamo tri možne odgovore. Samo eden je seveda pravilen. a) vodi oddajo Videomeh TV Slovenija b) spakuje se v oddaji 100 na uro na Kanalu 10 c) več kot odličen je v oddajah na MTV-ju LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Krut je svet zabavne glasbe. Še bolj pa so "kruti" naši bralci ter seveda tudi gledalci oddaje 100 na uro. Komaj seje skupina Ace of base zavihtela na prvo mesto naše lestvice, že sojih premočno z njega zrinili Fai Ih no more. Njihov video spot l'm easy je torej zmagovalec tega tedna. Še enkrat si ga lahko ogledate v soboto in ponedeljek (ponovitev oddaje) na Kanalu 10, na litijski TV pa ga lahko vidite v nedeljo ter torek (prav tako ponovitev oddaje). .W sv» lasavya. o3»C<> ZMAGOVALEC pre|«ncf(a tccir»»: I FAITH IMO MORE-I'm «aiy I PREDLOGI . ALBAN-SIng Hallolujahl ;UHE-ln b«two«n daya l »1 am ak s 1 o -v i ■ avala« palijlta aa aradalfltva C. «iw»|« »», Žagarja. fjpm: Med odlomke o slikarstvu gotovo sodi korak Likovne skupine Domi/Zagorja, saj so polni entu/.ia/ma. Dvajset ljubiteljskih slikarjev se je skupaj zbralo že leta 1978 in še isto leto so razstavljali v DD Zagorje. Poskus, da bi ustvarili kaj več, seje kmalu izjalovil, saj so za deset let utihnili. Leta 1988 se jih je spravilo skupaj sedem, bolj zavzetih. Sprva sosvojeslike razstavljali le ob občinskem prazniku, kasneje tudi v drugih krajih, letos pa so ob svetovnem dnevu invalidov priredili razstavo del v A-banki v Mariboru. Takrat so se pobratili invalidi občin Zagorja in Maribora. Likovna skupina Dom je zanimiva kot l'orma. Dobivajo se dvakrat v mesecu in s seboj prinesejo naslikana dela. Svoji dejavnosti skušajo dali širšo veljavo tako, da srečanja usmerjajo s prebiranjem likovne literature, komentiranjem, z ogledi različnih razstav. Je že res, da ne gredo skozi različne tehnike, saj nimajo prostorskih možnosti za to, tudi realističnega slikarstva ne zlorabljajo - so pa svobodni in, kot pravi njihov mentor Nikolaj Beer, skušajo ugotoviti tisto "nekaj" o slikarstvu. Jadranka Kačič, sicer likovna pedagoginja, pravi: "Svojčas sem z zanimanjem risala kozolec, /daj naredim tudi kakšno tihožitje. Za model vzamem kaj steklenega, saj ob lomljenju slekla oblike kar same nastajajo." Pravijo ji, da ima panonski občutek za barve, zato doda: "Mislila sem, da moram slikati realistično, črno-bclo, skoraj fotografsko. Kasneje sem bolj prisluhnila sebi." Jaka Glavač slika pokrajino, okolje, v katerem živi, zanimajo ga tudi gradovi. Značilnosti Zasavja želi povezati v ciklus slik. Na njegovih slikah sc odražaredoljubnost, riše pedantno, zanimata ga akvarel in risba. Včasih barva zahteva drugačno risbo, slikarstvo zna biti tudi komplicirana, predvsem pa težka in garaška zadeva. "Tisto pa, kar je bistveno za dobrega slikarja, sc ne da naučiti," pravi Beer. Tudi jim ne gre za to, da bi odkrivali kdo ima tega več ali manj, predvsem gre za risanje, ustvarjanje, druženje. Opazujejo različne oblike, pojave, sledove življenja in časa, jih podoživljajo na platnu in skicirajo svojevrsten slikarski svet. Bojan Rus ne skriva, daje aranžer, riše s tušem, očem privlačne risbe. Služba članom sekcije pomeni tanek led, za svoj hobi so s tem časovno omejeni. Milana Razborškaje slikanje "zagrabilo", je zavzet in ambiciozen. Bilje že na večih likovnih delavnicah, kot vzornika omenja Van Gogha in Muncha. Jana Borišek ima skorajda mističen občutek za barve, njena zelena ima priokus strahu, s sliko vzpostavlja atmosfero: "Do neke mere se lahko učiš brez talenta, risbo se da tudi logično narediti. Po naročilu ne slikam, model si izberem in dlje časa opazujem. Želim ujeti dušo, ne samo arhitekturo." Joža Sušnik opaža, da so njene barve čedalje svetlejše: "Če sem bila prej s temnimi barvami priklenjena na temo, sem zdaj razpeta med nebom in zemljo." Slikaprcdvsem krajino in tihožitja. Berta Brvar ostaja zvesta lirizmu, akvarelom. Skupina deluje brez kakršnekoli finančne podpore. Ko so pripravljali razstavo v Mariboru, so slike uokvirjali na lastne stroške. Marko Glavač, predsednik Likovne skupine Dom dodaja, da še niso našli dovolj posluha za svoje delovanje. Zelena garderoba v DD Zagorje je zaradi svetlobe neprimeren prostor, zato ostajajo vezani vsak na svoj dom. Med načrti poleg razstav in dobre volje namigujejo še na koledar. Petra Radovič, Foto: Tomo Brezovar Marjan Skumavc in Tomo Brezovar Ca. jfsftsc ZABELA Hrastnik: Klinika Tivoli d.o.o.. komična melodrama treh slovenskih avtorjev, je 6. maja zabavala hrastniške obiskovalce v zadnji. 