33. številka.
U Ljubljanu v soboto, 10. februarja 1906.
XXXIX. leto.
Izhaia vsak dan zvečer, iziraši nedelje in prasnike, ter velja po pošti prejeinau za avstro-ogrske dežele za vse leto vb K, za pol leta .3 K, za četrt leta H K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K za pol leta IV. K za Setrt leta 6 K, za en mesec z K Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe Dro-» ut*ii*iHMA „i^Sir.at™ „amčnin« «« n« naira -   Za oznanila se Dlačule od ueterostoone petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 k, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. —
Pokopisi se ne vračajo.
Uredništva telefon št. 34.
, T      i« ,     IjCI     J» \J I      I v   l . *      *  C«      j "V ,     £<u     k- \   l i l     4 v   11*     \J     mm$ v*« -v  ■-■ —      • — —— — — —      —-------■--*r J     M, # — ' » —
►rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -   Za oznanila se plačule od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole Rokopisi se ne vračajo  — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85.
Duhovska surovost.
Na drugem mestu današnjega lista objavljamo pismo slovenskega kmetskoga dekleta na adreso knezoškofa tir. Jegliča. To pismo nam z bengalično lučjo osvetlnje razmere v našem verskem življenju na deželi. Ali je naš kmet že popolnoma odrevenel, že brez časti in brez moštva, da pušča rako ravnati s svojci v svojih cerkvah |u> duhovnikih, katere on plačuje in redi?}—Kakor smo se prepričali,je dotično dekle pošteno j tudi v nravnem ozzru se mu ue mor«' ničesar očitati. 1 u na „ p v a n g e r~ g a je postavil surovfž-ilu h ovnik pred vsem občinstvom v cerkvi; ravnal je z vso surovostjo ueoinikanega človeka in ravnati velel s tem dekletom, ki ni druzega pregrešilo, kakor da je i/.stopilo iz Martine družbe, i/ te družbe, ki je že tolik«» mladine pokvarilo! Vpraša se, ali živimo §e v srednjem veku. ali na.š kmet nič ni napredoval, ali je še vedno potrpežljiva tiskarska živina, ki vleče in se pusti tepsti, ne da bi iund le malo jeze v srcu in malo čuta y.<\ čajst v krvi ter se uprl  silovit ezeih ?
Naši duhovniki prihajajo p o večjem s kmetije. Prav malo je duhovnikov meščanskega rodu. duhovski poklic je v očeh meščana eden zadnjih. V našem življenju se to jako pozna. Pa kmetije sin in nima kar nič respekta pred svojo raso: kmet kmeta kar nične spoštuje! Ako slov. duhovnik meščanske ljudi črti, je razumljivo: ;ili človeka iz svojega krvnega in i/, svojega gospodarskega kroga tako -neusmiljeno mrcvariti, to je surovost, katera se ne da opravičiti. Tu se nam kaže ohol. v sebe zaljubljen, nenadarjen kat. duhovnik brez vsake omike; to je gola surovost, ki hoče vladati, ki hoče tej neumni slov. kmetski pari pokazati, daje bog. da je vladar <\»t ;
Tu imamo pristno sliko lieomika-aega, neumnega duhovnika, kakor jih toliko živi na ubogem Slovenskem! Ali najdete kaj pameti v ravnanju, kakor ga je" sam pričel in povzročil župnik   Anton   Kocijančič   v   Mirni ?
1 tahovnik je uradnik Ljudstva« Ljudstvo vzdržuje njega ter zida in vzdržuje cerkve in farovže. Ali je kdaj to neotesano bitje razmišljevalo o tem, da je služabnik ljudi, ki ki ga rede?AM je kdaj tO človeče pomislilo, da se je šolalo, da se šteje meti omikane ljudi? In ali se ta mož ni sramoval postopati tako hudobno, surovo z dekletom, ki se ni moglo braniti proti rizični sili močnega, neumnega cerkovnika, ki bi bil tiuli moril, če bi mu duhovnik ukazal! „Alojzij Habiuc" se kliče taka neumnost na Slovenskem.
Prem iŠlj ujmo vse to ! Slovenci se ne b< uno t ako hitro znebili prevlade kat. duhovnika na deželi Ali treba jo bo kako zajeziti. Ce tudi to ni mogoče, potem skrbimo in žrtvujmo pred vsem vse, kar žrtvovati moremo, da podamo večjo o lin ko našim duhovnikom, da jim oblažimo le nekaj srčno življenje, jih r e-š i ni o grozovite surovosti.. V nekaterih živi se vsa beštija. Nič jim ni sveto, hi nobeden sobratov se ne sramuj*' take govedi! Vsem je pošla zavest o tem. kaj s*- spodobi v naši z«laj.šixji *hu£l»i^N^p**^iajo nič boljše izgoje. Surovost, brezsrčnost in nič druzega, ki si pa domišljuje. da je najmanj bog.
Ti ljudje so učitelji naše mase, ti imajo v svojih rokah našo maso. Treba je pred. vsem. da to učiteljstvo izobrazimo, ako ga ni mogoče zatreti. In Slovenci se bahamo, si domišlju-jemo. da smo kulturen narod! Bežite no ! Naša masa bog se usmili — j< grozno nevedna : najna\adnejšega ne ve. in koliko je moštva, koliko ča<t i-ljublja v njej ! Duhovnik lahko ljudem v lice pljuje in jim na glavo kida kar hoče. a kakor pes z repom miga, ce se ga tepe: nič jeze, nič ogorčenja ni v človeku naše mase. če se tepta njegova čast, če se ceni po druzih njegovo ženstvo manj kakor kako živinče.
.. Vrzite to prokleto poscanko s kor.i doli!- Danes seje prigodilo bo temu dekletu, jutri se kaj tacega Jahko prigodi tvojemu dekletu, ti slov. revež, ki >i neskrbno gledal to suro-
vost, jutri lahko neumen cerkovnik vleče tvojo pridno ženo iz cerkvenega po njej plačanega stola iz cerkve ven, katero so tvoji predniki zidali in jo ti popravljaš, in to na povelje tvojega duhovnika, kateremu se je kako zamerila, katerega duhovnika p< rediš in dobro rediš ti, slov. kmet! Ali morejo vas slov. kmetje spoštovati vaše hčere, vaše žene, ako je še mogočo v našem času tako ravnanje, kakor ga je popisovalo kmetsko dekle v navedenem pisniu! To je res postavnost, to je res možatost, da se še niste ganili in škofu povedali, kako vi tak slučaj razumete. In vi fantje, ki se tepete, ki si čepinje razbijate zaradi deklet, — tukaj ste pa hladnokrvno gledali, kako se je vnebo vpijoče surovo ravnalo z dekletom vaše kmetije!
V cerkvi ne morete, ne smete proti takemu ravnanju nastopiti; ^ 303 k. p. vas zapre, če le zinete. AJi pa nimate postavnih sredstev, da bi se surovežu farju povedalo, kaj mu gre? Imate jih. ali reveži ste. tudi vi na trebuhih ležite pred duhovnikom in naj si bo duhovnik svinjar, suro vež, neumnež, norec ali kaj že nerodnega in grdega. In kaj bodo taki ljudje respekta uživali, kaj bodo taki reveži na duhu in v krvi si respekta pridobili pri druzih ljudeh !
Naši fantje! V Ameriki jih je morda kaj. doma pa skoraj same šljeve! —
Naša kmetija je v vsakem oziru, gmotno in duševno, nravno šla nazaj, odkar je le pod vodstvom katoliškega duhovnika.
Imamo duhovnike kakor jih zaslužimo. Hud boj imajo na Slovenskem slobodomiselni ljudje proti du-hovstvu. Ali je mogoče večja omika, možatost mase. dokler imajo kat. duhovniki merodajen   Tpliv na kmetiji?
Ta slučaj vam zopet lapidarno zabičuje našo dolžnost, da ne oma-g a m o v hudem boju proti far št v u. To je pravo narodno delo tako dolgo, dokler ne iztrebimo respekta, bojazni pred kat. duhovnikom iz našega kmetskega ljudstva.  Pa ne
glede na to, ali boste omikanejši pripuščali, da duhovenska surovost tepta vaše ženstvo, kakor tepta ženstvo na kmetiji? Ali je omikanejšemu človeku možno dobro živeti v družbi, ki take surovosti trpi? Tako domoljubje naj zlodej vzame, na tako na-rodnjaštvo se pljune!
Bodi liberalizem, bodi socijalizem. oba morata voditi boj z vso energijo in brez obzira proti tej duhovenski mori, ki na ljudstvu leži. Institut, ki človeško naravo izgoja za tlakarstvo, Človeka, kjer more ponižuje, nima prostora ne v času individualizma, ne v času socijalizma.
r\ikaj se ne more reči, da je to posamezen slučaj, da drugi duhovniki niso taki. Večina je taka in vsi bodo enako postopali v gotovih slučajih. Brezsrčnost jim leži v krvi. Sicer je sistem kat. duho-venstva, da se v strahu drži verno ljudstvo. Tudi boljši, dobrosrčni duhovnik se mora vdati temu navodilu. Zdaj vohajo kat. duhovniki, da goje visoki vladni krogi klerikalizem s posebno ljubeznijo, ker so ponekod delavske mase pokazale, da hočejo priti na solncne strani življenja. Zdaj so duliovniki in posebno neomikani slovenski duhovniki ošabni. Zdaj se še ponašajo naši duhovniki s tem. da jih državna pravdnistva ne smejo preganjati, ako grešijo proti kaz. zakonu, zdaj pravijo, da se bodo § 303 kaz. zak. in drugi glede varstva vere še veljavni zakoni brezobzirno tolmačili v korist duhovenstva. — Sam Bog jih zdaj ne zdrži miroljubnih; zdaj bo pel glorijo skrajni duhovenski fanatizem in proti temu morajo iti v neizprosen boj vsi pošteni ljudje.
Pismo iz Hrvatske.
(Volilno gibanje. — Reška konferenca. — Fnzija klerikalcev s hrv. stranko prava.)
V Zagrebu, 8. febr.
Te dni je „Pokret* zabeležil verzijo, glasom katere bi se imel hrvatski sabor razpustile že v soboto in bi se v kratkem razpisati nove volitve; druga vest pa pravi, da bo sabor v
soboto samo odgođen do jeseni, v katerem času se bodo razpisale tudi redne volitve.
Pri nas imamo neustavno vlado, ki se ravna po najrazličnejših zunanjih dogodkih in izbira za-se <im najugodnejši čas, da bi tem gotoveje pripomogla svoji stranki do zmage; v tej svoji — kajpak razumljivi težnji ne priznava nikakih pravil, katerih bi se morala držati napram svojim protivnikom, zato moramo mi tavati v neizvestnosti, pazeč samo na vsako kretnjo vsegamogočne vlade, da iz nje poizvemo usodo našega naroda za daljnih pet let. Vsled novih za-pletljajev v krizi na Ogrskem se je pri nas zopet nekoliko spremenila situva-cija; zato argumentirajo tisti, ki napovedujejo razpust našega sabora, da hočejo madjaroni pospešiti volitve, da bi se končale, predno pride ma-djarska koalicija na krmilo, ker bi lahko ta fakt nepovoljno vplival na stranko samo, uvel demoralizacijo v njene vrste in upropastil madjaronsko vlado.
Pa naj že bo kakorkoli hoče, opoziciji je treba, da že sedaj pripravlja za-se teren v narodu.
No, koalirana opozicija hrvatskih in srbskih strank se je že jela malo po malo gibati in prireja shode, na katerih proglasa svoje kandidate Ti shodi uspevajo in se tudi sicer v veČini volilnih okrajev živahno debatuje o kandidaturah.    Razume  se,  da je sedaj še vrlo težko kaj prorokovati, zlasti ker pri nas še izza Khuenovih časov ne smejo obstati nobene politične organizacije, dočim ima vladna stranka „svojo^ najkrepkejšo organizacijo v samem državnem ustroju v birokratskem aparatu. Od velikega župana pa doli do občinskega pisarja morajo biti ne samo vsi volilci, nego tudi agitatorji vladne stranke. Poleg tega je pa našim madjaronom to pot pri  sestavljanju  volilnih  listin prav dobro služil ex lex-položaj na Ogrskem.     V    smislu    naših skupnih zakonov    niso    pri    nas     mogli že drugo leto prisilno pobirati, niti predpisovati davkov; zato je   vlada od-
LISTEK.
Emu.
Bil sem kot navadno v sodni pi
;ami.
Pred menoj so bili nakupičeni kazenski akti, došli z zadnjo pošto.
Po mehaničnem prečitanju vsake sem se zaglobil v neko žandarmerij-sko ovadbo.
„Ema N. \vegen Kindesmorde- -
S tresočo roko sem vpisal njeno ime v register.
EmaN., obdolžena sokrivde umora vV(,Jega otroka.
Preteklo je nekaj dni za tem.
Sedel seru takrat v dvorani za razprave. SolnČni žarki so padali raztreseno skozi zagrinjalo na oknu. Na Vzvišenem delu mize je bilo razpelo Hied dvema svečama. Preiskovalni s^dnik je stal zadaj za mizo v vijoličasto našitem plašču.
Za  trenotek so  se odprla vrata
111   vstopila    je    inkvizitinja Ema,
se je nahajala v preiskovalnem zaporu.
Preisko valni   sodnik   je  vzel v
roke akte in začel govoriti s svečanim glasom:
-Obdolženi ste. da ste . . .
Ema je stala kot kip. Lepi temni lasje so jej padali razmršeno čez č elo in na lice, vse poteze obraza so ji bile mirne, samo v očeh so ji igrale solze, solze napol kesanja in obupa.
Sodnik je nadaljeval, njegov glas je postajal čem pustejši.
„Torej vas opominjam, da izpovejte . . .u
Nenavadna mirnost obdolženke se je momentalno izgubila, roke je krčevito stisnila in se zdrsnila na tla pred sodnika.
„Izpustite me!  Prizanesite mi!u
Sodnikov glas je bil suh. Bilo je v dvorani justice, ki pozna samo for-maliteto zakona, ne pa sočutja.
Vzravnala se je zopet pokonci, par globokih vzdihov se ji je rodilo v prsih..
Obrnila se je proti meni. Ustnice so jej trepetale, hotela je nekaj iz-pregovoriti, pa glas ji je zaostal.
Sodnik je pristopil, da mi diktira njeno kratko izpovedbo.
Prijel sem pero. Roka mi je zastala, v prsih pa sem čutil neko silo, ki me je gnala proč, proč, zdelo se mi je, da je ta ženska moja žrtev.
Sodnik je ponavljal prve besede še enkrat, jaz ga nisem čul, roka mi j c omahnila in bežal sem ven, proč, proč.
Drvil sem ven po ulicah, ven na prosto, ven . . .
*
Bil je mesec maj. Na klopci tik ceste, po kateri sem šel vsak dan, je često sedela ona. Včasi je čitala knjigo. Večkrat se je nehote ozrla, ko sem šel mimo in jaz sem marsikdaj srečal njene temne oči s svojimi in takrat sem zavidal onega, ki jo ljubi.
Bil je za tem večer, bližal sem se zopet klopci, kjer se je običajno nahajala ona, in ko sem bil že tik nje, sem začutil v sebi nekaj, kar je uničevalo ves moj ponos in samozavest. Bil sem preslab, de bi šel mimo kot navadno, ne da bi ji pokazal, da jo kot skriven čestilec.
Delal se je že mrak, tam v daljavi se je že čul zvon.
„Gospodična, oprostite, da vas motim."
Zadrhtela je skoro, pogledala me nezaupno in se umaknila po klopi, pusteČ mi prostor, da se usedom.
In jaz sem ljubil to deklico kot Antonij Kleopatro, bila je še večkrat
tam, a jaz sem se izogibal tega kraja,  da se ne razburjam radi nje.
Hodil sem na izprehod sam, vČasi sem nevede glasno izgovoril ime Ema.
»Kma. zakaj ! ?u
Bil sem v zopet v sodni pisarni.
Sprejemal sem akte, došle s pošto tisti dan, bili so akti v močnem ovitku, na katerem je bilo zunaj označeno dejanje in ime hudodelca.
„Ema N. wegen Kindesmordes.*
Z zlo slutnjo in nestrpnostjo sem odprl akt.
Bila je v njem obtožnica državnega pravdnistva, naperjena proti ob-dolženki.
Nekaj dni pozneje sem Čakal kot zapisnikar v dvorani za razprave. Imela se je objaviti obdolženki obtožnica.
Tedaj pa prinese sluga vest, da se je umorila v ječi.
Stemnilo se mi je, pero mi je padlo iz rok.
Ema, Ema!
Bežal sem ven na prosto iz prašnih sob, da ne vidim njenega akta veČ in pozabim njeno ime.
Venicilus.
V hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Marsikatero noč se je vendar zgodilo, da je Ada, sedeč pri šivanju, skrbno poslušala na šum, ki udarjal na njeno uho. Toda ta šum ni prihajal iz stanovanja lahkožive Lavre, nego od zgoraj. Culi so se vedno samo koraki, kakor bi hodil po sobi do skrajnosti razburjen človek. Zadnji čas so se ti koraki slišali prav pogostoma in Ada je marsikdaj razmišljala, kaj se je neki pripetilo mlademu možu, ki je stan*»val pod streho, da tako razdražen divja cele ure po svoji revni sobi gor in dol.
Pod streho je stanovalo več delavskih rodovin, poleg teh pa slikar Karlo Zanella, ki je bil po očetu Ft<i-hjan, po materi pa Slovenec, in njegov prijatelj Henrik Prosen, ki sam ni bil v stanu označiti svojega poklica, kajti bavil se je z vsakovrstnimi opravili. Danes je bil zavarovalni agent, jutri je zaslužil nekaj krajcarjev kot zakotni pisač; dopoldne je bil reporter in borzni galopin, popoldne ali zvečer je igral po zakotnih krč-
ploščo z nadpisom firme Raja Popovie in jo nesli čez celo mesto k pogrebu
— v Savo, a pri tem so peli pogrebne pesmi „Svjati Bože" in „Vječna j a pamjatu. — Jaz sem se izborno zabaval, ko sem gledal to ^revolucijo" in ostal sem živ. Sicer so ostali živi tudi dopisniki dunajskih listov in dobro je to - vsaj neumnosti lahko uganja5oT a te so potrebne, ker ko bi njih ne bilo, bi pamet izgubila mnogo svoje veljave.  Kontrasti so potrebni!
Nekateri prijatelji mi pravijo, da je tudi „Slovence" prinesel „strašno" poročilo o demonstraciji. Nisem čital dotične Številke ..Slovenca", ker ta list redkokdaj dobim v roke. ali rad verujem, da je poročilo bilo ,,strašno'', ker je ,,Slovencev" dopisnik       kakor sem teh dni zvedel
— nastopal svoje dni v nekem ob-skurnem ,,tingl-tangluu — kot ,,deus ex maehina". a bogovi so vedno strašni — — —!
Še danes niso popolnoma znani rezultati občinskih volitev, ki so s.» izvršile 28. januarja v celi Srbiji, ali državni svet je dobil že okoli tisoč pritožb o nepravilnostih pri volitvah. Razume se, da so te pritožbe po ogromni večini ueopravičene. ali vseeno se bo moral državni svet dosti časa z njimi pečati, a dokler pritožbe niso rešene, ostanejo dosedanji občinski odbori v onih občinah, razume se, iz katerih so prišle pritožbe. Ker je število pritožb tako veliko, se ne more govoriti o zmagi kake stranke pri volitvah, dokler se vse te pritožbe ne rešijo.
*
V bolgarskem zobranju se je teh dni reševalo o trgovinskih pogodbah z Italijo in Francijo in obe pogodbi ste bili sprejeti takorekoč brez vsake debate. Italija in Francija sta torej že službeno priznali srbsko-bolgarsko carinsko zvezo, ker sta sklenili trgovinsko pogodbo z Bolgarsko potem, ko se je za carinsko zvezo že vedelo. Nemčija je carinsko zvezo tudi že priznala in tako se zvezi protivi edino Avstrija, ki pa končno tudi sprevidi, da ji protivljenje čisto nič ne pomaga, pač pa ji lahko škoduj«-
V tajni seji narodnega sobranja se je razpravljalo o vojni sposobnosti Bolgarske in poslanci zatrjujejo, da
da je vladno izvestje vse zadovoljilo.
*
Makedonski Mohamedanei se nikakor ne dajo šteti, oziroma popisovati in delajo komisiji, ki obnavlja ljudsko štetje, sto neprilik. Zato prihaja v vsako turško vas. kjer se ima obnoviti ljudsko štetje, najprej od-delek vojaštva, ki napravi mir in pripravi stanovanje za člane popisne komisije in ko je V8€ to gotovo, potem še-le pride komisija m popiše konzervativne Mohamedance, ki se ljudskega štetja bolj bojijo kot šejtana. Popisovanje ne more biti točno, ker Mohamedanei nočejo dati natančnih podatkov, nego varajo kar se da Kristjani se štetja čisto nič ne bojijo, pač  pa se bojijo uradnikov, ki popisa
nočejo zastonj izvrševati in ker jih država ne plača, jemljejo od prebivalstva kar jim pride pod roko „Turske- razmere!
jf. sj:
Ko  je   nastal   —   konflikt me«) Avstrijo  in Srbijo,   se   je  začelo v Bosni živahno gibanje — med orožniki  in   policaji,  ki neprenehoma izvršujejo    hišne    preiskave   in iščej«, orožja.  < okupatorska vlada je namreč izvohala       gotovo jo je nasadil kak „Argus~        da   i<-  Srbija poslala v Bosno na tisoče najnovejših repetirk — Ali Bosanci so zelo pametni, pa so te „puškeu dobro skrih ker jih   orožniki nikjer ne najdejo Okupatorska vlada je tudi strogo pr»-povedala   pesem :   «,Srbin  se   dižc im narod svoj."   Kdor  to  pesem zapoje je revolucijonarec in poj de v zapor also sprach Burian! Ali  ne bo pomagalo mČ! Srhi pravijo:   pritisnuto jače  sve to v skače    A v  Bosni je zelo pritisnjein, in skočilo bo. da bo strmel svet !
Državni zbor.
Na Dunaju, !*. febr. Posl. F resi je interpeliral min strskega  predsednika zaradi odn<»-šajev    naše    države    nap ran Nemčiji     V interpelaciji   se dokazuje iz pravde  proti  nemškemu drž poslancu Kunertu. »hi »a Nemci Kitajskem   iz rr&ih   tu sto grozo-
dejstev ter se zahteva, naj se s tak-državo   ne   sklepa   zveze,   temuč ge morajo vsi   odnošaji  ž  njo pretrgat j Po   kratki   debati   se   je sprejel zakonski načrt o galiških rentah, na kar  se je  začela razprava o črkovnem zakonu.   Poročal je posl dr. Ploj,  ki je rekel, da sedanji « kovni   promet  ne  zadošča želja m nazorom  pravnih   krogov niti prizadetim  Načrt novega zakona je izdel »I vodja justičnega ministrstva Klein Po kratki debati je bil tudi ta zak : v drugem  in  tretjem branju sprejet Posi   Klofač  je   razpravljal v vprašanju na predsednika o dogodkih pri slovenski Stritarjevi slav-nosti. Povedal je, da so bili slovanski gostje  dejansko  napadeni vklju'u zagotovilu ministrskega predsedniki da je policija ukrenila vse potrebu«' da se   mir in red ne bo kalil. Ceik radikalci  so hrupno klicali:    „Ali jr Dunaj    nižjeavstrijsko    ali dr/av glavno mesto ?- Posl. K 1 o f a č: „Priznavani,  da dunajski Nemci v aploS« nem   niso   tako   surovi,   kakor V> j nemei tukaj".   Nadalje je interpelan: i dokazoval, da so se izgredov udel j tudi poslanci.   Hudo je razkaČil V nemee. ko je izjavil : .Proti pošt. Nemcem nimam ničesar, toda ta II < lik je navaden pobalin.4-
Ob koncu seje sta vložila v isti zadevi   nujni   predlog vsenemsk i slama   Hoter in   Malik Prite/-vala sta   se.   ker  policija   ni  šla de-monstrantom na roko. Zato poziv.r vlade*, naj kaznuje vse policaje, ki -katerega    demonstranta odrinili
aretovali  ter prepove v   bodoče v>.. .
$0KT Dalje v prilogi. ~3aW
redila, da se imajo volilni imeniki za to leto sestaviti na podlagi predpisanih davkov v letu 1904. Vsled tega je seveda število neodvisnih volilcev v primeri z davki skrčeno, ker se za lansko leto niso vpisali novi volilci. Vrhutega se pa vlada ne zmeni za to pravilo, ako se gre za uradnike. Vsak praktikant, ki je imenovan leta 1905., je vpisan v volilni imenik! NajrazliČnejšili drugih mahinacij niti ne omenjam, katerih se poslužujejo uradni organi, da na primer brišejo neodvisne volilce iz listin zlasti tam, kjer ni opozicijonalnih odborov, ki bi pravočasno vlagali reklamacije.
A vendar je razpoloženje v narodu, kolikor se da presoditi, vkljub tem nepovoljnim odnošajem povsem ugodno za koalirano opozicijo. V raznih okrajih, zlasti tam, kjer žive Hrvati in Srbi, vidi narod v njej davno zaželjeno slogo vseh poštenih elementov, a že to ji pridobiva velike simpatije.        *   * *
Na ponedeljek 19. t. m. je napovedana znamenita reska konferenca hrvatskih in madjarskih politikov. In ako bi ne bilo ničesar drugega, že goli ta fakt je uničujoč za našo vladno stranko, zato se tudi ona trudi, da bi kolikor mogoče zmanjšala pomen te konference. Po preteku 30 let se to pot prvič zopet snidejo pravi zastopniki hrvatskega in madjarskega naroda, da preko glav oblastnikov razpravljajo o možnosti mirnega za-jedniskega življenja ob vzajemnem spoštovanju svojih pravit-. Res, na hrvatski strani ne vlada nobeno optimistično razpoloženje, ker se ne ve, da-li bodo odposlanci madjarske parlamentarne večine hoteli o vsakem našem aktuvalnem kočljivem vprašanju zavzeti svoje jasno stališče in dati garancije, da bodo svoje obljube tudi natančno izpolnili. Zedinjenje z Dalmacijo ne bo najvažnejše vprašanje, kakor se je z neke strani zatrjevalo. Madjari so namreč tudi za združitev, ki je že v našem temeljnem zakonu samem — v nagodoi — zajamčena in priznana. Toda pri tem ima važno besedo tndi Dunaj, ki si ne bo dal tako lahko odvzeti Jadranskega morja, to tembolj, ker Madjari teže po personalni uniji. Zato bo imelo to vprašanje bolj akademično važnost. Mnogo več težkoČ bo povzročala rešitev spornih vprašanj, ki so nastala v državno-pravnem razmerju Hrvatske napram Ogrski v zadnjem času nagodbe. Nagodba, avtonomija Hrvatske se je kršila s strani madjarske vlade na vseh straneh. Prav tako težko je tudi fi-nancialno vprašanje.
