GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Barolnlna znak: 5KTJ ,*	Miižtn in mraiiHe: Scp«‘*SŽ™ Izhaja »sak petek
Št. 40.	V	Ljubljani,	1. septembra. 1916.	Leto	XI.
Izredni občni zbor J. S. Z.
Ljubljana, 20, avgusta 1916.
Letošnji izredni občni zbor J. S. Z. je zboroval v neugodnih okonostih. Četudi niso mogli radi izrednih razmer poslati nam svojih zastopnikov vse naše organizacije, smemo biti z njim zadovoljni.
V soboto zvečer so do$li zastopniki z Gorenjskega in eden s Štajerskega. Člani načelstva so jih sprejeli in povabili na skromno večerjo h gospej Kamničanki
Pri sv. Florijanu,
J. S, Z, ni imela še nobene glavne skupščine, da bi ne bili skupščinarji prej se poklonili, zvesti izročilom katoliške slovenske delavske demokracije, Bogu in ga prosili blagoslova svojim vzvišenim načelom, namenom in vzorom, ki so ji jih začrtali njeni ustanovitelji in sklepi dosedanjih slovenskih katoliških shodov z ozirom na dušni in telesni blagor slovenskega delavstva.
Sveto maio je letos daroval na prošnjo načelstva premilostni gospod knez in skof dr. Anton Bonaventura Jeglič sam. Če bi bilo mogoče priljubljenost ljubljanskega škofa med našim delavstvom podžgati, bi jo podžgale krepke njegove besede, ki jih je ob več prilikah govoril proti modernemu oderuštvu in navijanju cen najpotrebnejših življenskih potrebščin.
Med sv. mašo prevzvišenega vladika ljubljanskega je lepo pel pevski zbor št. jakobske »Prosvete« in povzdignil pobožnost zastopnikov slovenske krščanske delavske žuljave dlani.
Pri stranskem oltarju je daroval sv. mašo in prosil blagoslova našim stremljenjem, težnjam in vzorom p. g. čok iz Trsta, marljivi in neumorni organizator na vročih tržaških tleh, na tistih tleh kjer gre skupno boj proti tistim, ki ne le, da izkoriščajo delavske sile, tudi trgajo delavstvu verske svetinje iz njih src.
Po sv. maši je vznosno, krepko, jedrnato ' premilostni vladika IgovoriJ apostolske besede skupščinarjem, ki jim gotovo ostanejo v trajnem spominu.
Skupščina se pnene.
Iz cerkve sv. Florijana so se podali skupščinarji in skupščinarke v društvene prostore št. jakobske »Prosvete«. Društvene članice so na delavskemu parlamentu zelo lepo okrasile društveno dvorano.
V imenu načelstva je otvoril občni zbor Moš-kerc, ki proglasi, da je po § 23 drugi odst. društv. pravil občni zbor sklepčen. Vseh glasov je 117; na občnem zboru je zastopanih 75 glasov, toraj nad polovico članov.
Izvaja:
Dolžnost nam veleva, da se, ker smo katoliško slovensko delavstvo, ki se tega nikdar ni sramovalo fn, ki je vedno visoko dvigalo katoliško Ustavo, poklonimo namestniku Zveličarja, sv. očetu papežu Benediktu XV. Dovoljujem si izprositi dovoljenje, da potom nunciature na Dunaju izra-
sv. očetu našo otroško udanost. (Navdušeni klici sv. očetu.)
Slovensko krščansko socialno delavstvo je zvesto udano presvitli vladarski hiši. Klanjamo se i ob tej priliitj Njegovemu c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu cesarju i“ kralju Franc Jožefu I„ ki je predvčerajšnjim slavil svoj 86 letni rojstni dan.
(Navdušeni »Živijo« klici cesarju.) Prosim dovoljenja, da bom odposlal primeren spoštljiv pozdrav današnje skupščine Njegovemu Veličanstvu.
Ustanovitelj naše J, S. Z, dr, Krek (navdušeni »Živijo«-klici) je praznoval 25. decembra 1915 svojo 50 letnico. Njega, očeta ne samo krščanske delavske organizacije, marveč tudi ustanovitelja gospodarske, izobraževalne in orlovske organizacije, moža, ki je velik kot pisatelj in politik, filozof in teolog, njega sociologa evropskega slovesa, se v ljubezni spominjamo na današnji skupščini. (Govornika večkrat prekinejo navdušeni »Živijo!«-klici dr. Kreku.)
Načelstvo J. S. Z. bo njemu pismeno naznanilo, da ga, kar itak sam dobro ve, slovensko delavstvo ljubi, spoštuje in mu zaupa v trdnem prepričanju, da bi slovenske krščanske socialne delavske organizacije, kakor morebiti tudi marsikatere druge, ne bilo, če bi jih on ne bil ustanovil, kakor jih ni bilo pred njegovim nastopom. (Ponovni burni »ŽivijoU-klici dr. Kreku.) Pozdravljam poslanca Jarca in Gostinčarja, ki sta počastila našo skupščino. Poslanca Jarca še posebej pozdravljam
kol predsednika »Slovenske straže«, ki je vedno v lepem soglasju sodelovala z nami v razširjenje naše strokovne organizacije. Članu našega načelstva poslancu Gostinčarju smo pa in moramo biti vsi hvaležni, ker je storil dela in bo, o tem sem trdno prepričan, za delavstvo več storil, kolikor bi bil dolžan, da stori.