5. predstavi gledališkega abonmaja. Posebno sta navdušila igralca JonasŽ. in Branko Durič - Duro, znan iz Top liste nadrealistov TV Sarajevo. Gledalci pa so seveda toplo sprejeli tudi zasavsko igralko Tanjo Ribič. Opera Krpanova kobila, za katero je napisal tekst Ervin Fritz, glasbo pa Jani Golob, je 6. maja navdušila hrastniške in dolske osnovnošolce, ki so si prireditev ogledali v Ljubljani. Obiskali so še nekatere znamenitosti glavnega mesta. Hrastniški upokojenci so imeli letni koncert 7. maja v Dl). Nastopali so tudi šolski pevski zbori, pod vodstvom Simone Kepa. Prireditev je povezovala Manja Goleč. Trbovlje V Domu Svobode II je S. maja nastopil moški komorni zbor Lek iz Ljubljane. Pod vodstvom znanega dirigenta Milivoja Surbeka je zbor pel pesmi iz domačega in tujega repertoarja. Gostovanje je organiziralo KD Svoboda II. Gledališče Loški oder iz Škofje Loke je 12. maja v DD nastopilo z delom Jane Milčinski - Marjetica in zmaj. To je bila četrta in hkrati zadnja predstava v okviru osnovnošolskega abonmaja za nižjo stopnjo. Tudi to predstavo je organizirala ZKO Trbovlje. T.L. Zagorje Znanje za varčevanje je bil naslov zabavnega kviza, ki je bil 13. maja v DD. Nastopili so učenci OŠ Izlake. Litije in Laškega. Gostje so bili Helena Blagne, Nace Junkar, Vikend in duo Jockey. Organizator je bil Radio Trbovlje. Izkupiček so namenili družini Zupan iz Čemšenika. Gledališka sekcija KD Elektroclemcnt Izlake je 9. maja gostovala na Mlinšah z igro Gamberška kronika v režiji Antona Rozine. Zbran denar bodo namenili za prenovitev Prosvetnega društva Mlinše. D.H. Litija V litijski in šmarski knjižnici je bila 11. maja Ura pravljic. Otroci so lahko poslušali tri pravljice Zajčkovo leto, Vila Malina in Korenčkov palček. J.K. MePZ Svoboda II poje in razsvetljuje Mešani pevski zbor Svoboda II v Trbovljah je že dolgo znan kot eden najbolj homogenih pevskih kolektivov pri nas. Tu in tam imajo težave s tem, da vsi pevci in pevke ne morejo vedno pravočasno priti na vaje. Če vse "Štirne" pri vajah niso dovolj zastopane, je težko naštudirati pesem za koncertno izvedbo. Zbor ima v načrtu, da še pred koncem letošnje kulturne sezonepokaže, kaj zna, naj bo doma v Trbovljah ali pa drugod. Tako so 26. aprila nastopili na proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju na prostem pred domom Svoboda Dobrna ob številnem občinstvu iz bližnjih kolonij. Predstavili so se s koncertom slovenskih narodnih pesmi. 5. maja je zbor nastopil pred oskrbovanci Doma upokojencev Polde Eberl nalzlakah. Poslušalcem so se predstavili s koncertom slovenskih narodnih pesmi. Sodelovali so tudirecitatorjiMladin-skega gledališča Svobode II. Svojo pestro dejavnost bodo nadaljevali 22. in 23. maja v Porabju na Madžarskem. V gostej ih je povabil tamkajšnji pevski zbor Avgust Pavel. Peli bodo na Porabskih dnevih, ki bodo potekali v Gornjem Seniku in Monoštru, pa tudi nekaterih okoliških vaseh, kjer žive Slovenci. Z njimi bodo gostovali tudi folkloristi iz Trbovelj, ki bodo nastopili znarodnimi plesi. 6. junija bodo gostovali v Trebčah pri Trstu. Tamkajšnji pevci so letošnji organizatorji 20. jubilejnega srečanja Pesem ne pozna meja. Tokrat bo na tem srečanju prvič sodeloval tudi pevski zbor Avgust Pavel iz Porabja, poleg zborov iz avstrijske Koroške, Tržaškega in Slovenije. . Mini prix Lucas 93 Revija Lucas je razpisala natečaj mali unikat na papirju "Mini prix Lucas 93". Društvo Manager je že podprlo njeno akcijo. Sedaj revija vabi vse slovenske managerje in člane te stanovske organizacije k sodelovanju, da podprejo “Mini prix Lucas 93" kot sponzor. S tem bodo prispevali k pomembnemu kulturnemu dogodku v slovenski upodabljajoči umetnosti, ki bo javnosti predstavljena na razstavi 18. junija v Vili Bled. Med 360-imi prispelimi deli je komisija likovnih kritikov izbrala 30 avtorjev s tremi likovnimi deli in določila 12 nagrajencev. Med avtorji, ki bodo razstavljali na Bledu so tudi nekateri sodelavci slikarske kolonije Izlake-Zagorje iz zadnjih let Črtomir Frelih, Klavdij Tutta, Klementina Golija, ter dva slikarja z zasavskimi koreninami Janez Knez in Milan Rijavec. Celotna razstava bo potovala tudi v kulturne centre v tujini. Z njo naj bi promovirali Slovenijo in njeno kulturo. D.H. Naključna vračanja Zagorje ni posebno primeren kraj za umetnike, saj so kraj mnogi ob prvi priliki zapustili in se uveljavili drugje. Od tod je zbežal tudi baron Janez in si ustvaril dom v sosednji občini. Tu so bile bolj cenjene skupine kot posamezniki, bolj poustvarjalci kot ustvarjalci. V to nevarno umetniško žrelo je pred leti prišel akademski slikar Nikolaj Beer. Letos je izšla njegova monografija, ki jo je spisal umetnostni zgodovinar Lev Menaše. Skupaj z glasbeniki kitarskega oddelka Jerneja Ramšaka iz GŠ Zagorje ter Nandetom Razborškom in Petro Radovič je obogatil četrtkov večer v avli DD Zagorje, kjer je recitalu Berte Novak, Dragota Butje in Poldija Drobneta, sledil pogovor s slikarjem. Beer je doma iz Križevcev v Prekmurju, kamor venomer beži po navdih in spomine ter se spet vrača v svoj dom na Izlakah. V večeru je spregovoril o svoji slikarski poti in slikah - pokrajini, zemlji, blatu, življenjski brozgi, o ljudeh in poteh. Nemalo obiskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo slikarjevim doživetjem, razmišljanju o likovni kritiki in likovnemu zanimanju v Zasavju. K.G., Foto: Tomo Brezovar .rR. fay;. (0601) Sl SS8 “* (0601) SlS^MHz’STBBBO TEL: SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radiò Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do L00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate li nrAOr'irVl l o < VC rtA riv * no v A Irvifal/ r v/1 l/vi tvlnnrv n ri r/-\Lì -» -vt/-« i/t#-vì , I IL ! 