Za uspeh te konference je še ugodneje, da madjarska koalicija še ni prevzela vlade v svoje roke. Z opozicijo, ki se pripravlja na težko borbo, se bo dalo pač laglje pogajati.
V času sestanka te konference pride na Reko, kakor sem poizvedel, več drugih hrvatskih in srbskih politikov, ki bodo z napetostjo sledili temu posvetovanju in bodo morda prišli tako V dotiko tudi z uglednimi
predstavitelji madjarskega naroda.
*
mah na kitaro. V svojem stanovanju je bil samo od polnoči do jutra ; samo kadar ni imel niti krajcarja v žepu, je prišel prej domov.
Henrik Prosen je bil še mlad in je bil zal človek. Lepi, na sredi prečesani nekoliko kodrasti lasje so mu jako dobro pristojali. Vedel se je z neko naravno gracijoznostjo ali skrbi so ga bile že nekoliko potrle. Po svojemu vedenju je bil podoben izmučenemu plesalcu, ki se ne more več tako dobro sukati, kakor v začetku plesa.
V hiši so rekli, da je ponosen, ker je le redkokdaj s kom govoril in vselej samo resno in na kratko. Nikdar ga ni bil se nihče videl, da se je samo nasmehnil. Ada ga je zapazila prvi dan, ko je prišel v hišo, ali zdelo se ji je, da je Henrik Prosen še vedno ne pozna, dasi jo srečava vsak dan.
Karlo Zanella je bil ves drugačen. Tudi če ni imel denarja, je bil vesel in razposajen; če je delal, je prepeval in če je stradal, se je smejal. Obiskovali so ga sami mladi ljudje, ki niso poznali melanholije, dasi se jim je vsem prav slabo go-
Fuzija med klerikalci okoli „Hrvatstva" in hrvatsko stranko prava je, to se lahko reče, že gotova stvar. Stranka prava je potrebovala glasila, bankrotirani klerikalci pa ugleda — zato so se združili. Da se pri tej fuziji ni toliko šlo za politična načela, je najboljši dokaz to, da je hrvatska stranka prava najprvo ponudila fuzijo naprednjakom in hotela, da bi bil „Pokret" strankin organ. Ker so pa naprednjaki odbili to ponudbo, se je stranka prava zatekla na skrajno nasprotno stran in padla v naročje klerikalcem. Klerikalci pa, ki so s starčevićanskoga stališča ostro pobijali reško resolucijo, proglašali one, ki so jo podpisali, za izdajalce in obsojali koalirano opozicijo, ker so v nji naprednjaki, Srbi in socialisti, so se sedaj naenkrat fuzionirali z eno od koaliranih strank. Vsiljuje se vprašanje, ali bodo sedaj klerikalci tudi vstopili v koalicijo, ko stranka prava odločno izjavlja, da ona he bo iz nje izstopila ?
Kakor čujemo, so klerikalci zadovoljni z vsem, prosijo samo, naj se jih ne sili, da bi pri volitvah morali glasovati za kakega „brezverca", s Čimer seveda mishjo na naprednjake.
Radi te fuzije se najbolj jeze frankovci. Ti so edini storili vse, da bi se prikupili klerikalcem. V saboru so imeli najbolj klerikalne govore, poživljali so državno pravdništvo naj Še bolj pleni „brezbožni" „Pokret" itd., a klerikalci se raje združijo s stranko prava. Izplačala jih je njihova nemoralna špekulacija! J_
Balkanska pisma.
Srbija: Konflikt z Avstrijo. — Poslednja demonstracija. — Občinske volitve. — Bolgarska: Sobranje. — Bolgarska omladina. — Stara Srbija in Macedonija: Ljudsko štetje. — Bosna-Hercegovina: Okupatorska vlada se boji pesmi!
Belgrad 8. februarja
(— lit.) Kakor je znano, je vložila srbska vlada na Dunaju protest radi zaprtja meje uvozu iz Srbije. Vse je radovedno pričakovalo, kaj odgovori g. Goluchowski na ta popolnoma upravičeni protest. Zaprtja meje avstrijska vlada absolutno ne more upravičiti v nobeni formi — in zato sploh ni odgovorila na noto do sedaj, nego je vložila pri srbski vladi protest radi ovir, ki se stavljajo v Srbiji importu industrijskih izdelkov iz Avstrije
Avstrija najprej verolomno prekrši mednarodno pogodbo, a potem protestira pri srbski vladi, ker ona dela ovire importu avstrijske industrije v zakonitih mejah, da pri tem ne krši še veljavne trgovinske pogodbe! „1 ako je od Avstrije suviše je" - pravijo Srbi, ker ta najnovejša avstrijska nota je višek drznosti in srbska vlada bo postopala popolnoma pravilno, ako odloži odgovor na ta protest ad calendas graecas. Tako bo tudi storila srbska vlada, a še bolje bi bilo, da je avstrijskemu poslaniku, ko je prinesel noto,   odgovorila,   da   Avstrija nima
dilo. Dostikrat so ga obiskovale tudi mlade punice, sartorelle, ki so cele ure razsajale po njegovi sobi in se znale v eni sapi jokati in smejati.
Zgodilo se je časih, da so se punice vstavile v pritličju in da je katera šepetaje rekla svojim prijateljicam :
„Veste — tu stanuje Diavoletto - tisti časnikar, ki piše v „Alabardi" tako smešne stvari."
„Ti ga poznaš? Ah kako rada bi ga jaz videla. To mora biti vesel človek. Kaj misliš, ko bi pozvonila ?"
„Pojdi no. to se vendar ne spodobi." je rekla prva z veliko res-nobo, potem pa sama pozvonda pri sosedu-Židu ter s prijateljicami zbežala iz hiše.
časih so te punice srečale tudi Henrika Prosena. Ta ni nikdar nobene pogledal, nikdar se ni zmenil za njih koketiranje, niti Če so se mu za hrbtom posmehovale ali ga zbadale z različnimi vskliki.
Med ljudmi, ki so obiskovali Karla Zanello, je bil pa tudi mož, ki se ni nikdar smejal, dasi je bil v tej veseli tovaršiji kakor domač in se je že  dlje kakor   leto   dni   vsak teden
nobene pravice protestirati, ker Srbija ne krši mednarodnih pogodb, Avstrija pa!
Srbska vlada je poslala vsem velesilam noto, v kateri se pritožuje radi avstrijske verolomnosti.
Bojkot avstrijske industrije se nadaljuje. Oficirska zadruga, v kateri se izgotavlja obleka in obuvalo za vse srbske časnike, je brzojavno odpovedala svoje naročbe pri svojih dosedanjih avstrijskih liferantih. Ti poslednji ponižno prosijo oficirsko zadrugo, naj ne pretrga ž njimi definitivno, ker da se spor gotovo v kratkem poravna. Vsi ti liferanti v pismih ostro obsojajo vedenje avstrijske vlade.
Ćez tri tedne (1. marca) poteče rok dosedanje trgovinske pogodbe med Srbijo in Avstro-Ogrsko in v tem kratkem času se spor gotovo rie reši, ker se je z avstrijskim protestom Še poostril. Razen tega misli avstrijska vlada - tako je izjavil vsaj njen zastopnik v državnem zboru — da bi morala storiti Srbija prvi korak, a to ni mogoče, ker Srbija ni ničesar zagrešila. Prvi korak za sporazumljenje mora storiti oni, ki je kriv, taki so običaji po celem svetu, ali avstrijski vladi so se zmešali možgani in stavlja take zahteve, da se smejejo vsi pametni ljudje.
Gospod Goluchovvski misli, da bi se Avstrija ponižala, ko bi storila prvi korak za sporazumljenje. Kaj pa potem uganja neumnosti? Pameten naj bi bil, pa si ne bi ^kih. sk.rt i nakopaval na glavo.
Med Avstro-Ogrsko in Srbijo nastane 1. marca skoraj gotovo carinska vojna. S tem računa danes Srbija že čisto resno in zato se začne takoj z gradnjo novih železničnih prog, ki celo Srbijo zvežejo z donavskim pristaniščem Raduj evac, odkoder se bo potem dirigiral srbski eksport v Črno morje in od tam v zapadno Evropo. Razen tega naroči srbska vlada takoj nove topove, ker časi so resni in Srbija ne mara dočakati eventualnih usodnih dogodkov nepripra vi j ena.
Ko smo čitali v Belgradu izve-stja o poslednji demonstraciji proti Balugdižiču in „Štampi** v dunajskih listih, smo se smejali od srca. Kdor je veroval tem listom, si je moral misliti, da ves Belgrad gori, in da je cela Srbija v ognju. Dunajski listi so lagali kakor cigani, a sekundiral jim je „K. k. Telegraphen-Correspondenz-Bureau", ki je pošiljal v svet največje neumnosti. Po laganju teh listov je celo kralj v nevarnosti in nemiri so zavzeli toliko dimenzije, da jih niti vojska ne more udušiti, a v Belgradu je cela divizija!
Ki'\f uboge. t»- dunajske lažitorbe!
Iz čisto navadne demonstracije, kjer se kliče živio'* in na (francozki one. kar odgovarja približno nemškemu ,,abzugu), so naredili na Dunaju pravo revolucijo! Kako nedolžna in skoraj bi človek rekel šaljiva demonstracija je to bila. dokazuje najbolj dejstvo,  da  so    demonstranti vzeli
oglašal pri Karlu. Slikar se je bil s tem možem seznanil na prav nenavaden način.
V gledališču „Poiiteama Rossetti*-na banalnem tržaškem „veglionuu je Karlo Zanella nekega dne zagledal jako mlado deklico. Rekla je, da ji je ime Giulietta in Karlo je ni veČ vprašal. Glavna stvar je bila zanj ta, da je bila deklica lepa in da ni branila postati njegov model. Peljal jo je seboj na svoj dom. napravil v dveh dneh njen portret in jo tretji dan po obedu vprašal:
„Kje pa stanuješ, Giulietta.-
rPri tebi vendar," je smeje se odgovorila deklica.
„No - da ali kje si stanovala poprej."
„Hm, v neki hiši - zunaj je zapisano „affita letti" — tam sem pustila tudi svojo prtljago krtačico za zobe in škatljico pudra. Kaj ne, da mi kupiš drugo krtačico?"
Karlo se je spomnil, da je v Trstu gotovo dvesto hiš, na katerih je čitati „affita letti" in ni več vpraševal. Pomislil je, da ima v svoji listnici nekaj petakov, potem je malo razmi-šljeval in naposled rekel ravnodušno:
„No       končno       zakaj pa ne."
Giulietta ga je med razmišljeva-njem motrila nekoliko nemirno, ko pa je izrekel odločilno besedo, ga je poljubila na ustne.
«Torej velja!"
Pogodba je bila sklenjena. Karlu je lepo dekle ugajalo, ne samo zaradi lepote, nego tudi zato, ker je bilo ljubeznivo in skromno, ('pz nekaj dni se mu je zdelo, da je imel pravo srečo, ko je našel to dekle. Bila je zadovoljna, če je ostala doma in zadovoljna, če jo je Karlo peljal v krčmo ali v kavarno. Skrbela je za red v sobi, skrbela za Karlovo obleko in služila slikarju kot model. Ljubila je red in snažnost in iz tega je Karlo sklepal, da je Giulietta iz boljše ro-dovine. Vprašal pa je ni nikdar, ne odkod da je, ne kje je delala poprej, predno je prišla k njemu.
Dva meseca je že Karlo užival to srečo. Sprijaznil se je bil že z mislijo, da ostane vedno tako. In ker ni imel zdaj skrbeti samo zase, nego tudi za Giulietto, je bil prav marljiv pri delu in je štedil z zaslužkom, kolikor je mogel.
Prisedši nekega večera domov, je
našel svojo sobo zapuščeno, t^akal y vso  noč in ves na^leiinji dan, a ciiu-lietta se ni vrnila:  odnesla je bila -seboj samo krtačico za zobe in škat Ijieo a riževim pudrom.
Nekaj dni je   bil Karlo resn žalosten, da ga je < Jiulietta zapu-Iskal je ni. deloma ker ai je dk>i ljal, da se končno sama vrne, dci ker je mislil, tla jo prej   ali  slej g t ovo na ulici sreča  in   se   ž   njo ]>'' govori.
Dober teden  po  tem   je Bekej jutra vstopil  v   Karlovo   sobe s močan in širokopleč mož z deb« rdečimi   rokami    in    hreščečim gl*' som.
..Kje je   Giulietta?- j. n
t u j ec
Karlo Zanella je bil vitek m boten človek; ustrašil seje neznai -mu velikana m plašno odgovoril
„Oprostite      ne vem kaj heo gospod! Tu ni nobene Giulicttr -
..Nikar ne  lagajte.   je odge\ velikan.    „Nisem    prišel   se   prepu 1 gospod, prišel sem   Vas prosit, prosit, vrnite mi Giulietto.* (Dalje prih.)
L Priloga ..Slovenskemu Naroda" št. 33. dne 10. februarja 1906.
slovansko izzivanje (?) na nemških tleh
Iz odsekov.
Dunaj, 9. februarja. Na konferenci načelnikov je naznanil B1iniv*!trski predsednik, da bo prihodnje tedne imel državni zbor plenarne seje le eb torkih, sredah, četrtkih in petkih. Med tem ko bo odsek razpravljal o volilni reformi, rešila \yO zbornica zakon o plačah a v-čkaltantom, obrtno novelo avisanje pokojnine uradni k om driavnih železnic, tiskovni zakon itd. Prihodnji torek pride na vrsto drugo branje rekrutnega zakona, *la bo mogoče gosposki zbornici zakon resiti do 1. marca. Brambni odsek je vkljub Malikovemu ob-strnkcijskemu govoru sprejel rekrutni aakon tudi v podrobni razpravi. Za poročevalca v zbornici je bil izbran poel. 6niewosz. Finančni odsek je dognal zakonski načrt o plati ah avekultantom. Po tem načrt« dobe avskultanti letni adjutum 1400 K, po dveh letih 1800 K, po treh letih, ako so napravili sodni izpit 2000 K, po šestih letih pa z dovoljenjem vlade 2500 K.
Kriza na Ogrskem.
Badapešta 9. februarj a. V dobro poučenih krogih napovedujejo preosnovo Fejervarvjevega ministrstva im sicer trdijo, da odstopi minister Kristoffv, ki ga nadomesti ali sedanji finančni minister ali pa tajni ««vetnik lfatlekovie.
Glasilo neodvisne stranke piše, da o miru sedaj ne more biti govora, odločitev bodočih dni bo lemveČ le v znamenju boja.
Carinska vojna   med Av-Stro-Ogrsko in Srbijo.
Belgrad, 9. februarja, „Mali Ž«rnalu je obrazložil v treh Člankih obširno, kaj je Srbiji takoj storiti, da odbije od Avstrije napovedano ji gospodarsko vojno. Ti Članki so tako poučni, da jih je ponatisnilo 12 mad-jarskih dnevnikov. Članki razpravljajo pred vsem, kje je dobiti Srbiji nadomestilo za zabranjeni uvoz živine v Avstro - Ogrsko. Glede svinj, katerih se proda v Srbiji na leto do 15.000 komadov do 15 milijonov kg. je Srbija brez skrbi, ker se je v Belgradu nastanil francoski podjetnik Gaso, ki pokupi in izvozi ako treba vse svinje ter jih plačuje celo bolje, kakor se prodajajo v Pešto ali na Dunaj, a pri tem bo prodajalci brez rizika in denar ostane doma. Težje je glede izvoza rogate živine. Tu pride v prvi vrsti v poštev izvoz v države ob Sredozemskem morju. Seveda bi morala biti živina dobro rejena, da bi mogla tek-mevati z rumunsko in bolgarsko živino. To velja za živo živino. Zaklana pa bi se dala izvažati na parobrodih z ledenicami po Donavi do Pasove in od tam do Ostende, na drugi strani ps preko Galaca na ladjah po morju na Angleško, kamor se dovaža dandanes mnogo mesa iz Argentinije, Avstralije in Kanade, dasi traja vožnja 20—48 dni, iz Srbije pa bi prišlo meso ▼ 10—15 dneh. Končno je treba misliti na izvoz konzerviranega mesa ter se v ta namen Čimprej e ustanovi v Srbiji velika tovarna na delnice. Članek zaključuje: „Ne zgubljajmo dragega časa, ne komentirajmo avstrijskega postopanja, ne dokazujmo mnogo, temuč združimo se in osnuj mo si takoj sindikat!"
Dunaj, 9. februarja. Danes je bil srbski poslanik Vuić poklican v ininiatrstvo zunanjih zadev, kar dokazuje, da bi se Avstrija rada zopet pobotala.
Petrograd, 9. februarja. „Novoj e Vremjau piše o avstrijsko - srbskem konfliktu: „Avstrijaje načelo o gospodarskem podjarmljen j u Srbije tako zelo izrabljala, da bi se bila v desetih letih teritorijalna združitev zAvstrijo izvršila brez bolečin in razburjenja. Zadnji t r e -soteksose Srbi zavedli. Bodočnost bo pokazala, ali bodo zmogli težavni in neenaki boj. Vsekakor Upajmo, da bodo mogli boj zdržati <*o sestanka   državne dume, ki
nas bo rešila nenaravne avstro-Kiske politike grofa Lamsdorfia, pred vsem pa dogovora v Miirz-stegn".
Obstrukcija v srbski skup
ščini.
Belgrad 9. februarja. Zaradi nesklepčnosti se je morala seja odgoditi na jutri. Opozicija nadaljuje ob-strukcijo. Vlada bi skupščino najrajši razpustila, todakralj se temu upira.
Položaj na Ruskem.
Petrograd   9.    februarja. Iz
Sebastopola so poslali na Daljni Vztok več častnikov, ker so zahtevali, naj bo obravnava proti upornemu častniku Sehmidu javna in naj se ugodi nekaterim zahtevam mornarjev.
Odesa 9. februarja. V Jelisa-vetpolu so zopet boji med Armenci in Tatari. V Sangezurju so umorili Tatari 200 otrok in žensk ter zažgali mnogo hiš. Armenci so se oborožili ter spoprijeli s Tatarji, ki so morali bežati, zapustivši 10 mrtvih.
TežKoče v maroški konferenci.
Madrid 9. februarja. Dosedaj so tekle vse razprave na konferenci v Algecirasu gladko, a sedaj so hipoma nastale velike težave. Francoski zastopnik je zahteval, naj se pred vsem uredi vprašanje glede policije. To pa je točka, kjer sta si Nemčija in Francija najbolj protivni. Nemčija zahteva mednarodno policijo, dočim hoče imeti Francija to zadevo urejeno tako, da se ji zagotovi vpliv na maroško policijo. Te težkoče bo paČ težko premostiti.
Resnica o rusko-japonski vojni.
B e r o 1 i n, 9. februarja. „Militaer-wochenblattu dokazuje sedaj, da Rusije  ni premagalo japonsko orožje, temuč svetovno časopisje. V tem oziru so se izkazali Japonci kot najmodernejši   diplomati. Odločilno svetovno časopisje, posebno angleško, so si znali tako vdinjati v svoje namene, da je bil ves svet prepričan, da so Rusi res poraženi in da jim ne preostaja druzega kakor skleniti mir. Pri tej priliki se je pokazala velikanska moč  časopisja,  in   da angleško časopisje vpliva na ves svet. Ta vpliv je teko močan, da mu je nehote podleglo celo rusko časopisje, ki je bolj verjelo prekanjenim Angležem, kot poročilom svojih lastnih generalov.   Da je bilo temu res tako, dokazuje sedaj  obelodanjeni dnevnik angleškega   generala H a m i 11 o n a, ki je celo  vojno  preživel v japonskem vojnem taboru. Hamilton pravi, da ni  bilo  nobenega dobrega vojskovodje ne na ruski, posebno  pa še   ne   na japonski strani. Ako bi bili Japonci naleteli na dobrega ruskega  vojskovodjo, bi bili propadli na celi črti.   Najbolj je širil za Ruse neugodne vesti Friderik Palmer,   vojni   poročevalec lista „Colliers \Veekly~-   Sedaj pa Palmer odkrito priznava, da je namenoma prikrival resnico ter poroča, da je  po  bitki   pri   Mukdenu bil maršal O j a m a uverjen, d a ne more več prodirati, ker je bilo Rusov  mnogo   več ter   so  se vsak dan množili,  dočim so Japonci spravili  že   zadnjega  svojega  moža na bojišče.    Vkljub temu je Palmer poročal v svet,   da  so Japonci obkolili že obe LinjeviČevi krili in da je pogin cele ruske vojske neizogiben. In svet je to veroval, verovali pa so tudi Rusi,  vkljub temu,  da je Li-njevič  neprestano   brzojavljal v Petrograd,   naj' se ne  sklene mir, ker mu bo mogoče pobiti Japonce. Tega mnenja je bil tudi nemški polkovnik G a e d k e,   ki   je   bil   v Mandžuriji   ter je že  pred bitko pri Lja-ojanu pisal, da je položaj Rusov p ovo 1 j en, in  da je krivo ruskih porazov le to, ker Kuropatkin ni človek   za  ofenzivo.   Toda Linjeviču in njemu ni nihče verjel in ruske vojske se je prijela apatičnost, ruskega naroda pa pesimizem — vse po zaslugah angleško - japonskega časopisja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. februarja.
— Volilna reforma in dr. &u* Ster&iĆ. Pred nekaj dnevi smo zabe-
ležili od jako verodostojne strani poslano poročilo, govoreče o postopanju dr. Šusteršiča glede volilne reforme. V poročilu je bilo rečeno, da je dr. ŠusterŠiČ prodal interese koroških in štajerskih Slovencev; da je vladi obljubil svojo podporo, ako dobe štajerski Slovenci dva mandata manj, nego bi jim Šlo, koroški Slovenci pa nobenega, vse to s pogojem, da dobe klerikalci kompenzacijo na Kranjskem. Zahtevali smo o stvari javnega pojasnila, in sicer od štajerskih slovenskih poslancev; in ker poznamo razmere, smo zahtevali, naj dajo Štajerski poslanci to pojasnilo pod svojo častno besedo. Takega pojasnila nismo doslej dobili, pač pa je snoči priobčil „Sloveneoa Članek, v katerem joka, da bi se moral kamen omehčati in v katerem prosi, naj se opusti vsaka polemika v tej zadevi, ker bi znala škoditi slovenskim interesom. Zavedamo se v polni meri važnosti volilne reforme za slovenski narod in ne potrebujemo nobenih opominov. Prepričani smo pa tudi, da storimo velezaslužno delo, ako razkrijemo eventualne spletke in izdajstva. Ako je dr. Susteršič res prodal koristi koroških in štajerskih Slovencev, da dobi koncesije za klerikalce na Kranjskem, potem je vsakega poštenega Slovenca narodna dolžnost, da proti temu brezobzirno nastopi. Stvari sami bi se s tem nič ne škodovalo, nego samo koristilo. „Slovenecu zatrjuje v svojem članku, da je dr. Susteršič pri vsem tem delu za volilno reformo postopal vseskoz pošteno in lojalno, in kakor zahteva celokupni narodni interes, ne glede na trenotni dobiček, ki ga zna od volilne reforme imeti ta ali ona narodna stranka. Mogoče, da je res tako in da je bil dr. Susteršič v Mariboru obrekovan — ali kdo naj to verjame, ko to zatrjuje le „ Slo venec*, štajerski slovenski poslanci pa molče. Naj izdajo ti poslanci tako izjavo pod častno besedo — in verjeli jim bomo mi in tudi vsa javnost; na to, kar zatrjuje „Slovenec~, pa živa duša nič ne da.
