Mostnina platen« v oo'ovini (Leto LVIII. V UubH?ni. v torek, dne 11 februaria 1930 Št 34 2. »zdaia st. 2 oir Naročnina Dnevna .»oaja U krilltvino JUgoSli vtJO meset.no U Din polletno ISO Din celoletno 3UO Din za inozemstvo meoeino 40 Din nene iskn izdam ceioie no v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo I40 C S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t sto.p. peili-vtslo mali oglasi po 130 in i U.većtl oglasi nad 45 mm viiinc po Din ii-ao. veliki po 3 m 4 Din. v uredn-Skemdelu vršilca po 10 Dir o Pr: veciem □ naro :uu popust Izitle oo -i zjutraj razen pondeliKO in dneva do prazniku u reaniširv /e i Kojinanevi ulici Si. 6 lil Rokopisi sc ne vračalo. nelronklrana pisma se ne spi eiemalo * Creaniilvo reieion il. 2050. unravnlilvo il. 232» Informativen tisi za slovenski narod I cpiutu je vKopiioiievt ut.si.o c.ckovnl račun: (./uoi/uiiu ilov. IU.OSO in 10.349 za in.tcta/e, ï.u I uf.i o Sl.7 SOJ. /uijicli S». 3M.OI1, Proga In llunat it. 24.797 Avstrijska trgovinska politika Žo večkrat smo imeli priliko, opozarjati našo javnost na avstrijsko agrarno politiko. Avstrija namreč si jc že pred leti postavila za nalogo, tla svoje kmetijstvo dvigne na tako stopnjo, kateri ne bi bil potreben uvo/. tujih pridelkov. Ta tendcnca za ustvaritev autarktič-' nega (sanio/.ndovolju jočega) kmetijskega gospodarstva jc privedla do mnogih sklepov zn zvišanje domače proizvodnje. Vsi ti ukrepi so dosegli, da danes Avstrija svoje gosto prebivalstvo sicer nc preživlja popolnoma suma, pač pa sc temu približuje v veliki meri in vsako leto bolj. In ni več daleč čas. ko bo industrijska Avstrija 6 milijonov ljudi z 2 milijonskim mestom Dunajem poštnin kmetijsko tuko razvita, da ji nc bo treba več uvažati velikih količin žita in sploh kmetijskih pridelkov. Tu tendenca prihaja zlasti do izraza v avstrijski trgovinski bilanci in zunanjetrgovinski politiki. Uvo/ beleži vedno večje zmanjšanje uvoza kmetijskih proizvodov. Pri tem zmanjšanju pa jc zlasti prizadeta naša država, ki jc doslej kot neposredna soseda najbolj zalagala Avstrijo (poleg Madjarske, Romunije itd.). In vsepovsod se že kažejo uspehi avstrijske agrarne politike: dočim smo še 1. 1924 in 1925 izvo/ili dnevno nad 10 000 litrov mleka v Avstrijo, kar nam je letno dalo desetine milijonov dinarjev, je uvoz mleku, ki je skoro ves prihajal iz Slovenije, sedaj popolnoma ponehal. Tako je bila težko prizadeta našu mlekarska proizvodnja, ki je po vojni žc itak zgubila Trst in Gorico kot svoja važna odjemalca. Tudi v drugih predmetih so vidni uspehi Avstrijcev. Zabeležiti moramo sploh nazadovanje agrarnega izvoza v Avstrijo. Po tej avstrijski politiki smo naravnost prisiljeni, da iščemo nova tržišču za naš zunanji izvo/ kmetijskih proizvodov, ker vse kaže, da bo Avstrija le dosegla, kar si želi Spominjamo tudi kako se jc pred leti, ko sc jc sklepala trgovinska jki-godba z Avstrijo, od mnogih in zelo vplivnih strani svetovalo naši državi, naj bo kolikor mogoče popustljiva napram Avstriji, češ du Avstrija rabi mnogo, mnogo ugodnosti za razvoj. ki je bil tako ostro prekinjen z 1. 1918. Ti glasovi, ki so imeli pač namen, Avstriji kolikor mogoče pomagati, du ne bi iskala zuščite, podpore in mogoče celo priključka na kako drugo gospodarsko silo, so uspeli v toliko, da smo pri pogajanjih dali Avstriji prav mnogo popustov zo uspela. Na drugi strani je pa tudi naša industrija proti tej avstrijski trgovinski politiki, ker daje Avstrija preveč koncesij industrijskega značaja v zameno. Na drugi strani jc vendarle pretežen naš interes, da izvažamo v Avstrijo čim več kmetijskih proizvodov, in pri večini teli proizvodov sedaj ni več toliko tangirnnn Slovenija, kakor druge pokrajine države. Upati jc, da sc bo vsaj zdaj. ko je žc zadnji čas iti ko pomenijo avstrijske zahteve skoro prestunck našega izvoza v Avstrijo, stališče naše delegacije, ki ima težko nalogo nn Dunaju, uveljavilo napram avstrijskim zahtevam. Danes je konkurenca na svetovnem tržišču za agrarne proizvode vsak dan težja. Naj opozorimo samo na veliko padanje cen kmetijskim proizvodom v preteklem letu in vse kaže, dn ccnc šc niso prišle nn najnižjo stopnjo. Naše kmetijstvo, ki jc tehnično zaostalo in ki sc ima boriti tudi z drugimi tež-kočnmi, 1k) vsekakor izredno mnogo izgubilo, kajti avstrijski