Toplo pozdravljam navzočega p. g. št. jakobskega župnika Barleta, ki je nam starinom med propagatorji slovenske krščansko socialne delavske strokovne organizacije, prav dobro znan kot navdušeni oratar na težki grudi delavske strokovne organizacije. Pred več kot 10. leti smo postavljali temelj naši delavski strokovni organizaciji v slovenskem Manchestru Tržiču. Ni bilo lahko delo: premagati smo morali veliko ovir in težav. Odkrito danes lahko povem, da bi mi ljubljanski radikalci strokovne organizacije med tržiškimi delavci ne bili izvedli, če bi nas ne bil z modrim svetom in delom podpiral takratni tržiški kaplan, sedanji p. g. št. jakobski župnik. Šlo je! Sadovi takratnih trudov in naporov rode še danes lepe sadove. (»Zivijo!«-kliei p. g. župniku Barletu.)
Vse skupščinarje nas veseli in radujemo se ker se nahaja v naši sredi tudi zastopnik naše skupine služkinj v Trstu, p. g. Anton Čok. (»ŽivijoU-klici p. g. Čoku.) Tržaškim gospodom se je posrečilo, kar se nam Ljubljančanom še ni, nekoliko se za to sramujemo, da so združili v J. S. Z. služkinje. Po vojski naj jim slede v Trstu še druge tržaške delavske vrste. Čast Tržačanom! (»ŽivijoU-klici.)
Gospode člane slovenskega katoliškega aka-demičnega starešinstva prisrčno pozdravljam, ker so v res lepem številu počastili našo skupščino. Na procvitu in napredku naše J. S. Z. gre pač velik del zasluge starešinam katoliškega narodnega dijaštva, ki so ves čas, kar deluje naše društvo, na naših sejah, na naših sestankih, na naših shodih, na naših predavanjih, na naših socialno poučnih tečajih odlično in požrtvovalno sodelovali in bodo tudi v bodoče. (Slava jim!)
Na procvitu naše organizacie gre, kar beležim, zasluga tihemu in požrtvovalnemu delu naše katoliške duhovščine in po sedanjem škofu na Krku dr. Mahniču in milem prelatu g. Andreju Kalanu ustanovljene organizacije katoliškega inteligenta. Kodi tudi v bodoče tako!
Pozdravljam vse skupščinarje, ki ste prihiteli na današnjo glavno skupščino! Želim obilega uspeha našim posvetom in sklepom. V prvi vrsti je sklicalo načelstvo današnji občni zbor zato, ker nadzorstvo ni moglo več poslovati. Poleg tega se pa moramorazgovoriti tudi o bodočem našem delu in izpopolniti moč naše organizacije.
Iz poročil naših organizacij o njih delovanju posnemam:
Naši člani na polju slave.
Koroško.
Skupina Možica je poslala na bojno polje 3 člane. Od teh sta 2 ranjena in 1 invalid.
Skupina Prevalje je poslala na bojno polje 10 članov od teh sta 2 ranjena.
Skupina Črna pri Prevaljah ima v vojni službi
12	članov, od katerih je eden padel na polju slave,
0 ostalih pa ni nič znanega.
Toraj služi 25 članov naših koroških skupin pri vojakih. Eden je žrtvoval svoje življenje domovini, 4 so ranjeni, 1 pa invaliden.
Štajersko.
Skupina J. S. Z. Slov. Gradec ima 7 članov pri vojakih, izmed katerih je našel eden častno smrt na bojišču 2 pa sta ranjena.
Skupina Šoštanj je poslala 6 članov k vojakom.
Skupina Šmartno pri Velenju ima 1 člana v vojaški službi.
Skupina Gradec pa ima 19 članov v vojni, izmed teh so padli 4 junaške smrti.
Skupina Laško in Griže nimata nobenega člana v vojni službi.
Skupina Gornji Grad je poslala 11 članov k vojakom. Eden je ranjen eden pa invaliden.
Od skupine Trbovlje služi 20 članov domovini. 2 sta padla na polju slave, 2 pa sta ranjena.
Skupno je 64 štajerskih naših članov pri vojakih, 7 jih počiva na bojnem polju, 8 je ranjenih, eden pa invaliden.
Kranjsko.
Skupina Stražišče pri Kranju se je zmanjšala za 9 mož, ki so pri vojakih, 2 sta podlegla častnim ranam, 4 so ranjeni in 2 pa invalidna.
Skupina Selo-Moste ima 5 članov pri vojakih, 2 sta ranjena.
Od skupine Vič je odšlo 5 članov k vojakom.
Od skupine Vevče se nahaja 61 članov na bojnem polju. 6 jih je našlo smrt, 2 pa sta invalida.
