Z27. številka.
PavSalni franko v drlavl SNS.
ff Ljibijflii, i tank 30. septembra »19.
LH.iia
Isnaja vsak dan zvečer, imemii nedelfe In praznike.
InesrafJi Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne In male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnlitvo »Slov. Naroda" ln „Narodna Tiskarna" Knallova ulica st 5, pritlično. — Telefon št 90.
„Sloveneki Narod1 velja v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan    .   K 84*—
polletno ...,...„ 42*—
3 mesečno ....... 21*—
1 ......... 7—
v Llabllaal ta po poeti s "f Inozemstvo i
celoletno     ......  K 95*—
polletno.......H 50*—
3 mesečno ....... 26'—
.........9—
Nov* naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno  ajeer* po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo M81ov. Naroda1' Enaflova ulica it 5, I. nadetrop|e.
Telefon štev. 34.
Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. NT   Rokopisov ne vraža.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Edino rešitev vrednosti krone!
V Parizu, meseca sept.
Velecenjeni gospod urednik! Dovolite, da s par besedami opozorim našo javnost na faktor, ki je morda edini v stanu rešiti nas strašnega poloma. Znam, da so besede, posebno pri nas, bob ob steno, a morda se vendar najde še kak »voditelj« naroda in njega mnogoštevilnih strank, ki bo posvetil spodaj omenjeni ideji malo pozornosti in uvaževanja.
Dogodki na finančnem, osobito na valutnem polju, so nenaravni, hitrost spremembe borznih kurzov raznih valut grozo vzbujajoča. V obče se lahko reče. da vse veljave držav, ki so bile v vojnem stanju, strahovito padajo, sosebno pa onih, v katerih je divjala vojna na lastni zemlji. Žrtve, ki jih je terjala vojna, je treba nadomestiti, stroške plačati, za kar je potrebno ogromnih denarnih sredstev; stari nacijonalno-eko-nomski stavek: : ponudba in povpraševanje- je v večji moči kot sploh kedaj. Ugoditi vsem željam kupcev, konsumentov itd. ni mogoče, ker trg radi raznih faktorjev, kakor pomanjkanja prometnih sredstev, delavnih moči. surovin itd. ne more biti nasičen. Konkurenca je nezdrava, krediti rastejo brezmejno. Dežele, ki so po vojni opustošene, so liki nenasitljivi požiralniki vsega v dvojni, trojni, da deseteri meri.
Pogled na borzno notico kaže, da pada frank, da pada šiling in da stoji blizu »0« naša krona. V primer notici 17. septembra 1919 v Genevi: francoski frank 60. angleški pownd 22*85, dollar 5*30, lira 54*35, hoiand-ski florin 204*75. rubelj 19. švedska krona 135*5(5, marka 18*35, dunajska krona 6*90: in v Parizu: švicarski frank 165, angleški pownd 38*50, dollar 9-13. lira 91 M. holandski florin 336, rubeb" »0«, švedska krona 223, marka 38'*, dunajska krona 14.
Z drugimi besedami, za en angleški pownd treba Francozu plačati dvakrat toliko, kot pred vojno, za francoski frank treba Nemcu plačati trikrat toliko, kot pred vojno in nam 6krat toliko.
V veljavi stalno raste dolar. — »Seveda, Amerika je bogata, ima prirodnih bogastev, tovarn itd.« bi hitro rekli! Res je. a ima tudi prebivalstvo, ki je delavno, varčno, ki zasmehuje vsakega, ki samo pohaja in prazno besedici: narod, ki ima realnost za podlago vsakemu delu, kjer prazni frazer in kričač. posebno oni z geslom »domoljubja« na jeziku, nima bodočnosti, kjer oni, ki z ozi-rom na njega  moči in znanje ni na
mestu, sijajno propade, strt pod mogočnim strojem realnega, p 1 o-donosnega dela. Mentaliteta Amerikanca je delo. »To be busv« je njih ideal. Ne stremi nikdo za nedosegljivimi cilji, realnost in možnost uresničenja je podlaga vsakemu stremljenju. V mali primer, kako se ie Amerikance, sosebno v Franciii napak sodiio, je dejstvo, da se je veliko število Francozinj poročilo z amerikanskimi oficirji in vojaki sploh. — Lepo je bilo življenje ž njimi v Parizu in Franciji, sosebno za časa premirja. Marsikojo je mikalo nadaljevati to življenje z izbranim »Sveet-heartom« v Ameriki. In odšle so cele trume v obljubljeno deželo — tako po statistiki v mesecu juniju 1919 okolu 9000. — A glej, meseca septembra se jih je vrnilo v Francijo vže okolu 4000 — ločenih! Zakaj? Amerikanec. ko je prišel v svojo domovino, je pozabil razkošje, pozabil zabavo in prosto besedičenje, postal je zopet stari realni »bussness man-*. Večer samo je bil po storjenem, plodonosnem delu posvečen — soprogi, ki je kakor v mnogih navedenih slučajih raje se ločila od moža,, kot pa spremenila svoje lahkoživne. navade. S tem ne smemp misliti, da so Francozinje samo lahkoživke. Nasprotno — za svoj dom skrbe kot prave matere in da napravijo zakonsko življenje sebi in možu udobno, so pripravljene doprinesti dokaj osebnih žrtev. Zavedajo se, kaj je vojna učinila in brez jadikovanja trpe — »potir- la patrie<:, ki je pri vsakem Francozu n a i s v e-t e j e čustvo. Občudovanja je vredno, kako se Francija in nje prebivalstvo na vse mogoče načine trudi omiliti in zbcljšati, kakor hitro mogočo, povojno stanje. Sistematično se deluje v vseh panogah na to, da lastna produkcija raste, da se uvoz zmanjša, marsičemu se treba* odreči in vsakdo se rad, ker ve, da je to le za čas, da bodo zopet razmere urejene, produkcija nasitila trg. prometna sredstva kakor pred voino, lastni denar zopet v polni veljavi. »Ne obupati, delati . . ie vik, ki ga propagira vsako politično, patrlotično društvo, ki ga poddira povsod in z vsemi sredstvi državna vlada.
In tako naj bode tudi pri nas! Ne povešajmo glave, ne jadikujmo samo in ne kritizujmo! »Na delo, na delo« bodi naše geslo. Če bi res .vsakdo posvetil ne samo sebi in lastnemu žepu. temveč tudi zares domovini v prid, svoje moči in delal, kolikor zamore, prebolimo hitro otroške bolezni novorojene države. — Naša zemlja je bogata: Rude, les, prirodni produkti, žito, sadje, perutnina, živina itd. vsega je dovolj. Treba le racijo-nelno pričeti izkoriščati prirodne za-
LISTEK.
Poglavja iz torbe za našo državno neodvisnost.
Piše i. M.
(Konec.)
Vošnjak. videč veliko nevarnost, ki preti našemu zedinjenju vsled nagnenja Amerike, da se naj Avstrija federalizira in ne razbije, se je vrgel na posel ter prikazal vso karikaturo tedanjega avstro-ogrskega državnega prava. Tega obširne študije »Austrian federalism« je bila sledeča: Avstro-ogrske ni treba federah-zirati in tega tudi ni mogoče storiti, kajti Avstrija in Ogrska so federalizi-*rane države že od samega početka. Rokopis »Austrian federalisrn« je Vošnjak ponesel seboj v Ameriko.
V tujini kakor tudi doma je bilo razširjeno krivo mnenje, da deluje več jugoslovanskih odborov v raznih
stolicah Entente. Ni bilo več jugoslovanskih odborov, ampak samo eden s sedežem v Londonu. Pariz, Petro-grad. Južna Amerika, Severna Amerika in slednjič Rim, to so bile samo ekspoziture, pisarne Jugoslov. odbora. Vse politično in diplomatsko vodstvo je prihajalo iz enega centra. Programatično te ekspoziture niso imele nobenega pomena. Jugoslov. program in taktika se je določevala iz enega centra in tu je treba omeniti odločujočo vlogo Ante Trumbića. S svojo železno voljo, s svojim velikim državniškim darom, s svojim gorečim domoljubjem je ustvarjal tam. kjer se je nahajal, pravo žarišče jugoslovanske akcije.
Jugoslovanski odbor se je v početku leta 1915., redno sestajal vsaki dan. Bilo je to uprav permanentno zasedanje. Ko so posamezni člani odhajali na misiie, so postajale seje redkejše. Trumbić je skliceval odbor obično na daljne sesije v Pariz in salon hotela Madison more pričati o marsikateri živahni seji. Nekatere seje so bile tudi v Ženevi, ena celo v Annemasse na francosko-švicarski
klade, da ne leže mrtvi v zemlji. Nasititi s pridelanimi in izdelanimi produkti najprvo lastni trg in potem izvažati, kolikor mogoče. Uvoz naj se restringira kolikor mogoče, kar je, če bi se hoteli zares na najpotreb-neje omejiti, lahko dosegljivo. Kako išče Francija, koji ni odprta več Rusija, povsod lesa, sadja, perutnine, jajc, žita itd.! In kako radi bi Francozi vse to nabavljali si pri nas! Trgovski minister sam jc pred kratkim izjavil, da bi bila vlada le presrečna, ko bi z am og 1 a imeti stalnih, res ni Ji, trgovskih zvez z Jugoslavijo. Franciji preti zopet krušna karta pozimi, in pri nas je abodanca moke! — Vsak naj s pomnoženo silo doprinaša k produkciji v zemlji, vlada pa z dobrim vodstvom k eksportu — in finančna kriza bo brez kreditov rešena po sebi. — Ura je dvanajst, besedičenja je dosti, resnega dela je treba!
Zato bratje v kolo zdaj stopimo in podajmo si roke — a ne. v zabavo S cvičkom in žganjem, z vpitjem in hruščem, temveč k resnemu, pravemu delu. — Ne v frazah, ne v praznih besedah, ne v političnih nazira-njih, ne v intrigah, ki so pri nas nad vse priljubljene, ne v stremljenju po raznih službah z dobro plačo brez kvalifikacije, ne v vpitju: »Jaz, pr-mejdus sem patriot«, ne v praznih borbah za prvenstvo ene ali druge stranke, je naš snas. temveč v pravem, rcelnem delu. Napeti je treba vse sile. pomnožiti produkcijo na dvojno, na trojno, s pravim delom, s potencirano silo ustvarjati dobro, delati fakti č-no z roko in umom! Proč s praznimi klevetniki! To edino bo naš spas.
Potem je $Hza krone po sebi rešena, potem, mila majka domovina, ti sije bodočnost, in nisi mrtvo rojeno dete v času svobode, koje si dosedaj tvoji sinovi  niso zaslužili.
_—a—
Ouna] - dolga vas.
Na Semeringu sneg prek glež-njev. Se zeleno drevje se očividno brani prezgodne zimske odeje. Potniki trepečejo v mrazu, v vozovih, ki imajo cele ali vsaj dobro pokrpane šipe v oknih, je nepopisna gneča. Med silnim nalivom privozi vlak z veliko zamudo na južni kolodvor.
Dunaj . . . Kako daleč se zde že časi, ko se je kopalo to ogromno morje ponosnih stavb v blestečem imenu cesarskega mesta. Danes se vleče tu dolga in dolgočasna vas. Vedno globlje se potaplja stara slava, vedno bolj odkriva velikomestha beda sestradana rebra gladu in po-
manjkanja. Te bolne resnice mi ne more niti za hip prikriti pogled iz sobice, ki sem si jo po velikem ople-tanju priboril v hotelu notranjega mesta. Na nasprotni hiši vidim, da kaže pod zapranim katunom ogromen cesarski orel kos perotj in krempljev, pod njim pa stoji dolg in pozlačen napis: »Kaiser-konigJ. Hof-Hutfabrikanten P. & C.liabig Kam-merlieferanten Sr. k. u. k. ap. Maje-stat.« Čemu Še to? Pa kaj me to srbi? Važnejše mi je vendar vse bolj, kdaj odstranijo ali prepleskajo pri nas doma vojaško stražnico, ki kakor v posmeh gleda z nekega dvorišča Pražakove ulice v črno-žoltem plašču na visoko palačo domače pravice ... Pa še to mi ne pali živcev, da bi z ogorčenimi klici zval »železno metlo«, ki mora biti neki že vsa zdrgnena in oskubena, če pometa revica v tistem tempu in taktu, kakor ga ji narekujejo dan za dnem v tem aH onem predalu naših -Časopisov. Cemu bi mi bilo potem dunajsko »čiščenje« pri srcu. Opravili bodo, kakor bodo vedeli in znali.
