^	ček. Ljub-
^^ "TO- M	Ijana it
•ivo - ne- fl^v ■ m	^^m ^ K» za inseratet
deljska ce- ^^^^^^^ ^^M" ^^M M M	MB| Sarajevo
^Sn J^V BHf fl^v ^ M m	iBf
tno/.emalvo 120 Pip	^VBB	^^B	^^M	^m ^^m	m	Hd
U rerln išt vc je v JKL—^P ^^^^^ JHm## JmMmmmtŠF	Uprava: Kopitar-
Kopuarjevi ul.6/Ill	jeva 6. telefon 2V9»
Telefoni nrednlitvai dnevna llniba 2090 — nočna 2994, 2994 in 2090 1 izhaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka	in dneva po praznika
■
Moda in plača
Obhajali smo gotovo najpomembnejši družinski praznik v cerkvenem letu — praznik sv. Družine. V ljubljanski okolici so z lepim cerkvenim in domačim prosvetnim slavjem, ki mu je prisostvoval tudi najvišji dušni pastir v deželi, dali novo pobudo za božji hram, prvi v Sloveniji, ki bo posvečen sv. Družini, a iz katerega naj bi se razlival božji blagoslov po vseh naših domovih, revnih in bogatih. Predvsem pa revnih! Prav revne družine pri nas in po vsej Jugoslaviji potrebujejo posebne pomoči danes, ko moralne in telesne nadloge, združene s splošno socialno stisko tako pritiskajo na nje.
Da je glavni vzrok propadanja družine, ki ima za posledice propadanje narodov in razpadanje držav, v prvi vrsti moralno propadanje poedinca in vsega družinskega življenja in da gospodarski činitelji ne igrajo pri tem odločujoče vloge, ne zanikajo danes niti socialni ekonomi najbolj racionalnih naziranj. Danes prihaja obupen klic državnika »Otrok ni!« prav tako iz držav, ki so prestale grozote svetovne vojne in trpe še hujše pomanjkanje, kakor n. pr. iz Švedije, ki se sploh ni vojskovala in niti gospodarsko ne trpi tako kakor mi. »Kristusova milost utrjuje srčno vez ljubezni in milosti v za; konu in dviga družino v svetost, v kateri vzklijejo otroci kakor lilije. Ona blagoslavlja ljubezen staršev do otrok, lajša žrtve in trud, kaže na večno plačilo, sili otroke, da s strahom, ljubeznijo in pokorščino razveseljujejo starše in jim sladijo žrtve.« Tako popisuje škof dr. S. Waitz blagodejne učinke krščanskega življenja na družino, toda isti škof v istem sestavku poziva stanovske organizacije, naj svojo gospodarsko politiko usmerijo v tem pravcu, da si priborijo družinske plače in si jih zagotovijo. Ta politika mora preprečiti drzne špekulacije v gospodarstvu in z vsemi sredstvi vplivati na to, da se reši problem prebivalstva. »To se bo zgodilo tedaj, ko otrok ne bo več breme dru-, žine, ampak njeno veselje in njen blagoslov.« Isti pisec trdi, da ne more današnja družba na nobenem drugem mestu spoznati, kako je obolela, kakor prav na škodi, ki jo je zadal družini gospodarski in socialni razvoj.
Ne cerkveni pastirji ne krščanski politiki niso podcenjevali vplivov gospodarskih einiteljev na družinsko življenje, na moralno višino tega, pa naj se kaže v najvidnejšem zunanjem znaku, v številu otrok, ali kakorkoli. Zato so tudi vselej poudarjali potrebo zboljšanja socialnega stanja družine; ta poudarek se je konkretiziral v prvi vrsti v zahtevi po »družinski plači«. To se pravi, družinski glavar naj bi prejemal tolikšno plačo, da bi z njo zamogel preživljati družino svojemu stanu primerno.
Predaleč nas bi zavedla preiskava, katere in katerega stanu plače danes res ustrezajo pojmu družinske plače. Lahko pa ugotovimo, da je gospodarska kriza, združena z nesocialnim pojmovanjem razmerja med delodajalcem in delavcem ter tudi z neobjek-tivnim vrednotenjem dela, splošno znižala plače izpod stopnjo »družinske« plače. Zelja vsakogar, ki mu je pri srcu usoda naše družine in naše države sploh — saj je družina prva celica socialnega življenja — mora biti ta, da se razlika med dejansko in družinsko plačo čimbolj zmanjša. V tem pogledu bi bilo dobro, ko bi država kot največji delodajalec — na katerega se kaj radi sklicujejo tudi zasebniki — postavila zgled, upoštevajoč tudi, da je dobro plačano uradništvo, ki jamči za solidnost in ekspeditlvnost državnega aparata, glavni steber države.
Podjetje, ki ne more svojih dohodkov povečati, mora znižati izdatke, ako hoče spraviti svoje gospodarstvo v ravnotežje. Ta gospodarski zakon velja seveda tudi za družinsko gospodarstvo. Toda tu stojimo pred uganko, koliko lahko črtamo iz družinskih proračunov, da dosežemo zlato sredino, da odmečemo res samo nepotrebno, ne pa toliko, da moramo v resnici stisniti pas za nekaj lukenj. To je težka zadeva. Ne pozabimo na dejstvo, da današnja družba ali vsaj tista manjšina, ki danes daje ton družabnemu življenju, noče računati s trdo resničnostjo. Moda ne priznava krize, ona gre dalje svojo pot. Pod »modo« ne razumemo samo modo v oblačilni stroki, ampak ves kompleks vodil in naziranj, upravičenih^ ali neupravičenih, ki_ dejansko uravnavajo sodobno družabno življenje. In s to modo mora danes računati vsakdo, ki se hoče v današnji družbi uveljaviti, tudi tisti, ki hoče nanjo vplivati; sicer mu pritisnejo na pečat znamenje starokopitneža. Ne gre nikakor za snobizem, ampak današnja družba postavlja na vsakega izobraženca ta svoja vodila in svoja pojmovanja o zunanjih oblikah življenja kot najbolj elementarno zahtevo, kot prvi pogoj vsakega kretanja v javnosti.
In ta moda postaja moloh, ki žre beliče ubogega uradnika in daje rast sivim lasom družinskim glavarjem in skrbnim materam. Tem bolj odpira svoje žrelo, čim manjše je mesto, v katerem živiš. To je poglavje o malomeščanski miselnosti. Revije iz veliko-mestnih in aristokratskih salonov, iz katerih striže,jo »dame« v kavarnah najnovejše vzorce," potencirane z malomeščanskim strahom, da bi vendar ne zaostajali za velemestno elito, dajejo kolorit družabnemu življenju po naših lokalih. Da, ta moloh žre denar, ustvarja obroke, ki se plodijo kakor traku-lja. Ponižuje može, ki nimajo denarja, pred ženami, od katerih terja svilo, kačjo kožo, barvilo in kaj se vse.
Ponižuje naše matere, ki si skoro ne upnjo več na ulico. Zakaj ni hujšega tre-nutkn za skrbno ženo, ki se je ves dan ubijala z otroki, kakor tisti, ko stopiš z njo v sodobno družbo in ti jo »dama« premeri od nog do glave ter s pomilovanjem sikne: >... kakor kakšna kmetica.« Ta moloh ubija
/z Gdinje „" Nova sila na svetovnem trgu
Varšava, 16. jan. TG. V poljskem zunanjem ministrstvu vlada z nova velika delavnost in sicer na dveh različnih poljih. Prvič je f>oljs.ka diplomacija na delu v Baltiiku, drugič f>a išče trgovskih zvez z daljnim vzhodom. Glede Baltika je Poljska, ki se je v svojih odnoša-jili z Rusijo, odkar ji vsiljujejo v/.hod ni pakt, zelo ohladila, sijajno izkoristila naipetost, ki
{'e v zvezi z umorom [irova nastala med Rusijo iin Letonsko — Rusija je dolžila leton-skega generalnega konzula v Ljeningradu Bis-seniena, da je sodeloval pri zaroti — da si še bolj naveže nase Letonsko. Obisk Becka v Letonski, bližajoči se obisk švedskega zunanjega ministra Sandlerja tudi v Letonski, nedavni diplomatski obhod Beokov po skandinavskih državah, skupne poljsko-letonske vojaške manifestacije v mestu Davgaiplis, trgovinska pogajanja med Poljsko in Letonsko, t o so vse znaki velikih in obsežnih naporov poljske diplomacije, da si ustvari v Baltiku lastne politično območje, ki jo bo moglo še bolj osamosvojiti od raznih načrtov zapadnih velesil, ki jil te hočejo izvesti s pomočjo Rusije.
Toda prav značilno je tudi povečano delovanje poljske diplomacije na trgovinskem i>o-lju. Poljska si hoče na vsak način osvoi>f: nekatera tržišča na bližnjem vzhodu, kaikor j>ced-
Gdinja, trgovsko pomorsko izhodišče Poljske v svet
vsem na vzhodni obali Azije. V ta namen bo ustanovila celo vrsto častnih konzulatov in sicer v Colombo, Singapurju, Kantonu, Honkon-gu ter zn bližnji Vzhod v Bariju in v Gaiacu. V Osaki na Japonskem pa nameravajo ustanoviti mogočen^ generalni konzulat Zunanje ministrstvo, ki ima v svojem področju poseben zavod za izvoz, je nadalje sklenilo, da pripravi za tekoče leto neke vrste »letečo razstavo«, ki naj bi obiskala Kitajsko, Mandžurijo in Japonsko. Druga podobna »leteča razstava« pa bo obiskala Indijo, med tem, ko se pripravlja skupina večjih industrijalcev na propagandno potovanje v Mandžurijo. Veliko j>ozornost obrača P.iljak* tudi afriškemu trgu in se je njeni izvozni trgovini posrečilo v enem letu, odkar se je -»ačela zavzemati za te kraje, zvišati svoj
JVoua ofenziva Poljske, da si osvoji predvsem Ballih in Skandinavijo, nato pa svetovni trg Azije in Afrike
izvoz v Afriko za celih 49 odstotkov. Ustanovitev poljskega konzulata v Dakarju je samo vprašanje tednov. Nedavno je odšla posebna trgovinska komisija tudi v Abesinijo in tam navezala zelo koristne zveze. Tako je Poljska, ki je doslej izgubljala svoj čas v tiskani borbi ali z Nemčijo ali s Francijo, obrnila hrbet brezplodni politiki besedičenja in je začela z obširno zasnovano ofenzivo, da se kot velesila uveljavi tudi v svetu.
Beck in Laval
i
Ženeva, 16. jan. AA. Čeprav bolan. Je g. Beck vendarle izrazil željo g. Lavala, da bi se sestal z njim na razgovor. V političnih krogih naglašajo, da bi bil razgovor med obema državnikoma zelo zanimiv; najbrže bi govorila o razmerju med Francijo in Poljsko, o načrtu vzhodnega pakta in o francosko-italijanskem dogovoru.
Ženeva, 16. jan. c. Francoski zunanji minister Laval je zvečer ponovno obiskal poljskega zunanjega ministra Becka, ki je zbolel im ne sme zapuščati svoje sobe. Laval je topot znovo načel razgovore o vzhodnem paktu, pa mu jc Beck odgovoril, da Poljska na vzhodnem jvik-fru načelno ni zainteresirana. Pač pa je Poljska pripravljena pristopiti k pogodbi, ki bo janv čila avstrijsko neodvisnost.
Pri Zvezi narodov
Po plebiscitu
Na željo Nemčije odločitev odgodena
Ženeva, 16. januarja, c. Danes popoldne bi se morala vršiti seja Sveta Zveze narodov, ki bi naj zavzela stališče glede Posaarja. Zanimanje za sejo je bilo zelo veliko in ob štirih je bila dvorana polna časnikarjev. Toda naenkrat je bilo sporočeno, da je seja Sveta odložena na jutri. Svet trojice je namreč stopil v stik z nemško vlado in se pogaja o ureditvi posaarskega problema.
Kakor poroča Reuterjev dopisnik iz Berlina, je nemška vlada izrazila željo, da naj svet trojice čimprej konča svoje delo in izvrši predajo ozemlja Nemčiji. Nemški generalni konzul v Ženevi je dobil iz Berlina noto, ki jo mora danes izročiti tajništvu Zveze narodov. V tej noti prosi nemška vlada, da naj se izroči čimprej Posaarje Nemčiji.
Seja Sveta Zveze narodov pa je bila odložena tudi zaradi tega, ker je Francija nenadoma sprožila debato o razorožitvi Posaarja, kakor to predvideva versajska mirovna pogodba. Tudi o tem bo moral sklepati Svet Zveje narodov in se obeta zelo težavna debata, ker se ne ve, če bo Svet Zveze narodov zavzel stališče, da je treba tudi hitlerjev-ske napadalne oddelke prištevati k oboroženim silam. Kakor se izve, se od včeraj naprej že povsod v Posaarju pojavljajo sive srajce napadalnih oddelkov. Če ostane pri zahtevi Francije, ni izključeno, da bodo hitlerjevski napadalni oddelki morali ostati v Posaarju še naprej prepovedani.
Danes je razvijal največ delavnosti poljski zunanji minister Beck. Sestal se je z Litvinovom, Lavalom in baronom Aloisijem. Baje se je razgovar-jal o vzhodnem paktu. Kakor pa se izve, je Beck ob tej priliki Lavalu izjavil, da se Poljski ne mudi za sklenitev vzhodnega pakta, ker smatra za važnejše, da se udeležuje politike v srednji Evropi in jo zato rimski sporazum mnogo bolj zanima nego vzhodni pakt.
Obračunavanje v Posaarju
London, 16. jan. b. Dopisnik »Daily Telegra-pha« poroča iz Posaarja, da so se že pričela obračunavanja nad pristaši status quoa. Te informacije pa potrjuje ludi dopisnik Reuterjevega urada, ki pravi, da ni zaprt samo Maks Braun (?), vodja socialnih demokratov, temvtč razen že javljenih 20 komunističnih delavcev še 16 drugih oseb, ker so nemški fašisti našli pri njih orožje, Nekega delavca so tako pretepli, da so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je tako obupno, da bo le težko okreval. V prostorih uredništva in uprave »Arbeiter Vorwartsa« je bila nenadoma izvršena hišna preiskava, zaplenjeno je bilo mnogo materi jala, prostori pa zape-
naše družinsko življenje in se reži materam s številnimi otroki.
Nikdo si ne upa napovedati mu boj. On jo vsemogočen. Dame iz njegovega kroga so v čislih; za stotine žena naših skromnih uradnikov, ki se noč in dan trudijo z vzgojo otrok, nihče ne ve. Boj proti njemu? Povzdignimo ponižane! Dvignimo jih z moralno jjodporo, dvignimo z družinskimi plačami tudi njihov socialni položaj! Tudi one imajo pravico do družbe, one predvsem so potrebne razvedrila v družbi. Romain Rolland je v svojem »Jean Christophu« napisal o takšnih materah, »da trud in solza ubijata dušo«. Knko lepo pravi Leon XIII.: »Človeka sili v drnžbo, kajti ta edina ga more popolnoma zadovoljiti.«
čateni. Ugledni pristaši status quoa že pošiljajo svoje družine v Francijo. V Forbach na alzaški meji je prispelo že 30 beguncev, po večini žensk in otrok, med njimi tudi bivši narodni poslanec Seldte. Francoske oblasti so jih takoj odpremile v notranjost Francije.
Prisluškovanje na telefonu
Saarbriicken, 16. jan. b. V mednarodnih krogih se komentira zanimiv in značilen dogodek, ki so ga doživela poveljstva inozemskih vojnih oddelkov v saarskem področju. Poveljniki so pri telefonskih razgovorih opazili, da jih nekdo posluša, čeprav so postavili posebne poljske telefonske proge. Da bi to prisluškovanje onemogočili, so poveljniki med seboj govorili v malajščini, ker znajo skoraj vsi častniki ta jezik, ker so dolgo služili v kolonijah. Kljub
temu, da so se poslužili tega jezika, pa je nizozemski poveljnik Debruis naslednje jutro po svojem razgovoru prejel anonimno pismo, v katerem je bil popolnoma točen prevod govora, ki ga je imel s svojim podrejenim častnikom v malajskem jeziku.
Rudolf Hess v Pariz
Berlin, 16. jan. b. V političnih krogih pripisujejo velik pomen pogajanjem, ki se vodijo v Berchtesgadenu na Bavarskem med državnim kanclerjem Hitlerjem, zunanjim ministrom von Neura-thom, letal, ministrom Goringoin in dr. Schachtom. Trdi se, da bodo pri tej priliki izdelani vsi zunanjepolitični načrti, ki jih namerava uresničiti nemška vlada takoj po priključku saarskega področja k Nemčiji. V zvezi s tem bo potoval v Pariz tudi Rudoli Hess, toda tudi šele po popo.ni rešitvi saar-skega problema.
Odločitev danes
Ženeva, 16. jan. c. Svet Zveze narodov se bo sestal k seji jutri zjutraj, da obravnava izid glasovanja v Posaarju.
Pomen bivanja g. Jevtiča v Ženevi
Znamenje povezanosti Male zveze z Balkansko zvezo
Ženeva, 16. jan. c. Veliko zanimanje je danes vzbudila tukaj vest, da prihaja jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister Jevtič v Ženevo. Kmalu nato se je zvedelo, dn prihaja g. Jevtič v Ženevo zato, dn se v imenu Jugoslavije osebno udeleži zasedanja držav Balkan, sporazuma. To se sedaj tudi spravlja v zvezo z onim delom komunikeja sestanka Male zveze v Ljubljani, v katerem se pravi, da hoče Mala zveza poslej sodelovati z vsemi svojimi zavezniki, posebno pa z državami Balkanskega sporazuma. Znano je, da je eden glavnih
tvorcev tega sporazuma ravno p. Jevtič. Po rimskem sporazumu med Francijo in Italijo hoče torej Mala zveza še bolj poglobiti svoje sodelovanje z balkanskimi državami. Zato jc sklepati, da bo šlo delo za pomirjenje srednje Evrope samo v zvezi z okrepitvijo političnih zvez med državami Balkanskega sporazumi! Zato bo jutrišnji sestanek držav Baiknnskeg« sporazuma, ki mu bo predsedoval turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, zelo velikega pomena za nadaljno politiko Balkana.
Oboroževanje Avstrije
Čemu? Proti komu?
30 novih garnizij - dva armadna zbora alpincev
Dunaj, 16. januarja.
Očividno hoče tudi Avstrija na isti način kot Nemčija doseči (»polno enakopravnost v oboroževanju. Znano je, da je pri zadnjem zasedanju Zveze narodov, jeseni 1984, avstrijski zastopnik barom Pfliigl izrečno zahteval za Avstrijo polno enakopravnost v oboroževanju ter to zahtevo utemeljil ne samo 6 potrebo, da se Avstrija zavaruje proti notranjim poskusom nasilnih prekucij, marveč tudi načelno, češ, da je avstrijska neodvisnost in samostojnost s temi raznimi omejitvami žaljena. Med tem pa se zdi. da Avstrija, ne da bi čakala na zahtevano dovoljenje, mirno nadaljuje oboroževanje in ho nekega dne, lik Nemčiji, Evropo postavila pred izvršeno dejstvo.
Zanimalo vns bo, da je avstrijsko vojno minj-strstvo dalo zgraditi pri W e 11 s u večje podzemeljsko vojaško letališče, čisto podobno nemškim ali madjarskim podzemeljskim letališčem. Letališče je močno zastraženo in v avstrijskem tisku je prepovedano o tem pisati. Nadalje čujomo iz verodostojnih virov, da bo ali da je deloma ie avslrijsko
vojno ministrstvo ustanovilo 30 novih vojaških garnizij po rsei Avstriji, in sicer z izrecnim namenom, da prikrije javnosti natančno moč vojsko. Nekatere garnizije bodo imele samn nedolžen bataljon, ki pa ho le priznana celica za nove polke. Isto se lahko tudi reče o pravkar izpeljani delitvi alpinskega poveljstva v dvojo ločenih zborov. Dozdaj so imeli alpinci za vso Avstrijo enotno vrhovno poveljstvo. Odslej pa pridejo alpinci Tirola. Vorarlhorga in Snlzburga pod svoje posebno poveljstvo, koroški in štajerski alpinci pa pod svoje lastno s sedežem t Celovcu in z označbo alpinskega vojnega zbora (Korpskom-mando), tako, da bo Avstrija imela odslej dva ločena zbora ajpineev.
Honkong, 14. jan. b. Neka kitajska potniška ladja je pričela klicati na pomoč. Njen poziv je ujel neki kitajski parnik. ki jo je takoj oddal. Kitajska vlada je odposlala nn pomoč najhitrejši kitajski parnik, da reši številne potnike.
Nemčija k rimskim paktom
Rimski dogovori so sad angleške diplomacije - Na mesto Rusije naj slopi v evropski politiki Nemčija — Zato naj se izpremeni ver-zajska pogodba — V srednji Evropi je priznano prvenstvo Italije — Nemčija mirno čaka, kaj se bo iz tega izcimilo
I
Berlin, 14. januarja.
Vprašate me, kakšno stališče zavzema napram celi vrsti paktov, protokolov in nasvetov, kii sta jiii sklenila v Rimu gg. Laval in Mussolini. nemška diplomacija. Najprej je treba reči, da ee Nemčiji nikakor ne mudi, da bi se v tem oziru prenaglila, ki da lahko mirno čaka, kako se bodo vprašanja, ki sta jib načela imenovana državnika v Rimu, razr vijala dalje, preden bo Nemčija vprašana, kaj o vsej stvari misli in ali sploh in v kakšni obliki bi se hotela pridružiti Laval-Mussolinijevemu načrtu o ureditvi srednje livrope. Zakaj preden bodo ti načrti še v Pragi, Budimpešti in Belgradu( ne glede na Madjarsko, ki ima tudi pri tem besedo) do dobra prekuhani, bo preteklo zadosti časa, da Nemčija temeljito premisli, kaj prav za prav od nje hočejo in kaj so njeni interesi v trenutku, ko se ona ne nahaja nikakor več v položaju, da bi morala sprejeti vse, kar se ji servira, in ko je od nje odvisno, ali in kako se bo uresničilo, kar ee je tamislilo v Rimu.
Nemčija dobro ve, da imajo rimski pakti zanjo dobre in senčne strani in da bo treba tako ene kakor druge temeljito pretehtati in da ji je tudi dana prilika, vplivati na to, kako naj bi se rimska ideja razvijala dalje v njen prilog, zakaj nemška diplomacija nikakor ni tako kratkovidna, enostranska in zagrenjena, kakor se to ponavadi predstavlja. Vrh tega v Berlinu vedo, da imajo v di-plomatični igri danes za seboj Anglijo. Zakaj to, kar ata Mussolini in Laval v Rimu zvarila skupaj, to je bilo pripravljeno v Londonu. Mi smo sicer čitali, kako je lord Eden nedavno v nekem govoru sentimentalno vzkliknil, da Anglija nič več ne skuša čuvati svojih koristi na podlagi slavnega uravnoteženja sil v Evropi, ampak da se naslanja na »kolektivni sistem miru«, toda kdo bi temu verjel, kdor pozna Veliko Britanijo, ki še nikoli ni menjala osnovnih načel svojega vladanja! Mi vemo, da je Anglija svojčas podpirala od Francije zamišljeni vzhodni pakt samo zato, do ne bi Francija, ako bi se,ta pakt izjalovil, sklenila e eovjeti politično in vojaško alianeo. Zakaj v tem slučaju bi Rusija dobila najmočnejše kritje za svojim hrbtom, da bi lahko poslala Angliji nevarna v srednji Aziji, odkoder ruski velikan pritiska na severno mejo Indije. Da bi zadovoljili Francijo, na drugi strani pa potisnili sovjete v ozadje, eo v Angliji izrabili francoeko-italijansko zbližanje v to, da so potisnili v ospredje nae — Nemce! G. Llt-vinov se je prebudil s hudim glavobolom, ko je izvedel po sovjetskem poslaniku v Rimu, da se izza pogajanj v palači Venezia dviga tisti pakt štirih, ki na sovjete vpliva kakor najhujša mora, kadarkoli o njem slišijo. Zakaj mesto Rusije naj vskoči v eeslav evropskih varnostnih pogodb Nemčija, koje politika bi na ta način stekla v kolovoz francosko-italijansko-nemške politike v Evropi tako. da bi sovjeti postali popolnoma nepotrebni in da bi se namesto fronte proti Nemčiji zvarila fronta proti Moskvi.
Belgrad, 16. jan. AA. Po poročilih, ki prihajajo na generalno direkcijo državnih železnic, so snežni zameti na več krajih one-mogočili promet. Tako so morali na progi Belgrad—Zagreb zaradi hudih snežnih žametov ustaviti promet pri Golubincih in zato davi nista prišla ne brzi vlak ne simplonski ekspres.