7ACA\ A nUìvi ili : **»•••• «W JUMII vonjaj«» Ila rspvzicxju v»ai\ uai i, lazili t.»U ptrilklll, bUtXXdll Ili lltTUtilJdl» UU H.JU III IO.JU \d 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. C nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkin (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Žvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Cost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. ulasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. %&?&*** SUŠIMO Sč VSAJ JUTRI m Štirinajsto mesto v tekmi za svetovni pokal na Savi Dolinki pretekli konec tedna je največji uspeh v tekmah svetovnega pokala za h rast n iškega kajakaša Gorazda Medveda. S pripravami na letošnjo sezono je Gorazd pričel že lani septembra. Letos so bile odlične. 'Leden dni je preživel na reprezentančnem treningu na Pokljuki, štirinajst dni v Poreču, marca pa še na divjih vodah v Franciji. Pod vodstvom glavnega reprezentančnega trenerja za spust Roberta Halzerja (lani najboljši trener Zasavja) je prizadevno treniral tudi doma na Savi. Gorazd je v pogovoru povedal, da mu je žal. ker ne trenira tudi Ivan Poljan, saj je več motivov, če trenirata skupaj dva. "Sem se pa navadil na samoto," je dejal hrastniški kajakaš. In dodal:" Z izbirnimi tekmami pred svetovnim pokalom sem kar zadovoljen. Pozna semi še. da nimam v veslih dovolj divje vode. tudi še sedaj. Na prvo tekmo SP nisem šel. na tri. ki še ostanejo, pa grem. Upam. da bom na dveh tekmah v Franciji in eni v Švici dosegel podobne rezultate, kot na Savi Dolinki. Lani sem bil v svetovnem pokalu skupno 23., letos moram biti med dvajseterico. Na svetovnem prvenstvu v Mezzani v Italiji pa štartam na prvo desetorico. To bo glavna dirka sezone in uvrstitev med deset bi bila zame plačilo za naporne treninge. Moram omeniti še to: tudi letos mi pri treniranju precej pomaga hrastniška Steklarna." Gorazd odhaja konec meseca v Francijo. Upamo, da bomo tudi od tam prejeli vzpodbudne novice. Najboljši športnik Zasavja leta 1991 torej tudi letos namerava resno kandidirati za to lovoriko. Marko Planinc Foto: Branko Klančar jpiìCPta© DB 22. maja bo na stadionu Rudarja v Trbovljah ekshibicijska tema v malem nogometu (teniški turnir bo na Izlakah). Zasavcem se bodo predstavili najboljši slovenski skakalci in njihovo strokovno vodstvo (Franci Petek. Samo Gostiša. Matjaž Zupan. Urban Franc. Matjaž Kladnik, Damjan Fras, Goran Janos. Jelko Gros. Luka Kropivšek, Lojze Gorjanc. Tomaž Knalel. Danilo Pudgar) v eni ekipi in znani Slovenci in Zasavci v Koktajl ekipi (Primož Ulaga. Tomaž Čižman. Vili Resnik, Miran Tepeš. Tone Košmrl. Ciril Ribičič. Janez Kocijančič, Bogdan Hribar. Slavko Razhergcr. Boštjan Gaser, Stane Gošte. Zdenko Fritz). Organizator prireditve je Giinter Kržišnik iz Kisovca, ki je bil s skakalno ekipo na raznih tekmah za svetovni pokal. Tokratno srečanje bo že petič po vrsti. Lani je bilo v Zagorju, prejšnja leta v Kisovcu. Za Na sliki: Franci Petek, svetovni prvak na 120 m na skakalnici in prizadevni organizator Gunther Kržišnik. udeležbo se Giinter dogovarja še z zmagovalcem svetovnega pokala v smučarskih skokih Andreasom Goldbergom. Prireditev bodo podprli: ETI Elektroelement. LB Trbovlje, SIZ Zagorje, ORIA, Diskoteka Slovenija. Klub Mesečina. Obcrč Zagorje, Domadenik Drago, Gostišče Konjšek Trojane, AS Zagorje. Medijske Toplice Izlake, Avto Giinter Kisovec in časopis Zasavc. Po tekmovanju bo zabava v Klubu Mesečina v Trbovljah. P.R. Pisali smo že o tem, da se alpinist Dušan Košir, član AO Pii Tt Inn I je. od prav Ija skupno s k rajskimi alpimsti v gorski svet Andov v Peruju, Alpinistična odprava bo šla na pot 21. maja. Plezali bodo v Andih, osvojiti nam nameravajo vrh Al puntava (5947 m) po italijanski smeri m vrh SamaCruzn <6259m). Če bodo možnosti dopuščale, se Iv skupaj z. ostalimi elam liosir v Aitcle odprave povzpel po plezalnih smereh še na kak drug vib. Dušan Košir nadaljnje bogato tradicijo zasavskih alpinistov na odpravas -kem področ ju. Stroški take odprave- so km pece j visoki. Poleg sredstev, ki jih je sam vložil v opremo iti v vsakotedenske