Ali podoba te »dolge vasi« je vredna zanimanja. Ko sem bil pred pol letom tu, takrat se je risala ta klavrna poza. danes je narisana in stoji ob cesti kakor mršav berač v ogoljenem fraku.
Dunaj ni bil še nikoli tako be-i den, kakor je danes. Tisti zveneči šum, ki se je kljub vedno naraščajoči bedi valil po ulicah še do zadnjih dni, je včeraj mahoma obmolknil. Dunajski tramvaj se je popolnoma vstavi!. Omejitev ie bilo že prej veliko, ali zdaj je prišla katastrofa, ker se ji ni bilo mogoče več izogniti.
Ko sem odhajal iz Ljubljane, so tudi tam počivali tramvajski vozovi v lopi. Ali nikogar nisem čul. ki bi se bil zato jokal. Saj je vendar dognana stvar, da ljubljanski tramvaj ostaja za pešci, da je torej samo »potrebno zlo«. Vse kaj drugega pomeni na Dunaju popolno vstavljenje tramvajskega prometa. Ljudje, ki so jih trdi življenjski pogoji vrgli v stanovanje na daljni periferiji* mesta, so morali danes prvič prehoditi dolge kilometre službene poti v notranjost mesta in to v vremenu, ki si ga ni mogoče predstavljati slabšega.
Zdaj pod večer hite nazaj dolge procesije upadlih, bledih obrazov. Kdaj bo doma ta in oni? Kako bo jutri, pojutrišnem? Kdo bo omagal prvi, kdo za njim? — Beda si je na-stežaj odprla vrata. Automobil, ki ga je poprej človek komaj toliko pogledal, da se mu je pravočasno izognil, vzbuja pozornost in koprnenje. Srečni ljudje, ki se morejo voziti v njem! Tako mastno niso služili auto-takslerii še nikoli kakor danes. Dvaj-
setak igra pri njih komaj ulogo najmanjšega drobiža. Brez stotaka si ne moreš misliti niti najkrajše vožnje. Ljudje se love po ulicah in dvigajo roke v prošnjah. Toda šofer komaj zamahne v.široki gesti. Še izvo-šček te ne pogleda, še kočijaž, ki priganja najgladnejše kljuse, ti ne da odgovora. Vsi služijo mastne denarje. Z velikanskimi košarami in kovčegi počivajo popotniki sredi trotoarja. Menda niti ne opazijo, kako jim lije za vrat. Edina misel jim je, kdaj bodo priromali na zaželjeni kolodvor, da se odpeljejo in poslovo od te dolge vasi. Paglavec, pokveka, zaslužita danes s prenašanjem prtljage več nego visok uradnik. Kdor je le mogel, si je pripravil kaka kolca, da bo več padlo v žep. Danes ali nikoli! Toda ta -danes« bo še trajal. Premoga prihaja vedno manj, danes ,ga sploh ni prišlo nič.
Draginja pa vrtoglavo raste. Kako izborno bi se bil najedel doma za onih dvajset kron, ki sem jih plačal za preskromno kosilo v zakotni restavraciji! Lačen sem vstal od mize, doma bi mi bilo še ostalo. Masti in mesa več ne poznajo v kuhinjah. Tak čuden duh-in okus imajo te jedi. Ubogi želodec, pa tudi ubogi žep! Seveda — Če stane kilogram masla 150 kron in še več, kilogram telečjega mesa 80 kron, moke 15 do 20 kron, krompirja 8 do 10 kron, pa še s kakšno težavo!
Zato me ni malo zanimalo, ali je morda obleka toliko cenejša, da daje potem ravnovesje cenam naših živil? Pa kako, če vidim po izložbah najcenejšo suknjico za 900 kron, srajco za 90 kron, klobuk za 1S0 kron. Edino čevlji se mi zde nekoliko cenejši od naših in to bo menda vse.
Ne, ne, te »dolge vasi« ne,obf-ščem več izlepa! Osem je ura, pa me že gonijo iz kavarne, vezna vrata sc zapirajo, še tiste skope luči, kolikor jih je, ugašajo. Dolga vas — Dunaj tone v temo in blato, zapuščen in gladen -— berač v ogoljenem fraku ... V. Maz|.
IZ
line Me.
Ravno sedaj, ko se poskuša vzeti fiigoslaviji Reko, bo marsikoga zanimalo, na kakšen način so vzeli Madžari Reko Hrvatom.
Od leta 900 naprej so vladali Reki čez 100 let hrvaški kralji rodu Krešimira. Pozneje je postala last akvilejskih patrijarhov. Leta 1471. je kupil Reko cesar Friderik III. Po-čenškiz 18. stoletjem, po izboljšanju pristanišča, je postala Reka izvanredno pomembno trgovsko mesto.
Pod francosko vlado, v področju ilirskih dežel, je tvorila Reka do 1813. leta bistveni del civilne Hr-
meji. Na sejah je bilo potrebno neizmernega takta, ker so bile zastopane različne struje. Bosanci so imeli svojo bosansko politiko, ki je bila dostikrat veliko-srbsko nadahnjena. Hrvatje še vedno niso bili prosti starih državnopravnih fantazij. Slovenci niso pali niti v ta, niti v drugi kontrast. Razumevali so jugoslov. program v vsej svoji čistosti. Pa kdo je smatrat jugoslov. program izvedljiv, posebno leta 1915., v tem obsegu, da bi se mogla realizirati Jugoslavija s slovenskimi deželami: To se ie zdela še celo nekaterim članom odbora fantazija. Bosanci niso prav nič riskirali, ker je vsakdo vedel, da Avstro-Ogrska Bosne in Hercegovine ne bo mogla obdržati. Mnogo riskantnejša je bila stvar za Slovence, na katere so celo nekteri člani gledali kot na nepopravljive idealiste in utopiste.
Čisto nemogoče je, da bi pri takem poslu, kakršen je oni kake politične emigracije, ne bi došlo do notranje borbe in do težkih nesporazumov. Da je taka skupina ljudi v težkem duševnem stanju, o tem ni dvoma. Državni red, ki so mu doslej
bili podvrženi, jih je izobčil in družba, v kateri živijo, nima neredko potrebnega srčnega umevanja za stvar, za katero se emigracija bori. Avstro-ogrska je postopala najostreje proti članom jugoslov. odbora, jim konfiscirala njihovo premoženje, zasledovala njihove sorodnike. V državah Antante, o Italiji sploh ne govorim, emigracija ni vživala nikakega pravega gostoljubja. Pametni Angleži so še celo mislili, da so to nevarni elementi, ki bi jih bilo najbolje internirati.
Saj gotovi angleški krogi so gledali z velikim nezaupanjem avstrijskih državljanov, ki imajo namen, da razbijejo Avstrijo. Ako vzamemo vse to v poštev, moramo se res čuditi izvrstni morali in sporazumu, ki je vladal med člani jugoslov. odbora. Vsi so čutili, da se borijo za veliko, vzvišeno stvar. Najznačilnejši je bil tu položaj slovenskih članov. Dočim so stale za srbskimi člani srbske državne tradicije, dočim je hrvatska prošlost in hrvatsko ime vendar.že bilo uvedeno v krog drugih narodov«
so Slovenci popolnoma orali ledino in njih naloga je bila uvesti slovensko ime v mednarodno življenje.
Danes sicer še ni prišel čas, da bi se izrekla končna sodba o delovanju članov Jugoslov. odbora. Pa kljub temu veljajo za njih besede, ki jih je izpregovoril LJovd George 6. avgusta 1.1, v angleškem parlamentu.
Govoreč o onih možeh, ki so priborili zmago angleškemu orožju v tej vojski, je rekel doslovno: »To je častna tradicija naše države, da se ona izkazuje hvaležna vsem onim, ki so ji L. kazali imenitno in izredno službo v dneh nevarnosti. Meni se zdi potrebno reči, da Je to zdrava tradicija za vsako državo. NehvaleŽ-nost pobija veselje za javno službo in nobena država ni dolgo cvetela, ki je izkazala svojo nehvaležnost onim, ki so ji koristno služili v dneh nevarnosti. To je bila odločujoča razlika med Rimom in Kartago in taka lekcija ni brez vrednosti.«
9E
vatsto. Potem je prešla pod avstrijsko oblast, dokler je cesar Franc I. leta 1822. ni vrnil Hrvatski. Do leta J847. j* odpošiljala Rejca poslance na hrvatski sabor v Zagrebu, h kateremu je prihajal tudi reški guverner.
Leta 1848. se je končala ogrsko-hrvatska državna zajednica. Da bi pridobili Reko zase, so ji obljubovali Madžari zgradbo železnice do Budimpešte In povečanje luke. In res ni hotela Reka prfenati oblasti bana Je-lačiča. Ta si pa ni dolgo premišljal, impak je zavzel Reko s silo in upo-stavil jednega glavarja za vojaške, drugega za ctvflne posle. Pri nastopu vlade je imenoval   cesar Franc Jo-
L bana .lelačlča guvernerjem Reke. Po padcu absolutizma (1860) se Je izjavila madžaronska stranka na Reki proti Hrvatom. Hrvatski sabor je ponovno naglašal, da tvori Reka bistveni del hrvatskega kraljestva, kar je cesar m kralj sam sankcioniral
Pogajanja med ogrskimi m hrvatskimi delegati glede Reke I. 1866. so ostala brezuspešna. Vsled množc-čih se pFotihrvatskih izgredov na Reki, ktere so vprizarjali Madžari, je bil leta 1867. imenovan Madžar Cseh reškim komisarjem. — S tem je bila banska oblast potisnjena iz Reke. Jelačićevega naslednika, bana Jožefa Sokčevića, je zamenjal banski namestnik baron Levin Rauh, ki je imel nalog, da se kar najhitreje pogodi z Ogrska
Tudi s poslancL izvoljenimi na podlagi oktroirarega volilnega reda, se Csehu ni posrečilo, doseči z ogrskimi poslanci sporazum. Hrvatski sabor je leta 1868. odobril pogodbo z Ogri na osnovi: »— da na teritorijalni opseg kraljevina Dalmacije, Hrvatske i Slavonije spada: t. Savko-liki prostor,, koji zasada skupa sa gradom Bakrom i njegovim kotarom riječkoj županiji pripada, izuzamši grad Rijeku i njegov kotar, glede kojih medju oba kraljevinska odbora nagodba nije uspjela.«
S tem tekstom je bila ta ogrsko-hrvatska pogodba sankcijonirana. Po sankciji se Je pa nalepilo na Dnnaju na navedeni odstavek 1 i-s t e k, na kterem je bilo glede Reke napisano z drugo roko, na drugem papirju in s čisto drugim črnilom: >. . . mesto, luka m. kotar tvorijo poseben, z ogrsko krono spojeni del.« (Separatum sacrae.reCTi Hungarici coronae. adnevum corpus.)
Besede, ktere Je zaklical svetu hrvatski zgodovinar dr. Fr. Rački leta 1867.: . . da je Rieka ne samo po povjesri i po pravu, nego i po svojem položaju, po narodnosti i po materijalnom probitku sastavni dio Hrvatske; i da bi ruka, koja bi prekinula ovu naravsku i hfstoričku svezu izmedju Hrvatske i Rieke, povriedila ne samo načela prava i narodnosti nego i prave* interese toga primorskoga grada« — ostanejo veljavne za vedno v polnem obsegu tudi za Jugoslavijo.
Kakršenkoli uspeh Italjanov na Reki bi mogel biti le začasnega pomena. Zgodovina bo dala v svojem teku Jugoslovanom, kar je njihovega!_F. J.
Polit Km vesti.
= Reševanje krize. LDli Beograd. 28. septembra. »Politika« poroča: Včeraj ob 7. zvečer Je bil predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlović pri regentu in ga obvestil o političnem položaju in o posvetovanjih, ki jih je vodil zadnja dva dni z načelniki raznih političnih skupin. Dr. Pavlovič je včeraj ves dan konferiral z načelniki strank. Izgleda, da dr. Pavlovič ni posebno pripravjlen, da bi prevzel sestavo nove vlade. Pravijo, da bo predlagal prestolonasledniku, naj sam odloči, komu hoče poveriti sestavo novega kabineta, njemu ali Protiču. — Danes ob 10. dopoldne je nameravala skupina uglednejših poslancev energično zahtevati od predsednika Narodnega predstavništva, naj se vendar že enkrat najde izhod iz te ministrske krize, naj se potem že poveri sestava nove vlade Pašiču, dr. Trurnbiču, Pribičeviču ali Protiču. — Ministrski predsednik Davidovič je odložil že pred nekoliko dnevi vsako odgovornost svoje vlade za posledice, katere bi imela ta dolgotrajna kriza. Sedaj je stvar krone in parlamenta, da iz te krize kolikor mogo-:Če hitro izide. Edini izhod bi bil, kakor Je rekel neki starejši poslanec, da prestolonaslednik pokliče na dvor vse načelnike strank in da kategorično zahteva od njih, naj sestavijo vlado v najkrajšem času. Tako se je zgodilo že julija meseca leta 1908, ko je kralj Peter poklical načelnike strank na dvor iri zahteval, da se takoj sestavi vlada. Kralj jih je pridržal vse skupaj pri kosilu in ob 4. popoldne Je bila nova vlada gotova.