Dalje je pretrgan promet na progi Velika Kikinda—Zombolj proti romunski meji, prav tako je sneg onemogočil promet pri Beški na progi Belgrad—Novi Sad in ni bilo davišnjih vlakov.
Tudi na progi Mladenovac—Arandjelo-vae je proga zametena. Promet je ustavljen takisto na progi Paračin—Zajeear, ker je vihar nanosil velike žamete. Napos'ed so morali ponovno ustaviti promet na progi Sarajevo—Dubrovnik pri Itaški gori zaradi nenavadno velikih žametov.
Na vseh zametenili progah so brez odloga začeli kidati sneg, da bodo proge čimprej sposobne za promet.
Belgrad, 16. jan. m. Včeraj zjutraj je zopet začel padati sneg v velikih količinah. Snežilo je vso noč in ves današnji dan. Snoči se je pojavila zopet lažja košava, ki je delala velike žamete. Snega je padlo d o zdaj nad pol metra visoko ter je bila večina stranskih ulic v Belgradu danes sploh neprehodna, ker občina ni mogla očistiti vseh ulic. Radi velikega snega ,ie ponoči obtičal v snegu sredi ulice avtomobil. Po nekaterih
Novi kardinali
Rim, 16. jan. b. V vatikanskih krogih se (Tovori, da bo koncem meseca marca ali pa začetkom aprila v Vatikanu tajna in javna konzi-storijalna seja, na kateri bodo imenovani novi kardinali. V zadnjem času je umrlo zelo mnogo kardinalov ter jih je od 80, kolikor jih je j bilo ostalo le še 53, in sicer 26 Italijanov, 27 pn I drugih narodnosti. Na konzistorijalni seji se imenuje navadno nekaj novih kardinalov. Izjema je bila le konzistorijalna seja v mesecu januarju IN92, ko je pokojni papež Leon XIII. imenoval kar 19 kardinalov. Vse kaže, da bo prihodnji sestanek konzistorijolnega sveta precej podoben onemu iz I. 1892., ker bo pri tej priliki, taiko sc trdi, sv. oče imenoval 18 novih kardinalov.
Priprave za naskok v Abesinijo
Rim. 16 jan. AA. Mussolini je prevzel kolo-nijalno ministrstvo; dosedanji minister admiral d« ttono je imenovan za visokega komisarja v italijanski vzhodni Afriki.
Ženeva, 16 .jan. c. Abesinski poslanik v Parizu je danes sporočil tajništvu Zveze narodov, tla zahteva abesimsko vlada, da se že na tent zasedanju obravnava spor meti Italijo in \besinijo. To zahtevo Abesinije posebno podpira sovjetski delegat Litvinov.
Dunajska vremenska napoved. Temperatura bo narasla. Ponoči hud pvbjl. V vtiinah kn npibrv snežilo.
Iz notranje politike
Ako pa naj se za tak načrt Nemčija pridobi tako, da bi Francija mirno spala, Angležem pa bi slejkoprej ne bilo treba prevzeti kakšnih jamstev, katerih 6e Izogibajo kakor zlodej križa, se mora Nemčiji seveda nekaj ponuditi. Znano je, da sla Laval in Mussolini v Rimu sklenila, da bosta z ozirom na Nemčijo odslej zasledovala isto politično linijo: da se namreč Nemčiji ne sine dovoliti, da bi ee v nasprotju z versajsko mirovno pogodbo obo-ruiževala, kakor je to doslej bilo neomajljivo stališče Francije. To pa naj služi samo za strašilo Nemčiji, t^a bi se vočigled te solidarnosti velesil na zapadu in jugu tem lažje odločila za to, da sprejme nekatere pogoje in obveze v evropski politiki, ki jih želita Francija in Italija. V tem slučaju bi, kakor je povedal »Tempe«, velesile bile pripravljene dovoliti, da Nemčija pomnoži svojo armado, to se pravi, da se bodo tozadevne določbe versajske pogodbe soglasno spremenile. Razume se, da se Nemčija na ljubo tej čislo neoficielni obljubi, katera ji dosedaj oficielno še ni bila ponujena, ne bo odločila, ampak čakala, da ji velesile formalno-obvezJio sporočijo tiste meje, pogoje in jamstva, ki naj jih za tako ceno prevzame.
0 tej stvari se bodo razgovarjali Laval ln angleški državniki z aktivno udeležbo Italije na bližajočem se sestanku v Londonu. Nemčija je seveda zadovoljna, da je Francija pustila pasli svoj brezpogojni veto proti vsakemu oboroževanju Nemčije, vendar pa je prav zaradi tega pričakovati, da bo nemška diplomacija tem bolj vrlrajala na svojem znanem stališču, da se mora njena enakopravnost z vsemi drugimi državami v pogledu vojaške obrambe tudi praktično v polnem obsegu priznati. Vendar se ne sme iz tega sklepati, da bodo Nemci tako trmasti, kakor jih splošno slikajo, ampak da se bo dalo z njimi mešetariti — seveda bo šlo to poleni na račun tistih paktov, ki sla jih Mussolini in Laval zasnovala v Rimu v zadevi Avstrije in drugih držav srednje ter jugovzhodne Evrope.
Razume se, da Nemčiji najbolj smrdi slavni konzultativni pakt, ki sta ga oba državnika spočeta v večnem mestu o takozvanem nevmešavanju držav v notranje zadeve Avstrije, ker je ta stvar po mnenju berlinskih diplomatskih krogov naperjena v prvi vrsti proti Nemčiji, od katere ee sedaj pričakuje ali želi, da bi tudi ona to stvar podpisala. Vendar pa v tej zadevi Nemčija ne bo naravnost stavila kakšnih proti predlogov ali p° izražala kakšnih svojih posebnih mnenj, ampa. bo to zadevo velikodušno prepustila državam — Male zveze.
Kakor torej vidite, nemška diplomacija zaradi rimskih paktov nikakor ni prišla v nobeno zadrego, ampak da so prej prišli v zadrego drugi, ki naj to reč vozljajo dalje. Nemčija pa bo mirno čakala, kaj ee bo iz tega na koncu izcimilo — ali resni-no pomirjenje Evrope, h kateremu ona želi z vsi vi j silami prispevati, ali pa Pandorina puščica, to je kup novih težav in zmed.	Dr. K—nn.
Snežni zameti ovirajo promet
Mnogo železniških prog zasutih - Vlaki obtičali v snegu
ulicah, ki so izpostavljene vetru, je pa sneg visok do par metrov.
Sneg po semkaj dospelih poročilih še vedno pada v velikih količinah v vsej donavski, drinski in zetski banovini. Radi velikih količin padlega snega je bil prekinjen tudi železniški promet na naši železniški progi Zagreb—Belgrad ter so vsi jutranji vlaki ostali v snegu na odprtih progah, ki so bile na nekaterih mestih zasnežene do 3 metrov visoko. Železniška uprava je poslala na proge mnogoštevilne delavce, ki so nekatere proge že toliko očistili, da se je mogel obnoviti redni promet. Vsi jutranji in dopoldanski vlaki iz Slovenije in Zagreba so prispeli v Belgrad šele pozno popoldne. Pa tudi vlnki iz ostalih krajev prihajajo semkaj z zamudami.
Votltovf...
Snežne burje divjajo še vedno v Črni gori, kjer se z vsemi razpoložljivimi sredstvi dela na obnovitvi prometa. Radi velikih množin snega, ki je zapadel po planinah, so se v nekaterih krajih pričela pojavljati cela krdela lačnih volkov. V občini Sekularski v andrijevskem okraju, na progi Kolašin— Mateševo v Črni gori sta zmrznila dva moška, ki jih je nato snežna burja pokrila z debelim snegom.
Rim, 16. jan. AA. V pokrajini Sulmona je ves promet prekinjen. Snežni viharji divjajo z veliko silo. Ponekod je zapadlo 2 do 3 m snega.
Drobne vesti
Sanghaj, 16. jan. b. Pogajanja med nankin%o in kanlonsko vlado so v zadnjem času zelo napredovala. Po poročilih iz poučenih krogov se čuje, da eta se kantonska in nankinUka vlada že tako sporazumeli, da »e že vodijo pogajanja za praktično ukinitev sedanje politične razdvojenosti. Pogajanja sili naprej predvsem ČangkajSek, ki hoče čimprej stopiti na čelo politično enotne Kitajske, da bi potem lahko od Japoncev zahteval, da vrnejo vse zavzete kraje.
Pariz, 16. jan. c. Danes popoldne je bilo seja ministrskega sveta v zunanjem ministrstvu. Na tej seji je sporočil Flandin, da bosta on in Laval odpotovalo v London 3t. januarja, (»lavni razgovori med angleško in francosko vlado se bodo vodili f. in 2. februarja. Po želji angleške vlade pn bodo ta pogajam j n samo preliminarnega značaja. Vse, kor bo sprejeto v Londonu, l>o sklenjeno tako, do bosta k temu lahko pristopili tudi Italija in Nemčija.
Bclrgnd, 16. jnn. Ni. Vel. kraljien-mnH je blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo nad jugoslovanskim društvom za proučevanje in pobijanje raka.
Belgrad, 16. jnn. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestništva in na predlog orrkiimtnrtfTn niini^trn I«	v _..i r i
----- -............... J'	i\nt i lxl-*ltn-
er, kontrolor v 7. skupini direkcije Ljubljana.
Dr. Kojič napoveduje občinske in državnozborske volitve jeseni
Na sestanku JNS v Novem Sadu so zbrali tri kandidate za senatske volitve v donavski banovini. Sestanku je prisostvoval minister pravde dr. Kojič, ki ie imel važen govor. Govoril je o programu vlade. Glede zunanje politike je dejal, da je dovolj jasno začrtana z dosedanjim delom in z usjiehi, in jamstvo, da bo Jugoslavija tudi nadalje vodila energično zunanjo poliliko, je predsednik vlade gosp. Jevlič, ki ima tudi to listnico. »Program naše notranje politike je zelo obsežen, je dejal minisler. Posebno pozornost bo vlada jx)svetila gospodarskim iu finančnim vprašanjem, ker se zaveua go-sjxidarskih težkoč med našim narodom. Prav tako se vlada zaveda, da danes narod težko pričakuje konca krize. Zaradi Ijga bo prva naloga vlade, da olajša ljudske davke, i oda pri tem ne zadostuje dobra volja samo od strani vlade, važno je vprašanje znižanja državnega proračuna. Realnejši pro-račun bi mogli sestaviti edino v primeru, da bi se tudi terjatve nasproti državi znižale Posredovanja za državno službo so prišla že v vsako mero, čeprav so mesta že zasedena. V zadnjih letih so od države samo zahtevali, io se ne sine nadaljevali. Dostdan.o prakso v državni upravi je treba pospešiti, pcslala je neokretna. Če hočemo stopiti na novo in zdravo pot, je potrebno tesno sodelovanje med vlado in narodom, v tem smislu bo vlada vodila gospodarsko in finančno politiko. Čeprav ie 80% našega prebivalsiva kmetskega, se bo vlaaa brigala tudi za obrtnike, trgovce in industrijce ter za vse ostale gospodarske veje. Vlada se namreč zaveda, da vse gosjodarske vrste tvorijo eno složno in erazdelj ivo celolo. Naš kmet mora razumeti, da nobeni gospodarski veji ni lahko spričo današnje krize in težkoč glede kreditiranja. Ne imelo bi nikakega učinka, ako bi se lotili ozdravl.enja ene same gosjodarske veje. Zato je vlada sklenila, da pride na dan s skupnimi ukrepi za splošni napredek vseh državljanov in stanov v državi. Vsi nameni vlade in najvdanejše sodelovanje naroda bodo imeli učinek edino tedaj, ako se radikalno zboljša naša državna uprava, ki je po svojem današnjem sestavu in v svoji obliki golovo proti-narodna, zelo draga in povsem neekonomična. Ona se mora približali narodu, postati mnogo cenejša in hitrejša. To velja za vse veje državne uprave, tako v finančnih zadevah, kakor tudi v birokratskem športu itd. Dr ,ojič je nadalje dejal, da danes narod odločuje, v kakšnem pravcu se bodo razvijali državni posli. Po senatskih volitvah pridejo na vrsto občinske volitve, .ra njimi v jeseni redn; volitve v narodno skupščino, a proti koncu lega lela volitve v banske svete. Glede načina in oblike volitev je značilna iz^va g. ministra, aa so volitve pred 6. januarjem slonele na demagoštvu, korupciji in zlorabljanja zaupanja. Zaradi tega državljani niso do 6. januarja mogli Izkoristiti temeljne pravice, da nemoteno sodelujejo in odločujejo o pravcu državne politike...
Predsednik vlade - kandidat
Po govoru ministra pravde dr. Koiiča je kandidacijski cdbor postavil tri kandidate, in sicer 1 g. Bogoljuba Jevtica, predsednika vlade, advokata Marjanoviča iz Kragujevca in Adama Vidakoviča iz Subotice, za namestnike so bili postavljeni Ivan Selič, Vasu BogdanoviČ in Ivan Bošnjak.
Kandidati v drugih banovinah. Sestanek JNS v Skoplju, na katerem so zbirali kandidate za senatske volilve, je bil dokaj buren. Za delegate glavnega odbora so bili določeni minister Ilija Šumen-kovič in sedanji minister Sveta Popovič, ministra Pojxiviča pa m bilo na konferenco. Kandidacijski odbor je sestavil tole listo: Jova Alekšič, ujx>ko eni profesor in prota Serafin Krstič, za nameslnika Mihajlo Lukarevič in Spira Hadžiristič. Vnel se je precej oster spor, ko je Spira Hadžiristič zahteval, naj ga postavijo za pravega kandidata, ne samo za kandidata namestnika. Skliceval se je na svoje nacionalne zasluge. Dejal je, da ne sprejme kandidature kol nanieslnik prote Krstiča. Proti predloženi listi je nastopil tudi senator Milutin l ragovič. Nato so sestavili novo listo, ki je postavila nove namestnike v osebi Aleksa Popoviča in J. Metro-viča. — Na sestanku v Banji Luki, ki ga je vodil minister n. r. Pavle Malica, sta bila postavljena za kandidala Vasa Glušac, bivši senator iz Bel-grada in bivši senator Asim-beg ali Begovič, za namestnike Irgovec Kosta Timatijevič in Suljo Su-ljič. — V primorski banovini je odpadel samo en senator, zato so v Splitu postavili samo enega kandidata, in sicer bivšega ministra Grga AndePno-viča. Ko je šlo za osebo namestnika, se je' vnela živahna razprava, ker sta se potegovala za to meslo Rudolf Giunio iz Boke Kotcrske in dr. Vladko Tambič, odvetnik. Giunio je dobil veliko večino zase, a se je končno umaknil, tako da je ostal kol nameslnik dr Tambič Dr. And elinovič je izjavil, da se bo po izvolitvi odjx>vedal senatorski časti v korist svojega namestnika.
»Jadranska Straža« pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralj aPelra II Osrednji odbor Jadranske Straže je obvestil vse svoje pododbore, da morejo v bodoče pred označbo svoje organizacije postaviti: »Pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja Pelra II.« —
Čuden protest proti zagrebški spomenici. Poročali smo že, da je več predsednikov splitskih društev odstopilo, ker so na svojo roko podpisali znani protest splitskih »narodnih organizacij« proti zagrebški spomenici. Dr. Tarlaglia. ki je tudi podpisal zagrebško spomenico, je v belgrajskih listih v svojo cbrambo napovedal tožbo proti splitskim društvom, ki so podpisale imenovani protest. Zdaj
priobčuje dr. Tartaglia v listih pojasnilo, zakaj je umaknil tožbo proti tem društvom. On je namreč sam prosil odbore omenjenih društev, naj mu sporočijo, ali so res ti odbori pooblastili svoje funkcionarje, da podpišejo omenjeni protest. Na to prošnjo je odgovorilo piscu 26 društev, in sicer je 24 organizacij izjavilo, da niso nikogar pooblastile, da jx.dpiše protest, dve sta odgovorili, da so oili njihovi predstavniki upravičeni podpisati protest. Dr. Tarlaglia ugotavlja, da ostala društva ne bodo odgovorila iz različnih vzrtkov. Nekatera se bojijo priznati resnico, druga nočejo priznati, da so njihovi predstavniki biii zajjeljani itd.
Uvidevnost vatikanske diplomacije. »Hrvatska Straža«, glasilo hrvatskih katoličanov, začenja svoj članek »Vatikanska diplomacija na Kitajskem« takole: Misijonska politika svete stolice v novih časih ni opustila načela, da se morajo katoliški misijoni čimbolj prilagoditi in do skrajnih možnosti spoštovati tamošnje domače ustanove ter obenem naglašati, da katolicizem ni v službi nikakega imperializma. To dela danes sveta slolica ludii na Kitajskem. Tu so dani vsi pogoji za takšno ravnanje. Katoliški misijoni imajo tu za seboj že stoletno tradicijo. Na Kitajskem je mnogo katoličanov, kakor tudi veliko število izvrstnih duhovnikov, ki lahko svobodno prevzamejo vse položaje v hierarhiji. To ravnanje je potrebno tudi radi tega, ker je v zadnjem času na Kitajskem napočila doba nacionalizma. — »Hrvatska Straža« je s tem podala temeljna vodila politike vatikanske diplomacije, ki daje danes na Kitajskem in v drugih državah čedalje bolj prednost domači duhovščini, ker ee zaveda, da je ta ljudstvu bližja in lahko uspešnejše oznanja med njim Kristusov nauk v jeziku ljudstva. Danes je treba računati tudi z narodnim prebujenjem pri vseh narodih.
Seia predsedništva JNS preložena
Belgrad, 16. jan. m. Kakor smo že poročali, je bila za danes sklicana seja predsediništva JNS za potrditev kandidatnih lisi te stranke za dojx)!nilne senatorske volitve v februarju. Ker f>a večina članov predstavništva te stranke ni mogla priti radi snežnih žametov na sejo, te ni bilo.
Nov zakon o zaščiti kmeta
Belgrad, 16. jan. m. Na snočnji seji ministrskega sveta je bil izvoljen komite ministrov za izdelavo nove naredbe za zaščito kmeta. Temu komiteju ministrov predseduje kmetijski
minister dr. Dragutin Jankovič.
★
Horst-U'essel v Belgradu
Belgrad, 16. jan. m. Na tukajšnjem nemškem |x*slaništvu je snoči priredil nemški poslanik no našem dvoru von Ileeren s svojo gospo za nemško kolonijo in prijatelje nemškega naroda velik sprejem rodi srečno uspelega plebiscita v Posaarju. Na povabljene goste je nemški j>oslanik imel tudi daljši nagovor, v katerem jim je pojasnil velik pomen saarskega plebiscita. Pred govorom nemškega poslanika so vsi navzoči odpeli saarsko himno, nato pa narod nosocialistično I loret-Lied. Ob tej priliki so poslali tudi pozdravno brzojavko Hitlerju« v kateri so navzoči izrazili Hitlerju svojo zvestobo in veselje nad zmago v Posaar j u.
Internacije v Bolgariji
Sofija, 16. januarja, m. Vlada je umaknila na-redbo v interniranju bivšega predsednika narodnega komiteja makedonskih dobrodelnih organizacij Georgija Kondova, ki je bil začasno interniran v notranjosti Bolgarije. Iz internacije so se isto-tako vrnili tudi ostali člani osrednjega odbora tega komiteja. Obenem je vlada Kimona Georgijeva poslala v internaci o sledeče makedonstvujušče: Krsto Lačeva, Veljo Mirčeva, Aleksandra Zogra-fova radi neposlušnosti napram vladnim organom. Kar se tiče internacije ravnatelja sofijske »Zore« Krapčeva, ki je bil poslan v internacijo v Karlovo, je snoči ravnateljstvo sofijske poli' ije izdalo komunike, v katerem pravi, da je bil Krap;ev interniran na podlagi čl. 48 zakona o administraciji pri policiji radi širjenja lažnih vesti.
Sofijska policija še vedno nadaljuje z zaplembami raznih premičnin in nepremičnin ilegalne organizacije VMRO Vanče Mihajlova. Tako je včeraj sofijska policija na zahtevo državnega pravdni-ka sofijskega okrožnega sodišča zaplenila 400.000 levov v gotovini in menico v iznosu 50.000 levov, ki jo je izročil makedonstvujušči Peter Ničev bivšemu blagajniku organizacije VMRO in velikemu industrijcu Teodorju Piperevskemu, kateremu p-bila omenjena vsota izročena v varstvo. Sofijpka policija je na drugem kraju zaplenila vsoto 40.000 levov, ki je bila navidez izročena Milanu Petrovu v Gornji Džumaji kot posojilo, v resnici je pa denar lastnina macedonske organizacije.
*
Berlin, 14. jan. b. Davi je bila IzvrSena smrtna kazen nad Afganistancein Kamaloin Sie-dom, ki ga je porotno sodišče obsodilo na smrt zarudi umora afganistanskega poslanika v Berlinu, dne 6. junija 1933.
M n k ti en, 14. jan. c. Danes so kitajski roparji iztirili vlak z japonskimi četami. Vlak je iztiril in je bilo 20 japonskih vojakov mrtvih. Japonske čete sc ee takoj podale na zasledovanje roparjev.

Naš srčno dobri in ljubljeni soprog, oče, stari ofe, brat, tast, stric in svak, gospod
Franc Rumpret
usnjar in posestnik, odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje
nas je zapustil po dolgem in mukapolnem trpljenju, boguvdano, previden s svetimi zakramenti, danes ob pol 7 zvečer za vedno.
K večnemu počitku položimo nepozabnega v petek, 18. januarja ob 16 na tufoijinje mestno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darorila o soboto, dne 19. januarja o pokopališki cerkvi.
Krško, dne 16. januarja 1931,.
Globoko žalujoče rodbine: Rumpret, Pfeifer, S mi d.
Zgradimo še letos luško cesto!
Včeraj so imeli v Kamniku važno zborovanje zastopniki državnih oblasti, cestnih odborov in občin
Kamnik, 16. januarja.
»Slovenec« je že v svoji torkovi številki poudaril velike gospodarske in tujsko-prometne koristi projektirane ceste iz Luč v Savinjski dolinj preko Volovljeka v Črno. Za to cesto se vrši zdaj boj ie točno 50 let in čeprav so lokalni činitelji v zadnjem desetletju ponovno zainteresiral^ za ta velevažen projekt vse viSje instance, se je vendar vprašanje zavlačevalo zaradi finančnih tež-koč. Hvalevredno je pri tem zlasti stremljenje kamniške občine in župana gosp. Kratnarja, ki je tudi kot načelnik cestnega odbora ob sodelovanju in podpori okrajnega načelstva in Tujskopromet-nega društva stalno spravljal to vprašanje v debato. Kamniška občina se tudi ni obotavljala priskočiti na pomoč s primerno podporo za ugotovitev načrtov, kamniški okrajni cestni odbor pa je že v letošnji proračun vstavil svoj prispevek k gradnji ceste, v trdnem prepričanju, da se bo letos že pričela graditi.
To prepričanje je poudarilo tudi današnje zborovanje v Kamniku, ki ga je sklical okrajni cestni odbor po svojem načelniku gosp. županu Kratnar-ju. Zborovanje je bilo mogočna manifestacija dolgoletne težnje po zgradbi te velevažne ceste. Zborovanja so se udeležili številni odlični zastopniki naše javnosti iz Ljubljane, Kamnika, Gornjega grada in Savinjske doline.
Po otvoritvenem govoru sklicatelja zborovanja župana gosp. Frana Kratnarja, ki je pozdravil zborovalce, poudaril pomen in važnost luške ceste in omenil rezultate dosedanjih prizadevanj, je povzel besedo projektant ceste nadsvetnik gosp. ing. F i s c h e r in razložil načrte in traso nove ceste. Pojasnil je vzroke, zaradi katerih je moral odpasti prvotni načrt, da bi se odcepila luška cesta pri Žagi v Črni. Zaradi geološke sestave tal in plažo vitega terena ob potoku Črni, so se že leta 1928 odločili, da se odcepi cesta od zadnje ride na Črnivcu in izpelje čez Kališe na Volovljek. Zagovorniki prve trase so se pač hoteli izogniti prelazu Črnivcu, vendar pa bi zaradi višinske razlike ne bila cesta po prvi trasi prav nič krajša. Projektant je razložil tudi vse težkoče in ugodnosti terena onstran Volovljeka, tako da so dobili zborovalci prav točen vpogled v potek cele trase. Posebno pa so zborovalci poudarjali važnost luške ceste kot prvo in najvažnejšo pot k uresničenju dveh drugih važnih cestnih projektov, in sicer zveze Savinjske in Mežiške doline in odcep od Volovljeka na VeUko planino. Za prvi projekt so načrti že pripravljeni in zgraditev luške ceste bi mu dala upravičeni poudarek za uresničenje, saj bi se s to cesto skrajšala direktna zveza Ljubljana z Mežiško dolino od 130 na 90 km, torej za celih 40 km! Za odcep z luške ceste od Volovljeka na Veliko planino pa ne bo težko najti sredstev za realizacijo tega projekta, saj so se interesenti že ponovno oglasili.