Skupina Idrija ima 30 članov pri vojakih, izmed teh so 4 padli 6 pa je ranjenih.
Skupina Javornik je poslala 12 članov k vojakom ;2 sta mrtva, 6 je ranjenih.
Skupina tovarna za lep ima 2 člana v vojaški službi.
Skupina prisilna delavnica ima 6 članov v vojni, 4 so mrtvi, 5 pa je ranjenih.
Skupina Tržič. Od tu je 21 članov pri vojakih, 5 jih je padlo za čast domovine.
Skupina Gorje. 16 članov služi cesarju, 2 sta padla junaške smrti.
Rekapitulacija.
Naše koroške skupine imajo 25 članov pri vojakih, 1 je našel smrt na bojišču, 4 so ranjeni
1 pa invaliden.
Od štajerskih skupin brani 20 članov domovino, 2 sta ji žrtvovala življenje, 5 pa je ranjenih.
Največ pa je članov skupin na Kranjskem pri vojakih, namreč 167, Izmed teh jih počiva 23 na bojišču, 33 je ranjenih, 5 pa invalidnih. Vsim padlim junakom časten in slaven spomin, spominjajmo se jih v mplitvah!
Brezposelnost.
Koroško.
Skupina Črna poroča: Promet je v vojaški, oskrbi, V obče delajo vsi člani.
Skupina Prevalje: Tu se dela v toliki meri kot preje.
Skupina Možica: Pri nas se dela splošno povsod.
Štajersko.
Skupine J. S. Z. na Štajerskem poročajo sledeče:
Striže pri Celju: Pri nas delamo.
Trbovlje: Delamo vsi.
Slov. Gradec. Le poljska dela se izvršujejo, prav malo pa obrti.
Šoštanj: V tovarni še vedno delamo.
Sv. Martin pri Velenju: Delamo!
Kranjsko.
Od skupin na Kranjskem smo dobili sledeče odgovore na vprašanje, če se tam dela:
Selce nad Škoijo Loko: Da.
Stražišče pri Kranju: Delamo.
Selo-Moste: Da.
Gorje: Promet se redno vrši.
Tržič: Povsodi ne delajo.
Tovarna za lep; Sedaj delamo.
Šmartno pri Kranju: Delamo.
Vevče: Samo pri enem stroju še, preje pri
treh.
Javornik: Še v večjem obsegu kot preje.
Iz Trsta pa poročajo, da se vrši delo v omejenem obsegu skoraj povsod.
Plače.
Na Koroškem.
Črna: Plače so pri nas kot v mirnem času. Navadna plača v rudniku za 9 urno delo 3—4 K in mala draginjska doklada.
Prevale: Plače so nam nekoliko zvišali. Povprečno znaša plača navadnega delavca 3—4 K dnevno. So pa tudi boljši delavci, ki služijo v tovarni kot »Dreherji« po 400—500 K mesečno.
Možica: Plače niso zvišane. Pliberška unija, ki proizvaja svinec za erar je uvedla draginjske doklade in sicer za delavke in delavce po 10 K mesečno, za njih svojce po 5 K mesečno. Plače so pa različne
Na Štajerskem.
Griže pri Celju: Na dan zaslužijo po 4 K in poleg tega draginjsko doklado.
Trbovlje: Plače so neizpremenjene, vendar pa dobivajo uslužbenci v rudniškem konzumu živila pod trgovsko ceno.
Šoštanj: Plače so zelo majhne. Zvišane so le za 1 K. V tej draginji pač malo.
Šmartno pri Velenju: Plače zvišane za 80 vin. toraj znašajo 4 K 80 vin.
Gradec: Večinoma zelo malo zvišane.
Laške: Dobili smo le 20 vin doklade.
Kranjsko.
Javornik: Plače so navadne. Delavci dobijo draginjsko doklado. Pri slabšem delu so plače od
2	K 60 vin. do 3 K 80 vin., pri boljšem pa do 8 K.
Idrija: Plače so se zvišale po velikosti (številu) družine, in sicer: 1. neporočenim 40 vin,, 2. poročenim brez otrok 60 vin., 3. poročenim s 3 otroci 90 vin. — Zvišale so se draginjske doklade že dvakrat po 50 odstotkov.
Stražišče. Neznatno povišane.
Selca. Plače kot preje.
Tržič. Plače prav slabe.
Gorje. Zvišale 20 do 60 vin. dnevno.
Preskrba z živili.
Koroško.
Koroško: Se ni storilo nič za preskrbo živil.
Prevalje. Aprovizacijska komisija preskrbuje živila; privatne osebe nimajo dostopa do teh.
Štajersko.
Laško: Se ni storilo nič.
Trbovlje. Primanjkuje vedno te ali one stvari. Zlasti je pomanjkanje pšenične moke, katere sploh ni za dobiti. Pa tudi z ostalimi živili je slabo.
Griže: Tu dobimo potrebščine pri premogo-kopu. Drugje se ni preskrbelo nič.
Kranjsko.
Javornik: Tovarna ima svoj aprovizacijski odsek. Ima svoje skladišče. Delavci dobijo kar mogoče vse redno. Tovarna ima za neoženjene tudi kuhinjo, kjer se dobi hrana za 1 K 80 vin. dnevno.