—  Eaplanska  hudobija. Iz
Doba se nam piše: Naša duhovščina se je že tako  navadila v kalnem ribariti,  da ne sme  nikjer videti miru in sloge   med  ljudstvom.  Vse njeno delovanje teži le za tem, kolikor mogoče razburiti duhove, razdvojiti sosede.   V   izbiranju sredstev niso gospodje izbirčni, kar le morejo, porabijo,   samo   da  potem lažje  v potu svojega  obraza izvršujejo bojni klic svojega škofa. Gnjev nas navdaja, če pomislimo,  kako lepo smo  živeli v miru in kako zvesto smo dajali bogu, kar  je božjega in cesarju, kar je cesarjevega;  zdaj pa pride neizkušeno kaplanče  in  v  svoji nadutosti podi ljudstvo iz cerkve, da bi imel potem kaj dela v smislu škofovega povelja. Divja narava našega škofa tako vpliva na njegove  mlade  oznanjevalce nevere, da ima vsak novopečen kaplan le en cilj pred očmi — razburjati ljudstvo.   Tudi  naš  kaplan seje zagledal  v to bogoljubno delo in se je izrazil že v početku svojega prihoda, da mora  razburiti  ljudi.  Zvest svojemu načelu kuje noč in dan nakane, po katerih bi mu bilo mogoče doseči svoj   namen.   O  gospod dr. Grivec, premladi in premalo  izkušeni ste, da bi se brigali resni možje za vaše početje. Dobro smo pregledali vaše načrte in smejemo se vam, ker ste tako nerodni,   da sami  snujete iz lastnih vrst močno gardo,   ki vam bo pokazala pot iz župnije.   Kar jih dosedaj ni  izpregledalo,  tem se odpirajo oči po vašem predrznem delovanju. Brezobzirno vam bomo odslej gledali na prste in vas krendi po njih, kolikor-krat jih  bodo  napadali inkvizitorski krči.  — Za  danes  hočemo razkriti javnosti en sam slučaj, da svet *zpo-zna, kako neumni in predrzni so naši kaplančki.   Dne   1. prosinca  so bile popoldne v dobski župni cerkvi pete litanije.  Kakor je to  povsod navada med vernim ljudstvom, se je tudi tukaj pelo po  celi cerkvi. Popolnoma naravno  in   čisto umevno je, da nekateri  bolj   vlečejo  kot  drugi in se pri takih prilikah vselej pokaže disonanca  med  kornimi  pevci in onimi po cerkvi.   Tudi  tu  so nekaterikrat pevci   v   ladji   zaostali   za onimi na koru  Razume se, da nikomur niti na
misel ni prišlo, da bi hotel nagajati. Kdor pozna vernost našega ljudstva, bo moral temu vsekakor pritrditi. Da bi pa hoteli jeziti s tem kaplana, no, to bi se zdelo možem pač premalen-kostno. Toda kaplan je v svoji razgreti domišljiji spoznal v tem demonstracijo proti svoji vzvišeni osebi
— dokaz, da mora imeti 'presneto slabo vest, Če misli, da bodo izrabljali modri možje svoja verska čutila proti njegovi osebici. — Naenkrat je prenehal sredi litanij in v cerkvi je nastal mučen molk. Ljudje so začudeno stopali na prste in gledali k oltarju, misleč, da se je pripetilo kaj hudega. Neki kaplanov prijatelj je že grabil v Škropilni kamen, da bi hitel močit, Če je prečastitemu slabo. V tem pa je kaplan vendar odprl zopet svoja blagoslovljena usta, in prav po tihem, da so ga slišati komaj okoli stoječi, začel dalje litanije ne več peti, temveč samo brati. Mnogi so se že bali za zdravje kaplanovo in ženske so molile po litanij ah Še en oče-naš za duhovnega gospoda, seveda ne iz ljubezni do njega, ki ga že davno nihče ne mara, temveč le za to, ker se jim smili vsak bolnik. Toda glej čudež; to, kar ni nihče slutil, to je izrabil dr. Grivec, da razburi ljudstvo. Izvzel je izmed vseh, ki so zategovali, moške  pod korom
— može, ki imajo več izkušnje, kot premore znana njegova skisana pamet. Pri teh, ki se niti ne brigajo za takega fanatičnega fanteta, je hotel poskusiti svoje misijonsko delo. Brž je začel poizvedovati po onih, ki so stali pod korom in cel teden so Švigali orožniki po hišah, tako da bi bil mislil tujec, če bi bil prišel ravno takrat v faro, da se je zatekel med najhujše hudodelce. Ljudstvo je bilo upravičeno razburjeno, vse seje obračalo proti tako predrznemu postopanju kaplana, in ljudje, ki so bili vedno med prvimi, kadar je bilo treba kaj dati za nenasitno malho, so se žarek ali, da ne dajo nič več, dokler bodo imeli takega oznanjevalca božjih resnic, ki vlači že stare može, katerih življenje je bilo vsikdar neomadeže-vano, kot hudodelce pred sodišče. Zapor torej naj bi bil plačilo za vernost in požrtvovalnost. Dolga vrsta Čvrstih in uglednih mož je bila zaslišana pri sodišču na Brdu. Kaplan je skakal od veselja kakor obseden in se hvalil okrog, češ: „pet mesecev jim ne manjka.a Kakor se samo ob sebi razume, je spoznalo deželno sodišče v Ljubljani neutemeljenost obtožbe in jo zavrnilo. Kaj naj še rečemo k temu? Ali se ne vpraša vsakdo po pravici, če je kaj takega sploh mogoče? Torej kaplani, ki so sami nesposobni, hočejo vtepati ljudstvu svojo nestrpnost v sodni dvorani. Tako torej razumete Kristov nauk o ljubezni do bližnjega, to naj bode vaše božje poslanstvo, netiti prepir v družini in občini. No Če vi stavite politiko pred vero, prav, mi smo veseli tega, saj somišljenike nam bodete pridobivali vi sami s svojim nadutim ravnanjem. Verske dolžnosti bomo opravljali raje doma, ker si nismo nikdar v svesti, da ne bodete napravili iz cerkve ječo s par natezalnicami in podobnimi napravami. Seveda bomo porabili tudi denar, ki ga izsesava cerkev iz nas, za boljše in koristnejše namene. K sklepu svetujemo še gospodu župniku, da prime tega nemirnega srboritnika za ušesa in ga pouči o njegovih dolžnostih ter ne pusti blatiti svojih žup-ljanov. Vam, gospod kaplan, ki tako požrtvovalno vršite nauk edino zveličavne svete cerkve, hočemo ponuditi še levo lice, da bodemo potem tembolj upravičeno vrnili Vam z brco enkrat za vselej.
— Dvojna mera kamniškega
tehanta. Piše se nam iz Kamnika: Naš tehant uganja vsakovrstnih nerodnosti. Pardonirali smo ga dolgo; bolj ko smo ga pardonirali, bolj je postajal drzen. Domišlja si menda, da si nihče ne upa, nastopiti proti njemu, a to domišljijo mu bomo kmalu pregnali. Za danes naj ga le malo zla-samo s tem, da označimo dvojno mero, po kateri se ravna pri svojem uradnem poslovanju. Pred par dnevi je umrl tukajšnji meščan g. Frolih. Dekan je svoj čas pridno lazil okrog njega in delal njegovi gospodinji globoke poklone. Lazil je  okrog njega
in se klanjal njegovi gospodinji, ko se je Šlo za volitve in ko je hotel od njega dobiti neko njivo. Tako je bil sladak in po pasje priliznjen naš tehant, da je celo blagoslovil Frolihovo hišo in s tem prosil božjega blagoslova tudi za umrlega Froliha in njegovo gospodinjo. Zdaj pa, ko je ležal FrGhlih na smrtni postelji in bil že dejan v sv. olje, je padel pri tehantu v nemilost. Frolih ni hotel nič dati za Škofove zavode. S tem se je tehantu LavrenČiču hudo zameril in ko je umrl, se je tehant maščeval. Prepovedal je slovesni pogreb, Češ, ker se Frohlih ni hotel poročiti s svojo gospodinjo. To pač ni vzrok, da se prepove slovesen pogreb, naj je bilo razmerje med Frohlihom in njegovo gospodinjo že kakršnokoli. Ako postane tako razmerje že ovira za cerkvene pogrebe, potem bo devet dese-tink vseh kranjskih duhovnikov šintar pokopal, ker imajo ali so imeli taka razmerja. Saj vemo, kaj se godi po farovžih; saj ve že najbolj zabiti gorjanec, da so farovši z malimi Častnimi izjemami tempelji preše« to vanj a. No in tudi to vemo, da si naš tehant pri premagovanju skušnjav še ni pridobil lavorik. Da se je šlo tehantu LavrenČiču v Frohlihovem slučaju res samo za maščevanje, da je slovesni pogreb res prepovedal iz same hudobije, to priča dejstvo, da ne meri vedno z isto mero. V samostanskih ulicah bi imel priliko pokazati, če je res tako vnet za čistost, kakor se dela, a tam tega ne stori. Pri Froh-lihu je samo nekaj domneval in to ignoriral, dokler je upal na znaten profit; v samostanskih ulicah pa ve ves svet že skoro 30 let, kaj se godi, a vendar ima tehant nad tem svoje dopadajenje in ne zine besede, ker glasuje dotiČnik pri volitvah s klerikalci. Ker na duhovske žegne že davno nič ne damo, nam je Čisto vseeno, v kakem razmerju kdo živi. Pribiti hočemo le dvojno mero in dvojno moralo, po kateri se ravna naš tehant in pribiti hočemo le, da dovoljuje cerkev klerikalcem vse, Če le glasujejo pri volitvah za farovške ljudi. To je dokaz korupcije in priča, kaka gniloba je nastala v katoliški cerkvi.
— Preklic na led. Iz Mirne
na Dolenjskem se nam piše: O našem ljubeznivem župniku A n t o n u KocjančiČu smo Vam že poročali nekaj nerodnosti. Danes imamo poročati nekaj veselega. Tudi Mirna ne more biti mirna, če se kakemu duhovniku dobro zdi delati zdražbe Niti v božjem hramu ni miru in dostojnega vedenja. Ali je tepež ali častikraja, ali pa se zgodi kako izobčenje iz katoliške cerkve, katero naš župnik sam brez škofa ali papeža opravi. Napotitelj vseh nerodnosti je naš vrhovni poglavar, župnik Anton Koc-jančič. On je dne 10. decembra 1905 mežnarju, oziroma organistu čast kradel na leci, ko mu je očital, da je izobčen. Organist ga je tožil in dne 22. januarja 1906 sta imela obravnavo pri sodni j i v Trebnjem. Vsak je imel svojega odvetnika. Župnikov odvetnik je bil dr. Schweitzer. Ta je le molčal pri obravnavi. Po dolgem nagovarjanju je organist vendar dovolil, da se je tožba ustavila, pa s tem pogojem, da mora župnik preklicati na leci in dati organistu zadoščenje ravno na istem mestu, na katerem m u je Čast kradel. In pa vse stroške obeh. odvetnikov mora plačati naš preČastiti gospod. Dne 28. januarja 190G nam je na leci izjavo res prebral. Ali žalibog nismo mogli vsega razumeti, ker so klerikalne ženice prav močno ravno med branjem izjave kašljale. Ker ni nihče mogel natanko razumeti, hočemo Vam, dragim mirenskim župljanom, obelodaniti natančno isto izjavo, kakor jo je župnik na leci bral. Glasil se je ta preklic takole: „Izjava: Jaz, Anton Koc-jančič, župnik na Mirni, prekličujem vse v svoji prepovedi na Mirni dne 10. grudna 1905 izrečene žaljive besede, tikajoče se organista Ivana Boljka; osobito očitanje, da je on izobčen, ter priznam, da sem mu ta dan s tem očitanjem krivico delal, Če tudi ne namenoma.a — Torej s o d i 5 Č e mora med duhovniki in župljani mir delati; nas knezoškof tega neče. Tudi prav!
— Inkvizicija v Gorjah. Kako prav je imel rajni nepozabni slovenski duhovnik  Jakob Zupan,  ki se je večkrat izrazil, da so jezuitje dobili svoje inie od „a Jesu itisc (od Jezusa greste), nam sprieujejo zgledi dan za dnevom.   Ker jih naša klerikalna država v vsem podpira, so postali tako predrzni,   da se že   kar očitno upajo kazati svojo  pravo  barvo, t. j. svoj zlobni smoter — postati inkvizitorji. Gorjanci moramo  s sramom  pri poznati, da  imamo sami  rojaka,  ki je po ponesrečenem poizkusu, da bi mu bila  ženska  kikla oltar, zašel med jezuitske halje. Na s/eenico je ta naš „biseru pripeljal s seboj   nekega pridigarja, ki je   s celo uro  dolgim govorom „moril^ naše nesrečno ljudstvo. Ker je p. Kunstelj vedel, da ob takem mrazu ne bo nihče mogel do konca ostajati,  je  šel   nekako   proti sredi pridige  na  pokopališče   ter zastražil vse vhode. Vkljub temu se mu jih je nekaj  izmuznilo  ter  ušlo   čez pokopališče.   Vendar  vsem ni  bila sreča mila. Katere je dosegla njegova težka roka in  kateri so se   ustrašili njegovega skovikajocega glasu, so se vrnili v cerkev — zdehat.   Na ubežnike pa je   napravil   divji lov  in nazadnje ulovil nekega sest naj st let nega dečka, katerega   je   s policijsko spretnostjo zagrabil   in ga   vlekel okrog cerkve. Deček je jokal,   vpil,   prosil,   pa vse ni nič pomagalo. Božji namestnik ga je vlačil po blatni, ledeni cesti, mu vso   praznično   obleko   pokončal in dečka nevarno obtolkel.  V tem, tako božanskem  pridobivanju poslušalcev se usnje izmučeno ljudstvo iz cerkve, med njimi  tudi pravnik g. Jan. Ko slednjega   zagleda,   vzbeshi njegovo božansko  obličje,  zardeci  kot puran in začne bruhati neko, pijanemu človeku podobno hropenje; „Gosp. Jan! Tu ga imate. Vi, vi, st«4 ni bil
v cerkvi, pa danes pri obhajilu--
ga očetu. — — Me denite v ..Narod-. Ja, j a — g. vi mene —~ G. Jan misleč, da bipno zblaznel, se hitro umakne, on pa je svojo žrtev Še nadalje trpinčil in jo vlekel tja do svojega stanovanja. Ker se nobeu Gorjanec ni ganil, in ker tudi oblasti za javno varnost niso storile potrebnih korakov, je p. Kunstelj dobil 5e večji pogum in je s tem Še celo kaplana spravil v tako navdušeno hrabrost, da je ta že čez dni, to je v nedeljo tudi jel poskušati moč svojih blagoslovljenih prstov. Z inkvizitor-skimi pogledi sta iskala oba, kje bi se dobila kaka žrtev. In to pot so imeli g. kajdan srečo, da so kar dva zasačili, ki sta ozebljene ude grela z gibanjem in ne z molitvijo. Privleče jih skozi cerkev, jih tira mimo oltarja, na katerem se je čitala maša in j i ti lopi v zakristijo, kjer jih neusmiljeno prekiofjuta. Od blagoslovljene roke — božje šibe — dotaknjena dečka se mahoma spreobrneta in sta jeia Škr-tajoč z zobmi pobožno galidirati svoje molitvice. Ves žalosten, da se kri-stjanska vera na moderni katoliški način razlaga kot čevljarska obrt, se g. Jan, ki je bil zopet v zakristiji, in
upamo da zadnjikrat v gorjan>ki, ni mogel zdržati sožaljnega nasmeha. Pa tudi njega so izpazile inkvizitorske oči. Pater Kunstelj pridrvi nanj in zakriči: „Spet en člank,- nato se pa takoj zasuk ne in zbeži skozi vrata, boječ se, da bi jih nekaj ne zvedel za svojo surovost. Neumevno se nam zdi, kako da se je p. Kunstelj ravno na g. Jana spravil, ko bi vendar moral biti njemu najbolj hvaležen, da ga se do danes ni prijel za ušesa, ker je izvabil iz njegove matere b* gld. za mašo za Janovo spreobrnenje. Ker še do danes ni prinesel pobotnice, da se je maša čitala in ker g. Jan še vedno ne spoštuje podlih duhovnikov, sklepamo, da se maša sploh ni čitala ali pa da se je čitala tako zanikrno, da nima nobenega uspeha. Saj znamo, zakaj da ga imate tako v želodcu. Zato, ker vas je lansko leto, ko ga je župnik s surovimi besedami pri obč. zboru bralnega društva razžalil in vas je potem črez par dni ob ugodni priliki tako lepo nakuril, da se še danes niste umirili. In takrat so potem župnik, kaplan, dr. Krek in dr. pridigo vali, sedaj v cerkvi sedaj v mar. dvorani, da bi g. Jana spravili v slabo luč, so letali po hišah, da bi ljudem, katerim so se oči
odprle,  zopet peska nametali v nje. In če ti ljudje,  ki pri  Gorjancih visoko čast  uživajo,  ker jih ljudje ne poznajo, kakšni   da so pravzaprav, niso niČ dosegli, kaj bote Šele vi, ko že vsak  gorjanski  otrok ve, s katerimi ženskami  ste kaj   opraviti imeli in vam to naši ljudje tako zelo v zlo Štejejo,  da nimate nobenega kredita. No, pa tega/\bi vam nihče ne zameril, da napadate mirne zavedne ljudi, saj to je vaša dolžnost. Samo s tako nerodnimi in surovimi sredstvi jih nikar! Saj se dobe bolj   poštena čisto katoliška. Le  povprašajte  g. župnika in kaplana, ona vesta zanje. Mi jih sicer sedaj   Še vseh  ne vemo,  ker koliko jih je paČ, ki so tako skrivna, da jih Še danes nismo pogruntali-f(ta so posebno priporočljiva).    Nekaj  vam jih pa vendar le razodenenio.   1) Lansko leto je g. župnik,  ko se mu je Jan enkrat po robu postavil, enostavno prepovedal pod smrtnim grehom z njim občevati. Za mlajšega brata pa Še posebno naročil staršem, naj na vse kri pije preprečijo kakršnokoli Občevanje z njim. 2. Starši, ki so v tretjem redu, mu ne smejo poslati na Dunaj nobenega krajcarja   in   da   bi   bila ta odredba bolj možna, je nabasal iz Janove hiše 17 gld. bO kr. za cerkveno ropotijo, zahteval jih je pa še nekaj čez T>0 gld. Vi. g. pater,   ste pa nekako ravno v tistem času vzeli samo (> gld., 40 gld. bi jih bili,  pa bi g. Jan  tisto  zimo ne mogel iti na Dunaj. 3. Otrokom v šoli je razlagal, naj ne bodo taki kot Rebro v Študent, in če je kdo napravil kako nerodnost, pa ga je hitro zavrnil : Ti si tak  kot Rebrov,  ter s tem kradel indirektno njemu čast.   4. Na Marijini  dvorani je bilo nabito: Ta mesec molitev  za nekega mladeniča, ki je to itd., kar je pobožno, premeteno   ljudstvo    obrnilo   vse na Jana. 5. Kdor je le občeval ž njim, je klical k sebi njih matere na zagovor, da tako malo pazijo na svoje otroke, (nekateri  so imeli že nad 30 let!) 6. Kaplan pa je celo prisilil dve sestri, da sta podpisali neko izjavo v „Slo-vencuu zoper njega, katera pa je bila po nesreči tako nerodno skupaj zvarjena,   da  je   merila   veliko   bolj na župnika,  ker   dotičnemu popisu značaja  odgovarja  še najbolj župnikov. 7. Župnik je  delal zadnji čas na to, da se  mu  vzame  neka mala stipen-dijca, pri  Čemur  se je pa strahovito blamirah Ubogi jezuit! To so pristna katoliška sredstva iz   prve katoliške fabrike, in vi se jih niste poslužili. Mari ne verujete v njih uspeh. Če to ne verujete, pa vsaj to verujte, da bi se le s   takimi   sredstvi   dalo danes kaj doseči   in bi se dala upeljati inkvizicija  —   če  bi  bili  ljudje tudi tako podli in zavrženi, kakor so njih brezvestni voditelji — duhovniki.
— Klerikalnemu županstvu v
Spominsko knjigo« S Črnega vrha se nam pise: Srečni črnovršci, sedaj ste se otresli  liberalnega županstva in nastopili ste dobo zlatih časov, po katerih st« že davno, davno hrepeneli. Županski >tol je zasedel po volji božji od tretj prednikov izvoljeni katoliški mož.  S pomočjo duhovnikov vas bo pripeljal nazaj h Kristusu ter spravil zapeljano   občinsko   gospodarstvo v pravi  tir.   Kakor sam  župan svojim pivcem razlaga, je prejšnje županstvo slabo gospodarilo, naredilo dolgov in zato letos 50%  naklada na davke. Pove pa ne župan, kaj vse se je prej storilo   za   korist   občine  in   na kak način je nastal primanjkljaj, kateri je treba letos pokriti.  Zadnje leto se je resnično proračun  visoko prekoračil, d^lal se je vsled nujnosti  sredi vasi novi   most,   kateri je  za  vas velike vrednosti   in   važnosti,   kar pritrjuje celo sam županov brat Filip. — Dolo je stalo veliko.   Prejšnje loto se je pokril del črnovrskega potoka. Sicer pa  čemu  davkoplačevalce dražiti s praznim govorjenjem, rajši jim pokažite   občinske  račune,   da sami uvidijo, zakaj  in koliko se je izdajalo, ker potem bo vsakemu jasno, da hoče sedanji župau  prejšnje županstvo le-blatiti in v slabo luč postavljati, česar pa pošten mož no sme delati. Pozivamo vas, gospod župan, k pridnemu delovanju,  prilike imate dovolj pokazati marljivost! Trudite se, da se do spomladi dobi deželna in državna podpora   za črnovrSki   in predgrižki vodovod, katerih zadnji je tako nujno
potreben, da bolj biti ne more. Tretje
delo  imate šolo v Zadlogu in nato Šele počasi — počasi župnijsko palačo. Vzemimo zadloško šolo. Zakon pravi: kjer je v okrožju enega kilometrov 40 za šolo  ugodnih  otrok,   mora se ustanoviti šola.   Zadložani so se poslužili tega zakona ter dosegli, da se gradi  tam  enorazrednica. Črnovršči seveda ne  morejo  biti  s  tem zadovoljni, ker so svoječasno  prosUi, naj bi  se v črnem vrhu razširila šola za eden ali dva razreda, a deželni šolski svet ni v to privolil in določil graditev šole v Zadlogu.   Pretekli torek je odredilo  c. kr. okrajno glavarstvo obravnavo, katera se je vršila v Zadlogu pri Zagodi.   Obravnavati je bilo, na katerem prostoru in kdaj se prične z graditvi jo in kako dobiti za to potrebni denar. Povabljen je bil občinski odbor, kateri se je  maloštevilno odzval ter tako pokazal, koliko je vnet za izobrazbo ljudstva. Med odborniki je  došel k  obravnavi  tudi odkornik Filip  Rudolf,  kateri  mož je  več let trgal hlače po  šolah,   vendar  mu ne gre   v glavo, da je  dobro,  da zna vsak Inati in pisati.   Pričel  je dokazovati,   da   Zadložani   niso potrebni šole, čes, da je  občina preveč obremenjena,   da ji je graditi  dva vodovoda  in  novo župnišče;  ter da naj sol a čaka vsaj eno desetletje.  To je vedno in  vedno premleval. Njegov pravi nanien je  leta,   Šole   ne zidati,   ker je vendar dobro imeti ob času volitev takih mož, kateri gredo za duhovniki, kakor ovca  za soljo. Rudolfovi trditvi je med drugim tudi ugovarjal    ueki    posestnik.     ki je rekel,   da  je   vendar   bolje   čakati z ž.upniščem deset let in ne s šolo, Češ, saj imata gospoda v Črnem vrhu sedaj kar dve hiši in čemu še tretjo zidati. To je res!   Visoki deželni odbor naj vpraša   čruovršku   županstvo, koliko let bodemo morali še skladati za novo župnišče; saj bi vendar sedaj že moralo biti dovolj denarja, da se hiši, katero je podarila Katarina Plešnar za župnišče, napravi novo podstrešje in povečajo   okna.   Danes   stanuje  v tej hiši troje  orožnikov, eden celo poročen,  v  pritličju je  prodajalna s skladiščem, kakor nalašč za duhovnike konsumce   in   še  ena  soba,  kjer je pokojnica stanovala.   Jasno je torej, da je poslopje pač dovolj prostorno za   dva gospoda in  njuni kuharici. Kdor izmed gospodov bi ne bil zadovoljen   s   tem   stanovanjem,   naj se naseli   v  kako  mestno  župniŠČe, a v idrijsko gotovo ne. Davkoplačevalci na noge, denarja za popravo župnišča je že dovolj nabranega in ni potreba pri davkih več skladati za ta namen. Popravite gospodom hišo iti mirna bo Bosna!
„Osa". Štirinajsta številka našega politično-satiriČnega in humo-rističnega tednika prinaša troje podob. Na prvi strani pleše Pre vzvišeni s Ši lukom in Ašantijem spodoben bojni ples Privoščimo mu prav iz 9rea to nedolžno platonsko zabavo! Druga podoba (iz leta 1909.) kaže učitelja, po škofovi milosti promoviranega za razcapanega vaškega pastirja, predavajočega bistroumni in dostojno oblečeni kravi o umnem gospodarstvu. V tretji podobi, tudi iz bližnje bodočnosti, zahteva b r u m e n osel v imenu vse uporne živine prvo besedo v deželi. Izmed vsebine nam je najbolj povšeči „Žalostila pesem u, ,Na maškaradiu, „Pobožni Svitoslav" in „Kdo je inar'^ Vsaka številka „Oseu nam kaže, da list vidno napreduje tako glede podob kakor glede vsebine.
- Učiteljske Vesti. Suplentinja v Toplicah, gdč. Krnestina S c h o 11 je imenovana za provizorično učiteljico v Sodražici, gdč. Ivana Borštnik v Metliki pa za provizorično učitoljieo in voditeljice pri Sv. Gregorju. Na rudarsko šolo v Idriji pride učitelj g. Stanislav Legat.
— Repertoar slovenskega gledališča. Iz pisarne ^Dramatičnega društva" se nam piše: Danes se predstavlja noviteta igrokaz „M ali 1 o r du. V torek, dne 13. februarja, se poje prvič na slov. odru velika Weissova opera „Poljski židu. Predstava je v korist gosp. opernemu kapelniku Benišku. V petek, dne 16. februarja, se ponavlja ta opera. V nedeljo, dne 18. februarja, boste dve predstavi; popoldan kot ljudska predstava „Ci-
gani", zvečer pa se uprizori dramska noviteta „Lukrecija Borgiau.
— Ruski umetniki v Ljubljani« Kakor smo že poročali, priredi znamenita ruska igralka v Petrogradu, gospa K o m is s ar ž e v s k a j a s svojo družbo umetniški turne po Evropi. Javili smo že tudi, da je uprava hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu že sklenila z gospo Komissar-ževsko pogodbo, da priredi ruska družba tri predstave na hrvatskem odru. Kakor čujemo, se tudi naše „Dramatično društvou pogaja s slavno rusko umetnico, da bi nastopila s svojo družbo tudi na slovenskem odru v Ljubljani. Če smo prav poučeni, pride gospa Komissaržev-ska v Ljubljano v zadnji polovici meseca marca.
— Poljaki o Slovencih. V L v ovu
izhajajoči tednik „Szkolaa, „organ tow. pedagogicznegoa, priobČuje v svoji številki z dne 3. t. m. podlistek „S lovvieriskie n a u c z y -cielstwo i jego pisma14, v katerem razpravlja znani prijatelj Slovencev prof. Jan Magiera o slovenskem ueiteljstvu, o njegovih težnjah za izboljšanje bednega svojega položaja in o glasilu našega učiteljstva, o ^Učiteljskem Tovarišu*.