vzpone v domačem in tujem gorskem svetu potrebuje za kritje stroškov, predvsem prevoza, skupno3.500 DEM. Preko sv ojega društva se jeza pomoč obrnil na številna podjetja m posameznike. I >o začetka maja se je odzvalo 17 sponzorjevi ki so prispevali skupno 2.000 DEM. Tako mora še 1.500 DEM. Morda bo ude prispevek kixla vzpodbudil za pomoč. Denar (tolarje) lahko nakaže na naslov PD Trbovlje. LB Banka Zasavje Trbovlje, številka računa- 32700 520 i 12 - 05 - 13:30110-101981. Dobrodošel je sleherni prispevek, še tako majhen. Prepričani smo. d a smo k ljub težavam, ki nas tarejo, le sposobni podpreti mladega alpinista v njegovih stremljenjih in načrtih ter mu omogočiti pot v Južnoameriške Ande. T.L »EAMC POROČILA NOGOMET Spet minimalen poraz Gorica : ETI EE 1:0 (1:0) Nova Gorica, igrišče v Športnem parku, gledalcev 800, sodnik S. Spilar (Laško). Strelec: 1:0 - V ulic (25) Gorica: Zupan. Hlede, S. Hadžič, Vrtove, Prostran (Dovžak), Makorič, Debenjak, M. Hadžič (Rosič), Novak, Bratkič, Vulič. ETI: Hace, A.Kureš, Hadžič, Borštnar, M. Kureš, Šink, Razboršek (Povšnar). Grden. Repovž. Petnišič, Grčar. Edini zasavski nogometni prvoligaš se je tudi v Novi Gorici predstavil v svetli luči, čeprav ni igralo kar šest standardnih igralcev (Brečko. Žibret, Buovski, Kern. Balagič, Grešak). Zagorjani so bili večji del srečanja povsem enakovreden tekmec, a so se že tolikokrat doslej z gostovanja vrnili z minimalnim porazom. Edini zadetek je v 25. minuti dosegel Vulič. ki mu po predložku z desne strani iz neposredne bližine ni bilo težko premagati sicer znova zanesljivega Franca Mačeta. Omeniti velja, da sta v drugem polčasu Andželko Petrušič in Bori voj Grden zadela vratnici. Poraz se lahko torej pripiše tudi športni smoli. V nedeljo bo E l i EE doma igral s Potrošnikom iz Beltincev. S. F. Toča golov Dravograd : Oria Rudar 0:5 (0:2) Dravograd, igrišče Dravograda, gledalcev 300, sodnik Turščak (Koper). Strelca: 0:1 Holešek, 0:2 Jesih, 0:3, 0:4, 0:5 Holešek. Dravograd: Brezovnik, .Smolar (Šturm), Rožej, Pokeržnik, Čavnik. Pečnik (Račnik), Smonkar, G. Cesar, Šumnik, Juraja, J. Cesar. Oria Rudar: Razinger, Floijanc, Haralovič, Barič, Štok, Zaimovič, Sotenšek, Rižner. Žlak, Holešek, Jesih. Trboveljčani so, kot kaže. ujeli pravo formo, saj so dosegli najvišjo drugoligaško zmago v gosteh. Z zadnjima uspešnima nastopoma so znova vrnili upanje na uvrstitev v prvo ligo. čeprav za dmgim Primoijem še vedno zaostajajo štiri točke. V Dravogradu je še posebej blestel "trboveljski Van Basten" Igor Holešek. kije dosegel nič manj kot štiri zadetke in tako skupno v tej sezoni že dvajsetkrat premagal nasprotnikove vratarje. "Na Koroškem smo igrali zelo dobro. Še posebej seveda Holešek, toda tudi ostali zaslužijo pohvalo. Še vedno upamo na povratek v prvo ligo. Marsikaj bo odločilo naslednje kolo, ko Primorje gostuje v Dekanih. Zmaga Istragasa bi bila za nas zlata, toda mi moramo najprej misliti nase in zmagati v Prevaljah." je dejal Vinko Zibret. ki sedaj po sklepu upravnega odbora vodi ekipo skupaj (v tandemu) z Milanom Ocvirkom. S.F. Usodna 38. minuta Lipa (Stoenci): Papirničar Radeče 1:0 (1:0) Stoenci, igrišče Upe, gledalcev 250, sodnik Vivot (Polič). Strelec: Krajgerič 38' Lipa: Milošič. Kelenc, Zmazek, Hamaršak, Kukovec, Petrovič, Kolarič, Pal, Foršnerič. Krajgerič. Lah. Papirničar: Lazar. Drža nič. Trepše. Cetin. Pia/ar. Čeč. Knavs (Majal). B. Guček, Kirbiš, D. Guček. Režim (Pavlin). Radeški nogometaši so kljub dobri igri klonili proti moštvu, ki sc krčevito bori za obstane k. Domačini soizkoristili nepazljivost gostujoče obrambe in v 38. minuti preko Krajgeriča povedli z 1 : 0. Radečani so silovito napadali, vendar je bil domači vratar vedno na mestu. Sodnik Vivot je sodil dobro. V.Ž. Delitev točk Svoboda - Renče 1:1 (0:1) Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 200, sodnik Bohinc (Škof/a Loka). Strelca: 0:1 Gojič, 1:1 J. Kranjc. Svoboda: Kurež, Gobove, Karamarkovič, Gošte, F. Kranjc, Zakonjšek (Begič), Zajc, Šink. Vrtačnik, J. Kranjc, Vozelj. Renče: Trampuž, Jogan, Pahor. Vodopivec, Mušič, Bratina. Torkar. Doljak, Gojič, Agačič, Hočevar. Nogometaši Svobode niso uspeli osvojiti obeh točk, ob slabem sojenju ter dokaj nervozni igri so gostje povedli že v 18. minuti. Gojič. najnevarnejši napadalec gostov, se je znašel v nedovoljenem položaju, vendar pa stranski sodnik ni dvignil zastavice in gostje so povedli. Domačini so protestirali, pa tudi gledalci s tako odločitvijo niso bili zadovoljni. V drugem delu so Kisovčani izenačili. Imeli so še nekaj priložnosti za zmago, vendar pa so bili njihovi napadalci neučinkoviti. J.M. Le deset igralcev Zarica - Litija 2:0 (1:0) Kranj, igrišče Zorice, gledalcev 100. Litija: Pograjc, Prašnikar, Golnar. Jarm, Čarman, Rozina, Ocepek, Gnjatič, Vehovec, Poglajen, Martič. O