== Vladna kriza. Beograd, 28. septembra. Regent prestolonaslednik Je dal dr. Pavlovieu rok do 18. popoldne,
jrtjjatalrr vlado. X slučaju, da bi se ta*
kazalo, da ni mogoče v tem roku se- I staviti   nove vlade, bo prestolonasled- I nik, tako se zatrjuje v političnih krogih, ? imenoval vlado po svojem svobodnem preudarku, ne da bi se oziral na politično grupacijo v parlamentu.  V Beogradu vlada prepričanje, da bo v torek že imenovana nova vlada.
— Delegat dr. Rvbar o položaju. LDU. Beograd, 28. septembra. Današnja »Pravda prinaša razgovor z dr. Rvbafem, ki pravi: Moj položaj kot delegat v Parizu in narodni predstavnik enega, potlačenega dela našega naroda mi Imperativno nalaga, da se strankarsko ne izpostavljam, ampak da se popolnoma posvetim splošnim narodnim poslom. Iz tega vidika opazujem današnjo težko -krizo, katere rešitev se je toliko zakasnila na škodo interesov naše mlade države. Želel sem spoznati razmere v Narodnem predstavništvu in zato sem stopil v zasebne razgovore s predstavniki in člani vseh klubov. Iz teh razgovorov in vseh drugih sestankov sem dobil jako nepovoljen vtis, ki ustvarja na mene resno skeptično razpoloženje. Od merodajnih političnih oseb sem slišal najpravilnejše razumevanje današnjega položaja in potrebe skupnega dela za izhod iz tega političnega položaja, toda ravnotako sem naletel na gotove težkoče v zmislu medsebojne popustljivosti. Res da moji razgovori niso imeli nobenega pooblaščenega posrcdovalskega značaja in radi tega ne morem govoriti o stvarnih pogojih za vstop posameznih skupin in oseb v vlado. Toda govoriti pa moram o stvari, ki mora zbuditi resne skrbi vsakemu, ki želi dobro naši državi. Dolgotrajna kriza in še najbolj pomanjkanje upravnih direktiv sta zbudili največje nezadovoljstvo v narodu. To je popolnoma razumljivo, če se pogleda na splošni položaj, v katerem se nahajamo bodisi na zunaj ali na znotraj. To nezadovoljstvo je izvalo najhujšo kritiko, toda ne v tisti smeri, v kateri bi se morala vršiti kritika. Na našo največjo žalost dobiva nezadovoljstvo često plemenski značaj. Če se bo ista v tem zmislu ojačila. potem bo prišlo na vprašanje vse to,kar smo s tolikimi žrtvami dosegli. Namesto, da bi kritika zboljševala naše težke gospodarske in socialne pogoje, v katerih se n a h a j a m o, h o d i k r i t i k a v e d-nob'oljnapotneslogenaših ,t r e h plemen in na pot medsebojnega o bt o ž e v a n j a. Da danes stvar tako stoji, je temu vzrok predvojno mišljenje naših starejših ljudi vseh treh plemen, ki se nikakor ne morejo popolnoma uživetivnovo dobo in v n o v o s t a n j e. Ta pojav mora vzbuditi najresneiŠo skrb v vsakem človeku in mi moramo za ta pojav kolikor mogoče najti zdravila. Kar se mene tiče, sem si popolnoma svest resnosti položaja, v katerem se nahajamo, toda prepričan sem vendarle, da se bo za naš troimenski narod končalo vse dobro. Jaz trdno verujem, na dober vpliv našeomladine, ki bo s svojimi modernim? idejami morala pomladiti tudi naše starejše ljudi.
= Prevrata na korist Habsburža-
nov se boje. Na Dunaju vlada zadnje dni velika nervoznost. Splošno se govori, da obstoji med oficirji zarota, ki ima namen, spraviti na prestol bivšega cesarja Karla. V sredo so nekateri dunajski opoldanski listi priobčili vest, baje iz Inomosta, da sta tjakaj dospela bivši cesar Karel in bivša cesarica Cita in da ju je prebivalstvo sprejelo z nepopisnim navdušenjem. Ta vest^ se je kasneje, vsaj tako pišejo listi, izkazala za neresnično. Da pa vesti, ki v zadnjem času krožijo po Dunaju o nameravanem prevratu na korist Habsburžanov, niso brez vsake podlage, dokazuje dejstvo, da so imeli delavski sveti vseh dunajskih okrajev posvetovanja, na katerih so razpravljali o možnosti prevrata In sklepali o sredstvih, da se prepreči vsak monarhistieni poskus. Pri teh posvetovanjih so bili navzoči tudi zastopniki policije in magistrata. Iz teh poročil je razvidno, da je monarhistično gibanje v Avstriji dokaj razvito in da se resno računa s tem, da bodo pristaši Habsburžanov poskušali z revolucijo spraviti zopet na krmilo bivšega cesarja Karla.
= Tittonijev govor v parlamentu. Rim, 28. septembra. Italijanski parlament je imel včeraj sejo, v kateri je imel minister zunanjih del, Tittoni, velik govor, v katerem se je dotaknil vseh važnejših vprašanj italijanske politike. V svojem govoru je označil stališče predsednika Zedinjenih držav, Wilso-na glede jadranskega vprašanja ter obširno govoril o razmerju Italije napram ostalim zaveznikom. Med drugim je rekel tudi to - le: »Mirovna pogodba je prisodila Italiji 180.000 Nemcev. Toda kaj pomenja za Italijo ta mali narodnostni drobec in maloštevilni Slovenci, radi katerih se razburja ves svet, nasproti 7 milijonom tujerodnega elementa, ki jih je mirovna konferenca že prisodila državam, ki so nastale na razvalinah Avstro - Ogrske? Kdo more vzpričo tega dejstva obtožiti Italijo, da hoče pogoltnit! tujerodno prebivalstvo? Kdo more na Italijo vreči prvi kamen?
Italija sicer ni prevzela nobene obveznosti, ki bi ščitile tujerodno prebivalstvo, vendar pa lahko izjavljamo: Prebivalci druge narodnosti, ki jih Je mirovna konferenca prisodila naši državi, naj vedo, da nimamo absolutno nobenega namena, da bi jih zatirali ali raz-narodill; naj vedo, da bomo spoštovali njihov jezik in njihove kulturne naprave.« Glede razmerja med Italijo in Jugoslavijo je rabil Tittoni samo eden stavek: »Ako razmerje med našo države in Jugoslavijo ni tako dobro, kakor s Čeho - Slovaško, to prav gotovo nI naša krivda.«
= Glas mokronoskega iti sevniške-ga okraja. Na shodu v Mokronogu dne 2o. t. m. je bila sprejeta ta - le resolucija: Prebivalci vseh stanov in strank mokrotmškega in >evniškega sodnega okraja, zbrani na gospodarskem sestanku v Mokronogu dne 25. septembra atajodločneje protestirajo proti nedelavnosti parlamenta. Narod gospodarsko propada, verižniki kopičijo svoje premoženje, nezaupnost se vzbuja z vsakim dnem v ljudstvu do vlade. Zato gospodje na delo, da čim prej izvolimo v parlament može, ki bodo z resno voljo delali za dobrobit naroda in povzdi-gu naše slovanske države. Zahtevamo tudi takojšnjo ureditev valute v pravem razmerju. „ _
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— General Bekić in občinski svet v Mitroviei. V času avstro - ogrske ofen-ive proti Srbih je bil* v obmejnem mestu Mitroviei komandant general Toša Bekić. Vojne oblasti so takrat, kakor povsod drugod, jele izsledovati in preganjati vse one, ki so bili na sumu. da simpatiziralo s Srbi. Vojna sodišča so izrekla več smrtnih obsodb. Za vse te se je zavzel general Bekić in izposlo-val, da se smrtne obsodbe niso izvršile. VoDČe Je nastopal kot zagovornik in zaščitnik vseh preganiancev. Povsem um-Ijivo je, da ga je vojna oblast že po nekaj tednih odpoklicala. Mestni občinski svet je sedaj v svoji seji izrekel generalu Bekiću svojo zahvalo in priznanje za zaščito, ki jo je bilo deležno mitro-viško prebivalstvo v najtežjih časih, ko so avstrijske oblasti naravnost divjale proti jugoslovanskemu življu.
— Narodno pozorište v Beogradu priredi meseca oktobra umetniško turnejo po Bosni. Dalmaciji in Vojvodini.
— Društvo jugoslovanskih umetnikov se je osnovalo v Sarajevu za Bosno in Hercegovino. Predsednik društva je dr. Andrijašević. Društvo ima namen moralno in materijalno podpirati domače umetnike.
— Demokratsko glasilo v Splitu. V Splitu prične te dni izhajati nov dnevnik »Života, kot glasilo dalmatinskih demokratov. Lastnik lista bo društvo »Štampa«. Glavni urednik lista bo dr. Prvislav Grisogono, uredniki pa Oskar Tartaglia. prof. Niko Stipčević in Marko Nam". List bo stal mesečno 16 K.
— Protižidovski list v Osjeku prične izhajati dne 1. oktobra. Tiskal se bo v tiskarni hrvatske »Obrane«. Kakor se vidi, se v Slavoniji širi .protižidovsko gibanje, čemur se ni čuditi, ker je zlasti Slavonija eldorada židovskih tihotapcev in verižuikov.
flcođrifena domovini ~
— Ako je antanta brez moči, bomo nastopili mi! >a^clair« poroča: Jugoslovanska mirovna delegacija v Parizu se neprestano posvetuje s svojo vlado. Mnenje jugoslovanskih krogov v Parizu je, da bo morala Jugoslavija nastopiti samostojno in napraviti red, ako bi se
izkazalo, da mirovna konferenca ne more več uveljaviti svojih sklepov in da je tudi italijanski kabinet brez moči napram reški pustolovščini.
Italija proglasi aneksijo? Italijanski listi poročajo, da je v italijanskem kronskem svetu prevladalo mnenje, predlagati parlamentu, aneksijo Reke, Čeprav neče VVilson pripoznati italijansko suvereniteto nad mestom. Seveda se mora potem računati s tem, da bo Amerika blokirala Italijo glede uvoza živil in surovin in da bi bil gospodarski položaj Italije v tem primeru zelo težaven. Italijanski parlament stoji torei pred težavnim vprašaniem, ali naj s takimi pogoji anektira Reko. Pariški poročevalec lista »Secolo« meni. da bi v zavezniških deželah pozdravili tak sklep s simpatijo in da v Parizu ne verujejo, da bi Jugoslavija v tem primeru napovedala Italiji voinn.
Poderad v Istri. »Slovenski Narod* je je svoječasno poročal o paše-vanju našega »priljubljenega« kraljevega komisarja majorja Friderika Sanmartina. Kar ta mož uganja, presega že višek nesramnosti in izkoriščanje svoje oblasti. Ne zadostuje mu, da je vpeljal v obč. uradu izključno le laški jezik v, čisto slovenski ozir. hrvatski občini, ne, ta mož se vtika tudi v druge urade, kakor davkarijo, sodnijo Itd. Vpeljati je hotel ta junak pod zaščito bajonetov laški jezik tudi v te urade, ali napravil je račun brez krčmarja. Kompe-tenten faktor se je pritožil na pristojno mesto, in junaški kraljevi komisar ^^^^^^^^o^tarbnf^g1|^^^^^
Spominjajte se
Draibe sv. Cirila m Metoda.
Slovanski svet.