Narodna čitalnica v Ljub ljani. Drogi letošnji plesni venček, ki ga priredi Čitalnica dne 17. t. m. obeta postati nekaj izvanrednega. Osnovala sta se posebna odbora, da izvršita potrebne pripravi in osobito med damami je za ta venček posebno zanimanje. Namerava se posebna vrsta kostumuega venčka pod karakterističnim naslovom: „papirnata reduta". Damski odbor je imel danes popolndne večerno sejo, gospodje se pa pozivljejo, da pridejo na razgovor v ponedeljek zvečer ob polu 9. uri v restavracijo „Narodnega domaL.
— Za družbo sv. Cirila in
Metoda je daroval 20 K g. Anton Bučar, poštni oficijal in posestnik, o priliki svoje poroke z gospodično Mici Kristofič, lastnico konfekcijske in modne trgovine v Ljubljani. Hvaležno sprejemši ta dar, mu družba Čestita ter želi obilo sreče. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v L j u b 1 j a n i, dne 9. februarja 1906.
— Užigalice v narodni namen. Preteklo leto je imela družba sv. Cirila in Metoda 14.000 K dobička od družbinih užigalic, češka šolska družba je pa dobila celih 40.000 K. Lepe vsote so to, zato pa jeze Nemce in „Tagespost* stoka, da se v tem oziru o nemški požrtvovalnosti in zavednosti še govoriti ne da! Nemški šulfe-rajn namreč ne priobčuje nobenih izkazov, koiiko dobička mu neso njegove užigalice.
— Podružnica kranjska avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. V seji dne 3. t. m., ki ji je predsedoval I. podpredsednik dr. Danilo Maj ar on, izrekel je odbor odstopivšemu predsedniku dvornemu svetniku F. Schaschelu za njega uspešno in požrtvovalni« delovanje svojo najsrčnejšo zahvalo in priznanje in je sklenil, da mu to po deputaciji tudi osebno sporoči. Po odobrenju zapisnika zadnje seje podal jo podpredsednik dr. Majaron poročilo o društvenem delovanju, iz katerega posnemamo naslednje najvažnejše točke: Po podružnici v Kranju, Novem mestu in Postojni prirejena predavanja o jetiki bila so prav dobro obiskana in so dokazala, da se občinstvo živo zanima za odvračanje jctike. Predavanja se bodo v kratkem nadaljevala. — Kakor je razvideti iz poročil o delovanju deželnega zbora, je dovolil ta podružnici subvencijo 1500 K. Olicijalnega obvestila pa podru/.niea Še ni dobila. Kuratorij osrednjega društva dovolil je subvencijo 2000 K, kar je v prvi vrsti zasluga odstopivšega predsednika. Občinski svet ljubljanski pa je dovolil podporo 500 K. Ker je Kranjska hranilnica izjavila, da bode tudi ona dovoljevala redno letno podporo, Če te store ravnokar imenovani faktorji, obruila se bode podružnica do hranilnice s prošnjo, da ji Čimpr.'je nakaže tako podporo. - C. kr. okr. glavarstvo ljubljansko nabralo je pri občinskib, župuib in šolskih uradih vsoto 82 K *2<> v. Zbirka pričela se je tudi v c. kr. okrajnem glavarstvu postojnskem in je podružnica v ta namen dala na razpolago večje Število pravil in nabiralnih pol. — Zasebnik g. Aleksander Mallitsch v Budapešti, ki jo podružnici pristopil kot podpornik z vsoto 200 K, naklonil ji je znova darilo f>00 K, za kar mu je odbor izrekel najsrčnejšo zahvalo. Na to se je vršilo posvetovanje, kaj je storiti z ozirom na odstop bivšega predsednika in na odpo-tovanje I. podpredsednice. Odbor bil je mnenja, da bi bilo naj pravilnoj še in za podružnico najugodnejše, izvoliti predsednikom dosedanjega 1. podpredsednika g. dr. Danilo Ma-j aro na, ki je po odstopu dvornega svetnika F. Schaschola z vnemo in velikim stvarnim razumevanjem vodil predsedniške   posle   in  ki je vsled
svojega pogostega bivanja na Duinv •
v stanu, stopiti v ožjo zvezo a pr«<j. sodstvom osrednjega društva in takt tudi v tem oziru uspešno delovati ?A kranjsko podružnico. Pod predse 1^ dr. Majaron se je zahvalil za ir.k*, zano mu zaupanje, toda izjavil, ,\t vsled premnogih drugih dolino«^ predsedništva ne more prevzeti. bor je vsled tega volitev predsednic odgodil in je poveril g. dr Majaron» da o priliki svojega predstojeća^ potovanja na Dunaj konferira s prsi m lstvom osn-dnjega društva o n*p0. minanih personalnih zadevah. K^r gg mora vsled tega v kratkem sklicati odborova seja, se je odgodilo tiidj posvetovanje o odvračevalnik napravah, ki se naj uprizorijo Se v t<** letu. ()dborovi člani zdravniki izd&. lali bodejo dotični načrt tudi v detajlu
— Kopije katastralnih map,
Finančno ministrstvo je  izdalo Boti navodilo za naroČbo kopij k atast rahlih map   ali   prepisov   drugih oper.r zemljarinskega   katastra  kakor tudi za pobiranje dotičnih   pristojbin. Na podlagi tega navodila se kopije ojh ratov zemljarinskega katastra Talik naročajo pismeno ali ustno pri a) kata. stral.mapnom arhivu, h) davkariji, c) pri evidenčnih geo metrih. Pri naro-čilih, ki  so  nepopolna ali nejasna ima pristojni urad preskrbeti popolni, tev najkrajšim potom. Naročniki mo-rajo naznaniti: a) ime, stan in bivališče, b) predmet in način, kako naj se naročilo izvrši, in o) kako naj ... odpravek vroči. Dalje so kopijo op-ratov lahko dobe ali a) neposredno od urada, ki je naročUo izvršil, b) potom davkarije, ali c) na zahtevo po i ob nevarnosti in stroških naročniko? Odpravne pristojbine se morajo d t poslati naprej, ali a) v gotoi b) po poštni nakaznici   v pisma), c ali s tem, da se plačilo nakaže potoa poštne hranilnice (dotična vplačilnima se dobiva pri vseh poštnih uradih ii prodajalnah poštnih vrednotnic za 7 h na deželni plačilni urad oziroma dav karijo,   ali  pa  d)  se jih  pobere p. poštnem povzetju.   Kdaj   se nar odpravi, se stranki naznani le tedaj, Če se ne moro izvršiti v šestih tedni! Slednjič se občinstvo opozarja, da j< evidenčnim   geometrom   in dragim uslužbencem evidenčnih pisare« •/ . njeno sprejemati   denar  za naročila Uradni   cenik  za  ta  naročila j ogled v uradnih   prostorih katastral nega mapnega arhiva, evidenčnih g* ometrov, davkarij in deželnega plačil nega urada.
- Srebrno poroko obhajat*
danes gosp. Franc P o g ač ar , urad nik   tvrdke   O.   Tonnies,   s sop: gospo Ivano P o g a č a r.   Bilo «nvn še mnogo let!
Zaključni plesni venček
„Slavčevih* plesni vaj bo v nedelj dne 1 8. februar j a ob polu 8. ur zveČel v čitalnični dvorani „Narodnoga domac. Vstop imajo gojem plesnih vaj, vabljeni ter vpeljan i gostje
— Slov. tamburaške dr ušive
„Triglav" priredi v soboto, dne svečana  t. 1. plesno  veselico  v pi> stoirih g Frana Poljšaka na Mare cesti št. 32.
— Umrla  je   ua iTlineak g Ana  Javornikova,  soprog* trgovca gospoda Frana  J avoruib v starosti 33 let, zapustivši dvoje doletnih otrok. Lahka ji zemljica!
Prostovoljno gasilno društvo ViČ-GUnce priredi v nedelj ■ 1 t. m. plesni venček v salonu go^{> I Trauna na (rlincah,   pri kateren deluje slavni   tamburaški   klub „ glav** Začetek ob K. uri zvečer. V nina 20 vin. za osebo     Ker je dobiček nameujen   društveni boln blagajni,   si   dovoli odbor vse Ča podpornike   in   prijatelje   dru&te\ 0 udeležbo vabiti.
Pred odhodom v Amerike
90letni   posesa, sin Mil. (iregorm z Brezovico pri Ljablja'.jj je bil namenjen v Ameriko in je haj al 30. januarja v neki gostilni od* hodnico. Okoli polnoči je prijel đ drugo jutro so  ga pa našli mri Zadela ga je kap.
Mlekarna  na Svetju Jtf
Medvodah   prične .svoje delovanja' 12. t. m. Pristopivši člani naj se bi vole zglasiti v nedeljo, dne 11. od 2.—4. uro popoldne na Svetju
Radovljiška podružnic* »Slovenskega planinskega društvi priredi v nedeljo, dne 11. Bvedai " uri popoldne na Bledu v dvorac „ Blejskega domau svoj letošnji občni zbor. Vabljeni so vsi Člani i; prijatelji planinstva.
— V obrambo, v štev 8
Močiu z dno  1. februarja se poŠtam na Jesenicah in ua Javo; da se  „Naša MoČa  naročnikom H redno dostavlja.   Obeta se nam, bo .Naša Moč- tako zaropotala prizadetim ne bo vseč. Pa tega rop tanja se mi čisto nič ne bojimo, » nismo  nerodnosti   krivi  mi, »arv*1 upravniStvo „Naše MoČiu samo * slovi so slabo in nerazločno pis*8 Ako  naslovnik  stanuje v Groblj*1* naslov pa je napravljen v Kurjo je redno doslavljenje nemogoče.
Dalje v prilogi.
2. Priloga „S'ovenskemu Narodu" it 33. doc 10. februarja '906
polovica hišnih številk ni prav zapisana. Nekateri naročniki dobe po dva ali tri iztise, nekateri pa nobenega. Naj upravnist-v n poskrbi, da bodo naslovi razločno in pravilno zapisani, pa bo vsak naročnik dobil list redno in točno. — Jesenice in Javor* n i k, 7. februarj a 1906. Janko M e ž i k, Matij a C o p, pismonoši, J e s e n i c e -Fužine. Davorin T a u č a r, Jakob S o d j a, pismonoši, Jesenice. Anton U dir, pismonošu, Javornik.
— Motila Sta jih. A' torek zvečer sta prišla dva popotnika v afot-niku na Gorenjskem v gostilno nasproti županovi hiši in prosila preuo-cišča. V gostilni carski sobi j** sedela lepa družba: dva župnika ozaljšana s šopki kot dva ženina t«t tri ženske. Yseh pet je bilo pijanih kot krave. Dobro so se zabavali, kot se zabava človek pri vinu in ženskah Novo došla potnika pa nista bila župnikoma všeč, najbrž zato, ker sta ju motila pri izvrševanju njune stanovske dolžnosti, namreč oznanjevanja ljubezni. Eden izmed župnikov se je zadri nad prvim popotnikom, da j** lump in falot, ker nima delavske knjižice, ampak samo orožni list. Grostibiicar, ki je preje obljubil obema popotnikoma, da ju vzame čez noč pod streho, je zdaj temu odpovedal prenočišče in revni Človek je moral oditi v mrzlo noč. Ko je njegov tovariš ostal sam, se je začel eden izmed pijanih faj-moštrov tolČi po komolcu in pomenljivo prikimavati, kar je pomenilo, da hodi ta popotnik s človekom, ki ima strgan komolec in ki je ničvreden. Eo so od vseh strani švigali nanj hudobni pogledi in ker je tudi gostilničarka oblastno zavpila, da ne spi več v hiši, dokler bo ta človek tu pod streho, ni kazalo še drugemu popotniku drugega, kot da se je še on umaknil z zavestjo, da ni dobro motiti kakega fajmoštra, kadar se zabava pri ženskah in jih objema po fantovsko.
Nevarna bolezen. Na Efcate-
ievem brdu, sodni okraj Ilirska Bistrica, sta se primerila dva slučaja bolezni otrpnenja tilnika' Meningitis cerebro spirualis). Oblast je vse potrebno ukrenila, da se bolezen omeji na gori navedena slučaja.
Hebrejska predrznost. Piše
se nam iz Novega mesta: Pred kakimi 14 dnevi seje nastanil pri nas zobozdravnik z Dunaja dr. vveiss. Mož je zagrizen in brezobziren Nemec. Vse njegovo nastopanje tolmači ga kot takega, osobito pa še radi tega, ker je tak Hebrejec, kakor se ga sploh misliti zamore On nastopa do skrajnosti prelizljivo, obenem pa z neko prepotenco, katera presega vse meje dostojnosti. Dela sploh tako, kakor bi ne smel nobeden akademično izobraženi Človek. Vidi se mu. da je njega glavni smoter „gšeftu. Pred kakimi 10 dnevi je priredil znanstveno predavanje o hipnotizmu in to brezplačno v dvorani naše Čitalnice. Obisk je bil zelo povoljen in nastopal je mož še dovolj taktno in obzirno do občin-činstva. Uspeh je bil vkljub njegovemu nerazločnemu izgovarjanju povoljen. Ko je pa mož opazil, da se je njegovo prvo reklamno predavanje obneslo, priredil je koj drugo, a sedaj
— z vstopnino. Tudi to predavanje je imelo zelo dober obisk. Možu je to šlo v glavo. Med predavanjem obnašal se je do skrajnosti predrzno in zapovedujoče nasproti občinstvu. Tudi nasproti našim damam ni bil obzir-uejši. Čudoma smo se čudili, da se pusti naše občinstvo tako prezrljivo obdelovati. A ni temu še dovolj —, Še več si je dovolil ta Hebrejec. Po predstavi se je izjavil v kavarni, da njega predavanja niso mogla imeti tistega uspeha, kakor si ga je on želel, ker ves materijal, kar ga je imel
— je bil preveč nBauernvolka. To pa pač presega že vse meje. V čitalnični dvorani se je sosebno laskal uradni-štvu, v gostilnah pa zabavlja čez urad-ništvo ter tarna, da je le tam kaj zaslužka, kjer je kaj meščanstva — _was diese Beamten" itd. Za prihodnji ponedeljek je zopet napovedal predavanje ter skače od hiše do hiše in vabi na udeležbo, celo tako predrzen je, da kar na ulici njemu popolnoma neznane dame nagovarja ter jih vabi na predavanje. Radovedni smo, ako se bode dalo naše občinstvo res temu možu tako za norca imeti ter ga podpiralo, ko on nas nazivlje z „Bauernvolk" in neotesane-ži. Vederemo! Dobro, ako smo res taki, da nas sme vsak pritepanec tako obdelovati — ni čuda. ako se on drzne v javnih lokalih čez Slovane z vso brezobzirnostjo zabavljati in nase dijaštvo kakor tepce nazivljati. No; m Čitalnica narodna — da takemu glumaču še prostore na razpolago. O kje so časi, kje so možje, ko kaj takega pri nas ni bilo mogoče!
— V Zagorju ob Savi se priredite v nedeljo 11. t. m. ob pol 8. pri zvečer v dvorani g. Michelčiča igri nBrat Sokol" in nEno uro doktor". Pričakovati je obilne udeležbe, posebno ker gostujeta članici slovenskega gledališča v Ljubljani gdc. Kočevarjeva in gdč. Kozi-nova.
— Nova teleznica na Štajerskem. Prihodnji mesec začno graditi takozvano sulpsko železnico, ki bo šla od Lipnice po Sulpski dolini (Sulm-tal) do Zelenega travnika (Wies) ko-flaške železnice. Železnica bo ozkotirna. Delniški kapital znaša 1,270.000 kron. Nova železnica pride do svoje veljave, ko se zgradi železnica iz Maribora do Zelenega travnika, in na drugi strani od Ivnice preko Kadija v Vuzenico.
— ¥ toplice Laftki trg »e pride kmalu zdravit, nadvojvoda Karel, ki si je na drsališču nedavno zlomil nogo.
— Odlikovano narodno podjetje* Vrl štajerski narodnjak Robert Diehi je bil na dunajski razstavi žganih pijač odlikovan za svoje izvrstne izdelke s srebrno kolajno in najvišjim priznanjem (diplomo).
„Z nemščino se pride po
vsem S ve tU "| radi zatrjujejo Nemci in njih prijatelji. Temu moramo dostaviti : ako človek razume poleg nemščine še kak slovanski jezik. Neki graški Nemec se namreč britko pritožuje v graških listih, kako je hotel brzojaviti iz Pariza v Zagreb, a noben uradnik ni vedel za nemški ^Agi-auiu, ker tega imena tudi v urad-uiskih zaznamkih ni. In Nemec bi ne bil ničesar opravil, da se ni spomnil na hrvatsko ime „Zagreb". Takoj je uradnik na pamet vedel za to mesto ter brzojavko sprejel in odposlal. Nemcev pa se je hudo nos pobesil.
Ljubeznivi sestri. Ivana in Marija Domanjko iz Radvencu pri Ljutomeru imata večkrat kake majhne potrebe, a ne denarja za to. Zato sta si skušali pomagati. Marija Kavčič v Radvencih ima hranilnično knjižico z vlogo 2000 K. Marija Domaniko je šla 18. decembra L 1. h Kavčičevi in govorila in govorila toliko časa z njo pred hišo, da je njena sestra taČas vzela v hiši hranilnično knjižico in vzdignila na to 300 K. Obe sestri sta bili zaradi goljufije obsojeni, in sicer Ivana na 10 tednov. Marija pa na 3 mesece.
— Žaba v vodovodni cevi. Iv.
Lešnik v Koprivniku pri Mariboru je izpeljal vodovod iz občinskega vodnjaka do svoje hiŠe. Ker sosedje vsled tega iz vodnjaka niso dobili nobene vode več, so bili jezni in so sklenili se maščevati. Martin Predan je odprl vodovod in porinil s palico žabo v cev, vsled Česar je bilo seveda treba vodovod popravljati. Ker je že tudi preje Predan nekaj rpopravljal" ta vodovod, je bil obsojen na 3 mesece ječe.
Nemška inteligenca. Ko so
dne 7. t. m. pripeljali v Murzzuschlag morilki Zeller, obnašali so se meščani, posebno zastopnice „nežnega spola^, kakor krvoželjna drhal v srednjem veku. Množica je vpila: ^Opljuvajte morilki, pobijte ju!u Le z velikim naporom so orožniki rešili deklici v neko hišo, da ju ni inteligentna drhal živih raztrgala.
Nesreča. Na Preserjah v ri-hemberški občini na Goriškem je padla neka 21etna deklica v juho na štedilniku in se tako oparila po obrazu, vratu in rokah, da bo težko okrevala. Matere, pazite na otroke!
Štiri smrtne obsodbe dvignjene. Posestnik Anton Radovan v Katuni ju pri Mompaderni, okraj Poreč, je bil 15. avgusta 1904 zahrbtno napaden, ko je šel k maši. in je kmalu nato umrl. Pred svojo smrtjo je svoji ženi izjavil, da so ga napadli kmetje Tomaž in Matevž Radovan, Anton Stifanič in Martin Tidič. Na podlagi te izpovedbe so prišli ti štirje pred porotnike in sodišče v Rovinju jih je obsodilo vse štiri na vešala. Ker so se pa pritožili, je najvišji sodni dvor ugodil njih prošnji, dvignil prvo razsodbo in odredil novo obravnavo, ki se je v torek pričela v Rovinju in bo trajala okoli 10 dni.
Župnik na zatožni klopi radi umora svoje tete. Pri obravnavi proti ž u ]) n i k u T o m a š i ć u, Antonijeti Ostric in Simi Kovačevič je bila zadnje dni zaslišana cela vrsta priČ, med drugimi tudi poštni in brzojavni ravnatelj v Trstu, dvorni svetnik A. Pattay. Pattay je izpovedal, da je bil opetovano v hiši rodbine OŠtričeve in da ni nikdar ničesar sumljivega opazil med župnikom Tomaževićem in Antonij eto Oštrić. Nekoč mu je župnik rekel: „Čim se starka stegne, bom šel v pokoj.a Pripovedoval mu je tudi, da ga je postavila Ana Rančigaj za univerzalnega dediča in da bo podedoval preko 40.000 K. To je vedela tudi Oštričeva rodbina. Svedok je s svojo soprogo večkrat obedoval pri Oštrićevih in njegova soproga je nekoč posodila Antonijeti 120 gld. za bolniške stroške. Priča zobozdravnik K. Neiinayer je izpovedal, da je bila Antonijeta Ostric večkrat pri njem radi zobovja.
V razgovoru ž njim „ni izbirala najfinejših terminov o ljubavnih zadevah." Enkrat je bil pri Oštrićevih na posetu.
V prisotnosti župnika Tomaševiča je bila Antonij eta povsem drugačna. V tajni razpravi so bili nato zaslišani: zakonca Dušic, služkinja Grgorica in sluga Pucar. Ti  svedoki  so odkrili
naj pikan tnej še stvari o Antonijeti Oštrić in se je konštatovalo nemoralno življenje obtoženke s slugo Kovače-vićem, z župnikom in z drugimi moškimi. Kanonika Pavlović in Piasevoli in župnik Kuković so pričali, da pop Tomašević ni ime i v redu niti cerkve, niti uradnih stvari, zlasti je pa imel v velikem neredu blagajno. Svedok Jukić je nekoč delal na župnikovem vrtu in je pri tej priliki slišal, da je Antonij eta Oštrić, videč Ano Rančigaj na balkonu, vzkliknila: „Kurba stara, ima novaca, pa ne bi dala nikomu. Neće dočekati ni godinu dana/ Nato sta bili zaslišani Antonijetina mati Marta in sestra Marija. Obe sta pričali v prilog Antonijeti in sta zlasti tajili, da bi imela Antonij eta intimno razmerje s KovaČevičem ali kom drugim, dasi so to priče Dušic, Grgorica in Pucar docela jasno dokazale. Svedokinja Marija Barić je izpovedala, da je došla popoldne istega dne, ko se je izvrŠU umor, pred župnišče z namenom, da bi naprosila župnika, da ji prečita neko pismo. Vrata župnišČa in žaluzije na oknih so bile zaprte. Jela je klicati župnika. Odprle so s^ žaluzije na oknu, kjer je stanovala Ana Rančigaj, in pokazala seje glava, zavita v Črno ruto. Vprašala je, ako je župnik doma, neznana oseba je zmajala z glavo, zginila od okna in zaprla žaluzije. Ko se je nekoliko oddaljila od župnišČa, je slišala v hiši silen ropot, kakor da bi kdo padel na tla. Nato je bilo zaslišanih še več drugih svedokov, ki so obtežilno pričali proti KovaČeviću in Antonijeti Oštrić. — K obravnavi je došel 4. t. m. pivi brat umorjene Ane Rančigaj, 5. t. m. pa drugi njen brat, ki je baje prinesel sabo polno torbo dokazov proti trojici obtožencev. Kolikor se da iz dosedanje obravnave posneti, govore italijanske priče iz Žadra z veliko vnemo v prilog župniku, k i je lah on. Izmed porotnikov jih je 7 iz Zadra, 5 pa iz okolice.
— Glas iz občinstva.   Piše se
nam: Predilne ulice se nahajajo v tako škandaloznem stanju, da bi človek ne verjel, da se ta ulica nahaja skoro sredi mesta. Sneg, ki je padel pred tremi tedni, se še do danes ni odstranil, vsled Česar pokriva sedaj ulico, ko je nastopilo južno vreme, do gležnjev segajoča voda. Ponoči vlada v tej ulici egiptovska tema, včasih ne gori niti ena žarnica v celi ulici, da se Človek res boji iti ponoči po tej ulici, zlasti ako se uva-žuje, da se je lani baš v tej ulici dogodil roparski napad. Skrajni Čas je že, da se ta ulica, ki jo pasira dan za dnevom veliko število ljudi, zlasti onih, ki imajo opravka na sodišču, dostojno razširi, temeljito popravi in razsvetli. Nadejamo se, da bo slavni mestni magistrat vse potrebno ukrenil, da se ne bo več treba pritoževati.
— Zopet popustil prazen kož.
Bivši pekovski vajenec, 181etni Jožef Tomšič iz Javorja, se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bi moral izkupiček za prodani kruh oddati svojemu mojstru, ampak popusti ali pa proda kje koš, kadar ga izprazni, z denarjem pa razpolaga po svoji volji. Tako je napravil že nekemu mojstru v Ljubljani dvakrat, pred nekaj dnevi pa je ravno tako storil pri pekovskem mojstru g. Jakobu Cerarju v Šiški, potem pa se zatekel v Ljubljano, kjer je bil aretovan. Cerar je sicer dobil svoj koš nazaj, a oškodovan je pa vendar za prodani kruh v znesku 8 K. Tomšiča so oddali sodišču
— Na policijskih oglasih je
razstavljena slika nekega 221etnega mladeniča, ki je bil 20. decembra m. 1. v Stuttgartu zaradi tatvine aretovan. Pripoveduje, da se piše Anton Termine in da je doma iz Radovljice. Oče mu je bil baje Anton, mati pa Ana, stanovala sta na Vrhniki; potem je pa preklical prvotno izjavo in rekel, da je Jožef Halzinger iz Češke. Po poklicu je baje kovač za kose in je, kakor se z gotovostjo sodi, najbrže Slovenec. Na desni roki ima tetovirani črki A. T. in letnico 1902, nadalje dve kosi, kladivo in mrtvaško glavo. Na levi roki pa ima kladivo, klešče, dve navskrižni vejici, letnico 1902 in konjsko glavo. Kdor bi vedel o njem kake podatke, ki bi vodili v konštatovanje identitete, naj jih blagovoli spor očiti mestni policiji.
— Izgubljene in najdene reči.
Realec Henrik Poltnik je izgubil srebrno , kratko verižico z obeskom, vredno 8 K. — Vdova gospa Antonija Kočevarjeva je izgubila Črno pelerino, vredno 6 K. — Neka dama je izgubila 3 K vreden srebrn uhan. — Kuharica Jožefa Možinova je izgubila zlat za 20 K. — Realec Avgust Glo-vacky je našel mošnjiček z manjšo vsoto denarja in ga oddal na magistratu. — Na Slavčevi maškaradi se je našel srebrn prstan in srebrn obesek. Dobi se v upravništvu „Slovenskega Naroda". — Izgubljeno je pa bilo: operno kukalo, fina pahljača in gigerlska palica. Kdor je našel, se prosi, naj odda v upravništvu aSlovenskega Naroda11.