Govor projektanta je bil z odobravanjem sprejet, nato pa so govorili kamniški okrajni načelnik Fran Voušek kot zastopnik pomočnika bana, ljubljanski podžupan prof. Evgen J a r c, predsednik osrednjega odbora SPD dr. Pretnar. ki so vsi poudarjali važnost tega sestanka in zahtevo, da se z gradnjo luške ceste prične že to spomlad. Zastopnik zbornice za TOI gosp. Anton S t e r g a r iz Kamnika je naglašal, da je zbornica že na treh zasedanjih poudarjala svojo zahtevo po zgradbi luške ceste. Župan iz Luč Zamernik in župan iz Solčave O š e p sta v svojih govorih poudarjala težnje gornje Savinjske doline in velike koristi luške ceste k gospodarskemu podvigu teh lepih gorskih krajev, ki so danes odsekani od vsega prometa.
Govorili so tudi zastopniki iz Gornjega grada dr. Mejak, dr. Rak in notar K o š e n i n a. Ravnatelj Vladimir P i n t a r je v imenu Zveze za tujski promet pozdravil zborovanje in naglašal velik pomen, ki ga bo imela nova cesta za razvoj turistike in tujskega prometa. Lepe misli so razvili v svojih govorih tudi predsednik kamniške po-dnižnice SPD dr. Konrad J a n e ž i č , vet. svet-
nik Jožo Rauter in zastopnik avtokluba kraljevine Jugoslavije Š a b e c.
H koncu so govorili še banski svetnik notar Anton Z e v n i k in poslanca Pustoslemšek in C e r e r. Vsi trije so poudarjali zahtevo po uresničenju tako važnega gospodarskega projekta, za katerega naj bi prispevali k stroškom banska uprava 50%, država 20 do 25%, ostalo pa krajevni interesenti, predvsem oba cestna odbora.
Vsi govorniki iz kamniške in štajerske strani so navajali tako prepričevalne dokaze o nujni potrebi zgradbe luške ceste, da je res čudno, kako se je moglo tako važno vprašanje odlagati od leta do leta. Gospodarski, tujekoprometni in naposled tudi socialni interesi nam narekujejo, da odločno poudarimo zahtevo po zgradbi luške ceste, katero zahtevajo tudi naši državni interesi Soglasno je bila sprejeta sledeča
resolucija:
Interesenti za zgradbo ceste Črna—Volovljek —Luče, zbrani 16. januarja 1935 na sestanku v Kamniku, ugotavljamo kot pooblaščenci, tolmači
in zastopniki želja in zahtev celokupnega prebivalstva v prizadetih krajih, da je nujno in neodložljivo potrebno, da se takoj in brez odlaganja prične z gradnjo ceste Črna—Volovljek—Luče, ker to nujno zahtevajo eminentno gospodarski, nič manj pa tudi tujsko-prometni, narodni, v največji meri pa državni interesi. Z ozirom na to predlagajo, da kr. banska uprava že to spomlad prične z gradnjo ceste in jo finansira, v kolikor je to mogoče, iz ba-novinskih in državnih sredstev ter prispekov in-teresiranih korporacij. V kolikor bi bilo potrebno dolgoročno posojilo v kritje stroškov, naj ga najame pri drž. hipotekami banki ali pri kakem drugem domačem zavodu, da ne bi bilo treba bremen za to zgradbo nositi samo 6edanji generaciji.
Izvoljena je bila veččlanska deputacija zastopnikov iz kamniškega in gornjegrajskega okraja in iz Ljubljane, ki bo tolmačila te zahteve na mero-dajnih mestih. Prepričani smo, da bo cnodušna volja vseh zastopnikov naše javnosti, da se vprašanje dovede do končnega uspeha, našla ugoden odmev in da bomo že spomladi pričeli z gradnjo luške ceste.
Slava socialnega delovanja Cerkve
Proslava beatiiikacije treh mučencev iz nekdanjih paragvajskih
redukcij - v Ljubljani
cije so obstojale skoraj 200 let. Redukcij ni uničila lastna nezmožnost, ampak pohlep in zavist belih naseljencev in trgovcev. Smrtni udarec jim je bil zadan 1708, ko so bili jezuiti izgnani iz vseh dežel španske krone. — Kakor vsi početniki velikih idej in dejanj, tako so morali tudi ustanovitelji teh redukcij svojo apostolsko gorečnost poplačati z življenjem. Trije izmed njih: Rok Oonzales de Santa Cruz, Alfonz Rodriguez in Janez del Castillo, vsi trije duhovniki jezuitskega reda, so bili 1628 na krut način zavratno umorjeni. Njihova kri je božjo njivo samo še pogno-jila. Sedaj so Indijanci misijonarje še bolj poslušali in se dali voditi. Mučence so takoj začeli častiti, toda proces za njihovo beatifikacijo se je zaradi neurejenih razmer v Južni Ameriki zavlekel skozi 3 stoletja do današnjih dni. Kolektivi-
Obenem z vero prinaša sv. Cerkev narodom tudi časni blagoslov. Katoliški misijonarji so bili v vseh časih najodličnejši pionirji kulture in civilizacije. Eden najmogočnejših dokumentov socialnega zmisla katoliške Cerkve so tkzv. jezuitske redukcije v Južni Ameriki. Divja indijanska ple-
Bl. paragvajski mučenci — misijonarji D. J.
mena, ki so se vlačila okoli brez stalnih domov in smotrenega dela, so stari jezuitski misijonarji pripravili do tega, da so se ustavila in se organizirala v majhnih naselbinah-redukcijah. Redukcije so posrečeni poizkusi kolektivne države, ki je bila zgrajena na krščanskih principih ljubezni in pravice in je priznavala pravico do zasebne lastnine, čeprav v omejenem obsegu. Zlasti pa so z redukcijami misijonarji varovali domačine pred grabežljivostjo in miselnostjo evropskih kolonistov. Vseh redukcij je bilo okoli 100. Nekatere reduk-
Po 150 letih pojasnjen umor
Te dni so v Djakovu delavci pri kopanju v opekarni naleteli na zelo dobro ohranjen okostnjak od nenavadno visokega moža. Na mestu, kjer je danes ta opekarna, je stala v drugi polovici osemnajstega stoletja gostilna s prenočišči. Gostilničar, Andraš po imenu, je bil poglavar roparske tolpe, ki je v okolici Djakova izvršila številne zločine. Okrog leta 1780 je prišel v omenjeno prenočišče neki bosenski zlatar, mož nenavadno visoke postave, ki je bil namenjen na Ogrsko. Od tislega dne je brez sledu izginil, čeprav so ga
njegovi domači iskali in poizvedovali za njim cela desetletja. V Andraševi gostilni je izginila vsaka sled. Po Djakovu so takrat šušljali, da Je Andraš s svojo tolpo bosenskega zlatarja umoril in oropal. Kmalu potem, ko je izginil bosenski zlatar, je šel Andraš na Ogrsko, kjer si je, oči vi d no z uropanim denarjem, kupil posestvo. Ustno izročilo o tem umoru, ki je bil izvršen pred 150 leti, se je v Djakovu še danes ohranilo. Najdba okostja sedaj potrjuje to izročilo.
večja stekl. D. 72.so manjša stekl: D. 40.-
stična stremljenja današnjega časa, versko prebujenje Južne Amerike in preganjanje jezuitskega reda pa so proces pospešili. Lani je papež Pij XI. omenjene mučence proglasil za blažene in dovolil, da se beatifikacija slovesno praznuje v roku enega leta po proslavi v Rimu razen v škofijah Paragvaju, Urugvaju, Argentiniji in Braziliji, kjer so blaženi mučenci misijonarili in umrli mučeniške Bmrti, tudi po vseh cerkvah, ki jih oskrbujejo oo. jezuiti. O beatifikaciji treh paragvajskih mučencev je »Slovenec« lani sproti in točno obveščal na podlagi direktnih poročil iz Rima. — Proslava beatifikacije se bo v Ljubljani pri oo. jezuitih v cerkvi sr. Jožefa izvršila v tem-le redu:
V	petek, 18. t. m., zvečer ob pol 8: kratka pridiga, blagoslov in odkritje slike blaženih mučencev, litanije.
Blagoslovi in odkrije sliko stolni kanonik g. dr. M. Opek a. Sliko je naslikala gospa Mara dr. S a j o v i č e v a.
V	soboto, 19. t. m., zjutraj ob 6: sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim in s petjem; »večer ob pol 8: kratka pridiga in liUlnije.
V	nedeljo, 20. t. m., zjutraj ob 8: pontifikal-na sv. maša, ki jo bo imel generalni vikar in stolni prošt g. Ignacij Nadrah; zvečer ob 6: zaključna pridiga, litanije in zahvalna pesem.
V	času tridnevnice, od 18. do 20. t m., se bodo vse sv. maše v cerkvi sv. Jožefa čitale na čast novim blaženikom. — Kdor v teh dneh obišče cerkev sv. Jožefa in izmoli katerokoli molitev, dobi enkrat na dan 100 dni nepopolnega odpustka. Če pa prejme istotam še sv. zakramente, dobi proti navadnim pogojem enkrat popolni odpustek. — Predstojništvo cerkve sv. Jožefa naj-prisrčnejše vabi ljubljanske vernike na tridnev-nico, da bi Boga počastili v njegovih svetnikih
Muzejsko društvo v Celju v pravi luči
Celje, 15. jan.
»Nova doba« je v petek, dne U. jan. t. L priobčila na uvodnem mestu članek »Uspehi Muzejskega društva v Celju«, kjer poroča o občnem zboru, »na katerem je položilo obračun svojega izredno pomembnega znanstvenega iu kulturnega dela«. Dobesedno isto poročilo smo čitali nato v nedeljski številki »Jutra« z dne 13. jan. t.U kateremu poročilu je dal, ne vemo kdo, iejx> zveneči naslov »Zrcalo starega Celja«, in še bolj votlo bobneči podnaslov »Plodonosno delovanje celjskega Muzejskega društva«. Kratko notico o občnem zboru smo priobčili v nedeljski številki »Slovenca« tudi mi.
Ne spuščamo se radi v te stvari, oziroma v delovanje društva, kjer ima glavno besedo gotov krog ljudi, ki misli, da ima edini pravico zastopati v vseh panogah javne zadeve bodisi političnega, kulturnega, gospodarskega ali socialnega značaja, če bi se nam le ne zdelo preveč vsega tega kričanja. Vsak nepristranski opazovalec, ki pozna celjske razmere, namreč ve, da je uprav Muzejsko društvo v Celju absolutno pasiven faktor v celjskem kulturnem življenju — izvzamemo in odkrito priznamo zasluge edinega aktivnega člana g. prof. Brodarja, ki si jih je s svojimi raziskavanji v Potočki zijalki pridobil za zgodovino naše zemlje, za kar je tudi že dobil zasluženo priznanje doma in v tujini. To točko podčrtavamo, vse drugo so zgolj lepo doneče fraze, kakor smo že zgoraj omenili. Prepričani smo, da je vsak, kdor je bral omenjeni dobesedni poročili v »Novi dobi« in v »Jutru«, moral priti do istega spoznanja, če ni glerlal vsega skupaj s političnimi naočniki.
Muzejsko društvo v Celju smatramo namreč za organizacijo, ki naj bo last vseh, ki imajo voljo in zmožnosti udejstvo-vati se na polju domače zgodovine in sorodnih znanosti. Kdor pa opazuje delovanje Muzejskega društva v Celju v povojnih letih, mora priti do zaključka, da tukaj temu
ni tako. Na zgodovinskih spomenikih iz vseh dob človeške zgodovine tako bogato mesto in okolica, kakor je Celje, bi moralo imeti ustanovo, ki bi bila v ponos ne samo mestu samemu, temveč bi se lahko z njo postavili tudi pred svetom. Ne vemo, kdo je kriv, da temu v Celju ni tako. Ne vemo, kjo iskati vzroka, da osebnosti od ličnega slovesa in velikih sposobnosti niso delovale in tudi danes ne delujejo v tem društvu. Ni nam znano, ali se jih mogoče odbija, ali mogoče sami nočejo zraven — to vprašanje bo treba enkrat za vselej razčistiti in v celjskem Muzejskem društvu napraviti potrebno renio-duro.
*
Smrt uglednega Barjana
Nepričakovano nam je včeraj ugrabila smrt g. Jarca Jakoba, posestnika na Ižanski cesti št. 143. Še pred dobrim tednom je bil zdrav v naši sredi, a kratka bolezen ga je v najboljših letih iztrgala za vedno iz kroga njegove družine in mnogoštevilnih prijateljev.
Pokojni je bil zvest mož krščanskih načel, odkritega značaja in kot tak daleč na okoli znan in spoštovan. Že od mladih let se je boril za obstoj ter bil nekaj časa tudi v Ameriki. Ko se je vrnil, si je na Barju uredil posestvo, katero je tako zvesto ljubil. Posvetil se je naprednemu kmetijstvu in ga ni nikjer manjkalo, kjer je bilo potrebno posredovati za izboljšanje gospodarskih in socijalnih razmer na Barju, za kar se je potegoval z vso odločnostjo. Kakor je njegova smrt težko prizadela njegovo rodbino, tako ga bomo tudi mi pocrešali v naši sredini. Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 18. januarja ob 2 popoldne z Ižanske ceste k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Družini pa naše globoko sožalje!
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine >Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska.
Slovenec - kralj Eskimov
Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinska priobčuje Anton Podbevšek.
Vidiš, dira^gi brat, talko življenje živim jaz tu v divjini Severne Kanade. Trd je kruh ki ga jem. Moja lovska strast pa zaradi tega ni nič manjša. Meni ni več za civilizacijo. Prebil sem toliko let v divjini, kjer ni nobenih postav, da sem se navadil ubogati zgolj samega sebe. Spočetka 6em hrepenel po sebi enakih. Ko pa sem bil par dni v mestu, sem si želel nazaj v samoto.
Prihodnjič Ti bom opisal svoje življenje na Golem ozemlju. Kako se mi je godilo v mojih prvih letih med divjaki. Vseh svojih doživetij se spominjam z ljubeznijo in vendar, ko Ti to pišem, mi uhajajo misli drugam. Kajti ko sem dospel v Pelican Narovvs, me je zadel močan udarec, izpubil sem svojo najmlajšo hčerko An-gelico! Pokopali so jo že dober mesec prej, preden sem zvedel za žalostno novico. In ko sem prijadral in stopil na suho, pa mi je izročil pismo trgovec, ki tu stanuje. En sam pogled in spoznal sem, da je iz domovine. Prebral sem ga do vrstice, kjer praviš, da si bil štiri leta v vojni. Milo se mi je storilo pri srcu, ko sem bral, kaj vse sta pretrpela nesrečna mati in oče, ki sta moralu poslati vse svoje sinove v ta krvavi ples. Ubopa mati, kako hudo vam je moralo biti, ko ste jemali slovo od vseh, ki so vam preostali! Nisem inogcl kaj, pa so mi stopile solze v oči. Še od ene niše naprej sem bral in prišel do vrste, kjer pišeš, da je brat Martin padel na bolnem polju. Nič več nisem mogel brati, odšel sem nazaj proti reki, stopil v čoln in se odpeljal na samoten otrok. Hotel sem biti sam s seboj in da preberem pismo do konca brez prič. Potem sem odšel nn pokopališče, kier sem se ustavil pri grobovih mojih dragih. V slavi pa mi je šumelo:
Moj brat mrtev, padel je na bojnem polju, moja sestra mrtva, mrtvi moji bratranci. Premagale so me človeške slabosti, padel sem na kolena in se bridko izjokal. In potem mi je bilo malo lažje pri srcu. Ozrl sem se naokrog, toda:
Le leseni križi tu stoje, kjer dragi moji v grobu spe. Krči se mi žalostno srce, da mine bol, naj tečejo solze! Dežela tuja, kje si ti', kjer brat moj pokopan leži? Srce moje ranjeno ihti, kjer tam svojo on prelil je kri.
. Kdo dal bo odgovor za njegovo smrt? Saj on ni bil z nikomur sprt! Iz hiše tja na polje al' na vrt odšel on jc ves potrt, moj brat in vsi nesrečniku ki so prelili svojo kri. Zanje mi srce krvavi, ki so žalostno na boj odšli.
V tujini se človek navadi pogovarjati se sam s seboj v samoti. Prepričan sem, da je Bog, ki
J'e vse ustvaril, vedno poleg Tebe. Zato sem se :malu potolažil. Bog, ki jin je ustvaril, jih je tudi poklical k sebi, mi, ki smo ostali, da nadaljujemo to trnjevo pot, pa se moramo spopri-jazniti z vsem, kar se nam pripeti.
... In tako po gozdu sam in vsenaokol sem hodil in lovil, da bi izpral skelečo bol, sem si iskal zdravil.
Pišeš mi, da si se oženil, kar me prav veseli. Ali si si izbral dobro ženo? Jaz se je ne spominjam. Veseli me, da imaš dobre in zdrave otroke in da sem jim stric kakor tudi, da se je Rozka
omožila k Redekovim, Anton pa da se je priženil v češčo vas k Pavlinovi Lizi. Najbolj pa me veseli, da starši še živijo. Ko sem vam namreč pisal prvo pismo, nisem vedel, na koga naj ga naslovim. Ali še živijo starši in kdo gospodari na rojstnem domu? Staršem bodi, dragi Jakob, dober sin, spoštuj jih in ne godrnjaj nad njimi! Privošči jim vsaj malo veselih ur na njihova stara leta! Kako rad bi prišel v domovino na obisk! Ako mi bo sreča mila, pridem mogoče prihodnjo spomlad. Kako rad bi videl še enkrat svoj domači kraj, starše, brate in sestre!
Prosim Te, da mi pošlješ naslov brata Toneta in da poveš Lizi, da pozdravljam iz vsega srca njo in njene otroke, Ako Ti je mogoče, pošlji mi slike svoje, Rozkine in Tonetove družine!
Sedaj pa, dragi brat, moram končati za danes. Prihodnjič več! Sprejmi moje najsrčnejše p'.«.drave kakor tudi Tvoja žena in otroci in vsi drugi.
O sestri Mariji mi nisi nič pisal. Ali je še v samostanu?
Z Bogom!
Tvoj brat Janez Planinšck
P. S.: Dragi oče in mati I Najsrčnejše pozdrave od Vo.šega hvaležnega sina! Ubogi starši, kako hudo Vas je obiskala božja šiba!« Kako strašno Vam je moralo biti pri srcu, ko ste morali poslati svoje sinove na bojišče, medtem ko sem se jaz klatil daleč gori na severu med divjaki in nisem vedel ničesar o tem. Ko sem prvič čul, da je zblaznel beli svet. je bilo približno takole: Prišel je neki Eskim (o katerem Vam bom prihodnjič veliko napisni, posebno ker jc že mrtev) sem od trgovske postaje in jc pričel govoriti, da se pretepajo beli giavarji. Mnogo Krvi da teče in du izstreljujejo velike puške zelo
velike krogle. Tako mu je pripovedoval Ko-bluno.* Zelo se je smejal, češ, saj vem, da laže. Več mi ni mogel povedati, ker več tudi vedel ni. Seveda je bilo to zelo malo in sem na dogodek enostavno pozabil. Medtem pa so sc moji bratje bojevali na raznih frontah in prelivali svojo kri.
Kdo je tisti, ki je zakrivil to blaznost sveta? Ali je mar sam Bog dovolil satanu, da zapleše svoj ples? Koliko mater še vedno žnlu je za svojimi sinovi, koliko žen za možmi in koliko otrok za očeti! Nešteto pa je pohabljencev, ki se izčrpavajo v borbi za vsakdanji kruh in se skoraj nihče več ne zmeni zanje!
Ali mi morete sporočiti, kedaj je padci Martin, katerega leta, meseca in dne, v katerimi polku jc služil on, Jožek in cikavški Miha? Vso to me močno zanima, ker pišem sedaj v angleškem jeziku knjigo o svojem življenju. Knjigi bo naslov: — May memory of mav life — Spomini iz mojega življenja. Knjigo bom potem prestavil na slovenščino.
Še en pozdrav! Vaš udani sin Janez Charles Planiniek Pelican Narovvs, via The Pos, Manitoba, North America.
* »Dolgousti je pripovedoval divje pripovedke, tako da so vsi Eskimi kar rjoveli od sincha. Srečal je namreč dva Eskima, ki sta se vrnila iz Chcstcrficlda, Inlcta. Tam jim jc »Dol-
?a suknja« (duhoven) pripovedoval debele laži. 'rnvil jim je o belih glavarjih, ki sc bijejo. O velikih puškah, ki jih nihče ne more nesli, in o kroglah, ki jih nihče ne more dvigniti. Kri teče v potokih. Navidezno so »Dolgi suknji« verjeli, a vsakdo jc vedel, da laže. Dolgousti in njegove žene so se sijajno zabavali.« Jack Paterson.
NadaUavaaJ*
Mariborske vesli:
Parmova proslava
Maribor, 16. januarja.
Snoči je Maribor proslavil .spomin pokojnega slovenskega skladatelja Viktorja Parme. V gledališču se je vršila proslava 10-letnice skladateljevo smrti, ki je bila dostojna in lepa oddolžitev za- veliko delo, ki ga je pokojnik vršil v Mariboru. Gledališče je bilo čisto zasedeno iu med udeleženci so bili skoro vsi vidnejši predstavnik^ mestnega javnega Iti kulturnega življenja. No-vzoča sta bila tudi pokojnikova gospa soproga in sin g. Bruno Parma. Spominski govor je imel pred predstavo skladatelj g. Emil Adamič, ki je v kratkih potezah orisal življenje skladatelja Viktorja Parme, njegovo uspešno in plodovito glasbeno delovanje ter nesmrtne zasluge za glasbeim kulturo slovenskega naroda. Maribor je bil vse-
Spominska predstava opere llrh-grol Celjski v gledališču
kakor dolžan, da počasti spomin njega, ki je kot častni kapclnik zadnja štiri leta vodil taktirko v mariborskem gledališču.
Kot spominsko predstavo je vprizorilo gledališče zopet Parmovo opero »Urh, grof celjski«. O delu in njegovi izvedbi smo že poročali po reprizi. Morda bi bilo primerneje, da si je gledališče izbralo za proslavo premiero ali reprizo. — Dramatično ln glasbeno skrbno pripravljena je opera pri premieri in reprizi boljše uspela, kot tokrat. Čutiti je bilo nekakšno nervoznost, pogrešali smo zlasti skladnost med orkestrom in odrom, tako da so nekateri samospevi mnogo izgubili na vrednosti. O posameznih vlogah smo že spregovorili. Petje je bilo na splošno boljše, v kolikor je bilo razločuejše in se ni izgubljalo za orkestrom. — Bb.
□	Maribor — idravo mesto. V preteklem letu je bilo v Mariboru samo 137 primerov nalezljivih bolezni. V primeri s številom prebivalstva tedaj neznaten odstotek, ki je pa še nižje izražen v številu smrtnih žrlev nalezljivih bolezni, ki jih je bilo samo 3. Največ primerov je bilo davice, in sicer 79, od tega dva smrtna. Potem sledi druga morilka otrok, škrlatinka z 32 primeri, ki so pa vsi ozdraveli. Na tretjem mestu je bil šen z 22 primeri (1 smrten), potem paratifu« 2, ki sta oba ozdravela, tifuz 1, ki je tudi ozdravel, in griža 1, ki ee je prav tako srečno končala z zdravjem pa-cijenta. Maribor je zdravo mesto, kar je nemala zasluga vzorno urejene higienske službe.
□	Ivan Sušnik odhaja. V torek zvečer ao ee poslovili prijatelji in člani Maratona od svojega priljubljenega športnega sodelavca in odbornika Ivana Sušnika, uradnika Zadružne gospodarske banke v Mariboru, ki odhaja v Novi Sad. Mariborski športni krogi, zlasti pa Maraton, bodo agilnega sodelavca težko pogrešali. Na novem mestu mu želimo mnogo uspeha, v imenu vseh prijateljev in znancev pa skorajšnje vrnitve.
□	Verski prestopi. Tudi statistika verskih prestopov v letu 1934 je zanimiva: bilo jih je vseh skupaj 85, in sicer od teh 78 iz rimskokatoliške cerkve, 3 iz evangeljske, 2 iz pravoslavne in 2 iz starokatoliške cerkve. V splošnem se opaža v primeri s prejšnjimi leti nazadovanje verskih prestopov. Iz rimskokatoliške cerkve so prestopili večinoma taki, ki so se hoteli drugič poročiti, ko so bili že katoliško poročeni. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je prestopilo iz katoliške Cerkve znatno število Nemcev, ki pa niso izstopili zaradi porok... Ali ni morda tu iskati vpliva nove »nemške narodne cerkve«, za katero se gotovi nemški krogi v Mariboru baje zelo ogrevajo?