Idrija: Idrijo aprovizijonirajo: 1. erar, 2. občina, 3. Krščansko gospodarsko društvo.
Siražišče: Sitarska zadruga ima svojo apro-vizacijo. Delavci v tovarnah imajo glede težkega dela nekaj gramov več kot drugi delavci.
Selca (skupina šivilj); Vsakdo si mora preskrbeti vse sam.
Tržič: Tukajšnja aprovizacija je nameravala dajati moko za celi mesec skupaj. Ker pa delavstvo komaj v 14 dneh to lahko plača, je šel predsednik skupine k aprovizaciji prosit, naj ostane pri starem, kar je tudi dosegel.
Predsednik: Odgovoriti mi je zdaj še na interpelacijo naše skupine v Vcvč.ah, ki je poročala, da je naše delo tam zelo otežkočeno, ker smo ob začetku vojske ustavili brezposelno podporo in kar tudi pozneje nismo brezposelnih podpirali. Pojasnu-jem: Ob zadnji stavki v Vevčah je naš prvi načelnik dr. Zajec nakazal stavkujočim 2000 K in izjavil, da bo to vsoto naši organizaciji vrnil kranjski deželni odbor. To se dosedaj vkljub našim ponovnim prošnjam ni zgodilo. Razpoloženje v načelstvu ni bilo tako, da bi glasovala večina za podporo takrat brezposelnemu delavstvu, češ, odbor strokovne organizacije ne more eni skupini toliko denarja žrtvovati, ker smo že ob stavki za naše razmere visoko vsoto izplačali.
Kar tiče splošno našega dela, moramo nagla-šati, da je J. S. Z. z denarjem delavske žuljave dlani varčevala, kar ji je bilo le mogoče. Na današnjem občnem zboru moramo pripraviti tla, da se bodo ukrepile naše finance. Dalje moramo uvesti strokovno glasilo, brez katerega je uspešno delo na polju delavskega združevanja nemogoče. Izpeljati bi morali tudi mladeniško organizacijo.
Poročilo glavnega tajništva.
(Poročal je glavni tajnik tov. Viktor čenčič.)
Z današnjim dnem smo dosegli v J. S, Z. zaporedno člansko številko 5719. Lani jih je bilo 5629 v 79 skupinah. Vojska je povzročila, da je delovalo letos samo 33 skupin oziroma plačilnic.
V	več slučajih je glavno tajništvo J. S. Z. posredovalo glede na podpore svojcem vpoklicanih vojakov. Napravilo se je tozadevno 200 prošenj, dajalo deloma ustmeno kakor tudi pismeno bodisi samo ali po članih načelstva juristov nasvete v raznih delavskih in drugih stvareh in je večkrat posredovalo posebno v delavskih nezgodnih zadevah.
Biti moramo zadovoljni, da se naša organizacija še tako krepko drži. Vedno nujnejše se pa kaže potreba, da bodo imeli vsi člani strokovno glasilo. Misliti moramo naprej, kaj bo po vojski. Veliko dela in truda nas čaka. Kapitalizem se bo
zelo ojačil, delavske vrste se bodo pa zredčile.
Zato bo treba zediniti vse sile, da bomo kos kapitalizmu. Za to delo se moramo že sedaj pripravljati, da bomo, ko nastopi mir, pripravljeni na vse. Vsled sedanjih posebnih razmer (otežkočena potovanja, govorniki v vojni službi) ne moremo prirejati shodov, zato je nujno potrebno strokovno glasilo vsakemu članu.
Skopuh.
H. Conscience.
»Da, a prej ti moram vse povedati. Gospod, ki je bogat lastnik tvornice sladkorja, me je peljal nato v velik prostor svoje hiše, kjer ni bilo drugega, kot na tisoč velikih loncev, ki so bili vsi napolnjeni s sladkorjem!«
»Tisoč loncev polnih sladkorja,« je zaklicalo začudeno dekle! »A Bart, kako je to mogoče. Kdo li more zavžiti tako množino sladkorja?«
»Gotovo bogati ljudje v mestih; saj svet je tako zelo velik! Najlepše je, da mi je dal gospod šest velikih ' ovojev: belih, rumenih, rjavih, črnih; izkratka: vseh mogočih barv!«
»Črne?«
»Da, črni so tudi. Mati niti ne bo znala, zakaj se gre. O, kako se bomo smejali! A stopi, konja zebe. Pokažem ti zdaj ruto, pa mi moraš biti previdna in jo ne smeš zmečkati. Pokaži mi pred vsem tvoji roki!«
»Snažni ste, saj sem šele repo prala.«
Bart je stopil na vožiček, da poišče ruto. Nato je nadaljeval:
»Poglej, sestrica, s takimi rečmi se mora nežno delati, teh ne smemo tako
pograbiti kot zelje. Osem in pol franka ni nobena malenkost.«
Stopil je z vozička s papirnim ovojem v rokah, skrivnostno je je postavil poleg kolesa; previdno je odvezaval vrvico, ki je vezala ovoj. Vana mu je gledala čez ramo na roke, njene velike oči so žarele radovedno; smehljala se je veselo pričakujoč.