trg pomeni za nas veliko: leta 1928 smo izvažali v Avstrijo za 149 milj. Diu žita (slaba letina, drugače več), sadja /a 82. raznih ind. in drugih rastlin 25, živine 549. mesa 128, jajc za 85 milj. Din. V pomoč kristjanom v ффф f Plameneč protest Apostolstva sr. Cirila in Metoda proti boljševiškemu divjanju Rim, 2. febr. 1. Osservatore Romano jc na vodilnem mestu objavil silno učinkujoč protest Apostolstva sv. Cirila in Metoda proti preganjanju kristjanov v Rusiji. Protest se glasi: Z bolestjo v duši opazuje Apostolstvo sv. Cirila in Metoda od začetka novega položaja v slovanski Rusiji protikristjansko delovanje sovjetov in sočustvuje z nedolžnimi žrtvami brezbožnih oblasti. Vedno je obsojalo nečloveške metode uzurpatorjev in nikdar ni prenehalo pozivati svoje člane k gorečim molitvam za trpeče katoliške in pravoslavne brate in sestre. Po nezaslišanih grozovitostih, ki so dosegle koncem leta 1929. in zlasti v divjanju boljševikov za časa zadnjih božičnih praznikov svoj višek, ko je protikrščansko, peklensko sovraštvo hotelo udušiti oznanilo miru svetih božičnih praznikov, pa ne more apostolstvo sv. Cirila in Metoda še naprej mol- , čati. Zaradi tega je predsedstvo apostolstva razpravljalo o verskem položaju v Rusiji in soglasno sklenilo, da povzdigne svoj glas v javen protest proti izzivalni kršitvi najosnovnejših človeških pravic do svobode od brezbožnega boljševizma v Rusiji, prav tako pa tudi proti uničevanju tisočletne krščanske kulture in nravnosti in proti okrutnim morilcem nedolžnih in neoboroženih ljudi istega slovanskega naroda! Osrednji odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda obsoja z vsem ogorčenjem to nizkotno žalitev človeških pravic s strani sovjetske vlade in smatra vsa njena rastoča prizadevanju v tej smeri za zasmeh vseh kulturnih dobrin, ki so lastne človeškemu dostojanstvu in ki jih je človeška družba skozi stoletja branila proti vsaki tiraniji. Apostolstvo svetega Cirila in Metoda hoče s tem protestom predramiti vest javnosti in jo vzbuditi iz rav-riodušnosti in brezčutnosti do brezmejnega trpljenja, ki ga trpi naš bratski ruski narod. Obenem pa poživlja vse češke in slovanske katolike, da se 7. vročimi molitvami in dobrimi deli zavzamejo za preganjano kri-stjansko čredo v nesrečni Rusiji, ko vendar pripada nam vsem skupnim duševnim očetom in slovanskim apostolom Cirilu in Metodu. Za osrednji odbor: nadškof Leopold Pre-čan, predsednik, prelat Franc Jemelka, tajnik. Protesti Angležev, Švedov, Fincev in drugih London. 10. febr. 1. Po vsem svetu se vedno bolj množe protesti proti bogokletnemu boljševiškemu preganjanju kristjanov. Kakor lavina raste ogorčenje kristjanskega sveta in vedno konkretnejši postaja protest kulturnega sveta. Tako se je na Škotskem ustanovil narodni odbor proti preganjanju kristjanov in za pridobitev verske svobode v Rusiji. Enak odbor se je ustanovil tudi v Nemčiji. V zad- njem času so se vršili tudi na Angleškem številni protestni shodi proti boljševiškemu divjanju. Dne 18 t. m pn bodo posebno veliki protestni shodi po vseh večjih angleških mestih. V nedeljo se je vršil enak protesten shod v Oslu na Norveškem, stični shodi pa so napovedani že v Nizzi, na Finskem in tudi na Češkoslovaškem. Posebno veliko je ogorčenje Anglije. Gc-neralni tajnik gibanja za pomoč ruskim kristjanom je izjavil: »Kako bi mogli živeti v miru mi, ki verujemo v Boga, čc se na tako nezaslišan način tepta verska svoboda v Rusiji. Sramotno in ponižujoče bi bilo, čc se ne bi pridružili protestu kulturnega sveta.« Švedski protestanti so poslali oster protest sovjetski vladi proti preganjanju vernikov in zahtevali, da imajo ti iste pravice ko drugi državljani. Sličen protest je odposlala tudi zveza švedskih pastorjev. Povsodi, po vsem kulturnem svetu se vzbuja človeška vest, povsodi raste ogorčenje nad brezbožnim divjanjem boljševikov. Nobenega dvoma ni, da bo prebujena vest človeštva tudi imela pozitiven uspeh. Pariz. 