— Jugoslovanske vesti. Na
župnika je streljal. Klerikalno „Hrvatstvo*4 poroča; Dne 16. t. m. ee prične razprava pi ti I. Vugri-nu, ki je streljal z i volverjem na župnika Penića v Brdovcu. Kakor smo izvedeli, je Vugiin izjavil pri preiskavi, da je izvrniš zločin samo iz političnih nagibov in da ga je k temu zapeljalo Čitanje „ Hrvatskega Prava", čigar naročnik je bil on.
— O p o z i ci j on alni kandidat za okraj Draganić. „Narodni Glasu v Karlovcu poroča, da se je koalirana opozicija v draganiškem okraju zedinila, da postavi pri bodočih volitvah za sabor za svojega kandidata Gustava liodrušana, ki je svoje dni že zastopal ta okraj v saboru. Sedaj je ta okraj v inadžaron-skih rokah, zastopa ga namreč S tj e-pan KovaČević.
— Jubilej prve bolgarske knjige. Bolgarsko književno društvo je sklenilo na svojem občnem zboru, da proslavi stoletnico, odkar je bila tiskana prva bolgarska knjiga. Ta prva bolgarska tiskana knjiga je znana pod imenom „ S o f r o n i j e u. Knjigo je napisal Sofronije Vrap-čanski inje bila tiskana 26. novembra 1806. Društvo bo ob tej priliki priredilo veliko slavnost, na katero bo povabilo tudi druge jugoslovanske književnike.
— Število volilcev za mestni občinski svet v Zagrebu. V volilne imenike v Zagrebu, za katere je te dni potekla reklama-cijska doba, je vpisanih 3 7 97 volilcev in sicer 409 v I. razredu, 1444 v II. razredu in 1944 v III. razredu. Zagreb ima nad 60.000 prebivalcev, Ljubljana pa komaj 40.000, a vendar ima v Ljubljani pri občinskih volitvah več oseb volilno pravico, kakor v Zagrebu. V Ljubljani je bilo namreč lani 4288 volilcev in sicer 699 v I. razredu, 1357 v H. razredu in 2332 v III. razredu.
— Občni zbor društva sv. Jeronima. Včeraj dopoldne je imelo društvo sv. Jeronima v Zagrebu svoj občni zbor, ki ga je otvoril predsednik Cvetko Rubetić. O društvenem delovanju je poročal Vlado Rožni a n. Društvo, ki je osnovano na istem temelju, kakor „Družba sv. Mohorja", izda za prihodnje leto petero knjig, a med njimi ni niti ene nabožne knjige, marveč samo zabavne in poučne, kar bi si naj vzel za zgled odbor „Družbe sv. Mohorjau. Društvu je letos pristopilo 4550 novih udov in 519 ustanovni-kov. Po poročilu blagajnika BiČa-niea ima društvo 316*000 K premoženja, dohodkov je pa imelo 47.612 K. — Na shodu se je sklenilo, da naj društvo z vsemi močmi podpira ljudske knjižice, ki se snujejo, ako bi se pa morda osnovanje teh knjižic prepovedalo, naj vzame tozadevno akcijo v svoje roke društvo sv. Jeronima. Pri volitvah so bili izvoljeni stari odborniki.
— K občinskim volitvam v Zagrebu. V torek je sklicala Čista stranka prava v Zagrebu shod, da se posvetuje o bodočih mestnih volitvah. Predsedoval je odvetnik Mijo Tkal-Čić, poročevalec je pa bil Član uredništva „Hrv. Prava14 Iv. Peršić. Shoda se je udeležil tudi dr. Jos. Frank. Na shodu se je sklenilo, da se stranka udeleži volitev v vseh treh razredih in odklanja vsak krompro-mis. Izvolil se je agitacijski odbor 15 članov, ki se bo v nedeljo konstituiral in takoj pričel z delovanjem. Kandidate bo postavil poseben shod, ki se 13. t. m. skliče v „StarČevićev Dom".
— Nov 1 i s t v O s j e k u. Sredi tega meseca prične izhajati v Osjeku nov list „Osječki Tjednik", ki si je nadel nalogo, da „popularizira program narodne (madjaronske) stranke izven parlamenta". List bode izdajal in urejeval madjaronski poslanec odvetnik dr. H. S p i t z e r.
— Srbski pesnik aretiran na avstro-ogrskih tleh. Iz Bel-grada javljajo : Srbski pesnik A v do beg Karabegovic, učitelj srbsko-mohamedanske šole v Malem Zvor-niku na Drini, je bil aretiran v Klenku, ko se je vračal iz Belgrada po železnici preko Sriema v Šabac in v Mali Zvornik. Srbski listi zahtevajo, naj srbska vlada intervenira, da se po nedolžnem aretirani Karabegovic nemudoma izpusti iz zapora.
Prepoved dijaškega manifestacijskega shoda v Zagrebu v prilog srbsko- bolgarski carinski uniji. Srbski in bolgarski slušatelji zagrebškega vseučilišča so nameravali prirediti v vseuciliški avli shod, na katerem bi izrazdi svoje simpatije za srbsko-bolgarsko carinsko zvezo. r^a nedolžen shod so visoki krogi smatrali za državi nevaren in rektorat hrvatskega vseučilišča se je požuril ta nevaren shod prepovedati,
— Bolgarski koreepon-denČni urad. Iz Sofije poročajo, da se namerava „društvo bolgarskih Časnikarjev" konstituirati kot „provi-zoriČen brzojavni biro" ▼ to svrho.
da bi dem en ti ral tendenciozne in lažnjive vesti, ki se širijo o Bolgariji in o bolgarskih dogodkih v inozemstvu. Bolgari se bodo potrudili, da se ustanovi enak biro btudi v Bel gradu.
* Najnovejše novice. Zaroka
španskega kr alj a z ba ttenb er-ško princejzinjo Eno se je ofi-cijalno razglasila v ministrskem svetu. Ministrski predsednik je kralju iskreno Čestital.
— Japonski špijoni V Mel-bournu (Avstralija) so dobili pri dveh Japoncih, ki sta se izdala za trgovca, popolne načrte o utrdbah mesta Sid-neya.
— 476 ribičev je zamrznilo s s v o j o 1 a d j o daleč na severu Alaske. Nihče jim ne more priti na pomoč ter bodo morali gladu umreti.
— Vodjavstašev v nemški Afriki, Witboi ml., se je baje vdal Nemcem z 21 možmi
— Žensko gibanje na Japonskem. Japonska vlada predloži parlamentu zakonski načrt, da smejo biti ženske članice  političnih strank.
* Pozabil 100.000 mark. Dne
6, t. m. je prišel v Kolin ob Ren i v neko gostilno ?)71etni gospod, ki j« imel pri velike, svoto denarja in vrednostnih papirjev. Drugo jutro je mož izginil, a v njegovi sobi so našli kovček, v katerem je bilo vrednostnih papirjev za več kot 100.000 mark Mož je bil neki inžt*ner iz Bruslja, a imetje najbrž ni bila njegova poštena last. vsled Česar je kovčeg prevzela policija ter išče moža
* Vsestranski cesar Viljem.
Rikard Stran b s. vodja nemške moderne glasbene umetnosti je skladal za slavnostno predstavo ob cesarjevem rojstnem dnevu posebno vojaško koračnico. Cesar je poslušal pazno do konca to najnovejše glasbeno delo, nato pa izgovoril: „Ta Strauss je vse Časti vreden dečko, ali skladati ne zna"
* Vpliv brez dimnega smodnika na Zdravje. Odkar se v armadi rabi brezdimni smodnik, so se opetovano pokazali škodljivi njegovi vplivi na zdravje. Škodljivo, da, lahko celo smrtno nevarno je vdihavanje plinov, ki se delajo pri razstrelbi brezdimega smodnika, in sicer so ti plini dušikov dioksid in ogljenčeva para. Z vdihavanjem teh plinov lahko nastane hudo zastrupljenje in tudi smrt. Vdihani plin provzroči čudno opotekanje pri hoji, težko dihanje, višnjev obraz in krče po celem trplu. Že 8—10 gramov smodnika lahko provzroci opisane posledica. Zato rabijo angleški vojaki brezdimni smodnik, da si provzroČijo umetno mrzlico ter pridejo v bolnišnico. Seveda se je že pripetilio, da so opetovani eksperimenti omračili vojaku duh.
* Uradni slog v „dobrih starih Časih." V drugi polovici iS stoletja je vladal pri avstrijskih, bavarskih in virtemberških uradnikih skrajno surov ton. Tako se je n. pr. glasil uradni dopis : - Župni k v Leonbrunnu.! Sedaj že pride zopet enkrat pred vojvodski konzistorij, nesrečni tepec, zanikrnež, pregreha, 26letna nesnaga, ignorant od rojstva, idijot od nekdaj, pijani čep, žganjar, pregrešna spaka ! To je sedaj zadnjikrat, nikdar se več ne vidimo. Pri najmanjši pregrehi ga spodimo brez usmiljenja. — Diximus et salvavimus. Stuttgart, 26. sept. 1759. Fromann, konzistorijalni svetnik.
* Neverjetno. Ravno je minulo 100 let, ko j.- leta L806 v bitki pri Austerlizu padel francoski general Morland. Napoleon je odredil, da <e mora generalovo truplo pokopati v Parizu pod spomenikom, ki se mu postavi. V ta namen bo dejali truplo v sod ruma ter ga poslali v Pariz. Viharni časi pa niso dopustili misliti na spomenik ter je sod z mrtvim generalom še leta 181 1 bil v medicinski šoli. Ko je nato Napoleon izgubil cesarstvo, tudi na spomenik ni nihče več mislil. Sod je razpadel vsled trohnobe, a na generalovem truplu so zapazili, da so mu v 1<> letih zrasli brki do pasu
* Angleži in Nemci so si drug
drugemu na poti. Ko je pred kratkim umrl danski kralj Kristijan IX., je nemški cesar Viljem pompozno po svoji navadi oznanil vesoljnemu svetu, da poj de na njegov pogreb. Nič Čudnega se ni to zdelo nikomur, saj smo vajeni takih oznanil. Nekako bolj Čudna pa je bila vest o angleškem kralju Edvardu, ki se pogreba ni mogel udeležiti „zaradi državnih poslov". Obe te vesti sta se spravljali v zvezo in listi so kombinirali najrazličnejše kombinacije. Že dolgo je znano namreč, da sta si Nemčija in Anglija druga drugi na poti, ali pravzaprav Angleška Nemčiji. Nemčija in Anglija se borita, katera izmed njiju bo spravila več svojih princesinj na evropske dvore. V nemški državi je poleg Ho-henzollerncev še 20 drugih dinastij, ki producirajo toliko potomstva, da dandanes lahko že nad vsem svetom vladajo nemški vladarji. No, in Nemci so tudi Že storili svoje korake po svoji moči in nerazsodnosti narodov, kateri so sprejeli nemške prince za svoje vladarje. Prostrana Rusija ima
germansko dinastijo Holstein-Grottorp, ki se regenerira s samo Čisto tevton-sko krvjo. Rumunska, Grška in Bolgarska imajo nemške vladarje, celo v Crno goro so se vgnezdili najnovejši čas Nemci na prestol. Na ta način so zavladali Germani nad Slovani. To se pa še posebno godi tam, kjer so vladarice Nemke. Kajti žena je konservativna, drži se svojih domačih običajev, govori svoj materinski jezik, katerega govori tudi cel trop dvornih odgojiteljev in dvornih dam, z eno besedo: daje pečat dvoru. Važnost tega dejstva so Nemci v srednjem veku sistematično izrabljali. Poplavljali so s svojimi princ ezinjami vse dvore svojih vzhodnih sosedov in tako mnogo pripomogli, da se je germanizacija med Slovani in Ogri toliko hitrejše vršila. Stari kralji češki, poljski in ogrski so se ženili le z nemškimi prin-cezinjami in njihovi dvori so dobivali vedno bolj nemški značaj. Ko je nemški jezik dobil v deželi ugledno mesto, so prišli nemški kolonisti, katere je dvor povsod protežiral pred domačini. Takisto se je godilo tudi v Rusiji, kjer so Rusi nemške vladarje in nemške koloniste smatrali svojim prijateljem, ki so jih pa izmozgavali do krvi. Kakor so Nemci silili na vzhod, tako so jim dišali zahodnji dvori, zlasti pa angleški. In posrečilo se jim je. Sedanji angleški kralj je stric Viljemov. A Nemci prišedši na angleški dvor so se raznarodili in danes delajo hudo konkurenco materi Germaniji. Danca Hakona žena je Angležinja in siromak Alfonz je sicer obral vse evropske dvore, da bi dobil svojo nevesto, a si je naposled izvolil angleško princezinjo Heleno Battenberg za svojo bodočo ženico. Da jemljejo Angleži Nemcem prestole izpred oči in jih zasedajo s svojimi princi, je glavni vzrok nesoglasja med tema dvema narodoma. Viljem bi seveda rad to nesoglasje odstranil, a kakor se kaže vedno bolj, se to ne zgodi, ampak se bo to nesoglasje najbrž še poostrilo, ker praktični in lokavi Anglež ne bo odstopil od svojih namer, ki si jih je vtepel v glavo in od katerih si upa pridobiti največjih koristi. — Mi Slovani moramo to nesoglasje med dvema najmogočnejšima germanskima vladarjema le pozdraviti, ker s tem, da imajo Nemci opraviti z Angleži, nimajo toliko Časa, z vso močjo se navaliti na nas Slovane, ki moramo ob taki priliki izrabiti vsako uro v svojo neodvisnost od Germanov. Žalibog, da imamo kaj malo upanja v uresničitev kaj takega. Prav lahko se namreč zgodi, da se Anglija združi z Nemčijo, da podjarmi najprej Rusijo, nato pa Še ostale Slovane, kar zadnje naposled ne bo posebna težkoča in doživeli bodemo Belo goro v drugi, a obširnejši izdaji.
* Van Dyck za 5 lir. Neki starinar v Reggiu je kupil staro, zamazano sliko za '20 centezimov; čez par dni jo je prodal za 5 lir. Slika pa je prišla v roke umetniškim krogom, ki so spoznali, da je to Van D vekov umotvor ter vreden najmanj 750 tisoč lir.
* Odmev s katoliškega shoda.
Globoko v Pincgavu živi prebrisan kmetic   po   imenu   Peter Kirchner. Kakor že pove njegovo in ime rojstnega kraja, je Peter zelo trden v veri ter vedno misli na iz veličanje svoje duše.  Ko je lani tudi v njegovo dolinico dospel glas o katoliškem shodu na Dunaju,  je   seveda   Peter takoj mislil, da je njegova verska dolžnost, se tudi peljati na Dunaj.   Ker pa do tedaj še ni prišel daleč iz svoje gorske dolinice, se je pred svojim odpo-tovanjem natančno informiral, kje se dobi na Dunaju za malo denarja veliko in dobro jesti, kje se toči dobra kapljica,  kje je mogoče videti cesarja itd.   Vse informacije so se mu zdele povoljne, le eno je skrbelo našega Petra. Iz verodostojnega vira je izvedel, da so na Dunaju sami rdeči demokratje,   ki   vsakega katoliškega kmeta ubijejo.  Da bi se v ta namen peljal   na  Dunaj,   se  mu  ni zdelo vredno, kaj takega doživi lahko tudi doma o cerkvenem žegnanju.   Da bi svoje katoliško življenje socialistom vsaj drago odkupil, izposodil si je od nekega krčmarja nabit revolver. Tako oborožen se je podal proti nevarni prestolnici.   Katoliški shod je minil, ne da bi se bil kdo Petra le lotil. Tolmačil si je to tako, da so soci s hudičem v zvezi ter so gotovo vedeli, da ima Peter nabit revolver v žepu. Ko se je vozil domov, sta sedela v vozu skupaj z ožjim rojakom Schaller-jem. Ta je prevzel od Petra revolver, da ga izroči krčmarju, ki je bil njemu bližji kot Petru.   Ko pa si je nenavadno orožje ogledoval, se sproži revolver in krogla zadene Petra v tisti del telesa, ki bi ga bil najbolj potreboval do daljnega doma, da bi sedel na leseni klopi. Takoj je vlak obstal. Moža sta se takoj  zavedla posledic ter kot dobra katoličana lagala, da poka niti  slišala nista.   Ker  pa je Peter delal obupne obraze ter se ni mogel  usesti,   so   kmalu  našli sled krogli.  Obsojena sta bila zaradi prestopka Schaller na 6, Peter pa na 12 dni.   To pa je pobožnega Petra
tako razkačilo, da je obupno vzkliknil: „Poprej nisem mogel zaradi krogle Šest dni sedeti, sedaj pa naj prisiljen 12 dni sedim !u Prizivno sodišče v Solnogradu je imelo res usmiljenje ter mu znižalo kazen na šest dni. Peter pa je sedaj šele prav hud na dunajske „rdečkarjeu.
* Nezanesljiv diplomat. Oče Je
bil z malim Ivančkom v gostilni ter mu je domov grede naroČil: „Ako te mama vpraša, koliko čaš piva sem pil, reci štiri. Razumeš?" Razumem, očeu, je rekel Ivanček. Doma res vpraša mati Ivančka na samem: „Koliko je oče pil Vu — Ivanček : „Štiri čaše.u — Mati: „Kako to, da samo štiri?" Koliko pa jih je plačal?" — Ivanček: „Petnajst!"
* Ali se sme bolniku skrajšati trpljenje? Župan v Dampierru v Normandiji je ubil z enim udarcem svojo ženo, ki je grozno trpela za rakom brez vsakega upanja na ozdravljenje. Žena je tako obupno prosila moža, naj ji prikrajša trpljenje, da se mož ni mogel več zdrževati. Po uboju se je župan sam javil policiji. Porotniki so razsodili, da je moža pogled na trpljenje svoje žene tako duševno razburil, da je izvršil dejanje v nezavednosti ter je bil vsled tega oproščen.
* Grof Tolstoj V peklu. V cerkvi Tasovo v kurskem okrožju je razstavljena slika, ki predstavlja pekel. Videti je velik kotel, pod katerim se je razgorel mogočen ogenj, v kotlu pa Čepi pisatelj grof Lev Tolstoj v svoji seljaški opravi. Okoli kotla vlada divje veselje, vragovi se režijo in skačejo ter se vesele Tolstojevih muk. Slika je fotografovana in na stotine razširjena po vaseh. Dasi je lunipa-rijo brezdvonino zakrivd kurski episkop, napravil se je povsem nedolžnega, ko so ga vprašali, kako pride Tolstoj na sliko. Odstraniti slike nikakor noče, češ, da bi se spuntali kmetje, le Tolstojev obraz je obljubil dati preslikati.
* Kaj je za župnike najpotrebnejše? Ultraklerikalni list „Cechu ima svoje naročnike večinoma le med duhovniki in je z novim letom otvo-ril rubriko „Zdravstveni nauki". Prvi zdravstveni nauk obravnava, kako se odpravi prevelika debelost. Razvidno je iz tega, česa najbolj potrebujejo duhovniki. Vendar povišanju kongrue ne govori to posebno v prilog!
* Najnovejša legitimacija. K
okrajni bolniški blagajni je prišla kmetica po denar za svojo obolelo hčer, ki je služila v mestu. Ko jo je vprašal uradnik za legitimacijo, je odgovorila : „Ničesar nimam pri sebi, toda ako že mora biti kaj pisanega, zunaj stoji moj voziček, na katerem sem pripeljala mleko. Na vozičku je zapisano moje ime."
* Dobra  partija,   v dunajski
..Arbeiter Zeitung" je bil te dni nastopni inserat: „Aristokrat, 40 let star, velikega ugleda, bogat, ljubez-njiv, priprost, varčen, dobrovoljen, velesoliden in gospodarski, izredno vesel, prenosljiv, „brez dima in brez alkohola" (rauehlos und alkoholfrei popolnoma neodvisen, se želi poročiti s prijetno starejšo milijonarko, ki reflektira, da ostane samostojna: vzame tudi ločeno damo ali tako, ki ima majne otroke. Prednost ima častihlepna Židinja brez bratov. Prebivališče po želji." Ta ženin je pa'': sama popolnost in upati je, da se bodo prijetne starejše milijonarke h trgale zan:. Rauehlos und alkohol-frei!
* Iz vojašnice. V neki kompanijski šoli si je stotnik mnogo prizadeval, da /se z vojaki lepo postopa ter se jih poučava na lahko umljiv način. Da poda inštruktorjem dober zgled, je prišel sam poučevat v šolo. Pri vseh je šlo gladko po njegovi metodi, le rekrut Trdoglav je vedno molčal. Stotnik je poskusil po najboljši metodi ter je sedel tik njega ter ga nagovoril: „Moj dragi Trdoglav, gotovo ste se prestrašili. Hočem vam stvar olajšati. Mislite si, da nisem vaš stotnik, temuč stari tovariš iz vaše vasi, ki vas vpraša, iz koliko delov sestoji vojaška puška; kaj bi mu odgovorili ?" Trdoglav : „Rekel bi mu: Osel neumni, kaj te briga moja puška!"
* Koristen dOVtip. Neki mladi prijatel ameriškega milijonarja Gar-negia je prišel v Jeno študirat k znanemu profesorju Krnestu Haeuklu. Carnegie, ki zbira rokopise slovečih mož, je naprosil dijaka, naj mu preskrbi Haecklov rokopis. Mladi mož je tudi res izročil profesorju milijo-narjevo prošnjo. Brez obotavljanja se je profesor usedel ter nekaj napisal ter izročil v kuverti dijaku. Kuverta se je takoj odposlala milijonarju v Ameriko. V kuverti je bila sledeča zahvala: WV imenu biologičnega laboratorija na vseučilišču v Jeni se Vam zahvaljuje Ernest Haeekel presrčno za podaritev Zumptovega mikroskopa, ki si ga je laboratorij že davno zelo želel." Carnegie je razumel dovtip, se zasmejal ter takoj odposlal ček za nakup mikroskopa.
* Novi roman grofa Tolstega.
Grof Lev   Tolstoj je dovršil nov ro-
man pod naslovom „Gradba stolpa". Roman kmalu izide tiskan. Vsebino je Tolstoj vzel iz sedanjih zmešnjav na Ruskem, ki jih prispodablja z babilonskim stolpom. V romanu nastopa cela vrsta tipov, ki zastopajo razne ideje ter opisuje z veliko natančnostjo zapletke, ki nastajajo iz mešanice najbolj nasprotujočih si idej in njih hude posledice.
* Nezaupnei. V nekek časopisu v San Frančišku je bilo nedavno čitati sledeči oglas: Mož, ki je našel v Kalifornia Street mošnjo z veliko vsoto denarja, se prosi, da vrne denar podpisanemu lastniku, ker je najditelj evo ime dobro znano." Par dni nato je izšel kot odgovor v časniku sledeči oglas : „Dobro znani mož, ki je na Kalifornia Street pobral mošnjo z veliko vsoto denarja, vljudno prosi lastnika, naj ga obišče na stanovanju, da dobi svoj denar nazaj."
* Kratkočasno debato bo imeli nedavno v nemškem državnem zboru pri razpravi o tolerančnem zakonu. Nastopil je namreč poslanec eentruma, Osel, ki je menda pravi protopip našega grofa Sternborga. Osel je rekel: r„Na vprašanje o darvinizmu nočem preiti, ker se ni smeti vmešavati v tujo rodbinske razmere. (Veselost.) Ako kdo misli, da je bil njegov pra-ded opica — mora že sam vedeti. (Veselost.) Toda mi se zavarujemo proti takemu sorodstvu. (Klic pri soc. demokratih: In to pravi Osel!" . . . Hrupna veselost.) „Jaz se pišem z „o" ; toda so tudi taki, ki se z „e" pišejo (Esel-osel). (Viharna veselost.)
* Razbojnik sobarica. V Bero-
linu je neka bogata gospa iskala sobarico, toda nobena ji ni bila po vol j i. Končno je le prišla ena, ki se je go-spej tako na prvi pogled dopadln. Bila je velika, snažna, zdravih lic in urna. Vsem se je priljubila, domaČim in gostom. Ime ji je bilo Ana. Nekega dne pa pride k gospej policijski uradnik ter ji naznanil, da bi rad govoril z njeno Ano. Ana je priskak-ljala lepa in zapeljiva, toda uradnik stopi odločno k njej ter ji potegne peruko z glave, in pred njim je stal čvrst mladenič, ki ga je policija iskala zaradi umora.
* Perzijski šah o svobodnem
tisku. Perzijski šah je nastopil na nekem zborovanju kot govornik ter je govoril o reakcionarni dvorski stranki, ki si prizadeva omejiti svobodo tiska: nadalje je rekel, da napredek in proč vit dežele je odvisen le od izobrazbe. Tisk pa zelo pospešuje izobrazbo. Srečnega se bo štel, ako ga narod smatra za takega vladarja, ki ni na poti narodnemu blagostanju.
* Anarhist. V Carigradu so zaprli nekega Ghirazija, ki se je izdajal za dopisnika londonskih časopisov. Policija misli, da je zalotila nevarnega anarhista. Pri njem so našli suknjo, ki je imela znotraj vse polno skrivnih žepov, v katerih so našli ostro bodalo, nabasan revolver, vrvi in drugih zločincem potrebnib priprav.
Književnost.
„Učiteljski Tovariš", št 6.
Vsebina: Po novem letu. — Naš denarni zavod. — Kakšna bo učiteljska pasivna rezistenca. — Boj proti slovenskemu učitelj s t vti na Štajerskem. — Iz naše organizacije. Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
Tcoretićno-praktićna pevska Šola, spisal Ant. Forster. Izmed vseh predmetov se poučuje petje v šolah najmanj nazorno, navadno samo po posluhu, dasiravno bi se mladi pevci po tej Forsterjevi pevski šoli igraje naučili dobro zadeti dobro peti. Forsterjeva pevska šola ima lahko in naravno metodo; petju za podlago služijo početkoma številke kot stopnje not in solmizacija. Poleg kratkih, a tehtnih razprav in pojasnil glede na pevanje, izgovarjanje in predavanje se vleče skoz celo delo temeljiti pouk o občni teoriji glasbe, in je že radi zadnjega samostojne velike vrednosti, Še posebno glede na strokovne izraze — slovensko glasbeno terminologijo. Posameznim vajam sledijo v logičnem po-stopu primerne dvo, tri in štiriglasne pesmi. Tako se pevec nauči samostalno, to je po prepričanju zadeti, peti in ne samo po posluhu. Smelo trdimo, da je ne bo kmalu najti boljše pevske šole, ki bi v praktičnosti prekašala Foersterjevo. Cena končno za 110 strani krasnega tiska I K 50 v, pač ne more biti nižja. P.