Bodoči ruski car?? LDU. Ber-1 i n, 27. sept. (ĆTU.) Kakor poroča
»Abend« iz Kodanja, javljajo iz Rusije preko Hensin^forsa, da se veliki knez Nikolaj Nikolaje vjc nahaja na otokih Prinkipi, kjer piše svoje spomine. Veliki knez Mihael se mudi v Kolčakovem glavnem stapu jn uveljalja svoje pravice do prestolu. Pri prvi ugodni priliki se namerava dati izklicati za ruskega carja.
— Češki slavist Vaclav Von-drak, profesor slavistike na dunajski univerzi, je dne 22. septembra obhajal svojo šestdesetletnico. Vondrak, pisatelj staroslovenske gramatike, je izdal tudi slovenske Frisinškc spomenike.
— Ruska gimnazija v Pragi. Ruski klub v Pragi jc v zvezi z društvom Čehosiovakov iz Rusije zaprosil češko ministrstvo šolstva in prosvete, da bi se v Pragi ustanovila niska gimnazija. Taka gimnazija je ootrčbna radi otrok oniii Rusov, ki bivajo sedaj v Pragi, ampak tudi radi < podkarpatske Rusije«, ki je pri-članjena čelioslovaški državi. Dne 26. septembra je bil v praškem Obec-nem domu koncert v prospeh ruske gimnazije.
~MiroWfierenca.
Reška afera in mirovna konferenca.
LDU. Lyon, 27. sept. (Brezžično). Kakor doznava rimski poročevalec »Malina«, je ministrski predsednik Njtti pri konferenci na Uuirinalu izjavil, da kon-serenca ne more sprejeti fajt accompli-fa, ki ga ie ustvaril D' Annunzio na Reki. ker bi sicer izpostavila nevarnosti, da bi hoteli posnemati vzgled D' An-nunzia tudi Grki v Traciji, Cehoslovaki v Tešinju in Jugoslovani v Celovcu. Ako bi se to res primerfo. potem mirovni konferenci ne bi ostalo drugega, kakor da se razide. Vprašanje Reke postaja čimdalje bolj zapleteno.
Pogodba za nasledstvene države Avstrije. LDU. Pariz, 27. septembra. (DKU). »Echo de Pariz« piše: Načrt pogodbe, namenjene nasledstven. državam Avstro-Ogrske, ki urejuje vprašanja, ti-čoča se jih neposredno, se ne nanaša na Italijo. Člen 1. te pogodbe določa delitev arhivov. V členu 3. se pogodbeniki zavezujejo, da ne bodo uprabljali železnic v korist sovražnih pristanišč, a v škodo crnomorskih ali jadranskih luk. *Figaro« pripominja, da so se vodilne velesile udeležile sestave načrta te pogodbe, potem ko so poslušale izvajanja malih držav v tem vprašanju, izvzemši Avstrijo, dasi je tudi ta država na tej zadevi interesirana.
Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške.
- — Berchtold se boji. LDU. Ber-1 i n. 27. septembra. (ČTU.) S poučene strani poročajo, da ie grof Berchtold, ki je še vedno v Švici, skrajno neprijetno prizadet po dunajskih odkritjih, katera je smatral za nemogoča. Mislil je. da je že varen, ker ga med dolgim časom razmotrivanja o vojni krivdi niso nikjer omenili. Za obrambo mu manjka vsaka opora in zato pričakuje najhujše.
Sveta ogrska krona. LDU. Budimpešta, 26. sept. (ČTU). Neliberalne stranke snujejo monarhistiČ. stranko, ki bi se imenovala »stranka svete ogrske krone«. Vodja gibanja je grof Albert Apponvi. Govori se. da gotovi ententni krogi podpirajo to gibanje.
Italija.
— Kriza v Italiji. LDU. L u g a-no, 27. septembra. (ČTU.) O seji kronskega sveta še niso znane nobene gotove posameznosti. Vendar doznava »Corriere della Sera«, da je za Nittijem in Tittonijem govoril Gio-litti in izvajal: Potrebna jc zaupnica za ministrstvo, ker bi kabinetna iz-prememba pomenila kapitulacijo državne oblasti pred nasilno manjšino. Potrebna jc tudi takojšnja demobilizacija, da se odpravi slabo razpoloženje v armadi in mornarici. Reko morajo zasesti regularne čete, da se paralizira pustolovstvo d' Annunzia. Potem naj bi se po današnji seji proglasila razpustitev parlamenta in nove volitve naj bi se razpisale za 3. november. Ta izvajanja so izzvala ugovor. Bissolati je predlagal odgo-ditev volitev. Nove volitve z geslom *Reka* bi bile za notranjo in zunanjo politiko Italije nevarne, zakaj ako bi zahtevala večina novega parlamenta aneksijo Reke ali celo vse Dalmacije, bi morala vlada izdati odredbe, ki bi gotovim aliirancem ne ugajale. Po teh izvajanjih je veČina kronskega sveta opustila predlog glede novih volitev.
— Nittiteva demisija neizogibna.
Poslednje vesti iz Rima pravijo, da bodo imeli reški dogodki za posledico popolni notranjepolitični preobrat. Odstop Nittijevega kabineta velja kot neizogiben. D' Annunzievi pristaši so vedno močnejši. »Epoca«
poroča, da se snuje posebna D' An-nunzieva stranka. Pariški listi priob-čujejo brzojavke iz Rima, po katerih italijanski kronski svet ni prinesel nikake povoljne rešitve jadranskega, nroblema. Kronski svet se je pač pečal tudi z nasilnimi odredbami proti D* Annunziu, ni pa ničesar sklenil.
Sckolstvo.
Telovadba naraščaja v ljubljanskem Sokolu«, Staršem v vednost! Vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola< je na svoji seji določil nastopne telovadne dneve in ure za posamezne oddelke naraščaja ,in sicer: deški šolski naraščaj: ob torkih in petkih, vsakokrat od 5. do Vi7. zvečer; dekliški Šolski rfa-r a s č a j: ob ponedeljkih in četrtkih, vsakokrat od 4. do V26. zvečer; go-jenke: ob ponedeljkih in četrtkih, vsakokrat^odVs 6. do 7. zvečer; dijaški naraščaj: ob sredah in sobotah, vsakokrat od Vj4. do V*6. popoldne. — Vaditeljski zbor""je tudi sklenil ter razglasil v telovadnici, da sme naraščaj posečati telovadnico izključno le ob določenih telovadnih dnevih in vedno k večjemu četrt ure pred pričetkom telovadbe. Starši se v lastnem interesu m v interesu društvenega ugleda prosijo, da tudi sami strogo nadzirajo deco v tem pogledu.
Vadit. zbor. ljubi i. Sokola«. Primorski sokolski krožek. Jutri, v torek, dne 30. septembra ob 20. prične redna telovadba za člane v telovadnici šole na Ledini (Sokol I.). Telovadci, pridite vsi in točno. — Načelnik.
Sokol v Konjicah. V Konjicah se Je ustanovilo telovadno društvo >SokoU. Na ustanovnem občnem zboru, ki mu je pred-sodeloval notarski namestnik Franc Preseč-nik kot član pripravljalnega odbora, ie predaval br. Veble o razvoju sokolske ideje. V poljudnem predavanju je očrtal vzroke postanka sokolske ideje, poda! nam zgodovino Sokolstva ter razložil njega pomen m važnost v narodno - kulturnem oziru. Pri nato vršečih se volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: starosta Fran Presečnflc, notarski namestnik: podstarosra dr. Anton Prus. odvetnik: načelnik: Fran Veble, ž"ivi-nozdravnik; tajnik: Zeilbofer Alfonz; blagajnik: Blažon Davorin; gospodar: Pod-logar Rado: zapisnikar: Kropej Albert: odbornika: Dobntk Henrik in ZorčiČ MiJko, vsi v Konjicah. Društvo šteje 69 članov ur članic. l*Wr
UiUd tabor u Loiah na Koroškem.
Posebni vlak s kranjskimi udeležniki tabora dospel je malo pred 11. uro v Blače. Izletniki so se po kratkem pozdravu predsednika Nar. sveta v Ločah. nadučitelja Pavlice takoj podali v velikem sprevodu na prostor, določen za tabor. Tam je že bilo mnogo občinstva, zlasti dr> mačega koroškega prebivalstva, zbranega. Nove udeležnike: okoli 200 članov v kroju, 70 članic in nad 100 Sokolov v civilu. Orle in ostalo občinstvo so pozdravili taborjani z živahnim ploskanjem, mahanjem robcev in z živio-klici. V sprevoda so bili sledeči praporji: Gorenjska sokolska župa. Ljubljanskega, Šišenskega, Radovljiškega in Jeseniškega Sokola. Za predsednika tabora je bil izvoljen župnik Trunk iz Borovelj.
K besedi se jc oglasil nato poverjenik dr. Ravnihar, ki pravi, da je slišal očitanje, da so prišli Kranjci na Koroško hujskat in agitirat za plebiscit. Toda kdor vidi te množice, vidi takoj, da tukaj ni treba nobene agitacije. Koroški Slovenci so se že odločili. Korošce pozna iz mnogobrojnih interpelacij, ki jih je vlagal on in njegovi tovariši v svoječasnem avstrijskem državnem zboru za njihove pravice. Koroška je veljala vedno kot zibelka Slovenstva. Naša dolžnost sedaj je. da priskočimo Korošcem na pomoč. V prvih stoletjih, ko so se bili naselili tukaj Slovenci, so jih Nemci potujčevali s silo. pozneje pa z zvijačo. Delali so to, ker so si domišljali, da so nekak polubog, nadljudje, dočim so smatrali nas za hlapce, poklicane, da jim polnimo žepe. Toda s koncem svetovne vojne so prišli do spoznanja. Kdor visoko leta, nizko pade. Po tem, kakor so Nemci pred vojno z nami ravnali, bf se pravzaprav morali čuditi, da je na Koroškem še en Slovenec, toda danes jih je tukaj na tisoče, kar dokazuje, da živi tukaj jeklen slovenski narod in da je zemlja, na kateri prebiva, njegova prava lastnina. Ako bi bil Slovenec na Koroškem tujec, potem bi bil že davno pobral šila in kopita ob takem ravnanju od strani Nemcev. Nemci so bili Korošcu vzeli vse pravice. Korošec ni našel doma kruha, marveč je moral rti preko meja. Nemcu je bila ravnopravnost upreči slovenskega kmeta in gB goniti s plugom po razorih. Slovenec je moral zgrabiti za orožje in iti proti Turkom, Nemec pa je čepel v varnem zapečku. Ravnopravnost je bila Nemcu takrat, ko je slovenski kmet moral zatajiti svoj jezik. In ali mislite, da je Nemcem mar za pridobitev koroških Slovencev^ .Vseh Nemce«
je 70 milijonov in mu ni do peščice koroških Slovencev. Njemu pa je za to lepo zemljo in za pot do Trsta, Toda sedaj je Nemec okovan v verige, ki jih bo nosil vse svoje življenje. MT smo sanjali, da bo zmagala pravica in smo šli v boj za njo. Nesebično smo gledali na konec svetovne vojne. Antanta nam je obljubljala vse mogoče, ko nas je rabila. Če bi nas avstrijskih Slovanov ne bilo, bi Antanta ne bila opravila svojega dela. To povem posebno tebi, naš južni sosed, »junaški« Italijan. Sedaj, ko si na varnem, pozabil si svoje obljube in zbudil se ti je pohlep po našem ozemlju. Tako zmaguje zopet surova sila nad pravico. Pride pa čas. ko pokličemo te gospode na odgovor. Za Koroško so določili plebiscit, ne priznavajo nam pa pravice plebiscita na Primorskem. Tudi Wilson nas je razočaral, ker je bil zapeljan po krivih inormacijali lastnih ljudi. Kako boste slovenski Korošci pri plebisci-:u glasovali, o tem ni dvoma; za vas je samo ena pot odprta: pot v Jugoslavijo. Čim številnejša bo ta jugoslovanska rodbina, tem krepkejša bo in tem boljši bodo pogoji za njen obstanek. Naša država bo bogata, ker ima vsega, kar potrebuje: vodne sile, železne in druge rude, morje itd. Preko Jugoslavije bo morala iti vsa trgovina v države, ki ležijo za našim hrbtom. Vse to je dovolj razlogov za Korošce, da bodo glasovali za Jugoslavijo. Agenti velenemške misli nas plašijo. Češ, da pridete pod Srbijo. V naši državi pa ni nobenega »pod« in nobenega »nad«. Vsi smo enakopravni, kakor otroci enega očeta in ene matere. Resnica je ravno nasprotno, namreč da bi bilo veliko Srbov bolj zadovoljnih, ako bi bila ostala njih država taka kakor je bila prej. Zato jim moramo biti hvaležni, da so nas sprejeli v svoje okrilje. Za narodne manjšine je pri nas poskrbljeno že v mirovni pogodbi, kjer so jim zajamčene šole in jezik. Sicer pa nikogar ne silimo v našo državo: glasovanje je svobodno in vsakomur je na prosto dano, da glasuje, kakor hoče. Če misli, da bo izveličan v Nemški Avstriji, pa naj se odloči za Nemško Avstrijo. Drž. kancelar Renner je ob podpisu mirovne pogodbe izjavil, da je položaj Nemške Avstrije naravnost obupen; potrebna bo obdaja premoženja, ogromni davki, da bo mogoče pokriti vse dolgove. Kdor hoče torej voliti to usodo, mu je svobodno. To kličem zlasti onim onkraj demarkacijske črte. Naj premislijo stvar in se potem odločijo. — In če bi tam na oni strani ne dosegli zmage, mi svojih bratov ne bomo pozabili ravno tako ne, kakor ne bomo pozabili primorskih rojakov. Tudi za nje pride čas odrešenja in tudi oni se vrnejo zopet v Jugoslavijo. In tedaj popeljemo kralja na Gosposvetsko polje in slovenski kmet mu bo tam zaklical: »Živel naš knez!«
(Konec prihodnjič.)