10. februarja. D. Po žalni služb) božji za zaiirane ruske vernike je priredila francoska protestantska federacija protestno manifestacijo proti verskemu terorju v Rusiji. Predsednik federacije je zahteval, da je treba oklicati križarsko vojno proli sovjetoin, ki se prizadevajo iztrebiti krščanske tradicije. Zbtižanje med Vatikanom in italijanskim državn m vodjo „Glede mladinske vzgoje treba priti Cerkvi nasproti" Rim, tO. febr. I. Avdijcnca glavnega tajnika fašistovske stranke Turatiju pri svetem očetu, ki je trajala nad eno uro in en četrt, jc umevno napravila v vseli krogih najglobokej-ši vtis. Kaj jc privedlo do tc uvdijcnce najintimnejšega sodelavca Mussoliniju pri papežu, se da najbolj sigurno posneti iz nekih značilnih pojavov zadnje dobe. Mussolinijev brat Arnaldo se je nedavno na provincijolni skupščini Balille, govoreč o pravicah in dolžnostih države glede vzgoje mladine, nepričakovano spoštljivo izrazil o zadnji okrožnici svetega očeta, ki poudarja pravice Cerkve v tem pogledu. Tudi sPopolo dTtulia«, organ stranke, je o tej okrožnici pisal na jako koncilijanteil način. Obenem je »Tribuna«, poročajoč o A-nal-dovem govoru, ostro zavrnila ra/.nc pisatelje, od katerih mnogi niti niso pravi fašisti, ampak so mogoče preje bili celo v zve/i s frninasone-rijo, pa skušajo napraviti razdor med državo in Cerkvijo. I/ lega se sklepu, da je državni vodju Italije v zadnjem času dal razumeti, da ; jc treba nehati polemiko /. Vatikanom glede mladinske vzgoje in priti stališču Cerkve nasproti. To jc bil ik> vsej priliki tudi glavni povod ter vsebina razgovora med svetim očetom ili glavnim tajnikom stranke, dasi se po starodavni navadi Vatikana o takih stvareh varuje absolutna najstrožja tajnost. Pač pa se izve. da sc bo jutri v torek, to je It. t. ni., ko poteče eno leto po podpisu lateranske pogodbe, v čast temu dogodku vršil svečan sprejem pri italijanskem poslaniku pri sveti stolici, na dan ! papeževega kronanja pa islotukšen sprejem pri papeževem nunciju pri Kviriualu Ob t-j priliki bo tudi kralj podelil odstopivšemu kardinalu državnemu tajniku Gaspariju najvišji red italijanske kraljeve hiše, red Svete Anuncijatc. Ni dvoma, da bo v zvezi s tem, ako se glede vzgojnega vprašanja doseže iwpoleu sporazum, tudi državni vodja Mussolini od papežu sprejet v avdijenci in odlikovan. Pros ava ob'etn'ce tateranske pogodbe Rim, 10. februarja. D. Ko je Vatikan že sklenil, da slovesno praznuje 11. februar, obletnico podpisa laterartske pogodbe s tem, da se v Vatikanu razobesijo zastave, je sedaj italijanska vlada tudi izdala povelje, da se ta dan po vsej Hal ji praznuje z razobešenjem zastav. Obenem se izjavlja, da bo, kakor je bilo pričakovati po obisku Turattija pri papežu, Mussolini jutri ali v sredo obiskal papeža in mu pri tem izročil dragoceno darilo, masno obleko iz starih beneških čipk. Mussolinijev obisk na dan obletnice laleranske pogodbe pomeni lorej nekako potrditev sklenjenih določb, pomeni pa tudi, da so bila med tem časom odstranjena nasprotstva. katera so se zdela prvotno kot nepremagljiva in ki so do sedaj onemogočala sodelovali e Mussolinija s papežem. Tudi pogoji, pod katerimi je bil sklenjen ta mir, so sedaj znani. Škofje morajo maloštevilnim, še obstoječim čisto katoliškim lisloni v Italiji dati naročilo, da morajo v bodoče brezpogojno opustili vsako vmešavanje politične morale, vere ali vzgoje. Zato pa je fašizem dal naročilo svojim mladinskim zvezam, s katerim se odstranjujejo prejšnji ugovori Cerkve. Mladinske zveze morajo torej v bodoče služiti izključno samo telesni vzgoji, ne dn bi pri tem zašle v pretiravanja in posebno, ne da bi delovale na gotove rekordne uspehe. V glavnem pa se je doseglo, da se mora odslej pri vseli telesnih vajah strogo in brezpogojno ločiti spol, in sicer brez razlike pri vsaki priliki, to je tudi pri javnih prireditvah. Dan 11. februarja 1030 pomeni, potem ko je isti dan leta 1929. zgradil politični most med Italijo in Vatikanom, končni sporazum med Cerkvijo in državo na vseh poljih. Pacelli - državni tajnik Kard'nal Gasparri se poslovil s sobotno objavo papeževega pisma Rim, 10. februarja. D. Danes je kardinal Pacelli prevzel funkcije dosedanjega kardinala, državnega tajnika Gasparrija s tem, da je on, ne pa kardinal Gasparri ob 9 zjutraj prišel v državni sekretarijat. Bivši berlinski nuncij je šel lakoj nato k papežu v daljšo avdi-jenco. Ta tiho izvršeni prevzem urada v širši javnosti še ni znan. Osservatore Romano bo to morda danes, morda pa tudi šele jutri ob oubletnici podpisa lateranske pogodbe podčrtal. Kardinal Gasparri bo ostal še nekoliko dni v svojem dosedanjem uradnem