Končno je zagledala ruto. Začudeno je gledala v odprti zavoj.
»No, Vanika, kaj porečeš?« jo je vprašal Bart.
Dekle nekaj časa ni ničesar izpre-govorilo, a nato je pričelo veselo ploskati in skakati od radosti. Bart je rav-notako delal, plesala sta v svojem nedolžnem veselju po snegu liki srečni otroci.
Konj je obračal radovedno glavo, kakor da vprašuje, kaj se godi.
»Kako lepo! Kako lepo!« je klicala Vana. »Kako se bo veselila naša dobra mati! Tako rdeče, modro in zlato, da te lahko oslepi sijaj!«
Bart je pa zapel veselo pesem.
»O ljuba, ljuba sesterca!«
»O Bart, Bart!«
»Zdaj pa le hitro domov, stopi na voz!«
»Da, konja poženi.«
»Ne, Vanika, pomisliti morava, kako naj vse slovesno prirediva!«
Stopila sta na voz, konj je počasi vlekel.
»Imaš li tudi cvetlice?« je vprašala brata, in iskala marljivo po vozu.
»Da, a leže pod menoj v košari s pivom,« je odgovoril Bart. »Skoraj bi bil pozabil, da ti moram od Franceta nekaj izporočiti.«
i»Meni? Od Franceta?« zardela je, ko je to rekla,
Bart je odprl košaro in je izvlekel nekaj zelo malih cvetk iz nje:
»Poglej,« ji je rekel, »Franc me je iprosil, naj jih dam tebi!«
»Kaj naj ž njimi storim?« je sanjavo vprašalo dekle.
»Da, ,a sestrica, ti ne veš kako se jim pravi?« je nadaljeval fant. »Jaz tudi nisem vedel, a Franc mi je povedal. O, krasno ime!«
»Kako se jim pravi?«
»Pravi se jim: ne pozabi me!«
Pri teh besedah je dekle bratu hitro obrnilo hrbet, seveda le za to, da m prikrilo vedno bolj izdajalsko se pojavljajočo rdečico na obrazu. Bart se je muzal in je vprašal čez nekaj časa: »Vanika, ali je Cecilija pri naši materi?«
Blagajniško poročilo.
(Poročal glavni blagajnik tov. Šmid.)
Blagajniško poročilo za preteklo poslovno leto 1915 smo podali v odborovi seji z dne 4. maja in je bilo že objavljeno v »Naši Moči«, zatorej bi bilo odveč predolgo vas mučiti z suhoparnimi številkami, naj samo v kratkem navedemo glavne stvari:
Promet pri J. S. Z. je znašal: prejemki 18.555 kron 25 vin., izdatki 18.415 K 50 vin., skupaj 36.970 kron 75 vin. Naložen denar pri »Zadružni zvezi«:
1.	januarja 1915 28.099 K, vloženo in obresti 5247 kron 01 vin., skupaj 33.346 K 01 vin. Tekom leta dvignjeno 9516 K 01 vin. Stanje naložbe 31. dec. 1915 23.730 K, depot vrednostnih papirev 5000 K, skupaj 28.830 K. Torej se je stanje naložb zvišalo za 731 K, ves poslovni prebitek je pa znašal 678 K
11	vin.
Pregled delovanja skupin:	Pri-
stopnina 34 K 25 vin., prispevki članov 19.358 K 52 vin.,	posmrtnina	1212	K	02	vin., prispevek za
»Našo Moč« 109 K	12 vin.	—	Podpora: bolniška
14.409 K 57 vin., selitvena 183 K 30 vin., posmrtna 760 K, izredna 185 K, prebitek 5176 K 04 vin. — Prejemkov 20.713 K 91 vin., izdatkov 20.713 K 91 vin. — Pregled delovanja skupin pol leta 1916: Pristopnina 35 K 25 vin., prispevki članov 6678 K 75 vin.,	posmrtnina	342	K	70	vin., »Na?a Moč«
44 K 89	vin., skupaj	7101	K	59	vin. prejemkov. —
Podpore: bolniške 5276 K 25 vin., posmrtna 160 K, izredna 83 K, prebitek 1572 K 34 vin. izdatkov.
Denarni promet pol leta 1916: Prejemki 5190 K 25 vin., izdatki 5169 K 08 vin., skupaj 10.359 33 vin. — Stanje vloženega denarja pri »Zadružni zvezi« 1. januarja 1916 23.830 K, naložilo se je 1785 K 51 vin., obresti 526 K 71 vin., skupaj 26.142 K 22 vin. — Dvignilo 2293 K 2 vin., skupaj 23.849 K. Depot vrednostnih papirjev 5000 K, skupaj 28.849 K. — Danes stanje naložbe 24.024 K
13	vin.
Kakor se vidi, smo se s težavo vzdrževali na tisti višini, na katero smo spravili naše naložbe Pre“ vojsko. Ako bomo hoteli biti kos nalogi, ki nas čaka po vojni, ne bomo mogli izhajati z današnjimi malenkostnimi prispevki.