Dnevne vesti.
— Izredna javna seja občinskega sveta se vrši v torek, dne 30. septembra 1919 ob 5. popoldne v mestni dvorani s temle dnevnim redom: A. Javna   seja: Naznanilo predsedstva. — Odobrenje zapisnika zadnje seje. — Personalno-pravnega odseka poročilo o dopisu županovem glede  ureditve  službenega razmerja uradništva Mestne hranilnice ljubljanske. —  Finančnega odseka poročila:   o dopisu   županovem glede dovolitve kredita za slavnostni sprejem regenta-prestolonaslednika, glede uvedbe   občinskega   drobiža v Ljubljani,   o prošnji mestnih uradnikov in uslužbencev za ureditev dra-ginjskih doklad, o dopisu županovem glede povračila neke   škode tvrdki P. Magdič, o prošnji dr. Mirka Kres-nika glede ureditve lastninske pravice parcel št. 47/1 in 47/3 na ljubljanskem gradu  in o dopisu stavbnega urada glede dobave  orodja za snaženje kanalov. — Stavbnega odseka poročilo   o   dopisu gospodarskega urada glede ureditve poti in obcestnega  jarka za Koslerjevim zidom v Spodnji Šiški. — Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede zvišanja tržnih pristojbin za živinske sejme.   Obrtnega odseka poročilo o prošnii dimnikarske zadruge za zvišanje "dimnikarskih tarifov. Upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne   poročilo o dopisu ravnateljstva mestne plinarne glede plinarničnega obrata ter zvišanje cen plinu. Dnevni red tajne seje: Naznanila predsedstva. —   Odobrenje zapisnika zadnje seje. — Finančnega odseka  poročilo o ponudbah za zakup hotela Tivoli. — Obrtnega odseka  poročila o raznih   prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Izmenjava bankovcev. Še vedno tišče ljudje velike množine papirnatega denarja doma. Večjidel so predsodki, ki so vzrok tej škodljivi prikazni, deloma strah pred davki.
ki se jih pa s takim skrivanjem nihče ne bo ubranil. Ako bi bil papirnati denar ves v zavodih, bi se zlahka tudi največji zneski preodkazali potom čekov po vsej domovini, tako, da bi ne bilo potrebno nikomur nositi polne žepe umazanega papirja po kup-čijskih potovanjih. Meseca oktobra se bodo bankovci izmenjavali. Takrat bodo morali ljudje papir oddati in bodo zanj prejemali deloma nove, enakovredne bankovce, deloma ko-lekovane stare bankovce, deloma pa začasna potrdila (bone). Za posameznike in za državo je veliko boljše, da se izmenjava izvrši v glavnem preko denarnih zavodov, katerim bo itak to delo poverjeno. Zavodi si bodo veliko boljše pomagali z boni, kakor posamezniki. Tudi zna od vročitve denarja do vrnitve kolekova-nega denarja preteči par dni. V vsakem oziru je torej svetovati, da naj začetkom oktobra, najboljše že 1. oktobra občinstvo čim največ gotovine naloži v denarnih zavodih. S tem bo prihranilo sebi in državnim organom veliko časa in sitnosti, zlasti pa se bode preneslo obratovanje z boni od posameznih privatnikov na denarne zavode.
— Transport visokošolcev. Gospod dr. Rosina je v »Sloven. Narodu« priobčil članek čez upravo južne železnice, da je prevažala visokošolce v živinskih vagonih v Prago. Gospodu doktorju pač niso znani vzroki. Prirediteljem skupnega potovanja so se dali na razpolago 2 osebna in jeden prtljažni voz. Oni samt pa so odklonili osebne vozove in zahtevali samo tovorne, češ, da v teh udobneje potujejo oziroma spijo in si sami zbrali živinski vlak, da jim ni treba na Dunaju prtljago prenašati. Priče so gospodu doktorju Rosinj na razpolago. Pač pa se za te visokošolce niso zavzela ne vlada ne prosvetna društva, da bi jim plačala voznino, zavzela pa se je zanje južna železnica in revnim visoko-šolcem dovolila polovično ceno. Ravnateljstvo upa. da bo gospod dr. Rosina lojalno popravil storjeno krivico in prihodnjič ne prej pljuval po nedolžnem mariborskem tlaku, kakor, da se prepriča o istinitosti svojih domnevanj. — Stvar ima pa še drugo stran. Ali je res neobhodno potrebno, na podlagi domnevanj takoj udarit; z bičem po železnici? Brali smo članke v časopisju: »Čast komur čast« ko je o preobratu slovenski železničar s skrajnim naporom rešil domovino. Ali ko so požrtvovalni slovenski železničarji ponoči peš prišli v Maribor in zasedli postajo ter s tem šele ustvarili predpogoj za vojaške operacije na Koroškem? Alf laskavo priznanje generala Smiljaniča povodom zadnje ofenzive na Koroškem, da je »črna že-lezničarska armada« rešila situacijo? Uprava južne železnice ni več v nemških, ampak narodnih rokah, ki se zaveda svoje dolžnosti. Radevolje da vsako zaželjeno informacijo. S takimi neutemeljenimi očitanji po časopisju se pa le goji nezaupanje, mržnja. Ali je tega nam Slovencem res neobhodno potreba?«
— Pojasnila k sedanjemu voznemu redu. Z ozirom na notico železiiški osebni promet med Mariborom in Zagrebom v št. 220 od 21. septembra t. !. nam sporoča obratno ravnateljstvo južne železnice da so mu nedostatki v sedanjem voznem redu osebnih vlakov docela znani. Vzrok pomanjkljivosti sedanjih zvez osebnih vlakov tiči izključno v zastarelem, današ. zahtevam nikakor ne odgovarjajočem voznem redu iz leta 1914. Sprememba voznega reda zahteva dalekosežnih priprav v prometno tehničnem oziru, ki se pod današnjimi razmerami ne dajo izvršiti hitro, ako hočemo, da imajo ukrepi trajno vrednost. Vkljub sedanjim težkočam in še jakn oe-stalnim razmeram izda pa ravnateljstvo juž. žel. s 15. okt., najpozneje s 1. novembrom t. 1. za vse svoje proge v Sloveniji in na Hrvatskem docela nov vozni red po katerem imajo vsi osebni vlaki na Zidanemmostu direktno zvezo med Ljubljano, Mariborom in Zagrebom. Toliko za danes v pojasnilo potujočemu občinstvu.
— Južna železnica. Začasno so za tovorni promet zaprte proge državne železnice Sisek-Zemun in Dugeselo-Nov-ska. Zaprte so tudi postaje Zagreb južni in državni kolodvor. Ker ni upanja, da se te proge iz postaje v doglednem Času odpro in je razun tega začelo priman-kovati vozov, ni treba strankam dona-šati ali upošiljati voznih listov za prevozno dovoljenje, ker se teh sploh ne izdaja za navedene proge oz. postaje.
— K stanovanjski bedi. Da se na kak način opomore težavni stanovanjski bedi, je poverjeništvo za notranje zadeve izdalo dne 22. avgusta t. 1. dve naredbi, ki sta bili razglašeni v Uradnem listu št. 138 z đne 27. avgusta t 1. Po prvi naredbi smejo bivati pripadniki nam sovražnih držav v okolišu ljubljanskega policijskega ravnateljstva samo z oblastvenim dovoljenjem. Kdor ne vloži tozadevne prošnje, ki se ima oddati pri policijskem ravnateljstvu, mora dne 30. septembra t. L zapustiti ljubljanski policijski okoliš. Isto morajo storiti oni, katerih prošnjam se ni ugodilo. — Po drugi naredbi si mora
izposlovati vsakdo, ki se hoče stalno nastaniti ali prehodno nad sedem dni bivati v okolišu ljubljanskega policijskega ravnateljstva, za to posebno oblastveno dovoljenje. Kdor nima takega dovoljenja, za katero je treba prositi pismeno potom policijskega ravnateljstva, mora takoj zapustiti omenjeni okoliš. Kakor smo izvedeli, se je sestavil pri poverjeništvu za notranje zadeve poseben odbor, ki ima nalogo, presojati posamezne tozadevne prošnje. V tem odboru je zastopana tudi občinska oblast. Policijsko ravnateljstvo je pooblaščeno samo, da izdaja tozadevna dovoljenja le za kratko prehodno bivanje.
— Z ozirom na stanovanjsko zadrego, s katero se imamo bojevati, se/ odločuje po rigoroznih principih. Dovoljenje za nadaljnje bivanje dobijo tuji državljani samo v ozira vrednih primerih in tudi to le do preklica.
— Narodne noše. Slavnostnega sprejema Njegovega Visočanstva prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani naj se udeleži čim več žena in deklet v slovenskih narodnih nošah: gorenjskih, belokranjskih in koroških. Vse noše pa morajo biti pravilne, za kar bo skrbel poseben odsek. Priporočamo prav toplo, da vse one, ki se nameravajo udeležiti slavnostnega sprejema, prečkajo knjižico »O slovenskih narodnih nošah«, ki jo je spisal prof. A. Sič. V tej knjižici, ki se dobi po vseh naših knjigarnah, so vse naše narodne noše podrobno opisane. Cena knjižici je 3 K 20 vin.
— Predavanje g. Frana Dedina iz KMeva bo v torek 30. t. m. v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Začetek ob 19^ uri.
— Pričetek šolskega leta 1919/20 na drž. višji realki v Ljubljani. Dne 15. oktobra ob 8. uri prijava učencev za I. razred in onih za II.—VII. razred, ki prihajajo z drugih zavodov. Isti dan se vrše od 8. ure dalje po-navlialni in dodatni izpiti. Dne 16. oktobra ob 8. uri sprejemni izpiti za I. in za II. do VII. razred. Dne 17. oktobra ob 8. uri vpisovanje vseh dijakov zavoda. Dne 18. oktobra sv. maša ob 8z« pri sv. Jakobu. Dne 20. oktobra ob 8. uri redni pouk. Natančnejša določila o pričetku šolskega leta 1919/20 bodo objavljena na uradni deski v realčni avlL Ravnateljstvo.
— Slovenski častniki, ki so prosili za sprejem v armado, a bili odklonjeni, naj izvolijo naznaniti svoje naslove z navedbo Šarže in podatki o dosedanjem službovanju pismeno narodnemu poslancu dr. Dinko P u -c u, Ljubljana, Rinska c. 20/L
— Izpred porotnega sodišča. Ga. Jerica Accetto, stavbena podjetnica, Ljubljana. Tabor 2. nas prosi zabeležiti, da Accetto, ki je bil imenovan v poročilu o porotni razpravi glede neke vojaške blagajne ni identičen z nobenim njenih sinov.
— Iz Zidanega mosta. Iz Avstrije kot Jugoslovan izgnani strokovnjak cementne industrije inž. Mihajlo Rozmanr je imenovan za ravnatelja cementne tovarne v Zidanem mostu.
Vesti iz Celja. V mestnem sosvetu je bil storjen sklep, da se odpravijo mestne mitnice, ki so bile, ne glede da so že tako zastarela vpeljava, še vrhu tega vsa zadnja leta že močno pasivne.
