UUaLJANI 1 HI I. lii. I',4 niuf plahimi v cotovini LETO L.\ V Ljubljani, v četrtek 31. mnrca 1932 štev: -73 •- krat,. »*!lo{£ena 1 Din N ni «u i na mesečno 23 Dn, zu inozemstvo 4(1 Din — no dcltfka izskih narodnosti so bo prvič po sedmih letih vršil ne v Ženevi, marveč, na Dunaju. To pa iz tega vzroka, ker je bivanje v ženevi, še bolj pa potovanje, v današnjih časih splošno krize predrago. Golovo je tudi, da bo v Ženevi po dolgotrajni razorožitveni konferenci nastopila utrujenost posebno mod časnikarji. Zato Dunajska vremenska napoved: Oblačnost bo polagoma vedno večja, na zapadu bo morda že začel dež. pozneje pa bodo nastopili zapadni vetrovi. Velika požarna katastrofa v Zagrebu 4 mrtvi, nad 30 ranjenih ■Strašna eksplozija filmov Zagreb, 30. marca. ž. Snoči, 10 minut pred polnočjo, se je zgodila t Zagrebu na Dolcu št. 1 ob Jelačičcvem trgu velika katastrofa, ena najstrašnejših, kar jih bcle*i zagrebška kronika. V omenjenem času se jc pripetila r laboratoriju Star-lilma strahovita eksplozija, ki je popolnoma uničila vsa stanovanja v II. nadstropju. V laboratorija sta bila ob tem času zaposlena dva nameščenca Star-filma in sicer Sušin in njegov pomočnik Rub-čič. Pri delu je nenadoma prišlo do kratkega stika ter je pri tej priliki plamen objel film, ki je ob veliki eksploziji dvignil strop, tako da se je požar razširil še na in. nadstropje in na podstrešje s velikansko brzino. Zaradi strašne eksplozije je t poslopju nastala velikanska panika. Takoj je bila obveščena policija, gasilci in vojaštvo, ki so r najkrajšem času prispeli na mesto nesreče In kj v prvem trenutku niso niti vedeli, kaj naj napravijo radi velikanske panike in zmešnjave. Ljndje so iz IV. nadstropja skakali skozi okna na cesto. Stopnišče je bilo namreč t plamenu, radi česar je bil vsak izhod nemogoč. Med s.anovalci je zavladal strah pred smrtjo, tako da ni nihče mogel trezno misliti na rešitev. Prizori so bili strašni. Ljudje so vpili na pomoč, ki pa se je mogla nuditi ob (istem času le z ene strani. Vendar je uspelo gasilcem, da t velikim naporom in v nevarnosti za lastno življenje izrlečejo prebivalce iz stanovanj, ki so jib nato prepeljali t bolnišnice. Reševanje poslopja in prebivalcev je trajalo polne tri ure. Zadnja Je bila rešena služkinja dr. Mikulina. Ona je t svoji sobi mirno spala ob času, ko so se zunaj odigravali tragični prizori, in šele, ko so pričele črpalke brizgati vodo v njeno sobo, si je ogrnila plašč in odšla ii poslopja. Ob I>«1 5 zjutraj se j« posrečilo gasilcem lokalizlrati požar in onemogočiti širjenje na druga poslopja, med tem ko je r samem posl.tpjn še redno gorelo. Gasilcem je uspelo rešiti soecdnjo novo zgrajeno palačo Srbske banke, cerkev sr. Marije in palačo tržnega nadzorstva. Uspelo jim je tudi rešiti stanovalce iz goreče hiše, pri kateri priliki pa se je izkazalo, da je bilo mnogo žrtev. Prebivalci, ki so iz višjih nadstropij skakali v razpeto platno, so dobili težke poškodbe. Neka žena si je pri skoku razbila glavo, sam lasnik hiše, Ferdinand llostulie, ki stanuje v II. nadstropju, p« si je pri skokn zlomil obe nogi. Njegova soproga je dobila težke poškodbe na rokah. Zjutraj, ko jc bil požar omejen tudi že t notranjosti, so našli dve zogljeneli trupli, od katerih je eno leialo na stopnicah, drugo pa v podstrešju. Vsega so biil štirje mrtvi in 29 ranjenih. Zogljeneli trupli še niso mogli identificiral. Ranjenci so bili takoj preneseni v kirurško kliniko ter r bolnišnico namiljenih sester, kjer so se odigravale pretresljive scene. Ranjenci so r velikih bolečinah Še redno vpili nn pomoč. Število žrtev bo vsekakor še večje, ker se veliko število prebivalcev še ni jarilo. niti ni zahtevalo pomoči. Od uglednejših osebnosti je ranjen dr. Miškulin, znani zagrebški odvetnik. -•Cilinder sreče« O samem požaru se naknadno čuje, da je lastnica delavnice Star-filma gospa Spoljarič odpotovala snoči z hrzovlakom obenem z Willy Forstoin v Split, medtem, ko so njeni nameščenci ostali r Inltorato-riju, kjer so prevajali film z naslovom »Cilinder sreče«. Operater zatrjuje, da je iskra užgnla film, radi česar je nastal požar in eksplozija. Ker se je v tem prostoru nahajalo skladišče fjlinov, je užgani film prenesel ogenj še na ostalo zalogo filmov, nakar je sledila strahovita eksplozija, od katere ni bila porušena samo hiša, od katere jo zletel v trak del strehe, ampak tudi okna sosednjih hiš. Prebivalci sosednjih hiš, ki so radi eksplozije r paničnem strahu bežali iz stanovanj, so paniko še povečali. Požar se je razširil tudi na pritličje, take da od relikega poslopja stojijo po požaru samo še goli zidovi. Vsi stanovalci izgorele hiše so ostali brez premoženja, v kolikor niso bili zavarovani. Škoda na poslopju znaša pet milijonov dinarjev, zavarovano pa jo pri zavarovalnici »Dunav« za 4 milijone Din. Star-filmu jo zgorelo 30.000 Din r gotovini. Približna škoda so šo ne more določiti, ker je prevelika. Moč eksplozije je bila tako silna, da je razbila zid tržnega poslopja, ki se nahaja v bližini. Pritisk in materijal. ki je zletel na tržnico, s'a prebila betonsko ploščo. Ves gornji zid poslopja se je nagnil in obstoja nevarnost, da se vsak trenutek zruši. Požar v notranjosti poslopja je trajaj res dan. Gasilci so neprestano v službi. Junaški reševalci Pri reševanju sta se najbolj izkazala Iva« Weiler, ki je sam rešil iz ognja osem oseb, in tipo-graf Lorrič, ki je prav tako rešil življenje številnim osebam. Neka gospa se je držala pol ure ob robu okna, ker se ni upala skočiti v razpeto platno. Končno se je dvema gasilcema le posrečilo, da sta ob robu hiše prišla do okna in jo rešila. Ponesrečenci V bolnišnici usmiljenih sesler leži največ ponesrečencev. Odvetnik Miškulin je lažje ranjen na licu in nogah. Njega jc eksplozija ujela v jtostelji in ko jc slišal detonacijo, je takoj prebudil ženo ia dve hčerki, s katerimi je pohitel po stopnicah, ki so bile že r plamenu. Z velikim naporom so prispeli do L nadstropja, odkoder so sc spustili na tržnico. Največ je trpela družina Radniča, veleposestnika iz Supetra na Braču. V preteklem letu se jc preselil z ženo in petimi oiroci, za relikonočne praznike pa je prišel na obisk, kjer ga je zadela nesreča. Ob priliki detonacijo so se že vsi nahajali r posteljah, eksplozija pa jih jc vrgla po tleh, kjer so obležali nezavestni. Edino najstarejši sin Ljubo jo ostal pri zavesti in reševal mlajše brate ter jih je zavlekel do prvega nadstropja. Mladenič je večkrat moral hiteti nazaj in ponovno reševati. Matere Ljube Radniča in njegove sc«lro pa niso megli ro-šiti in se ne ve, kakšna usoda ju jc zadela. Nadalje je bila hudo ranjena Marija Kunsi iz Sr. Petra, ki je služila pri nekem uradniku Srbske banke. Njo so ranile razbite šipe na glavi. Odpeljali so jo g taksijem r bolnišnico. Težko poškodbe je dobila tudi Sava Veronika, ki ho jo prav tako ranile razbite šipe. Na kliniki sc nahaja nekoliko ranjeneov, med katerimi jc tudi Greta Sahota, vdora majorja. Ranjen jc nadalje tudi dr. Zimmermann. Skupno število ranjencev, ki so r bolniški oskrbi, znaša 29. Po obrestilih geofizičnega zavoda zabeležili eksplozijo tudi scizmografi. Valovanje okrog poslopja je I rajalo kakih 12 sekund. Po tem so da sklepati, kako strašna je morala biti ta eksplozija. Zaradi katastrofe je ustavila poslovanje mestna tržnica. Na mesto nesreče so prispeli župan dr. Srknlj. poveljnik savske divizije Bodv. policija in vojaštrn. Liška proga prosta Belgrad. 30. marca. AA. Generalna direkcija i državnih železnic poroča, da je od 30. marca t. 1. , spet uveden ves promet na progi Prijedor— Knin • med postajama Knin —Drvar, ki je bil prekinjen zaradi snežnih žametov. do nje priti. Vsekakor bi bila taka rešitev za obe strani od največje koristi in interesa.-- Podonavska federacija in Panevropa ^Kakšno je Vaše mnenje o t. zv. Podonavski federaciji in s lem v zvezi o rešitvi manjšinskega problema v teh državah?« »Po mojem mneju ni prav nobenega dvoma o tem, da je nere.šenost manjšinskega vprašanja v raznih državah, ki pridejo v poštev, bistvena ovira za resničen in trajen sporazum med srednjeevropskimi državami. Sporazum med temi državami je samo takrat mogoč, čc usoda sorojakov v sosednih državah ne bo vedno in vedno zastrupljala in slabšala odnosov med narodi in državami. To bi morali uvideti tudi voditelji panevropskega pokreta. Samo z geslom »Pan-Evropa* ne bo mogoče zaceliti vseh ran. če nc bodo odstranjene obstoječe ovire za zbližanje med srednjeevropskimi narodi, po mojem mnenju sploh nc more priti do Panevrope.« Francosko nemško zbližanje Kako vlogo dajete pri tem problemu fran-| ci.sko-nemškega zbližanja? Ali je sploh mogoče?« -Ravno kar se tiče francosko-nemškega zbli-| žanja, je največja ovira — to je alzaško vprašanje i — v toliko oditranjena, ker se j« Nemčija z lo- karnsko pogodbo prostovoljno odrekla Alzacije in v Nemčiji danes nihče več resno ne misli na aooi-nost zopetne priključitve Alzacije Nemčiji. Tudi voditelji alzaškcga pokreta za avtonomijo nimajo — kakor se pogosto čuje — nobenih separatističnih ciljev. Borijo se samo za priznanje narodnih pravic, za ohranitev jezika in narodnostne individualnosti, pri čemer pa vedno poudarjajo, ,dn ne delujejo za odcepitev Alzacije od Francije, ^elo žalostno je, da sc od francoske strani gleda na ta pokret z nerazumevanjem, da se napak razumeva pravi značaj alzaškega domoljubnega gibanja in da v njem stalno vidijo državi sovražen iredentizem. Trajen lorazum med Francijo in Nemčijo, zn katerega danes ni prav nobene ovire, bi odločilno in ugodno vplival na vso evropsko miroljubno politiko. Na vzpostavitvi take mirovne politike v Evropi delamo tudi mi, delajo naši kongresi. Mi skušamo potom sodelovanja in solidarnosti v smislu priznavanja vseh pravic vsem narodom spremenili evropsko mentaliteto. S tem pobijamo iredento in skušamo pospeševati trajno sporazumevanje med narodi in državami.« »Veliko zadoščenje imam v tem,« je končal g. dr, Ammende, »da morem ugotoviti, da se na-i haja naš pokret že lela pod izvrstnim vodstvom spoštovanega g. dr. Vilfana in da odločilno vpliva tudi še drug Slovenec kot predsednik Zveze manj-' Mnskih časnikarjev g. dr. Engeibert Besednjak.* Vprašanje Jesenic V dobah gospodarskih kriz je položaj delavstva najtežavnejši. V teh dobah namreč izgublja delavstvo svoje pridobitve iz prejšnjih let. Podjetniki pa so tudi vajeni Izrabljati slabe čase na račun delavstva. Že v času dobre kon|tinklure niso pripravljeni dajat! delavstvu večjega deleJa lla dobičku, v dobah gospodarskih kriz pa radi ponehajo vsi socijalni čuti, zlasti ko gre za ohranitev preje pridobljenih dobičkov. Bridka resnica je, da delavstvo od dobre konjunkture nima nobenega dobička, nasprotno pn mora v času krize nositi najhujša njena bremena, ker izgubi delo in s tem edino možnost, da preživi sebe in svojo družino. Posebno zadnje čase se vrši naravnosl naskok kapitala na delavstvo. Zelo verjelno je, da stojimo še pred nadaljnjimi uslnvitvenii obratov, ker sc žal nikjer ne kažejo znaki izboljšanja. Z ustavljanjem obratov pa se izvršuje pritisk na delavstvo, da sprejema zopetno uvedbo dela, loda s težkimi žrtvami pri plačah. Vsej naši javnosti je znano, s kako nizkimi zaslužki se mora zadovoljevati naše delavstvo. Sedaj pa se jim krajšajo še nadalje že itak majhni zaslužki pod pretvezo gospodarske krize,t ki pa vendar le omogoča raznim glavnim ravnateljem, da žive še nadalje tako široko življenje, ki bode v oči vso delovno javnost. V časih dobre konjunkture se prepad in socialna razlika med kapitalom in delavstvom ne kaže tako izrazito kot v časih gospodarskega pomanjkanja. Tedaj pa stoji nasproti bedi delavstva še nadaljnje neokrnjeno izobilje, v kalerem žive odlični predstavniki kapitala. V teh težkih časih, ko se zahtevajo od nuše narodne skupnosti tolike žrtve, ima kapital gluha ušesa. Kvečjemu aa čujemo, koliko je ta ali oni dal v dobrodelne namene misleč, da je s tem izvršil vso svojo dolžnost. Toda to je v takih razmerah premalo. Danes, ko so potrebne tolike žrtve, je prav, če tudi kapital doprinese svoj delež k ublažitvi krize. Ta delež bo bolj zulegel kol pa če odvzamemo tisočem delavcem velik del njihovega zaslužka, a jim v nadomestilo nudimo nekakšno miloščino. Danes je vloga državs v gospodarskem živ-j)enju veliko večja, kakor je bila pred vojno. Liberalna gospodarska politika, ki je prepovedovala vmešavanje države v gospodarske in socialne odnošaje, se je izkazala za golo orožje kapitala v borbi z delavstvom, ki je zahtevalo vedno več' in več pravic. Danes pa, ko smo v krizi, apelirajo na državno pomoč, torej na javno pomoč celo indu-strijci, ki so še pred nedavnim odklanjali vsako državno intervencijo, ko je šlo za izboljšanje delavskih razmer. Posebno pa ne moremo pripustiti, da bi bilo v teh razmerah delavstvo na milost in nemilost izročeno kapitalu, ki izrablja težko priliko v to, da vali vsa bremena krize na delavstvo. Ne trdimo, da so pri nas gospodarske razmere sijajne, toda tudi našemu kapitalu se ne godi še tako slabo, da bi ga morali v taki meri ščititi, kakor je zaščite potrebno v prvi vrsti delavstvo. To so vidiki, ki bi morali biti odločilni v naši gospodarski in socialni politiki. Žal pa vidimo, da socialna politika še ni postala tako odločilna pomoč potrebnim slojem prebivalstva, kakor tc zahteva resnost časa, Naša gospodarska politika je sicer proslavljala za svoj največji uspeh industrializacijo države. Nikdf.r nismo slišali o njenih senčnih straneh, ki prihajajo danes vedno bolj do veljave. Ogromna večina naše industrije je še ved-eo v rokah tujega kapitala in ta kapital naravno ■ima nobenega drugega interesa, kakor da vleče 4e nadalje svoje dobičke. Svoječasno, pred ustavitvijo obrata na Jesenicah, smo slišali mnogo o veliki inozemski konkurenci naši kovinski industriji. Toda z ravno lo inozemsko konkurenco pa so obstojali dogovori, ki so regulirali prodajo v naši državi. Ali se je torej izkazalo, da kartel še ne zadostuje za nemoteno dobičkanosno obratovanje? Če bi Jesenice bile izven kartela, bi gotovo imele lažje stališče napram inozemski konkurenci, ker bi jih marsikateri domač faktor podpiral v borbi proli premoči inozemske konkurence. Pojavila se je tudi zahteva po povišanju carinske zaščite. Naša carinska zaščita res ni sistematična, vendar pa omogoča, da so cene na naših tržiščih znatno višje kol v inozemstvu. Smo proti temu, da se carine še nadalje zvišujejo, ker to ne pomeni ničesar drugega kot obremenitev notranjega trga v korist kapitala. Na splošno pa se naša industrija glede carinske zaščite nima dosli pritožiti, nasprotno pa njeni konsumenti več kot preveč, ker se dogajajo slučaji, da postaja previsoka zaščita predmet zlorabe. Kar se tiče omejitve uvoza inozemskih izdelkov, je to razumljiva zahteva, ki bi morala prevladovali v naši trgovinski politiki. Danes je sicer zelo pozno za take ukrepe, ko je že toliko obratov zaprtih, vendar pa še ne prepozno. Pri vsem tem pa moramo zahtevati, da takih prednosti domača industrija ne porabi za povišanje svojih ccn in dobičkov. Sploh je vprašanje naše kovinske industrije v najožji zvezi z uvozom teh izdelkov. Na eni strani škodujejo domači industriji reparacije, na drugi strani pa so si nekatere inozemske družbe znale ra svoja dela zasigurati cene, po katerih bi naša domača podjetja prodajala z velikim dobičkom. Poleg tega so znala ta podjetja, ker financirajo sama dela, dobiti si pri uvozu ugodnosti, n. pr. 0pfo3titve carin za izdelke, ki bi jih morale praviloma nabaviti v naši državi In pri katerih so domaČi podjetniki oškodovani. Nadalje sistem naših državnih dobav ne zaslgura dovolj stalnosti obratovanja, ker prihajajo n. pr. plačila prepočasi in rs naročila nagromadijo, namesto da bi se gospodarsko razdelila skozi vse lelo. Praksa v nekaterih drtlgih državah je pokazala v tem pogledu že lepe uspehe in tudi pri nas bo treba mislili na to, •Ja hcrlo državne dobave v veliki meri regulator konjunkture. Seveda zaenkrat o investicijah ni dosti govora, Kar se tiče kreditiranja po Narodni banki, je to pojav, ki ga v marsikaterih državah ne poznajo. Pri nas pa je Narodna banka važen vir kreditov rte samo za banke, ampak ludi za industrijo ter trgovino. Priznavamo sicer, da so interesi obrambe stabilnosti dinarja na prvem mestlt, toda fl interesi se morajo sprnviti v sklad t interesi nagega narodnega gospodarstva. Ker Ima Narodna banka «a razpolago dovolj kreditov za industrije v nekaterih krajih naše države, zato se sme s poltio pravico zahtevati, da :;e "žira tudi na našo Industrijo in Nevzdržno padame dolarja Inflacija je neizogibna Ma.