□	Mariborčani so glasovali v Posaarju? Dasi o tem ofioielno ni ničesar znanega, vendar smo doznali na podlagi zasebnih informacij, da so glasovali v posaarskein plebiscitu tudi trije Mariborčani, ki pa niso naši državljani, ter so potovali v Posaarje z avstrijskimi, oduosno nemškimi potnimi listi.
□	Poročili so se: Gostilničar v Marenbergu Bruderman Alojz in gostilničarka pri »Balkanu« v Linhartovi 13 Ingolič Marta; kovač Krajnc Franc , in Kohne Marija; delavec Rožič Viktor in Zupevc Rozalija: delavec Žunko Rudolf in Klein Julijana; j brivski mojster Pire Gregor in Lešnik Julijana. — ;
□	Kdo bi vedno tužen bil — tako poje naša domača vesela melodija. Slovenci smo že taki, da smo si znali za vse prilike napraviti vesele pesmi in smo jih prepevali pri delu, jelu. v veselju in žalosti. Oskrbite ei zato v predprodaji vstopnice za večer veselih pesnili v knjigarni na Aleksandrovi cesti 6.
[[i Kaj pa izredni olični zbor? Kakor dozna-vj^mo, bo v kratkem redni občni zbor Združenja sadnih trgovcev in izvoznikov dravske banovine v Mariboru. Kaj pa izredni občni zbor, ki ga je zahtevalo svoječasno 85 članov (nad dve tretjini) ter 6e poleni celo pritožilo na Trgovsko zbornico in bansko upravo, pa še od nikoder ni dobilo rešitve? Na izrednem občnem zboru je hotelo članstvo razčistiti nekatera vprašanja, ki bol o gotovo ote ko-čala potek rednega občnega zbora. Ali ne bi bilo pravilneje, poprej sklicati izredni občni zbor in tako zadovoljiti večino?
□	200 delavcev ob kruh. Tovarna upognjenega pohištva v Zbelovem je ustavila obrat. 200 delavcev, ki so bili pri podjetju zaposleni, je izgubilo kruh.
□	Nesrečna smrt na furežu. Usodna smrtna nesreča se je te dni pripetila v Šalovcih na furežu pri poseetnici Ana Zupanik. Zakonca Jurij in Marija Su.kič sta prišla pomagat, pa sta vzela s seboj tudi dveletnega sinčka Frančeka. Ko so bili zjutraj vsi zaposleni pri klanju živali, je ostal otrok tam v kuhinja. Pri tem je padel v kotel vrele vode.
ki 60 jo imeli pripravljeno za zaklanega prešiča. Dasi so otroka na njegov krik takoj dvignili iz strašne kopeli ter takoj poslali po zdravnika, je bila vsaka pomoč zastonj. Po preteku 24 ur je deček v strašnih mukah umrl.
□ Sc je že vrnila. Osebno je prišla včeraj na licij-o povedat Ana Klajnšek, da ni nikamor po-gnila, kakor smo to tudii mi na podlagi tozadevnega policijskega obvestila registrirali. Bila je le i na kratkem izletu ter ee je vrnila zopet domov. !
Liubljnnshe vesti:
Prvi dan
komunističnega procesa
Maribor, 15. jan.
Danes zjutraj ob 9 se je začel komunistični proces na okrožnem sodišču. Za to tajno razpravo je v Mariboru toliko zanimanja, kakor za malokateri dosedanji proces. Občinstva se je zjutraj zbralo na sodišču izredno veliko, ko pa so ljudje zvedeli, da ne morejo v dvorano, so še vedno čakali na hodnikih ter zvedavo izpraševali one, ki so imeli k razpravi dostop. Največje zanimanje so pač vzbujali obdolženci, ko so jih pripeljali 4 pazniki iz jetulšnice. Bilo je v sprevodu 14 osumljencev, ki so se nahajali v preiskovalnem zaporu, dočim se je nahajala 16-letna osumljenka na svobodi. Vsem obtožencem se je poznalo, da imajo za seboj dolgotrajen preiskovalni zapor, ker so bili šli vsi bledih obrazov, v ostalem so pa bili vsi mirni in zbrani. Točno ob 9 so se odj>rla vrnta razpravne dvorane in vstopili so bra-nitelji. potem starši osumiieneev, ki so skoro po večini vsi prisostvovali razpravi, zaup; niki osumljencev, med kateremi so nekateri profesorji in ravnatelji obeh mariborskih gimnazij. Obtožence brani 14 odvetnikov, in sirer: dr. Kumbatovič. dr. Kupnik, dr. Schnn-bach, dr. Leskovar. dr. Hapotec. dr, Tomšič, dr. Peiuman. dr. Jnvan. dr. Vcble, dr. Blan-ke. dr. Fanns. dr. Šnuderl. dr. Oozani Jn dr. Fukovec. Vse današnje dopoldne se je vršilo zasliševanje obeh glavnih osumljencev Apiha in Vrunfa. Popoldne se je razprava ob 15 nadaljevala in zvečer prekinila. Nadaljuje se zopet jutri, v četrtek ob 9 zjutraj.
MpJus Vsako milo
MILO je po zunanjosti ilično drugemu £~\Q m lu Kvalitete so pa različne. ft^TTj^JL/^ »Hubrrlus« m;io je samo eno. fZJ^^^^J) bi -Permu« ludil Naiboljša sta za pranje. In domača I
Svoji k svojimi
deljo, t. j. 20. t. m., pa bodo Križarji in Kla-rioe zapeli te svoje božične pasmice za zaključek v veliki dvorani hotela Union ob 4 popoldne, da pomagajo s tem Društvu za varstvo deklet, ki je v velikih finančnih tez-kočah. — Na klavirju bo spremljal otroke p. Frančišek Ačko. — Zanimanje za ta otroški pevski nastop je v Ljubljani zelo veliko.
0 Uspešno sredstvo. Starejši ljudje so se ob vsakem snegu pritoževali, da se mladi na drsa, sanka in smuča po ulicah, ki so strme, tako da pot po njih skoraj ni mogočo. Pomagalo nI nobeno sredstvo, nobena prepoved in nobena grožnja s stražnikom. Takrat, ko jo po teh po le h pogledal stražnik, se je mladina seveda razbežala, nato pa zopet nadaljevala s svojim veseljem. Letos pa postopa mestna občina drugače: vse strme ulice in poti je dala posuti s preniogovim pepelom, po katerem seveda ni mogoče gojiti zimskega športa. To sredstvo pa bo, žal, držalo le tako dolgo, dokler ne zapade nov, debelejši sneg. Zaenkrat pa so zadovoljni starejši ljudje, ki celo, trdijo, da jim premogov pepel celo lajša hojo po strmini.
0 Opozorilo! Zadnje dneve hodijo po Ljubljani sumljivi vsiljivci, ki ponujajo strankam slabo pecivo, zlasti krofe, in trdijo, da je to Pe-liconovo blago, kar pa seveda ni res. G. Pelicon, ki je zodevo že prijavil policiji, prosi, "naj cenj. občinstvo vsakopr, ki na ta način zlorabfia ime njegove šolnine tvrdke, takoj izroči najbližjem u stražniku.
O Dve nesreči. Včeraj se je v Mostah ponesrečil s kolesom 19-letni tiskarski pomočnik Milan Bakovec. Zadel se je ob pločnik ter padel tako nesrečno, da se je poškodoval na obrazu. Izbli si je pri padcu več zob. — S strojem za rezanje mesa si je odrezala prste leve roke 12-letna Ivana Šuštar, hčerka upokojenega železničarja na Gmajni pri Ježici.
© Velik vloin na Sv. Petra cesti. V noči na včeraj je dosedaj neznan tat izvršil velik vlom v trgovino s čevlji »Pri Zamorcu« na Sv. Petra cesti. Vlomilec je izrabil smrt poslovodje te trgovine, ki je bil brat lastnice trgovine gospe Margarete Stopičeve, trgovke s čevlji iz Zagreba. Na trgovini je vlomilec nedvomna bral napis: »Zaradi smrti zaprto«. Vlomilec je ponoči s ponare^ jenim ključem odprl vežna vrata na Sv. Petra nasipu, odkoder mu je bila lahka pot v trgovino. V blagajni je našel 670 Din gotovine, odnesel pa je tudi večje število čevljev. Samo po prvi cenitvi je odnesel okoli 50 parov čevljev razne vrste, moških, ženskih iu otročjih. Največ čevljev je bilo moških, in sicer večjih številk, mnogo pa tudi gojzaric in smuških čevljev. Točno število čevljev, ki jih pogrešajo, bodo v trgovini ugotovili šele nn podlagi kartoteke. Policija je preiskala okoMščine vloma, ni pa mogla nnjti nobenih sledov, niti prstnih odtisov, ker je imel vlomilec najbrže rokavice. Pred nakupom čevljev sumljivega izvora svarimo občinstvo.
— Pri *apeki. krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah. bolečinah kolkn li živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, misreni. šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdain« izpraznjenje Črevesa in osvoboditev od občutko« tesnobe.
Ptuj
Novi grobovi. V ptujski hiralnici sta umrli Marija Lončarič, zasebnica s Ptujskf gore, v starosti 80 let, in Terezija Gregorič, zas. iz Šmihel-Stopič, stara 55 let. V ptujski bolnišnici pa je umrla vdova, zasebnica Eleonora Zupančič iz Ptuja. Dosegla je starost 19 let. V Mestnem vrhu je umrla Ivana Murko, zasebnica, stara 76 let, v Podvincih pa Anton Arnu% poststnik, tiar 64 let. Naj v miru počivajo!
Ustanovitev kulturnega doma v Ptuju, Namesto spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, se ustanovi v Ptuju »Kulturni dom«, čigar stroški so pre-račurijeni na 1 milijon Din. V ta namen se je vršil pred dnevi sestanek na mestnem magistratu, na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki je prevzel nalosro, da pripravi vse potrebno za to kulturno ustanovo.
Sodobni verlži
Ljubljana, 16. jan.
Poleg prekupčevalcev s hranilnimi knjižicami, ki smo jih opisali v dveh poročilih, je sedanja goisijjodarska in socialna kri/ji ustvarila še celo vrsto drugih prekupčevalcev in verižnikov, ki jim cvetejo sedaj dobri časi, nekaterim celo zlati. Nekatere vrste verižništva so sc v Ljubljani sedaj tako razpasle, da ogrožajo stare solidne tvrdke, ki so se bavilc na konce-sijoniran način s k moči jami.
Predvsem jc v Ljubljani razvito verižništvo z zlatom. Razni posredovalci in prekupčevalci vneto poizvedujejo pri ljudeh, kdo bi ka j prodal stare zlatnine v katerikoli obliki. Nekje na Notranjskem so cestni dclavci izkopali nekaj starih cekinov. Takoj je bil na licu mesta takšen prekujičevaleč, ki je delavce izvabil v gostilno in potem previdno izpraševal. počern bi prodali novce. Cek inov se je seveda držal volk in delavci niso vedeli, da imajo zlate novce, temveč so mislili, da so bakreni. Niti slutili niso, da imajo novci zgodovinsko vrednost, za ceno zlata pa tako in tako niso vedeli. Nasedli so lepim besedam prekupčevalca in prodali starinske cckine — po 10 Din kos. Prodajalec pa jc pri vsakem zasluži! nnimaiij 100 Din. Dru?a kupčija cvete zopet z zlatim zobovjem. Ako umre kje kdo, ki jo imel umetno zlato zobovje, se sikoro j re Ino pojavi pri sorodnikih prekupčevalce, ki ji'1 nagovarja, naj mu prodajo zobovje. Sicer pa prekupčevalci kupujejo tudi drugačno umetno zobovje, ker gre vse v denar. Da vidiš prekupčevalce z zlatom skoraj na vsaki dražbi, naj bo na sodni ji ali v zastavljalnici, je seveda že reden in stalen pojav.
Druge vrste posredovalci, namreč za naslove, so še bolj zanimivi, Razne velike tvrdke, raznočevolnicc tega ali onega blaga, založbe publikacij, zavarovalnice in porlohne ustanove potrebuje jo v reklamne namene čimbol j pomol n odresar, zlasti tia deželi, pa tudi v mestu, da vodo, kani naj sc obrnejo, da dobe primerno občinstvo. Spretni posredovalci imajo dober zaslužek s preskrbo naslovov. V tej stroki je razvita v Ljubljani že pravcata medsebojna špijonaža, da ena tvrdka izvabi od konkurenčne tvrdke naslove odjemalcev. Dobri in popolni zaupni adresarji dosegajo v vrednosti znatne zneske.
Tipičen pojav sodobnega verižništva so nekaterim nckonoesionirani posredovalci za posojila Sicer se dandanes da dobiti posojilo tudi pri kakšnem denarnem zavodu, seveda pod mnogo bolj neugodnimi pogoji, razvija pa so močno zakotno posredovanje za posojila. Razni obrtniki, lastniki zemljišč, trgovci, se pogosto zatekajo k takim zakotnim f>osrodovalreiii. da dobe kratkoročna posojila, seveda pod ze lo trdimi pogoji. Oblasti ne morejo priti do živega taki kupčiji, ker se vrši na zelo zaupen način.
tiki v Ljubljani
V Ljubljani imamo še vedno stanovanjsko krizo, dasi se verižni št vo s stanovanji nc dogaja več na tak način, kakor včasih, ko jo spreten posredovalec dobil za preskrbo primernega stanovanja znatno nagrado. V malem pa tn kupčija šc cvete. Pred kratkim je bilo izpraznjeno v neposredni bližini sredine mestu skromno, uborno delavsko stanovanje, ki je bilo zelo poceni. Hišni gosjKJdar je moral poslušati prošnje okoli 60 refleklantov, moral pa je odkloniti prav vse, ker je stanovanje že za-aral neki posredovalec, ki je potem stanovanje proti dobri nagradi oddal stranki, ki jo je sam izbral.
Podobnih prekupčevalcev, posredovalcev in verižnikov je še več vrst. Verižnikov one vrste, kakor smo jih poznali v času pomanjkanja živil in industrijskih izdelkov, to je med vojno in prva leta po vojni, sedaj seveda ni več, toda. ker je kriza sedaj obratna, kakor je bila tedaj, imamo seveda obraten pojav novega sodobnega verižništva. Značilno pa je, da nastane verižništvo vedno tedaj, kadar gospodarske razmere niso zdrave.
*
0 Ministrski predsednik v Ljubljani.
Včeraj dopoldne je potoval skozi Ljubljano v Ženevo ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič. G. Jevtič je sprejel v kupeju pod-bana dr. Pirkmajerja, s katerim se je raz-govarja! do odhoda vlaka. Zaradi, žametov na jugu države je imel belgrajski brzovlak, s katerim je potoval ministrski predsednik, pet četrt ure zamude.
© FramTkova mladina (Križarji in Klaricel iz Ljubljane je pela v svetih božičnih dneh stare, najlepše božične pesmi, in sicer vsak praznik in vsako nedeljo ob 11 v frančiškanski cerkvi. Pelo je vsakokrat na koru nič manj kot 300 otrok pod vodstvom svojega voditelja p. Krisostoma. To nežno otroško pet.ie je zbudilo neverjetno zanimanje vse Ljubljane. Višek božične lepote je bil pač praznik sv. Treh kraljev, ko ,ie sam prevzvišeni g. škof dr. Božnian prišel poslušat to pojočo mladino. Otroci so namreč darovali v njegovi navzočnosti »Jezusove dneve« evharističnemu božjemu Detetu. Po kratkem, a prisrčnem škofovem govoru, so zapeli liianije Matere božje in nato celo vrsto božičnih pesmic. -— Prihodnjo ne-
Pellconove
krofe poskusite!
Woliova ul. 14 - Kongresni trg 18
KuHurn* obzornik
Gostovanje ge. Druzovičeve v mariborskem gledališču
V soboto, 12. t. m., je mariborsko gledališče vprizorilo Kalmanovo opereto v treh dejanjih »Vijolica z Moiitmartra«. Pri predstavi je gostovala gdč. Erika Druzovičeva iz Zagreba. Režiral je g. V. Skrbinšek. V splošnem je predstava dobro uspela. Odpadle naj bi nekatere malenkosti (kretnje in opazke), ki v smislu operete služijo smehu gledalcev in dajejo preveč koncesij »humoristič-nim« neduhovitostiin. Zdi se mi, da je »Vijolica z Montmartra« opereta takega značaja, da jo slične neskladnosti motijo in ji manjšajo vrednost.
Gdč. E. Druzovičeva je kot »Vijolica« vRe-skozi uspela. Vlogo pariške male poulične pevke je podala z vso prepričevalnostjo. Njena živahna, a neprisiljeno naravna in preprosta igra je bila ves čas na odlični višini in je obranila vseskozi enoten značaj. Tudi s svojim mladostnim in jasnim glasom, ki je v vsem svojem obsegu — tudi v višini — enovit, je zelo ugajala.
Trije umetniki: slikar Raoul De!acroix g. B Sancina, čigar igra je bila mestoma premima, sicer pa dobra, pesnik Henry Murger g. D. Go-rinška, ki je bil v igranju boljši kot v petju, ker je prerezko izstopal iz ostalih, ter glasbenik Flo-rimond llervč g. B. Medvena, ki je tokrat izraziteje pel, v igri pa včasih izstopal iz svoje vloge, — vsi trije se sprva niso popolnoma oživeli in se je prvo dejanje razvijalo sunkovito, neenakomerno. Ninon gdč. P. Udovičeve je bila podana resnično, petje je morda manj zvenelo. G. V. Skrbinšek je dal Pirigiju zelo posrečeno postavo. Barona J. Rotšilda, ki je bil v maski ln v nastopu dober, naj bi a. B. Stupica v govoru ohranil enakega do konca. Postava aksakutorja Piskačka ia v
| osebi g. P. Koviča izzvala mnogo zasluženega i smeha in nič bi ne izgubila na učinkovitosti, če I bi izostale še nekatere manj duhovite domislice. Generala Pipo de Frascattija je igral E. Grom s primernim dostojanstvom.
Ostale vloge, trgovec Blumč g. Furjana, direktor teatra g. P. Rasbergerja, tajnik Leblanc g. ! R. Nakrsta, gledal, sluga Maurice g. A. Harasto-viča in vse druge so bile domala izčrpno podane ter so v spretni režiji mnogo pripomogle k sploš- . ni učinkovisti in pestrosti.
Zborovo petje je bilo tokrat — zavestno ali zaradi strnjene, zaprte scenerije na odru — mnogo izrazitejše in ni utonilo za orkestrom. Želeti bi bilo le še dovršenejše skladnosti obeh v ago-
giki, v menjavi brzine.	Bb.
*
Sponglerjevo gledanje sedanje dobe. Univerzitetni profesor g. dr. Marij R e b e k je v torek, dne 15. januarja, v Ljubljanskem klubu < predaval o mislih, ki jih je znani nemški zgodovinski filozof in kulturni kritik Osvvnld Spengler napisal o naši dobi v svojem zadnjem delu »Jahre der Entscheidung«. Nemški mislec, ki ima veliko sledilcev, duhovito analizira položaj raznih sve- j tovnih držav in pri tem razvija svojo tezo o raz- j padanju kulture belega plemena na škodo ne- i belih, ki se dvigajo in odvzemajo gospodstvo nad svetom. Njegova izvajanja se osredotočujejo najbolj okoli Itusije, Amerike in Jaj>onske, kojlh medsebojni antagonizem bo najusodnejšega pomena za bodočnost. Od tega bo najbolj prizadeta bivša vladarica morja Anglija, v kateri stara družba s svojimi tvornimi silami tudi naglo raz pada. Zelo zanimiva je slika, ki jo podaja Spengler o Ameriki, ki kot mešanica vseh ras ne pozna organične države v našem smislu, je brez tradicije in neomejeno vladana od velekupitala, ki se tu na čuden način veže z nižjimi sloji, dočim Imamo še v Japonski cospodujočo kasto * viteško tradicijo in krvnim odbojem ter ljudsko 1
kulturo. Kar se tiče Rusije, kljub vseizenaču.joče-mu socializmu skriva v sebi velike vrednote, ki bodo še prišle do izraza, ko bodo sproščene sedanjega oklepa. Ta dejstva so prepletena z znanimi Spenglerjevimi idejami, ki se z vso ostrino obračajo proti velemestni inteligenci, ki jo zelo dtihovilo opredeluje kot »razum brez krvi«, o posesti, ki je nujen predpogoj visoke kulture, in o destruktivnih lastnostih sodobne množice, ki se sestavlja iz pohlepnega meščanstva na eni ter maščevanja željnih proletov na druei strani. Predavatelj je na to navezal svojo kritiko Spengler dela preveč na podlagi analogije iz antične kulture. ne vpošteva stroja, ki ima usoden pomen za duha in obliko sedanje civilizacije, in je pristranski, v kolikor mrzi plebs in meni, da njeni nagoni ne morejo ničesar trajnega ustvariti. So pa njegove perspektive prav tako, kakor razkrivanje ran sodobne bele družbe in vzroki, ki jih zasleduje v brezdvomnem razpadanju naše kulture, v glavnem pravilno gledani in zaslužijo največje vpoštevanje. Poslušalci so sledili izvajanjem z veliko pozornostjo in so bili predavate!!" hvaležni za globok vpogled, ki jim ga Je nudil z dobro analizo Spenglerjeve misli in s svojo kritiko ter z načinom, kako je osvetli predmet po svojem gledanju, tako da je znal poslušavcu usodni problem našega časa popolnomn približati in mu pomagati, da ga doume. Predsednik kluba g. dr. Windischer je po velikem aplavzu zaključil prireditev, čestitajoč odličnemu predavatelju, dn je klubu zopet pripomogel do uspelega večera, s katerim se po pravici more ponnšati. — Večer je bil izredno obiskan!	—a—
»Zbornik združenja profesorjev-Slovakov« — prinaša v glavnem članke o vzgoji na srednjih šolali, statistike itd., je tudi informativni članek (na 2 straneh) o knjigi dr. Lovra Sušnika: »Akademski poklick. Recenzent roferira o izboru poklicev, o notranjih in zunanjih momentih, predvsem pa govori obširno o enem izmod najtežjih
poklicov — o profesorskem. Zanimivo je, kaj pravi o knjigi: »Knjiga zelo dobro odgovarja svojemu namenu. Napisana je v jasnem stilu in je zelo izčrpna. Ne pozablja na nobeno okolnost, katera pri izboru poklica pride v poštev. Napisana je iz enotnega vidika. Taka knjiga t u d' n a m manjka, škoda, da knjiga ni pristopna tudi našemu dijaštvu. — I. Z.
Zagrebški drobiž
Mario Šimenc, dramski tenor, je postal nekak potujoč pevec naše države, ki nima sreče, da bi ga kateru lii.ša sprejela v svojo družino. Tako hodi med Belgradom in Zagrebom in povsod ga sprejemajo radi in z mnogim klicanjem pozdravljajo obiskovalci gledališč. V teh dneh je spet navdušil /.ugreli, kamor je prišel gostovat s svojimi najboljšimi partijami iz oper Tu-randot, Aida in Židinja. Njegove kvalitete 9 kulturne in orirodne strani so se posebno uveljavile na tukajšnjem odru, ki tako rad odpira svoje prostore slavnim inozemcem. Ob teli primerih je kritika brez izjeme ugotovila visoki nivo Šimenca: moč in sijaj svojega glasu je podredil kulturni sili petja in njenemu izraznemu registru in prav tako je močno dognal igralsko stran svojih vlog. Na ccsti še zmerom marsikdo hudomušno pogleda za Šimencem, toda na odru jc že davilo opustil nekdanjo ko-modrfost svojega nastopa. Zdaj l>o naš slavni gostilničar iz Varšavske ulice najbrž spet potoval naokrog, dokler ga prijazna usoda kam ne priklone.
II. D. U. Stro«smayer v Zagreba namerava
vpeljati intimne umetniške večere s predavanji in glasbenim programom. Vabila za prvi večei v Moderni galeriji so že razposlali. Govoril bo predsednik društva msgr dr. Rittig. za nuni pn bo predaval dr. Slavko Batušič o baročnih cerkvah na Hrvatskem. Sodeloval bo zattrebSkl trio.
II. evharistični kongres v Ljubljani
Vsesplošno zanimanje za kongres. Glavni pripravljalni odbor prejema z vseh strani države razveseljiva poročila o živahnem zanimanju, ki vlada povsod med katoličani zn ljubljanski evharistični kongres. Vse katoliško časopisje v državi redno poroča o poteku priprav za kongres. Prav tako prina-šajo vesti o kongresu nekateri inozemski listi. Vse kaže, da bomo lahko na kongresu pozdravili v večjem številu predstavnike katoličanov iz Češkoslovaške, Poljske in zlasti iz Francije. Tudi iz Avstrije nam poročajo, da vzbujajo tam priprave za kongres mnogo pozornosti. Dal Bog, da bi bilo vse to zanimanje vseskozi osredotočeno v Njega, kateremu kongres pripravljamo! Za nas Slovence pa se ob vsem tem se veča odgovornost za uspeii kongresa, ki je po
svoji organizatorični plati odvisen predvsem od nas. Zato mora duh Katoliške akcije letos združiti vse, kar katoliško misli, čustvuje in teži, k močnemu delu za preroditev naših duš in za čim veličastnejše slavje evhari-stičnemu Bogu.