gostovanju Litijanov v Kranju žal ni potrebno izgubljati besed. Že v prvi minuti so gostje ostali brez kapetana Čarmana, ki ga je grdo poškodoval eden izmed domačih igralcev. Lilijani so do konca tekme ostali samo z desetimi igralci, kajti na tekmo so prišli brez enega samega rezervnega igralca. To so malenkosti, ki le še potijujejo. da je klub globoko v krizi, kiji žal ni videti konca. S.K. ROKOMET Konec upov Andor Jadran - Omnikom Rudar 27:14 (11:5) Hrpelje, Modra dvorana, gledalcev 1000, s (hit lik a Gramc in Stoeger (oba MB). Andor: Valenčič, Blanuša 3, MičovičZ. Miklavec 1, Ražem 3, Stoj nič 8, Sardoč 3, Makuc 1 .Jovičič, Šiškovič, Likavec 6, Nedoh. Omnikom: Lipovšek, Medved 3, Privšck 3, Vrbnjak 1, Kosec 4, Raušl, Senčar, Mašič, Stojakovič 3, Voglar, Kraulhakcr, Senica. Trboveljčani so na povratno tekmo polfinala po zmagi v Trbovljah za tri gole upravičeno slavili vse adute. Ekipa seje tri dni pripravljala v Lipici in polni upov so prispeli v majhno vas pri Kozini, kjer jih je že pričakalo nekaj privržencev rokometa, ki soizTrbovelj pripotovali z osebnimi avtomobili. Vendar tudi dva avtobusa navijačev, ki sta prispela pred tekmo, nista mogla preglasiti bučne tribune, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Andor je prvi krenil v napad in vodstva do konca tekme niso niti enkrat prepustili gostom. Velika večina žog, ki je bila namejena v mrežo Mitje Valenčiča je končala v outu ali pa v rokah domačih, velika večina žog. ki pa so bile namenjene v trboveljski gol,je tam tudi pristala. Trener Ivo Jekoš je imel na klopi kar tri vratarje, a nobeden od njih ni imel svojega večera. Zato pa ga je imel Mitja Valenčič, ki je Trboveljčanom, poleg ostalega, branil kar 6 sedemmetrovk od dosojenih devetih. Zdaj je vsem prav gotovo jasno, zakaj se Mitja vozi z mercedesom. Hrpeljčani so se v tokratnem srečanju pokazali v najboljši luči, Trboveljčani pa so odigrali že vrsto boljših srečanj. Žoga je pač okrogla in morda bodo imeli Omnikomovci več sreče v boju za tretje mesto. Če ta sploh bo. B.K. Končno zmaga Tapi Zagorje - Burja Škofije 12:11 (8:6) Zogorje, gledalcev 50, sodnika Rovtar (Radeče) in Vovk (Trbovlje). Tapi: Žerko, Klopčič, Čibej. Zupančič, Sedej 4, Smole 1, Dragar 2, Poglajen, Kralj 5, Remic. Ahlin. Burja: Krmac, Mikolovčič, Krese 2, Perkovič 6, Kučenič 2, Flego. Bazaglaj, Repič, Mehmedovič, Korenika 1. Marsetič, Maglica. V prvem polčasu so Zagotjanke prevzele pobudo v svoje roke in odšle na odmor z dvema zadetkoma prednosti. V drugem polčasu pa je igralke presenetil dež in rokometno srečanje v Zagoiju je bilo le še senca prvega polčasa. Med dežnimi kapljami so se Zagoijanke bolje znašle in v spomladanskem delu prvenstva prvič zmagale. B.K. Odlični Zagorjani V soboto, 8. maja 1993 je klub borilnih veščin Pon-Do-Kvan Zagotjc sodeloval na II. turniiju za DP '93 v semi contactu na Igu pri Ljubljani. Tekmovali so člani in mladinci. Za Pon-Do-Kvan klub 'Zagorje so tekmovali med mladinci Igor Kal.šck, Aleš Mars. Boštjan Potočnik, Sašo Miklavčič. Aljoša Kolar in Zvonka Pavlič, med člani pa Igor Vidrgar, Mitja Železnik, Zvone Hudarin in Jolanda Bučcvcc. Na tekmovanju je sodelovalo 69 tekmovalcev iz devetih ekip. Rezultati: mladinci, do 71 kg: I Mais (Zagoijc), 2. Kalšek (Zagoije). nad 71 kg: I. Miklavčič (Zagorje), 2. Četrtfinale pokala Mars Zasavska prod,st,aviti ta v četi limati! pokala Mam /a mlajše pionirje v košarki sta nastopila s polovičnim uspehom. Clip: Lilijo jc kot organi/aioiju turnirja uspelo napredovati v polfinale. Premagali so vrstnike m Celja s potem pa še L,monterZKpL Pri L,tjt.mh s-koSedoseglo Kline P>. invali M.Soršina.V HandanagK' So. Sdevsk, 4. Kamnikar 4. Hauptman : Vidmar 6. Jolič. Mandelj. Strilo). Raniš 11 in Eranovič. Tt Ivovi K a:u so ....stopili mi turnirju v Vrhniki, Najprej so brez težav odpraviti Rogaško Slatino s «53.42. r/gub.l. * Ljubljančan. * 51-38, Večji del sreča,(ja so vodih, le nek,.; ne/hranosti je odločilo zmagovalca, /a Trboveljčane so nastopi!,: Gajšek L Grošelj 12, Kozmus. Knavs 23. Vidergar 13, BorovSak /. Premei, Čop 4. Brečko .3. Avsec 2. dvom o pravilnosti tekmovanja. Tudi delegat tekmovanja sč nt držati predpisov, osule ekipe so se priložile. Zadnjo hesedo ho imelo vodstvo tel roovanja Mar» Aljoša Pižek Potočnik (Zagoije). člani, do 74 kg: 2. Železnik (Zagorje), nad 89 kg: 2. Hudarin (Zagoije), članice, do 65 kg: ]. Bnčevec (Zagorje). S.G. Ivšek osmi v Ijubij ani Na teku prijateljstva v Ljubljani seje konec tedna odlično odrezal Trboveljčan Mirko Ivšek. V paradni disciplini letošnjega 37. pohoda Ljubljana 93 je na cilj 4900 metrov dolge proge pritekel odličen osmi. Zmagal je slovenski reprezentant, dolgoprogaš Bekim Bahtiri. Za njim je Mirko Ivšek zaostal za 15 sekunc. Zato