stanovanju, dokler ne ho pripravljena vila v Rimu. ki mu jo je papež daroval. Kardinal, državni tajnik Gasparri se je torej poslovil od svojega urada s sobotno objavo papeževega manifestu 75 te t n'ca nadškofa Bauerja Zagreb, listi o velikem nasledniku velikih škofov Zagreb, 10 februarja, z. Povodom 75 letnico zagrebškega nadškofa dr. Anton Bauerja prinašajo današnji listi Obzor«, s Hrvatska Straža in aJutarnji list njegovo sliko ter članke njemu na čast. Dr. Svetozar Rittig, zagrebški župnik, opisuje njegovo delo pod tujim jarmom, ko se je hrvatski narod desetletja mučil v politični borbi proti tujcem. Ma-djarski režim mu je delal vedno težkoče ter mu ni dovolii, da bi postal vseučiliščni profesor. Nadškof dr. Bauer je leta 1914. sprejel težko in odgovorno mesto kardinala Haulike. Jurija Draškoviča, in ostalih velikih škofov. V stari državi je imel katolicizem svoj prvenstveni položaj napram drugim veroizpovedim. Nova država je v verskem oziru prej pravoslavna ter pridejo na dnevni red nova politična, kulturna in socialna vprašanja. Po svetovni vojni je katoliška cerkev po vsem svetu prišla v težak položaj iu tako tudi v naši državi. Od leta 1918. vrši nadškof Bauer najvišjo cerkveno službo v naši državi. V vseh krogih se smatra kot službeni zastopnik katoliške cerkve in katoliškega episkopata v kraljevini Jugoslaviji. Narod in državne oblasti imajo v njegovo osebnost neomejeno zaupanje, 1er vidijo v njeni zadnjega iz slavne generacije naših velikih škofov Strossmayerja, Stadlerja in Mahniča. Njegov nacionalizem je služil kakor Strossmayerjev v težkih političnih borbah proli tujemu sistemu. Posvetovanja rektorjev Belgrad, 10. febr. b. Rektor ljubljanske univerze dr. Dolence, ter rektor zagrebške univerze dr. Belobrk sta danes prispela v Belgrad na posvetovanje /. rektorjem belgrajske-ga vseučilišča dr. Mitrovičem. Ljubljanski in zagrebški rektor sta prispela v Belgrad na povabilo prosvetnega ministra. Po končani konferenci so vsi trije rektorji skupaj obiskali prosvetnega ministra dr. Maksinioviča ter z njim razpravljali o novem vseučeliškeni zakonu. Kakor znano, je vrhovni zakonodajni svel sprejel končno redakcijo vseučeliščnega zakona. Ker so ostale nekatere stvari nerešene, je prosvetni minister pred definitivno objavo zakona in pred njegovim uveljavljen jem povabil vso Iri rektorje na posvetovanje, da z njimi v sporazumu določi končni tekst tega zakona. Posvetovanja se bodo nadaljevala. Kakor znano, se z novim zakonom v glavnem no menja mnogo. Zanimivo je, da pravi zakon. do je učni jezik na vseh univerzah srbo« hrvatski. Upamo, da bo ta načrt v definitiv-nem zakonu popravljen in da dobi tudi slovenski jezik svojo veljavo. Sera vlade Belgrad, 10 febr. AA. Danes je bila seja ministrskega sveta od 12 do pol 14 pod pred-sedništvom predsednika ministrskega sveta in min. notranjih zadev generala Zivkoviča. Na seji je poročal zastopnik ministra zunanjih poslov minister brez portfelja dr. Kosta KumanuJi o dokončanem sporazumu z Bolgari glede dvolastniških imenj ter reda in mira na meji Ministrski svet je vzel poročilo na znanje. Razen tega so na seji razpravljali o tekočih poslih. o proda's živil Belgrad, 10. februarja. AA Nj. Vel. kralj je na predleg ministru za socialno politiko in na roj no zdravje predpisal in proglasil zakon o nadzorstvu nad živili. Zakon ima '26 paragrafov. Prvi člen je: Radi zaščite narodnega zdravja in radi oskrbe prebivalstva z zdravo hrano se poslavljajo pod nadzorstvo javnih oblastev ti-le predmeti in izdelki: 1. Živila in pijače vseh vrst, 2) začimbe iu sredstva za izboljšanje okusa, barve ifi izgleda ped I. navedenih predmetov, 3. priprave, ki jih ra. ijo ali ki so so namenjene uporabi pri proizvajanju, izboljševanju, .shranitvi in odpravi pod 1. in 2. navedenih predmetov. To nadzorstvo sme v smislu nadaljnih paragrafov minister za socialno politiko in îa-rodno zdravje ra širili. Nadzorstvo opravljajo prvostopna oblasiva s poincčjo strokovnih .ga-iiov, hig. zavodov in ustanov. V osr. hig. zavodu v Belgradu in pri šoli nar. zdravja v Zagrebu bodo za poirebe vse države prirejeni posebni tečaji :a nadzornike živil. Naloga nadzorni' ov bo, da pregledujejo živila, da preprečujejo razširjanje kužnih in parazitskih bolez .i na živini in da izločijo iz živil strupe in ostale škodljive predmele ter da uničujejo falzifikate. Nadalje bodo morali paziti, da hrana ne bo slaba. Nadaljni paragrafi govore o načinu prijav m o delovanju hig. zavoda in domov nar. zdravja, ki morajo ustanovili posebne odseke za pregled živil s strokovnjaki n.. čelu. Kazenske doPčbe predvidevajo zaperno kazen do enega meseca ali denarno globo do 10.000 Din. V težjih primerili je uporabili tud. kazenski zakon radi poš'-odfce ljudsl ega zdravja. Zakon bo 'o-pil v veljavo 30 dni po razglasitvi v >S1. nov.