— Na šolah smo dobili nove slovenske napise. — Zadnji teden je kar naenkrat zmanjkalo moke v Celju, vsi smo tudi vedeli, da bo dražja, s pomočjo policije se ie sedaj našlo 14 vagonov moke. ki ie bila na varnem spravljena in čakala višjih cen. Gospodarski urad okrajnega glavarstva je na pritisk pekov storil prve energične korake, nadaljni potek te afere, ki se mora v interesu javnosti popolnoma pojasniti, bomo strogo zasledovali.
— Javna bolnišnica v Celi. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander je imenoval gosp. dr. Ivana Raišpa za definitivnega primari-ja na internem oddelku bolnišnice v Celju.
— Volitve v trgovski gremij v Celju so se izvršile v sredo, dne 24. septembra z izvolitvijo slovenske liste na celi črti. Nemci, ki so doslej obsolurno gospodarili v tej korporaciii, so dobili po 40 glasov, Slovenci čez 70. Da nima nemška trgovska manjšina v Celju danes v gremiju nikakega zastopstva ,se ima zahvaliti svoji oholosti, s kojo Je skozi toliko let terorizirala slovenski trgovski živeli v Celju. Za predsednika je izvoljen gosp. R. Stermecki, v odbor pa gg.: Leskovšek. Sirec Lukas, Strupi, Kramar, Ferlež; namestniki gg.: Mo-lan, Treibenrei! in Močnik. Nemci In nemškutarji so šli organizirano v boj, niih imena si treba zapomniti, ošabni in dr zrn* so še danes in hočejo na vsak način po svoje, dasi bi jim ne škodilo, če bi se pametno skušali približati m popraviti, kar so v preteklosti zagrešili. »Cillier Zeitungc obžaluje v svojem r5oročilu, da nemška manjšina ni prišla do zastopstva, ki bi jI šlo po njem* moči ter napoveduje ustanovitev društva nemških trgovcev v Celju, Nimamo n!5 proti temu, tudi še ni izgovorjena zadnja beseda glede končnega zastopstva v gremiju, poprej pa morajo celjski nemški trgovci pokazati vso lojalnost m se temeljito iznebiti one oholosti in domnevane prepotene«, ki misli,.da bo s pomočjo kapitala, ki si ga ie pridobila od Slovencev,  tudi v novih razmerah
tvorila med nami na naše stroške neko
državo v državi. Predvsem pa morajo gospodje Nemci v sebi korigirati ono paralelo: da so celjski Nemci sedaj v Sloveniji to, kar smo bili mi Slovenci poprej v Avstriij.
— Železniška nezgoda v Sevnici Dne 20. septembra 1919 je osebni vlak št. 503, ki odhaja iz Zagreba i. k. ob 13.10 uri v Zidani most, zapeljal ob 15.23 uri v Sevnici na stranski tir št. 8 in zadel v tam stoječe naložene tovorne vozove. Pri osebnem vlaku so se neznatno pokvarili stroj in dva osebna voza. Od tovornih vozov so bili dva znatno, jeden lahko pokvarjeni, materijalna in blagov-na^škodo precejšna. Od oseb sta bila dvd^potnika lahko ranjena. Vzrok nezgode: Napačno postavljena uvozna kretnica. Preiskava je v teku.
— Slov. gledališki konsorcij. I. občni zbor Slov. gledališkega kon-sorcija v Ljubljani se je vršil dne 19. septembra 1919 v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Predsednik gospod L i 11 e g je otvoril občni zbor in pozdravil navzoče. Gospod dr. A ž m a n je poročal v imenu direktorija, da znašajo izdatki 1,055.088 K 72 v, prejemki 1,051.208 K 21 v; izguba znaša torej 3880 K 51 v. Aktiva znašajo v bilanci 493.688 K 48 v, pasiva pa 497.569 K 35 v. K temu poročilu prosi g. S a j o v i c za pojasnilo glede dveh zneskov in sicer: izgube pri aprovizaciji v višini 45.000 kron in vložke na penzijski zaklad 20.000 K. Imenom direktorija je pojasnil g. dr. A ž m a n, da se je v prošli vojni dobi ustanovila v svrho olajšanja gmotnega stanja igralskega osobja posebna menza. Konsorcij je dal za ustanovitev menze na razpolago, in sicer na prošnjo igralskega osobja, znesek 30.000 K. Igralsko osobje je nameravalo to vsoto vrniti na ta način, da je v to svrho priredilo v Narodnem domu v Ljubljani gledališki večer, od katerega je upalo dobiti izdatna denarna sredstva. Gledališki večer se je pa končal zaradi posebnih razmer s precejšnjo izgubo. Ker so člani igralskega osobja z ozirom na svoj gmotni položaj prispevali za obed in večerjo za osebo dnevno Ie 6 K, med tem ko so bili režijski in nakupovalni stroški višji, zvišala se je izguba tekom časa na 45.000 K. Ker konsorcij te izgube ni mogel pokriti od strani gledališkega osobja, vpostavil je ta znesek na račun izgube. Poročilo glede bilance in glede računa izgube in dobička se vzame brez ugovora na znanje. V imenu direktorija je poročal g. mag. svetnik Janko B1 e i w e i s, ki je Izvajal, da se je direktorij ustanovil spomladi 1918 kot nekako eksekutl-vo konsorcija v ta namen, da zopet oživotvori Slovensko gledišče (dramo, opereto in opero). Direktorij je deloval s pomočjo gledališkega sveta, obstoječega iz več gospodov pod predsedstvom g. Antona Funtka. Ta gledališki svet se je v zadnji seji razšel: za njegovo delovanje se je občni zbor najtopleje zahvalil. Ravnateljstvo se je takoj poprijelo dela in odstranilo vse zapreke, izvojevalo je boj s takratnim deželnim glavarjem dr. Šusteršičem, zbralo je večje število novih članov konsorcija, nabralo tudi izdatne prispevke v svrho financiranja gledišča in angažiralo osobje. Ravnateljstvo je prišlo takoj začetkom svojega delovanja do zaključka, da je gledišče za sedanje razmere veliko premajhno m da bode treba v najkrajšem času misliti na novo stavbo. Začasno je vzelo v najem in sicer s 1. februarjem 1919 bivše nemško gledališče. Ravnateljstvo je imelo vso sezono namen, postaviti slovensko gledišče v Ljubljani na zdrav in soliden temelj, na katerem se bode moglo vedno bolj m bolj razvijati in spopoinlti. Vzlic največjim težavam so bile posamezne predstave na priznanja vredni umetniški višni. Vse to navdaja direktorij z nado, da se bode slovensko gledišče v bodočnosti postavilo na tako umetniško vlšno, da bomo zrli na njega s ponosom. — K točki raznoterosti se ni nihče oglasil. Ker je bil pa odbor voljen za dobo 2 let in ni odstopil nihče, so odpadle tudi volitve.
— Samopomoč uradništva in sploh javnih nameščencev. V četrtek popoldne se je vršila na deželni vladi seja zastopnikov vseh ljubljanskih organizacij javnih nameščencev zaradi ustanovitve gospodarske zadruge javnih nameščencev v Ljubljani. Po vzoru že obstoječe gospodarske zadruge v Beogradu in pravkar snujoče se zadruge v Zagrebu bo namen ljubljanske gospodarske zadruge preskrbovati svoje člane z živežni-mi, oblačilnimi in gospodarskimi potrebščinami, kakor sploh t blagom vsake vrste potom nakupovanja, izdelovanja in predelovanja. Prodaja blaga nečlanom bo brezpogojno izključena, član zadruge postane lahko vsak organiziran javni nameščenec ali vpokojenec, dalje pa tudi vdove in nepreskrbljene sirote javnih nameščencev (državnih in občinskih uslužbencev, profesorjev« učiteljev.
Itd.), bivajočih v Ljubljani ali njenem okolišu. Član plača pristopnino ln vsaj en zadružen delež. Uprava zadruge bo obstojala iz načelstva m nadzorstva. Ravnatelj odseka za prehrano, dr. B. S e n e k o v i č ki je vodil sejo, je odredil takoj, da se izvoli pripravljalni odbor, ki naj pregleda in ugotovi besedilo predloženih zadružnih pravil. V ta odbor so bili izvoljeni fin. nadsvetnik Fran Bajič (predsednik), viš. pisar, predstojnik Iv. Bizjak^ (podpredsednik), mestni učitelj Fr. Škulj (tajnik), Mirko Soss, rač. asistent (blagajnik) in mag. svetnik Fr. Govekar (agitator). Po obširni načelni debati, ki so se je udeležili vsi udeleženci, zlasti pa s svojimi predlogi dež. sod. podpredsednik dr. Fr. Regallv, viš. davč. upravitelj M. Lilleg in rač. ravnatelj v p. A. Čosta, je odredil predsednik Bajič, da se vrši prvi seja odborova že danes, v soboto ob 7. zvečer na mestnem magistratu (II. nadstropje). Vse ljubljansko javno nameščenstvo, v kolikor še ni organizirano, poživljamo v njih lastnem interesu: organizirajte se nemudoma in pristopite k svojim društvom! Kdor ni z nami pri delu in žrtvah, naj ne bo tudi pri naših uspehih. Demokratičnost in kolegijalnost zahtevata, da smo vsi za vsakogar, vsak za vse. Končno opozarjamo še na naše uradniško glasilo »Naš Glas«. Ali ste že plačali naročnino letnih 7 K? Splošna sodba je, da je »Naš Glas« pogumen in prav dober zastopnik interesov javnih uslužbencev vseh kategorij. Tovariši in tovarišice! Naročajte in agitujte za naše glasilo SHS ter zbirajte ob vsaki priliki za njegov tiskovni fond! Agitator.
— Cene po lekarnah. Prejeli smo in objavljamo: V vašem listu z dne 23. t. m. se ne morete prečuditi, da je finančni minister z svojim odlokom, da se od sedaj naprej vporab-lja srbska taksa za zdravila, kar čez noč napravil lekarnarje bogataše. Ni mi na tem. da bi morda zagovarjal lekarnarje toda resnici na ljubo moram konstatirati, da je bil skrajni čas, da se je to odredilo. Gotovo vam je znano, da se v Jugoslaviji le težko dobi medikamente. V mnogih slučajih vam lekarnar odgovori »nimam«. Ali veste zakaj ta »nimam«? Radi tega, ker so zdravila iz inozemstva vsled visoke carine tako draga, da si jih lekarnar kratkomalo ne nabavi Evo par slučajev: Za svojo hišno lekarno sem dobil pred meseci 38 kg čisto navadne vaseline iz Gradca — v Ljubljani jo ni bilo dobiti — Račun: Vaselina 575 K. ko-leki za različne prošnje za uvozno in izvozno dovoljenje čez 40 K, tovornj-na 3*5 K, carina 104 K je skupaj 755 kron ne računši zaboj in posodo za vasermb. Protiračun: Po dosedaj veljavni taksi z dokladami vred ste pa dobili za isto množino 469 K 30 v, toraj izgube 285 K 70 v, drugi slučaj: pred meseci sem dobil steklenice, komad 200 gramovih stejdenic stane
1 K 20 v, koruzni zamašek 9 v, pravi pa 30 do 40 v, tovornina, pakovanje in drugi stroški nanašajo okroglo 10 vin., zaračunati ste smeli kozarec po 34 v. Lep dobiček, kaj ne? Nova taksa dovoljuje, da se kozarec zara-čuni 60 para ali 1 K 80 v, %zato vam pa tovarne naznanjajo, da so primorane radi splošne draginje povišati cene za 125 odstotkov, toraj kozarec stane danes ne več 1 K 20 v, ampak
2 K 70 v. Zopet lep dobiček. V Zagrebu dobite pod roko v lekarnah neko sredstvo za vstavljanje krvavenja, katero je zelo teško dobiti; za 56 K dobite 10 gramov, po naši stari taksi smete isto zaračunati nekaj čez 10 kron. Kateri lekarnar si bode taka zdravila potem nabavil? Gotovo nihče! V svojo izgubo ne dela nihče! Naštel bi vam še lahko mnogo sličnih slučajev, toda za enkrat naj to zadostuje. Razvidno je, da ni lekarnar postal Čez noč bogataš ampak, da je le toliko na boljšem, da ne bode pre-občutne škode trpel. Ljudstvo je treba podučiti, kake razmere sedaj v resnici vladajo. Končno sta pa lekarnar in zdravnik tudi človeka, katera živita od svojega zaslužka, ne pa od svežega  zraka  in  dobre besede.
Dr. B.