Djakovski pripravljalni odbor, Djakov-
ski škof msgr. dr. Akšamovič sporoča, da se je 8. t. m. osnoval v Djakovu škofijski pripravljalni odbor za II. evharistični kongres v Ljubljani. Sestavljajo ga: predsednik msgr. J. Sokol, kanonik-opat; podpredsednik g. dr. Markovič Zvonimir, prof. bogoslovja; tajnik g. I. Berka, prebendar stolne cerkve in škofijski ceremonljar; odbornika: dekan in djakovski župnik dr. Didovič Fra-njo ter katehet g. Stjepau Btiuerleiu.
za zimski spon NIVEA-Creme
Zlasti v hladnih dneh potrebuje Vaša koža — da ne razpt ka in ne postane raskava — močno zaščito pred vremenskimi vplivi. Na trgnite \sled lega vsak večer in tudi čez dan obraz in roke dobro z Nivea-Creme Na ta nafcm nit. oster in hiadeo zrak ne bo škodoval Vaši koži; ostala bo nežna in elastična.
Odkod to delovan.e? Od eucerital Prav ta napravi Nivea-Creme tako učinkujoč«.
Krajevni odbor JS za železničarje
Železničarji v območju ljubljanske direkcije so mesečno pridobivali več in več članstva pri Jadran, ski straži, tako da se je zaradi smolrencjšega delovanja pokazala potreba za osnovanje lastnega Krajevnega odbora Ljubljana-železnica.
Ustnovni občni zbor te važne domoljubne in narodno-obrambne organizacije ie bil preteklo nedeljo v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru.
Po lepem pozdravnem nagovoru predsednika Oblastnega odbora g. p°dbana dr. Pirkmajerja, ki je od srca pozdravil ta važen korak v organizaciji tega vobče koristnega gibanja med javnimi uslužbenci, so se vršile volitve novega Krajevnega odbora, v katerega so bili soglasno izvoljeni: za predsednika: direktor Josip Cugmus; za člane upravnega odbora pa: načelnika Ivan Dcržič in ing. Franc fine, višji svetnik Karlo Zupanič, poverjenik Matko Drofenik, višji kontrolor hrane Pustosfcin-šek, višji pristav Nace Irkič, kontrolor Janez Košir, Vinko rurlan, Josip Lermelj, Marcel Gruden in Alojz Maser, nazor, proge Val. Poženel ter Ivan Gerželj in brane Kervin. V nadzorni odbor pa: višji svetnik ing. Franc Zelenko, višji pristav dr. V. Melliva ter višji kontrolorji: Hijeronim Hvala, Viktor Jerc in Pavel Masič.	, . -, „
Po volitvah je novoizvoljeni predsednik Kra-levnega odbora Ljubljana-železnica gosp. direktor Cugmus imel daljši govor, v kalerem je v lepih besedah orisal pomen JS za vse naše narodno udei-stvovanje, posebej pa še za železničarski stan. V zvezi z visokimi cilji in nalogami tega združenja, ki zbira v svojih vrstah tisoče in tisoče prijateljev in branilcev našega morja, se je gospod predsednik spomnil tudi blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je svojo žal poslednjo pot nastopil baš po morju ter s tem najbolj nazorno pokazal, kje moramo hoditi, če hočemo, da bo naša mlada država zdrava in močna. S pozivom na čim vnetejfe sodelovan e med članstvom je gospod predsednik zakl učil občni zbor s pomembnima rekoma, ki sta gesli naše JS: Cuvajmo Jugoslavijo! Cuvajtno naše morje!	.
Prvi občni zbor novega Krajevnega odbora je najboljši porok, da se bodo železničarji z vso ljubeznijo oprijeli svoje nove matice v okrilju JS.
v .ViVi Protijetično delo v Kamniku
Kamnik, 16. januarja.
Marsikdo v našem mestu najbrž še ne ve, da
je v Kamniku krajevna protilubenkulozna liga, ki je dosedaj opravljala delo organizatoričnega in sta-tističnega značaja, študiranja krajevnih in drugih ; prilik. Sedaj z veseljem sporočamo naši jivnos'i, ■ da je to delo toliko napredovalo, da more liga pri- j četi delo v širšem smislu, to je stopiti pred jav- , noet in razviti delo po dosedaj doseženih dogna- ' njih. Ligi predseduje sanitetni inšpektor g. dr. J. ! Polec, vsestransko pa podpira protituberkulozino j gibanje predsednik mestne občine g. F. Kratnar. i
Odibor je sklenil za protituberkulozno delo pri- j dobiti čim več sodelavcev iz vrst raznih društev, korporacij, ustanov, tovarn, delavstva, meščanstva in uradov. Liga šteje dosedaj okrog 250 članov; posrečilo se je pridobiti v članstvo vse delavstvo ene tovarne, želeti pa je, da temu zgledu sledijo delavci vseh ostalih tovarn. Članarina znaša letno le 12 Din, lo je mesečno samo en dinar. Prosimo, ako ee v kratkem oglasi nabiralec članov, da ga povsod blagohotno sprejmete in z ozirom na plemeniti in prnkoristni namen ustanove pristopite kot člani k protituberkulOzni ligi.
V kratkem bo v posvetovalnici mestne občine sestanek zastopnikov kamniške javnosti, kjer se bo I obravnavalo bodoče ligino delo. 0 tem bomo še poročali.
Koledar
četrtek. 17. januarja: Anton, pušča volk; Marijan, m učenec. 1
Novi grobovi
+ V Kamniku na šutni je umrla v 75. letu stairosti gu. Marijana Juvan, roj. Kašman. soproga železniškega uradnika v p., g. Juvana. Pokopali jo bodo v petek ob 16 popoldne na pokopališču na Žalah. Naj počiva v miru, žulujo-eim naše sožalje!
"t" V Rogatcu so pokopali splošno priljubljenega kurjača g. Martina Mikuliču. že nekaj časa je bolehal, sedaj pa je kruta smrt neusmiljeno segla j lo njegovem življenju. Bil je star šele 50 let. Ko so polagali krsto v grob. je žalostno zapiskala lokomotiv«. Zdelo se je, ko da joče za onim, ki je bil v življenju tako tesno združen z njo. Tovariši železničarji z g. posta-jenačelnikoni na čelu so ga vsi spremljali na njegovi zadnji poti.
Jugoslovanska knjigarna v Liubljanl
priporoča sledeče veseloigre In komedije: Go-golj: Revizor, komedija v 5 dej., 20 Din; Mlakar: Nevesta iz Amerike, predpustna igra v 3 dej., 5 Din; Česnik: Pogodba, kmečka komedija s petjem v 5 dej., 12 Din; Dobovišek: Radikalna kura, burka s petjem v 3 dej., 20 Din; pevske točke k tej igri 40 Din; Schonherr-Skrbin-iek: Zemlja, življenjska komedija v 3 dej., 15 Din; Tlioma: Lokalna železnica, komedija v 3 dej., 12 Din; Linhart: Županova Mleka, komedija v 2 dej., in Linhart: Matiček se ženi, komedij« v petih dejanjih, 14 Din; Moliere: Namišljeni bolnik, komedija v 3 dejanjih. 6 Din; Collato-Kuret: Beneški trojčki, komedija v 4 dejanjih, 16 Din; Petrovič-Skrbinšek: Vozel, vaška šala v 3 dejanjih. 18 Din; Nušič-Gove-kar: Narodni poslanec, komedija v 3 dej., 18 Din; Nušič-Govekar: Navndni človek, šala v 3 dejanjih, 7 Din; Izgubljeni in zopet najdeni
Pri migreni
m uraleijl. menstrualni trlko" čah in vseh vrstah bolefin de* luje hiiro in zanesljivo
ALGOCRA TIN t
Proizvaja B. LANOOSME. I ABIS. Dobiva :
0»l. 'e". n.
se v vseh lekarnah.
ii. 2571 od 11 XT'.1W<
Ostale vesli
—	Združenje borcev Jugoslavije »Boj« obvešča vse krajevne skupine bojevnikov, da radi nenadno obolelosti g. Ljotiča, ki si je zlomil nogo, odpade za nedeljo, 20. t. m. sklicani zbor delegatov.
—	Ga. Bernot-Golobova priredi samostojen koncert v Rimu. Ko je v preteklem letu 4. aprila nastopila z velikim uspehom na mednarodnem glasbenem festivalu v Firenci, jo je predsednik kr. akademije »Di Santa Cecilia« v Rimu povabil, da bi priredila samostojen koncert, ki bi ga organizirala ta akademija. Koncert se bo vršil 18. t. in. popoldne ob 4, na katerem bo pevka izvajala poleg drugih tudi pesmi jugosl. komponistov, med temi 4 slovenskih: Osterca, Švare, Lajovica in Škrjanca.
—	O Julijskih Alpah predava drevi v Zagrebu odlični 1 ruihljanski foto-amater Cveto Švigelj na povabilo Hrvatskega planinskega društva. Pri predavanju, ki se bo vršilo v poslopju univerze, bo pokazal tudi 160 slik iz Julijskih Alp.
—	Od Metlike do Ljubljane je sicer res 130 km železniške proge, vendar jo prevozi normalni osebni vlak — če ni posebne zamude — v pičlih štirih urah. Osebni vlaki — vsaj
prevažajo tudi vsakdanjo pošto. Dru-izniili sredstev za pisma nimamo na tej
mož. bur ka v 3 dejanjih, 20 Din: Divji in ne- I privezan* n« gleber deljski lovci, komedija s pet ioni, 20 Din.	1 ' sedje.
glavni
gib prevoznih sredstev za pisma nimamo na tej progi, ker se zrakoplov Ljubijana-Sušak menda ne ustavlja v Metliki. Kakšnega prometnega sredstva se je pa poslnžilo pismo, oddano v Metliki, dne 24. jan. 1934, ki je došlo v roke naslovniku — našemu naročniku v Ljubljani včeraj, dne 16. jan. 1935, pa naj ugane, kdor more.
—	Železniška nesreča v Zagorju. Na postaji v Zagorju se je včeraj ponesrečil 35-letni zavi-rač Karel Kokovica iz Litije. Kokovica je imel opravek na progi, pri čemer ga je oplazilo želez je lokomotive, tako, da je Kokovica padel pod drveči stroj. Kolesje stroja je šlo Kokovici čez levo nogo in mu jo odrezalo v stopalu. Ponesrečenega Kokovieo so naložili na vlak ter ga prepeljali v Ljubljano. Z glavnega kolodvora je Kokovieo prepeljal v bolnišnico reševalni avto.
—	Prošnja. Neki zavod v Sloveniji potrebuje slovensko sv. pismo. Prosimo, če mu more kak duhovnik ali kak zavod brezplačno odstopiti celo slovensko sv. pismo stare (Wplfove) izdaje, tudi nevezano, ali če to ni mogoče, vsaj 2. zvezek starega zakona (bukve Sodnikov — tisterinih bukev). Blagovoli naj ga poslati na upravo »Slovenca«, Ljulbljana, Kopitarjeva ulica 6-1.
— Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči. slabem počutku. zmanjšani moči za delo žalostnem razpoloženju, težkih sanjah bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef" grenčice V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josef«- voda največ radi tega. Uer na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 16. t. m. je objavljen »Kraljevi ukaz o amnestiji in pomilostitvi«, dalje »Narediba, da dobi zakonik o sodnem pos t o>p k u v graja nskih pravdah moč v območju apelacijskega sodišča v Skoplju«, »Naredba o izprememba.h § 53. naredbe o sodnih j>ologili (depozitih), o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postanku z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodišču«, »Naredbe o kontroli in sredstvih za denaturiranje«, »Pogoji za kakovost specialnih sredstev za denaturiranje špirita«. »Popravek v pravilniku za izvrševanje narerlibe o zaščiti kmetov« in »Taksni pristoj-benik za Zbornico za trgovino, obrt Ln industrijo«.
—	Praktična violinska šola, 3. zv. Snisal Fr. Schonherr, založil H. Hiifer v Mariboru. Zvezek obsega 48 strani velikega formata in obdelava v vseli pni robno,stih tretjo lego v zvezi s prvo. Bognla izbira ritmično pestrih vaj za eno in dve violini nudi učencem dovolj snovi, dn more seči s pridom tudi po (»osaniez-nih zaokroženih skladbicah, ki bodo primerne tudi za javne produkcije. Nekatere teli so originalno delo ijiisatelja, druge so vzete iz Beethovna, Hiindla, Prutneja in dru.gih avtorjev. Šola je naprodaj jxivsod, kjer prodajajo muzi-kalije in stane 36 Din.
—	Maskirana razbojnika sta vdrla te dni zvečer v hišo vdove Tane Vadljevlč v Kotoru. Vdova
j je bila sama doma. Razbojnika sta zahtevala od : nje, da jima prinese ves denar in dragocenosti, i kar jih ima pri hiši. Vdova pa ni hotela nič sli-' šati o tem ter se je spustla z roparjema v borbo, i Roparja sta jo seveda obvladala, ji zamašila usta I in jo privezala na hišni steber. Potem sta pre-1 iskala vso bajto in odnesla denarja in dragocenosti za nad 50C00 Din. Vdova je bila vso noč
zjutraj so jo rešili s?*
—	Mesto, ki ima najcenejšo vodo v Evropi,
je naše Sarajevo, kjer stane kubični meter vode (1000 litrov) za domačo uporabo samo 70 par.
—	Velika poneverba v Sremu. V »romski oličini Sremska Ka menica so odkrili veliko po-neverbo. P-i pregledu blagajne je okrajni glava! ugotovil, da manjka 91.000 Din. Okrajni glavar je takoj su«|>endiral blagajnika Vojo Veijkt viča, ki je priznal, da je v teku leta pokradel ta dn ar. Zakaj je porabil denar, noče povedati. Primanjkljaj bo morula pokriti deloma Veljkovičeva žena, ki je premožna, deloma |ki se bo oličina intabutirula na Veljkovi-čevo hišo. Pred sedmimi leti je bil Velikovič blagajnik v Jazku, kjer so trije razbojniki napadli nekega bogataša in mu odnesli 26.000 Din. V borbi z razbojniki je bogataš strgal enemu ropurju krinko z obraza in spo/.nal v njem bl.i^a nika Vojo Veljikoviča. Veljkovič je bil obsojen na 6 let ječe, pa se mu je posrečilo doseči ponovno obravnavo, na kateri je bil oproščen. Nemara bo sedaj sojen ponovno zaradi tega starega zločina.
— Strašen zločin duševno bolnega mladeniča. V Slankamenu je predsnočnjini ubil 29-letni Anton Kovnčevič s sekiro svojega 85-le.t-nega očeta Mijata. Anton Kovačevič je duševno bolan ter je hotel pred 9 leti zaklati svojega kape ta na, pu je bil zaradi iiimobolnosti oddan v bolnišnico. Sedaj je Anton zahteval od očeta, da mu izroči posestvo in ga oženi. Oče pa je to odklonil. Zato ga je sin s sekiro ubil. nakar je hotel se mater natepsti. Mati pa ga je prosila, naj jo pusti, ker bo sedaj vse premoženje njegovo. S to zvijačo ga je premotila, da mu je ušla. Nato so prišli po Antona orožniki. Pri zaslišanju je izjavil, da mu zločina ni žal, obžaluje pa le, da ni ubil še maitere. Oddan je sodišču, ki bo odločalo o njegovi nadaljni usodi.
Celje
. 0 Lepa lovska prireditev. Celjska podružnica Slov. lovskega društva bo priredila v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10 dopold ne v hotelu H u bertus nagradno tekmovanje lovskih |>aizmikov, ki so pri Dokončevanju ptic roparic v minulem letu iiosebno sodelovali. Iz vsega okoliša [*>-družilice bodo prinesli lovci k tekmovanju kremplje ujed —■ skobcev in kraguljev —• ter vran, šoj in srak in njihova jajca. Podružnica je razpisala za to tekmovanje 14 nagrad in bo razdelila za današnje razunere lepo vsoto'3000 dinarjev.
13 Celjska društva 1. 1934. Ob zatonu starega leta je bilo v Celju ločno 99 društev, in sicer na jrodročju predstojništva mestne JK*'': cije. Sedaj se ustanavljajo sledeča društva, ki so že prijavila oblasti svoja pravila: TK Skala, Izložbeni aranžerji, Juigoslovansko-bolgarska liga. Organizacija natakarjev, Društvo Živalca in društvo Prijateljev prirode.
& Lepa sodobna knjiga bo izšla v nekaj dneh v založbi Mohorjeve družbe. Vseučilišiki profesor dr. Fran Luknian je priredil za današnje čase posebno aktualno knjigo o prvih krščanskih mučencih. Prepričani smo, da bo ta edinstvena knjiga na našem književnem trgu na.su obilo |>rijateljev in čitateljev. Saj je j>a tudi vsebina knjige taka, da mora zanimati vsakega, res sodobnega človeka.
er Huda nesreča lesnega delavca. Včeraj dopoldne se je zgodila na parni žagi pri B. So-dinu huda nesreča, katere žrtev je izostal 34-letni dclavec Stožir Jernej iz Škofje vasi. Hlod se mu je zvalil na noge s tako silo, da mil je pri priči se/.ulo čevelj in odtrgalo peto. Hudo ranjenega je reševalni avto prepeljal v celjsko bolnišnico.
sčt Popravi. Pri včerajšnjem članku na 3. strani »Vodo je prodajal za žganje« mora biti pravilno: Celje, 15. jan., namesto Maribor.
Sv. Marjeta ob Pesnici
K večnemu počitku smo spremili 82 letnega posestnika Ivana Čepa iz Vukovja. Rajni je bil v Slov. goricah znan kot odličen predstavnik našega kmelskega in slovenskega gibanja v zadnjih desetletjih. Čep je celih 35 let županoval v lepi občini Vukovje in je bil izboren gospodar ne samo na svoji domačiji, ampak je tudi občini s skoro brezplačnim uradovanjem prihranil lepe tisočake. V starih časih je bil Čep navadno volilni mož, ko so se vršile volitve drž. in dež. poslancev še ustmeno. Vedno je glasoval za slovenskega in katoliškega kandidata, dasiravno so ga mariborski »purgarji« radi tega hudo prijemali. Ko se je ustanovila Slovenska kmetska zveza in pozneje Slovenska ljudska stranka, je bil Čep za župnijo Sv. Marjeta eden glavnih njunih pobomikov. Čep se je udeleževal v Mariboru ln okolici vseh narodnih pokretov ter ni manjkal na nobenem zborovanju, ki je bilo prirejeno za okrepitev slovenske, krščanske in kmetske misli. Bil je tudi velik dobrotnik Cerkve ter je prvi prispeval večji znesek za nove zvonove. Več let je bil tudi predsednik krajevnega šolskega sveta in se je posebno izkazal kot velik prijatelj šole. V srečnem zakonu je živel nad 50 let ter je tudi otroke dobro preskrbel. »Slovenski gospodar« je tudi nad 50 let nepretrgoma zahajal v Čepovo hišo. Pogreb je vodil domači g. župnik duh. svetnik Frangež, ki mu je na grobu govoril kot možu-poštenjaku ganljivo slovo. Poslovil se je od njega tudi domači gosp. šol. uprav. Vavda ter marješki pevski zbor. Naj bo zvestemu slovenskemu ln katoliškemu možu domača žemljica lahka!
Koroška Bela
V nedeljo, dne 13. t. m. je, kakor smo ?«
goročall, umrl na Koroški Peli g. Andrej oberl, duvčni uradnik v Skofji Loki. Rodil se je leta 18!)9 ravno tam v vzgledu! krščanski delnvski družini. Ker je že v svoji zgodnji mladosti kazal izredno nadarjenost za učenje, so ga starši namenili zu študij. Vseskozi odličnjak v šoli, je britko občutil, da je sili delavskih staršev. Kot osniošolec se je prostovoljno udeležil bojev zn osvoboditev Koroške. Tam si je tudi nakopal kal bolezni, ki ga je v najlepši dobi življenja spruvlla v grob. Potem se je vpisal na pravno fakulteto novo ustanovljene slovenske univerzo, Težke denarne razmere pa so ga prisilile, da je študij zapustil in prevzel mesto začasnega učitelja v Prekmurju. kjer je služboval v veliko zmlovoljnost tamkajšnjega prebivalstva. L. 1925 je stopil v službo kot pripravnik pri davčnem uradu v Krškem, kjer je služboval 6 let. Po službeni potrebi je bil premeščen v Cabar. Ker se mu je zdravstveno stanje slabšalo, je bil na lastno prošnjo premeščen v Skofjo Loko, kjer je vršil težko — naporno službo na davčnem uradu, skoraj do zadnjega dne. Kot uradnik so je vedno zavedal .težkoč časa ln je bil t službi strogo nepristranski. Naj počiva v miru!
Jeserfice
Volitve »aupnlkov. V petek bo feeeniSko delavstvo ao|>et iz s vojn h vrst izbralo moie-iaupmke, ki bodo za dobo enega leta posredovali med delavstvom in vodstvom podjelj«.. Velikega pomena je mesto obratnega zaupnika, zato pa je za t« važen posel treh« izbrati pravih mož. Kričansko delavstvo na Jesemioah in Javoruiku, ki je včlanjeno v Jugoslovanski strokovna zvezi, je postavilo kandidate, katerim delavstvo lahko popolnoma zaupa, ki bodo v pravem j>oiiienu besede zaupniki. Glasovnica JSZ skupine kovinarjev je bela, zato naj vsakdo belo glasovnico vtakne v kuverto ter jo zalepi, modro in rdečo pa naj vrže proč. Glasovanje se bo vršilo od jvetiih zjutraj pa neprenehoma do enajstih zvečer, tako, da se volitev udeleže lahko delavci vseh treh izmen. Volilni lokal je tovarniška kazina.
»Mati in sin«. V nedeljo bomo v Krekovem domu zopet imeli priiiku videti mrvo dramsko vprizoritev, ki eo jo pripravili člvtai »A>vi/«ic Igrali bodo tridejansko dramo »Matri in sin«. Vse-hina drame je silno zanimiva in napela, zalo naj si jo vsakdo ogleda.
Vslcd pomanjkanja naročil zadnje čase razni oddelki železotovarne počivajo po dva dni v tednu. Nič kaj vesela novica o novem letu, na kalero smo Šele pred komaj Štiri najetimi dnevi stavili toliko upov.
Občni ilmr. Drevi ho v Krekovem dormi redni letnri občni zbor pevskega in glasbenega društva »Aljaž«. Dolžnost in obvezno za vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
Višnja gora
Se nedavno bi bil moral teči, vsaj tako so pravili, kdor bi Višnja.nom o|K>nušul j»olža. Danes se jim prikupiš, saj je Polževo že ponos ne samo smučarskega kluba Polž, ampak vseh pristnih Višnjanov, ki upajo, da se Ikj njihovo dosedaj tako enolično življenje poživilo v vsakem o/.iru ne izvzemši gostiodarskein. Daj Bog, da jih u|>anje ue bi goljufalo! — K časopisnim poročilom o »prejemu g. knezoškofa in drugih gostov na kolodvoru na dan blagoslovitve smuč. doma na Polževem prijioniinjntno, da je pre-vzvišenega g. škofa in ostale visoke go«ie najprej pozdravil g. župnik Vidmar, igrala pa je godba Prosvetnega društva. To resnici na ljubo, da ne bo kakega nesporazuma.
Kot uvodno pripravo na evharistični kongres so se vršile od I.—8. decembra 1934 duhovne vaje za fante in dekleta. Presenetila je disci|>lina in vztrajnost fantov. Pri skupnem sv. obhajilu smo jih našteli okrog 140! Vsaj 100 od teh, upamo, se bo udeležilo tudi evhar. kongresa.
Prosvetno delo se poživlja. Godala se zopet svetijo in, kakor že omenjeno, je godiba po dolgih letih že nastopila z razveseljivim uspehom. — Za krasno uspelo duhovno igro »Teo-filus«, ki jo je priredila fantovska koagregaeija 8. decembra pret. 1.. je sledila o božičnih praznikih sijajna igra Trije kralji. Splošna sodba je bila ta, da sta bili to najlepši igri. kar jih je kdaj nudil naš višnjiski oder. Toraj: Smuk! ■ pa navzgor, ne nuvzdol!
5f. Jernej
Se o razpečcvalrih krivoverskih knjig. G. Anton Kirn, posestnik in gostilničar v Dolenji Prekopi, nam izjavlja, da pri njem ni bil na hrani in tudi ne na stanovanju nobeden razpečevalec zgoraj omenjenih knjig. Hudi objavljamo to izjavo, ker nočemo nikomur delati krivice.