«. S tem dnem bodo prene'aie določbe zake ч z dne 16. jan. 1896 in odredbe ostalih po..ra-jinskih za"..onov, naredb, predpisov itd. Se'ci gl. sanîte!ne£a sveta Bîlgrad, 10 febr. A A. Glavni sanitetni svet kraljevine Jugoslavije je imel dopoldne prvo plenarno sejo, na kateri je bila opravljena razdelitev v odseke. Na seji so bili vsi člani sanitetnega sveta razen dr. Hamdija Karr.mahmedovića, ki se je opravičil z boleznijo. Sejo je otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drin-kovič. Minister je pozdravil prisotne člane glavnega sveta ter jim v kratkih besedah zaželel uspešno delovanje. Za predsednika sveta je bil izvoljen dosedanji predsednik sanitetnega sveta umirovljeni prof. medicinske fakultete prof. Milan Jovanović Batut. V odsek za znanstvena higijensko preiskovanja ter za zakon in pravilnike je bil izvoljen med drugimi extraordinarius m?dicirske fakultete v Belgradu dr. Matija Ambrožič. Es'enshi predsednik v Varšavi Varšava, II), febr. A A. Včeraj popoldne jc predsednik estonske republike S t r a n d in a n spre jel člane estonskega poslu niši va in estonsko kolonije v Varšavi. Zvečer jo Straudnian sprejel čl;1 ne diplomatskega /bora, nato pa je njemu na čast priredil predsednik poljske republike Mošicki svečano večerjo, na kateri sta oba predsednika imela govore. V teh govorih sto poudarjala prijateljske vezi, ki spajajo obe državi. Večerji so prisostvovali vsi člani vlade, diplomatski zbor in zastopniki civilnih iu vojaških oblastev. Po večerji je bila zabava \ dvorcu predsedniku poljske republike. Betorusi dob l< svojo sto'ico na varšavski un verzi Varšava, 10. Eebr. AA. Na univerzi v Vilni je bila ustanovljena stolica za beloruski jezik. S tem se je ugodilo zahtevam Belo-rusov, ki jih je na Poljskem okrog 1 milijon. Razne vesli iz države Belgrad, 10. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje imenovan za upravnika zavoda za umobolne za savsko banovino v Stenjevcu dr. Rudolf Herceg, sreski sanitetni referent v Pelrinji. Belgrad, 10. februarja, z. Imenovana sta nova komisarja za Zemun in Rakek. Na Rakek pride g. Aleksander Markovič, policijski pisar. Ziigrob, 10. februarja, z. Jutri bodo na svečan način končane devetdnevnice v čast Lur-Skl materi božji. Ob 6 zvečer bo procesija očetov jezuitov. V frančiškanski cerkvi se bo vršila večerna služba božja s ->Tp Deu" oni . Split, 10. febr. z. V nedeljo dne 16. I. m. se bo na svečan način proslavila obletnica kronanja papeža Pija XI. Te?a dne bo v katedrali svečann služba božja. Zvečer ob 8 bodo istočasno zvonili vsi zvonovi Splita. Schobrov povratek na Rimsko potovanje ie brez osti proti drugim sosedom Avstrije Vsebina razsod ščne pogodbe Dunaj, 10. febr, D. Kakor pri povratku iz Haagu, je tudi včeraj dunajsko prebivalstvo z velikimi ovacijami pozdravilo zveznega kanclerja dr. Schobra, ko se je vrnil iz Rima, odnosno iz Radgone in Gradca. Dr. Schober je takoj zopet prevzel svoje posle in sprejel na Dunaju akreditirani diplomatski zbor, ki mu je čestital k uspehom v Rimu in k imenovanju za častnega doktorja na graškem in dunajskem vseučilišču. Pri tej priliki je poslanikom poročal o svojem bivanju v Rimu. Jutri bo poročal pravnemu odboru o isli stvari. »Neue Freie Presse« zahteva v pozdravnem članku, da se rimsko potovanje ne sme napačno tolmačiti, in izvaja: Avstrija seveda nikakor nc namerava izrabiti zopet pridobljenega prijateljstva z Italijo v рго1;ј'н'о?1о-vanskem smislu. Taka enoslranost bi nikakor ne odgovarjala avstrijski politični mentaliteti. Zato je bilo prav, da je zvezni kancler z osebno otvoritvijo mostu v Radgoni in s kratkim obiskom na jugoslovanskem ozemlju že naprej nastopil proti ta'remu napačnemu pojmovanju. Nepravilno je, domnevati za razso-diščno pogodbo kak velik politični