-hingtoii, 30. marca. Finančna kriza ameriške linijo zavzema čedalje linij katastrofalen značaj. Dolar pada naprej, in sider radi tega, ker se kongres ne moro zediuiti glede odredb, katere naj hi saniralo ogromni primanjkljaj državnega proračuna. Dočim je del kongresa preprečil uresničenje splošnega davka na prodajo, ki bi bil po proračunu dal 500 milijonov dolarjev na Teto, se drugi del sedaj brani sprejeti davke na kapital, na luk-6us in na rotile, ki bi imeli duti na loto 1261 milijonov dolarjev. Sploh pravi publika, da bi novi davki gospodarske krize ne ozdravili, ker ima ta veliko globlje vzroke. Padanje dolarja zelo vznemirja (udi Francijo, (ie bi Francija, kakor te Američani zelo bojijo, sedaj potegnila iz Amerike še ostalo svoje zlato, bi imela sicer od tega ogromen dobiček, ki bi pa bil zelo kratkotrajen. Ta korak bi namreč imel za po- sledic« še večji padec dolarja, tako da bi končno bila nemogoča vsaka trgovska izmena med Francijo in Ameriko, kar bi imelo svoie posledice tudi za odnošaje Francije i vsrni ostalim svetom. Zato ni verjelno, da bi Francija potegnila svoje zlato iz Amerike, kar bo seveda imelo zanjo neprijetno posledico velikih Izgub francoskih depozitov, podobno, kakor je bilo to tedaj, ko je Velika Britanija opustila zlato pariteto. Francoski politični in finančni krogi so sploh hudo hoje, da ne bi bila tudi Francija prisiljena, da opusti zlato pariteto. Kar se tiče Amerike same, mnogi opozarjajo ua primer Velike Britanijo, ki je z veliko energijo in složnostjo svojega naroda premagala krizo šter-linga v primeroma zelo kratkem času. Toda ne glede nn to, da take narodne solidarnosti v denarnih zadevah v Ameriki skoraj popolnoma manjka, ker je popolnoma inticirana od kapitalističnega duha, zalo opozorilo na angleški primer ne bo veliko iz- Podonavje je odlično političen problem Pariz, 30. marca, Po koraku angleškega premiera Macdonalda, ki je nepričakovano dal inicijativo za sestanek štirih velesil v zadevi podonavske gospodarske unije, 60 je začela v tukajšnjem časopisju zelo živahna diskusija, ki v najostrejŠi luči odkriva politično stran take unije. Levičarsko časopisje na primer ee postavlja na stran Anglije, izjavljajoč, da razume akcijo Macdonalda, ki na noben način noče, da bi Evropa imela vtis, kakor da se more podonavska gospodarska zveza uresničiti lo kot rezultat predhodnega sporazuma med Francijo in Anglijo. Desničarsko nacionalistično časopisje —, tako poudarjajo glasila levičarskega bloka — ne razume angleške politike, ki si vedno prizadeva, da si ohrani v evropskih zadevah popolnoma proste roke, medtem ko francoski nafcionalieti z desne menijo, da je vsaka po-lltična in gospodarska regeneracija Evropo nemogoča, ako so verzajska pogodba ne smatra kol nedotakljiva svetinja. To pa — tako meni Herriotov tISk — ni v skladu z angleškim stališčem, ki nikakor ni mnetlja, da bi ee Evropa ne dala sanirati drugače kakor na podlagi najtesnejše francoeko-ntigleške antante, ki bi od reševanja evropskih problemov izključevala ostale velesile, oziroma jim odkazovaia samo postransko vlogo. Uresničenje podonavske unije, ki ni samo gospodarski, ampak obenem tudi emiueiitno političen problem, je iti o-gore samo, fe vsi, neizvzetnši Francije, Storijo koncesije, ki so v to svrho neizogibne — tako piše JUeuvre . Desničarski tisk pa najostreje polemizira proti omenjenemu stališču in suhii, dn so za Macdoilfll-dovim povabilom štirim velesilam skriva načrt, škodljiv francoskim interesom. Znani >Ami du 1'euple očila Macdonaldu naravnost germanofilljo in meni, da Macdonaldov korak utegne uresničenje Tarilicujovega načrta sploh onemogočiti, ker bi se države male antante branile stopiti v zvezo z Av- strijo in Ogrsko, katere bi, ojunačene po angleškem stališču, gotovo prišle na dan z zahtevami teritorialnega značaja iu z revizijo verzajsko pogodbe. liazen te zelo važne konslatacije pa francosko časopisje prinaša ludi zanimivo vest, da je nezaupanje političnih krogov male antante napram projektu podonavske federacije zelo veliko. Dolgi razgovori med Giko, Marinkovičem in Benešnm v Ženevi o tem vprašanju so po zatrdilu teh listov pokazali, da nobeden izined imenovanih državnikov ni preveč navdušen za načrt, kakor jo zamišljen ml Tardieuja. Neglede na gospodarsko plat tega načrta, ki bi hil malo realnega pomena, imamo opraviti tndi z važnimi političnimi pomisleki, ki so na polu sporazumu z dvema državama, ki sta pod vplivom germanske in italijansko politike, Kar bi bilo v resnici nujno potrebno — tnko se bere v nekem uglednem inozemskem žurnalu, ki se v Parizu v vplivnih političnih krogih zelo bere — to je, nujna takojšnja kreditna pomoč srednjeevropskim državam, bi se lahko zavleklo v veliko škodo vseli prizadetih, ako bi se na ta način debata o Tardieujevem načrtu zavlekla na politično polje, s katerega bi projekt donavske federacije prišel nazaj popolnoma razcefran in nesposoben za življenje. Dobro je samo to, da imata Francija in Anglija veliko kapitalov naloženih tako v Avstriji kakor na Ogrskem, ki bi zmrznili, ako se ne slori kaj konkretnega, kal- bi obsegalo vse podonavske države brez izjeme. Ker pa to ni mogoče brez pritegnitve Italije in Nemčije, ki se s Francijo t bistvu vsaj zaenkrat čisto gotovo ne strinjata, zalo bo razgovor med štirimi« imel vsaj to dobro stran, da bo razčistil vprašanje, ali je podonavska federacija sploh uresničljiva ali ne. Rešitev tega problema nn podlagi enostranskega predspornzuma med Francijo in Anglijo pa Je sploh nemogoča In v toliko ima Macdonald prav. Velika radarska stavka v CSR Praga. 30, marcn. tg. Od 88.000 rudarjev na češkoslovaškem jih stavka sedaj okoli 30.000. V delovnem ministrstvu se bodo jutri začela pogajanja med lastniki premogovnikov in zastopniki delavcev. Vodstvo stavke je sklenilo, da se dovolijo dobave premoga samo za humanitarne ustanove In šole. ne pa ludi za Industrijske svrhe. Danes se ie stavkn razširila tudi na Klatlno. kjer stavka 2000 delavcev. Pragu. 30. marca. tg. Danes so je otvorila pomladanska sesija obeh zbornic parlamenta. Obe - e ji sla se olvorili v znaku rudarske stavke. Ko-mdhisli so zahtevali informacije o položaju stavke, ludi nemški narodni socialisti in sdrialtli demokrati so interpelirali vlado radi stavke, češkoslovaški socialni demnkrat KimoVec je zahteval v imenu čeških in nemških socialnih demokratov, da se razlastijo vsi premogovniki in postranska podjetja v korist države. Ta predlog je VsekiiHtir samo demonstrativen. Zvečer je delovni minister sporočil, da je vlada že začela iiogajanja za odpravo stavke. Praga. 30. marca. Ig. V revirju Moravske Ostrave je dmies dopoldne prišlo do spopadov med stavkajočimi rudarji lit policijo. Delavci so boleli vdreti v one jame, kjer se je še delalo, In prisiliti delavce, da ludi oni imtuvijo delo. Policijo se jim je postavila nasproti. Delavci so metali kamenje in tudi streljali na policijo. En policijski stražnik je hil hudo ranjen v trebuh. Policija je morala streljati, pri tem je hil en delavec hudo ranjen, dva pa lahko. Končno se je policiji posrečilo razRhatl demonstrante. Seja skupščine Belgrad, 30. marca. 1. Narodna skupščina se je sestala danes dopoldne po velikonočnih praznikih in vzela na znanje, da je vlada predložila spremembe in dopolnila k zakonu o trošarinah, s ka-lerim se ukinjajo vse dosedanje trošarine nn vino In na žganje, in da bo trgovina in promet z žganjem in vinom svobodna, v kolikor se nminšn nn proizvajalce. Narodna skupščina je sprejela od odbora za proučevanje trošarinskega zakona večinsko poročilo in dve manjšinski poročili. V enem manjšinskem poročilu predlagajo poslanci skupine dr. Kneževica, dr. LonSareviča in dr. Ni k o Nikiča, da se na,| uvede občinska trošarina na vino v znesku 1.50 Din za 1 liter in 1 Din za 1 liter žganja ter da se naj točilnice razdelijo v deset plačilnih razredov, ki bi plačevali pavšalne Iroša-rinske zneske, počenši od 100 Din do 60.000 Din s kreditiranjem prepreči veliko slisko, ki naslaja zaradi zapiranja obratov. Kranjska industrijska družba je še do tekočega leta delila dividende svojim delničarjem, Težko je reči, da so se mogle razmere poslabšali v že tako kratkem času. Pomisliti je namreč treba tudi, da ;e je prav resno govorilo o ustavitvi obratov na Jesenicah že jeseni lanskega leta, ko je hila vsa javnost pod vtisom ugodnega poslovnega uspeha Kranjske industrijske družbe. Ustavitve obratov so že vedno na dnevnem redu diskusije. Ali ne bi bilo pravilno, da poseže tu vmes državna oblast, kateri na| induslrijci pred-lože natanko vse razloge, radi katerih smatrajo, da so prisiljeni ustaviti obratovanje. Mislimo, da bi bilo to koristno, ker bi tako o umestnosti ustavitve obratov odločali tudi drugi faktorji, ki ne zastopajo samo interesov kapitala. letno. Trošarina bo odgovarjala količniku Izločene pijače v dotičnem lokalu. Ni nobenega izgleda, da bi imelo manjšinsko poročilo kakršenkoli uspeh pred plenuttiom narodne skupščine, ki bo osvojila poročilo večine, knlero je med drugim ludi že odobrila vlada potoni linnnčnpga ministra, ki je podal tozadevno izjavo že pri pretresu v odboru. Nadalje je nfirodnn skupščina izvolila odbor za proučevanje zakonu o zaščiti kmetov in znkonn o obrestni meri. Zn predsedniku je bil izvoljen dr. Ninko Perič, za podpredsednika pa Mllovnn Lttzit-revič. Odbor je dobil pet dni časa, da preštudira zakonske predloge in jih predloži v glasovanje narodni skupščini. Prihodnja sejn je napovedim« zn jutri dopoldne in se bo pečala s trošarinsklin zakonom. Šefa ministrskega sveta Belgrad, 30. marca, AA, Danes od 10, do 13. se jc pod predsedstvom predsednika ministrskega svetu Pelra Živkoviča vršila seja ministrskega sveta, na kateri so sestavili besedila L predloga za kona o dogovoru glede znanstvenih, šolskih in umetniških odnošajev, sklenjenega z republiko Poljsko; 2. predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o pobijanju draginje, in 3, predlog zakona o grajenju domov in drugih objektov društev in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo prebivals ,va. Vsi ti predlogi bodo predani narodnemu predstavništvu v zakonodajni postopek. 4 Belgrad, 30. ntnrrn. AA. Postavljen Je zu asistenta v državni bolnici zu ženske bolezni v Ljub-Ijani v 7. skupini dr. Leo Havnik, dosedanji asistent spi o sne državne bolnice v Ljubljani, na lastno prošnjo. dalo. Treba jo pomisliti, da je zadnji vzro); 'Meri-ške finančne krize v depresiji njene lndustfl : > v naraščanju brezposelnosti. Zato smatra večina za neizogibno, dn inflacije, ki bo sledila triletni deflaii Zaradi nevarnosti, da bi se pojavil; nov premoženje, se je začel zadnje dni pr« larjcv v inozemstvo, kar ima seveda L dice za banke, kojih bankeroti si dan dijo v vedno večji izmeri. Finančna kriza — tako je mnenje merodnjnih krogov — r mogla rešiti drugače kakor po mednarodn raciji, ki bi uredila vprašanje vojnih dolg pacali j ter tako omogočila novo revalutai narja in bolj pravično razdelitev zlata v sve. Tudi v Londonu je padec dolarja povzroči kaj skrbi in angleški finančni krogi se trudijo, ua bi preprečili prenagli dvig angleškega funtu. Odobren proračun dravske banovine Belgrad, 20. marca. AA. Finančni minister je dovolil vae banovinske proračune za leto 103^-3. Dravska banovina: Predlagani proračun lin 170532.955, odobrenih pa znaša 147,452.142 Dn. Za kritje svojih izdalkov sme kr. banska upra a odmeriti razen ostalih že odobrenih bunovinsk h dajatev in drugih dohodkov še banovinsko deklami na vse neposredne davke v višini Slo odstolkoi. cestarsko doklado 25 odstotkov in zdravstveno do klado 10 odstotkov, 1 i Vojni ukaz Belgrad, 30. marca. 1. V čin rezervnega pod* poročnika so napredovali sledeči narednlkl-dijaki: dr. Hajko Ložar, Karel llomaj, Vosek Franc, Gla-van Alojzij, Šinkovec Gregor, Pongrac Viktor, Šekulare Peter, Varoga Vinko, Butina Miha, dr. Vladimir Murko, Trepotec Martin, šmiljko Josip. Kopilar Oskar, Gavrnn Jožef. Dominik Štefan, Magerle Alojzij, Kervavec Slavko, Horvat Miro. Horvat Božidar, Bonačič Jožef, Vrančič Ivan, Trdo-glav Jožef, Kralj Dušan, Bernik Ivan, Ropotat Maks, Ogrinc Andrej, Krinelj Anion, Vičan Alojzij, Strmole Slavko, Petej Andrej, Vrhoven Miklnvž Cop Anion, Medenica Blaž, Vrslnvšek Stanislav. Berlot Vlndimr, Bizjak Milko, Maretlč Vladimir, Mulej Filip, Loknr Ivan, Prosen Ciril. Hvalit Vin-dimir, Fušir Kudolf, Rent Viktor, Slojhnr Jožef, Rožič Julij, Novak Štefan, Puc Atili, Stropnik Franc, Tavčar Edvard, Korošec Martin, Banjera Ivan, Danhina Ivan, Bržan Jožef, Rus Marijan, Sršen Jurij, Božič Bogoljub, Sttšnik Aleksander, Kirnik Ivan, KnafelJ Franc, Cesnak Pavel, Vilmir Friderik, Motlku Ivan fiuštnrlč Janez, Bošllajačic Jožef, Magdič Ivan, fclrbec Martin, Tavčar Zaje. Ivan, Orahovei! Albert, Meško Jakob. vič Janez, Lovrnk Janez, Kreč Martin, Košmerl Franc, Brvar Stanko, Bregar Anton, Cerne Ignac, Merčun Ciril. Miškole Oton, Šavnik Tomaž, Celi Ivan, Kamuščak Nikola. Rajer Ivan, Rus Bogomil, Kajfež Miha, Mraz Julij, Vilter Jožef. Sever Dra- V čin podporočnika so napredovali sledeči rezervni naredniki: Divjak Branko, Stih; štetim, Macinger Anton, Kokalj Miha, Bazaln Milan, Zaje Boris, Sflšelj Zdravko. Ambrož Oton, V konjeniške podporočnike so napredovali: Bezjak Bogomir, Natavšek Viktor, Žumer Ivan. V inženjerske podporočnike so napredovali: Mtlrn Jožef, Bobans Ivan, Sraka Štefan, Turk .Marijan, Papež Bruno, Kune Henrik, Križaj Vinko, Pengov Janez, Gregorič Kudolf, Soller Adolf, Smola Slavko, Pinter Adalbert, Kern Rudolf, Kodelj Stanko, Šroba Jurij, Urbančič Valentin, Jazbec Mirko, Fujša Janez, Fržišnlk Vinko, Zalar Karel, Čemernik Anton, Jožič Leon, Jenko Dolfe, Židnr Ivan, Černe Viktor, Perovlca Ivan, Borštnar Ignacij, Krajger Franc, Čerln Ivan. Pdžavfea Jože? V zrakopiovne podporočnike so napreddiali: Cinaver Jožef, Filipi Ivan, Ermenc Martin. Krpati Dragotin, Fikec Alojzij, Kanti Jožef, Babič Tone, Zaje Slavko, Kodran Jožef. Za Intendantskega podporočnika v rezervi su napredovali: črnek Franc, Ilartman Alojzij. Za topničarsko-tehnlčncga podporočnika so napredovali: Pibernik Hogotnir, černivec Jurij, Košir Martin. Za inženjersko-tehničnega podporočnika v rezervi je imenovani Kristan Vladimir. Za sanitetnega podporočnika v rezervi so imenovani: dr. Rudolf Gregorek, dr. Oskar Vizina, dr. Josip Matejčič, dr. Franc Šlebinger, dr. Peter Župan, dr. Peter Zvomik, dr. Valentin Ivane, dr. Širna Karničnik, dr. Stanislav Stl-nad, dr. Slavko Preveč, dr. Ivan Benčič, dr. Bogdan Brecelj. Za rezervnega podporočnika korvete v tehnični stroki so imenovani: šeger Anton, Poločnjak Vladimir, Bučar Stanko, Turk Anton, Za mornariškega podporočnika v ekonomski stroki: Ivan Savinec, Korošec Leon, Jeglič Anton, Čermelj Božidar, Kolnik Franc, Trotovšek Jitlij, Žagar Izidor, Petrina Blaž, Rožič Ivan, Murko Vid, Fefenčič Jože, Jakovec Matij«. Za rezervnega podporočnika v topničarsko-tehnični stroki: Kramar Ivan. Za rezervnega vojnotehničnega uradnika: Pod-krajšek Ciril. Za rezervnega intendantskega podporočnika/ Šlefančič Alojzij. Za rezervnega sanitetnega podporočnik«! df. Milan Smokvin, dr. Anton Ravnihar. Turatti mrtev Pariz, 30. marca. A A. Tu je umrl bivši italijanski socialistični poslanec in voditelj jinriških političnih emigrantov Turatti. Umrl je za vnetjem pljuč. Francoske volitve I. maja Pafl«) 30, moren. Ig. Tardieu t*0 prihodnjo sre-do oflcieltto začel vollvno kampanjo zm francoske volitve za narodno skupščino ■/. Velikim »ovrtrutli. Zato se radutia s leni, tla boilo iiililtr l. ln ?. maj«. Kreuverjev Strah Slnckhiilm. 3(1. marca. AA. Delnice nekaterih podjetij, ki so bile v poslovni zvezi s pokojnim Krcttgefjetn. so nU tukajšnji boržl zelo padle, Delnice tlrllžbe Za vžigalice sO padlo Z!t li yj-stolliOV, Prelat dr. Fran Kovačič - 65 letnik Dne 25. marca je dopolnil 05 lolo organizator, zgodovinar in filozof, Fran Kovačič. Rojen v Veržeju v Prlckiji, je študiral gimnazijo v Varaždiuu in Zagrebu, teologijo pa v Hagrebu in Mariboru. Kot četrtošolec je organiziral Jijaški krožek, ki je izdajal hektografiran list : Djakovanje*, v mariborski teologiji pa društvo Slomšek:, ki je vzelo v založbo tudi iLiplccK. Kapi m, oziroma provlzor je bil v Spodnji Polskavi 111 Studenicah; v Studenicah je dobilo Kovačičevo veselje za zgodovino, ki izvira iz dijaških let, nove pobude v spirilualu in arheologu Hytralu in v studeniških zgodovinskih spomenikih. 