Novo mesto
Gornja Sv. Kungota
Lepo uspelo božičnica ie bila prirejena na tuik. .šoli. Ker nabiralna akcija pred prazniki ni bila še končana, se je božičnica vršila sedaj |>o šolskih počitnicah. V primernem nagovoru se je šolski upravitelj g. Šprajc spomnil do b.otnikov, ki so pripomogli, da je bilo nad 130 otrok razveseljenih z raznimi darovi. Mnogo revnih otrok je bilo oblečenih in obirtih, za kar
fre mnogo zalivale tukajšnjemu učiteljstvu. )a je pa |>rireditev tako nad vse pričakovanje lepo us|>ela. se je zahvaliti tudi g. ifčitelju Baj-leeu, ki }c s svojim estetskim čutom in s pomočjo svoje dece tako lepo uredil prireditveni prostor. G. učitelj Bajilec je tudi vodil nabiralno akcijo v Zg. Sv. Kungoti sami in je nabral v denarju in blagu nad 900 Din vrednosti. Toliki skrbi za naše otroke sc učiteljstvu, po-
eot.im nu 11 i ^ /, I i 11 t PJ.t 1 .i m, r n	n n II n 11.'/.,,
—...... r-	« -. *- * j --p."	p. j
prav iz srca zahvaljujem« — starši o*rok!
Prodajal«! raznih krivoverskih knjižic eo se
pojavili pred nekaj dnevi ludi pri nag. Zlasti je tu ponujala svoje blago neka mlada gospodična. Ponujala je sv. pismo, katero je sjiisal neki zdravnik, in vedela je povedati, da bo ledino ta knjiga pripeljala človeštvo na pravo pot in ga rešila današnje krize itd.
Brezposelnost. Z rastočo zimo !n mrazom, zlasti z zadnjim snegom je prišlo v mesto vse polno najrazličnejših ljudi, ki prosijo po hišah — večinoma denar. Pripovedujejo, da so brezposelni. Nekateri so lako sumljive zunanjosti, da bi se jih človek po pravici ustrašil, ako bi jih srečaj na samem. So pa li ljudje precej vsiljivi. Mnogi smrde po žganju. Zadnjo soboto pa se Je poleg domačih revežev In »brezposelnih« priklatilo v mesto tudi precej ciganov obojega spola, ki so kljub strogim odredbam mestnega županstva prosjačili po mestu.
Prva trlev letošnjega smučanja. Preteklo soboto popoldne Je bilo na ka|>iteljskem niarofu vse živo smučarjev in sankačev. Med njimi je bil tudi prvošolec Cvetko Povše Med smučanjem Je padel tako nesrečno, da si je zlomil noeo. Prepeljali
ua mi »t
KandijL
VUIUIOUIVV VBUUIJOIUU
Lord kancler - obglavljen
Katoliška cerkev je tega moža razglasila za blaženega, sedaj pa bo razglašen tudi za svetnika
Ob 400 letnici mučeni-ške smrti Tomaža Mora
Dne 7. julija 1935 bo preteklo 400 let, odkar jena morišču v londonski trdnjavi To-wer položil svojo glavo pod rabljevo sekiro plemenit krščanski mož Tomaž Mor (Morus).
Posvetna zgodovina 16. veka nam kaže malo mož, ki bi bili tako vredni občudovanja, kakor je nesrečni angleški kancler Tomaž Mor (Morus). V njem občudujemo nenavadno bistrost uma, čudovito izobraženost, globoko utrjeno versko prepričanje in nrav-no vzorno življenje, Henrik VII., angleški kralj, je ljubil in spoštoval tega moža, dokler ga ni tudi proti njemu premagala nesrečna strast. Cesto je zahajal k njemu in po
		mL S; A
		
		
		
	KKP^^^aS i	
		iaBaMBF' ■ již&lm
	plllpp	MSffiSBLlKHsr i
		jjJKji \n
		Ktl 3&K4ȣMB
več ur sta skupaj hodila po vrtu, kjer se je kralj z veseljem učil od duhovitega svojega prvega svetovavca. Večkrat se je izrazil, da na celem Angleškem nima Moru podobnega moža.
Ko je pa pohotnost in častiželjnost zapeljala Heurika, da se je uprl papežu, da je odgnal svojo pravo ženo Katarino in da je Angleško celo odtrgal od rimskega apostolskega prestola, tedaj je Tomaž Mor še mnogo bolj pokazal svoj veliki značaj. Nikakor se ni dal pregovoriti,, da bi bil zagovarjal kraljeve zmote in priznal kralja za
cerkvenegt poglavarja na Angleškem. Pretili, laskali so mu, preganjali so ga, — vse ni nič pomagalo.
Tomaž Mor se tudi potem ni upognil, ko ga je kraljeva samopašnost vrgla v ječo, kjer je zdihoval dolgih 13 mesecev. Tudi v ječi je vedno obsojal kraljevo postopanje in tak, nespremenjen, mož jeklen je ostal tudi, ko ga je kraljevo povelje spravilo na morišče, kjer je pod sekiro padla glava enega najblažjih in za Angleško najbolj zaslužnih mož. Ta Tomaž Mor je prvi »utopist«.
Leta 1516 v 36. letu svoje starosti, je priobčil Mor v Levenu knjigo, kateri je dal naslov »Utopia«. V tej knjigi se opisuje v prijetni obliki komunizem, ki vlada na izmišljenem otoku Utopiji. Knjiga je pisana v krasni latinščini in je takoj vzbudila po celi Evropi veliko zanimanje. Mnogi pisatelji so posnemali Mora v podobnih spisih.
Knjiga je spisana v obliki razgovora. Tomaž Mor sam najpreje kritikuje angleške razmere: prevelike davke, leno plemiče, propadajoče poljedelstvo, ker je večino polja špekulacijska suknena obrt spremenila v ovčje pašnike. Napada tudi smrtno kazen, jezi se nad goljufijo diplomacije in boja-željnostjo zunanjih držav.
Nato mu odgovarja izmišljena oseba Rafael Hitlodej (Hythlodaeus), opisujoč mu, da je našel nekje otok z imenom Utopia, na katerem je neki modri Utop vzorno uredil zakonodajstvo, upravo in gospodarske razmere.
Hitlodej najpreje modruje o vzrokih družabnega zla, in opiraje se na Platonov spis o državi trdi, da je zasebno lastništvo največ zakrivilo neugodne razmere. Zasebno lastništvo pa najbolj vzdržujejo plemiči in zato so ti najhujši nasprotniki splošnega blagostanja.
Zaradi njih toliko trpe delavski stanovi, da se jim slabše godi kakor živalim. In, .žal, je tako po vseh državah, razen v Utopiji. Povsod so zvezani bogatini proti ubožcem, katere odrivajo in jim za mnogo dela dajejo malo zaslužka. Bogatinom bi se morala vzeti pravica do oderuštva in povzdigniti bi se moralo zopet poljedelstvo.
Ker ne vlada pravica po državah, je tudi vzgoja slaba in država je prav za prav sama kriva hudodelstev, zaradi katerih obsoja nesrečne hudodelce na vislice.
Posaarci praznujejo zmago
Posaarje je slovesno praznovalo izid glasovanja, ki je odločilo, da se zopet združi z Nemčijo, od katere je bilo ločeno skoro 17 let. Vsa mesta so v zastavah, povsod so v ponedeljek bile razsvetljave. Na podobi vidimo slavnostno razsvetljavo v glavnem
mestu Posaarja, v Saarbriicken-u
Bomba pogasi požar. V Rimu so za poskušnjo vrgli v ogenj bombo, ki je bila napolnjena s snovmi, katere duše ogenj. Bomba se je v ognju razpoeila in pogasila ogenj. Sedaj to iznajdbo razglašajo za zelo važno, sevedn zopet za slučaj — vojne! Pravijo, da bodo sedaj lahko z bombami gasili požare, katere bi zažgale bombe. Najbolje bi »»vad« hi lo. ko bi n« hiln vojne in bi ne bi ln trebn '/nžigalnih bomb. Gasilske bombe naj bi pa uporabljali, kadar bi kje no nesreči začelo goreti
V Utopiji je pa vse drugače.
Komunisti se sklicujejo na Mora, češ, da je v svoji Utopiji z otoka srečnih razširjal komunizem. Toda Tomaž Mor komunistične ideje polaga v usta svojemu nasprotniku Hitlodeju.
Mor sam očita Hitlodeju najraznovrst-nejše stvari. Dokazuje mu, da je nemogoče vzdržati mir in red tam, kjer se osebnost človekova hudo ponižuje in skoro uničuje. Pravi mu, da potemtakem mora priti naposled do splošne lenobe in odtod do nezadovoljnosti in anarhije. Očita tudi protislovne nadzornike pri delu. Kjer je vse tako vzorno, morali bi tudi ljudje biti toliko utrjeni v dobrem, da bi radovoljno delovali v spoš-no blaginjo. Toda Hitlodej mu ne more odgovoriti nič drugega, kakor: »Pojdi gledat na Utopijo!«
Zavoljo tega Mor sam zametuje komunistični sestav.
Posebej opozarjamo še na nekaj, kar nam kaže duhovitost Morovo, zraven pa tudi slabost komunističnih idej. Mor potrebuje v svoji državi sužnjev, kakor jih potrebuje Platon, ker, če imajo biti nekateri popolnoma enaki, je to le mogoče, če drugi nimajo popolnoma nobenih pravic.
Tomaž Mor se je rodil 7. febr. 1478 v Londonu. Bil je otroško pobožen in strogega življenja. Nameraval je stopiti v samostan. Vendar se je leta 1504 odločil stopiti v angleški parlament in se leta 1505 oženiti. Pod zloglasnim Henrikom VIII. je postal L 1529 lord kancler angleškega kralja, toda je odstopil leta 1532, ker je obsojal kraljevo razmerje s Kraljico Katarino Aragonsko in odpad od Rima. Ker ni hotel priseči Henriku, ki se je proglasil za angleškega papeža, je bil leta 1535 obglavljen. Katoliška cerkev je tega velikega moža kot mučenika 29. dec. 1886 razglasila za blaženega, letos pa bo baje razglašen za svetnika.
Zamorci
postajajo katoličani
Malo pred božičem je frančiškanska cerkev »Corpus Christi« v Chicagu doživela nekaj posebnega. Ta dan je bik) naenkrat krščenih 75 zamorskih spreobrnjencev. Pri krstu je sodelovalo osem frančiškanov. Dve leti in pol je od tega, odkar so frančiškani to cerkev odprli zamorcem. Od tistega časa je bilo v njej krščenih že 400 zamorcev. Poleg te cerkve je šola, katero vodijo frančiškanke. Vanjo hodi 486 zamorskih otrok. Leta 1934. je bilo 126 teh otrok krščenih. Na koncu letošnjega šolskega leta pa jih bodo zopet krstili 150.
Tihi ocean je preletela ameriška letalka Amalija Earhart. Od Honoluluja na Havajskih otokih do Oaklanda v Kaliforniji je letela 18 ur. Tam so jo seveda slovesno sprejeli, čeprav je letela na kljub prepovedi havajskih oblasti
Pozabljiv
anglikanski pridigar
Sloveči anglikanski pridigar Horne bi bil nekega dne moral pridigovati v cerkvi sv. Janeza v Londonu. V svoji raztresenosti pa je mesto v cerkev sv. Janeza šel v cerkev sv. Pavla. Stopil je v zakristijo, ne da bi bil opazil svojo zmoto. Tudi potem, ko je v zakristiji videl drugega pridigarja, se ni spomnil, da se je zmotil. K sreči pa sta se oba pridigarja, ki se sicer nista poznala, začela pogovarjati. Pridigar je dejal: »Danes pa ne bom imel dosti poslušalcev.« — »Zakaj ne?« je vprašal Horn. Pridigar: »Ker pol Londona vre v cerkev sv. Janeza poslušat slovečega Horna.« — »A, tako?« je mirno odgovoril Horn, če je tako, pojdem pa še jaz, ker bi ga tudi rad slišal.« Sedaj šele se je zavedel svoje zmote in je naglo odšel, da ne bi zamudil.
Poljaki v Ameriki
Prva poljska župnija v Ameriki je bila ustanovljena že pred 80 leti. Je to župnija, ki še danes nosi poljsko ime »Panna Maria« (Gospa Marija) v Teksasu. Poljski duhovnik iz Gor. Šlezije je ustvaril podlago za sedanje obširno dušno pastirstvo med ameriškimi Poljaki. Iz nesrečne Šlezije, kjer so Prusi tako strahotno stiskali Poljake, se je leta 1855. izselilo v Ameriko 85 poljskih družin. V Teksas« so ustanovili svojo naselbino »Panna Maria«, katera se še danes tako imenuje.
Danes je v vsej Ameriki 862 poljskih katoliških župnij, od teh 815 v Združenih državah in 47 v Kanadi. Največ katoliških župnij imajo Poljaki v državi Pensylvania, namreč 153. Med mesti pa je Chicaga tisto, kjer je največ poljskih župnij, tu jih je namreč 43!
Roman za stare in mlade
14
Pikica in Tonček
Deset minut nato, ko sta zapustili hišo, se je po stopnicah, ki so vodila v njeno podstrešno sobo, priplazila navzdol debela Berta. Tako tiho se je priplazila, kakor se pač more takšna debeluhinja plaziti. Narahk) je potrkala na vrata Pikičine sobe, a nihče ji ni odgovoril.
»Morda pa že spi, rakovica mala?« se je vprašala. »Ali pa se je samo potuhnila. Dala ji bom kos sveže pogače. Samo oprezna moram biti. Odkar je ta Blaginja, mrcina nemarna, pri hiši, si človek ničesar več ne upa. Ko sem zadnjič potrkala na vrata, me je takoj zatožila milostivi. Spanje pred polnočjo je najbolj zdravo in ga ne smemo nikomur kratiti, je dejala. Takšna bedarija, spanje pred polnočjo! Pikica je zdaj zmeram tako bleda in trudna, kakor da sploh nič več ne spi. Ta koza domišljava, Blaginja, mora imeti nekaj za plotom. Vse skupaj se mi že smešno zdi. Če ne bi bilo Pikice in ravnatelja, bi že zdavnaj odšla iz hiše.
»Ali boš tiho,« je zagrozila Dudku, ki se je vzravnal v svoji košari pred Pikičino sobo in hotel zgrabiti pogačo. »Lezi nazaj, butec, in da mi ne zineš niti besede! Tu imaš košček, zdaj pa jezik za zobe. Ti si še edini pri hiši, ki nima nobenih skrivnosti pred menoj.«
Peto premišljevanje govori:
O radovednosti
Kadar moja mati tita roman, napravi takole: Najpej predla prvih dvajset strani, potem konec, in šele nato prečita roman od zaietka do konca. Zakaj dela tako? Vedeti hoče vnaprej, kako se roman konča: veselo ali žalostno. Drugače ji žilica radovednosti ne da miru. Ne privadite se ie vi tega! In če sle se ie privadili, se spet odvadile, prosim vas!
To je namreč prav tako, kakor če brkljate štirinajst dni pred božičem po malerini omari, da bi izvohali, kakšne darove ima pripravljene za vas. In ko vas potem starši pokličejo k božičnemu drevescu v sobo, dobro veste že vse. Ali ni to strašnoP Miniti morate potem svoje presenečenje, čeprav že zdavnaj veste, kaj boste dobili, vaši starši se pa čudijo, zakaj vaša radost ni tako iskrena, kakor je bila druga leta. Ves božični praznik ste jim s tem pokvarili in sebi tudi.
In ko ste naskrivaj brkljali po omari in našli v njej štirinajst dni pred svetim večerom darove, tudi niste občutili pravega, resničnega veselja. Zakaj ne? Zato. ker ste ves čas trepetali v bojazni, da ras kdo preseneti. Človek se mora naučiti potrpljenja. Radovednost je grobokop sleherni radosti.
ŠESTO POGLAVJU Nočno delo otrok
Ali poznate Cesarjev most ob brezovem nasipu? Ali ga pojroate zvečer, ko zablišči pod temnim nebom brez števila svetlobnih reklam' Pročelja
Komične opere ln Admiralove palače eo vsevprek posejana s pisanimi svetlobnimi napisi in izložbami. Na nasprotnem hišnem slemenu, onstran reke Spre-ve, miglja v tisočerih žarnicah reklama za znano pralno sredstvo: vidimo ogromen kotel, iz njega 6e kadi para, snežno bela srajca plapola sredi nje, slika za sliko se vrsti v tem pisanem bogastvu. In zadaj, nad poslopji ladjedelnice, žari sleme Velikega gledališča.
Avtobusi drvijo v dolgih vrstah čez hrbet mostu. V ozadju se dviga kolodvor Friderikove ulice. Nadulične železnice se vijejo skozi mesto, okna vlakov so razsvetljena, vozovi polzijo kakor prelivajoče ee kače v noč. Včasih je vse nebo rožasto pobarvano od odseva svetlobe, ki žari pod njim.
Berlin je lepo mesto, tukaj posebno, na mostu, zlasti pa še zvečer! Avtomobili se gnetejo po Fride-rikovti ulici navzgor. Ulične svetiljke in žarometi blestijo, na hodnikih pa 9e prerivajo ljudje. Lokomotive pi6kajo, avtobusi ropotajo, avtomobili trobijo, ljudje se pogovarjajo in smejijo. Otroci, to je življenje!
Na mostu je stala revna, suha žena s temnimi naočniki na nosu. Držala je v rokah torbo in nekaj zavojčkov vžigalic. Poleg nje je čepela majhna deklica v raztrgani obleki.
»Kupite vžigalice, gospoda moja, kupite vžigalice!« je klicala s tresočim se glasom.
Mnogo ljudi je prišlo, mnogo ljudi je odšlo mimo.
»Usmilite
se nas, siromakov!< je tožeče javkala deklica. »Škatlica samo en dinar!«
Debel možakar se je približal sirotama in segel v žep.
»Mama je že čisto slepa in še tako mlada. Tri škatlice tri dinarje I« je jecljala deklica.
Debeli gospod ji je stisnil v roke dva dinarje ta odšel dalje.
»Bog vam povrni, ljuba gospa I« je zaklicala deklica.
Pa je v tem hipu dobila od suhljate žene sunek v hrbet, in srdit glas je zairenčal nad njo:
»To vendar ni bila nobena gospa, to je bil mož, prismodal«
»AW ste slepi ali niste?« je užaljeno vprašala deklica. Potem se je hitro spet začela klanjati
in klicati s tresočim se glasom: »Kupite vžigalice, gospoda moja, kupite vžigalice!«
K njej je stopila stara gospa, ji podarila trd dinarje in prijazno kimajoč, šla dalje.
»Kupčija cvete,« je šepnila deklica. »Štiriindvajset dinarjev že imava, dali pa sva samo pet škatlic vžigalic.«
In je spet s tožečim glasom nadaljevala:
»Usmilite se na6, siromakov, Škatlica samo en dinar I«
(Nadaljevanje aledU
Spoti
Češki trener L. Stehtik:
Občudujem podjetnost smuškega kluba Ljubljane
O božiču, ko Je bila vsa Slovenija zelena, ko je staro in mlade lir ep ouo k) po snegu, je bilo na Pokljuki bele odeje dovolj. Zgledu SmK Ljubljane, ki je zgradil leta 1938 sredi smuškega para-liža ve H k planinski hotel, eo sledili letos se drugI: ljubljanski akademiki, kii so se naselili za počitnice v mala zavetišča, Slalom klub 31, ki je pre-skrbel dom m dvoje tekmovalce, blejski podjetnik ^ l/ovec, ki jc zgradil na Ogoreljku svoj hotel, dr. Stern, ki je zgradil svojo vilo.	|
Pokljuka ie postala pravi smučarski I a bor. Na najrazličnejših klancih, ki eo idealni za začetnike, in na strmih, pred katerimi imajo celo najdrznejši tekmovalci svoj strah, uživajo smučarji svoje zimsko veselje. Izurjeni mojstri bele opojnosti delajo težje ture na vrhove o<i Debele Peči proti Toscu, začetniki pa uživajo v terenskih vožnjah proti Mrzlemu studencu aH Blejski kočii, proti Javorniški planini ali Podielam, kjer je čudovit razgled na Bohinj, in proti smuškim sosedom na Voglu.
Ko še ni bilo nikjer enega, 60 se na Pokljuki I vršili tečaji za tekniovavoe in za hotelske goste, skakači pa so pričeli s prvim skakanjem na novi skakalnici, ki ie dopuščala ekoke do 3« m. Stari mojstri, kakor Sramel, Dečman, Palme in drugi so skakali za svoj trening, hvuliili so skakalnico, gleda voi pa skakače. zakaj kljub težkemu izteku ao bili padoi naravnost izjemni.
Sredi Smuškega živžava se je naenkrat pojavil pred domom SmK Ljubljane češki tekmovavec in trener Leoš Štehlik. Tekmovavci ga imajo v najboljšem spominu, eaj je deloval pri nas tudi lani, pa tudi hotelski gostje se ga spominjajo; predaval jim je lani o tajnah belega epoMa, « tek.movavci pa je ravnal tako mojstrsko in hkrati eportno, da si je pridobil simpatije vseh.
Z Leošem govoriti je e|>orlniku pravi užiitek. Z terednim razumevanjem vam pripoveduje o emu-čeh, zakaj mora biti ta ilebiček globokejši, zakaj oni hrbet mehkejši — z ljubeznijo govori o Pokljuki, ki je zanj najlepša sinuška pokrajina, neizprosen pa je, ko zaipoveduje tekmovavoem.
Ko Sem ga vprašal, če ne bi hotel za "Sloven-aa< par stvari povedati, je to rad storil, zlasti ker njegovi tekmovavci zelo cenijo športna poročila in i članke v tem listu, V veliki obedrrioi sva komaj našla prazno mizo, Leoš je naročil močnato jed, ja?. pa čašo cvička — netekmovalcu pač nikdo ne more tega zameriti.
Vse skupaj ee mi zdi kot pravi smučarski tabor. je pričel. Ugaja mi družba, ki je samo smučarska, prav je, da eo tekmovavci izolirani, navdušen sem nad tereni, ki »o idealni za klasične in za moderne panoge smuškega športa. Pokliuška planota dopušča vse nianse teka, v najširšem in najfinejšem oairu. Tekmovavci imajo v domu vse udobnosti — mehko toplo postelj, lečno hrano in tople prhe po vsakem treningu. »V Tamarju je bilo drugače; mlajši tekmovavci sploh ne vedo. kaj Imajo danes,c ee je oglasil Palme in Dečman ga je popravil, da je tudii, on še mlad. Hvala Bogu. oba sta še mlada in upamo, da bosta še marsikatero leto nastopala za barve našega naroda, rtu Občudujem podjetnost 'Smuškega kluba Ljubljane in sem nad njim navdušen, je nadaljeval steMik. Niti v Češkoslovaški republiki, kjer zavzema smučanje večje dimenzije, ni kluba, ki bi ae lahko postavni a »ličnimi napravami. Mi imamo vse mogoče etvari, za tekmovavce pa ni tako poskrbljeno kot pri vas. Tudi naši tekmovavci prebivajo v hotelih, vendar ee morajo preveč prilagoditi moderni družbi, iin to je škoda. Tu na Pokljuki ostanejo fantje, kakršni so, v evoje-m domu se počutijo domače. V urah odmora ee preoblečejo v copate in v domačo obleko, uiti eden niina civilne obleke seboj; vidiš, to mi ugaja in tako je prav. Kmečki fant je enakovreden akademiku, vsi ee dobro razumejo in kar je glavno, tu ni nevarnosti, da postane tekmovavec hohšlaijijer.
Naše tekmovavce čakajo Usine in slovianske tekme. Kratek čas priprave zahteva intenzivno in ekonomično delo. Ne samo v pogledu kondieije, popraviti in poplemenititi je treba tehniko teka in smuka, zakaj tehniko je poleg krepkega zdravja poglavitna stvar za zmago. V tehnični popolnosli je šele pravi užitek športa, kajti končno šport le ni teater za gledavee, temveč je nekaj, kar naj oplemeniti in obogati življenje aktivnega tekmo-vavca. Uspeh, ki ga dosežete le s si,lo in težavo, ne pomenja pravega veselja; le-to je v zmagi, katero dosežete z lahkoto, pri kateri je delo mišic kakor koncert zdravja moči in lepote.
Leoš Stehtik je eden redkih trenerjev, ki ne vlada z avtoriteto paragralov, temveč z močjo svoje osebnosti. Vsak večer so tekmovavci veseli, včasih prepevajo, včasih plešejo, vendar ko nastopi deseta ura, izginejo, pa četudi je v družbi še tako mikavno. Ne vem, čigava zasluga je to. Oo6pod predsednik je znan po disciplini in v Štehliku je" našel idealnega eotrudnika. In tako eo lantje vsako jutro sveži in z veselimi koraki merijo svojo pol v sneg, ko ostali gostje še spijo.