Izpred sodiffn.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Zaradi konkurza se je imel zagovarjati Juri O m e j c , krojač v Poljanah. Njegova pasiva znašajo lf>78 K 36 vin. Obdolženec zavrača krivdo svoje nezgode na konkurenco in na agente, ki so mu nepotrebno blago usiljevali. Obsojen je bil na 5 dni zapora.
Po lestvi skozi okno je zlezel v Gaiinovo hišo v Kališah dninar Juri DolinŠek iz Porebra ter iz zaklenjene skrinje vzel 5fi K 20 vin. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe.
Sohlapca o kradel je Peter Špenko, hlapec pri Sv. Heleni. Sam priznava, da je sohlapcu Andreju Mi-helčiču iz zaklenjenega kovčega izmaknil 20 K. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Iz šale resnica. Peter I^u-Štrek, tovarniški delavec iz Rakovnika, je zapustil v družbi posestniko-vega sina Jerneja Dolinarja Kovačevo gostilno. Po cesti sta vpila, in se v šali med seboj prepirala. Iz Bernikove hiše je priskočil mizarski pomočnik France Dobnikar, oborožen z oklešč-kom, da bi razgrajača zapodil. Udaril je Luštreka po hrbtu, a ta je začel mahati z nožem in mu prizadejal 5 vbodlin. Luštrek je bil obsojen na 3 mesece težke ječe.
Mlad tat. France Briski, 15 let star, brivski vajenec v Ljubljani, se je s svojim nedoletnim tovarišem Antonom Gerdenom vtihotapil v Stare to vo stanovanje in tu izmaknil 14 zavratnic. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe.
TelefonsKa in brzojavno poročila.
Dunaj 10. februarja. Danes ie v poslanski zbornici velik dirindaj in sicer zaradi dvajsetega podpisa ca nujoem pred logu poslancev Hofer in Mali k Podpisan je kot dvajseti predlaga telj posl. \V a s t i a n, toda njegov podpis je ponarejen VVastian ni predloga podp sai. 0 tej stvari se bo v ponedeljek v javni seji govorilo.
Dunaj 10. februarja. Krakovski „Czasu trdi, d i vstopita Der schatta in Pacak v minstr-stvo, še predao S3 predloži volilna reforma poslanski 2boroici. Pacak s privoljenjem svojega kluba, Der-schatta pa na svojo roko. Z ozi rom na to vest sta Pacak in Der-scbatta razglasila izjavo, da je vse to popolnoma izmišljeno
Dunaj 10. februarja. Ogrski ministrski predsednik Fejervarv je bil daces dve uri pri cesarju a se vrče že popoldne v Pešto. Iz t3ga se sklepa, da se cesar tudi zdaj ni odločil, kaj naj se stori. Ogrski trgovinski minister Voross se je dane^ zaradi trgovinske pogrdbe z Nem čijo posvetoval z Gautschem in z Goluchowskim
Trst 10 februarja. Municipalna delegdcja je proti odločbi ministrstva, s katero so bili tržaškemu magistratu edvzeti posli prenesenega delokroga, vložda protest na ministrstvo. Snoči je delegacija sklenila, da se povrh še pri toži na državno sodišče in pa na upravno sodišče.
Berolin 10 februarja. „Vos-sisehe Zeitung" javlja, da so že izvršene priprave zapo razumljenja med Srbijo in Avstro Ogrsko Odgovor srbske vlade na dunajski protest je pripravljen, a se ne odpošlje, do kler ne odgovori dunajska vlada na srbski pretest
Rm 10. februarja. V Pisi je topničarski poročnik V i n t u r a zahteval od nekega posojevalca podaljšanje menice za 500 lir. Ker mu posojevalec ni ugodil, ga je poročnik ustrelil. Prihitela je po-sojevalčeva mati in poročnik je tudi tO ustrelil in potem zbežal v Livomo, kjer so ga aretovali.
Petrograd 10 februarja. V Sevastopolu se je zgodil atentat na poveljnika črnomor skega brodovja admirala Cuknina. V njegovi pisarni je neka doslej neznana dama vanj štirikrat ustrelila in ga težko ranila. Stražarje na padalko usmrtil.
Petrograd 10. februarja. V neki predmestni gostilni je eksplodirala dinamit na bomba. Dve osebi sta bili ubiti, 17 jih je ranjenih. Vojaštvo je obkolilo hišo.
Petrograd 10. februarja. Dama, ki je napravila atentat na admirala (Juknina, se je oglasila pri njem kot hči nekega admirala iz Petrograda, češ, da mu ima izročiti neko prošnjo.
Poslano/)
Odprto pismo prevzvis. skotu dr. Antonu Bonaventuri
v Ljnbljani.
Poslali ste v Mirno kot župnika Antona Kocjančiča. - Jaz sem bila nekaj časa članica Marijine družbe na Mirni: izstopila sem iz te družbe Bila sem dlje časa pevka na koru Pela -«ia ob nedeljah pri vseh cerkvenih opravilih. Tudi ko sem izsto-pila iz Marijine družbe, sem hodila le dalje na kor in pela. Nihče mi ni rekel, da tega ne smem več. —
V nedeljo, 4. februarja t. 1. NO bila  pred   deseto  mašo v cerkvi ni koru.   Prišel je tja   gori imenovn župnik termi glasno pred vse ljudmi, — slišalo   bo je tudi doli v cerkev — velel: »Po 1 d a,   idi dol ti nimaš pravice  tukaj.4- Prijel me je za ramo, me s silo obrnil ter   mi   velel, da  moram   iz <•• k ve. Jaz sem ponižno odgovorila, da M mi, prodno sem  prišla v osi kov, ni   povedalo,   da mi   je prepovedal, vstop na kor ali v   cerkev   in nisem hotela zapustiti cerkve.
Bože moj, sram   me je bdo pre vzvišeni, jokala sem!   Pa Bog ve, da nisem nič   pregrešila;   pošteno dekle ^em, vso faro kličem za to za pričo
Potem je župnik odšel in posl T cerkovnika. Alojzija Habinca. Ta mije velel, da moram iz cerkve, ter rekel, da se ne bo prej maša pričela, predno ne grem, pda so žuj> nik že bili oblečeni in so se zoprn slekliu. Jaz sem mirno ostala in v svoje molitvene knjižice gledala tet zakrivala solze.
Cerkovnik   je   odšel     (Vz nekaj časa je zopet  prišel   in mi zapretil da me bo vrgel doli iz kora na cerkvena tla. —  Jože Smrekar iz Brezovice mu je pomagal pretiti, zaklel je: „krucifiks, tisto prokleto p<» scanko dajte dol  vreč,  da bo konc -Cerkovnik  je še nekaj   ostal   pri »■ meti in me ni vrgel čez kor; pač pa je mene, majhno stvarico, zgrabil, me vlekel   s kora.   pehal s p • strni,   suval   me z   nogami ter tako izsuval  iz božjega hiam a na Mirni.   Ko sem bila zunaj <erkv< in šla proti domu, je eden cerkovin kovih spremljevalcev vrgel kamen / mano.
To. prevzvišeni, so resnična dejstva, katera bodem dokazala tudi pri sodišču.
Župnika  ne  morem v tem slučaju   tožiti   pri   posvetnem sodišču Moj advokat mi je rekel, da ima lop nik vso moč v cerkvi,   le če se pri greši proti kazen>kemu zakonu, tedaj se ga lahko   zgrabi.    Tožila  pa bom cerkovnika in  Smrekarja.    Upam, d,, mi   bode   dal   posvetni   sodnik vsaj nekaj zadoščenja za grozno sramoto, katero   sem morala pretrpeti, sledeč, svojemu versk.mu čutu.
Prevzviš.ni! Ubogo, mlado d« ki sem. Pa pošteno dekle, tako pošten-, kakor le katero v naši fari ! BevocU sem tudi verna katoličanka. Nisem š«> dvomila, da nisem v pravi  veri. Iz-polnovala    sem    zvesto    vse versk« dolžnosti.    In   tako   se   j*- z mano v kat. cerkvi ravnalo !    Začel   je pa ' bndo   igro  z  mano   kat. duhovnik župnik Anton Kocijančič; cerkovnika je on poslal in mu velel, naj me spravi iz cerkve
Zdaj. ko to pišem, je nehala ra/ burkami   kri   biti   v sencih,   zdaj BO mi nehale teči solze. Zdaj krčim petri zdaj stiskam zobe! Pa sem ledrohn majhna deklica! Da bi znala nemški šla bi med nemške protestante; med tistimi je neki   lepo versko življenj.-Tam ne bi bila došivela takih trpki! trenotkov.    Joj   —   ali   sem   it pela! Pred mojimi vrstnicami, pred mla i niči, pred starejšimi se je tako z man -ravnalo!   Uničena    sem; v katolišk; kmetski   fari   na Slovenskem veljam za   izmeček.   Pa   nisem   nič storila, česar  bi ne  mogla   vestno spoved-vati    Katoličanka   sem,  Slovenka in kmetsko deklo!  Moram pretrpeti fW hudo,   česar  je   krivo   tisto versko nagnotje,   tla sem   hodila   v katolišk-i erkev.
Prevzvišeni,    vi ne morete
vmisliti   v   trpljenje,    v   ono   velik*» žalost,   ki jo je   provzročil   kat. duhovnik    Anton    Kocijančič   v men: ubogem    slov     kmetskem poštenem dekletu; Vi ste moškega  spola in ne živite v zakonski familiji.  Vi ne ve>: kaj je otrok, kaj je ženske čast. A to Vam povem tem potom: zalila s-je   4.   t. ra.   ženska   čast   v kat cerkvi na Slovenskem tako grdo, taka globoko,   tla   naj    bo sram slov bal »d eni cev in m o ž, da je mogoč p bilo kaj takega na Slovenskem. Slo\ žene, dekleta, koliko veljave pa imaim» v kat. cerkvi na Slovenskem?
Prevzvišeni. hotela sem Vam Ut pisati v posebnem pismu; pa ne, stokrat ne! Bolelo je. boli; naj sl-> venska javnost izve, - kako se snu' v kat. cerkvi trgati, grditi čast poltenega slov. kmetskoga dekleta, ki nima moških sorodnikov, ki bi mu poiskali zadoščenja.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvu odgovorno le toliko, kolikor določa zakon,
Vzgojena sem v katoliški veri. palec na okolo mene je vse katoliško. j^eIiiški ne znam. V to kat. cerkev pe morem ve S, iz katere so me vr^li tako grdo. Velikašem reva, - er nimam večje izomike, ki bi mi v takem položaju dala tolažbo. — Vaši (juhovniki to vedo, da je slov. kmet ■zmueen trpin, kateri prenaša vse Voljno. In žal, tudi kmetica! Zato wko delajo z ljudmi.
Prevzvišeni knez in Škof, tako je ravnal in ravnati dal mož s slabotno gensko. In tako se jemlje poštenemu aVkletu Čast v kat. cerkvi! Ali veste prevzvišeni, kaj je čast revnega dekleta? —
Na Mirni, t>.  februarja L906.
. Z velespoštovanj em
Leopolda Roštan.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Do konca prejšnjega tedna so se r-roducentje trdovratno upirali odne-vati pri žitnih cenah. Vršili so to z občudovanja vredno vztrajnostjo in s upom gotove zmage, češ, če že ča-" amo nekaj mesecev na zboljšanje konsuma ga bomo gotovo tudi pričakali- Začetek tega tedna pa je pokazal, da je le nekoliko bojazljivcev ali pa imeteljev, ki bi radi videli de-lar, in dva, tri dni zaporedoma je naznanjal brzojav popustljivost terminskih in efektivnih cen — raztegnil se je popust že na 30—40 vin. V svoje začudenje pa je peščica basistov kar Čez noč r%°išla do prepričanja, da je storila s popustljivostjo nesmisel, ker iz trdnih rok po reduciranih cenah ni dobiti blaga — spremenila je slabotna strančica svojo začeto taktiko, ter v par dneh odstranila prejšnjo redukcijo. Na hladnokrvnega opazovalca je napravila ta redenska fluktuacija vtisk, kakor daje bilo trgu treba dati z malo redukcijo sape za boljšo živahnost ter zopet no dviganje cen. Res je popraševanje še jako slabo, zaloge izdelkov so vsled nepolnega razmotavanja zaključenih kvantitet več nego razmerne — toda živahnost se bo morala pojaviti, in čiinbližje smo spomladi, toliko bolj s'1 kažejo znamenja zopetnega življenja — želeti bi le bilo, da krene trg čim prej v normalni tir — bil bi že skrajni Čas.
Pšenica je tekom tega tedna naznanila znatnejšo gibljivost, krenila v prvih dneh nekoliko nižje, povzpela pa se že do včeraj na efektivnem trgu na prejšnji nivo ter napravila imeielje še trdnejše v mnenju, da se ji bo cena skoraj še bolj dvignila. Tudi termin se je zb olj Šal in jadra zopet proti predtedenjski višini. Lepe težke pšenice zahtevajo v razmerju z lahkimi vrstami do 100 in več kron višje cene in če treba za isto-prt"'Venijenčno blago — je to letos sploh neko razmerje, kakršnega že nekaj let sem nismo imeli.
Koruza se giblje na nespremenjenih cenah ter se v/lic zelo Dmejenemn konzumu neče poceniti — za čas iebruar-april zahteva celo višje cene, nego za točno oddajo.
Oves hoče menda doseči vrednost pšenice. Karakteristično je dovolj, da vzlic skrčenemu konzumu, ki j< posledica visokih cen, cene tira vedno višje. Mnogo pripomore k temu gotovo le trdovratnost produ-centov, ki se ne menijo za limiti, marveč odgovarjajo  nanje s po viški.
Sladkor tendira za ralinade prav trdno, tovarne je le težko privesti do ponudb — in vendar je cena surovin zelo nizka. Sklepali bi iz tega, da so rafinerije večji del zaloge že prodale, poleg tega se j<- eksportna kupčija za sladkor zelo ugodno razvila, ker dosegajo zunaj dokaj boljše cene,   nego   doma in končno je
kartel že takorekoČ gotova stvar. Dokaz, da je kupčija s sladkorjem danes zdrava, je dejstvo, da sta dve rafineriji napravili ponudbo za stor-turanje zaključkov.
Petrolej notira nespremenjeno. Ce se bo kartel obnovil, je še dvomljivo, sedanji se neha z 1. marcem t. 1. Riž tendira trdno. Kava je cene za brazilske vrste znova za 1 krono pri 50 ki g dvignila. Lepi, zeleni Santos pa je le še težko in po visokih  cenah dobaven.
— tistredni banka česk^ch sporitelen (centralna banka čeških hranilnic v Pragi) je otvorila na Punaju hlijalko, katero delovanje se Je s 1. svečanom začelo. Trgovska haloga dunajske filijalke je, da kultivira zvezo z vsemi južnoležecimi deželami. Posebno se bodo dovoljevala Posojila v imenu centrale na občine, okraje, vodovodna podjetništva in ^"uge korporacije, ki so pooblaščene Javne dohodke pobirati, in financirala bode zidanja javnih korporacij. Z ravnateljstvom dunajske filijalke so pooblaščeni sledeči gospodje: jur. dr. ^Ustav Pbschl (Melnik), jur. dr. Anton Formanek (Pardubice), drevni poslanec jur.   dr.  Josip He-
r o 1 d (Praga), Josip Šich (VvŠkov), državni poslanec jur. dr. V. &ileny (Brno), dirigent Adolf Kral, pro-
kurist Peter Berka.
Ponovni poziv no predbrojbu.
Sakupljajući i proučavajući pučke naše popievke napisao sam niz fantazija na temelju narodnog ovog biserja. Ove glasbotvorine pisane su za ženske i mužke sborove, te kanim iste objelodaniti u svezeih pod ovim naslovom :
„Balkanska Vila"
sbirka fantazija na temelju hrvatskih, slovenskih, srbskih i bugarskih pučkih po-p j e v a k a.
Na moj poziv od 6. listopada 1905. slabo su se odazvala pjevačka naša družtva. Razlog temu bio je valjda taj, što sam stavio uvjet da svako družtvo za sve svoje članove naruči djelo, ako hoče imati pravo izvadja-uja ovih glasbotvorina. Stoga opozivam spomenuti uvjet, te molim slavna družtva, da mi v najkračem roku izvole javiti, koliko primjeraka žele naručiti. Družtvo brez ženskog sbora pak umovljavam, da predbroje barem po jedan primjerak za svoj arkiv. Nije bo velika žrtva, a meni ipak pomoć.
Pošto se ove glasbotvorine mogu i glasovirati, pozivam i molim svakoga rodoljuba, da me podupre i predbroji ovo djelo. Kako mi se je već liepi broj rodoljuba prijavio, i kako sam osobito iz bratske Bugarske primio znaten broj predbrojnika, nadam se, da će prvi svezak j oŠ ovoga proljeća izaći.
Još mi je spomenuti, da sam proširio sadržaj prvoga svezka, te da će mu biti eiena tri krune.
U Zagrebu, S. veljače 1906.
r. S. Vilhar.
Slovenci In Slovenka I Ne zabite družbe sv, Cirila in Metoda i
I
I
Mnogostranska poraba. Gotovo m domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po poBt-aem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL<»v preparat, zaznamovan z varnostno ^a. .ko in podpisom 6  31 — 2
Zahtevajte
MuBtrovan cenovnik
jet ja za žarnice
„Ideal"
H «j jt«» Po Hali.
Cena lepa svetloba brez
n*>varnoHti. Poraba 1*'   kr. na uro
inštalacije in J iro. 2J52 31 l
L LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najbolji« sredstvo proti kur-S8B      Jim očesom, žuljem Itd. 50
Glavna zaloge:
L »K-ova lekarna
Dunaj-Meidling.
Lnser-jev
obli* za turiste vaj *-~~~* |w" poKI-20
Dobiva as v vseh lekarnah.
Dobro prežvečeno — napol prebavljeno Ta stari izrek zasluži daudauea več pozornosti kakor kadarkoli, ker od želodca zahtevamo le preveč. Kotel se — da rabimo to pripravno primero — prekuri. Motenja prebave in nje spremljevalci bo nasledki, ki nastopijo z leti počasi pa zanesljivo. Popolnoma si pa premladi prebavila, kdor za vsakdanjo pijačo rabi vrelec „Vita", slastno natronsko slatino ki pospešuje in urejuje menjavanje snovi.
Kdor ljubi kakao in čokolado, Uma bodi
priporočen:
Ivana j-loffa
ki iuia najmanj tolše« v sebi. je torej najlaže prebaven,  ne nii»ir>ill nikoli zaprtosti in je  ob  najboljšem okusu izredno poceui. Pristen samo z imenom Ivan Hoff in z. levjo varstveno znamko.
Zavoji po 1 4 kg 90 vinarjev Dobiva
-   Vi   -   50 '     » se povsoi.
fonlavno mrovKun Vuttbo i-onarejaiije in i»o-»• "i i* y> «•»<»«•« /noo
Edino pristen je Ttiierryjev balzam
le z zeleno znamko ,,redovnica" Starof»|n»no, neprekosno
proti siuhe-au probavljanju, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim
bulaznim, influenci itd itd. Cena 12 majhnib ali 6 dvojnatih ateklenio   i ii  1   velika ap*c>alna steklenic*  h   patent, zamaškom K 6'— franko.
Thitrryje*o centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem še tako starim ranim vnetjem, ranitvam, ab-acesoin iu oteklinam vneti vrat. Cena: 2 lončka 14 3 60 ae pošlje le proti povcetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Itiierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broftura b tiaoči ori^iupinih zahvalnih pinem gratis in franko V nlagi v akoro v»«<fi večjih lekarnah iu medicinalnih drotrerijab. 4(:60— 8
Proti zobobolu in gnilobi zoo
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuj« u«-prijetno sapo Iz uste 1 Mlrklrnlea z naiodoin t H..
Blagorodnomu gospoda M. Levstiku,
lekarnarja v Ljabtjani.
Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboij&e sredstvo zoper zoboboi, od&tranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjile bi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zubne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka
y Ljubljani, Rasljeva casta it 1
nc-leg novozgrajenega Pran JoSeiovegs
inbiL mostu 48 6
Umrli so v Ljubljani.
Dne 31. januarja. Matilda Garzaroli, za-sebnica, 83 let, Kadickega cesta 11, ostarelost.
Dne 1. februarja. Marija Kennee, delavka, 29 let, Rožne nlic^ 17, jetika.
Dne 2. februarja. Apotonija Itabnik, za-sebnica, 00 let, Martinova cesta 19, srčna hiba. — Marjeti Rurazucker, posestniea, 71 let, Trnovske ulice 7, Mvodegeneratio. — Vincencij Gale. tapetarjev sin, 14 dni, Tržaška cesta 20. življenskc alaboati
1 >ne 3. februarja. Pavlina Luknič. klepar-jeva hči, 14 let Kadeckega cesta 12, jetika. — Marija Kalianik, kuharica, 8lf let. Dunajska cesta G, pljučnica
Dne 4 februarja. Alojzij Koneina, delavec. 60 let, Metelkove ulice 4, se je obesil.
Dne 5 februatja. Marija V oje. čuvajeva hči, 10 m., Hranilnična cesta H, Atroiie in-fantum
V deželni bolnici:
Dne januarja.   Anton   Likar, delavec,
32 let, pljučnica. — Matevž V**lkavrh, gostač, 86 let, fraktura eranii
Dne 1. februarja Brigita Bolha, delavčeva vdova, S,") let, ostarelost. — Fran Drinovc, kaj-žarjev sin, 1 in pol leta. davica.
Dne 3. februarja Neža Dulinšek, dninarica. 62 let, vsled gnjilobe kosti na nog .
Dne 4. februarja. Vaclav Brodnik, mizarjev lin. 16 mes., Tussis convulsiva.
Darila.
Upravništvu našega lista  so poslali:
Za dražbo sv. Cirila in Metoda:
Godcev honorar za „Polstfrt*DSM na »Zelenem hribu- K 2 50.       Lepa hvala! Živel!
Zahvala.
Slov. pev. bralno druStvo „Triglav* v Radovljici se tem potom naiiskreneje zahvaljoje slavni Slovenski Matici, odnosno odboru slavno iste za podarjene knjige v namen javo« Ijudoke knjižnice, katera se snuje tu, knjig je bilo za Črez 60 K vrednosti. Prosimo, da bi zgledu slavne Matice Slovenske sledili i drugi književni zavodi in meceni, prijatelji ljudske prosvete!
Darila v ta namen je nasloviti na odbor društva ,,Triglavu. Darila in g. darovalce objavimo svoječasno v listih!
Za odbor „Triglava*1: Fran Dolžan A. Vengar
t. 2. predsednik. t. 5. knjižničar.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 9. februarja 1906.
Naložbeni papirji.
42° 0 majska renta.  . . 4'2 /0 srebrna renta   . . 4° 0 avstr. kronska renta . 4<>/0     „ zlata 4°.'„ ogrska kronska renta
4°/c
zlata
Denar
10015 ioo
10O-15 118 25
96 90 114 40
99*50 100 65 100.-
4° 4»
o
4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l / o posojilo mesta Spljet
4V/o - Za5|ar 4V,°o bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .  . .
40/. češka dež. banka k. o.
-     *• o-,0 zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 0 pest. kom.  k. o. z
10 pr......
0 zast.   pisma Innerst. hranilnice .....
0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
0 obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- i\
Poreč ...... |! 9990
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. V/i avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od l. I8o0v6  .   . . .    od L 1864 ....
m tizske......
.    zem. kred. I. emisije
m » b      i*- ■
,    ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 —
4
4
4' 4°
4°
4'
10075 100-100 15
10025
106 70
100 50
100 — 100 —
99-50 100 50
Blago
100 35 100 20
100 35 118 45
9610 11460
101 — 101 65
100 —
101 70 100 15
100 25
101-25
10770
101-50
100 90 100 80
100 50 101-50
99 50 100- — 316 60, 318 60 100 75 101-75
l'J7 — 289-50 160 50 296-50 298 50 263-100 —
turške......149 20
Basilika srečke . . .
Kreditne . . . .
tnomoške , . . .
Krakovske m • . .
Ljubljanske , . . .
Avstr. rdeč. križa » . . -
Ogr     9     m    . . . .
Rudolfove s • . .
Salcburške 9 . . .
:>unajske kom.   . . . .
Oelnice.
Južne železnice.....
'••žavne železnice. . . . -\vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . . /.ivnostenske n Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avsti orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigos.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
199--291-50 16250 300 70 308 50 271 50 109* 150 20 27 25 487- -85--99-68 — 54 -35 30 63 -78 50 542 —
25 25 476 —
79--
92 -
61 —
52 -
33 30
57-—
72 — 530-
127 50 666 50 1631 - ltiio 670 75  671 75 786 -   787 -246 - 247-25 655 — 658-! 535 -   536 -2638     2053 — , 532 50 533 50
128 50 667 50
277 — 569 -160 —
11-34 1908 23 60 83-96
117-27 96 55
250 50 4 84
290 -570 — 101 —
11-39 19 11 23 56 2404
117 47 9575
251 50 5-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. februarja 1906. Termin.
Pšenica za april  . .
„       „  oktober . Rž        „ april  . . Koruza   „ maj .  .  .  . , Oves     „ april  .  . . , FfVktl*. Prijetnejši.
za 100 Ig K 16 84
,  100 „   „ 16 76
„  100 »  „ 13 74
„ 100 „  n 13*84
.  100 .   . 14S8
Tužnim  srcem  naznanjamo   vsem  sorodnikom,  prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati in ht-i, gospa
včeraj, dne 9. t. m. ob 11. uri dopoldne, po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 51 let, mirno preminula.