1895 je odšel v Rim, kjer jc študiral filozafijo na Sopra Minerva privatno pa poslušal zgodovino in zahajal v vatikansko knjižnico in arhiv. Po doktoratu 1897 je nastopil službo profesorja za filozofijo in fundamen-talno teologijo v mariborskem bogoslovju, kjer deluje še danes. 1029 je postal prelat. Kovačičevo živlienjsko delo moramo razdeliti na tri dele: organizator, zgodovinar in filozof. Za pjakovanjem in Slomškom je Kovačič ustanovil iVoditelja , Zgodovinsko društvo v Mariboru, dal inicijativo za Časopis za zgodovino in narodopisje n zifel mariborsko abstinentsko gibanje. Vse 'svoje usanovitve pa je Kovačič tudi aktivno vodil • in bil v njih glavni delavec in urednik. Osebno je pridobil za znanstveno delo vrsto mož, izmed katerih je najvažnejši A. Stegenšek. Poleg znanstvenih organizacij je Kovačič deloval tudi v mariborskem katoliškem tiskovnem društvu kot podpredsednik ter v odboru Političnega društva v Mariboru. Z zgodovinskimi študijami je začel nastopati žc kot bogoslovec v Zagrebu, ko je napisal za Dom in svet študiji o Dobrovskem in Kačiču; tako da gn je v literarna dela uvedel F. Lampe. Z zgodovinskimi študijami je nadaljeval v Rimskem Katoliku. kjer je objavil studijo Bolgarija in Rim; Mabnič je v Kovačiču takoj spoznal zgodovinarja in ga tudi navajal na zgodovinsko polje. O bolgarskem slovstvu je poročal še v Dom in svetu, iz Rima je pisni v Katoliški obzornik o križarskih vojnah, kot bogoslovni profesor pa je objavil isto-tam razpravo Svetovno naziranje Sokrata, Platona in Aristotela, katera je bila prevedena v francoščino. Nebroj Kovačičevih zgodovinskih in filozofskih člankov, razprav in poročil imamo v »Voditelju«, samo zgodovinskih pa v ČZN. V ČZN je Kovačič obravnaval vse panoge slovenjoštajerske zgodovine, zlasti še krajevne in cerkveno zgodovino. Izdal je vrsto samostojnih študij iz spodnje-štajerske krajevne zgodovine, izmed katerih so najvažnejši monografiji o Središču in Ljutomeru. Sintezo svojih razprav o slovenještajerski zgodovini je podal v zbirki Slovenska zemlja, kjer je priobčil zgodovino Slovenske Štajerske iu 1'rek-inurja; svoje dotedanje cerkveno-zgodovinske študije pa je razširil v Zgodovini lavantuiske školije, ki je izšla kot jubilejna knjiga ob 800 letnici la-vantinske škofije. Že a tem delom se je začel podrobneje buviti s Slomškovo ostalino. V njej je odkril kalobski rokopis, nato pa v Arhivu za zgodovino in narodopisje začel s publiciranjem Slomškove korespondence. Kot prvi poznavalec slove-nještajerske preteklosti je z uspehom deloval kot strokovnjak za štajersko vprašanje na mirovni konferenci v Parizu. Vzporedno z zgodovinskimi študijami je delal tudi na področju filozofije, o čemer zlasti govorijo samostojna dela Ontologija (1005, 1980), Kritika ali noetika (1930) in Sv. Tomaž Akvinski (1923). Poleg tega je napisni še vrsto spisov proti alkoholizmu, politično pa v narodnoobrambnein praven na meji in dopisoval v Slovenskega gospodarja. Stražo, Siidsteierische Presse in Siidsteierische Post. Poleg svojih slovenskih spisov, pa je deloval Kovačič tudi v srbohrvaščini. Že kot dijak je nabiral po Prlekiji in po hrvatski Podravini narodne pesmi in pravljice za Kukuljeviča-Saksinskega, pozneje pa kazal hrvatski in srbski javnosti naše štajerske in prekmurske prilike. Bil je tudi dopisnik centralne komisije za varstvo spomenikov. Izmed izgubljenih Kovačičevih del je važna zbirka popisov zvonov v lavantinski škofiji, katero je organiziral Kovačič, napisal pa največ Vid Janžeko-vič, in katera zbirka je ostala neznanokje v graškem muzeju. Kot Človek je Kovačič tip pravega rodoljuba; organizacijam, katere vodi, se je posvetil z vso osebnostjo, v njih in v narodnem delu se izživlja; zato poudarjajo vsa njegova dela misel naše narodnosti. Kovačič jo predsednik zgodovinskega društva. Muzejskega društva v Mariboru ter urednik ČZN in AZN. še vedno čilemu in duševno mladeniškemu jubilantu: Še na mnoga, mnoga leta! Stiriacus. Križi in težave o koli conskega kmeta Ljubljana, 30. marca. Trije izvršilni organi davčne uprave za ljubljansko okolico so imeli od druge polovice februarja pa do velikonočnih praznikov obilo posla pri izterjevanju davkov. Celo na veliki petek so bili v funkciji. Oblezli so vse vasi v okolici in povsod rubili najrazličnejše premične stvari; konje, vozove, pohištvo iu drugo. Izvršili so nad 1800 davčnih rubeži za najrazličnejše zneske. Bilo je ponekod tudi več dražb, skupaj 50. Na dražbo pa se ni nihče odzval in je bila tako prodaja brezuspešna. To je bila I. dražba. Odrejenih pa je več II. dražb. Pri teli bodo zarubljene stvari prepeljane v Ljubljano, kjer bo potem ponovna držba. Kmetje skušajo z vsem naporom doseči, da bi rešili svoje stvari, a se jim bo težko posrečilo, kajti tudi pri njih vlada velika težava za denar. Kako žalosten je položaj okolice, osvetljuje drastično današnja javna dražba pri okoliški davčni upravi, ki se nahaja v justični palači, Na dražbo sta prišla dva predmeta. Interesentov je bilo pičlo število. Prišli so večinoma špekulanti, ki jih je opažati pri vsaki taki nesrečni akciji. Vzklicatelj je najprej dal na dražbo radio-aparat, cenjen na 2500 Din. Zdražil ga je nekdo za 300 Din! Nato Beli kot biseri, bodo Vaši zobje, če si jih snažite zjutraj in zvečer t ODOL-zobno pasto. Izdeluje se jo a najfinejših snovi.ki ne morejo poškodovati litvini a ob, dasi jih polirajo v lepo beloto. je sledilo moško kolo, cenjeno na 300 Din. Zanj so se ljudje bolj pulili, čeprav je bilo nekoliko pokvarjeno. Združili so ga za 400 Din! Komika dražbe je v primeri: radio,aparat in kolo! Število eksekucij pri izvršilnem oddelku okr. sodišča silno narašča. Doslej je bilo podanih že 2020 eksekucijskih predlogov. Gre za ogromne vsote, ki presegajo skupaj nad 10 milijonov Din. Nekatere eksekuclje pa se vodijo za prav malenkostne vsote, tako za 15 in 20 Din. V gorenjem številu eksekucij odpade na okolico 40%. V okolici jo zlasti mnogo prisilnih vnjižb terjatev na razna okoliška poseslva. Koroški Slovenci v volivnem bom Zastopnik mariborskih delavcev govori Martin Kores, sedaj je tudi predsednik Jugoslovanske strokovne zveze, znani organizator mariborskega delavstva, zlasti železni-čarskegu delavstva. Zanimiva so njegova pojasnjevanja v perečih socialnih vprašanjih, ki se specielno tičejo mariborskih razmer. ^Predvsem bi me zanimalo, kaj mi morete povedali k težkemu položaju, v katerem se trenutno nahaja mariborsko industrijsko delavstvo«. Prav je g. urednik, da se zanimate za položaj delavstva v industrijskih podjeljih v Mariboru in okolici. Predno pridem k stvari, mi dovolite gospod urednik samo toliko, da omenim, ker ste me obiskali v tej zadevi to, da je ravno meseca marca 10 let od lega, kar sem začel delovati pri delavskem pokretu. Leta 1922 smo začeli v Mariboru z žel. organizacijo .Prometno zvezo . Leta 1923 sem bil prvič poklican kot funk-cijonar v to organizacijo. Na stotine je bilo tekom teh let raznih sej in konferenc, na katerih smo prereSetavali osnutke zakonov in pravilnikov za žel. pomožno osobje. Kakšen je sedaj položaj železničarjev osobito pomožnega osobja naj bo povedano samo toliko, da je glavna progovna sekcija tukaj izplačala 1. marca preko 50. delavcem za en mesečni zaslužek vsem skupaj v običajnimi odbitki 14.000 Din. Sedaj si lahko sami izračunate, koliko je dobil posameznik. Pri meni se je zglasil družinski oče, pa mi reče: tovariš, povej kako naj preživim s temi 20 dinarji, ki sem jih prejel mojo 0 člansko družino? Nisem mu vedel odgovoriti. Taksna vprašanja slišite danes vse povsod. In mariborsko industrijsko delavstvo? Sam kol ročni delavec sem skozi celo moje življenje živel med najrazličnejšimi delavci. Naj mi bo dovoljeno povedati, da sem med vojno živel med delavci pri velelndu-striji Boller v Kapfenbergu isto tudi v škodovili tovarnah na Češkem. Kakšne so bile razmere v tistih časih in takoj po vojni pustimo, ker to je že za nami, če ravno bi se moralo že takrat računati 7.1 našo bodočnost. In ravno povojno kapitalistično razkošje in njegove špekulacije so nas spravile do tega kritičnega stanja, ki vam ga hočem v kratkih potezah naslikati, posebno kar se tiče delavstva v mariborski okolici. Naše delavstvo kolikor ga lahko imenujemo težko-induslrijsko, ga imamo tukaj prav malo, ker je povečini na Koroškem v Guštauju. <"*rni in Mežici. Kar se tiče industrijskega delavstva v Mariboru, je po veliki večini zaposleno v tekstilni industriji in ker se je ista razvila šele v zadnjih lotili je tudi delavstvo novejšega tipa. Večina delavstva v tekstilni industriji je z dežele, zato jih tudi podjetnik slabše plačuje, in gorje delavcu i/, mosta, ki mora potem ludi na lako nizko plačo pristati, če hoče dobili delo. Dovolj žalostno je, če slišimo o plačah, ki mnogokje znašajo 1.75 Din na uro, kalerih je mnogo, več jih je seveda ludi, ki imajo 2 dinarja na uro. Kako živi to delavstvo posebno ono, ki je primorano si iskati stanovanje v mestu, si lahko sami predstavljate. Stanovanja sploh ne morejo dobiti, ker ne zaslužijo toliko, da bi ga I.Viko plačali. Zato stanuje večina teh revežev v zasilnih barakah mestne občine. Kaj pa oslala industrija? V ostali industriji so redukcije na dnevnem redu, saj vsaki dan čitamo, koliko delavstva je bilo odpuščenega v tej ali oni tovarni. Mogoče boste vprašali, kako to delavstvo živi? Lahko vam povem samo to, da dobi delavec pri nas par mesecev ko je brez dela malenkostno podporo od Borze dela In izjemno podporo od mestne občine, in še lo v najboljšem slučaju, če je oženjen okoli 1000 Din za vse mesece skupaj. Ko pa je ta podpora izčrpana, je pa prisiljen beračiti ali pa krasti. Priporočani, da obiščete enega izmed teh, ki je že en in pol lela brezposeln, on vam lahko pove kako sc živi navezan na prošnjo za vbogajme. Brezposelnost hudo pritiska; številke so že zelo visoke«. Koliko imamo brezposelnih v okolišu Maribora je težijo povedati, ker se stalež vsaki dan skoraj za eno stotinko zviša. Kolikor sem informiran, je. danes okoli 15.000 brezposelnih ta to samo v Celovec, 30. marca. Zastopniki Koroške slovenske stranke so te dni podpisali volivni dogovor za dostojnost v vo-livnem boju v občinske odbore. Te volitve se vrše po vsem Koroškem dne 24. aprila in gredo vanje koroški Slovenci povsem samostojno ter se ne bodo nikjer vezali s katerokoli nemško stranko. Dogovor o dostojnosti v volivnem boju so od ostalih koroških strank podpisali še krščanski socialci, socialni demokrati in Velenemci. Dogovor se nanaša, da nobe.na od teh strank ne bo z grdimi ali nasilnimi sredstvi ovirala volivne agitacije druge stranke, le stranke si med seboj ne bodo razbijale shodov, ne bodo zasedale druga pred drugo /borova Inih dvoran, če jih niso naročile, ne bodo trgale lepakov in jih ne mazale z drugimi napisi in sramotitvami. Prav tako se bodo to stranke držale samo načelnega boja, ni- kakor pa no bodo obrekovale pred volitvami osebnosti, še manj pa vlačile v javnost družinske razmere kateregakoli kandidatov teh strank. Dogovora niso podpisali komunisti, ki so izjavili, da niso zainteresirani, dalje narodni socialisti, ki so izjavili, da se bodo v volivnem boju držali zakonskih predpisov. Prav tako, kakor narodni socialisti, so izjavili tudi heimvvehrovci. Kakor kaže, bodo v volivnem boju koroški Slovenci, ki gredo v volivni boj zelo samozavestno in z upanjem na lepe uspehe, zlasti še z ozirom na vzorno občinsko gospodarstvo dosedanjih slovenskih občinskih odborov in posameznih odbornikov, precej trpeli pod volivnim terorjem narodnih socialistov in heimvvehrovoev, ki prav nič ne skrivajo svojega sovraštva do slovenske manjšine. To sovraštvo se prav nič ni zmanjšalo niti sedaj, ko so Nemci v Jugoslaviji dobili toliko novih kulturnih pravici Velika noč med senovshimi rudarji Mariboru in okolici, ki spadajo k ekspozituri OUZD Maribor. Ali morejo nuditi strokovne organizacije delavstvu danes to, kar so nudile v normalnih časih ? Na to vprašanje vam lahko, g. urednik, odgovorim sledeče: materijalno delavstvu trenutno ue moremo nuditi dosti, pnč pa se bo delavstvo pri temu zavoženemu kapitalističnemu gospodarstvu pridobilo zopet novo skušnjo glede pomena svojih organizacij, tako da bo delavstvo veliko bolj znalo ceniti strokovne organizacije in njih cilje. Odkrito lahko trdimo, da smo potoni organizacij, pravočasno opozorili delavstvo na nadprodukcijo, ki mora nujno voditi do stanja, ki ga imamo danes, posebno ■/. ozirom na to, da se je racionalizacija industrije širila z preveliko naglico po vojni. Mi še danes ne moremo razumeti, zakaj je delavstvo takrat pristalo na toliko čezuraega dela. Poznam delavce, ki so skoro dve leti vsaki dan delali po 4 nadure, kakor tudi vsako nedeljo in praznik. Ali nismo neštetokrat opozarjali na brezumnost takšnega sve-tovno-kapitalističnega gospodarstva in početja, takrat je sicer delo nadur v gospodarstvu nekaj zaleglo, a danes..? Verjetno je tudi, da bi strokovne organizacije lahko mnogo več nudile, ako bi delavstvo znalo ceniti njih pomen. Naj mi bo dovoljeno. da povem, da je tudi naša inteligenca bodisi v mestih, kakor na deželi, mnogo kriva nn tem. dn se strokovne organizacije niso tako razvijale in uspevale, kakor bi lahko. Zato naj velja parola: vse kar socialno čuti, bodisi inteligent ali delavec, na plan za naše socialne pravice, da no zabredemo v popoln eksistenčni propad, kateremu gotovo sledi ludi moralni. Velika noč v Mali Medetji Mala Nedelja, 29. marca Mala Nedelja uživa poseben sloves, o katerem ni, da bi se dolgo in široko prerekali. In tisti, ki so jim malonedeljske razmere znane, pravijo tudi, da z MalouedeljČarji ni dobro črešenj zobati. Z vsakim obračunajo lako ali tako, a vedno tako. ga je njim prav. Velikonočne praznike smo obhajali času in razmeram primerno. Kriza se pozna vsepovsod. Prešernih, novih oblek lelos ni bilo veliko. kljub temu so so Nalonedeljčarji postavili pri vstajenju. V velikonočno veselje pa jo kanilo dvoje prav grenkih kapljic. V nekem vinogradu so našli 58 letnega prevžitkarja Antona Slana n« velikonočni ponedeljek mrtvega; zadela ga je kap. Rajni je ob nekem prejšnjem pogrebu izrazil slutnjo, da bo on prvi odšel s tega sveta. Bog bodi milostljiv njegovi duši! V Radoslavcili pn se je pripetila huda nesreča pri streljanju. Ponesrečil se je kmečki sin Franc Magdič iz Godemarc. Z železnim drogom je nabijal možnar, smodnik se je vnel in odtrgal nesrečnemu fantu desno pest. ranil ga v levo roko in prav občutno v obraz Hitra zdravniška pomoč je sicer preprečila zastrupljenje, vendar bo ostal nesrečni mladenič pohabljenec vse življenje. Senovo, 29. marca. Podpora, v znesku 20.000 Din, ki jo je mi-I nistrstvo za soc. politiko nakazalo družinam tu-| kajšnjih reduciranih rudarjev je bila pred praz-l niki razdeljena v obliki nabavnih listkov, s kate-! rimi so si potem mogli rudarji nabaviti po raznih trgovinah živila. Podpora je bila sorazmerno po številu družinskih članov in sicer od 50 do 150 dinarjev. Ni to veliko, pa vsaj za praznike so imeli kruh. Dobili smo tudi en vagon koruze, ki se je med najrevnejše in po toči prizadete razdelil, deloma brezplačno deloma po ceni 110 par kilogram. Bilo je od nekaterih strani kritikovano I to, ker je šlo v breme občiue tisto, kar so nekateri dobili brezplačno. Če pa vzamemo v ob- zir, da so številni otroci revnih staršev — za veliko noč lahko bili saj koruznih žgancev enkrat siti, je vsa taka kritika odveč. Če zaradi drugih stvari ne bo občine vrag vzel, potem še za to ne. Pika I Za praznike se nam je nasmejalo pravo pomladansko solnce, čeprav se "neg vztrajno brani zapustiti naše doline in bregove. Velikonočne praznike smo preživeli prav dostojno, če izvzamemo to, da so nekateri fantje dali svojim tovarišem za velikonočne piruhe nekaj klofut. Sicer pa ni bilo hudega. Samo ploti so se tresli, s plan-kami pa ni padalo po glavah. Priznavajo pa samo ' tisti, ki so tepli, tisti pa, ki so bili tcpeni. ne priznajo. Potemtakem vendar le ni bila to huda i stvar. Iz dobe domačega platna