pa je za drugim Mirkom, slavnim slovenskim maratoncem Mirkom Vindišem, zaostal le za dobre tri sekunde. Vsekakor vzpodbuden tek in rezultat trboveljskega atleta. M.P. Pionirji na Dolu Naigrišču OŠ Dol pri Hrastniku je bil dingi rokometni turnirza starejše pionirje. Naslednja bosta še v Litiji in Radečah. Rezultati: Omnikom Rudar I - Loka 2:9 (0:3), Sevnica -Dol TKI Hrastnik 8:4 (5:0), Loka -Sevnica 6:13 (0:7). Omnikom Rudar I - Omnikom Rudar II 6:2 (2:2). Dol TKI Hrastnik - Loka 10:3 (3:3) Komisija trenerjev je ob koncu izbrala najboljše posameznike turnirja. Najboljši vratarje bil Jure Medved (Sevnica), najboljši igralec Toni Lapornik (Loka), z devetimi goli pa je bil najboljši strelec Jure Požek (Sevnica). Sodniško nalogo so dobro opravili Brane in Blaž PepelnjakterDušanRižner. V soboto bodo na Dolu igrali drugi turnir še mlajši pionirji. J.P. 6SBL V okviru košarkaške lige gimnazije Trbovlje se je pričelo polfinale za prvaka gimnazije. V soboto, 8. maja 1993 naj bi bile na spredu 3 tekme 3 ekip. ki so v dosedanjih tekmah prikazale največ košarkaškega znanja in imele največ športne sreče. Vendar pa so sobotno srečanje precej skrajšali košarkarji 4.a razreda, tako imenovani Sateliti, kijih sploh ni bilo na tekmovanje. S tem "športnim" dejanjem so pokazali svoj odnos do tekmovanja, ki ga je komisija tudi primerno nagradila. I ako je bila v soboto odigrana le tekma med košarkarji 3.a(3.14vo)in 2.a (Beltinška banda). Tretješolci so bili malce bolj uigrani in so zmagali z rezultatom 72: 52. P.Ž. Srednješolke v odbojki Kot protiutež košarkaški ligi GSBL, ki jo je organiziral moški del gimnazije Trbovlje, je prof. telesne vzgoje Irena Brčon organizirala turnir v odbojki za dekleta. Z njim je hotela povečati zanimanje deklet za športno življenje ter popestriti šolski vsakdan. Turnirje potekal 7. maja v telovadnici gimnazije Trbovlje. Sodelovale so štiri ekipe učenk Gimnazije - ekonomske šole Trbovlje in Gostinske šole Zagorje. Najbolj spretna je bila ekipa Gimnazija I ( 1. in 2. letnik), ki je z rezultatom 2:0 premagala ekipo Gimnazija H (3. in4. letnik). P.Ž. 4.SNL, 6, kolo: Hrastnik Center Jošt - Unior Zreče 3:1(1 : 1). Strelca za domačine: Fejzič 2 in Odzič I gol. MNLLJ: Apnar Kresnice -Kolpa 1:1. Gledalcev 200. Strelec za Apnar Grmovšek. Mladinci (LPL): Svoboda - Belinka 3:0 b.lr. Slovenska veteranska lina (1. kolo): Svoboda Kisovec: Litija 0:4 (0:1) 0:1 Južni k (17) 0:2 Južni k (52) 0:3 Nejedki (62) 0:4 Kukoviča (68). Gledalcev 80. 3.liga: Omnikom Rudar -Lucia Sevnica 21:23 (9:10) Omnikom: Hančič. Planko. Klemen. G.Šikovee. Jug 5. Rizmal 4, Drobnič 3, Senčar 9, Podbregar, A. Mašič. Volaj. S.Šikovec. Lucia: Kos, Hadžiali 3, Medved, Lužar 4, Sunta 2. Možic. K neževič 3. Gabrič I, Plazar. Vešligaj 10, Godec. Kadetska liga - jug: Omnikom Rudar - Krško 19:19 (7:12) Omnikom: Hančič, Planko 1. Selšek, G.Šikovee 6, A.Mašič I, Drobnič. Bohorč. Klamen, Volaj 2, Podbregar 9. S.Šikovcc. Krško: Imperi, Omerzu. Andrejaš 3, Kranjc 2. Levičar 4. Pajič. Colner 1. Urbanč 2, Kukoviča 7. Občinska liga Litije: Pajer -Novak 9:0, Girar - Boltin 6:9, Leopold - Mahkovic 9:7, Steiner - Ahčin 9:7, Pajer - Šter 9:3, Rutar - Šter 6:9, Gradišek - Kančar 9:8, T. Vrhovec - Jančar 9:1, Požek - Kralj 5:9, Hauptman - Mrva 9:6. V prvi ligi vodi Marjan Pajer. v dingi pa Viki Steiner. Hrastniška liga, 14. kolo: Sijaj - Podporni člani 4 : 4 (2749 : 2757), Društvo upokojencev - Kemična 2 : 6 (2537 : 2690), Pivovarna Laško -TIM Laško 2:6 (2501 :2577), Rudnik - Mesečina 6 : 2 (2750: 2546). Končni vrstni red: Rudnik21, Podporni člani in Sijaj 18. Kemična 16. Mesečina9,TlM Laško 8, Društvo upokojencev 6. Pivovarna Laško 0 točk. Hitropotezna turnirja, skupina A: l.Uroš Zalokar 10.5,2. Oto Krajnc st. 9, 3. Rado Bajda 9. 4. Franc Kotnik 9, 5. Miran Skobe 9.6. Miran Gala 7.5. 7. Ivo Gradišek 5.5,8. Andrej Novak 4.5,9. Bojan Kuzmič 4. 10. Rado Juvan 3.5, Hajrudin Čaič 3.5, 12. Oto Krajnc ml. 2. 13. Rudi Komlanc 1 točko: skupina B: 1. Igor Nosan 11,2. AdoNaglav 10.3. Dušan Crnomarkovič 9.5,4. Franc Hvala 9.5, 5. Pavle Berčon 9.5, 6. Tomaž Fuss 7.5, 7. Jože Kastelic 7, 8. Aljaž Dušak 5.5, 9. Hajrudin Borčilo 5.5, 10. Silvo Rupnik 5, 11. Ivan Drnovšek 4.5, 12. Idriz Borčilo 3,13. Aleš Benko 2 in 14. Damjan Zdole 1 točka. Zasavsko prvenstvo, šesto kolo: Uroš Zalokar - Oto Krajnc 1 : 0. Franc Kotnik - Bajro Bajraklarevič 1 : 0, Bojan Kuzmič - Rado Bajda 0.5 : 0.5. Miran Skobe - Franc Pavlin 1 :0, Rado Juvan - Vinko Koščič 1 : 0, Oto Kranjc ml. - Martin Tomažič 0:1, Hajrudin Borčilo - Andrej Novak 0:1. Marko Jurič - Ivan Vidmar 1 :0. Aljaž Dušak - Aljazž Benko 0.5 : 0.5. Majski hitropotezni turnir Zagorje: 1. Janez Hribovšek 7.5, 2. Grčar 7, 3. Regancin 5 in 4. Gračner 4 točke. Po petih odigranih turnirjih je vrstni red: 1. Regancin 93, 2. Grčar 73, 3. Gračner53 in4. JankoHribovšek50 točk. Trim liga Zagorje, 16. kolo, 1. liga: Malo po Malo - Mladi orli 22:2. ŠD Mlin.