Krojaške pomočnice. (Pojasnilo k notici »Večernega lista« z dne 17. septembra 1919.) Oseba, ki govori o tako strašnih dohodkih mojsterc in njih razkošnem življenju, naj gre in poskusi voditi damsko krojaško delavnico pri današnjih zahtevah publike, težki nabavi materijala, teh režijah in kakovosti naših pomočnic, katere pridejo mesečno na 300—400 K, torej stopnjo uradnic, ki pa še daleko nimajo, vsled veliko prekratke učne dobe in svoje prevelike brezbrižnosti. Iste strokovne zmožnosti, katera bi morala biti pri dobrem krojaškem delu na mestu in kakoršno zahteva nepretrgan študij vedno menjajoče se mode. Torej se mora lastnica modne delavnice vedno in vedno mučiti z učenjem pomočnic, katere bi kot take morale biti dovršene, v strokovnem razumevanju. O do-
Stran 4.
„SLOVENSKI NAROD" dne 30. "septembra i*Ji9.
227. stev.
hodkih pa, o katerih govorijo drugi, se pa nam, žali Bog, niti sanjati ne sme in ne more. Toliko v razlago. Kdor pa ne verjame, naj pride in naj se prepriča.
Dobrodelna eiektiia loterija. Društvo »Dobrodeinost« v Ljubljani si je stavilo vzvišeno nalogo, da pomaga celiti rane. ki jih je našemu ljudstvu zadala svetovna vojna. 2e doslej društvo lahko kaže na lepe uspehe svojega delovanja. Da bo pa v bodoče moglo uspešnejše delovati, je skienik> prirediti dobrodelno efektno loterijo v korist sirotam, slepcem, invalidom itd. Poverje-ništvo za finance je loterijo dovolilo, končane so že tudi vse priprave m se bodo srečke začetkom tega tedna pričele prodajati. Efektna loterija obsega 1317 dobitkov v skupni vrednosti 80.000 kron in sicer glavni dobitek 20.000 K (par konj z opremo), 1 dobitek 5000 K (sobna oprava ali lepa krava mlekari-ča), 1 dobitek 3000 K 1 zlata damska verižica in en par zlatih bisernih uhanov ali ena mlatilnica na gepelin? pogon za dve konjski sili s siti in tresali), 1 dobitek 1500 K (slamoreznica s stopalom in izsnuvačem ali pitan prašič), nadalje 13 dobitkov v vrednosti po 500 K. 40 dobitkov v vrednosti po 200 K. 60 dobitkov v vrednosti po 100 K in 1200 dobitkov v vrednosti po 25 K. Žrebanje se vrši dne 18. decembra leta 1919. Srečke so po 2 kroni in se naročajo v pisarni društva »Dobrodelnosti« v Ljubljani, Poljanska cesta 4/1. (Alojzijevišče). — Srečke se bodo prodajale tudi pri trgovcih in po trafikah. Z ozirom na blagi nnmen te efektne loterije prosimo vse dobrosrčne Slovence in Slovenke, da pridno segajo po srečkah. Saj bodo s tem poleg možnosti, da zadenejo lepe dobitke, pomogali tistim, ki so podpore najbolj potrebni. Prva dobrodelna efektna loterija v svobodni domovini mora doseči časten uspeh!
Slovesna otvoritev slov. gledališča v Mariboru.
LDU. Maribor. 28. sept. Snoči je praznoval slovenski Maribor v doslej nemškem Talijinem hramu otvoritev slovenskega gledališča z Jurčičevo narodno dramo »Tugomer*. Sedeži in stojišča so bili popolnoma razprodani. Slovesna otvoritev se je začela točno ob 19. uri. Železnicarska godba ie zaigrala »Naprej zastave slave«, nakar je nastopil profesor dr. Strmšek kot tajnik dramatičnega društva na odru in imel otvoritveni nagovor. Za snov svojega govora si je izbral geslo »Trd bodi nejpro-sen mož jeklen, kdar ie braniti čast in pravdo naroda in jeziku svojemu«. To geslo nam bo treba izvesti za osvoboje-nje Koroške in našega juga. Govornik je omenjal nazadnje dogodek prevrata v tej nekdaj nemški hiši, v kateri se sedaj glasi slovenska beseda. Današnji večer je praznik slovenske Talije in obenem praznik desetletnice dramatičnega društva, ki s tem zgodovinskim dogodkom izroča svoje diletantsko delovanje v reke pravih umetnikov, s čemer se prične za Maribor nova doba. (Živahni živio klici). Ti pa naša slovenska Talija s svojim novjm glediščem, je rekel, uspevaj, cveti, živi! Med burnim: živio klici je godba nato zaigrala himno »Lepa naša domovina«. Občinstvo je vstalo s sedežev fn stoje poslušala himno. Koncem otvoritvene slav-nosti je godba tudj zaigrala himno »Bože pravde<-. ki jo je spremljalo viharno ploskanje in živio klici. Nato se je pričela jgra, ki je v celoti izborno vsoela. zlasti v glavnih vlogah. Glavnega junaka Tugomera je Igral Nučie. V splošnem so bile vloge zelo srečno razdeljene med posamezne igralce in gojence Nu-čičeve^dramatične šole. Posamezne prizore in dejanja je spremljalo navdušeno ploskanje in odobravanje, ki zlasti ni hotelo ponehati, ko se je koncem predstave pokazal na odru Nučič s svojimi glavnini igralci.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ima danes V ponedeljek skupno vajo, ne le vajo ženskega zbora kot je bilo naznanjeno. V nedeljo nastop! — Odbor.
»Striček Vanja«. Scena iz življenja na kmetih v štirih dejanjih. Spisal A. P. Čehov. — Ta igra ne razpravlja o zamotanih problemih, niti ne postavlja na oder zagonetnih značajev. Tu je upokojeni profesor Serebrjakov, sta* rec. nadležen sebi in drugim; tu je njegova druga žena Jelena, ki ga je vzela zato, ker se je zaverovala v njegovo učenost, sedaj pa mrje ob njem od dolgega časa in od mladostnega hrepenenja po življenju; tu je Sonja, profesorjeva hči iz prvega zakona, ki se na kmetiškem-posestvu svojega očeta vdaja toni resignaciji, pa vendarle nosi tajno ljubezen v srcu; tu je Vojnickij, »striček Vanja«, ki vestno upravlja profesorjevo posestvo ter z vsemi mislimi živi za to priljubljeno grudo; tu Je zdravnik Astorov, ki je ob mnogoletnem delovanju med kmeti izgubil idealizem ter se pretvoril v precejšnjega cinika, katerega zanimljejo samo še ve-lepoiezni melioracijski načrti: tu so še tri. štiri figure, ki pa jim rii prisojena aktivnost.. Nobena oseba ni podrejena drugi; skoro vzporedno lil bodite 3WfU
pota v idilni puščobi, da jih ne vzbuni prihod profesorjev in njegove soproge. Zgodi se potem, da se zaljubijo kar vprek: striček Vanja v Jeleno, ta v zdravnika, zdravnik vanjo; Sonja pa je itak že zaljubljena v zdravnika. Vsi skupaj so nekaj Časa popolnoma nesposobni za delo; nekaj neznosnega leži v ozračju; profesor pa «e neizmerno dolgočasi. Potem, ko se Serebrjakov odio-či, da proda posestvo, nastopi katastrofa: striček Vanja razkačen celo dvakrat ustreli na profesorja. Spor se naposled poravna, profesor in Jelena se odpeljeta .zdravnik tudi odide; zopet zavlada prejšnja dolgočasna tišina. Ali življenje je vendarle dobro oplazilo Jeleno, Sonjo, Vanjo in Astorova, ker je v vse štiri zasadilo želo breznadne ljubezni, ki sd ga ne izdro do konca dni.
— Dramatičnih momentov ta igra nima razen v tretjem dejanju (spor med profesorjem in stričkom Vanjo); prijatelja moderne drame pa vrhu tega motijo nekateri monologi, motijo zato, ker je daljši monolog nenaraven razen pri starih ljudeh, ki že časih glasno govore sami s seboj . . . Opomniti je tudi treba, da vseh štirih scen ne spaja jasno izražena vodilna ideja in da se istotako nastopajoče osebe ne koncentrirajo ob eni poglavitni osebi, ki bi bila striček Vanja, kakor bi utegnil kdo pričakovati po naslovu te igre. Čehov bi bil svojo igro prav lahko krstil po katerikoli izmed delujočih oseb: vse so prav tako tioične — ali pravzaprav tako malo tipične — kakor striček Vanja sam! In vendar se da »Striček Vanja« dobro gledati na odru, ker so ti ljudje, života-reci na kmetih, zvesti posnetki iz življenja, torej ljudje iz mesa in krvi. Samo da zahtevajo vse scene docela intimno igra intimno tudi v oblikovanju duševnih procesov. Gospodu OsipoviČu-Š u v a 1 o v u kot režiserju gre priznanje, da je igri strogo ohranil kolorit ter jo spravil v pristni, naravni obliki na oder. Sam je igral naslovno vlogo z umetniškimi odtenki, ki so pričali, kako intenzivno se je zaglobil v bistvo svojega junaka. Res je sicer, da je ostala marsikatera poteza nejasna in zato ne-učinljiva. ker je govoril v ruskem jeziku: toda v poglavitnih stvareh je bil dobro umljiv, zlasti ker je njegovo dovršeno igro oživljala markantna mimika, združena z izrazitimi, na videz skoro nesamohotnimi gibi Jeleno je predstavljala gospa S a r i č e v a diskretno-elegantno, kakor je to njena specifična vrlina, obenem pa iskreno, zlasti v prizorih s Sonjo in z Astorovom. Gospodična Vera Danilova je uprizarjala Sonjo jako skrbno izdelano in oorerrtljeno s prikupno ponižnostjo, boiečnostjo in nežnostjo. Profesorja je utelešal g. Ločnik kot nad-ložnega in nadležnega starca, kakor gre predstavljati take fosilije, zdravnika pa gospod Gabrščik z ustrezno agilnostjo, ki se je raztezala tudi na vrlo poočiiovano notrino njegovega junaka. V drugih manjših vlogah sta gospa Juvr-nova in gospodična Raka r i e v a poleg gospoda $ e s t a storili svojo dolžnost. — Gledališko vodstvo je letos glede izreke končnega 1-a ukrenilo, da se ta 1 izgovariaj za v; dobro je tako, dobro pa ni, da se to pravilo ne izvaja, dosledno, nego da isti igralec — to pot gospod Ločnik — v eni sani rabi zdaj to. zdaj ono obl'ko.
— Zakaj je bilo slišati z odra vedno »pestunja« namesto »pestunja«?
—n—
— Repertoar Narodnega gler ~-lišcn ▼ Ljubljani. Drama: 30. septembra, torek Striček Vanja. Abone-rnent D. V oktobra, sreda Dnevi našega živ!. i]a. Abon. B. 2. oktobra, četrtek popoldne Snegulčica in Škratje. Izven abon. 2. oktobra, če-tertek zvečer Favn. Abon. C. 3; oktobra, petek Striček Vania. Abon. F,. 4. oktobra, sobota Tat. Abon. B. 5. oktobra, nedelja popoldne Snegulčica in Škratje. Izven abon.. 5. oktobra, nedelja zvečer Tat. Izven abon.
— Opera: 30. septembra, torek Postilion iz Lonjumeau. Abon. B. 1. oktobra, sreda Madame Butterflv. Abon. E. 2. oktobra, četrtek Pikova dama. Abon. A. 3. oktobra, petek Manon. Abon. C. 4. oktobra, sobota PostUjon iz Lonjumeau. Abon. D. 5. oktobra, nedelja Madame Butterflv. Izven abon.
Wf!ma pi. Thierrv je izborna hrvatska aitjstinja, koncertna in operna pevka, ki je pred kratkem z najodličnej-šim uspehom dovršila dunajsko glasbeno akademijo pri prof. Forstenu. Mlada umetnica se hoče posvetifi operni karijeri, za kar jo veliki, polni, lepi glas, postava, inteligentnost in temperament najbolj vsposobljajo. V soboto, 20. t m., nastopi v koncertu poleg našega koncertnega pianista Ličarja prvič pred slovenskim občinstvom. Izvajala bo najuspešnejše točke svojega altovskega repertoarja, speve iz oper Trubadur, Samson in Dalila in Carmen, hrvatske in srbske pesmi Zajca, Ružiča in Konjo-viča (Vir, Ljubav, Aman Djevojko in veleinteresantne pesmi iz moderne literature pesmi Marxa Blažena noč, Stoh--ra Gomorrah in Straussa: Cecilija. — Ličar bo poleg zadnič naznanjenih komadov tudi izvajal najinteresantneišo Dvorako skladbo: Bacchanale, ki je na plakatih in tiskanih sporedih pomotoma izostala. Opozarjamo slovensko občinstvo na sobotni koncert s prošnjo, da se ga v obilnem Številu udeleže. Vstopnice se že prodajajo.