Malevievega očeta 90. god Avto zgorel Litija, 30. marca. Litijski župni upravitelj g. Lovšin Vinko se je hotel v torek popoldne odpeljati s svojim avtomobilom iz Litije v Šmartno. Ker pa avtomobila iz zasilne garaže (lope na Oblakovem dvorišču) ni mogel izpeljati, ga je potegnil ven sosedov konj, nn kar je avto pričel funkcljonirati. Pa jr 7. avtom pripeljal komaj do Lajovčeve gostilne nn Frticl, ko mu je avto zopet obstal sredi ceste. Ker avtomobila ni nmgel pustili čez noč na cesti, ga je o mrnku zopet dal potegniti s konjem mimo pokopališča proti Smarlnem. Sredi Dobrave je motor zopet pričel delovati. Znto so konja izpred avtomobila izpregli. Ko je gospod hotel pognati avto naprej, je naenkrat bil ves prednji del avtomobila v plamenu, ki je prednji del voza popolnoma uničil. Nn lice mesta so takoj prihiteli fantje iz Ustja, ki so videli na Dobravi velik plamen in so mislili da gori Škofov kozolec. S rniegom so pričeli gasiti in fnko reSili zadnji del voza. Prišli so še Grhin-čanl, ki »o potem potegnili ostanke avtomobila s ceste v stran. Kakor čujemo, je avto zavarovan. Ribnica. Na sv. Jožefa dan, je obhajal svoj devetdeseti god Jože Češarek iz Nemške vaši 1. pri Ribnici, po domače Matevžev oče. Češnrek je bil rojen 5. februarja 1842. Zlati rasi! Veliko zna povedati iz prejšnjih časov, /Jasli iz platnene in irhaste dobe. Irhovino so nosili bolj imoviti, navadni kmet pa si je pomagal z domačim platnom, še kot mlad fant je nosil platueno obleko, ki je bila za petek in svelek. Med tednom se je platno ogulilo, zato so ga morali ob sobotah nanovo pobarvati, da je zgledala v nedeljo obleka zopet nova. Ženske so takrat znale same kuhati iz nekega j lubja črno barvilo. Tako je šlo teden za tednom, in več let se je 1 ohranila ena obleka. Tudi v hrani niso bili ljudje izbirčni, rečna domača hrana in zmernost sta moža ohranila, da je v tako visoki starosti še dovolj svež in zdrav. Zelje in fižol, mu še danes odtehtata vsako dobroto. Pred snegom je oče prehodil še skoro vsak dnu čez en km daleč k sv. maši. Sedaj se pa jezi nad lo dolgo zimo, ko ne more v cerkev. Za časa njegove mladosti je bila enaka kriza kakor je sedaj, a ljudje je niso lako občutili, ker niso bili tako razvajeni. Mož se ne more dovolj načuditi. koliko se danes izda za nepotrebno modo in druge take novotarije. Šola livljenja. Doma je hodil v šolo k obče priljubljenemu učitelju Raktelju Pozneje pa so ga dali v Kočevje, kjer se mu po ni dopadlo, ker so takrat kočevarji zavidali in nekako postrani gledali Slovence. Tu se je šolal samo nekaj mesecev. Njegov oče je vozil vino s Hrvaškega in je ob laki priliki nekoč vzel mladega Jožka s seboj. V Jaški, Jastrebareko, je oče pustil mladega fanta, pri nekem trgovcu, da se je izuči) trgovine. Tukaj so se začeli za Jožeta hudi časi. Gospodar je bil slaroverec in se v verskem oziru niso dosti menili za učenca, da, še celo one- mogočali so mu. da ni mogel k sv. maši. Gospa pa je bila zelo nobel. Jože ji je moral vselej prej poljubiti roko, predno je prejel kos kruha za malico. Tukaj, kakor sam pravi, se je učil »hrvaške ma niret. Najbolj pa je bil užaljen, ko so ga klicali za »lerpoba«. Tam je ostal samo eno leto, ki pravi, da je bilo »preteto dolgo«. Doma so imeli dva grunta in so Jožeta rabili pri vožnji in delu nn polju. V 6tarcsti 22 lel so 11111 oče Izročili eno posestvo. nakar se je oženil. Radi tega je bil tedaj tudi vojaščine prost. V tem zakonu se niti je rodilo ?et fantov in pet deklet. Med njimi je bil sin Franc ešarek. ki je umrl kot župnik na Brezovici. Sest otrok še živi in so vsi v dobrih pozicijah. Izmed velike armade vnukov je mož doživel že tri pra-vnuke. Furmanska doba. Ko ni bilo še dolenjske železnice ee je nekaj dalo zaslužiti z prevažanjem iz Ljubljane, Rakeka, in celo iz Trsta. Naš Jože je vozil zlasti iz Kočevja na Rakek deske, od tam je šel v Istro ali Vipavo, kjer je nakupil vina in ga mod tukajšnje gostilničarje razprodal. Bil je več dni in noči na cesti, ne da bi potrošil za četrtlnko vina. Kruh in kuhan fižol sta bila voznikom tiste čase edina prehrana, ker sicer bi nič ne ostalo od zaslužka. Trgoval je tudi z vinom, metličanom in hrvaškim. Med tako vožnjo je zlasti po noči večkrat naletel na neprilike, zlasti s cigani, ki so vedno taborili poleg ceste. Iskri konji so ga večkrat rešili iz težave in če je zmanjkala kaka >barigla< z voza, se ni imel kam pritožiti ler je mogel biti vesel, dn je rešil samega sebe. Nas jubilant se je pečal z veliko vnemo s konjerejo. ne samo za dom. tudi prodal jih je veliko. ! Kako bi ne. saj mu je ena sama kobila vrgla 14 žrebet. Pri premovanju je dobil pogostokrat prvo 1 nastrndo. Se mu je v spominu, kako je bil vespl in 1 ee prismejal domov s šestimi zlatimi cekini pre-I mije. Trdna katoliška korenina. Oče Jože je pa tudi trdna katoliška korenina. Še danes rad i>robirn nabožne knjige in liste. Vedno imajo Mohorjeve knjige pri hiši, »Domoljubu' pa lahko vzklikne, da sta si že od začetka zvesta tovariša. Otrokom, katere je držal pri krstu, je narastlo število čez sto. Tudi število njegovih bir-mnncev je veliko. Nekako s ponosom mož pove, da njegov prvi birmanec še živi v vasi in je danes 72 let star. Se kot mlad gospodar jc bil zelo dru žaben in je bil na mnogih svatbah svat ali voznik. J Nove maše so tudi številne, ki sc jih je udeležil. I Najbolj pa sta mu v spominu dve, ki sla se vršili , na njegovem domu. Zanimivo je lo. ker sta bili 1 ebe en dan. Novomašnik je bil jubilantov brat AloJ-' lij Češarek, ki je že umrl kot župnik pri Fari nn | Kostelu in njegov sin Franc ('ešarek. Oče je bil j čez trideset let občinski odbornik, več let krajni ! šolski svetnik in cerkven ključar. On pozna še staro cerkev v Nemški vasi. Ko so gradili novo. je bil prvi med vozniki, enako tudi. ko so gradili ogromno ribniško cerkev. Ko so ugibali, kako bi spravili iz Ljubljane dve ogromni kameniti ploš ki služita sedaj v ribniški cerkvi pri velikem oltarju, je bil prevozu edini Matevžev Jože kos s svojimi iskrimi konji in močnim parizarjem . Zanimivo je, da so prišli za god Častislat Jožetu korporacija starčkov, sami vaščanjc. Bilo jih je devet, vsi stari nad sedemdeset lel, in so 7 jubilantom vred našteli 65 križev. Častitkom starčkov se pridružujemo tudi ml. Naj ljubi Bog ohrani Matevžovega očeta tako čilega in zdravega še dolgo vrsto let! Ljubljana Številne stanovanjske odpovedi Ljubljana, 29. marca. 2e sedaj se pri oddelku za stanovanjske odpovedi pri okrajnem sodišču množe odpovedi stanovanj za termin 1. maja. Vseh stanovanjskih odpovedi do 1. marca je bilo vloženih letos skupno 136 za razne termine. Samo ta mesec je bilo vloženih 44, vse za 1. maj, le ena odpoved velja za poznejši termin. K temu pa je treba prišteti še 40 odpovedi, ki jih je danes vložila mestna občina proti strankam v svojih hišah in barakah. Že prej je mestna občina vložila odpovedi proli najemniku nekega njenega posest\ a na periferiji, tako, da je mestna občina vložila ta mesec na sodišču 41 stanovanjskih odpovedi. Med temi odpovedmi je zelo mnogo strank, ki stanujejo na Gradu, dalje v raznih barakah, največ v barakah na Ižanski cesti, nekaj celo v mestnih barakah na Cesti dveh cesarjev. Nekaj odpovedi velja tudi strankam v mestnih hišah na Poljanski cesti in drugih. Pri odpovedih odpovedujoči stranki ni treba navesti vzroka odpovedi in stori to le malokdo. Tudi mestna občina ne navaja vzroka, ki si ga lahko mislimo sami, namreč: te stranke so, z izjemo ene same stranke, lako revne, da ne morejo plačevati še tako skromnih najemnin, ki jih za stanovanja v barakah zahteva od njih mestna občina. Pri nekaterih strankah so vzrok tudi razne nevšečnosti in nc samo neplačevanje najemnin. Skupno jc torej sedaj odpovedanih za prvi maj 270 strankam in to skoraj samo v Ljubljani, le nekaj v Mostah in na Viču. K temu je treba prišteti še tiste odpovedi, ki pridejo še meseca aprila in pa tiste stranke, katerim so gospodarji odpovedali brez posredovanja sodišča. Za mesec maj se nam torej obljublja pravo preseljevanje ljudi po ljubljanskih ulicah, temu preseljevanju pa bodo sledil«: seveda številne prisilne deložacije. Kaj bo danes? Drama: Zaprto. Opera: Robinzonada.'. Red D. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celov-ka c. 34 (Lj. VII). Materinska peos^ava Mamice, olročički se že pripravljajo, da vas dostojno proslave na Materinskem dnevu 4. aprila ob pol 20 v opernem gledališču. Pro-giarn zelo pesicr. Vstopnice se dobe v union- , ski trafiki. © Iz krogov mestnih upokojencev. Lani smo dobili metdno službeno pragmatiko. ki velja tudi za nas mestne upokojence. Ta pragmatika, ki je — kar upokojencev tiče — ni spremenil letos še noben sklep občinskega sveta, oam zagotavlja, da ima vsak mestni upokojenec poleg osebne jokoj-nine Se pravico do družinske dokiade po 300 Din za mesec in osebo. Doslej so nam 'o ludi v redu izplačevali. Marca pa smo bili obveščeni kar na listku, da bomo peslej prejemali le po 150 Din na mesec mesto po 300 Din. Javno se pritožujemo proti tem odtegljajem, ki so v protislovju s službeno pragmatiko in našimi potrebami. Prosimo pojasnila, zakaj se je to zgodilo, ko pragma.ika še velja? — Mestni upokojenci. 0 Delo/arije v Ljubljani. Pri okrajnem sodišču je bilo v oddelku V. doslej vloženih 19 predlogov za prisilno izpraznitev odpove lanih stanovanj. Doslej pa še ni bila izvršena nobena delo-žacijn. 0 Lubadar v tivolskih nmbnih. Mestni delavci so v torek pričeli sekati smreke, ki so bile po posebni komidji gozdarskih strokovnjakov označene, dn so objedene in uničene od malega luba-darja. Posekali bodo 100 smrek in mogoče Je več. Mestna občina namerava posekane smreke, v kolikor bodo še dobre, razrezati v de.-ke. Računajo, da bodo dobili na ta način okoli 000 kub. inetrov rezanega lesa. Les bo j>orabila občina v svoje potrebe. Ze lani so morali posekati pri mestnem vrtu 10 srebrnih smrek, vrednih 30.000 Din, ker jih jo lubadar pokončal. 0 Preiskava mleka na trgu. Zadnje dni je mestno tržno nadzorstvo pregledalo mleko, ki ga prodajajo na ljubljanskem Irgu. Pri natančni pre-fskavi je Iržno nadzorstvo dognalo, da je to mleko pogosto posnelo ali pa inu je dolila voda Tudi nesnaga se v mleku zopet jmjavija. Taki slučaji niso v škodo samo kupujoče mu občinstvu, temveč zlasti vsem |x>Menim inleknrieain iz ljubljanske okolice, ki jim nekaj njihovih brezvestnih tovnri-šerv in tnvnrišic jemlje s lakirn |>o»lopnnjem ugled, ker bi občinstvo mislilo, da je vse mleko, ki sploh prihaja v Ljubljano, take pokvarjene kakovosti, čeprav je resnica prav nasprotna. Zlasti proli mle- karicam, ki mleko stalno donašajo na dom, med gospodinjami stvdaj ui pritožb, če pa oo, se nanašajo lo na redke izjeme. Prodajalce pokvarjenega it oslabljenega mleka pa naj tržno nadzorstvo le strogo prime! O Dva ponesrečenca. Voz cestne železnico je I>odrl 51 letnega Ivana Jernika, gonjača živine. V bolnišnico je Jernik prišel še sam, kjer so ugotovili, da ima notranje jiošliodbe. — Z vrelo juho so je \čeraj dopoldne oparil 3 letni Avgust škrja-uec, sinček delavca iz kolonije v mestni jami. Oparil so jo [jo desni strani telesa in so otrokove poškodbe zelo hude. Oba ponesrečenca se zdravita sedaj v bolnišnici. 0 Ponesrečenci z dežele. Z dežele je ljubljanska bolnišnica sprejela včeraj štiri ponesrečence. 50 letim Katarina Klemene, žena delavca iz Loga 110 je padla v domači kuhinji in st zlomila desno nogo. — Na cesti je padel 27 letni rudar Alojzij Šuštar iz Špitala 12 v občini Št. Lambert Zlomil si je desno roko. — Pri delu jo odletel v levo oko košček lesa 25 letnemu delavcu Jožetu Veselu iz Zamosteca 4 in mu ga poškodoval. O Maček — vlomilec. Včeraj dopoldne je prihitela na policijsko upravo vsa preplašnea ženska in na kriminalnem oddelku, tam, kjer so zbrani ljubljanski detektivi in detektivov nadzorniki, pripovedovala: »Joj, gospodje! Ponoči je hotel nekdo vlomiti k nam! Prav razločno sem videla vlomilca. Strašno grd obraz je imel in divje oči. Že je ubil šipo na oknu, potem sem pa pričela kričati. Vlomilec se jo ustrašil in pobegnil. Dajte, gospodje, poiščite vlomilca, ki me je hotel oropati in no rečem dvakrat, če me ni mislil tudi zaklati!« Na policiji so se gospodje detektivi spogledali kaj je s to žensko, vendar so za vsak slučaj sklenili, da jo le treba pogledati, kaj je na stvari. Izučen detektiv je vzel s seboj potrebni prašek in mazilo (zaradi prstnih odtisov vlomilca namreč) ter odšel z žensko. Res je bila na oknu ubila šipa in nedvomno jo je moral nekdo ubiti, sama se ni mogla in tudi veter je ni. Prstnih odtisov Jelekliv ui našel, pač pa šop dlak na ostankih razbite šipe. Čuden vlomilec je moral biti to, ki pušča tako nežno dlako za sled za seboj! Ko je detektiv natančno preiskovat šipo, je prievilil k njemu leo maček. Po glavi in okoli stegen je imel krvave rane, ki si jih je marljivo lizal. Pravi detektiv gleda hkrati na dve strani. Tudi ta je! Z enim očesom je gledal šop dlake na šipi, z drugim pa okrvavljenega mačka. Takoj mu je bilo jasno, da je dlaka na oknu bila še pred kratkim na stegnili ubogega mačka. Uganka je biln takoj pojasnjena: vlomilec ni bil nihče drugi ko maček, ki je ]>onoči hotel skočiti skozi okno, pri tem razbil šipo in se pošteno oh rezal. S to ugotovitvijo se je detektiv zadovoljil, saj je zelo hitro j>ojasnil :>zagonetni poizkus vloma«, potolažila pa se je tudi ženska, ki se je prehitro prestrašila nočnega vlomilca. Samo ubogi vlomilec: se še ni potolažil. Še vedno namreč liže svoje skeleče rane, posledice nesolidnih nočnih pustolovščin. © Srajrp, kravate, naramnice in žepne robce kupite dobro in ugodno pri Šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. Železniki Trije pogrebi. Letošnji štiridesetdanski post nam je vzel tri može. Prvi je umrl g. Franc Logar, brat pokojnega kaplana g. Joška Logarja. Pokojnik je bil zelo priden mizarski mojster in z vso dušo vnet za katoliško prosveto. Ni bilo prireditve, pri kateri ne bi sodeloval. Drugi j>okojnik je bil g. Valentin Prevc, ki je okusil vso grenkobo človeškega življenja. V dolgih letih svojega življenja si je s trudom služil svoj vsakdanji kruh. — Na veliki petek pa je Vsemogočni poklical k Sebi g. Janeza Pfa j farja, župnika v pokoju. Svoje zadnje dni je preživel pokojnik v Železnikih v najbližji okolici svojega rojstnega kraja. Na Veliko noč smo ga ;>oloiili k večuemu počitku na domače pokopališče. Tako velikega j>ogreba Železnikarji že dolgo nismo videli. Poleg treh njegovih sošolcev msgr. Steske, dr. J. Debevca in župnika Hribarja iz Zalega loga jc prihitelo v Železnike še 10 njegovih duhovnih sobratov in ga v ninogobrojnem -premslvu domačinov spremilo nn zadnji poli. Njegovi bivši župljani iz Rudnika pri Ljubljani so prav tako prišli pod vodstvom svojega župnika v \ elikem številu iu zapeli pokojniku v slovo jired Društvenim domom, |H> blagoslovu v župnijski eerkvi in na pokopališču. Sprevod je vodil staro-loški dekan g. Matija Mrak, ki je ob odprtem grobu spregovoril |x>kojniku par v srce segajočih besed. Poleg mnogih vencev in zastav je posebno pozornost vzbudil venec domačih otrok, ki so ga napravili iz samega teioha. nabranega v Suhi do-lini nad Železniki. Vsi došli gg. duhovniki so ob tej priliki obiskali tudi jiokojnikovegn brala g. Antona Pfajfarja, bivšega župnika v Dralgo.šah, ki sedaj leži bolan v kaplaniji v Železni k iii in mu želeli skorajšnjega okrevanja. Vsem pokojnikom večni mir! \ahMfW YaSd> s tem da uporabljate N IVE A f CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji no morejo več škoditi. Nadrgnite pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice In roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imemo. Razlika nasproti luksuznim kremam; Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Beiarsdort & Co. d. s. o. J., Maribor Naznanila Lmblmna Pevcem Ljubljane! Drevi ob 8 nujna Vaja celotnega zbora v Akademskem domu poleg Uriional Veliki zborovski koncert Hubadove pevske zu - 1 pe, ki se bo vršil v nedeljo 3. aprila ob 15 v Uni- ; onski dvorani, ima dvodelen spored. V prvem deiu i . sporeda nastopi osem zborov, in sicer zbor »Loški • ; glas« iz Loke pri Zagorju zapoje pod vodstvom Sr. Godine Aljažev moški zbor »Na dan«. 2. Zbor »Hugolin Sattner« iz Most pri Ljubljani poje Sattner je-vo »Slovensko govorico- pod vodstvom Vinka Rupnika. 