Z ozirom na to, ker je bilo obširnejše blagajniško poročilo že objavljeno v »Naši Moči«, blagovoli vzeti slavni občni zbor to kratko poročilo na znanje.
Prisrčna hvala j*, blagajniku za poročilo. Delal je pridno in žrtvoval tudi svoj prosti čas, da ja vodil pisarniške posle sam, medtem ko nismo imeli uradnika. Prisrčna mu hvala!
Tovariš Rutter predlaga, na se primerno zvišajo prispevki, naj se uvede obvezno glasilo J. S. Z. in naj se izvede mladeniško organizacijo. Razprave o tem predmetu se udeleže č. g. Čok, g. poslanec Gostinčar, Zupan (Laško), Vidic (Tržič), Krische in predsednik, ki opozarja, da če hočemo izvesti vse, kar nam nalagajo pravila, moramo povišati tedenske prispevke. Zaupniki in voditelji skupin in plačilnic naj pripravijo ugodna tla primernemu povišanju. Brez povišanja prispevkov ni mogoče strokovno glasilo, tudi ni mogoče, da bi izpeljali naloge, ki nam jih pravila nalagajo; moremo le našim članom zavarovati bolniško podporo in pravno varstvo. V časih sedanje draginje ne kaže zvišavati prispevkov, dasi bi to šlo, če bi se člani primerno pripravili na to. Poslovnik glede na uvedbo čakalne dobe osmih dni pri bolniških podporah itak načelstvo lahko samo izpremeni ker ga za to pooblaščajo pravila. Mladeniško organizacijo bomo izpeljali.
Poslovne knjige.
Na predlog g. Čoka iz Trsta se sklene, da se pred naročitvijo novih poslovnih knjig vprašajo skupine in plačilnice, kakšne nove knjige si žele, da bo poslovanje enostavnejše in preglednejše.
Predsednik skupine v Tržiču tov. Vidic želi, naj se po vojski dela na izboljšanje plač. Poslanec g. Gostinčar priporoča, naj se delavstvo organizira.
Zastopnik tržaške skupine g. Čok: V Trstu so pred vojsko protežirali le Lahe, dobivali so povsod največje plače. Slovenci so bili povsod zadnji. Morali so delati, molčati in trpeti; še celo svojega materinega jezikn niso smeli govoriti, da bi jih ne čulo redno čuječe uho nadzornika. Trst ima veliko bodočnost. Prva luka je v Avstriji. Postane naj Amerika delavnemu Slovencu, ker dela bo dovolj. J. S. Z. naj obrne tok slovenskega delavstva na Trst. (Navdušeno pritrjevanje.)
Izvedejo se nato izpopolnilne volitve.
V nadzorstvo sta bila izvoljena p. č. g. Janez Barle in profesor dr. Vinko Šarabon.
V namestništvo pa:	Mejač	Frančiška, Prek
Ivanka, Mezek Frančiška, Kocjan Ivanka, Uršič Magdalena in profesorja Mazovic in Puntar.
Nadzorstvo je izvolilo po občnem zboru za predsednika p. g. župnika Barleta za njegovega namestnika dr. Šarabona.
Predsednik: K besedi ni nihče več priglašen. Dnevni red današnjemu občnemu zboru je izčrpan. Sklepam današnji občni zbor z zagotovilom; da bomo delali v korist delavstvu in upamo, da bo ljubi Bog blagoslovil naše delo. Zaključujem občni
zbor s: Slava sv. očetu papežu Benediktu XV. in našemu presvetlemu cesarju Francu Jožefu I.
Občni zbor je zaključen.
XXX
Po občnem zboru so se zbrali skupščinarji in skupščinarke pri g. Kaminčanki, katere gostilno res prav toplo priporočamo našim ljudem. Kosilo je bilo izvrstno in okusno. Skupščinarji in skupščinarke so hvalili izborno postrežbo. Bila je prav lepa, ustroju J. S. Z. primerna demokratična družba zbrana: duhovniki, doktorji in profesorji so sedeli med delavci in delavkami in se ljubeznivo z njimi prav po dr. Krekovem zgledu razgovarjali; ustanovitelj J. S. Z., dr, Krek, bi bil pravzares zadovoljen z nami, če bi bil med nami.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
AVSTRIJSKE SOCIALNO DEMOKRA-ŠKE ORGANIZACIJE.
Poročilo o delovanju socialno de-mokraških stirokovnih društev za leto 1915 se peča pred vsem z nazadovanjem glede na število članov, kar so povzročile gospodarske razmere; a marsikje niso povzročile nazadovanja le gospodarske razmere. Upoštevati se morajo tiste strokovne organizacije, katerih člani delajo v vojnih industrijah in bi se moralo zato število njih članov pomnožiti. Poročilo pravi, da se je moralo izločiti delo za izboljšanje delovnih razmer, kar je bilo pač vedno najboljše agitacijsko sredstvo.