dokument. Dokument ne vsebuje prav ničosar, kar ni tudi v drugih takih pogodbah. Za razmerje Avstrije z Italijo tudi ni merodajno besedilo take pogodbe. Merodajna je potreba Avstrije, da razširja na vse strani dobrohotnost; mero-dajne so avstrijske gospodarske potrebe in upanje, da se na takem potu morejo doseči boljši odnošaji med nemškim narodom v njegovi celoti in med Italijo. List naglaša nato, da se bo dr. Schober sedaj z vremi silami lotil neodložljivega gospodarskega dela in dostavlja, da bo šlo za to, najti pri pogajanjih z Jugoslavijo srednjo pot, da ne bodo za avstrijsko industrijo nastale nove težkoče in nove prometne ovire. »Neue Freie Presse« tudi kot prvi list objavlja bistveno vsebino z Ital'jo sklenjene razsodiščne pogodbe, ki obvezuje obe državi, da se morajo vsakršni spori, katerih ni mogoče rešiti diplomatičnim potom, najprej predložiti poravnalni komis;ji, ki mora naloženo delo dokončati tekom šestih mesecev. Če ne pride do poravnave, je spor predložiti razsodišču ali stalnemu mednarodnemu haaške- inu razsodišču. Poravnalna komisija ima pet članov, vsaka stranka delegira v njo po ene- | ga delegata, ostali trije člani komisije, med njimi predsednik, pa se imenujejo skupno. Oni ne smejo biti državljani ene ali druge stranke, temveč mora biti vsak pripadnik tretje države. Njihov mandat traja tri leta in se avtomatično podaljša za enako dobo, če se po preteku prvega roka ne ukrene drugače. Po treh letih se sme dolžnost predsednika prenesti tudi na drugega člana. Dokler teče poravnalni postopek, se morata obe stranki vzdržati vseh korakov, ki bi utegnili vplivati na sprejem predlogov poravnalne komisije ali na izvršitev razsodbe mednarodnega razsodišča ali pogodbenega razsodišča. Dunaj, 10. febr. D Glede predlogov gospodarske narave, ki jih je baje stavila Italija v Rimu dr. Schobru in med katerimi se je imenovalo tudi avstrijsko svobodno prista- i nišče v Trstu in italijanska carinarnica v Inns-brucku. izjavlja »Morgen«, da namerava Italija nuditi finančno pomoč za namoravano električ. popolno želczn;co Gradec—Celovec kot direktno zvezo med Italijo in Madjarsko z bistvenim skrajšanjem dosedanjega pola za avstrijsko, madjarsko in italijansko izvozno blago. Vendar o teh in drugih načrtih ni bilo mogoče dobiti od dr. Schobra obvezne Izjave. Ni potrebno še posebej poudarjati strategične važnosti take železnice. Francoski komentar Pariz, 10. febr. D. List »L'Ordre« označuje sklep italijansko - avstrijske prijateljske pogodbe kot manever Italije proti Franciji. Mussolini hoče s to pogodbo pritisniti na Francijo, da bi bila pripravljena ugoditi italijanskim zahtevam glede pomorske razorožitve in Tunisa, seveda pa tudi, da bi oplašii Jugoslavijo. Vendar ta pogodba ne bo spremenila politične slike osrednje Evrope. Avstrija nikakor ni opustila misli na Anschluss. Razen tega pri pogajanjih med Mussolinijem in dr. Schobrom ni bilo niti bescdice govora o usodi 250.000 nemških južnih Tirolcev. Nemška in jugoslovanska manjšina v Italiji jc zgubila vsako možnost, ohraniti svojo staro kulturo. Še nobenega sporazuma v Londonu London. tO. febr. D. Kot rezultat prvih treh tednov konference ugotavljajo danes angleški listi nu podlagi oficioznega sporočilo angleške admirulitete, du med državami, zastopanimi uu londonski konferenci, do sedaj ni bil dosežen sporazum v Vseh bistvenih točkah. Anglija izjavlja. du je predlog Amerike o razorožitvi najboljših angleških bojnih ladij ravno tako nesprejemljiv, kakor ameriški protipredlog, dn sme, če vztraja Anglija pri razorožitvi starih bojnih ladij, zgraditi takoj novo hitro bojno križark o s 30.000 tonami. Angleška admirali-teta izjavlja dalje, da so ameriški predlogi o razdelitvi tonaže križark sprejemljivi samo tedaj, če pristaneta Francija in Italija na konferenci na to, dn se izdatno zniža število in to-nažu njunih lahkih enot. in če je Francija pripravljena ravno tako potopiti svoje podmornice ali jih čitnti iz gradbenega programa, kakor bi morala Anglija črtati torpedne rušilce in lorpedovke. da se doseže pariteta tc ladijske kategorijo, ki jo zahteva Amerika. Anglija je obvestila Ameriko koncem tedna o tem, da bi bil ameriški program samo tedaj sposoben za diskusijo, če bi bili Francija in Italija pripravljeni, dati bistvene razorožitvene