šc - Merli 7 : 2, ŠD Čolnišče - Klub Mesečina 3 : 0. Inženiring Šarbek - Paradox 4:3. Izlake - L'Muhy 6 : 3, Trgovina Repovž -Bistro Cerar 0 : 0. Vodi Inženiring Šarbek pred Malo po Malo. 2. liga: TE-VE Varnost - Vesn 4 : 3, Topličani - Zlatorogi Ultra 2 : 1, Udarni k MBP - ŠD Mlinše II3:0, Antimon Bistro 91 -Šentlambert 1 : 0. Kotredež Trgovina Čeveljček -ŠD Prapreče 1:1. Vodi Antimon Bistro 91 pred Šentlambertom. 3. liga: IIors-Tapi 1:1, Jastrebi -Siporex4:2, Buldožer-Sparovček 0 :0. Pitoni - Tirna 1:11, Gostišče Maček - NLP Eurotrade 3 :0, Izlake Veterani : Dream Team 1:1. Vodi Tapi pred Jastrebi. Trim liga Hrastnik - 5. kolo: Gostilna Texas - Ljiljani 6:1, Mesarstvo Koprivnik - Čvek 0 : 2. Gamsi - Steklarna 4 : 3, ŠD Čeče -PP Hrastnik 18 : 2, Juventus - TKI 4 : 3. Trenutni vrstni red: Gostilna Iexas 10, Čvek 8, Mesarstvo Koprivnik in Ljiljani 6, ŠD Čeče in Juventus 5. Steklarski frisi in Steklarna 3, Gamsi in PP Hrastnik 2 ter TKI -1 točko. Hrastnik - rokomet: Rudnik -TKI 15:8. TKI - Steklarna 11:11. Steklarna - Rudniki 9:9. Vrstni red: Rudnik 3, Steklarna 2, TKI 1. Hrastnih - namizni tenis: Urbajs - S. Jakopič 2:0. Jakopič - Peterlin 0:2, Jakopič - Centrih 0:2, Urbajs -Peterlin 2:0, Urbajs - Centrih 2:0, Peterlin - Centrih 2:0. Vrstni red: Urbajs, Peterlin, Centrih, Jakopič. Avto mu je zažgal Medtem, ko sc je Franci Ostrožnih iz Čolmšč v zagorskem rudniku tnali! ita '’nohSttóu", m« je Š.I. v Toplica!) i/ Vuga 45 i/.takal bencin. Na žalost je bil tat tako nespreten, da je avtomobil kar - zažgal. Franci Ostrožmk jc dejal, tla bi mu rajši dal listih JO litrov bencina, da mu le ne bi naredil takšne škode. Bolj cinično pa jc še pristavil, Češ, kaj pa kradejo, če ne znajo. Poleg njegovega avtomobila je bilo na parkirišču ''odpitih' še šest drugih, ko je izbruhnil požar. V Očividci z Grajske I, ki želijo ostati anonimni, so zaslišali «>pot okoli poldruge ure ponoči. Planili so k oknom, saj so se zbali za svojavio. Njihov avto je bil nepoškodovan, Ost rožnikov pa .je bi! že v plamenih Videli so motiki, je pohval bencin po travi za gorečim avtom m nekaj kričal. Ne vedo. alt je bil tat malo ”v rožicah- in je vpil sam nase, ali pa je kričal na pomagače, a videli niso nikogar drugega. Poklicali so policijo, medtem pa seje nekdo z. gasilnim aparatom že trudil zatreti požar, kar je malo kasneje uspelo zagorskim gasilcem. Mordala lahko policisti večkrat patruljirali vTopiieah, menijo Topličantinoškodovanci. To namreč ni bil prvi vlom v vozilo na tem mestu, čeprav je parkirišče neposredno ob glavni cesti■■Zagorje- Kisovec in tudi ponoči dobro osvetljeno. Policisti so ugotovili, daje Š l, ki je kradel bencin v Toplicah, pred dnevi zagrešil še posilstvo in 6. maja brez. razloga pretepel Zagorjanko R.M., ko jc mirno šla po Kidričevi. Tekst in foto: J.R.jr Aufbiks Zurudi pomanjkanja prostora bomo danes v naši rubriki obravnavali le najbolj nujne primere. jjj V Trbovljah je vročekrvni ljubitelj lokala Malo vrgel skozi w okno čisto pravo opeko. Ker je bilo tudi steklo čislo pravo, so bile po dejanju tildi črepinje čisto prave. >k Zagorjan R.Ž. seje 9. maja spravil v Mesečini na ogledalo ^ v stranišču. Očitno si ni bil všeč, ko seje med lulanjem gledal v njem. Krivo je bilo. jasno, ogledalo. * Drugega maja je prišel v Metuljčka v Hrastniku ‘e malo po poldnevu močno nalil Hrastničan B.P. Vznemiril je mirne pivce in sc valjal po tleh. Ugotovili so. da se ga je nadelal v kegljišču za Savo. In kaj je lega treba bilo - 1110‘akarje s svojimi postopki namočil še natakarico kegljišča, saj sojo prijavili. Promet 3. maja ob 16.05 je voznik D. B. zapuščal parkirni prostor na Vodenski cesti v Trbovljah in s tem zaprl pot A.K., ki je vozi! proti železniški postaji. Prišlo je do trčenja, v katerem je nastalo škode za 400 tisoč tolarjev. 5. maja ob 11.15 je voznik E. J. na cesti pri termoelektrarni prehiteval tovorno vozilo v trenutku, ko je nasproti pripeljal J.P. Prišlo je do čelnega trčenja. Škoda 250 tisočakov. 5. maja ob 19.15 je L.J. iz Zagorja vozil zastavo 128 po zoženem delu ceste iz Zidanega mosta proti Hrastniku v času ko je bil promet dovoljen iz nasprotne smeri. Nasproti mu je z osebnim vozilom BMW pripeljal Z.R. iz Ljubljane in vozili sta trčili. Skoda: 500tisoč tolarjev. 9. maja ob 15.30 se je na Podkumu pri hišni številki 8 voznik F.M. zaradi neprimerne hitrosti zaletel v vrtno ograjo in naredil za 20 tisočakov škode. Kradejo kot srake Pred Pivnico Trbovlje je 7. maja ob 23.15 neznanec ukradel kolo z motorjem, last A.Z. Policisti so kolo našli. Izpred vhoda bloka na Opekarni 18 je prav tako neznanec odpeljal kolo z motorjem in oškodoval A.T. za 25 tisoč tolarjev. V noči na 7. maj je neznanec ukradel prednje vetrobransko in zadnje steklo z zastave 101, ki je bila parkirana pred hišo Loke 41 v Kisovcu. 