Nazadovanja članov niso povzročile zgolj vojne razmere, to dokazujejo številke o ženskih članicah, kjer tudi pada število, dasi odpade vpoklic pod orožje; nasprotno: ženske se zdaj še bolj zaposlujejo, kot so se pred vojsko in se je zato gotovo tudi agitacijsko polje pomnožilo.
Prelat iz Kadore ali tirolska zvestoba.
Dramatična epizoda iz avstrijsko-italijanske mejne vojne.
Binkošti v Kadore! Sv. maša je minila — verniki v svojih pisanih nošah so se zbrali v gostilni pri »Črnem konjičku« — nihče ne sluti ničesar o črnih oblakih, ki se zbirajo onstran meje m neudržno prihajajo bliže. — Častitljivi župnik udobno sedi na svojem prijaznem domu in puši iz praznične pipe, katero mu je bila z ljubeznivo skrbnostjo natlačila njegova mlada nečakinja Eva, ter uživa mirni pokoj lepega praznika.
Pred občinskim uradom stoje avstrijske straže. Tudi tu je praznično razpoloženje, dasi so si o resnosti časa popolnoma na jasnem. — Tedaj se nenadoma razležejo klici — vse kriči, se gnete, drvi: »Italijani prihajajo — vojna je napovedana!« Pastirček je videl sovražnika — in prinaša poročilo v vas. \ svojem prazničnem veselju iznena-deni Tirolci so najprej kakor brez glave, toda pomiri stari Matija Seebacher, pristen, vrl Tirolec, čegar zvesto srce pozna le eno: Domovino!
Na občinskem uradu so takoj nato pripravljeni na odhod _ toda avstrijsko moštvo pod vodstvom nadporočnika Wiedenhoferja ima nenadoma pred seboj veliko italijansko premoč. Vname se ogorčen boj in mnog vrli Tirolec mora umreti na zelenem gozdnem pobočju. Med težko ranjenimi je tudi nadporočnik Wiedenhofer, Evin zaročenec.
Seebacher je obvestil starega župnika in ga um'em-^a na bojišče, da poda zadnja sv. tolažila denha’f°ž‘.m' ^va žre z ni'm’ ^ Žozdu najdeta Wie-še, lod*aOžečega na tleh; pri polni zavesti je mu izrodi	ranjen.	Takoj	spozna	župnika ter
Prelat nrev^f Ustin s P™Snjo, naj jih dobro shrani.
mc 'zročene stvari ter jih poda nato,
ne da bi jih le pogledal, svoji nečakinji z nalogom, da jih nemudoma nese v župnišče in ondi vse potrebno pripravi za sprejem ranjenega častnika. Kakor hitro Eva odide, se posveti župnik dušnopastirski službi. — V bližini ležeč lahko ranjen Italijan je videl prizor, ne da bi ga razumel. Kljub temu misli, da je stari župnik vohun. Vleče se k svoji četi in pove častniku, kaj je bil videl. Takoj izide povelje, da poiščejo prelata in ga primejo. Vsak ugovor je zaman — častitljivega starčka odpeljejo v občinsko hišo kot ujetnika.
Ko zvedo vaščani, kaj se je zgodilo z njihovim ljubim župnikom, jih obide srd in žalost. Enoglasno sklenejo, da gredo takoj na občinski urad in tam-kaj prosijo, da izpuste starega prelata. Ko se Tirolci zbero na občini, nastopijo proti njim italijanski vojaki, ki množico neusmiljeno potisnejo nazaj. Župnika še tisto noč odpeljejo dalje v sosednjo italijansko vas in pridrže v zaporu. Pri zaslišanju pred vojnim sodiščem zagotavlja svojo nedolžnost in energično zavrne obdolžitve, da bi bil vohun v duhovskem oblačilu.
V	župnišču so bili sprejeli pod streho težko ranjenega Wiedenhoferja, in ob ljubeznivi strežbi Eve in stare Veronike se mu zdravje polagoma vrača.
Stari Seebacher je prinesel poročilo, da so župnika zaprli; obenem odkrije svoj sklep, da prelata reši. Eva je odločena, spremljati Scebacherja na njegovi nevarni poti. Preoblečena kot tirolska kmetica odide z ročnim vozičkom skozi gozd k jezeru, kjer jo čaka s svojim čolnom zvesti Seebacher. Sestaneta se ob določenem času. Eva ostane na bregu — Seebacher pa se plazi dalje v italijansko vas in do župnikovega zapora. Ko dospe tjekaj, se ob jutranjem svitu vspne v celico in iskreno prosi in roti župnika, naj se vrne med svoje vernike, ki ga tako nujno potrebujejo, on bo pa namesto njega ostal v ujetništvu. Prelat izprva noče o tem ničesar slišati, potem pa se uda in gre mirno skozi odprta vrata na prosto. Ko italijan-
ska straža zapazi beg, da takoj znak za alarm. Od vseh strani hite vojaki. Starega prelata zopet ujemo in zvesti Seebacher, ki je bil hitel svojemu župniku na pomoč, ko je zaslišal streljanje, dobi težko rano, Z nadčloveškim naporom se vleče skozi gozd do jezera, kjer ga čaka Eva. Povedati ji mora, da se je njegov načrt za rešitev župnika izjalovil. Eva je razočarana, a hrabra — Seeba-cherju pomaga v čoln ter odvesla z umirajočim na tirolsko stran. Ko dospe k bregu, vidi, da je zvesti Tirolec mrtev.