koncesije glede lahkih ladij (podmornic, torpednih rušilcev) in če more Amerika obja-I viti dosežen sporazum z Japonsko. Obenem se j ugotavlja nn angleški strani, da sta se Anglija in Francija sporazumeli o razdelitvi Indijskih kategorij in o bistvenih trunsfernih določbah. Japonska je obvestila ameriško, delegacijo, da nikakor ne more sprejeti manj, kakor 70% tonaže pri velikih križarkah v razmerju s to ladijsko kategorijo najmočnejše anglosaksonske države. Japonska vztraja dalje pri 13 velikih križarkah, dočim ji je do sedaj Amerika hotela dovoliti 11 takih ladij. Francija je pripravljena, pristati na razorožitev vseh velikih bojnih ladij, če bi smela del svoje tonaže velikih križark prenesti na ladje po približno 16.000 ton z 12colskimi topovi in s hitrostjo po 30 milj. Francija soglasno z Japonsko odklanja odpravo podmornic, bo pa jutri na plenarni seji konference predlagala še nadaljnje določbe o »počlovečenju« vojne s podmornicami. Italija ostaja še nadalje samo opazovalec, dokler se konferenca ne izjavi pripravljeno, da se določi najmanjša tonaža vsakega brodovja in da se razmerje moči posameznih brodovij med seboj določi za gotovo vrsto let (10 do 15). Ameriška delegacija je s tem rezultatom svoje »ofenzive« tem manj zadovoljna, ker edini neodvisni strokovnjak, admiral Joenes grozi, da se bo vrnil v Washington, da poroča senatu o »žrtvovanju« ameriških obrambnih potreb. V Ameriki že dve skupini senatorjev pobijata ameriški predlog, in sicer ona skupina, kateri ameriški načrt ni dovolj dalekosežen, in ona skupina, ki izjavlja, kakor Borah, da predlog prav za prav pomeni okrepitev, ne pa razorožitev Nov' uboji v Chicagu HlMitarszacifa Rus'je Newyork, 10. febr. D. Ker je bilo v zadnjih devetih dneh izvršenih v Chicagu devet umorov in več bombnih atentatov, ki so vznemirili vse mesto, je chieaška policija izvedla veliko racijo v zločinskem okraju mesta. V raznih skrivališčih je 155 detektivov prijelo 917 zločincev. Vendar med njimi niso mšli nobenih : kraljev«, temveč samo zločince man šega formata, kakor priložnostne zločince, žepne tatove, Irgnvce s kokainom itd. katere je policija povečini zopet izpustila. Zločinci še nadalje terori irajo mesto in so v nedeljo ustrelili dva študenta, katera sla s svojim avtomobilom hotela prehiteli neki avtomobil. Cs!. biološka pcs1a:a se ustanovi na Rabu Split, 10. febr. z. Češkoslovaški profesorji in docenti visokih šol so osnovali na Rabu češkoslovaško biološko postajo. Sklenili so začeti s pripravami že v letošnjem letu. Akciji pomaga lnslnik hotela na Rabu g. Macliar, rodom Čeh. I)ai je na razpolago zemljišče zu bodoče zgradbe, prostore in začasno v p o rabo ' ter svoj motorni čoln. Moskva, tO. februarja. D. Danes je bil v Moskvi po paradi več kot 20.000 članov družbe Gosavihim otvorjen uuijski kongres te organizacije. Ta organizacija obsega sedaj okoli 5 milijonov delavcev in nameščencev in služi za okrepitev obrambne sile Sovjetske unije potom vežbanja prebivalstva v plinski in kemični vojni potom zbiranja denarja za letala, tanke itd. in potom vežbanja svojih članov za strelske in konjeniške oddelke. Kongres je otvoril Rikov z, nagovorom o mednarodnem položaju in z govorom Vorošilova o nalogah organizacije. Namen tega kongresa je nabiranje novih članov. Polrebo za višje število članov utemeljujejo listi s tem, da narašča protisovjetsko razpoloženje v mnogih kapitalističnih državah, kar bi lahko dovedlo do nove intervencijske vojne. Zato se mora Rusija z vežbanjem svojih državljanov napravili za nepremagljivo trdnjavo. Avtomobilska nesreča v Belgradu Belgrad, 10. februarja. AA Inž. Siniša Ma-kulin je vozil s svojim avtomobilom z veliko brzino po Balkanski ulici. Zavozil je v zid neke hiše in pri tem stisnil ob zid 3 pešce ter jih težko ranil. Inž Siniša Maknlin je pustil avto-1 inobil aa mestu in pobegnil. Uvedba normalnih razmer v Španiji Madrid, 10. februarja. D. Španski mlnistr-ski predsednik Berenguer je podal Vašemu dopisniku v razgovoru izjavo o novem političnem položaju na Španskem. Rekel je: > Nalog imam, pripraviti politično normalnost v državi. Na juridičnajn ln upravnem polju so bili tozadevno že sprejeli gotovi sklepi. Gre za celotno revizijo vsega delovanja diktature, četudi se ne bo vse odpravilo, kar je uvedel prejšnji