Tekma za prvenstvo univerz v tekih na 18 in 8 hm
Predvčerajšnjim m bile na »t; o n JI o. i tok me v tekih na 18 in h k ii1. Tok mo v al dl ko odpotovali 11. LJubljano i opoldanskim vlakom, ob 14.30 je prd<"elo tekmovanje. \n daljii proui Je »tartalo II tekmovalcev, med njimi tiinoito znanih: lllelvvels, .lenko, Palme, Deeinan, Mnil«, PriverSok, Baehler. Proira je liila leiio »peljana, tmla veter in vaftki otroci ho tin.iSili markacije, tako, iln je veMna tekmovalcev zhAIh na kraJSo prost", nekateri pa so zuili celo sploh izven pro^e, Na kmjSi Progi Je prlvo7.ll prvi stm.l cilj Pomnil Tone, takoj /a nJim pa MuSN1 LJubaii. Seveda to niso nlkaki oflcio'nl rezultati, ker Je uveKnl sodnik g Boto KramarJIč tek. me razveljavil. — Tek me za prvenstvo univerz »e bodo ponovile v februarju, vendar ho ie predvčerajšnje tekmo »lokazale, <la m letos akademiki mocutviSi kot kdaj prej.
*
Zimsko-športni ntinck SPD v Slovenj trrarlru priredi nn klnbsk.1 ilan, 30. januarja oh 15 pri svoji novo-otvorjoni postojanki mi Kremtarjevem vrhu (1161 m) klubsko tekmo (proira 7 km, meiiina) Start In olli pri Wl. Za (Mane Je tekma olr\e/jia, neslani ho vabljeni. Obiskovalci »e o|«iz«rJaJo. da Je »muka ugodna, koča pa Je Hlirlno oskrlsn nna.
tSK Hermes. Tulile-tenis sekcija. Drevl ob 19 prt Kerllfii sestanek zaraill udeležbe na turnirju 8K Iteke. PrbLIUi vsi In toftuol - NačelnHc.
Vremensko poročilo JZSS
Planina na Kraju: »0 oui mieira.
Koča l">(l Uoi/atinom: Smuka idealna.
Siiilruiiea: Ucm »nuna. Smuka prav ilobra.
Itakitna: JU eni prSiia. »muka lueMloma dobra.
Katce.: .lasno, smuka dobra.
Hatefe-Pluniea: .lasno, vetrovno. Sam prti««.
Tumor: 40 cm prilira.
Kranjska nora: .lasno, vetrovno, Sem prllCa.
Vrtit, Krnlea: I m prllAa.
Klopni vrk: .lasno, .VI cm pril^a, imitkl irhorna.
Koča na l'eiku: 4.1 cm prilika, smuka nfrodna.
Seninrjev dnm: 70 cm prftl^a, smuka Iz-borna.
Mariborska kača: 40 oni prfliča. smuka Iv borna.
Ilutka kočo: ».cm pršiča, smuka ir.borna.
Rimski vrelec: iS cm prtiča, aoiuka taborna.
Aktivna kreditna politika države
Poročali smo, da je ministrski svet sklenil uredbo, po kateri spadajo pod finančno ministrstvo tuidi Državna hipotekama banka, Privilegirana agrarna banka in Poštna hranilnica poleg Narodne banke, za katero že itak velja pristojnost finančnega ministrstva. Zanimivo je, da uredba ni odtegnila nadzorstva nad Obrtno banko kralj. Jugoslavije trgovinskemu ministrstvu in je podvrgla finančnemu ministrstvu, najbrž zaradi manjše važnosti tega zavoda in njegovih specialnih nalog, čeprav spaua tudi ta banka med privilegirane denarne zavode.
Poštna hranilnica se nahaja sedaj pod nadzorstvom prometnega ministrstva, pod katerega so spadale tudi pošte, trgovinsko ministrstvo pa je imelo v njenem nadzorstvu dva delegata. Drž. hip. banka pa je spadala pod trgovinsko ministrstvo. V drugih državah se je nahajala tudi Poštna hranilnica v sestavu finančnega ministrstva, n. pr. v Avstriji, Ma-djarski, na Poljskem in v Romuniji.
Vsekakor je nova ureditev nadzorstva nad temi zavodi zelo značilna. Ni zvezana samo z osebnostjo novega finančnega ministra, ampak ima večji pomen in bo prišla vedno v dobro finančni politiki države. Dobro je, da se kreditna politika državnih denarnih zavodov ter privilegiranih denarnih zavodov osredotoči, toda pri tem ne sme to osredotočenje pomenjati prevelikega apeliranja države na te usta-
nove. Preveliki apel države na te ustanove, posebno i
za neproduktivne svrhe, ne bi bil na mestu. Umest- ( no f» je, da se kreditna politika teh ustanov v okviru obstoječih zakonov iu pravilnikov, uredb ter na-redb dirigira enotno. Posebno je. to važno sedaj, ko bomo morali vendar enkrat začeti z aktivno politiko na denarnem trgu in ne bodo smeli biti interesi ostalih denarnih zavodov zajKistavljeni.
Od te enotne usmerjenosti kreditne politike denarnih zavodov pa pričakujemo še nekaj važnega: polrebua je razdelitev dela med zasebnimi in privilegiranimi denarnimi zavodi. Obe skupini ue sineta konkurirati med seboj pri zbiranju vlog, ampik morata stremeti za tem, da zajame ena 9kupiua še ono, česar itruga skupina ni mogla zajeti, nikakor pa ne gre, da bi si jemali vložnike ena drugi. Iz tega je razvidno tudi stališče, ki ga morajo zavzeli privilegirani denarni zavodi nasproti zasebnim denarnim zavodom. Pomisliti je treba, da zasebni zavedi niso satno banke na delniški podlagi ali pa celo lakega tipa. kot jih je mrgolelo po Srbiji. Med zasebne denarne zavode štejemo tudi regulativne hranilnice, katerim se ne more očitati pretiranega dobičkarstva, dalje štejemo med najvažnejšo skupino zadruge. Ce je kakšna ustanova potrebna vse pomoči, potem je to naše zadružništvo. Vedeti je treba, da sedanje krize vsaj pri slovenskem za-
družništvu — drugje nam razmere niso tako znane
in ne moremo soditi popolnoma objektivno — ni bilo krivo zadružništvo, ampak splošna kriza zaupanja. Zato je bilo umestno priskočiti zadružništvu na |X)inoč, ne pa ga pustiti lastni nemoči v laikih razmerah, kjer zmore nekaj le energična državna intervencija.
Zanimivo'je mesto v komunikeju glede združenja privilegiranih denarnih zavodov pod nadzorstvom finančnega ministra, kjer je govora o važni nabavi novih sredstev za kmetijske potrebe in sploh za gospodarstvo v naši državi. Iz lega bi bilo sklepali, da se priprav Ha akcija za dovajanje tujih sredstev našemu zadružništvu. To je nujno |X>-trebno, ker ie zaščita krnela — dolžnika odvzela zadrugam velike vsote ter jih itnobilizirala tako, da se danes sploh ne inere več govorili o jx>slujočem kreditnem zadružništvu. Možno pa je, da si hoče vlada zasigurati znatna sredstva za konverzijo kmečkih dolgov tudi |xiioin privilegiranih denarnih zavodov.
Vsekakor je po našem mnenju osredotočenje nadzorstva nad privilegiranimi denarnimi zavodi pomemben znak, da se nahajamo v dobi aktivne kredilne politike, ki bo šla za tem, da mobilizira za naše gospodurstvo nova denarna sredstva
Izprememba taks Zbornice
Uvedba taks za izjave o inozemskih delavcih
Kr. banska uprava dravske banovine je odobrila nove lak se Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, katerih veljavnost se je začela z dnem odobritve t. j. 8. januarja 1935.
, Po tej novi odredbi so takse za potrdila po členu 95, odst. 5 zakona o obrtih ostale neizpreme-njene postavke za trgovinske obrte: a) na debelo 500 Din, b) na drobno 250 Din in c) mali obrti (čl. 19 št. zak. o obrtih) 100 Din. Znižane pa so takse v točki 2. Rokodelski m ostali obrtniški obrati: 2. v krajih z več kot 50.000 prebivalci 400 Din (doslej 600 Din), z več kot 20.000 prebivalci 300 (doslej 450) Din, z več kot 5000 prebivalci 150 (doslej 150) Din, nova je pozicija v krajih z več kot 1000 prebivalci 100 (doslej skupno z ostalimi kraji 75) Din, nadalje ie ostala neizpremenjena poslavka: v ostalih krajih 75 Din. 3. Industrijski in rudarski obrati kot doslej 1000 Din. 4. Gradbeni obrti: a) inženjer-ski 750 (doslej 500), b) graditeljski 5000 (500). c) zidarski in tesarski 300 (ostane) in č) ostali 150 (prej 250). Elektrotehnični obrti: 2. elektrotehnični ostane 500 Din, elektrotronterski ostane 250 Din. Obrti, za katere je jx>trebna dovolitev: a) hoteli, kavarne in avtomati ostane 500 Din, b) restavracije 300 Din (ostane), c) ostali gostinski obrati 200 Din (ostane), č) bančni, menjalni in zavarovalni posli 1000 (kot doslej), d) tiskarski, litografski in ksilograiski obrti, kolikor nimajo industrijskega značaja 300 Din, e) pogrebni zavodi 500 Din in obrti, navedeni v ti. 60. zakona o obrtih pod št. 1 do 4, 6, 8—21, 29—31 250 Din, ostali „100 Din. Doslej tiskarski obrti niso bili specificirani, kakor tudi 'ne 'pogrebni zavodi ter je zanje veljala po-' stavka: nenavedeni 100 Din.
Izpremenjeno je tudi dolčilo o tem, če rabi jx>-trdilo javna trgovska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga ali komaditna družba. Doslej je znašala taksa pavšalno 1000 Din, sedaj f>a se jx>dvoji. Ob otvoritvi podružnic jjodjetij — razen [»gostinskih obratov — ki so na zborničnem področju in ob postavitvi poslovodij, se pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se pobere polna taksa. Novo je določilo, da znaša taksa za potrdilo ob preselitvah obrtnikov v mesta 50 Din in na deželi 25 Din.
Nekoliko izpremenjena so tudi določila o pobiranju takse za legitimacije trgovskih potnikov. Doslej je veljala minimalna postavka samo za podjetja. ki so zaposlovala do 3 potnike, odslej jja velja za podjetja, ki zaposlujejo do 10 potnikov. Znaša pa slejkoprej 20 Din, za tvrdke od 6—10 potnikov 50 Din, pri tvrdkah pa, ki zaposlujejo nad 10 potnikov, 100 Din.
V 111. skupini se nahajajo izpričevala o izvoru blaga. Tu se zniža postavka pri vagonskih pošiljkah od 20 na 10 Din, dočim oslane pri lesu in drvili neizpremenjena 5 Din. Nadalje se znižajo takse za potrdila uredbi o skupnem poslovnem davku b) pri pošiljkah do 15 ton od 100 na 75 Din, za vsakih nadaljnjih 15 ton jx> 10 Din, b) v j posameznih primerih od 50 na 40 Din, za vsakih nadaljnjih 15 ton po 10 Din, za kotnadne pošiljke pa od 15 na 10 Din. Nadalje je znižana Taksa za potrdila za dosego carine prostega uvoza a) za instalacijske naprave v teži nad 15 ton na 800 Din, nova je postavka b) za sestavne in nadomestne dele, orodje in utenzilije, nadalje je nova postavka c) za pošiljke v količini |x>l vagona do 15 ton 50 Din in č) za pošiljke pod pol vagona 20 Din.
Za zmožnostna izpričevala za dobavo potroš-uega materijala sta seuaj samo dve skupini: a) za vrednost nad 1 milj. Din 100 Din in za vrednost do 1 milj. Din 25 Din. Nova je postavka: Legitimacije umetnikov obratov, ki znaša 50 Din, nadalje postavka: registracija pomožnih lokalov, na katere se nanaša j>oslop)ek po čl. 95 zak. o obrtih 50 Din.
■ Nova je tudi taksa za izjavo o zaposlitvi fno-zeincev. V primeri z dosedanje minimalno postavko 2$ Din velja sedaj taksa a) za ravnalelja in ostale vodilne uradnike (obratovodje, prokuriste itd.) 1000 Din in b) za ostale nameščence 500 Din.
Nadalje je tiova postavka za potrdilo faktur in za potrdilo cen pri opravičbi potrdil Din in za potrdilo deviznih kontrolnikov a) za denarne zavode in delniške družbe 50 Din, b) za ostale zavode pa 25 Din.
Za dvojnike, izdane hkratu z originalom, se zbornična taksa ne pobira, za dvojnike, izdane naknadno, znaša zbornična taksa 5 Din.
Nov predsednik okoliškega Združenja trgovcev
Pred dnevi je sjx>ročil upravi Združenja trgovcev Ljubljana-okolica dolgoletni predsednik g. Josip Sporn, da odlaga svoje mesto kot predsednik zaradi prezajjoselnosti. Zaradi tega je dne 16. t. m. bila seja uprave združenja, ki je vzela na znanje odstop načelnika g. Sporna. G Sjjorn je deloval 15 let v upravi združenja od njegove ustanovitve ter je bil zadnjih 8 let tudi predsednik uprave. Požrtvovalno je delat za stanovske interese okoliškega trgovstva in se ga bo članstvo s hvaležnostjo spominjalo. Na-i dalje so se danes vršile tudi volitve novega predsednika ter je bil izvoljen g. Jernej Logar, trgovec iz St. Vida nad Ljubljano.
Delavske mezde v Sloveniji
Dočim je lani zaposlenost našega delavslva začela polagoma naraščati, so delavske plače nazadovale skozi celo leto. Tako je n. pr. v juniju letos znašalo število več zajioslenega delavstva 4.437, delavske plače pa so dnevno bile nižje ža 0.69 Din. Ta pojav je tem bolj važen, ker je do konca leta 1933 obstojal paralelizem v razvojnih tendencah zaposlenosti in plač. Višek zaposlenosti in plač je bil po izsledkih Okrožnega urada marca 1932, najnižje stanje pa avgueta in seplembra 1932.
Za proučevanje vsega je uvedel OUZD s 1. januarjem 1935 mezdno statistiko, ki pa seveda ne obsega delavstva, ampak samo zavarovance pri i OUZD. Ta statistika loči delavstvo po mestih in deželi (mesta so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj).
V naslednjem navajamo statistiko jo strokah in sicer pomeni prva številka mesta, druga pa deželo. Obsega pa ta statistika tudi vajence, brez vajencev pa bi bila ta povprečja znatno večja.
1. Poljedelstvo 2t,33 — 22.50; 2. javni promet 38.76 — 14.10 ; 3. Zasebna prometna podjetja 28.67 — 23.73 ; 4. rudarstvo 48.-- 17.89; 5. industrija kamenja in zemlje 27.18 — 24.84 ; 6. kovinska industrija 26.59 — 19.75; 7. gradnja prevoznih sredstev 19.12 — 12.07; 8. kemična industrija 32.— — 33.40; 9. Centrale za proizv. sile, preskrb, z vodo 36.29 — 33.99; 10. tekstilna industrija 28.45 — 25.12; 11. industrija papirja 24.39
—	32.44; 12. industrija koie in gume 30.16 — 26.47; 13. predelovanje kože in njenih aurogatov 18.76 — 15.37; 14. Gozdno žagarska industrija 24.01 — 20.62; 15. industrija za predelovanje lesa In rezbar. T7.98 — 15.70; 16. industrija hrane In pijače 25.30 - 1G.54; 17. Industrija tobaka 29.51
—	23.71; 18. gostilne, kavarne in krčine 21.31 — 16.97; 19. oblardna industrija in čiščenje 17.26 — 12.10; 20. gradnja železnic, cest, vodnih zgradb 28.75 — 19.75; 21. eradnje nad zemljo (visoke gradnje) 27.97 — 23.32 ; 22. grafična industrija 37.34 _ 28.89; 23. higiena 17,42 — 1817; 24 ob. činski obrati 28.— -- 26.31; 25. trgovina 26.60 —
18.12; 26. denar, in zavar. zavodi, samnst. jiisarne 34.22 — 30.56 ; 27. gledališča, svobodni poklici in razno 28.71 — 24.9d; 28. hišna služinčad 11.46 — 10.12. Vse industrijske skupine 24.36 Din — 20.31 dinarjev.
*
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Vodovodna zadruga v St. Vidu pri Stični.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Remec in Co., tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija v Duplici pri Kamniku. Narok za sklepanje poravnave 30. januarja, rok za ogla-sitev do 23. januarja.
2 % lot. po s.
Na 147. žrebanju a odstotneira loteriJrike?a posojila
iz 1881 ho bile amoriltiriine to-le serije:	SI. 42, 71, «1, »i,
126. 139, 13«, 155, 266. 267. 272. 281, 3j5, 335, 114-1,	35«,
42.r), 4.11, 169, 470. 494 , 547, 575, 585, 662, 702, 723 ,	731,
803, 831. 844, 859, s75, 877, 910, m 963, 973, 981.	10.18,
1160, 1167, 1178, 1206, 1222, 1282, 1252,	121»,	1269,	1279,
1285, 1297, 132*1, 13115, 1889, 1406, 142«,	1421.	1460,	1493,
1500, 1511, 1514, 1527, 15311, 1544, 1550,	IStiS,	1572,	1627,
i 1641, 1737, 1749, 1762, 1776, 1819, 1826,	1s29,	1854.	1862.
1873, 1861. 1686. 11918, 1964, 1966, 2032,	2056,	2091,	209S,
I 2122, 212«, 2171, 2191, 2200, 2288, 2SI28,	2340,	2346,	23111,
[ 2366, 2373, 237«, 238«, 2.192, 2425. 2172,	2476.	2508.	2553.
I 2620, 2642, 21151, 2678, 2725, 273«. 2773,	2792,	2823,	2863,
; 29115, 2918 , 2919, 2984 , 3007, .KI.VI, 31155,	3117,	3145,	31«2.
I 3184, 3192, .1218 3235, 3267. »2*4, 3291,	8341,	3343,	3345.
i 8376, .1417, 3427, 3433, 34:18, 3151, 3495.	3V)«,	3520,	852«.
3535, 3548, 3588, 3«2fi, 3«79, 3693, 370«,	3721,	.17:16,	3752,'
, 3779, 3790, 3800, 3820, 3R21. 3842, 3KR7.	3871.	3889,	3911(3,
3925, 31148, ,1994 , 4004, 4014 , 44119, 40«fl,	4068,	4100.	4117.
416«, 42|5, 4228, 42««, 4331, 4370, 4378,	4421.	4506,	4517,
4549, 4564 . 4592, 1642, 4«4«, 4661, 4678,	4«S0.	4090.	47.17,
4751, 4782 . 4S02, 4831, 1858, 4660, 186.1,	491.1.	49M,	41137.
4971, 5020, 5042, 511«, 5199, 5225, 5354 ,	5272,	5276,	5'82.
5307, 5330 , 53711, 5880, 5388, 5889, 5484 ,	54.17 ,	5147.	5165,
5471, 5477 . 5485, 5505, 5515, 5518. 552.1,	5f,57.	5594,	5598,
5«52, 5679. 5«93. 5729, 5733, 57.17 5756,	5765,	5770,	5774,
57*9. 5815, 5817 , 5820. 5725, 583S, 5891,	5892,	589.1	5"8I,
5938, 59-11. 5942, 5954 . 5987 , 600« «013,	6015,	«034.	«0-14,
61153, «068, «131. 61.55, «17«, 6224 , 6237,	6271,	6277,	83.17,
631.1. «348, lat«. «397, «482, 6453, 6493,	«507.	6514 ,	6523, «424, 6528.
Nadalje so bili izžrebani dobitki: »t. nin Ser. ftt. Din 2032 39 10.000 '.>72 28 2.1*10 3288 83 >50
8er. 2863
27	50IM0
2200 41	2 500
«337 48	2.1100
5693 41	350.
Ser. 4421
It.
32
335 35 4860 44
Din
5.000 2.00(1 350
Tobačne srečke
Nn 118. žrebanju lohaCn.lh sreKk 1z 1. 188S. so bile Amortizirane te-le serije: 1, 105. 2110. 34«. 46-1. 506, 576, 647. «96, 768, 817, 879, 801, 866, 925, 946, 1120, ll.fl, 1311, 1,180. 1820, 2380, 3-111, 249S, IS. 3826, 2S64 , 3560. 8681, 3862, 3«92, 3972. 4095. 4331, 4456. 4557, 4647, 4745. 4850. 5909, M. 21), 5327. 5fi»2, 5948. 6017 . 6110. 6126, «277. 6363, 6549, «762, 7206, 7282, 5711, 8275, 8524, 8537, 6577. 8003, 8734 , 8751, 8801, 90A 9388, MM, 9443 , 95,VI. 9567, 9618. 9823.
Nadalje so bili Izžrebani H-le dobitki: Ser. St. nin Ser. St. Din Ser. Jt. Din «238 71 100.900 5991 72 2.000 «421 »0 500 »819 1 500
Po 100 dinarjev so bili težrebaiij tl-le dobitki: ser. 1399 Al 93, ser. 1519 St. 46, ser. 260.' St. 1.1, ser. 42727 SI. 70, ser. 4573 SI. 64. ser. 1880 S t. 22. ser. 4929 SI. 78, ser. S3«8 St. 74, ser. 8419 51. 95, ser. 9885 St. 31: po 5« dinar-j »V. Sof. 1 St. 13. ser .",04 St. 30, ser. 1761 5i. «, ser. 218! it. 79. ser. 2K51 St 12. nor. 2937 St. 89. sor. 3170 št 9«,
ser. 3«27 St. 9, ser.3749 St. 4«. ser. 435S It. t, ser. 481» SI. 32, sor. «37« Si. «1, „er. 7.172 »t 19. sor. 7742 St. I«, ser. 8610 SI. 74, ser. 8851 St. 35. ser 918« St. 71. nar. KKt St. 42. »er. 9392 St. 56, nor. 9405 SI. 2».
Srečke Rdečega križa
Na 89. žrebanju »reftk Rdečega krila dne 18. Januarja so bile amortizirane te-le serije: 13, 653, 2000, 2582. 272«, 2794. 3577, 3687. 3977, 3993, 5231, 5j34. 6650, 7440, 7931, 793II, 8191, 8494, 8681, 9670.
Dobitki pu so bili izžrebani tl-lo: ser. 22 St. W D hi 50. sor. 322 it. 92 Din 50, ser. 555 41. 10 Din 50. ser. «04 it. 78 Din 50, ser. 1275 41. 74 Din 50, ser. 1319 St. «1 Din 200, ser. 1377 Si. 53 Pili 50. ser. 150.1 4t. 44 Din 200. sor. 1772 St 5« Din 5(1. »er. 1831 St 21 Din 50. ser. 2010 61. 40 Din 50. ser. 2190 St. 55 Din 50. ser 2226 »t. 1« Din 200, sor. -.1831 it. 3« Din ,'»1. ser. 2451 St. 1 Din 500, »er. 2632 it. 17 Din 1000. ser 2651 Si. 92 Din 50, ser. .1312 St. 54 Din 200, sor. 5373 St 68 Din 50, ser 539« St 1 Din 50. ser. 5440 SI. III Din 500. ser 5551 SI. 40 Din 25 000. ser «707 41. 6« Din 300, ser. «757 it. 4« Din 511. ser. 6937 St. 37 Din 50. ser. 8111 it 55 Din 50. ser. 8472 it. 39 Din 50. nor. 9039 it. 71 Diu 50, »er. 9102 it. C« Din 50.
Borza
Dne 16. januarja.
Denar
Neizprernenjeni so ostali tečaji Berlina. Curiha, Pariza, Prage in 1 rsla. Narasli so tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona in Nevv Yorka.
V zasebnem kliringu je oslal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen ter je notiral šiling 8.10—8.20. - Grški boni so no'irali v Belgradu 29.65—30.35. - Angleški šiling je nadalje popustil in je notiral na zagrebški borzi 221.9.'/ -223.53, na belgrajski pa 221.70—223.30. - Španska pezeta je v Zagrebu popustila na 5.45 blago, ik>'im je v Belgradu notirala 5.55 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2310.46—2321.82, »Berlin 1366 60—1377.40, Dur-elj 798.99—802.93, London 166.93—168.53, Curih 1105.85-1111.35, New York 3411 61—3439.87, Pariz 225.37—226.49, Praga 112.69 do 143.55, irsl 291.58 293.98.
Promet na zagrebški borzi 31.530 Din.
Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.15. Nevv York 318, Bruselj 72 25, Milan 26.40, Madrid 42.225, Amsterdam 20S<J0, Berlin 123.85, Dunaj 73.30 ( 57.40), Stoekholm 78.10, Oslo 76.10, kopeu-hagen 67.60, Praga 12.91, Varšava 5S.30, Atene ibO, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.05, Buenos Airc-., 0.77.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila tudi danes čvrsta, vendar st) nekaleri tečaji ostali neizprernenjeni. Tako je na obeh borzah: zagrebški in belgrajskj ostal tečaj agrarjev neizpremenjen, nadalje je oMalo neizpre-menjeno 8% Blerovo posojilo. Dvig vojne škode je bil posebno izrazit na zagrebški borzi. Prav znalno je naraslo 77« invesiic. posojilo. Tudi |)ro met je bil danes znaten, znašal je na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom., 7% invest. posojilo 100.000, 7% Blerovo posojilo 3000 dol in 1% pos Drž. hip. banke 2100 dol. Nadalje je važno zabeležiti, da je na naših borzah zelo narastel tečaj Privilegirane agrarne banke, kar je v zvezi z včerajšnjo vestjo o poenoienju nadzorstva nad j)rivi-legirannni denarnimi zavodi Danes je bilo zaključenih na zagrebški borzi 200 delnic Priv. agrarne banke. Narodna banka je narasla le na zagrebški borzi, dočim je na belgrajski ostala neizpremenjena.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 43 -44, vojna škoda 353—355, b% begi. obv. 02—63, 8% Bler. pos. 70—72, 7% Bler. pos. 62-64, 1% pos. Drž. hip. banke 71 den
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50—75 (75), agrarji 43 den., vojna škoda 359- 361 (359. 360), 2. 362.50 bl„ 3., 4.. 5„ 6. in 7. 358- 360, 6% begi. obv. 63—64, I. 62.50-64, 8% Bler. pos. 70 den., 7% Bler. pos. 6275-64 (64), 7% pos. Drž hip. banke 69.50—72 (70). — Delnice: Narodna banka 4750 den., Priv. agr. banka 237—239 (240, 238, 237), Trboveljska 112—115 (100 jo 112).
Belgrad. Drž papirji: 1% invest. pos. 74 den. (74.50), agrarji 43-44 (43), vojna škoda 356.75 do 357.25 (357), 2. 357—358.50 ( 359, 357.50), 3. 354.50 do 359.50 (354.50), 6% begi. obv. 63 63.50 (64.25, 62.50), 2. 61- 63 (64, 63 25), 8% Bler. pos. 70 71, 7% Bler. pos. 62.50- 62.75 (62.75), 7% pos. Drž. hip. banke 70- 73 (72). — Delnice: Narodna banka 4750—4850 (4760), Priv. agr. banka 237.50-233 (238.50).
Žitni trg
Ljubljana (vse Iranko nakladalna postaja, plačljivo proli duplikatu). Pšenica: 79 kg 2% bč. 117.50 do 118.50, oves bos. 87—92. koruza času primerno suha s kval. garancijo bč. 64 66, ban 60 - 62, moka (brez |>roinelnega davka) ničla bč. in ban. 187.50 do 207.50, št. 2 bč. 172.50-187.50, št. 5 bč. 152.50 do 167.50, otrobi debeli 95-100. drobni 80 -85
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promel srednji.
Budimpešta. Tendenca: stalna. Promet: slab. -Pšenica: marec 16.34 16.45, zaklj. 16.41—16.42; maj 16 26-16.98, zaklj. 16.86 16.87. - Rž: marec 13.54—13.60. zaklj. 13.58-13 60. - Koruza: maj
II.63—11.80,	zaklj. 11.7&-11.80.
Živina
Ljubljanski živinski sej-m 16. januarja 1935. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 51 (5) konj, 50 (20) volov, 31 (10) krav, 9 (7) telet, 40 (18) velikih j)rašičev in 30 (19) mladih prašičkov. Sejem je bil slab in so cene ostale neizpremenjeno sledeče: voli I. 4—4.50, II. 3—3 50.
III.	2—2.75, krave debele 2—3.50, klobasarice 1.50 do 2, teleta 4—5.50, prašiči 5—7 Din za 1 kg žive teže, prašički za rejo 85-100 Din za komad, konii 500 - 3.500 Din po kakovosti in veiikostL
/
DRAMA — Začetek ob 20
Četrtek, 17. Januarja: Žalujoči ostali. Red Četrtek. Petek, 18. JaaiuarJa: Zaprto.
Sobota, 19. januarja: Siromakovo jagnje. Bed A. — Premiera.
OPERA — Začetek ob 20
Četrtek, IT. januarja: Carmen. Red A. Ooetuje gospa
GJuranec, (Slanica opere ir, Zagreba. Petek, 18 JnnnarJa: Zaprto.
Sobota, 19. januarja: Poljska kri. Imvm. Globoko znižane oeuie od 6 do 25 Dim.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 17. januarja ob 20: Izgubljeni valček. Red A. Petek, 18. januarja: Zaprto.	«-„,♦„„
Sobota, 19. januarja ob 20: Od zore do mraka. Krstna predstava.
JSasnanila
tjuhtiana
1 Ljubljana ima drevi ob 8 pevsko vajo celotnega zbora. Zaradi bližnjega nastopa udeležba za vse pevce In puvike obveKnal
1 Praški godalni kvartet izvaja polog Dvorako-vega kvarteta 6e Janaftkov in Regerjev godalni kvartet J anafkov drugd godalni kvartet Je eno ta« slednjih del slavnega čeSkega mojstra, ki se nahaja v rokopisu. Tretja t o'', k a koncertnega sporeda tvori Ite-gerjev kvartet op. 109. Izmed 6 godalnih kvartetov, ki Jih Je nai»t««J slavni nemSki mojeter, Je ta brez dvoma ■najlepil in tudi najerektaeJSi. Koncert Pra6l «ra kvarteta bo izreden nmetnifiki dogodek, zalo vabimo ob. iinetvo. da v obilnem številu prisostvuje umetniškemu X™ ka bo v petek, dne 18. t. m. ob 20 v Filhar-roončni dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni.
1 Predavanje v društvu Pravnik. V petek, dne 18 t m. priredi drnštvo .Pravnik« toftno ob 16 na so-dlMu »oba St 79. predavanje. Predava g. dr Anton Btuhee, sodnik »pclaci^kega sodišč v polkoju .O problemu kmetske zaS&ite«. Vabimo vse 61«.»« in prijatelje dirnStva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem Steviin udeleže. — Odbor
1 Šahovski brzoturnir. Jutri, v petek, bo brzo-tmrnlir drugega razreda Ljubljanskega Šahovskega kluba Prvi St-irje bodo lahko igrali na turnirju prvega razreda za januarsko prvenstvo, k.i se bo začel drugi petek Tn r n ir j h se lahko ndeležo tudi tisti ki Se niso Idil bo vi dlani. Prične se oh 20 v kavarni Evropi.
1 Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9; inr. Bamor, Miikto61«eva cesta 20, in anr. Oartus, Mo«te.
Maribor
m Predavanje o raku v Studencih. V Ljudski mil-verei v Studencih nadaljuje .iirevi zdravnik dr. Vilko Marin svoje predavanje o raku.	„„,—>„
m l>r France 1 'eber predava. *roli oa maierui-lizma k idealizmu« Jc naslov vele važnega predavanja, M ga bo imel Jutri g. umi v. prof. dr. France Veber ir, LJubljane v mariborski ljndski nniverat. Predavatelj bo isto snnv nmialje^al in končal teden pozneje (dne
25. januarja)	,
m «.WagdalenciU Drevi ob 20 sestanek na odru.
Vsi in^	Matice. Za petek napovedana skup-
na pevska vaja se zaradi koncerta wii danes, v <fc>-trtek, ob 20.
Drugi brati
Šmartno p- Litiji. MisteriJ .Henrik, gobavi vitez« se ponovi ob .vihtžani vstopnini v nedeljo, 20. januarja ob 3 popold-iA.
Rad io
» mmm^m^m^mi^m
Programi Radio LfuhVanas
Četrtek, 17. januarja: 12.15 Operetni veiičiki na ril, <Wih 12 50 PoroMia 13.00 Cas, KozaSk.1 7.bori na i'lo-S'Vah 18.110 Ksilofon solo na ploS^ah 18.20 SmuM:a nra ijublianske /.inmkosportne podzveze 18.50 Srbohrvnfi ina )<Ar. Rupel) 19.-20 Cas. jedilni List, program za netek E) 311 Nacionalna nra: Zagorje (iz Belgrada) 20.00 Prenos ia Belgrad« 22 00 Radijski orkester.
Drugi programi t
ČETRTEK, 17. Januarja: Belgrad: 20 00 Grof ln.k-sombnrSki, opereta, Lehar — Zagreb: 20.MI Belgrad — Dunaj: I7.:i!l Klavirska glasba 19.40 Razne glasbene toke 21.30 Banska glasba 22.00 Orgelski koncert 23 »5 Plo£.-e 2,1.50 Jazz — Budimpešta: 19 00 Zborovski koncert 21.15 PloS e 22.«1 VojaSka godba — Milav-Trst: 17.10 Vokalni koncert 20.45 Prenos oiiere — Bim-Bari: 17.00 Koncert 20 45 Orkestralni, klavirski in vokalni koncert — Praga: 19.30 I-a Boheme, opera, Pnccini 22.15 Jazz — Varšava: 19 00 Klavirska glasba 20.00 Orkestralni in violinski koncert 22.30 Plesna glasba — Berlin: 19 00 Trubadur, opera, Verdi (izvleSek na ploSčab) 20 10 Pester zabavni in plesni večer — Kdnlgsberg: 19J0 Nova klavirska glasba 20.10 Hamburg 2100 Družina Bachov-skladateliev — Hambum: 19.00 Nordijske legende in balade 20.10 Plesni večer — Vratislava: 19.00 Koncert po željah poslušalcev, plesna glasba — Lipsko: 1« 10 Pestra glasba 20.10 Glasba za počitek 20.50 Domovina, drama, S-t/ranss — K tihi: 19 30 Mlaflimske pesmi 20J0 Klavirski koncert 20.45 O Dortnmndu — Frankfurt: 18.50 Zabavna glasba 20.10 Radijski orkester: Pi7.et.ti In Verdi - Stnttgart: 19.00 Beethovnove sonale 20.15 Šport in glasba — Honakovo: 19 20 Vesele stvari 20.10 Iz starega Mona.kovega 21.00 Simfonični koncert — Zii-rich: 90.10 Vokalni koncert 21.00 Orkestralni koncert — Strassburg: 19 30 Lahka glasba 22.00 Škot«ka simfonija, Mendelssohn — Pariz: 21.55 Počitnice, opereta, Vvaln.
MALI OGLA.SI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; (eni.
tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert. —
I
Vajenci
ii
Inteligentne vajenk«
za frizerski salon - išče salon »Mila«, Tyrševa 7, Ljubljana.	(v)
Učenko
sprejmem v trg, z meš. blagom. Prednost iz žel. družine. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiva« it. 541.	(v)
Posestvi
Hišo v Kranju
novozidano, 4 stanovanjsko, 800 m! vrta in dvorišče - prodam po ugodni ceni. - Vzamem tudi hranilne knjižice »Ljudske hran. v Kranju«. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 557.	(p)
Hiša z gostilno
in gospodarskim poslopjem, velikim zelenjadnim vrtom, poleg farne cerkve, pripravna za vsako obrt, naprodaj za 128.000 Din. Radeče 26.	(p)
Denar*
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, L|ubl|ana, GledaliSka ulica 12. (d) Telefon 38-10
Hranilno knjižico
v vrednosti 15.000 Din od kateregakoli denarnega zavoda v dravski banovini - kupim. Naslov v upr. »SI.« pod št. 558. (d)
Stanovanja
IŠČEJO: Dvosobno stanovanje
s kopalnico in pritiklina mi, po možnosti v novi hiši, nedaleč od centra, išče mlad par brez otrok za 1. februar. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 569.	(c)
ODDAJOi Stanovanje
enosobno in dvosobno, v Slomškovi 1. - Lokal v Tavčarjevi 4 .»- se odda za 1. februar. — Več pri kamnoseku Vodnik, Kolodvorska 34.	(č)
EEHM
ODDAJO: Lokal
na prometnem kraju Sv. Petra ceste oddam 1. II. Dober promet s pleteninami, galanterijo in ma-nufakturo. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgovina« St. 572.	(n)
Lil«
lili:
Vino in žganje
(droženjko in tropinovec) na veliko in malo, z dostavo na dom, prodaja: Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75, telefon 41-58
Telefon 2099
✓ > PREMOG KARBOPAKBTB DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica St 5.
Sobico
s hrano in neprekinljivo postrežbo za popolnoma ohromelega, živčnobolne-ga gospoda išče Verbič, Streliška 32.	(c)
Razprodaja
moških klobukov globoko pod tovarniško ceno. Zelo ugodno tudi za trgovce - pri Tanko, Stari trg 4._0)
Širite »Slovenca« I
Javna sodna dražba
r konkurzu »»JUGOSPORT« se nadaljuj«
od 15. jan. 1935 naprej dnevno od 9—12 in od pol 15 do 18. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi cesti Štev. 3« v naslednjem vrstnem redu: GRAMOFONSKE PLOŠČE — velika izbiraš
ORJAŠKI GRAMOFONI na električni pogon z dinamičnim zvočnikom za koncertne in druitvene dvorane, restavracije, kavarne itd. in nekaj manjših gramofonov; ZVOČNIKI DINAMIČNI IN GRAMOFONSKI DELI) RADIO-APARATI IN RADOI POTREBŠČINE; TRGOVSKI INVENTAR, praktičen za vsako trgovino — te prodajajo tudi posamezni komadi.
Ajdov med
zajamčen, večjo količino, razpošilja po povzetju po 10 Din za kg od 5—10 kg Kovačec Simon, Kukava, JurSinci pri Ptuju. (1)
Vinsko žganje
pristno, ceno prodam in kupim slanino. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vinograd« 570.	(1)
Poizvedbe
Pes volčjak
ki sliši na ime »Luksi«, se je izgubil. Proti nagradi naj se ga vrne. ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta St. 31. (e)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuie
po naivišjib cenab CERNE. luvelir, LiubHana Wolfova ulica št. 3.
Zahvala
Ob prerani smrti naše nad vse ljubljene soproge, zlate mamice, hčerke in tete, gospe
Minhe Kopitar roj. Zupančič
soproge trgovca in posestnika
smo prejeli ogromno izrazov sočuvstvovanja bodisi brzojavnih, pismenih kot tist-menih, ki so nam bili v težkih urah v veliko uteho in tolažbo im. za katere se vsem najlepše zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi za številne vence in šopke, kateri so bili poklonjeni blagopokojni na poti v večnost za zadnje slovo.
Prav posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, posebno še preč. gosp. župniku Ivanu Lovšinu za številne obiske v njeni težki bolezni ter za vodstvo pogreba. Vsem, ki ste jo obiskovali in lajšali njeno bol, gospej Kesičevi pa za obiske v Zagrebu.
Zahvaljujemo se vsem gg. zdravnikom (profesorjem, primarijem in asistentom) ter čč. sestram v Zagrebu, ki so se trudili jo ohraniti pri življenju, gospodu dr. Stanku Perparju, h kateremu smo se v bolezni morali pogosto zateči, da ji je lajšal bolečine.
Iskreno se zahvaljujemo vsem njenim bivšim sošolkam in bivšim poštnim kole-ginjam, dalje mnogoštevilnim udeležencem pogreba, Pevskemu društvu »Planina« za ganljive žalostinke na domu, v cerkvi in na grobu, gg. trgovcem in njih zastopnikom, Sokolskemu društvu, gasilski četi, obema gg. carinikoma, fin. kontroli in orožništvu. Vsem, prav vsem ponovno tisočera hvala!
.j - - >• .— i----- — - ----— — —-----
Planina pri Rakeku, dne 15. januarja 1935.
Žalujoči ostali.
m>m
Kupujemo
vinski kamen
(birso) in posušene drože A. Resman h. d., Zagreb, llica 223
Restavracija (menza)
v Oficirskem domu v Ljubljani
se odda ▼ najem. - Pogoji se dobe pri upravnem odboru Oficirskega doma v Ljubljani, ki sprejema ponudbe do 10. februarja 1935.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
■j
as
as
g
NUDI PO IZREDNO UGODNIH OSNAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARMB
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA B IL NADSTROPJE
J
Zahvala
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in strica, gospoda
Ivana Rusa
strojnika državne železnice v pokoju
se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem cvetja in tudi vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti,
V Ljubljani, dne 16. januarja 1935.
2alujoči ostali.
Tekma okrog sveta
49
Težko 6i je bilo misliti, da čaka eamo na besedo sivolasega moža, da bi zopet planila v življenje in brez miru brodila kakor izgubljena duša po Izdajalskih vodah. Najpol spuščeno jadro je ujelo slabotno svetlobo od epredaj, drugo takisto od zadaj in v črnino noči 6ta ee risala dva groteskna bela madeža.
Tudi od spodaj, iz prostora za moštvo, je prihajala medla svetloba in brezmočno padala preko praga stopnišča. Bila je motna, umazana svetloba, v kateri je zdaj pa zdaj zaplaval lahek oblak sivega tobakovega dima, ki se je pomešan z glasovi, ki 60 prihajali od ©podaj na palubo, v temi razlezeL
Z zadnje ertrani ladje je bilo slišati nekaj ostrejSih glasov, toda tudi ti so bili pritajeni: povelja kitajskim mornarjem, ki eo tam spuščali v morje enega izmed ladijskih čolnov. Slišati jih je bilo čudno neresnično in polnili so vso mirno, kakor nočna pošast na vodi se zibajočo ladjo.
»Pojdivalc je ogovoril Hsi Fong Lin Gordona, ln oba sta »topila v spuščeni čoln, za njima štirje mornarji. Čoln je odplul prati svetlobi, ki je prihajala iz daljave, a te daljave zaradi teme ni bilo mogoče natančno preceniti.
»Upam, da nimate preveč pustolovske predstave o naših piratskih gnezdih,< je pripomnil Hsi fong Lin, ko so veela v taktu udarjala ob vodo in •o nočne sence že pogoltnile obrise ladje. »Tudi pirati oo dandanašnji poKtali moderni. Ne kri žari jo več pod rdečo zastavo z lobanjo in dvema prekri-fcminra kostima —• ako je sploh kdaj kaj takega bilo. S svojih džunk ne napadajo ladij, kar bi jim ■aradd velikosti sedenjih ladij tudi sicer ne bilo ramo lahko. Dandanee se prikradejo kot po t mi k i na ladje, ta ali oni kot voditelj v kajuto, ostali pa feot ktfliji v medkrovje. Da potem vržejo krinko e
sebe, premagajo moštvo in potnike ter izropajo ladjo. Časih jih ujamejo in jih trumoma usmrtijo. A to se zgodd le redko kdaj. Tujci se temu čudijo. Kitajcem je to razumljivo. Pri Hongkongu, Šang-haju in v tem zalivu so prava pravcata piratska gnezda. Toda kako hočete najti prave krivce? Obiščite njiih otoke — nobeno znamenje ne iadaja, da prebivajo tod pirati. Tu so častitljive občine v urejenih razmerah in 6 prebivalstvom, ki miirno io , spokojno hodi po svojiih opravkih, kakor vsi drugi ljudje. Brzojav, radio in gramofon imajo tudi. Le to je, da kdaj pa kdaj izgine kakih štirideset ali petdeset ljudi za kratek čas, ne da bi kdo predrzno vprašal, kani.«
Čoln je plul proti svetlobi. Kmalu se je izkazalo, da je bil to skromen svetilnik na kraju pomola, ki je vodiil od plitkega brega v globljo vodo. Ob straneh, pa tudi na suhem, je bilo lepo število džunk in sain.panov, vmes pa so bili tudi trije ali štirje motorni čolni.
Čoln je pristal ob pomolu, tam so ga privezali ! in Gordon ter Hsi Fong Lin sta stopila na kopno.
Ob ograji je slonela postava, ki ju sprva nista niti opazila, ker je bila docela negibna, dasi bi bilo moralo zbuditi vso pozornost dejstvo, da prihaja čoln od ladje, ki prikriva svetilko svoje smeni.
Šele ko je Hsi Fong Lin nekaj vprašal moža, ; ki je bdi videti kuli, se je prikazalo v postavi življenje in iztegnjena roka je kazala smer skozi grmičj« in palme proti vasi. Hsi Fong Lin je možu stisnil nekaj novcev v roko, nakar se je le-ta okreniil ter šel pred njima, nemo ju pozivajo, naj mu sledita.
»Peljal naju bo do hiše mojega prijatelja,« je omenil Hsi Fong Lin Gortlonu. »Tam bomo videli, kako in kaj. Tega otoka sam ne poznam.«
Kakšnih deset miinut pozineje se je bližala skupina šestih mož, ne da hi vzbujala |»osebno |x>7Jor-nost, eni najodlifnejših hiš v selišču. Kakor običajno je bila okrog hiše veranda, do katere je
vodilo nekaj stopnic. Iz notranjosti je prosevala svetloba skozi zastore iz bambusovih paličic, s katerimi eo bila zakrita okna.
Štirje možje so ostali na vrtu, ki je obdajal hišo, očitno z namenom, da nastopijo, ako bi se izkazalo za potrebno, dva sta pa šla na verando. Lesene stopnice in lestve so škripale pod njunimi nogami. Toda to ju ni motilo, zakaj nista imela namena prikrivati 6vojega prihoda. Dasi je bila hiša nedvomno med najimenitnejšimi na doku, ker je imela tudi gornje nadstropje in druge naprave, po katerih je bilo videti lastnikovo premoženje, je bila prav tako umazana in zanemarjena kakor ostale. Vsaj v negotovi svetlobi, ki je prodirala skozi zastore, je bilo videti različno ropotijo, ki je ležala okrog, predmete, ki eo jih ob tem ali onem času rabili, a ee nikomur ni zdelo vredno, da bi jih po uporabi f>ospravil.
Gordon je pogledal skozi bambusov zastor. Videl je dokaj veliko eobo, ki je bila bogato, toda bizarno in z barbarskim okusom opremljena. To je veljalo vsaj za dekoracijo sten, zakaj sicer je bilo notri samo nekaj nizkih mizde in dragocenih omar finega kitajskega izdelka iz laka, katerih poreklo bi bilo — prav tako kakor glede nekaterih dragocenih bronastih predmetov in orožja — pač težko ugotoviti. Tla so bila pokrita s pletenimi slamnatimi preprogami in na mnogih mestih so ležale pieane svilene blazine.
Na eni teh blazin je sedel velik širokopleč Kitajec, čigar obraz nikakor ni zbujal zaupanja, im brazgotina, ki mu je segala od levega senca doli do brade, ga ni ravno lepšata. Surovi izraz njegovega obraza je bil še hujši radi leg«, ker je mož škilil na levo oko; gotovo si je W lo strahotno pokvečenost nakopaj kdaj pri kakem piratskem pohodu.
Počasi je kadil svojo dolgo pipo, a svoj pogled je nepremično upiral na pleten stol, ki je bil
samo nekaj korakov oddaljen od njega in na katerem je sedela mlada daima v evropski obleki.
»EthelU je vzkliknil Gordon, še preden je prav vedel, kaj počenja.
Videl je samo, kako je v največjem presenečenju planila s stola in menil, da eliši nenaden krik neizmerne radosti; a že je bil pri durih, ki eo se pod udarcem njegove noge odprle. Prav tako uren, samo mnogo manj vihrav, je bil lastnik hiše, zakaj z gibčnostjo, da je ob njegovem tolstem telesu spominjala skoraj na tigrovo, je bil prišel do vrat in tam negibno obstal.
Hsi Fong Lin, ki je prišel tik za Gordonm v predsobo, mu je nekaj zaklical v kitajskem jeziku, kar pa je na čuden način izvabilo možu samo širok smeh presenečenja.
Izza lastnika hiše se je pokazala Ethel in le-ta je mirno trpel, da ga je odrinila v stran ter prijela Gordona za roko iti ga povedla v notranjost sobe.
»Dick Gordon!« je zaklicala z iskrenim, veselim začudenjem. »Kako ste neki izvedeli, la Učim tukaj?«
»Čisto preprosto. Ako sprejme kdo povabilo tia kosilo, pa ga ni m ga tudi pozneje ni več na spregled, pač ne sme zameriti svojim prijateljem, ako se nekoliko pozanimajo, kje je. Tako sem izvodi, da eo vas zvabili v past, ker se je neki veliki industrijski organizaciji zdelo potrebno spraviti vas za nekaj časa na varno. Zdaj sem ei pa najel vlačilca, ki naj me popelje v Kobe, odkoder sem namenjen z železnico v Vokohamo. Tam upam ujeti še parnik za San Francisoo, ki je pred tremi dnevi odplul iz Sanghaja. Torej ni bil takšen ovinek ako eein pristal na tem otoku. Dasi osebno niste bili v nobeni nevarnosti in bi se bilo poslaništvo nedvomno potrudilo rešiti vas iiz tega neprijetnega položaja, ee mi je vendarle z oziirom na najini" dolgo popotno tovarištvo zdelo prav, storiti tudi s evoje strani, kar sem pač mogel storiti---c
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel ce a.
izdajatelj: Ivan Rakoveo-
Uredniks Viktoi Cesiič.