Nadporočnik Wiedenhofer, ki si je bil medtem opomogel, pošlje staro Veroniko s poročilom v glavni stan in javi italijanski napad. Obenem prosi za ojačenja, katera mu takoj dovolijo. V najkrajšem času so Avstrijci v Kadore, zasedejo vas in občinski urad, prepode Italijane in začno boj z umikajočim se sovražnikom.
Italijani se umaknejo v strelske jarke. Nadporočnik Wiedenhofer dobi povelje izkopati rov do italijanskega strelskega jarka. V kratkem času je povelje izvršeno in ob določeni minuti zleti sovražni jarek v zrak.
Sledi vroč boj na vaški cesti — Italijani morajo bežati iz vseh svojih postojank. Naši osvo-bode starega župnika in ga zmagoslavno spremijo v vas. V Kadore ga sprejmo z nepopisno radostjo in iskrena zahvalna molitev k Njemu, ki vsa pota k dobremu vodi, združi župnika in vaščane.
XXX
Vse to bomo videli prihodnjo soboto, dne
2.	septembra, ob pol 5., 6., pol 8, in 9. uri zvečer ter v nedeljo 3. septembra, ob 3. in pol 5. uri popoldne v »Kmo Central« v deželnem gledališču. Živi dogodki, žive osebe bodo pred našimi očmi, prizori lepote in napete zanimivosti. Povsod, kjer so igrali ta velikanski film iz sedanjih dni, so bila polna gledališča in tako bo tudi v Ljubljani. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker bo naval k predstavam velik.
V zadnjih dveh letih so izgubile socialno demokraške strokovne« organizacije 238.082 članov. Članov je bilo:
Koncem leta	moških	žensk	skupaj
1913 .............. 372.216	42.979	415195
1914 .............. 210.421	30.260	240.681
1915 .............. 151.424	25.689	177.113
Izguba znaša:
1914 .............. 161.795	12.719	173.514
1915 ................ 58.997	4.571	63.568
v obeh letih . . . 220.792	17.290	238.082
Po posameznih kronovinah se razdelil j e število članov, kakor kaže razpredelnica; za primerjavo se navajajo leta 1913, 1914, in 1915.
Dunaj..............
Spodnja Avstrija
Češko..............
Bukovina . . . Dalmacija . . . Galicija ....
Istra .............
Koroška .... Kranjsko . . . Moravska . . . Zgornja Avstrija Solnograška . . Šlezija .... Štajerska .	.	.
Inozemska .
1913	1914	1915
156.367	89.064	67.462
36.029	22.143	16.798
89.085	58.066	40.432
1.319	188	63
686	196	55
13.749	1.704	1.261
8.753	4.242	1.744
5.887	3.611	2.494
2.641	1.739	1.229
25.995	16.321	11.943
15.172	8.748	6.344
4.572	2.746	1.837
19.078	1.1293	8.528
25.880	15.417	13.320
a 9.230	4.813	3.449
752	390	154
415.195	240.681	177 113
(Konec prihodnjič.)
xxx
Kako so se razvijala mesta v Nemčiji? Leta 1875. je bilo v Nemčiji šele 12 velemest, 1910 že 48, od takrat se je število velemest že zopet za nekatera pomnožilo. Prebivalsvo velemest se je pomnožilo od 2,670.000 leta 1875. na 13,820.000 leta 1910. V 72.1999 krajih na deželi ne stanuje niti celih 26 milijonov ljudi, v 48 velemestih jih pa biva skoraj 14,000.000. Medtem ko se je nahajal leta 1875. med 16 Nemci en velikomestni človek, je prišel leta 1910. že na 4.7. — Glede na napredek velikih mest prekašajo Nemčijo le še Združene države, ki izkazujejo v 50 velemestih okroglo 20 milijonov prebivalcev; število prebivalstva velikih mest na Angleškem je enako Nemčiji z razliko, da je štela Anglija leta 1910. le 83, Nemčija pa približno 48 velemest.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. širokovni Zvezi!
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
jBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprtnl ljubuhhh
I. IUC1JU1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čtpk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, ankanoa Itd.
?redtishanje in vezenji monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
špecijalna trgovina £1-valnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalne strojev Evropi in to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna pismena g-aranoijaj
Pouk o vezenja vsah (is brezplačno. Pridni posredovalci se iščelo
U
—7£ZT7/-Z7£Z7r—7/-Z7£ZZ?£ZZ7/Z
Velika zaloga manufaktumega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
®stai trg it©v.
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
~7/-7/--7/--7/--7/--7/----7iT~~7^—7Zn7ZTD
najboljša. najsignrnejSa prilika za štedenjel
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubi lani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, ? lastni hiši nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
8
v deželnem gledališča.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denat dobi bogato razvedriloI
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistili obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.