3. Zbor »Domžale iz Domžal zapoje Jerebov zbor »O kresu* jn Pavčlčev »Deklica, li 6i jokala*. Zborovodja Franc Plevelj. 4. »Zvon« iz Trbovelj pod vodstvom Oskarja Molla zapoje Adamičeva zbora »Bog daj.: in »Konja jaSe Hasan agat. 5. Gostič Srečko vodi Savo« z Jesenic, ki nam zapoje Pir-natov zelo delikaten zbor »Pomlad in jesen« ter Švabovo ponarodelo »Oj dekle, kaj si tak žalostna«. Logatec.: iz Dolenjega Logatca pod vodstvom J. Gutčka zapoje Jerebov zbor »Pelin roža«. Pevski odsek narodne Čitalnice v Šiški, ki ga vodi Janez Godec, zapoje Tomčevo »Gremo v goro više« ter Adamičev zbor >Vse rožice rumene«. Sklepno besedo v prvem delu ima zbor ljubljanske »Sloge«, ki zapoje pod vodstvom g. II. Svetla liochreiterjev »Nočni psalm . O drugem delu pa jutri. Danes le prosimo naše občinstvo, da pridno seže po koncertnih vstopnicah, ki se dobe v Matični knjigarni. Društvo »Treznost« javlja vsem svojim članom (icani), da se bo občni zbor vsled nepričakovanih ovir vršil šele meseca aprila. Odbor. Občni zbor Krajevnega odbora Jadranske Straže bo dno 31. marca ob pol 9 zvečer v prostorih restavracije Glavni kolodvor v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in prijatelji Jadranske Straže so vljudno vabljeni. Starešinska družina Kiuba jugosl. primorskih akademikov Vabi svoje člane na družabni večer, ki bo v petek 1. aprila ob 20 v gostilni pri Ražmu na Žabjaku. Služkinje! Obveščamo vse služkinje, posebno pa članice »Poselske zveze v Ljubljani«, da bo redni letni občni zbor Poselske zveze v Ljubljani dne 3. aprila ob pol 5 popoldne v Alojzijevišču, Poljansko cesta 4, s sledečim dnevnim redom: Otvoritev zbora in čitanje zapisnika, poročila načelstva, poročilo nadzorstva, volitve, slučajnosti. Prosimo, da se občnega zbora vse članice udeležite v obilnem številu. — Vabi odbor. TK Skala. Vabimo vse tovariše nn član?ki sestanek. ki se bo vršil v petek 1. aprila ob 50.30 v zadnji sobi Narodne kavarne. Zadeva važna iu nujna! — Člani. Maribor Mariborske trgovine bodo v ponedeljek, na Marijin praznik, zaprte. SSK Maraton. Vodnosporlna sekcija. Danes ob pol 19 trening za dame. Točno! V soboto 2. aprila ne bo treninga. — Drevi ob 20 sestanek veslačev. Olepševalno društvo za magilalensko predmestje ima svoj redni občni zbor v sobolo 2. aprila ob 20 v gostilni Friedau nn Tržaški cesti. Ljudska univerza v S udencih. Nocoj ob pol 20 predava prof. škof o bombažu. Predavanje ponazo-rujejo slike. Težkoatletsko prireditev organizira težkoatlet-ska sekcija SSK Maratona za soboto 2. aprila ob 20 v dvorani Zadružno gospodarske banke. Sodelujejo trije najboljši boksači graškega lleros«: Susšan, Friesinger in Elll. Maraton jim postavi nasproti Drozga, Štruklja in Kampiča. ti Moste pri Ljubljani. V soboto zvečer ob 8 in v nedeljo ob pol 4 popoldne vprizori Prosvetno društvo v Mostah lepo igro »Zlatorog«. Številni pevske točke bo spremljal orkester žel. godb »Sloga«. Vič. Sadjarska podružnica na Viču priredi dro vi ob 19 v risalnici osnovne šole predavanje, h ku teremu so vabljeni člani in prijatelji. Naročniki ap nenega prahu naj prineso denar s seboj. Novo mesfo. Železničarska jubilejna knjižnica v Novem mestu ima v uedeljo 3. aprila ob 14 v društvenih prostorih (gostilna Obrez) občni zbor. Križe pri Tržiču. V nedeljo 3. aprila priredi, prosvetno društvo dramo v štirih dejanjih »Čarovnica ob jezeru«. Celje. Krekova mladina priredi dne 3. aprila popoldne ob pol 4 v dvorani Ljudskega doma igro »Ugnsle oči«. Ves čisti dobiček je namenjen za podporo brezposelnih. Celje. Celjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto, 9. aprila v mestni narodni šoli ob 9 pred-poldne. Nu sjioredu je med drugim predavanje dr. Juharta o mladinskem sodstvu. Kamnik Vročekrvni junaki noža. Na velikonočni ponedeljek zvečer sta dva mlada kmečka fanta napadla pred šolo na Krivčevem pri Gozdu 24-letnega Aniona Kuharja. Začela sta ga obdelavati z nožem in ko se je Kuhar slednjič zgrudil v krvi, sta napadalca jjobegnila. Prizor je od daleč gledalo več, ljudi, ki so spočetka mislili, da gre morda le za nedolžen pretep in se niso hoteli mešati med pre-tepajočo se trojico, da ne bi iz tega nastal še večji pretep. Šele, ko sta se napadalca odstranila, so videli, da jo Kuhar ves v krvi. Nudili so mu takojšnjo pomoč, v Kamnik pa so poslali po zdravnico g. dr. Elzo Soss, ki je ugotovila, da je dobil Kuhar tri nevarno rane in da mora takoj v bolnišnico! Za praznike je odšlo veliko število smučarjev v Kamniško planine. Računajo, da jih .je bilo nad 200. V ponedeljek zvečer je na vseh avtobusih, ki vozijo proli Ljubljani, zmanjkalo prostora, tako, da sla se morala 2 avtobusa vrniti iz Ljubljane, da sta odpeljala še ostale potnike. Ukinitev večernega vlaka se ob nedeljah žo sedaj močno občuti, •mij pa bo šele poleti. Ptuj Ptujska mestna hranilnica obhaja letos 701et- nico svojega obstoja. Ustanovljena je bila leta 1862 in je eden najstarejših denarnih zavodov v dravski banovini. Dne 24, marca je imel širši odbor slavnostno sejo ter je ob tej priliki sklepal tudi o računskem zaključku za leto 1931j Kakor je posneti iz poročila, so se vloge kljub težkemu gospodarskemu stanju dvignile za nad 1,220.000 Din, kar je lep dokaz, da uživa ta denarni zavod splošno zaupanje v najširših plasteh prebivalstva ptujskega okraja. Tudi ostalo poslovanje zavoda je lepo napredovalo ler se je celotni promet zavoda povišal za 100"« napram letu 1930. Nove volitve upravnega odbora se vrše šele meseca novembra t. L, ko poteče 3Ietna funkcijska doba sedanjega upravnega odbora. Dvonožni lisjaki. V vasi Hlaponci in okolici so bile izvršene v zadnjem času večje tatvine perutnine, zlasti kokoši, tatovom pa se dolgo ni mgolo priti na sled. Neumornim orožnikom pa se je slednjič vendar posrečilo izslediti dvonožne lisjake ler jih prijaviti sodišču. Pri hišni preiskavi pri osumljencih so našli mnogo ukradene perutnine ter dognali, da so uzmoviči kar na debelo prodajali tujo lastnino na raznih trgih ter jo prinašali na prodaj celo v Maribor. Dvojica lisjakov jc svoje grehe že priznala, osumljenih pa je še več oseb. Pri zažiganju kresov. Anton Trančar, viničarjev sin iz Zavrča, je bil prepeljan v bolnišnico s hudimi telesnimi poškodbami, katere je zadobil ob priliki zažiganja velikonočnega kresa. Kulturni obzornik Finžgar o stotem delu Na oceno Finzgarjevega romana Pod svobodnim solncem t, ki jo je Ljubomir Marakovič v predzadnji itevilki H. Prosvjete« napisal, je avtor romana odgovoril besede, ki so dragocene za literarnega zgodovinarja. Pismo, namenjeno uredniku Marakoviču, je prinesla 3. štev. istega lista. • Danes sem prebral Vašo kritiko v »Pro-svjeti«. Lepa hvala da se tako na široko bavite s to mojo povestjo. Res me je zelo zanimala VaSa primerjava z Ben Hurjem Interesantno! Ko sem pisal Pod svobodnim solncem, nisem bral še Ben Hurja ne Quo vadi.«. Priznam pa, da je močno vplival kot pobuda name Z ognjem in mečem, ki sem ga bral menda leta 1892. Ko pa sem začel zamišljati zgodovinske povesti o Slovencih, sem namenoma opuščal vsako čitanje trikih romanov, dn ne bi name vplivali in bi bil bolj samostojen. Brni sem Prokopa v izvirniku, kulturne zgodovine o Bizantiju. o Slovencih itd Historičnih osebnosti iz tedanje dobe nisem mogel izslediti; zato je bilo treba tipov. Za pravilno zgodovinsko gledanje mi je bil pa mentor kustos muzeja, strokovnjak dr. Walter Schmit, sedaj univ. prof. v Gradcu. Pa mi je rekel, da za vsak opis, za vsako obleko in za vzdušje časa kot zgodovinsko pravilno orisano, garantira. Moja povest je prav za prav rudiment. Kako le krščanstvo prodrlo v Slovene, bi odkrile naslednje knjige (načrt sem imel za petero takih knjig). Prav nobene ambicije nisem imel pri tem, samo to: prikazati slovenski mladini in preprostemu narodu na ta način, kako je tekla zgodovina Slovencem in Jugoslovanom. Zal, tega nisem mo- gel izvršiti, ker časa nisem imel. Danes bi pa tako pisati ne mogel. Mladost! Zdela se mi je ta informacija koristna za Vas, ko sle sc toliko potrudili. Iskreno Vas pozdravljam. Finigar. Pristavljam, da mislijo Hrvatje v Knjižnici Dobrih Romana- dodati prevodom Undsetove, Bourgeta, Durycha in Papinijn (»Gog-; prav zdaj so z avtorjem v dogovoru) Finžgarjevo epopejo »Pod svobodnim solncem«. —b— Miško Kraniect Težaki Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, kot prvi zvezek nove zbirke Slovenske poti (urednik Juš Kozak). Miško Kranjec, ki ga že dolgo srečujemo preko Ognja v Dom in Svet, je izdal knjižico (00 strani) Težaki. Opisuje življenje v svojem jiri-Ijubljenem Prekmurju. Povest jo vsekakor zanimiva kot novost, vendar sem od M. Kranjca pričakoval več. Na prvi pogled se zdi knjižica hitro spisana, premalo strnjena, nekoliko preraztegnje-na. Vendar moram eči, da popolnoma v smislu programa, ki ga jo zapisal v Besedi štev. 2. Življenje slika kol življenje, slika družbo kot celoto iz posameznikov, kjer pa naj poodinec ne seže čez ostale, ampak naj bo člen družbe, ki živi življenje, čisto navadno, brez večjih dogodkov, ki živi in umre in ni lo nič posebnega. Ker se spomin nanj kmalu izgubi (Lebar in izseljenci v tuje kraje). Življenje teli težakov, ki so že od nekdaj težaki (prini.: Malešič: Kruh!), a se jim vendar popolnoma razumljivo zdi, da postanejo samostojni gospodarji (^>je že zakon narave tak ), je, kakor pravi pisatelj sain: .Tu se ne premakne nikamor. Tu so pomladi vsako leto enake, vedno polne rož in pesmi; zemlja rodi; misel je okorna; komaj se odtrga od zemlje: pa če se odlrga, se povrne spet k njej« (stran 79). Prav tako je ludi naslikano življenje in to je vrlina »Težakov«: življenje leče mirno. Zanimive so osebe, tako podobne in vendar tako različne. Če pomislimo na NuSo — simbol zemlje (prim.: Reyniont: Kmetje), na oskrbnika Karčija. ob katerem se človek nehote spomni svetopisemskega krivičnega oskrbnika, na vseskozi simpatičnega Kovača, ki kar pove. da bo oskrbnika ubil. pa je dober kot akacijov med. ki ga Janči bnči da Korčiju, na modreca Feherja in druge, vse zanimive. Sicer smo te obraze pri njem žo srečali (jirim. njegove črtice v Doni in svetu!), posebno Nacija, ki ga v povesti sicer ni, a večkrat zaživi ln igra važno vlogo v njihovem življenju (šah!). Vse le osebe zažive v pokrajini, nn mn-rofu, a Žive v novo samostojno življenje, kar je prehod od Male.šičevega »Kruha«. Podobnost še vidim z Bojerjevimi r Izseljenci , ki se preselijo iz domače zemlje v Ameriko, dočim se Kranjčev z marofa v lastne domove. — Povesi je sicer dostikrat globoka (Karčijev značaj ima globoko psihologijo, Kovač, NuSn, bebec), vendar včasi precej prazna in se večkrat stvari ponavljajo, zlasti misli oseb (kar bi se dalo opravičiti: češ tako je življenje) in nekak nagel slog, ki dopušča mnogi') pomanjkljivosti in celo, dn se Bog z malo začet-niro piše. Knjiga Ima dobre in slabe strani, a se zdi, da Ima več dobrih. Kranjec jc vse močnejši v krajših črticah, kar nam kaže Dom in svet 1981. dasi bnn v sebi idlo, dn bi sc res lahko razvil v jiravegn romanopisca, a se zdi. da mu šc manjka življenjske dožlvelosti. V tej knjigi sem zapazil, kako težko je pisati v kolektivističnl obliki dobro in morda ■<• je bo moral Kranjec v daljših oblikah otre ll, ali boljo rečeno: globlje v njo prodreti, dani se mil v krajših že jirav dobro posreči. Knjiga iina lep tisk, precej drobnn, a razločen in njene platnico so okusno izdelane. P. J. P. Književna družina »Luč«, Trst 1932, je pred kratkim izdala tri knjige: Dnmir Feigel: Kolumb, TolmiiuLc narodne pravljico, ki so jih zapisali Jožef Kenda, Ciril Drekonja in Andrej Šavli, ter poljudno znanstveni zbornik »Luč« VIII. zvezek, zbral France Bevk. Feigelov Kolumb jo romantično pripovedna zgodba z veselim in srečnim zaključkom, ki jo bodo ljudje z veseljem prebirali. — Zbirka tolminskih narodnih pravljic (25), ki jih je uredil iu uvod napisal Ciril Drekonja, je nekakšno nadaljevanje nekdanje A. Gabrščekove zbirke »Narodno pripovedke v soških planinah«, ki je izhajala v Slovanski knjižnici. V sedanjo zbirko jo sprejetih 7 pravljic rajnega Kende, 9 jih je zapisal Drekonja, ostalo pa šavli. — Podobne zbirke narodnega pripovednega blaga imajo zlasti v sedanjem časa za primorske Slovence velik pomen. — Znanstveni zbornik »Luč« prinaša v VIII. zvezku nekaj jako zanimivih sestavkov. Je to prvi članek »0 navadah in posebnostih beneških Slovencev:. (Popis le skrajne veje našega naroda — navade pri poroki, krstu, birmi, smrti, praznoverje pri boleznih itd.) Drugi članek je vrlo zanimiva zbirka be-neško-slovenskih narodnih pesmi in sicer nabrane predvsem v Mirsinu in Prosnidu na obe/i straneh Nadiže. Zapisane so v beneško-sloienskem narečju omenjenih dveh krajev In zato tudi jezikovno zanimive. Po vsebini so pesmi zaljubljene, šega ve in nabožno in jiričajo, da živijo v teh treh smereh narodnega ustvarjanja tudi aied beneškimi Slovenci podobni motivi kakor pri njih vzhod-nejših goriških in soških bratih. Pričajo obenem, da razne pregraje niso nikdar pretrgale naiglob-jili skupnih temeljev slovenskega ozemlja. .Tretji članek S. Slane: Svetovna vojna v ljudski domišljiji kažejo na primerim nekaterih pesmi, kaj je preprost vojak čulil v vojni in kako Jo je doživljal. France Bevk je dodol pregled periodnih publikacij v 1. 1930., dalje knjižne izdaje v istem letu in glasbene izdaje v povojnih letih nn Goriškem. — Vse tri publikacije toplo priporočamo. (Tiskalo, izdala in založila Tipografia Consorzialo v Trstu.) Dnevna kronika I Četrtek, 81. iračenev. Dan jo Kolvdzr marca: Modest, škof; Benjamin, danes dolg 12 ur in 48 minut ter ju la liiescc narnstel za l uro in 411 minut. No vi grobovi ■f- V Ljubljani jo v torek umrl v splošni bolnišnici po kratkem bolehunju t;. Ivun Hrast, bivši ravnatelj Ljubljansko mestne hranilnice. Dosegel 'je visoko starost 85 lel. Za tajnika Mestne hranilnice je bil imenovan leta 1898, za ravnatelja pa leta 1914. Po vestnem In napornem službovanju je leta 1924 vstopil v zasluženi pokoj. V zasebnem življenju jo bil g. Hrust prijeten in zabaven družabnik ler navdušen pevec, ki-je. sodeloval pri petskem zboru Glasbene Matice. Zaslužnemu možn bltlg spomin! Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! -f-Xa Jesenicah je umrla gospa Jožica šmajdek roj. Gerkman. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Svelila ji večna luč! Žalujočim naše sožalje! ■f V Babincih pri Ljutomeru je v nailepši moški dobi 40 let umrl veleposestnik g. Mirko Ko-v a č i č. Črevesna bolezen gu je že dalje časa držala priklenjenega na posteljo, pa je vztrajal v jinaški vdanosti. Naj v miru počiva, družini naše sjžaljel Osebne ves J« Zagrebški nadškof dr. Ant Bauer je prišel - Split, kjer bo ostal nekaj dni kot gost tamkajšnjega škola dr. Bonefačiča. — Umeščen je bil včeraj, 30. marca, na žup-lijo Zapoge ondotni upravitelj g. Ivan Franke. == Cerkveno odlikovanje. Za škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan g. Jakob Razbor-šek, župnik v Tunlcah pri Kamniku. = -Za rektorja belgrajske univerze je bil ponovno soglasno izvoljen dr. Vladimir P o t k o v i č, za proreklorja pa dr. Miliajlo 11 i č. Seja jo trajala dve uri. O volitvah dekanov bodo sklepale posamezne fakultete. = Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki VIII. položajne skupine: Čermak Ferdo, strojni oddelek direkcije Ljubljana v strojni oddelek direkcije Zagreb; GajSek Anton, strojni oddelek direkcije Ljubljana v kurilnico Ljubljana 11. gor. kol.; Leskovee Frančišek, proin. komerc. odd. k občnemu oddelku; Romauch Peter, računovodstvo pri direkciji k občuemu oddelku; Brumen Apo-lonija, gradbeni oddelek, k računovodstvu direkcije; IX, položajne skupine: Gaber Janez, obči odd. k gradbenemu odd.; Svelic Anton. Ljubljana gl. nji. Potnih računov za ta potovanja oziroma stro-skov leh potovanj niso dobili povrnjenih tudi od meseca decembra 1931 dulje. Vsi se morajo zadolževati, če hočejo vestno in ločno vršiti svojo odgovorno službo. Ker so že toliko čosa brez vsakih prejemkov, je njih gmotni položaj obupen. Nimajo sredstev za prehrano, stanovanjsko nujemni-no, obleko, službena potovanja in če se takoj ne izboljša ta mizerni položaj, ne bodo mogli več vršiti svoje službe. Obračamo se /. nujno prošnjo prvenstveno na gosp. ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter vse druge merodujne in odgovorne činitelje, da takoj izposlujejo izplačilo zaostalih mesečnih prejemkov zdravstvenih pomočnikov kakor tudi njihovih potnih računov. Kaj je »Sadvita«? Kdor jo je že pokusil, ta že ve, kako izvrstno diši! »Sadvita-. sadje v čokoladi je preokusna sladčica! Sladka je, tečna in redilnu kakor malokaj! Vrečico »Sudvite-z raznimi vrstami sadja dobite po trgovinah za 5 Din. — »Zaščita zaledc, oddelku- Jank Gabiiiel. Ljubljano cror. Uol. k obč. oddelku; Zvaničniki II. kategorije: Kac Štefan. Rakek v Cakovec; Žerjav Alojzij, prog. sekcija Ljubljana dol. proga k prog. sekciji Ljubljana i,lavna jiroga; Dečman Martin. Turk Janez in Stres Ivan, gradbeni oddelek vsi k obč. oddelku. Slu-iitelj: Pohar Jožef, računovodstvo pri direkciji k obč. oddelku; tlnevničarji: Miklič Fedor, kurilnica Ljubljana 1. gl. kol. v Škofjo Loko, in Jovanovič >;ava. Maribor kor. kol. v Slovenjgradec. — Kome reijalni izpit so napravili: Uradniška pripravnika: Znane Frančišek, Brežice; Novakovič Sveli-dav. Ruše; dnovničarji: Podgoršek Martin. Breži-•e; Velepič Stojau, Brežice; Pleša Josip, Medvode in Zajec Prane, Lesce-Bled. Strahovi t zločin ciganov Belovar. 29. marca Kako nevarni so lahko cigani, priča strašen slučaj, ki se dogodil v Štefanju v čazmanskem okraju. Pred občinsko hišo so našli 10 leluo deklico, ki je imela izžgane dlani in stopala. V smrl-nih bolečinah je komaj mogla povedati, da se piše Ljubica Topolovac in da je hčerka Janka Topo-lovca iz Novoselca, občina Križ. Pohabili so jo cigani, da bi jo mogli uporabiti /.a beračenje, ter so v ia namen rabili neko tekočino, ki je ubogi deklici izžgala roke in noge tako strahovito, da je umrla v velikih bolečinah. Tega strašnega zločina sla osumljena ciganka Ana Krupljan i/. Mnr-tinca in njen priležnik cigan Blaž šajnovič. Ciganka je brez sledu izginila in jo zasledujejo, medtem ko so cigana prijeli in ga izročili tukajšnjemu sodišču, šajnovič je priznal, da je bila mala Ljubica pri njeni tri tedne, ne ve pa, če je lo njeno pravo ime in kako je prišla v ciganske roke. Ostale vesti — Jugoslnvenska radikalna seljačka demokracija ua Slovenskem. Iz včerajšnjega Jutra po-vzemljemo, da se je 20. marca v ljubljanski Kazini vršila : prva banovinska skupščina nove politične stranke:, na kateri je bilo prisotnih nad 150 zastopnikov«. Na lem /.boru so gospodje izvolili začasni banovinski odbor svoje nove stranke, ki ima dva predsednika: ministra g. dr. Alberta K rani erja in ministra g. Ivana Puclja. Podpredsedniki eo štirje: Ivan Pipan, dr. D. Puc, dr. Lipold in R. Juvan. V začasno eksekutivo so izvoljeni ti lc gospodje: dr. Albert Kramer, minister; Ivan Pu-celj, minister; Adolf Ribnikar, načelnik v p.; Ivan Pipan, posestnik; dr. Dinko Puc, župan; dr. Franjo Lipold, župan; Fran Mam, uradnik; Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice; dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD; Josko Žemljic, priv. nam.; dr. Ernest Kalan, odvetnik; Ivan Kirbiš, posestnik; Jakob Za-dravee, industrijec; dr. Milan (lorišek, odvelnik; J oso Kaviar, veterinar; Fran Trček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug; Ivo Sancin, kmetijski načelnik v u.; Anton Koder, notar; Anton Jug, direktor; Ivan Ažmnu, posestnik in župan, in Josip Matko, •posestnik in gostilničar. _ Obupen položaj zdravstvenih pomočnikov pri okrajnih načelstvih v dravski banovini. Vsi zdravstveni pomočniki-desinfektorji, dodeljeni okr. načelstvom, čakajo že od 1. januarja 1932 na izplačilo svojih rednih mesečnih prejemkov. Izostanek izplačila teli prejemkov je nastal, ker državni proračun za leto 1931/32 in sicer za čas od 15. decembra 1931 do 31. murca 1932 ni predvideval tozadevnih potrebnih postavk ler sc je šele naknadno zaprosilo za potrebni kredit. Zdravstveni pomočniki letos še sploh niso prejeli svpjili mesečnih prejemkov in se radi tega nahajajo v veliki bedi in pomanjkanju. Vsi brez izjeme so odvisni le od svojih mesečnih plač, ki so itak malenkostne. Vršiti morajo mnoge, dostikrat prav nevarne posle, ki so pogosto združeni s polova- IMA POBER OKUS m ■ "MJ3MM1 « ,oe,n.nm pol ir n « ,„--,.■■« I, (.ia V3 1333 — Samski davek. Predpisane tiskovine za oddajo samskega davka po delodajalcih pristojni davčni upravi ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola velja 1 Din. — Prhraua po novih zdravstvnih načelih. Po spisih dr. med. M. Bunnerja in po /.bilki Kuharski h zapiskov gospe Brupbacher-Bicher v Ztirichu priredim Štefanija '-lumck, učiteljica gospo-Iiii« siva. 22 strani. Založila Jugoslovanski knjigama v Ljubljani. Cena vezani knjigi je Din 40. — Knjiga vsebuje teoretičen nauk o prehrani brez mesa, pripravljeni po načinu, ki ustreza sedanjemu stanju vede o prehrani človeštva in podaja 323 praktičnih preizkušenih receptov za tovrstno hrano, ki je za mnoge bolezni najboljše zdravilo, posebno pri bolezni prebavil, črev ild. Prav toplo priporočamo knjigo vsem onim, ki so jim zdravniki svetovali uživanje rastlinske hrane in lo so povečini ljudje po pisarnah, trgovinah in vsi. ki se premalo gibajo v naravi. — Zaprtje. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri starostnih pojavih naravno Franz-Josef grenčice, ker zanesljivo in milo odslrunjuje zaslajunje v kanalu želodčnega čreva. — Zobje nikdar ne dobe umazane barve, če jih redno čistite z dobro zobno pasto in krlnčico. Zobni kamen, zobni obložek in druge slične tvarine hitro pokvarijo zobe. Le temeljito in redno negovunje zob s paslo Odol varuje Vaše zobe pred različnimi In neprijetnimi barvami. Spoti Celje •O- Mestno načelstvo razglaša, da jo banska uprava dravske banovine odobrila novi vodovodni rod, kakor je bil sklenjen v občinski seji 27. nov. lil*, leta. Vodovodni red je bil objavljen in razpoložen občanom liu vpogled pri tehničnem oddelku mestnega načelstva. Mestna občina ho ničeln pobirati votlurino po novem vodov minem redu - ; 1. aprilom t. I. .Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v sredo, 30. t. m. zjutraj v starosti 55 lel cinkarniški kurjač Kemšak Ivan iz Gaberja, Mariborska cesla štev. 11. Nov li>t v Celju. 1. aprila prične izhajati v Celju nov strokovni lisi Poročevalec , ki ga bo izdajal Gremij trgovcev v Celju. I.ist bo izhajal po potrebi, najmanj pu enkrat na mesec in sicer vsakega L v mesecu. tr Premestitev simidnišniec. Ministrstvo zu vojsko ui mornarico jo odredilo, da se premesti vojaško skladišče z.a smodnik z, Golovca na pri-merneši kraj, ki jo že izbran in kjer se bodo začela v kratkem dela z.a postavitev nove smod-nišnice. -Gr Motnciklist povzročil hudo nesrečo. V včerajšnjem poročilu o nesreči v Spodnji Hudinji smo poročali, da jo bil motoeiklist očividno močno vinjen. Tako smo bili obveščeni od nekaterih očividcev, dočim nekateri drugi iu tudi prizadeti motoeiklist sam trdijo, da ni bil vinjen, ampak popolnoma trez.cn. To objavljamo, ker nočemo nikomur delati krivice. Ii odrine Za dostojen zaključek soareje pri soprogi gene ralncga konzula Korllnskeiia se jc servirala turška kava Hug. Soglasra hve'a! Boljše kovu niso še nikoli poskusili niti najbolj razvajeni sladkosnedeži. Znak posebne pozornosti napram gostom je, ako jih počaščalc s kavo Hag! Ona jc iz.nud iinih najfinejša, prava zrnata kava, in poleg tega proslu tako škodljivega koieina. Okus, aroma ter kakovost kave Hag imajo svetoven sloves, enako tudi njena popolna neškodljivost za vsukogur. Čeprav bi jo pili pozno ponoči, Vam nikoli nc bo motila spanja. Zato kava Hag po pravici osvaja odlično družbo. Cerkveni vestnih Nočni častivci ima|o v noči na prvi potek v stolnici cclonočno česeenje nnjsv. Zakramenta. Molilo se bo od devetih dalje iz >Večne molitve 2. ura: Obisk najsv. Zakramenta. Možje ifi mladeniči vljudno vabljeni. Marihcr GremV ir govcev za Maribor polaga račune Slika stanja našege trgovstva — prvdiogi na občnem zboru CRONS-COUNTKV PRVENSTVO JUGOSLAVIJE za leto 1932. Pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. Marušiča in častnim predsedstvom ljubljanskega župana g. Pucu in komandanta dravske divizije g. generala Iliča so bo vršil v nedeljo cross-counlry tek zn prvenstvo Jugoslavije. Slovenskim klubom se je letos na zvezni skupščini vendarle posrečilo doseči, da se vrši country za državno prvenstvo v Ljubljani, ki se z-i izvedbo te prireditve povsem upravičeno poteguje, saj imamo Slovenci za lo disciplino dobre tekmovalce In poleg vsega brani Ilirija že dve leti naslov drž. prvaka v tej panogi. Izvedbo prireditve jn poverila /.veza ljubljanskim odbornikom in lako liomo imeli priliko prisostvovati v nedeljo ob 11 dopoldne na Stadionu na Dunajski cesli res prvovrstnemu lahko-atletskemu tekmovanju. , , Pravico do tekmovanja ima moštvo, ki stejc najmanj šest mož. od katerih najboljša četvorica so klasificira. Klasifikacija se izvede tako, da dobi prvi na cilju eno, drugi dve točki ild., a meštvo, ki doseže najmanjše število točk, dobi naslov -Prvak Jugoslavije v cross-counlry teku za leto 1932 . Enak naslov dobi tudi najboljši poedinec. Letošnjega tekmovanja se bodo udeležili skoraj vsi klubi, ki goje lahko atletiko. Na startu bodo: BSK. SK Jugoslavija. SK Soko (vsi Belgrad). llašk, Concordia, Mara-thon (vsi Zagreb), Pančevački športni klub Iz I an-čeva, ISSK Maribor. SK Železničar. SK Maraton (vsi Maribor), in ljubljanska kluba Ilirija in Pri-morje. Glavna borba za prvo mesto pri moštvih so bo vodil« med našima rivaloma Ilirijo in Primor-jem. Ilirija je prijavila za letošnje tekmovanje 18 atletov in bo številčno najbulj zastopana. Mogoče prekriža obema račune zagrebški llašk, ki bo nastopil lelos najbolj pripravljen. Bomo videli. Za prvo mesto med poedinci se bodo pomerili najboljši tekači Jugoslavije: Predanlč (Concordia), Tučan (llašk), Koren (Marathon, Zagreb). Slefa-novič (Belgrad), Grinovšek (Maraton, Maribor), Pod-pečnn (Železničar), Šporn (Ilirija) in Krevs (Pri-morje). G. ban je daroval za zmagoslavno moštvo krasen srebrn pokal, n župan g. Puc »rebrn pokal za prvaka-poedinca. Bazen tega dobi zmagovalno moštvo srebrno stalueto. darilo blngopokojnegn ministra vojsko iu mornarice armadnega generalu St. Hadžiča. Maribor, 30. marca. Nocoj ob pol 20 so je vršil v zgornji dvorani hotela Orel občni zbor mariborskega trgovskega gremija. Udeležila se ga je pretežna večina članov ter tako dokumentirala veliko važnost tega zborovanja; navzoči so bili tudi zastopniki oblasti, mestne občine, tiska ild. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Vilko Weixl. Poročila predsednika in funkcijonarjev so predočila sliko težkega življenja iu borbe mariborske trgovino za obstoj. Gospodarska kriza je globoko posegla v poslovno življenje prav posebno še v mestu Mariboru, ki jo tekom zadnjih dob našlo za svoje življenjske potrebe na odgovornih mestih čimdalje manj razumevanja; izgubilo je premnogo važnih institucij in uradov, ki so po-menjali s velikim kadrom nast.avljencev zn mariborsko trgovino in obrt velik krog konzumentov. Z premestitvijo se je zmanjšal ludi pritok podeželskega prebivalstva v mesto iu naravno, da jo pri tem v prvi vrsti zopot čutila udarec Irgovina. Trgovski gremij jo kol stanovska organizacija mariborskega trgovstva z vsemi silami deloval posredovalno in micijatlvno v praven izboljšanja težkega položaja in deloma mu je tudi uspelo doseči marsikaj, kar je bilo v korist razvoju in obstoju trgovine. — Zahteve gremija po zaščiti pred dejstvi, da nekatere naše javno ustanove šo vedno oddajajo dela inozemskim tvrdknm ter da si celo miročujejo pisarniški inventar i/, inozemstva, so več kakor upravičene, ravnotako tudi znhleve, da so odpravijo nekatere davščine in bremena ter da se sorazmerno znižajo proračuni banovine in občino. Tudi zahteve |ki znižanju najemnine za trgovske lokale so umevne. Na mestu je pritožba proti zapostavljanju Maribora glede kreditov Nn-I rodne banke, dalje akcija zn znižanje odvetniških I larit, posebno pu šo akcija, ki naj omogoča, da se bodo za poravnalne upravitelje poslavljali tudi i lahko trgovci, ne pa odvetniki. Gremij vodi še nadalje borbo, da bi dobil Maribor zopet nazaj inozemski oddelek kontrole dohodkov državnih že- V Inomo.-tu je umrl šolski svetnik dr. Josip Burr. ki je v letih od 1891 do 1891 poučeval nu mariborski gimnaziji zgodovino in zemljepisje. Pridobil si je tudi obilo zaslug pr raziskovanju i rastlinstva v Mariboru in mariborski okolici. Njo-i govi učenci, danes nn uglednih položajih, sc ga spominjajo z. veliko hvalžnostjo. Bil je strog in pravičen mož, na katerega ni nili najmanj vplivala pripadnost k tej ali oni narodnosti, bil pa je ludi strogo katoliški mož. Plemenitemu pokojniku ohranimo časten spomin. □ Vprašanje mariborskega občinskega proračuna. Kakor doznavamo, bo proračun mariborske mestne občine v prihodnjih dneh potrjen. Ministrstvo je upoštevalo upravičene razloge mestne občine ler bo znižanje proračunskih postavk zna- ! šalo manjše vsote: govorice, da bo znižan proračun za 2 milijona Din, potemtakem ne odgovarjajo dejstvu. Kadi tega tudi ne pride do redukcije plač občinskih nustavljencev. □ Oproščen. Pred senatom mariborskega okr. sodišča se je zagovarjal včeraj posestnik Jožef Kržanko iz Vučje Gomile, katerega dolži obtožnica državnega prnvdniStva hudodelstva požiga. Na Štefanovo lanskega lela je obhajal v Vučji Gomili posestnik Štefan Ferenčak svoj god. Povabljenih je bilo več sosedov, med njimi ludi obtoženec, ki je prinesel godovnjaku po starem običaju steklenico vina. Gostje so se pa sprli in posledica je bila, da se je znašel Kržanko čez jirag pred vrati svojega gostitelja. To ga je razkačilo, da se je zagrozil pri povratku v hišo po steklenico, da se bo maščeval. Okrog Ireli ponoči je planil ogenj iz Ferenčakovega gunma Posrečilo se je rešili živino in orodje, drugo pn je postnlo žrtev plamenov. Požar jc napravil 30.000 Din škode, zavarovano pa ni bilo niti z.a polovico In vsote. Sum požiga jo padel no obtoženca, ki pa jo krivdo odločno zanikal. Sodniki so ga oprostili. □ Stanje mariborskega trgovstva. V zvezi s sinočnjim občnim zborom mariborskega trgovskega gremija podajamo sledeči pregled mariborskega trgovstva. Trgovcev — posameznikov imamo 574, družabnih tvrdk 28. družb, zadrug iu zavodov 40. tako da znaša število Irgovskih obralov na področju mariborskega gremija 042. Ti obrali zaposlujejo z lasi ti i Vel vred 1208 oseb. Protokoliranih Ivrdk jc 150, ostalih 4S0 tvrdk je neprotokoliranih. obrtnih listov je bilo lansko leto podeljenih 150, odloženih in uradno črlanih 170. začasno ustavlje- I nih 80 obratov. Tekom lanskega leta se jc zmanjšalo število obratov za 01. kar je najverodostoj-nejšl dokaz zn slabe gospodarske razmere. Nn novo jo bilo sprejetih 47 vajencev, oproščenih 84 in ! odjnvljenlh I". Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 9*2 vajencev in vnjonk. □ Svoji zaročenki sledil v smrt. Pred dnevi smo poročali, da je izginil neznano kam od doma 21-letni trgovski potnik Jo«ip Pittauer. že od 21. marca so ga pogrešali in domači so Imeli strašno slutnjo, da --i je -atn končal življenje v obupu i i žalosti za svojo zaročenko, ki se ie blln ustrelila. Žalibog se je la slutnja uresničila In včeraj p - lezjiie ter jo na podlagi statističnih podatkov podal tozadevno dokaze, da je centralizacija kontrole stvarno državi v škodo. Pridružil se je gremij iudi j>rotestu proti uklnjenju mariborskih šol. Blagajniško poročilo navaja aktiva v iznosu 262.370.70 Din iu ravnotoliko pasiv. V bilanci izkazuje med aktivumi največjo postavko vloga pri Moslni hranilnici in pa nepremičnine, to je gre-mijalna hiša in Novakova ustanova. Občnemu zboru je bilo predloženih v sklepanje od upravnega odboru več predlogov, katero radi njihove važnosti navajamo podrobneje: V Slovenski ulici je z^ipusiil pokojni mariborski trgovec Simon Novak gremiju svojo hišo kol ustanovo za obubožane mariborske trgovce. Hiša so nahaja v slabem stanju ter bi samo popravilo slalo nad 180.000 Din. Načelstvo gr< tulja predlaga prodajo hiše ter nakup ugodneje ležečega in v boljšem stanju se nahajajoči -.'a poslopju. Prečitnn je bil predlog o izstopu gremija iz. Zveze gremijev, ker članstvo v omenjeni zvezi ne donaša gremiju stvarnih koristi, pač pa znatna bremena zji vzdrževanje. Zveza naj se preosnuje v strokovne sekcije, ker bo gremij v nasprotnem slučaju izstopil s koncem leta 1932. — Posebna predstavka ie bila naslovljena na mestno občino radi znižanja cen električnega toka z.a razsvetljavo lokalov. Cena tega toka znaša 3.50 Din z.a kvv. uro. kar je zu sedanje težko čase preveč. Važen je predlog, naj se ustanovi v okviru gremija poseben fond /ji podpiranje brezposelnih pomočnikov, katerih število v zadnjem č:isu silno narašča. Vsak pomočnik naj bi plačeval po svoji mesečni plači primeren znesek v omenjeni fond in sicer naj bi te zneske, ki so malenkostni, odtegovali delodajalci. Iz, fonda se bo lo delile podporo brezposelnim. Predlog je naletel na splošno razumevanje. Tem poz.iliviiini sklepom >o sledile raznoterosti z živahno debato, v katero so posegali številni člani ter podajali praktično nasvete v najrazličnejših vprašanjih, ki dane- posegajo v interese mariborskega trgovstva. poldne so našli v bližini treh ribnikov truplo pogrešanega. Sledil jo v sinrl s svojo zaročenko ter si končal življenje s strelom. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 31. marca ob 20: 'I KAVI ATA . Premijera. Gostovanje gu. Tinke NVescl-PolIn, pri-madone graške opere. Ab. C. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2. aprila ob 20: KAVERNA . Radio Programi Hadio-Liubliana t Četrtek, 31. marca: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 O pomenu stroja v kmetijstvu, ing. Lah. — 19 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. — 20 Paro Horn: Poglavje iz vzgojeslov ja. — 20.30 Koncert zbora .Glasbene Matice- . — 21.15 Komorna glasba — 22.15 Slagerje poje g. Mirko Premelč. — 22.45 Čas, poročila. Peteh, 1. aprila: 11.30 Šolska ura: Viktor Pir-nat: Prismuška šola, šala v govoru in petju. 12.15 Plošče. — 12.45 Onevne vesti. — 13 Čas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.15 Gospodinjska ura, vodi gdč. Cilka Krekova, 18.45 Uvodna beseda o Haydnu Igovori L. M. Sker-janc). — 19.05 Prenos z Dunaja: Haydn Letni časi . — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi i Petek, 1. aprila. Budapest: 12.05 Balalajke. — 17 Ogrske pesmi. — 18.30 Plošče. — 19.40 Velikonočni koncert bu-dimpeštanske filharmonije. — Lahka glasba. — Praga: 12.45 Opoldanski koncert. — 19.05 Prenos iz Dunaja. — Langenberg: 20 Prenos iz Nevv Yorl-.a. 20.15 Varietejska glasba. Nočni koncert. Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45 Operni prenos. — Belgrad: 12.05 Ciganska glasba. — 19.05 Prenos z Dunaja. — Berlin: 19.10 Zabavna glasba. 20.15 Nemški glasbeni oder. 23.00 Pester program. — Kutovice: 20.55 Simfonični koncert. -— Toulousc: 19.45 Operetna giasba in pesmi. 20.15 Koncert vojaške godbe. 23.00 Ruske pesmi. — Stuttgart: 19.35 Mandolinski koncert. 20.05 Simfonični koncert, — Milano: 19.10 Pestra gla-.ba. 21.00 Varietejski večer. — Zagreb: 12.30 Plošče. 19.05 »Letni časi«, prenos z Dunaja. Lahka glasba. — Trst: 13.00 Radio kvintet. 19.10 Radio kvintet. 21.00 Varietejski večer. Polzvedovani« Fotoaparat, C krat 9. znamke Mimosa, zalvoi" compour /. vdelanim samoprož.ilcem, bil izgubljen v torek na večernem kamniškem vlaku. Najditelj se naproša, da izvoli istega vrniti proli nagradi nu naslov: Marjan Glavnik, Ljubljane, Cerkvena ul. 0. Sektarstvo v današnji Rusiji Človeško življenje je neprestano nihanje in borba med ekstrcnii: i z odpora proti materializmu se je rodil idealizem, kateremu je sledil realizem in naturalizem, za katerim je prišel spiritualizem. Skoraj nemogoča je ona zlata sredina, ki bi kot rezultanta nasprotnih si sil vodila naše življenje v mejah pravega iu dobrega. Vsaka akcija rodi reakcijo in najrajši bi kot aksiom zapisal, da jc vse vodilo in gibalo človeškega življenja veden boj in nasprotovanje med posameznimi idejami. Po tem kratkem uvodu in s tega razgled išča nam bo lažje razumljiv tudi pojav številnih verskih r,ekt ali ločin, ki v zadnjem času tako silno rastejo v sovjetski Rusiji, Komunistični režim, ki temelji na surovem materializmu in je napovedal neizprosen boj vsemu, kar količkaj nasprotuje materializmu, je sam ustvaril najugodnejša tla za uspevanje novih sekt, ker je prepovedal vsako versko združevanje in izvrševanje kakršnegakoli religioznega kulta. Dan za dnem se pojavljajo nove sekte, v katerih iščejo njihovi začetniki pristaši iti propagatorji zadostila in utehe svojemu religioznemu življenju. Ta pojav novih sekt kaže iznova, da boljševistični režim ni prav nič zatrl ruskega nagnenja do napačnega misticizma in sektantstva, ampak ga je še pospešil, kot se to dogaja ob času stisk in preganjanj. In že sami ruski »brezbožni« časniki vedno češče poročajo o nastajanju novih verskih ločin, kar pomeni, da jim je zadeva prišla na ušesa in da jim ne more biti preveč povšeči. Danes navajamo samo tri primere, o katerih piše »Brezbožnik« in ki so dosti značilni za razumevanje in osvetlitev verskih razmer v današnji Rusiji. V 37. številki piše »Brezbožnih o sekti Rdečega zmaja« dobesedno sleče: Sekta : Rdeči zmaj« eksistira že od leta 1921. Njeni agitatorji romajo po vsej Rusiji in pridigu-jejo o drugem Kristusovem prihodu, o propadu sovjetske vlade in o nastopu vladanja carja Mihaela. Tudi to sekto vodijo — kakor vse ostale sekte — ^nekdanji ljudje'; (to je takšni, ki so bili v carski dobi vplivni in ugledni veljaki): I. P. Saveljev, bivši trgovec, in I. P. Cigankov, sin ruskega uradnika. Oba se izdajata kot »poslanca božja« in prvi se je imenoval prerok Georgij-Pobjedovšev (Zma-govavec) in Rasputin, drugi pa se je delal za Alek-sija, dediča Nikolaja II in sam sebe naziva! za preroka Elijo. Da bi zakril svojo protirevoluciarno smer in delo, se je dal »Aleksij« pri borzi dela vpisati kot knjigarnar. Leta 1929. je imela sekta »Rdečega i zmaja* v Moskvi in okolici mesta okoli 50 članov, ki so se zbirali po hišah svojih somišljenikov. ; Pridigala sta Ilieromonah Vitalius in redovnica Samsonova. Svoje člane pridobiva sekta med gospodinjami in neorganiziranim prebivalstvom, posrečilo pa se jim je, da so našli nekaj pripadnikov celo med tovarniškimi delavci. Ana Tugarinova, delavka v Djedovskirski tvornici, je mnogo pripomogla k razširitvi te sekte in se je dala ločiti od , svojega inoža, ki ni maral stopiti v sekto. : »Alcksij je nastopil v fabriki javno proti sovjetski vladi in dejal, da je vse boljševistično | početje delo satanovo. Sekta Rdeči zmaj: si je nadela nalogo, da uniče in upropasti vlado sov- 1 jetov; s propagando in agitacijo in z vsemi mogočimi sredstvi so skušali ovirati napredek socializma in škodovati boljševikom. Javno so se izrekli proti kolhozi (kolektivističnemu gospodarstvu) in proti sovhozi (sovjetskemu gospodarstvu), j Delovanje >Rdečega zmaja« deluje v Moskvi in v okolici družno s križarsko vojsko rimskega papeža. Na nekem svojem sestanku so naznanili sek-tanti svojim somišljenikom, dn bo 19. marca padla sovjetska vlada, da bo kmalu prišel Kristus in I rar »Mihael«, ki bo prevzel vodstvo Rusije in po- j besil vse komuniste! (NB: 19. marca 1930. je papež Pij XI. odredil molitve za Rusijo.) Sekta ima tudi svoje lastne svete predmete: metle, lesene in železne lopate, grčave gorjače in carjevo znamenje s sliko Georgija Pobjedovševega, pa še marsikaj drugega, kar naj po mnenju sektantov. ki so vsi izstopili iz pravoslavne cerkve, pomeni ; «korajšnji konec sovjetske tiranije.« Tako »Brezbožnik r o »RrdeČem zmaju«. 0 sekti »Jegovistov« pa piše isti »Brezbožnik« v svoji 27. Stev. takole: »Pozna temna noč. Pred nama leži tiha uličica (to pripoveduje neki Mihael Kovlev). Moj tovariš potrka na slabotna vrata — Kdo je? se oglasi glas znotraj. — Prijatelji! odgovori moj spremljevalec. Počasi se odmakne težak zapah in v temnili »ratih se prikaže dobrodušen obraz zgrbljene starko. Umazanorjave lase ji pokriva bel robec. ; Gleda nas z vodenimi očmi in topo buli pred se. — Kdo ste pa vi? me ošine z očmi, — To je moj znanec pa bi se rad nekoliko seznanil z našo vero I odgovori tovariš. — Seznanil? počasi odvrne starka, »potem pa kar urno, ljuba golobčka. zakaj opravilo gre že h koncu!« Po treh stopnicah stopiva v temno sobico, ki jo je razsvetljevala zakajena svetilka. Za mizo jo sedel možakar v plašču in bral iz knjige pred seboj. Pri najinem prihodu se je obrnil, da sem videl njegove bolestne in brezizrazne oči. Nato se je zopet obrnil in čital dalje. — Sedite! mi veli starka in mi ponudi nizek stol. Polagoma sem se razgleda!. V sobici je bilo kakih dvanajst ljudi, od teb največ žensk. Vse je molčalo in napeto poslušalo, mož pri mizi pa je bral z napolpojočini glasom: »Naj pride nadte vse to prekletstvo, ki te naj uniči! Preklet bodi v mestu in na deželi, prekleto bodi tvoje imetje, preklet sad tvojega telesa in tvojega polja, preklet bodi tudi ti pri svojem prihodu in odhodu ...« (Deuteronomium 28, 12—15.) Zatem spusti glavo v roke in si zakrije obraz. Tako sedi mirno in mrko... Vsi prisotni storijo podobno, zarijejo obraze v dlani in težko sopejo. Vse molči .. Voditelj se iznova vzdigne in z narejenim vzliičenjem in navdušenjem spregovori: Bojte se Boga! Dn, Jeliovn, strašnega Boga, se hočemo bati!,..« In po dolgem presledku doda s pomenljivim poudarkom: Mir z vami, bratje, bratje, končajmo!... Še nekaj trenotkov sedijo sektanli in se urno razidejo, ne da bi se poslovili drug od drugega. Tako molijo »verniki sekte »Jegovistov ali Jehovistov . Sekta »Jegovistov,-; se je osnovala pred kakšnima dvema letoma v Kazimovu v obliki majhnih družinskih skupin. V zadnjem času so se vrgli pridigarji Jegovistov- na vas. kjer imajo nemalo uspehov. Propovedujejo, da mora drug drugega bičati, pripovedujejo o peklu in peklenskih mukah in slikajo drugi Kristusov prihod in podobno... Tudi njihova propaganda je več ali manj nasprotna sedanjemu režimu.« Takšni so »Jegovisti«. Tako pripoveduje sam »Brezbožnih«. Jaz bi dodal samo še tole: čim dalje se bavim z vprašanjem današnje Rusije in čim bolj premišljujem njeno čudno usodo, tem bolj se mi utrjuje resničnost Gospodovih besed: »Vsako kraljestvo, ki je zoper sebe, bo razdejano! Komunizem v sovjetski Rusiji je resnično sam zoper sebe. da bolj ne more biti: napoveduje boj kapitalizmu in militarizmu in ne vem kateremu — izmu še, a ne pomisli, da s tem izpodkopava sam sebi tla, ker sam sloni na istih temeljih, namreč na popolnem materializmu in načelnem ateizmu (»Brezbožnik«), Zame je sedaj več ko gotovo: boljševizem bo šel, kakor bo šel kapitalistični družabni red! Po mojem prepričanju med njima ni prav nobene bistvene razlike, edino na zunaj se kažeta vsak v i v drugi luči. Obenem pa mi vedno bolj vstaja i vera v plemeniti ruski narod, ki sedaj trpi slrii- ! hovito preizkušnjo, ki lahko prinese njemu in ! vsemu svetu odrešenje. Molimo, vsi molimo, dn ■ srečno izide iz te velikanske stiske, od katere ni ! nič manj odvisna sreča Evrope in vsega sveta | kakor Rusije same. Rusija bo rešena, zakaj Bog i bo uslišal naš klic: Odrešenik sveta, reši Rusijo! M. ČrnkovIČ Pomlad prihaja v deželo. Brez kruha Prebivalci vasi Beredno. ki leži tik ob sovjetski meji na Poljskem so našli te dni na njivi otroški balonček na katerem je bilo pritrjeno pismo sledeče vsebine: »175 prebivalcev vasi Ursaš, okraj Zaslava, je že teden brez kruha in hrane. Sovjetska vlada nam ne pošilja nobene hrane. Prosimo vas, obmejno poljsko prebivalstvo. pomagajte nam! Umiramo od lakote! — Tako daleč je boljševiSki režim pripeljal bogato Rusijo, ki je nekdaj zalagala svet z žitom. Sfavha romunskih pravnihov Romunska vlada je nedavno izdala zakon o \ advokatih, ki predpisuje doktorat za vsakega ad- j volcata in obenem daje vladi velika polnomočja pri podeljevanju dovoljenj za otvoritev odvetniško pi- | sarne. Ta polnomočja so taka. da so odvetniki po- i vsem odvisni od vsakokratnega režima. Vsled tega i so pravniki v Bukarešti pričeli stavkati; njim so se pridružili slušatelji tudi ostalih fakultet in se j je ta pokret razširil tudi na druge univerze v Romuniji. Iz verskega življenja na Francoskem Pred d vem i leti je bila ustanovljena »Zveza katoliške kmečke mladine Francije«. Njen cilj je rešiti podeželje moralnega in verskega propadanja in poglobitev verskega življenja. Misel je padla nn rodovitna tla. Zveza ima zdaj že dve glasili: »Jeunesse Agricole« in »Bulletin des Jeunes Agrieulteurs Catholiques:: — »Semaine Religieuse« poroča o razveseljivem dejstvu, da se je zelo povečalo število gojencev v katoliških zavodih v Angersu, Rennesu in Besanconu. V teh zavodih je 897 gojencev (195 teologov in 571 dijakov, katerih velika večina se bo posvetila teologiji). — Znak poglobitve in obnove verskega duha v Franciji je tudi nedavna ustanovitev Zveze katoliških javnih nameščencev. Zveza je ustanovljena na strogo verski podlagi. Njen glavni namen je, med svojimi člani poglobiti religioznost. Zveza je pričela s šestimi člani, danes jih je že 1-KIO. Zveza ima člane iz vseh strok uprave, organizira periodične konference, člani imajo skupna obvezna obhajila. Zveza ima svoie leno ureie-vano glasilo. jafi^^pl^^ V zaščito pešcev. Vsled vedno večjega šte-f vila nesreč, ki so jih do- . m' živeli pešci vsled nepre- fc .., A i vidnosti, šoferjev oziroma .fpZjfes-'. lastnikov avtomobilov, so %* ' v Nemčiji ustanoviti po-'fmBSM sebno društvo za zaščito iiudi. ki hodijo peš. Dru-' , /L šlvo bo delalo na tem, da jfe. se interesi pešcev zašči-.r ijt| 'Mo z zakoni. Za predsed- Jb&s n''ru Privilegirane izvozne družbe, je razvidno, Uyliko je družba nakupila blaga in koliko ga je pro-4ila v inozemstvu. Pri prevzemu monopolskcga posla za račun ržave je ministrstvo za trgovino in industrijo dalo Iružbi na razpolago pri Narodni banki 100 milj. iDin, kasneje je družba dobila še 50 milj. Din. Ker tudi to ni bilo dovolj, je družba dobila z žirom Privilegirane agrarne banke posojilo 32 milj. francoskih frankov. Poleg lega je družba najela se lombardni kredit v znesku 70 milj. Din. Družba ugotavlja, da ni bilo nikoli več bonov v obtoku kot za 30 milj. Din, in to pri vsoti, ki je dosegla dne 15. marca 1932 910 milj. Din. Do 15. marca t, 1. je bilo družbi prijavljenega blajja za prodajo od zadrug in trgovccv 91.080 vag., natc/vorjcno pa jc bilo doslej 53.50S.5 vag. Tako je Vilo torej ta dan prijavljene, a neprevzete nše-nict 37.771.5 vag. Od skupne prijavljene količine so imele kmetijske orgarti2acije 27,544 vag., od te količine pa je družba prevzela 12,952 vag., tako da ostaja za prtvzem še 14,592 vag. Družba nadalje trdi, da Koliko prebivalcev šteje Jugoslavija. Po ce-ntvah srbskih listov jc znašalo dne 1. januarja t. 1. š-~ ter za vsako daljne leto Din 5"— več. Zn odrasle vso velikosti do štev. 52 Din 140'— B'ago razpošiljamo s povzetjem. Katalog na zahtevo brezplačen. Zagreb. " er Jan lečmen semenski, zdravo, Cisto blago kupite ugodno pri tvrdki A. VOLK Ljubljana, Resljeva cesta 'tt Zahtevajte ponudbo. Elektrotehnično podietle imn na zalogi vsakovrstne radloaparate proizvodov: Eumlg, Knpsch, Kadione ild. Izvršuje eli klricne inštalacije za luč in pogon in popravilu likulnikov ler drugih električnih nparulov, za kar daje na žel|«» proračune. Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih te es in drugego molerijola za električne napeljave, lelelonov in zvoncev. Solidna postrežba! Znižane cene! HOTEL DKLLEVUE, Oiniš pri Splitu - vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-Ijuje švicarsko lepote. Preživeti |>ar dni v hotelu Bellevue, je pridobitev za Vaše zdravje. Morje, pesek, solnce, zrak, pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvsetljavn in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, terase za odpočltek. Peščeno kopališče pred hotelom. Takse ukinjene. Za uradnike popust. — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Pension Din 55.— do 75.-- dnevno. Za posvežitev telesa in zraka v hiši, za bolnike in živčno bolne, za potovanje in doma TOALETNI KIS Sestavljen je po našem starem izkušenem predpisu iz aromatičnih zdravilnih rastlin. Osvežuje telo, okrepčuje živce bolnih in slabih, služi za pomir-jenje, masiranje, pranje in kopanje, pri nezavesti, glavobolu, prehladu, vznemirjenosti, naporu in trudu. Uporablja se radi prijetnega vonja in zn mnri-ranje ali se pije pom< in i vodo po žličkah, močno razredčen z vodo so rabi za pranje in za obkladke hladne in tople. Ne pokvari se nikdar in vedno se lahko uporablja. Cena steklenici 15 Din. Proizvaja ga in daje v promet stara, I. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičcv trg broj 20. Humboldt: Na Orinoka in v pragozdovih Južne Amerike (Dalje.) Pater Zea je preprosil popotnike, da so po-kusili zmes maniokovega testa in mravelj.. A la slaščica jitn ni dišala, preveč so bili še Evropejci. Patru Zei pa sc je zdela tako dobra, da jo je imenoval »izvrstna mravljinčja pašteta-. Lilo je kakor iz škafa in ostati smo morali v kolibi, v kateri je bivalo štirinajst domačinov. Indijanci so spali samo od osmih zvečer do dveh zjutraj. Nalo so '-e začeli pogovarjati. Tožili sc, da jih zebe, dasi je bilo 21 stopinj nad ničlo; kurili so in pripravljali svojo grenko pijačo ltUpano. 7. maja je družba dospela v San Knrlos. tnalo Ttfrdbo ob meji tedanje španske posesti. Pri poveljniku utrdbe so našli zavetišče za nekoliko dni. ftld Negro se vali tod naravnost od severa proli jugu 111 njegovo vodovje, trije dolgi otoki in trajno oblačilo nebo dajejo pokrajini resen, mrn-?en značaj, V utrdbi je bilo le sedemnajst mož posadke. Zaradi Irajno vlažnega zraka so imeli le štiri porabile puške. Nn okopih je slttlo nekoliko lopov; tri ali šlili indijansko kolibe pn so tvorile naselbino, ki se je ponosno nazivala San Felipe, Zvečer je jili laportu straža povsem resno javila poveljniku, da je okoli trdnjave vse tniruo . Tod ob meji Brazilije na I!io Negru se jo Huittboldlu nudila prilika pluti dalje proti jugu tja do Amaconskega veletoka. Bil pa je k sreči previden iu so je raje posvetil raziskovanju Kasi-kviareja, po katerem se je vrnil zopet nazaj na Orinoko in v druge španske pokrajine. Ce bi prestopil mejo tedanje portugalske Brazilije, bi ga gotovo v prvi večji naselbini aretirali, kajti ol>-lasti so že izdale tozadevni ukaz in Humboldt bi moral odpotovati nazaj v Evropo. V oni dobi je bilo le premnogim ljudfetn neumljivo, čemu da potuje pameten človek po divjini in meri lego pokrajin. Zato so tudi portugalske oblasti smatrale učenega Humboldta za državi nevarnega človeka, ki gn je treba zapreli. Učenjak jo kljub vsem nakanam in nastavljenim pastem srečno ušel. V utrdbi San Karlos je Humboldt zaman čakal, da bi ugledal na nebu vsaj eno zvezdo. Vse tri dni. ki jih je prebil tam. je ostalo nebo zagrnjeno s težkimi oblaki. Bilo je, kakor da bi se te pokrajine ne razprostirale malone tik ob ekvatorju, ampak lam na mračnih Fardrskih otokih. Cas je minul brez solnca, lune. in zvezd. Na Kiisik»iare 10. maja so še ponoči čudo sveta. naložili svojo prtljago na pirogo in pred solnčnim vzhodom odpluli zopet po Rio Negru navzgor iskat vhoda na reko Knsikviare, ki donaša Rio Negru mnogo vode iz Orinoka in veže lako dva velikanska, v nasprotno smer lekoča veletoka — Orinoko in pm m Rio Negra Amaconski veletok. Nikdo še ni določil do tega časa zemljepisne lege tega zanimivega viličenja in točk, kjer se Knsikviare cepi od Orinoka in kjer se spaja z Rio Negrom. To nalogo je hotel dovršiti Humboldt, a za lo je potreboval jasnega neba. solnca in zvezd, da bi potom njih mogel natančno izmeriti in izračunati lego leh tako zanimivih krajev. Tod že malone na cilju in po zmagi nad tako silnimi ovirami, mu je neprestano oblačno nebo grozilo uničiti njegove nade. Poleg lega sta se upirala daljšemu potovanju po divjini tudi Pater Zea in Španec, ki sla po najkrajšem polu hotela zopet doseči prijaznejše kraje. Končno se je Hutn-boldtu in Bonplandu posrečilo premagati odpor. Tudi indijanski krmar je zagotavljal, da bodo ugledali »solnce in velike zvezde, ki oblake jedo , kakor hitro bodo zapustili črne Rio Negrove vode. Prorokovanje izkušenega Indijanca se je tudi v resnici izpolnilo. Bele vode so vrnile popotnikom solnce. zvezde, krokodile in seveda tudi neizmerne trume moskitov. Nedaleč nad utrdbo San Karlos so našli izliv Kasikviarejn. Vozeči se po nJem, so našli, da sega pragozd povsod lik do vode, kjer se rastlinstvo strne v malone nepredirno goščavo. Reka ima belo vodo in je večinoma liftd pol kilometra široka. Nebo |m tudi ob izlivu še vedno ni hotelo bili mllostljivo Humbotdtu. ki je vso noč prebil na prostem, dn bi ugledni kako T.vezdo. 11. maja. V ozračju se je pojavil vzhodnih; oblačna plast ni bila več tako neusmiljeno strnjena iu v upu, da sc vreme izboljša, sc popot- 7, uspehom že ol> pol svojega taborišča ob navzgor. Vožnja pn je Knsikviare s hitrostjo niki niso odstranili daleč od izliva. Upnlije v resnici ni varalo vztrajnih mož in po dolgem času so se jim na nočnem nebu tablestele zvezde. Humboldt je tedaj s pomočjo zvezd v Južnem križu in Kentavru določil lego Kasikviarejevega izliva v Rio Negro. 12. tnajn so zadovoljni dveh ponoči odpeljali od Piedri Kulimakari po reki bila zelo naporna, ker tečr treh metrov na sekundo proti Rio Negru. Dn so se preborili proli hudemu toku na razmeroma kratki poli, so morali Indijanci veslali skoraj nepretrgoma štirinajst ur. Po tem napornem deiu so se možje zatekli v tnisijon Mandavaka, ki leži nekoliko odstranjen od reke. Tam so se nekoliko lažje ubranili neizmerne množice moskitov, ki so bili tem gostejši, čim bolj so se oddaljevali od Rio Negra. Pa tudi drugih strupenih muŠic. je mrgolelo v ozračju nad gozdom ob Kasikviarejn. V Mandavnki so našli nekega dobrega, Elaregn misijonarja, ki je že dvajset lel preživel v divjini med Indijanci in mnskltl. Te male. a strašno nadležne tnušice so mn teknili le dolge dobe tnko strašno opikali noge, da od sesedene krvi v brezštevilnih pikih ni bilo mogoče najti lise bele kože. Misijonar jo tožil svojim posetnikom. kako silno dn je zapuščen iu knliko unjgrših zločinov mora trpeli nrknznnvnnlh. Pred lell je neki indijanski glavar pojedel svojo lastno ženo, ki jo je v ta nnmcu dobro zredil v svojem letnem bivftlišču. (Dalje prihodnjič) k . •• v-v O* Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrjttce 150Din Najmanjši znesek5Din Oglaiinad 9 vriticseračunajo višje Zaoqla*e jtroqo trqov»kega tn reklamneqa značaja vsaka vrstica 2Dt'n Na)man|ii znesek 10Din.Pristojbina za šifro EDm V»akoqta> treba plačati pri naročilu Na pismena vpraŠania odgovarjamo le.čeiepriloženatnamka.Cek račun Ljubljana 10.3Li9.- llužbodobe Beseda samo 50 par Sprejmem kot dekl j žensko srednje starosti, za vsa kmečka dela in molžo 5 krav. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Na Gorenjskem« Št4185^(b) Pletilna industrija »prejme pletilje, šivilje in dobro krojiteljico z mesečno plačo do 200 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra pla-2a« št. 4354._(b)' Služkinjo pridno, pošteno, vajeno vsega gospodinjstva — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4368. (b) Hotelsko sobarico pridno, zmožno nemščiue, sprejme hotel »Tivoli«, b Sprejmem takoj mesarskega vajenca. Karol Verglez, Rače Iščem eno- ali dvosobno stanovanje za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko Pristan« št. 4353. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje kuhinja in pritikline, takoj oddam. Koroščeva ul. 13, Moste. (č) Stanovanje visokopritlično, dvosobno, kabinet, pritikline, se odda za maj mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4294. (č) št. 8. (b) ! Stanovanje dveh sob, s pritiklinami, se odda. Riharjeva ul. 6, Mirje. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam takoj. Dunajska c. 99. (č) Sobo in kuhinjo solnčno, prostorno, oddam. Tržaška cesta. Mesečno 250 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod Beseda samo 50 par IŠČEJO: V najem iščem vinotoč na prometnem kraju za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vinotoč<< št. 4361. (m) ODDAJO: Trgovski lokal z dvema skladiščema in en lokal za pisarno ali stanovanje, na prometnem kraju v Ljubljani, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4363. (n) 1 št. 4387. Viničarja takoj sprejme Roubiček, (č) Stanovanje ---. -r štirisobno, s celim kom- Kamnica pri Mariboru, b fortom, v sredi mesta — oddam. Naslov v upravi i »Slovenca« št. 1386. (č) Sostanovalec _ - -n se sprejme na stanovanje Beseda samo 50 parlv hiši Del zbornice. Več pove uprava »Ponedelj-skega Slovenca« pod št. 100. 100 Din /, lahkoto zaslužite na dan. Potrebno jo najmanj 180 Din kapitala. Za odgovor priložite znamko. --Peha«, Ljubljana, Predal 276. (z) Beseda samo 50 par Soba s štedilnikom s posebnim vhodom, se odda za t. april dvema osebama. Rožna dolina cesta 7 št. 4. (s) Salon za klub ali društvo se poceni odda v hotelu »Tivoli«, (n) Lokal primeren za krojaštvo oddam. — Naslov v upravi ■ Slovenca« št. 4385. (n) Beseda samo 50 par Posojila dobite na vknjižbo. Ob-tirne ponudbe na upravo »Slovenca«, Maribor, pod šifro: »Točna izvršitev«, št. 3861. Znamke za odgovor. Id) Meblovano sobo elektrika, parket, oddam. Vprašati v trgovini Kre-čič, Vidovdanska 1. (s) Krasno kletno meblovano sobo ugodno oddam. Einšpilerjeva 25, Bežigrad. (s) Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Seroiiotfnc krornc MčiHišcfc Ljubljana, Šmartinska cesta 24, preje Mestni trg, priredi radi denarne krize brezplačni dnevni in večerni prikrojevalni tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Za Vič in okolico bo pouk na Tržaški cesti. Kroji po meri veliko cenejši. Informacije daje vodstvo zavoda, (u) >Kdo plača Vaše inserate?« »Vaša konkurenca, ki ne inserira! Nakazilo Proti predložitvi tega nakazila, ki ga izrežite, priobčimo brezplačno od 30. marca do 2. aprila 1932 vsak na novo naročeni mali ogla§ v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadaljnjo besedo doplačati 50 par. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca-:, v Ljubljani ali Mariboru. Ootovo re mnogo liualš ki bi hoteli stare predmete zamenjati ali pa kupiti. S cenenim malim oglasom v :-:Slovencu,-; najdete zanesljivo kupca! Upravništvo „SIovenca". Šivalni stroj nov, naprodaj za 1300 Vin. Miklošičeva 7/III, vhod poleg slaščičarne. (1) Drva, premog, trame, deske, prekljc za fižol, dobite najugodneje pri Josipu Prelesnik — Ljubljana, Šiška. Janševa ul. Telef. 33-89 2707. (1) Čevlii n« obroke TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Mlin naprodaj v najbolj prometnem kra-u pri žel. postaji. Ponudbe na oglas. odd. »Slovenca« pod šifro »Prometni mlin : št. 1183. (1) Kolo popolnoma novo, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7/III. vhod poleg slaščičarne. (1) 125 Din 1 m:l žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 7 parcel od 440 do 820 m- naprodaj, posamezno ali skupno, v lepem, mirnem I. mestnem okraju. Zgradi tudi vile in napravi načrte: ing. Pust, stavbenik, Streliška ulica 31. (p) Hiša s trgovino in pekarijo v prometnem industrijskem kraju, naprodaj. Obe obrti dobro vpeljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4329. (p) Parcelo Opremljeno sobo s hrano, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam. — Naslov v upravi (s) Kdo posodi proti dobrim obrestim in i »Slovenca« št. 4364. sigurnosti znesek 7000 Din do konca julija t. 1. Ponudbe pod šifro -Sigurno vračilo« št. 4369 na upravo »Slovenca". (d) za Bežigradom prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 4356. fp) Beseda samo par Mesečne sobe po 260—360 Din, s postrežbo in razsvetljavo, oddaja hotel »Tivoli«, (s) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Meblovano sobo z ali brez oskrbe oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4370. (s) Dvosobno stanovanje iSčeta 2 mirni osebi, nedaleč od centra. Naslov pod št. 4277. (c) ti ta j te in širite »Slovenca«! Dražba hiše št. 12 na Šutni v Kamniku, s korporacijsko pravico, bo dne 2. maja 1932 ob pol 10 pri sodišču v Kamniku. Čenilna vrednost 93.050. Pojasnila daje pisarna dr. Janežiča v Kamniku. (o) Hišo v Ljubljani, enonadstropno, novo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4310. (p) Beseda samo 50 par Bel krompir jedilni, izbran — kupim franko vagon. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Viktorija, Zagreb, Kraljice Jelene 4. (k) Beseda samo 50 par Kratek klavir črn, ugodno prodam. Naslov v upravi -»Slovenca St. 4234.___(g) Orgle harmonije, pianine, pi-ščale in ventilatorje za orgle izdeluje popravlja in uglašuje najceneje Anton Dernič, izdel. orgel, Radovljica. Športni voziček poceni naprodaj. Maurer-jeva ulica 7. Pleš. (1) Ugodna prilika! Svilene kombineže 39 Din, svilene hlače 17, 18, 19 dinarjev. Modno blago. M. Sušnik, Krekov trg 10, nasproti Mestn. doma. (1) Vsakovrstno HlžitSt tonau^ 00 naivišiih cenab ČERNE uivelu Liubtiaiiii VV o i I o v ,i ulica it 3 Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6 II nadstr Hermelin in Alaska kunce kupim. Ponuditi na razstavo Zivalica 2 do 5. aprila — Velesejem — Ljubljana. (k) kemivno SiSCeno, dobuvl Ja od Din 15, 25. 35, 50. 7 ■ rio 9" (lini, rjev 7,o lkir franko 0on»n-t.ia no povzetja, kaxor tudi Rotove blazine in pern <-o ADOLF W0LKENSTEIN, 00N0PLJA (Dunavska banovina). Zahtevajte cenik. Klavir dolg (Fliigel), dobro ohranjen — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4358. (g) Dvosedežni avto Ford, primeren za potnika, prodam. Cena nizka. Poizve se: Frančiškanska ulica 4, pritličje. (1) Prodam kompletno jedilnico (Alt-deutsch, 10 kom.) in preprogo 3.60 X 4.20 m, ter klavir (Stutzfliigel). Naslov v upravi > Slovenca« pod št. 4337. (D Beseda samo 50 par Grintovec - obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem. -Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene. (r) Boter za birmo se išče za 13 letnega dijaka — vsled pomanjkanja poznanstva. — Ponudbe pod »Boter« št. 4351 na upravo »Slovenca«. H Moderne spalnice poljubno pleskane — jO 2500 Din. J. Sajovic, m-zarstvo, Ljubljana, Škofji ulica 13._0 Damske plašče za pomlad nudi že oi 195, otroške od 120 Dii naprei F. I. Goričar — Sv. Petra cesta 29. Pose ben oddelek za damske konfekcijo. (t) Izletniki na Bled obiščite blejskigrad! Uprava. (r) Beseda samo 50 par Moderne kuhinje 1000 Din. Sajovic, mizarstvo — Ljubljana, Škofja ulica 13. _(t) j Konfekcija — moda! Najcenejši nakup Anton Presker — Ljubljana — Sv Petra cesto 14. najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. Splošno krovstvo Franc Furjan, Ljubljana, Galjevica 9, se priporoča za vsa v to stroko sp»-dajoča dela Proračuni jn popravila starih streh, t) Lesne industrije, žage in drugi interesenti! Kdor si hoče nabaviti, povečati ali preuredili električno napravo, mi vzamem za celotno protivrednost žagan les v račun. — Naslov v upravi Slovenca« pod 3431. (t) naihnliSih mlinov nodi noiceneie velet imovin* žita »n mlevskih izdelkov A. VOLK LJUBLJANA fiestieva cene 24. REKIAMA,-SLOVENCU Beseda samo 50 par Otroški voziček prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4390. (1) t Potrti globoke žalosti sporočamo pretužno vest, da je umrla naša dobra in blaga soproga oziroma hčerka Jožica Šmajdeh roj, Gerhman v starosti 42 let, po mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek ob 4 popoldne na mestno pokopališče na Jesenice. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin! Jesen ice, dne 30. niarca 1932. Žalujoči rodbini Šmajdek in Gerkman. Čebele! 10 A.-Z. in 6 eksportnih panjev, živalnih, poceni prodam, lic Ivan, bolnica, Ptuj. (1) Globoko potrti naznanjamo, da je dne 29. t. m. ob 23 po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal moj srčno ljubljeni soprog, naš dobri in skrbni oče, stari oče, brat in tast, gospod V neizmerni žalosti naznajamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubi soprog, oče itd., gospod IVAN ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske v p. Pogreb bo v petek, dne 1. aprila t. 1. ob 2 popoldne iz palače Mestne hranilnice v Prešernovi ulici na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Venci se na željo blagega pokojnika hvaležno odklanjajo. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Prosimo tihega sočuvstvovanja. V Ljubljani, dne 30. marca 1932. Franja, soproga. Ivanka Negro in Minka, hčeri. Janko, major. sin. I ran in Anton Hrast, brata. Viktor Negro, zet. Cana, sina ha. Viktor Negro, vnuk. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. urar in posestnik v Mariboru. Zemeljske ostanke nepozabnega pokojnika smo položili 29. marca ob 17 k večnemu počitku na mestnem pokopališču v Pobrežju. Naša dolžnost je, da se ob tej priliki zahvalimo vsem, ki so nam ob njegovi smrti izrazili svoje sožalje in ki so ga v tako izredno velikem številu spremili na njegovi zadnji poti! Vsem in vsakemu posebej srčna hvala! Maribor-Ljubijana, dne 30. marca 1932. Žalujoči ostali. Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Itakovec. Urednik: Franc Kremžar.