Pogreb predrage raj niče vrši se jutri v nedeljo, dne 11. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti v Postojni, na farno pokopališče, kjer se položi v rodbinsko
rakev k večnemu počitku.
V Postojni, dne 10. februarja l!)0b\ 544
Fran  Ju red,  veleposestnik in trgovec
soprog.
Adolf in Josip Jurca Terezija Kolar Terezija Jurca omož. Srčan
Hinova.
mati.
hči.
Meteorolositno porodilo.
Vttlna ii i-1 morjem »00*2.   Hrednji zratoi U«k 786 o
Ja opazo-	Stanje barometra v fntn	i e D. >	Vetrovi	Nebo
9 ;9. zv. 10. T. cj ,  2 pop	724 5 727 1 728 2	— 4"9 nI.  r,vzhod m. m hI. Hvzhod — 74; 9 2 *r. ji?vzho*1		jasno megla janno
Srednja    včerajšnja   temperatura: 65", normale: - 0*8 . — Padavina v mm () 4.
t
Fran Javornik javlja v svojem, kakor v imenu svojih mladoletnih otrok Btlcl in Toneta prežalostno vest o smrti iskrenoljubljene soproge in matere, gospe
Ane Javornik
trgovčeve soproge ki je včeraj, v petek 9. svečana t. 1. ob polu 8. uri zvečer, v 33. letu starosti, po dolgi, jako mučni bolezni previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice se bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Glince št. 36 slovesno blagoslovilo in potem na viškem pokopališču k zadnjemu počitku položilo.
Svete zadušne maše se bodo darovale v raznih cerkvah.
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Na Glincah, 10. svečana 1906.
Potrtega srca javljamo vsem so-sodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsega-mogočnemu dopadlo, našo iskreno-ljubljeno soprogo, oziroma mater, staro mater in taščo, gospu
Morijo Lilek roj. Medic
posestnico v Črnomlju
v pondeljek, dne 5. svečana 1906 ob 12. uri po noči, po kratki, mučni bolezni, v 60. letu svoje starosti v boljše življenje k sebi poklicati.
Pogreb nepozabne rajnice je bil v sredo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne.
Predrago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. 5371
C rn o m e 1 j, 9. svečana 1906.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše predrage matere, oziroma stare matere, gospe
ršiilr fraui n hA
kakor tudi za darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Rodbini T aui-Jebačin.
Ravnokar je izšla
KORISTKA.
Povest iz gledaliških  krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz .M.»v. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izboru*• opisuje dogodke  neke koristke izza Časa Moiidbeimovega gledališkega rav nateljstva.
Cena broširano 80 v., po pofiti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHttEHTHER u Ljubljani
Prešernove ulic«.
£f ŽJ» Pok!
Pro »S«c*y, k£,
»dem
liro I)    a. ' vueWi)c-
vL^t^S^eochrana
lip
•lkafi£tia kislina
katera je kot zdravil ii vrelec že več. sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo 94—t
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih speceriiah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
(Stativ Camera), z vsemi pripadki se proti takojšnjemu plačilu proda. Samo pismene ponudbe na upravo. „Slov. Naroda**  pod „Fotograf-. 562
Mlajša učenka
ah dijak nsijih razredov se sprejme takoj ua izborno stauovauje in hrano v bolidi nradniški rodbini. 482 - 3
Naslov pove uprav, tega lista.
skladišč
je oddati na Mestnem trgu št.
Poizve *<* pri g. Fran Čudnu, ▼ Prešernovih ulicah. 552—1
Stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami se takoj ali za maj trmin za 200 gld. odda. 471-3 Dunajska cesta štev. 69.
Solicitatorja
sprejme
060—1
dr. Josip Kolšek
odvetnik v Laftkem trgu.
Svarilo!
Martin Pečnik iz Spod. Šiške že od due 14 decembra 1905 nima pravice sklepati zame kupčij in sprejemati denarja.
Svarim torej vsakogar pred njim.
Franc Štupica
556       trgovina z železoioo v Ljubljani.
V Ljubljani, v hiši št. 2 v Sod-nijskih ulicah v II. nadstr. se odda
za mai t. 1. proti severu ležeče
stanovanje
obstoječe iz petih sob z vsemi priti-klican.1 io modernimi udobnostmi.
Več se poizve v odvetniški pisarni ravuotam med navadnimi uradnimi urami. 547—1
Pano rama-kos mo ram a
Dvorski trs št. 3
pnd ..Narodnn kavarno"
Od 11. februarja do 17. februarja 1906:
Svetovna razstava
V St. LOUiSU 1904.
«1!
Podpisani gostilničar si usoja Čast. občinstvo vijudno vabiti na
plesno ueselico
ki se bo vršila
v soboto, dne 10. februarja
v gostilni
„pri Lovcu"
na Sv. Petra nasipu štev. 67.
Za dobro kuhinjo in točno postrežbo jamči
562       Maks Nesman.
co
Stanovanje
v Knaflovih ulicah it 5 v pritličju,
obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev termin.
Pojasnila daje  upravništvo „Narodne Tiskarne" ravuotam.
Izgubila
se je dne 7. t. m. med 3. In 4. uro popoldne v Gradišču zlata damska ura. — Poš en najditelj se prosi, da Jo proti dobremu plačilu odda v uprav. ,,81. Nar.".
iSallaiil
s tik ležečim stanovanjem se takoj ali s 1. majnikom odda v Gradišču št. 4.
Več pove hišnik na dvorišču na levo. 473 4
Dobro idoča
gostilna
^■^^ četrt ure od Ljubljane se odda takoj na račun dvema zakonskima, ki sta vajena voditi v e Č j e gostilniško podjetje.
Kje —  pove upravništvo „Slov. Naroda". 524—2
Tvornica kmetijskih strojev
K. & R. JEŽEK u Blnnskem
sprejme za takojšnji nastop nem.-siov.
pnlenta.
Plača po dogovoru. — Ponudbe firmi naravnost. 529—2
Pouk v glasbi.
Mojster za čelo, kakor tudi drupe instrumente na lok ali pihala naznanja tem potom p. n. občinstvu, da prevzema pouk na vsa našteta glasbila bodisi doma ali izven doma, posamezno ali v skupinah. Cene zmerne. — Ponudbe sprejema in da pojasnila Otokar Zusko Sv. Petra eesta 7, hotel nPri avstnj skem cesarju", III. nadstr. 502—3
dobro izurjene podkovstva ali izdelovanja kočij; dalje
vajence
ob svoji brani in stanovanju, ki pa dobe primerno plačo, sprejme takoj
PETER KERŠIČ
tovarna vozov 480—5 v Šiški pri Ljubljani.
Pozor!
in maškaradi
ki se vrši
v nedeljo. 11. februarja 1906 pri „Črnem orlu44
Gospodske  ulice  številka 3 a'*!*o noć. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
K tej veselici vljudno vabi z vele-spoštovanjem
561 restavrater.
(M »O
«fj» jftg «yg mt ^f; gjg
nami m
zgodnji grah, visoki In pritlikavi ruski lan, vse vrste detelje, posebno za čebelno pašo, esparseta, ficelja in rarjak, vse vrste travnih semen za napravo ali izboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi in cvetlic, zajamčeno kaljivo pri
Peter Lassniku na Marijinem trsu u Ljubljani.
Poslano.
O meni se razširjajo govorice, da sem jaz kvartopirec in da nem so*ebno sadnji čas zakvartal 1000 K. Zlasti razširjajo take govorice Janez Karlln ter Ana in Ivana Karlin iz Suhe pri Skcfji Loki št. 26.
Ker dosedaj sploh nisem lahkomiselno kvartal, posebno ne v taki meri, da bi mogel 1000 K izgubiti, imenujem razširjevalce takih in podobnih vesti o meni lažnfke in obljubljam dotičuiku, ki mi dokaže da sem kedaj 1000 K ali sploh kaj zakvartal, nagrado IOOO K.
Sedaj je dolgim jezikom dana prilika do lepega zaslužka.
Izjavljam tudi, (ki bom odslej na prej vsakega, ki bo take vesti o meni razširjal, tiral  pred  sodišče,  kjer bo dobil zasluženo kazen.
V Srednjih Gameljnih pri Ljubljani
dne 10. svečana 1906.
549
Franc Juvan
posestnik in trgovec.
isu mi. * \Ri
tftKOSLIKAICM, SLIKARJA1 #J \        HAnsOV IN QKdOV a»f%
EBCRLi
— r«*«*o« m 154. - A ]
-%%JJi
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
uosreoovalnica stanovanj m služet
G. FLUX
Gosposke ulice št 6
1*.^«- nnlnoi
546
3 hotelske hišne za zunaj (hotel prve vrste); Kuhanco za manjši zavod (pmsion) v Opatijo, prav dobri pogoji; O —8 kuhario poleg r»ls*;n ali sluge za Ljubljano in zunaj ; 2 boni za Pulj in BudaPešto; trgovsko kontroian-tinjo za Gor co (intel gentno devojko; itd. itd. Več t pisarni.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko u odgovor.
Ljubljana! Pogačarjev trg.
Razstavljeno od II. februarja do 17. februarja 1906:
Svečanost ob pogrebu predsednika
Carnota. Pariz.
Odprlo vsak dsn od O.   12. dopoldne in
od 2. — 9. zvečer. 533
j Najlepša Ii P""™^™ ajcenel a | POZO!1!
Pozor! I
RAZSVETLJAVA
brez instalacije in nevarnosti je
IDEAL ŽARNA SUET1LJKA
Glavni zastopnik in založnik
trgovec   v  NOVEM MESTU.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci zijska ura z verižico, natančno idoča, za r ar se 3 leta jamči 1 moderna sviiena kravata za go epode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode a ponarejenim žlahtnim kamnom, 1   dulec (ustnik   za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 up njat  m< ftnjiček  za denar. 1 žepni nože. a   pripravo.   1   par mansetnib gumbov, . naprsni gumbi,  vsi iz double zlata s pa tentiranim zaklepom,   mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki  vzbujajo  pri  mladih  in starih veliko veselost,  1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, VfO predmetov, potrebnih za  dopisovanje,   in   &e   črez 4on raznih predmetov ki so v domačiji neobhodno potrebni   Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180 Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 551 se denar naprej posije
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch.Jungvvirlh, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
2 učenca
•prejmeta v ključarsko obrt takoj
J. Rebolj & J. Waland
bjačarska mojstra v Jankovih ulicah št. 16, Vodmat. 554
Preklic.
Podpisani tem potom odkritosrčno obžalujem vse razžalitve, ki sem j 1j due 17. januarja t 1. v Potočki vasi pri Zag-rjn   izustil  proti   gospodu Žnpanu
Francetu Dernovsku, pos< stoiku v Putošfc) vasi, ker |e ta gospod vsega spoštovanja vreden, časten značaj in poštenjak.
535 Jožef Leber
posestaik v Potoski vasi pri Zagorja.
Jamajka rum
Znamka „Santa Elena".
= Veleflna kakouost. —
Dobiva se v drogerijah in v špecer-juh.     4061—10
Pristni dobri
se dobi pri
LSEBEHlKUu Spod, flftj.
Zo jeclajoče
ho v Ljubiiani enkratni tečaj. —
Ozdravljenje   v   naikra|š<-m   ča-»u pri
O trpkih in odraslih, tudi pri tak b,
ki s<» ?.e hrf/u<t>fšni» obiskovali knr/e.
Uspeh   zajamčen, preiskovanje
Zastonj* 1'iiiave >c sj-.rt o u     • Uu po i>* ilrio-a   \«ak   dan   v   hotelu »pri
Malica1' soba št. 44.
526-2 Zavod za zd a* ljenje govora Jdtal"
Dir H. Pickenscher.
Sprejmem takoj
490 3
dva učenca
stara od  14 do 17 let, ki imata veselje za sedlarski obrt io enega
pomočnika.
0 ilikovan sem bil z najb »Mirni izpričevali za dober učni u^peh na ra/.stavi vajeniških del v Nabrežiui 5. novembra
in v Gorici  19. novembra 1905. Pismene aH ustmene ponudbe sprejema Anton Čuk, sedlar, tapetmk in lakirar V Sežani Št. 35 na Primorskem
/SI,.vcd« c), ki bi doložd k že obstoječemu, d«-bro se reulirajočemu narod Demu podjrt u fte par stotakov, iu ki hi v svrho ra/ftirjjipja tega podjetja, ki se nabaja v Ljubljani, še osebuo po nekaj ur na ted« n sodeloval (glavni posel : 8preiemaoje dobodkov in izplač stro škov) se »ščo tak^j V svrbo jamstva njeg«»vega deleža, zaslužka t * i ostane blagajna v i-jegovib rokab. — Samo resue, neanon inue ponudbe je poslati pod: ,,Zanesljiv *ompar jon 1906" na Upravu. „Slov. Namda". 510-2
Občni zbor
»Posojilnice o Brežicah"
se vrši
v sredo, 21 februarja 1906 ob 4. uri popoldne
v lastni pisarni.
Doe\ ui red :
1. Poročilo načelstva.
2. Potrjeuje letuega računa.
3 Ra/^lehtev č »it g* dobička.
4 Izvolitev uačeUtva.
5. Uvohtev račuuskib pregledu
valcev. 6 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 4 uri ne bil sklepčen, viši se lati dan v istem prostoru ob 5 uri drugi občui zbor in sklepa takrat vsako število zadrn>uikov. 539 Načelstvo.
se Išče za takoj o najem
Ponudbe pod „D. 0.M upravni^ Slov. Nanula". 485^1
JU
P1 ll
9prejme takoj S15-^J
Franc Zauodkar, koldr Rimska cesta sL S.
Strojepisec
za oba d. želna jezika in s lepa pisavo jgj. atesta a akromn mi zahtevami.
Ponudbe v LJubljano, Kolicej, pritli(fQ|
vrata 3. ,r;4f* ]
Stanovanje
i novo, zračno, z  2 sobama in priiiklj.
nami se odda za mesec maj za letne j ceno 140 gld. Tržaška centa ftt 38
Poizve   *e   v   bnvnici A« Gjuda
Kongresni trg 3. 548-j____
i iB^avn^nVain^HBWai
V najem iščem dobro idoč
MLIN.
Naslov   f|B. A. št. 2223Mf poste restante, Logatec.
stanovanje
; 3 sobe s pritiklinami se odda za maj i v n^jeni v Ciealetovih ulicah st. 3, S peleg ^odn'jskih uradov.
Več se izve pri b'finiku.
j --i
Novozgrajen hotel
I z restavracijo in sobami za tujce Da Jesenicah tik novega kolodvor«« n| odda, v Ucjem od 11. febriarja
j naprej.
VeČ «e izve pri laetnilui Antoon
Počivavšeku na Hrusici, <"ior
Po prav ugodntb pog.| b se prodi j nova,  na jako lepem prostora stuiea dvonadstropna
z   gostilno in prodajalno.    Pri gostiln: je velik vrt in prostorno dvorišče. — Pojasuila   d .je gostilničar v Gra* d ŠČU št. 7 v Ljubljani        4:8—1
V
1
J111
dobro izuijeu v trgovini mešanega blagi zmožen slovenskega  in  neruskega ie zika, (vojaAčine prosti imar<» pred* Se sp ejme v trgovini m« šauega bl.j*
Slauinec & ŠeleKer
i-«
Šmartno pri L t»ji.   ~ Kranjsko.
Inteligentno gospodično
j z najmanj 200 K kavcije, knjigovodstva in korespodeoce v sloveuskem in utin j fckem jeziku zmožna, se sprejme kol voditeljica trgoviue s sivaluimi atro| ua deieli. 115-4 Ponudbe z znamko 10 h odpošii)* upravništvo „Slov. Naroda."
Čvrst Prazan
29 l v dobri sluibi in 600 H išče dost-jnega znanja s samostojno brhl^o damo (tudi ločeno) j dobro i do l o obrtjo ali gostilno. Posredovalcem nagrado. Ponudbi v nemškem jeziku pod upravništuu »Sho* //ar.". 543
' v^ 4^ v^ v^'
12273532
5 kron in već zaslužka na dan!
IftČejo ae osebe obeb spolov, ki bi pletle na naših strank. — Preprosto iu hitro delo vse leto doma. —  Ni Uefca $oati ai Česar. — Oddaljenost ne Škodi uič in blago prodamo mi. Družba ptetilnih strojev za domače cleiavoe 3477 45 « tMuML  H. \VH1TTICK Ac Op.
Praga, Petrskć nšme>stl 7 156    Trst Viaa CampauiU 13 156
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v   A jVI K K I K O !
;3106—21
Vsa**'h 14 ffn«  *©xej© parDiki, opremljeni s po dvema vija
koma in brezžičnim brzojav,.m, noseči po 10 000 ton
v smeri TRST- NE W-Y0RK-
Pojasnila in vo7ne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bl-žnji odhodi parnikov iz Trst«:   „Pauimnia- 20. novembra 1905, „Garpa tb.a- 11. decembra 1905, »Slavonia« 1. januarja 190b.
Ulitka eksportna tvrdka.
Franc
Ejubljana Dunajska cesta 12.
Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
5U—2
priporoča slav. občinstvu «voio vel»ko zalogo ur, verižic, prstanov itd. po najnižjih cenah.
Št. 109. Srebrna cil ndcr remontoarnka ura na kamnih tekoča gld. 3*75. St. 137. Srt-b na remo. toarka na sidro s tremi močniki pokrovi gld. 5 90. Št. 155.  Srrbroa c lmder remont, žeaska ura z močnim kolesjem gld. 4*50.
Z hta ajte raja *ejši veliki cen k, ki ga potil m brezpl č o.
V nedeljo, 11. svečana
# u hotelu »umor
M rtih
pevskega društva „LJUBLJANA".
-»h Ustopninn 1 krono. **«
Cene jedilom in pijačam znatno znižane.
541—2
Q>
HOTEL ,VEGA<
•v
O O  o  O  O O
Gorka in mrzla jedila so vedno na izber.
o O O O O O
Slavnemu d- n. obcinstvn v Ljahljani io okolici najvljudneje naznanj.nm, da morem v svojem novo urejenem hotelu vsik<*ar postreči z najb« Iišimi vini ter vedno svežim mengi&kim d vojn o-marčni m pivom
Za obilen obisk ko priporoča z ve-leipoštovanjem
Anton Maver
525— 1
hotelir.
_|_|J~^H^1_|_j_
o o o o o o
Lepe zračne snažne sobe za potnike vedno
na razpolago.
O O O O O o
eusteina
odvajalne kroglice ||
>ui«telnove Ellzabetne kroglice)
preizkušene že več let in od različnih zdravnikov priporočene kot lahko odvajajoče, razkrajajoče sredstvo, ne motijo prebave in bo popomoma neškodljive, ker so rslajene. zauživaio te kroglice radi tudi otroci. Šfratljica h 10 kroglicami staLe 8T) h, zvitek z 8 Skat-Ijicami. torej 120 krogilcani ntane 2 K av. velj. Če «e posije denar K T4b naprej, ae pofije franko 1 zvitek kroglic. Zahtevajte
„Filipa Neusteina
odvajati n* kroKHee"   Samo pristne, Če ima vsaka skatlja na zadnji strani nafio obl. zav   varstveno znamko   Sv   Leopold- v rdtče-čroem tisku   NaPe registrirate ftkatlje, naročila in embalaže morajo nositi podpis Flllji ^ruiuln, lekarna.
Filipa Neusteina lekarna „Pri sv. Leopoldu" na Dunaju, I., Plankengasse štev. B.
3391 -14
I) o 1» i v a Me v «neh lfk»rn»h.
Zali loti;
vence in trakove
priporoča
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na lil, dunajski m dni razstavi
1. maja 1904.
v^pJk'%^y P0" P* krov it. I   \ Nj. ees. in kr e Y i sok osti pre-|i bvetle #;Ot.po Š/ nadvojvodinjo
Marije Josipine.
P. CASSERMANN
krojaška obrt
i Ljubljani»Šeieuburgove ulice šlev. 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene Pristno angleško blago je v največji izberi ved do v zalogi.
Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnej&o izbiro
kl&uirleu in harmonijev
ima
Aloizij Kraczmer
Izdelovalec  klavirjev In sodno za-pr seieni zvedenec
Ljub jana, Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v zalogi
j>rt-igrti ul
pa brezhibni l*ltl% Irjl.
■ !>«-■■> tlttl-
r»i»J<" In |ioprn« -
Ijnnle v«et» aliifmo*. Glavno zastopstvo dvrrnih firm Ij- ■Io-«*«t-ilorf* r n« 11 u ti w j ii. Cebrudir
*-»ri»rl      r- rt     ■ »•*■• i» t ti.     A % KUM t
Fornif r t I.JJlui« u, Th. Mnnn-
t>»t-a? v  |,f i»mcm    Za vsak, pri ||
meni kupljen klavir docela Jmnfiiii. I
— Najaižja lxi.«m«Jeialnina. — tj
Delna |»l«elJ» f
JOSIP STUPICA
Jermrnar In Hrdlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulice štet, 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vae druge konjske potrebščine.
m ■ Cene ni arke.    m -
predpust 1906!
Predpust 1906!
Garnituro
rza spalno in jedilno a< bo v renesančnem »l^u, popolnima nnva,  nerabljena, se zaradi preme-aceuja cono proda«  — Več se i/.ve v Flori janamh uio«l st. 24,  I. nad-rr, ob nedeljah vea dan, ob delavnikih pa od 12—2. popoldne.
Naj k ori »to ej da
darila ao SIN G ERJEVI šivalni »troji.
n
Naprodaj so v ^cb ^ prodttjalnicab
» tem polegMto,ečim kazalom.
:wb
53-6
SINGER Co, delniška družba šivalnih s'rojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
Peštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
at na :
I:
na Konsresncm trsu št. 14, Souvanoua hiša u Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po i\ \ efl ie Wm flo dns vzflige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8.   12. dopoldne in od 3.    6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. IVI.  Hudnik, predsednik.
282—4
iT
mp~    Mr Zakteva|t
KARY- ie
FRED
Mafbolfl&e
čistilno - - -
- - sredstvo
n vsako bojše o^uva'o rumeno in črno.
Posebno priporočljivo z« č vije la bozcalf8| oscaria-, chenreanz-in lakovega nsn a.
DUNAJ XII. L
Ces. kr. cvstniske
drtavne železmo«
C ax ravuaieUitvo dri. telesuio* ♦ beljaao
Iz^cd iz  tro25£x©gra ročLa.
VeljzTen od dne 1. oktobra 1906 lata. ODHOD IZ LJUBLJANE mt   kol  PROGA NA TRBIŽ  Ob 12. o« 14 m p.i o«l oaoorf ?lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz,   Pranaensfeete,   Inomost   Mo^akovo Liabno fte« Selftthal t Aauet, Solnograd, fies Klei -Reiriing v  Stefr   v Line.  na  Dnnai   via Amaterten
- Ob 7. ari f n tjntr?j osobni vlak v Trbii, Poatabel, Beliak, Celovec, Morao Maoterndorf. Praniecsfeste, Ljubno. Dunaj, oes Seiztha v Snlnograd, Inomost, cez Klem-Re^ ling v Stejer v Line, Budeievice, Pisec, Manji&e vare, Heb, Pnccovf v&re, Prago, Lipsko Cee Autarert^n aa Dunaj. — Ob 11. en 44 m dopoldne osobo »lai v Trbii, Pootabel, Beljak, Celovec Mali GI6d-oitz. Ljubno Selsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezero, loom >8t, Bregenc Corich, tečeva. Pariz, čez Anstetten na Dn^a). — 'b i ari 65 m popoldne osobni »l<k n Trbii Šmohor, Beljak, Ceiovei., Pranzensfeete, Inomost, Monakovo, Ljot>oe( ees Klem Heini^p v 6teyr Liac, Badejr.ice, Plzen. Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove **re. Prago (v Prago di« rtktni *fos !. in 11 razr.. Lapako, aa Dunaj Jez Amstetten. - Ob 10. uri pomoći oeobn .-»k v Trbii, Beljak, Fransensfeste, Inomost, Moaakovo (Trst-Monako*o direktni vez L in li. razreda). — PROGA V NOVO MESTO US KOČEVJE. Oseboi vlaki. Ob 7. on 17 m zjutraj osebni vlak v Nove  mesto, Stražo,  Toplice,   Kočevje,   ob 1 uri 6  m pop istotake.
- Ob   i.   uri   »   a  tvečer t Novo  mesto,   Kočevje.   —  PRIHOD V LJUBLJANO  jul. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri "JS m zjutraj osobni vlak ■ Dunaja 6es Ams etten, Monakovo Mouakovo-Trat direkt. voz 1.,  fl. raz). inomost, Franzensfeste bolnograd   Line, Sterr, lil. AuBsee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m sjatraj ezobni viak iz Trbiža.
- Ob 11. un 10 m dopoldne osobni viaJi s Daaaja cez Amstetten Lipsko, Prago (iz Prage d rektni vos I. io 11. razreda), Francove v*re, Karlove vare, Heb, Marnne vare, Plzen, Budejevice, Lidc, Steyr, Pari* Ženeva, Curib, Biegen«, Inoinost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein. Soloo^rsd, Ljubno, Celovec, Šmobor Pootabel. — Ob 4 oi lif m popoldne eseom vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbale, Belja** CeloTCi*, Malega Glodnitza, MonaSo^ega. Iaoaoeta, Pranaenefesta. Pontabia — Ob 8. ori 06 * zvećer aeobni vi^ t UuuajM, Ljubaa, Beljaka, Mnraoa, Malega GI5dnica, Celovca, Pootabla. cez Sebithal od Inomosta m Soloograda, oes KKin-ReiHu g is Stevra Linca, Budejevic, Plana, Marijimb varov, Heba, Franoovrin ?*r v, Pragi Up^kega. — i huGa u NOVEGA MESTA IN h.OĆEVJA. Osobni vlati: Ob 1 ori 44 m smiraj osobni vlak iz Novega mesta u AoCevja, ob 1. uri 32 m popoldne is 8traie, Toplic, Novegz mesu, Kočevja in ob 8. un 35 m svecer utotafco. — ODHOD IZ LJUBLJANE drl kol. 9 KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 38 a ejutraj, ob 1. un 5 m popoldne, ob 7 ari 10 m svecer. — Ob 10. on 45 m poneć' samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru, — PRIHOD V LJUBLJANO drl. kol. IZ KAMNIK^ tfesais vlaki: Ob 6. on 4» m sjucraj, ob 10. un 69 m dopoldne, ob 1. uri 10 m tvecci Ob V. uri 66 oi ponoći tam ob edeljsn r praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski 6as "f tfa i mm ,>red krajevnim fiaaom v U 1
Premestitev trsouine.