rejim. Tekom šestih let so se uvedle tudi mnoge koristne reforme in bi bilo otročje, če bi se tudi to odpravilo snmo radi opozicije. Naša norma je ustava iz leta 1876. Ne morem reči vnaprej, kako dolgo bo ostal moj kabinet. Pravi se. da bo trajal le malo časa. To pa je odvisno od okolnosti. Vsel akor je moja vlada le prehodna, kot zadnja instanca pa bo odločal parla-mena, Volitve se bodo ra-pisale, čim se bodo stranke čvrsto organizirale. Parlament se ho sestal čimprej, ne vem pa še, kdaj. Ministri mojega kabineta, ki so prej pripadali konservativni stranki, sedaj ne zastopajo te stranke. Prevzeli so svoje porlfelje kot strokovnjaki in ljudje dobre volje. Tudi jaz, ki pripadam liberalnemu taboru, sem prevzel sestavo vlade le iz zavesti dolžnosti. To ni nobena prikrita vojaška diktatura! Jaz sem skoz in sl oz državljan in moja naloga je: vrnitev k normalnosti. Nameravani obnoviti oficielne in osebno stike z bivšim ministrskim predsednikom. Moja vodilna misel je pomirjenje duhov. Postopali bomo po etapah, pa brez oklevanja. Pričakujem, da bo kurz pezete kmalu poskočil. Njeno sedanje nizko stanje tudi ne odgovarja njeni resnični vrednosti.« Atentat na grškega detegata v Softji ? Atene, 10. febr. z. Danes zjutraj prinaša >Le progrès« senzacionalno vesl iz Sofije, da se je izvršil atentat na g. Papadakisa, delegata pri grško-Ix>lgarskih pogajanjih v Sofiji. Podrobnosti list ne navaja, ker je vsa stvar tajinstvena. Po atentatu je policija izvršila v Sofiji preiskavo ter ugotovila, da je delal g. Papadakis zjutraj v svoji sobi v ulici Carja Borisa. Zvečer pa, ko je prižgal luč, je nenadoma padel iz hiše na nasprotni strani ulice strel. G. Papadakis je takoj obvestil policijo, ki je nemudoma začela s preiskavo. Streljalo se je iz hiše nekega Kilova. Razlog poskuše-nega atentata, ki je izzval v vseh sofijskih diplomatskih krogih velikansko senzacijo, ni znan. Komumstični izgredi v Franciji Pariz, 10. fèbr. AA. Današnji *Mutin« pri« občuje vest. da je v metalurgijskih in tekstilnih tovarnah v 13c-lfortu izbruhnila stavka. Odbor stavkujočih je povabil i/ Pariza komunističnega vodjo poslanca Cerhina, da predseduje nupovedaneinu mitingu. Na postaji je vlak, v katerem se je pripeljal Cachin. sprejelo 100 tisoč ljudi, ki so hoteli spremiti Cachina v mesto. Tega policija ni dovolilo ter je hotela množice razgnati. Zalo je prišlo do spopadov, pri katerih je bil ranjen na obrazu tudi sam Cachin. Čeprav ranjen je Cncliin vendarle imel napovedani govor, v katerem je med drugim poudaril, da vse stavke izvirajo iz političnih, а ne iz gospodarskih razlogov. Ker je kazalo, da iilogne priti do novih izgredov, jc intervenirala policija, ki je aretirala 20 oseb tc jih izročilu sodišču. Rusi in ItaMfani posojaio Turčiji denar Carigrad, 10. febr. D. Danes se objavlja, da je sovjetska vlada dala turški vladi na razpolago 1.6 mil. dolarjev za podporo turške valute. Ta vsota odgovarja višini letnih nakupov Sovjetske unije v Turčiji, Dalje jc Banca commerciale italiana otvorila turški vladi kredit 1 mil. funtov šterlingov (4 9 mil. dolarjev), kar pomeni začetek večjih paslov s to banko. Krediti v Rusiji in Italiji jasno kažejo politični kurz, v katerega je Turčija zopet zaplavala. Ruski kredit ni posebno velik, vendar pa kaže učinkovanje zadnjega obiska Karahana v Angori. Italijanski kredit pa je pomembnejši. Rusija in Italija hočeta s tem še bolj okrepili svojo politično pozicijo, ki se v Angori stalno dviga. Zdi se, da obstojata v Angori dve struji, katerih ena v zaupanju na gospodarsko pomoč Rusije in Italije nima nobenih pomislekov, ozlovoljiti Pariz in London. Ta struja je očividno močnejša. Druga struja pa se hoče ozirati na francoske in angleške finančnike, ker upa dobiti v teh dveh državah cenejši kredit. Uprava turških državnih dolgov v Parizu je poskušala dobiti iz Angore obvezno izjavo, da se obrestovanje in amortizacija vrši nadalje. Odgovora do sedaj ni bilo, vendar se smatra za gotovo, da bo izmikajoč, ker se turška vlaad noče vezali na termin preko meseca maja. Vesti iz Angore naglašajo, da bi se eventualni moratorij tikal samo dolgov iz časov sultana, ne pa obveznosti iz odkupa ana-tolskih železnic. , Dunajska vremenska napoved" J a s n o vreme. Zjutraj hud mraz v nižavah, na gorah pa višja temperatura.