9. maja v popoldanskem času je B.J. iz Brezjega vlomil v hišo Dobrljevo 14, last K.M. V notranjost jeprišel zrazbijanjem stekel ter vzel radio kasetofon in otroški sintesizer. Policisti so vlomilca prijeli še isti večer in ukradene predmete zasegli. Te dni je neznani storilec iz dvorišča stanovanjskega bloka na Dolu ukradel več betonskih plošč in oškodoval K.B. za nekaj tisočakov. V bifeju pustil razstrelivo Iz bifeja na avtobusni postaji v Zagorju so 7. maja ob 20.20 uri sporočili na PP Zagorje, da je nekdo pozabil vrečko, v kateri jc poleg časopisa in dežnika še razstrelivozelektričnim detonatorjem. Policisti so ob preiskavi ugotovili, da je R.J. iz Jesenovega zaradi vinjenosti pozabil vrečko z razstrelivom, ki ga je dopoldne med delom ukradel v kamnolomu Borovnik v Kisovcu. Razstrelivo amonal naj bi R.J. uporabi! za razstreljevanje štorov v gozdu. G.N. Vožnja za policistom "Še najboljpra v se pelješ, če voziš za policistom, " sem si dejala v petek ob pol sedmih zjutraj na poti iz Trbovelj vZagorje. Trboveljski most je bil mimo, 80 kilometrov na plošči pa tudi že pred prvim ovinkom. Dovoljena največja hitrost na tej cesti je 80 km/uro. Pri 110 sem že razmišljala, ali bi v kratki koloni, ki jo je vodil policist brez sirene ali utripajoče luči, za njim je vozil voznik t/ drap ladi, nato jaz in za menoj še nekdo, še sploh sodelovala, pa je k sreči prišel nasproti drug ovinek in hitrost smo zmanjšali na 90, pa potem spet pognali. Peljala sem se za službenim avtom do zagorske policijske postaje, da sem se prepričala o številki avtomobila (P-06-176), pa me je začudenje še huje objelo. Tudi v ladi je sedel policaj. Kaj naj jima rečem, ko me bosta z radarjem lovila pri 85 ali 53 ali kolikor bo pač na števcu? Ivana Laharnar Eim^JfìADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel: 0601 /61-575 SATELITSKI SISTEMI ŽE OD 530 DEM DALJE. KREDIT NA 3,6 IN 12 OBROKOV. ODPRTO: ob delavnikih od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO OTROŠKE, MOŠKE IN ŽENSKE OBUTVE DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV 'UVOZ IZ ITALIJE". ŠPORTNO OBUTEV: NIKE ADIDAS IN CENEJŠO ŠPORTNO OBUTEV PO ZELO UGODNIH CENAH - USNJENE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE IN NA BANČNO KARTICO LB SE PRIPOROČAMO VSAK DAN OD: 8.30 - 12.00 15.30 - 19.00 ob sobotah 8.00 - 12.00 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPU PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina Kisovec. Vsak dan od 7°" do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Telefon: 0601/71 827 /O ljubljanska Celie - skladišče D-Per 6/1993 Banka Zasavje d.d., Trbov, ' 5000006276,15 COBISS o C y ii^sakždan4eivečspK)dajnih mest, kjer že lahko plačujete s plačilno kariicpdijubdjanške banldea Objavljamo seznam prodajnih mest v Zasavju, s katerimi je pogodbo o poslovanju sklenila Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d. Trbovlje. C tjuiHjanfcka hmtk'ù Trbovlje PETER KOLANDER ABC AGROHIT - HIT Market - Valandovo - Center - Komunala ABC TEHNOHIT CENTER JOŠT - v Hrastniku - v Bevškem - v Trbovljah - Kupola R - šport MR - Market Kraner - Natura Market SONČEK 'ftHttP L’aii.6 Trgovina MONTEKUKOLI Trgovini MIK Trgovina DARILO Trgovina UP POLC Trgovina TARA KNJIŽNI HRAM SPOT d.o.o. Trgovina MANDARINA SPOpAflflL&fs Trbovlje., Zagorje Gostinàkq podjetje RUDAR; - Hotel - Pivnica - Lazarevac -Klek - Bistro - Slaščičarna MIRJAN - Cvetličarna ORHIDEJA - Trgovina KOŠARICA Zagorje 1^2 IZLAKE' čiLl L2U C' l \ L i X'. Ij c. ; ; \ >. Cv - Ajda - Medea - Agria - Polje TAPI Kisovec Cvetličarna LAVRAČ Trgovina z mešanim blagom DROLC ERIKA SAS»®15'®1'5 - Mikro - Makro - Yamaha Semenarna MAKANI Zagorje VIVA trgovina z m. dodatki ROTEX Zagorje Market KUM Zagorje Trgovina z mešanim blagom Trgov! na ' 1?EPO vM & L & U& Uh& KERA TRADE Zagorje NAJ Zagorje Hrastnik Trgovina ABECEDA asas iaaysBj».®jubrt - vse poslovalnice v Hrastniku in na Dolu Trgovina JAZBEC Hrastnik Trgovina MARJETKA Hrastnik Trgovina B&B Trbovlje Dnevni bar POINT 21 Trgovina POINT 21 Mesni diskont VIDMAR Dol pri Hrastniku Cvetličarna KOP Hrastnik UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagoije ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek..................................... mesto.................... postna St................ ulica.................... telefon.................. datum.................... lastnoročni podpis....... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) UP Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno HIP* p0 zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.