Usojam se p. n. odjemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem svojo zalogo originalnih
Pfaffovih šivalnih strojev
OSST premestil iz Sodnijskih ulic št. 4
na Mestni trs it. 9.
Tamkaj se dobivajo tudi vse sestavine in potrebščine in se poprave izvršujejo takoj, solidno in najcenej&e.
Z odličnim spoštovanjem j5H- i
F. TSCHINKEL
originalnih Pfaffovih bivalnih strojev glavno zastopstvo za Kranjsko.
„Balkan"
Hotel,
restavracija in kavarna s
TRST.
Podpisana naznanjata, it sla prevzela 21 januarja zgoraj omenoni hotel.
== Poslovanje le popolnoma reorganizirano. =
J)figalo, kopeli, električna razsvetljava, na)to2ns)ia postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina.   452 2
Za mnogobrojni obisk se priporočata
Počkaj & Kogl.
•v
Želodčne bolezni
so pogosto poeledica zaDemarjenega nioteiij« p r-«*t»t«% I ImiiIm ki nastopa ponajve^ kot |iUM*HMjitHiiJf mIumiI, /.tticMiciiic t •*! eronat'rnjHn.le,
h tfti»«»xii. »i»t» oLtf*«. giwiobol Ud. in »e aemalokdaj iieimjjo is tega hude motkre zdravja če ne preprečimo tega o pravem času.
Kot izvrstno sredsvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca so se še več deeet-totty kot Mar^aee^ske kaprice splošno znane in priljubljene
Bradvjeve želodčne kapljice
izvrstno obnašale kot tek zbujajoče, Želodec krepeče in nalahko odvajalno sredstvo. Stekleni mit** oti I'«. m %r«d »isiir Ml %»| dtojnsia sirkltnira 14 i»40.
Pri naknpn v lekarnah zahtevajte izreeao pristne KrsUjJnr irludenr kaplji«*** in bi ne dajte vsiliti dragih. Pazite n  ravoj y rdečih za-klopnih škatlicah z Marijino podobo kot zaščitno znamko in s podpisom   ^OSSBBr *
C iBira»in» mm I«»jcm €*. K «-m «t • j «» % a» irkuniH na Dunaju, I., Fleischmarkt Kr. 1/386 razpošilja po povzetju ali ie se posije denar naprej za K o— sest malih ali K 4*5u tri velike steklenice franko brez daljnih stroškov. 3»*9-7
Iz utna prilika za potuid^a v
Ameriko
Je ilaiira trrz
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, 8 katerima je 8'gurnoat vožnje najpopolnejša in zibanje parobroda skoraj popilnutna preprečeno. Še več povedo ste-v lke glede obsežnosti novih par-nikov, katera^se uneoujeia:
prvi:   AMERIKA" 690 črevljev dolg, 74 Širok, 53 globok, nosi. 22250'ton,
drogi: „KAISER1N AUGUSTA UICTORIA" ki nosi 25.000 ton.
torej vsak de eukrat večji kut danes veliki parniki, ki obsegajo samo po',8—12.000 ton Vožnji preko oceana samo cc«. 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek«  torek   in  četrtek vsakega tedna iz LJubljane.
zastopnik Hamburg-Amerika Lin e
Na željo poftilja natančni  mn -v~m*wTw■ •    i d•
podnk breip ačno   FR. SETJISIIG v Ljubljani
h«7  5 na Dunajski cesti Mev. 31.
e sedaj patentnouradno zavarovano Ime za Sirom sveta anaro
^ri zdraviiikib in oočinstvu euaKo priljubljeno
Lahusena odom železnato r
Najboljše, najpopolnejše in najuspešnejše ribje olje
Pred vsemi drng mi nadomestnimi konkurenčnem isdVlki ribjega olja mu je z rad oKuna. eias nosti. usueSnu-ti in -1 br . e €Im|mC< |»m>4« h«m1 Neprebo >ij>ve^a nka za ileze, skroflje, angi bolezen, iipusčaie, protln. revmatlzem. vrat e in pljučne boteznl p ^la jenje, kaše>J. dušljivi kase*J, ta oja6enje in okrepitev slabokrvnih, slabotnih, bledic In otrok Za okrepitev po prestal n boleznin, influenci, mrzhoi, otroškin boleznih td. itd kot »••*«•*>•«» - iio.iu««->- iti «»oi i •»1 «»••% fHsm«ti <• /.(imtliA, Deluje energično, tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, čisti kri. V —a> kratkem času poved gne telesne moči. Letna p roba rame c rj leta do leta. Katji se poz mi • p< trt', k* r j» i.apri>daj vedno -veže. CV* m kron 3 .»€• n e> —.   £ nni izdel iva *»c lekarnar WL* ** Mm « v Bremon«   V izog'b p« na-
redbam kupujte odslej pod im^-n m ,,J»<lr I !•**'. ki mora biti vidno na vsaii
posodi zmaj • mi- %   laik Ultiirniih. — (•Itn in- % ■*     ••••»* • !
V lekarnah:   ,.Pri Mariji Pomagaj"  na Resija*! cesti,   , Pri orlu**   na Jurčičevem trgu, „Pri angelu*  na Dunajski cesti,   ,,Pn jelenu" na Mirij mem trgu,   ,,Pri en o rogu*' na Mestnem trgu. i 9x7 13
FR. SEVCIK
v Ljubljani
-.idovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 52-6
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebičin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in postajne prosto.
za postelje in puh
priporoča  po   ita|iaižfih cenah
Wm hiti 6
^reci šlroUjo št- 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
I »Imiiii * IJ« uu TrlrliH
Modna trgovina
J. S. BENEDIKT
Ljudi}*      Pr^erno ♦* nlire
v novi zgradbi    Mestne hranilnice"
priporii/fia
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tud' vse v modno trgovino spadajoče predmete.
Prinzhitil  p**rl m za opr»m» WkW ponrlirn rabat. ~M
3 <L
2a min postrežbo li stroga solidno blago jaoći že - nago tat ••stoječa fim *
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland cementa in peska.
Streha pribudujoHti. Patentirana v 30 državah.
TrpežnejAa In bolj  la*ka štrena kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek tj Kovico.
Odlikovan z diplomo, zlato  medaljo in častnim križi-eui v Parizu 1^04.
Bdim   i£<lttiovait)lj  <a K.-auj8ko
JANKO TRAUN
lioelovatelj oementnln
Glinen pri Liubliani
i
e a
m
to e
0 I
Najboljši kotioietifiki predmeti so:
A
A A
l|g milo po 60 h mmmmmm cream po I K
za oiepSanje polti in telesa.
j <| ustna voda mmmmmm zobni prašek
po I K, za goji ~ev zob in ost
lj jI lasna voda _lasna pomada
po I K, ia ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Ada",  ki so oblastveno
varovani, so naprodaj ie v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardstschlagsr, kemik ¥ ti j u Iti J a ui*
Nadomestile ta   Aidoa zavračajte.
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, v^6ko/ itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
Najznamenitejši
kemiki is priznani zdravniki to označili
Jasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in oatzaneilivej&e sredstvo krepke in bit e ra*ti brade »as in obrvi V prav kratkem čatm presenetljiv učinek.
Steklenica aii lonček K 2—, K 8'   , poskusna Medenica K 1*40  Po povr.atia poŠti}« mu
^Ospa K tlrn/^l.  DlfiNl. XVIII   s.hni^H-t-f a,  i   Sr.rk, Tur 11.        i«tta a
AII me ta hudi kaaeij
le caduSI?
Za kašeii, nrlpevosc In *a-i'e-zenje delujejo rtltro m zaneeijlvo
iggim prsis pastiljs
iz^rstnegi o<usa in bree soda z* te<. nitin
Karton 1 K ali 2 K.
Poizkusni  karton   SO h.
\ sproil*) V4fh *tv«trl|.    Ir Wrt m -ali.
Eg»erjevo prsne pas-tH|e so me mero rešile.
S
Podpinaui nazDanjam slavDema občiestvo. da dem p I. februarjem otvoril
hotel ji Pi" t In
Ka razpolago je vedno dn*ti lepih ndohoib eob ZS prenočevanje po nizki ceoi. V re^tavraciii pa hom točil različua prirodna pristna vina in postrezal z oka^nimi gorkiini ia mrzlimi jedili.
Obilnega ooiH&a prosi
Idealno  pohištvo   za     Vsaki sobi v kras in    Moderna oprema, vsako stanovanje.       v veselje gospodinji. Naiboijše blago.
Prihranitev prostora kakar tudi denarja!
i
Uelesolldno delo!
Zmerne cene!
Poduev : divtiii
Izum teli in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoca se v divin".   257 «
AvHinjMki p« te nt 528.1£©. Ogrski patent štev. 88 004.
DRAGOTIN PUC
založoik pohištva, tapetoiški in p rep roga"* k i mojster Dunajska cesta št. 18.      Ljubljana      Dunaiska cest* St 18 Odlikovan z zlato medaljo in Čantmm križcem   v Parizu 1904.
ooaaaaaaaoaaa^oooooooooooftooi
Kurite samo z
velenjskimi briketi.
a o o o
% JVajboljše in najcensjšs girivo.
5 Salonski briketi (1000 Kosoj) okoli 500 kj. * DroDilni briketi okoli 50 kj..........,
B
0 -v l^iubljniii <1<»«i u\ lj«'llO mi dom.
6 443—3 frodafa  1 • B»
o
R13-.. 170
St. & C. TaiizlM, trgovina z lesom t Lilijam.
e e
o a e a o
3
a a
n
a n
o
n o
oo >0OGOO00ooeo0ooooeeeeoeo>eea
Pserhoferjeve kroglice
edino pristne z rdečim nadplsom J. PserhofcrM.
Od časov cesarja Jožefa dalje, torej več nego 120 let znane kot najstarejše brez bolečin odvajajoče domače sredstvo in nujno priporočene od mnogih zdravnikov pri vseh posledicah si bega prebavljanja in zaprtja.
1 ftkatljica 8 15 kroglicami...... 42 h
1 ovoj a 6 ftkatljicami....... 2 K 10 h
Če se ziicHck pošlje naprej, velja s poštnine prosto poAiljatvijo vred .
1 ovoj      .   .   9 K 60 h 4 ovoji     .   .    8 K h
2 ovoja    .   .   4 m 70 „ 5 ovi jev   .   .   10 m f>0 n
3 ovoji     .   .   6  „ 80 n 10 ovojev  .   .   18  „ 50 b
I
Edina izdelovalalcas
3W 14
J. Pserhoferjsva lekarna
na Dunaju, L, Singerstrasse št. 15
C7
Hod 100.000 Romskih sil Imamo v napravah
sesalnega plina
našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva.
JVamfc«
Vseoblrajne vrllkoatl do ioopii 90 vedno v -««*In rln »*** dobivajo 2685   25    v firlnirrnrni roku.
Langen & VVolf
tovarna za motorje
UP" na Dunaju, X., "VI
Laxenbarger8tr&8se 53.
3D-C  XX KK
*** ***
Varst. znamka : Sidro.
Varat, znamka: Sidro.
bi
Llnlment Copsiti cm.
nadomestilo aa
V s
priznano Izborno , bolečina tolažeče In odvajalno mazilo  ob pre
hlajenju Itd.;  po 80 h.. K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pn nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila na) se jemljejo le originalne steklenice v Skatljicah z naao varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da ie dobil orig. izdelek Dr. Rfchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. El'&čina c. & nova
Razpošiljanje va&k -i.ti..
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
oo
GO
* >
* s
Največja zalogu
VajMoMdiicji** t»ls%aio.
Naicenejša pot za zdaj!!
deča %ve%da *
U Jlii)«rirt5!
Ik.tiucrpcn j
dražbe pri pošteni in snažni postrežbi. Natančen zanesljiv pouk in veljavne listke
Hitra in varne vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
ptyladclpr)ta
dobite v
51
Kolodvorskih ulicah št. 41
— od južnega kolodvora na desno =
zastopstvo „Rdeče zvezde41
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v  soboto  zjutraj.  Naši  parniki — Finland. Eronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga ia zdrava hran*   je na njih pri nas prvo in zadnje.
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!
Pakračke kapljlee In hIh-
vonaka to sta danes dve naj-
priljubljenej&i padski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakragk« kapljice- delujejo izvrstno pn vseh želodčnih in Črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike glisto, odstranjujejo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajaj). Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše Bredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jursic, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija. — Denar se poSilja naprej ali s postnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako posto): 12 steklenlčic (t ducat) 5 K, 24 steklenlčic (2 ducata) 8 K 60 v.v 36 steklenlčic (3 ducati) 12 K 40 v.t 48 steklenlčic (4 ducati) 16 K, 60 stekloničic (5 ducatov* 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Miavoimka zel se rabi b prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolfclosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (ausici).
Cena je sledeča (franko na vsako posto): 2 originalni etekleniol 3 K «J 4 o finalne steklenice 5 K 80 v., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.     manj od dveh steklenic se ne nazpoSiJja.
Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:       3'92 17
P. Jurišić, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija.
aaaa»«»a»aa^aaa»a»»»»»»»
nobeni meftčanski in kmetski hiSi
: :
a ♦
t
♦ a
♦
t
♦ a
o
.n
o
ob »o
JAVeUSTREPICt
\
Hodar o Ljubljana. Kolezljeke ulloa 16
izdeluje
Trn. o v m so.
prodaja in popravlja vsakovrstna
Isode
po najnižjih Mnah,
I
I
KAREL JANUŠ
j -"-ov-   in zlatar priporoča  Svojo  veliko zalogo briljantov In  diamantov,  zlatnine, srebmine, zlatih  in srebrnih ur, verižic itd. itd.
popravila in nova dela
izvršuje točno in ceno v lastni delavnici
ir Rožnih ulicah štev. 21.
Pri nakupovanju
=33 suknenoga = in manufakturnoga — blaga =
se opozarja na tvrdko ~aa---------------------'
HUGOIHL
v«
M M
M M H
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
aw_____ J
af^jLa.*a4^4a>*«44aj>J>*j.4444a.**^
Blaž Jesenko
iti ubi lana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
== najnovejše farone = po najnižji ceni.
Optični zavod
JT. P. Zajec, urar
JULIJA ST0R v Ljubljani
>1
▼ Proso:
Največja zaloga moških, damskih in otroških Čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih. goisserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah
Št. 4236.
Razglas.
462—3
V smisla § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887, st. 22, dež. zak.  se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet sestavljeni in da se smejo od 4. dne februarja ta L v teka
14 dni] v pisalni mag. preds. tajnika (Mestni trg št. 27, H. nadstropje, soba Št. 5) ob uradnih urah pregledovati in proti njim vlagati ugovore. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 30. januarja 1906.
Župan :
Iv. Hribar 1. r.
Otvoritev gostilne ..pri CEHKARJU" 1 Gradišču 6.
Slavnemu občinstvu nazoanjam, da sem nazaj prevzel
gostilno „pri CEHKARJU"
v Gradišču štev. 6
ki sem jo že prej več let vodil. — Priporočam se nekdanjim Častitim gostom in odjemalcem vina, da bi še zanaprej v tako obilnem številu obiskovali mojo gostilno kakor poprej.
Skrbel bom za dobra pristna vina in postregel vsak čas z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Z odličnim spoštovanjem se priporočava
Frane in Ivana Slatnar.
451 2
Ali se moremo ubraniti
pljučnih bolezni?
1
Za provzročitelje pljučnih bolezni so spoznali tuberkelske bacile, ki jih nahajamo povsod, kjer je kaj jetičnih bolnikov, v zraku in v cestnem prahu, in ki jim ne moremo zapreti vrat. Vkljub temu, da skoro vsak človek vdihava s cestnim prahom te bacile, ne obole vsi ljudje, ker na srečo človeški organizem ob normalnih razmerah bolezenske kali, ki se vrinejo v truplo, uniči z uspešnimi snovmi, obseženimi v bronhialnih (pljučnih) žlezah. Samo kjer te žleze oslabe, se zasnuje bolezen in čim so znameniti strokovnjaki to spoznali, so vedeli takoj, da je treba z jačenjem bronhijalnih žlez zajeziti bolezenskim kalem pot. Zato zapisujejo v novejšem Času bolnim na pljučih 449 15
dr. Hoffmanna Glandulen,
ki obsega uspešno iz bronhijalnih žlez zdravih živali napravljeno snov in tako z umetnim dovajanjem bolezenske kali uničujočih snovi podpira prirodno zdravilno moč telesa. Zdravniki, ki svojim bolnikom zapisujejo Glandulen, so opazili na njih, da se jim množi slast do jedi, loteva se jih boljša volja, telesna moči se večajo, naraste pa tudi teža, kašelj pojenjuje, izmečki se razpuŠčajo, ponočno potenje izginja, izkratka: zdravje se obrača na boljše. Priporočamo torej, da ne pozabite poizkusiti Glandulenovih tablet. Tako pišejo:
Gospod dr. Brann iz Herbsteina. „ — — Vaše Glandulenove tablete sem rabil z zelo ugodnim uspehom proti trdovratni hripavosti in kašlju Neugodni postranski znaki se niso pokazali nikdar. Rabil jih bom zopet v podobnih slučajih in jih gg. kole-
Igom lahko priporočam najtopleje". Gospod dr. Ferd. Kohn iz Grahovega „Uspehi, ki sem jih  dosegel z Vašim preparatom   bo izvrstni in lahko te preparate na podlagi večletnih izkušenj z njim naj-topleje priporočam vsem, ki bolehajo na pljučih-. Gospod dr. Fraenkel  z Dunaja. .Zapisujem v svoji zelo obsežni p rak i že izza 6 let Vas Glandulen, zlasti pogosto pri kroničnih boleznih sopil in sem dosegel pri veliki večini slučajev izvrstne uspehe". Glandulen izdeluje kem. tvornica dr. Hofmanna nasl. v Meerane na Saškem in se dobiva po zdravniškem nakazilu po lekarnah in v zalogi B. Fragnerja lekarnik c. in kr. dvorni dobavitelj v Pragi, 203—III. v steklenicah za 100 tablet po K 5 50; 60 tablet po K 3*-. Natančne brosnre o zdravilni metodi s poročili zdravnikov in ozdravelih bolnikov razpošilja tovarna na zahtevo gratis in franko.
m mmmmmmmmm* *k
w Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Ikda" *
I
iz
s cesarskimi brzoparniki  „KAISER VVILHELM II", ..KRONPRiNZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navede- **r0 nega parobrodnega dru&tva kakor tudi listke za vse proge ameriških želea-nic dobite w aL|nl»lflanl edino Ia pri
EDVABDO TAVČARJU, KoloflTorste nlice št351
nasproti ohčeznaai gostilni „pri Starem Tislerja*4.
Odhod iz Iijubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja« točno ln brezpla čno. — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Calilor-nijo, Arizona, Utah. Wioming. Nevada, Oregon in Washington nadi nase draStvo poaebno ugodno in izredno cćno črez oaiveaton.   Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 2626—M
Tu ae dobivajo pa tudi listki preko Ba: timora in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilijo, Kubo, Bnenos-Aires, Colombo, Singapore v A vstral i jo itd.
S/D
78
Oskrbnica
29 let stara, neom., slov. in nemŠk. jezika zmoŽDa, išče primerne službe. — Delovala je kot taka skupno 14 let pri odlični rodbini z večjim podjetjem. Izurjena je v vseh strokah hišnega go-8podinstva. Sprejme službo takoj ali pa pozneje bodisi pri kakoin podjetju, go spodarstvu  ali   pa   v zas   boljši  h«Si.
Naslov pove iz prijaznosti uprav. „SIov. Naroda. 472—3
HCenjene dame!!
Fini francoski
moderci
s pristno ribjo kostjo se dobe pri tvrdki 88—11
Senica i Zupan
Cjubljana,
pravkar Izšlo:
Vošnj&k Bogomil
JMa raz$v\tu
= T^05K« Itudijc.
Ta zanimiva knjig;* je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Kusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna a Japonci, krvavi domaČi nemiri, sjjajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činite^ev in ciljev. 54—16
Ukusno opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
£• Schvrentnerja
v Ljubljani
Cena: broš. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 h, po pošti 30 h več.
j
Houfl trgovina
<
i
i
I
I i
I
I
C
1
C
Tovarna ln prodaj a oljnatih barv, flrneža ln lakov.
—•-t   Električni  obrat. *«—
Ustanov
Brati Eberi
leta 1842.
i
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mcistra c. kr. drž. Id c kr. prtv. lož. žslu.
Slikarja napisov.
Stavblnska in pohištvena pleskarja«
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čoplčev za pleskarja, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj o sečnih tal pod
imenom „Bapidol". Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 6
3 I I
I
i
poleg c. kr. dež. sodišča.
MIC tt
^5 503—2
Dr. M. Pire
odvetnik.
m-
^^^^ TTT* T*T* f ^\
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev-1
= zraven Figo«ca =====
trgovina z železnim), poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Porti&nd m Roman cement, železniška sine in Me m oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izohrne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanj G peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice ln Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolar je, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pnmpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
lEtočke Z& mleto, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznlc, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje SČeti in čopiče v. 928—48
Vedno sveže špecerijsko blago in rasne rudninske vode t
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti fTišlerja4.
«AAAAAA 4 4 As A aAAAAAAAAAAAA« I Proda   ali   86  Odda  V  najem lepo
A. KUNST
Ljubljana ~+~
Židovske ullce^.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dama, gospode in otroke je vedno na izbero
Vsakršna naročila se izvršujejo točno ia po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznanienujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
►
^TV^tf yTVf V*TWf fVW»VWVVT *
= liiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiunmi imminiiii""
Ustanovljeno leta 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke l|
ter zastorjev, bapvapija in §
likanje sukna |
= ua. 1
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4. II
Sprejemališče 1
Šelenburgo /e ulice štev. 3. j
Postrežba točna. Solid. e cene.
- m m m.....iiniHiimminii.....111 uiiimiiiiiiiii imunim imiu.
CD
7Z£ S
*
I*
Iv l*
K
I«
e*
■ji
■ v
■ mmm
cd
m
E m
i
i
§
m
e * e e #
♦ i
§
S>
39***   «** **
Spredaj ravna oblika, ne Lisi»iin\zelod<M*.
priporoča, v n»iv»fč|i izberi
/Uojzij Pcrschć
v Ljubljani Pred *l*of«jo *t. 21.
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoma
J. Zalaznik
Stari frg št. 21.
j
■i -i ■i
3
4 i
4
4
3
-i
3 -C
i
i
Važno!   mam Važno!
gospodinje, trgovce io živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni presek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, roiozraflfne aparat* in fiotrrbfiirlnr, klrurglćna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desln-fekcljc, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rum« in konjHkH. — Zaloga svežih tnl-neralnlh votl in solij za kopel.
Oijiasiv. mm. oddaja strupov.
Kam   K I v I ki o i-e I c <e
poaebnr  priporočljivo:  grenka sol, dvo|na sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izven jejo točno in solidno
-* Drogerija h- 6
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št. 1.
r
h r
h l
V
k-
t
p
r V
v h
h h
r
Hupujr po naJvlHjl rrnl razna ?
zeli&ča  (rože),   cvetje,  korenine,  se- 5
mena, skorie «td. itd. r r^r*     »y     r^frt r^rm     *^fn * y * "BQ
skladišče
no Selu šteu. U pri Ljubljani.
Poizve se ravnotam
Lovsiepuške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim nčinkom priporoča 697- 51
Peter Wernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
n
94
>
«D O.
C H
O o. O
>0
•H
o 1(1)
i !>
: h
l
N
- %
i
i
i s
? i
N
I I
Za opekarne in Mnitl
Hf^ prav ceno n<ida ž»- rabljen materijal lidUnako železnico vsak <ici aeaebt*j T>OUO metrov šiu za tir, 50, 00. T>5 in 7i) J visokih, 75 železnih ohrač vozičkov (KipJ z obsegom in */4 kub. metra, .'!."» etažni plateau-vozičkov, 15 pnint-n, JI plošč, 4 lokomotive za 20, 30, 4o in 5u k,rj skih sil  različne sesalkt*,  amokolniee in oroijrt
1'onudhe po t „Bauinwentar 331" Rafael & Wlt±ek, Duna , I., Graben ;
Predpustne
gledališke in poulične laj sulje (baroke), kite, br oe| Leichnerjeve šminke in p^' der, kakor tudi vsakovrstu«
parfumeiij* priporoča tvrdka
Senica & Zupan
Ljubljana, Šelenburgove uL 3.
Lasulje za društvene igre se tudi Up sojujejo
• O ^ O n O   • n
<D        -n ^3 — -— - i_   c ^
Ll_      E c      c      q-*^> -en
^ ©      ® © i ©      <D .
f=3 ^^-*:q--o-j;>
X. ° O Q_      CL o
■n
Če se opreme za neveste delajo doma ali ee je nanovo treba napraviti rjuhe, preobleke za odeje, brisalke, namizno perilo ali če je treba švicarskih vezenin, se obrnite na specialno trgovino Antona Sare a v Ljubljani, na Sv. Petra cesti .>t. w. ki ima zalogo c. kr. priv. tvornic za platniuo in bombaževino Norbert Langer i Sohne. Prepričali se bodete, da je ta trgovina glede na izbiro in cene izredno ugoden nakupni vir prav prve vrste V novo-urrjeni šivalnici se naročila na popolne nevestinske opreme, dalje srajce in nočne srajca, negližeji, Mase, frizirski plašči itd. po najnovejših modelih po meri in najboljšem kroju izdelujejo z največjo skrbnostjo in zaračunavajo prav ceno. Posebno pozornost obračamo na moško perilo — Domače delo in vendar cenejše nego tvornisko blago. 501 — 2
mm
*9M
Prirodna rudninsko vodo
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih 'odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili s cal nič ni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavit
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in ^ : drogerijah. 7—2
VITA     m VITA
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
1G
5