— Andrija Mllčlnovlć: Malt Hudi Četiri pripovijesti (Nedjelja. Sa-
nje, Na vjenčanju, Na ivici) poznatoga našega pripovjedača iznesene su u ovom izdanju Matice Hrvatske. Knjizi je članska cijena 5 K, knjižarska cijena 6 K. Dobiva se u Matici i u svakoj boljoj knjižari.
— A. Kovačić: U registraturi. Drugo izdanje Kovačičeva romana, koji i danas neodoljivo osvaja čitaoca bujnim, živim pripovijedanjem, izišlo je nakladom Matice Hrvatske, te se dobiva u Matici i u svakoj boljoj knjižari. Članska cijena 12 K, knjižarska cijena 14 K.
— »Ljubljanski Zvon«. Vse naročnike »Ljubljanskega Zvona«, ki še niso poravnali celoletne naročnine (celoletno 36 K) prosimo, da iste takoj poravnajo po položnici, ki je bila priložena- 7. številki ali pa naravnost v upravništvu Sodna ulica št. 6, ker bi se jim sicer oktobrova številka, ki izide koncem tedna ~ ne dostavila.
— Operna i koncertna pjevačka škola prof. Milana Relzera, Zagreb, Ma-žuraničev trg br. 5, I. kat., teleion broj 1T01 (preporučena po upravi kr. hrv. zem. kazališta u Zagerbu), utvara se 1. lis tlop ada. — Upisi od 20. rujna dalje. Poduka u solopjevanju, individualna i na podlozi stare talijanske i pariške škole od početka do usavršenja. Osim toga posebni operno - dramatski tečaj, počinjije 15. X. Usavršjvanje i korektura glasa, gimnastika disanja. Korrepeticiia, enstinble, repertoir, ritmičke vježbe itd. Deklamacija, mimika, pozorišne kretnje, literatura, prakt. po-zorišna naobrazba. Kao učitelji sudjeluju još: Ančica Kemic, dr. Cihlar-Neha-jev, operni kapelnik Mihajlo Senkar. — Prospekti na zahtjev poštom!
Orkestralna ftrijtj „Mm Malice".
V prvih dneh tekočega meseca se je vršil prvi redni občni zbor orkestralnega društva »Glasbene Matice« ob obilni udeležbi ljubiteljev orkestralne glasbe. Društveni na:elnik je v splošnih potezah poročal o dosedanjem delovanju društva, ki šteje že nad 40 rednih članov in o njegovem stremljenju. Poudarjal je, da je orkestralno društvo, ki se je ustanovilo pod okriljem »Glasbene Maticec dne 18. maja t. 1. za razvoj orkestralne glasbe nujno potrebna institucija. Ono mora postati ognjišče, ckolt katerega se bodo zbirali vsi ljubitelji instrumentalne glasbe. Dosedaj se simfonična glasba pri Slovencih ni mogla razviti, ker razen kratke dobe, ko je obstajala slovenska filharmonija, nismo imeli lastnega orkestra, ki bi posvetil vse svoje sile tej idealni umetniški smeri.
Z otvoritvijo konservatorija in ustanovitvijo orkestralne šole za vsa glasbila je dana prilika gojencem Glasbene Matice«, da se bodo izobraževali v vseh inštrumentih, ki so potrebni v orkestru, zlasti v trobilih in pihalih.
JDalje je poročal načelnik, da je imelo društvo že preteklo sezono 10 rednih vaj in da namerava prirediti v najkrajšem času prvi koncert z godalnim orkestrom, kateremu bodo sledili simfonični koncerti z velikim orkestrom.
Načelnik se je nato zahvalil dirigentu Karlu .Teraju za njegovo vztrajno požrtvovalnost, s katero se je poprijel umetniškega dela v prid društva; dalje odborniku Antonu Lajovicu, ki je bil društvu vedno toplo naklonjen in- mu preskrbel prostorna dvorano za skušnje v poslopju filharmoniC-nega društva. Uredništvom listov, ki so vedno rade volje sprejemali objave glede skušenj, izreka občni zbor posebno zahvalo.
V imenu glavnega odbora ^Glasbene Matice* je pozdravil občni zbor z izbran!* mi besedami predsednik »Glasbene Alatice« dr. Ravnihar, ki je notidarjal, da je »Glasbena Matica« sprejela z veselim navdušenjem novoustanovljeno orkestralno društvo v svojo zaščito in da bo skušala delovanje društva v procvit orkestralne glasbe v vsakem oziru podpirati. Tajnik pevskega zbora »Glasbene Matice«, Ivo Peruzzi. je želel društvu kar najlepših usnehov na glasbenem polju: izvajal je. da se pevski zbor iskreno raduje ustanovitve lastnega orkestra »Glasbene Matice* in da trdno pričakuje, da bo prisrčno skupno delo rodilo lepe sadove v glasbeno - kulturnem življenju Slovencev. .
Po končanih volitvah se je novi odbor konstituiral sledeče: načelnik dr. Ivan Karlin. dirigent Karel Jeraj. dirig. namestnik Ivan Karel Sancin; odborniki: gospa dr. Korunova .Anton Lajovic, dr. Milko Lubec, Avgust Pcrtot in Franc Potočnik.
španjolski 2idi. Njih glavni stan je Beograd, 9© na tudi v Sarajevu in Zemunu. Kakor poroča »Jugoslovanski Lloyd«, so osrečili tudi že Zagreb, kjer pa nove konkurence niso veseli. V Srbiji so uvedli za te prekupovalce visok dav-vek. Prebivalstvo jih nima rado.
MtM&n poroto.
— Tuje vahite. Na borzi v Ztiri-chu se je plačevalo dne 24. septembra 1919 za 100 francoskih frankov 64*50 švicarskih frankov; za 1 funt sterl. 23*35 Švic. frankov; za 100 nemških mark 22*50 švic. frankov; za 100 lir Italijanskih 5f>50 švic. frankov; za 100 dunajskih kron 8*25 svic. franka; za 100 čeških kron 17*50 švic. franka; za 100 belg. frankov /64*50 švic. franka; za 1 dolar pa 5*58 švic. franka. Proti predidočim cenam so ta dan cene valat nekoliko popustile.
— Privilegirane agencije naše države nameravajo osnovati na Dunaju, za Bavarsko v Monakovem ter v Hamburgu. V Marseillu in Londonu jih že Imamo.
— Saraff se zovejo v Srbiji menjalci tujega denarja. Imajo ali le male poslovalnice ali pa vrše svoj posel v kavarnah ali celo na ulici,    Navadno so
Maribor, 25. septembra. I.
Vlomilska družba.
Karel Robinšek. Adolf Majer in Karel Kopčič so med drugim obtoženi tudi vloma pri zlatninarju Karnerju v Mariboru. V noči dne 19. decembra 1918 je šel mestni nadstražnik Deuč-man po ulicah patrulirat. Dospevši do zlatninarja Kamerja, zapazi tam luč in vpraša: Gosp. Kamer, ste Vi notri? Ko natančneje pogieda skozi mrežo, opazi notri tuj mu obraz v profilu. Še pred-no je mogel ugotoviti, da tu nekaj ni v redu, so vlomilci že zbežali, pustivši za seboj več po snegu raztrosene zlatnine. Kmalu nato so orožniki v Leiters-bergu v pozni nočni uri zasačili tri moške, ki so nesli večjo množino masti. Misleč, da so to tihotapci, so jih ustavili in ugotovili, da se med njimi nahajata vloma pri Karnerju osumljena Majer in Kopčič. Ker obtoženci odločno taje tako vlom pri Karnerju kot tat-, ivino masti v Kamnici, se je obravnava *v svrho zaslišanja nadaljnih prič preložila.
II.
Nevaren podstrešni dihur.
Ivan Karlin se je že zgodaj pečal s tatvinami. Lani je bil kot vojak od vojnega sodišča v Gradcu radi vloma in pobega obsojen na smrt a ta obsodba se mu je spremenila v večletno ječo v Aradu. Ob državnem prevratu so ga izpustiii in ker mu v Gradcu življenje ni prijalo, si je prišel pogledat Maribor. Nastanil se je v gostilni Wordl in po kratki preiskavi dognal, da je v Mariboru zanj mnogo hvaležnega posla. V osebi Terezije Konrad, ki se peča s podrobno prodajo ponošenih oblek, je našel stalen vir za od jemanje svojih kupčij. Sprijaznil se je z načrtom, da je še najbolje, če se pridno loti preiskave podstrešij v boljših hišah. Izbral si je opoldanski čas kot najprikladnejši za svoje preiskave. V mesecih januar, februar in marec je — kolikor se je dalo dognati — od 14 strank v raznih ulicah nabral ogromno skladišče obleke in perila. Večino tega blaga je znosil k Tereziji Konrad. Že prvi vlomi pri Emi Torkler, Berti Otovic, Mariji Molan in Ignac. Svobodi so mu nudili priložnost, da se je poslovil od svoje zanemarjene vojaške obleke in si privoščil pošteno civilno obleko. Tudi njegov život je kmalu občutil blagodejni vpliv novih dohodkov. DospevSi v Maribor, je tehtal komaj 49 kg. preiskave podstrešTi pa so to skromno težo kmalu zdatno povečale. Ivan Karlin je v kratkem času postal »iest fant«, a postal je obenem tudi strah celega mesta. Končno se je neumorno mu sledeči policiji vendarle p-prečilo, tega nevarnega podstrešnega dihurja vloviri v past. Ko je videl, da ie viet in da bo za nekaj let varno preskrbljen, je vse lepo priznal. Pri Tereziji Konrad pa se je tudi dobil še večji del ukradenega blaga, policijski urad je tiste dni izgledal kot kako angleško skladišče. Karlin tudi pri glavni razpravi vse priznava; nasprotno pa Terezija Konrad odločno taji, da bi bila količkaj
ila, da je Karlin donaša! ukradene stvari .— To so ji porotniki tudi verjeli in tozadevna vprašanja zanikali, vsled česar je bila nemalo vsled zasluge svojega temperamentnega zagovornika dr. Štora, popolnoma oproščena. Karlin ie bil v vseh priznanih točkah spoznan krivim in v pozni nočni uri obsojen na 7 let težke ječe, katero kazen je Karlin brez ugovora sprejel.
Društvene vesti in prireditve.
— Slov. pevsko društvo »Lira« v Kamniku je v seji dne 18. kimavca t. 1. sklenilo napraviti v Kamniku meseca junija ali zulija 1. 1920. sijajen koncert na korist ubogim slovenskim v vojski oslepelim vojakom. Pri tem koncertu naj bi sodelovali vsi pevci in pevke kamniškega političnega okraja, ter popolna vojaška godba iz Ljubljane. Društvo vabi v prvi vrsti za sedaj gospode pevo-vodje in cerkvene organiste, ter tudi posamezne pevce in pevke, da se leti udeleže zborovanja, ki bo v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. ob 3. popoldne v pevski sobi v Društvenem domu v Kamniku, da se določijo pesmi in se sploh vse potrebno dogovori. Kamniški okraj ima okoli 400 dobrih pevcev m pevk. Že danes se veselimo čuti ta vrli zbor, ki bo imel poleg tega še veliko zasluženje dobrega dela — pomagati siromakom. _
— Društvo zasebnega uradni-štva za Slovenijo, krajevna skupina v Celju, vabi vse spodnještajerske privatne uradnike In uradnice brez izjeme aH so člani društva ali ne, na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 5. vinotoka t. 1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Posebno Vabimo naše tovariše iz Maribora in rz dežele. Dnevni red: 1. Organizacija. 2. Službena pragmatika. 3, Ustanovitev splošne gospodarske zadruge v Ljubljani Na zborovanju poroča predsednik osrednjega društva v Ljubljani.
Kapela - Radenci. Dne 7. t. m. so »prleški«   vi^okošolci s sodetovanjem j
pevskega zbora iz Vučjevasi priredili v Voglerjevi dvorani v Radencih veselijo* v večjem obsegu, ki je v moralnem !n gmotnem oziru prav vrlo uspela. Mešani in moški zbor kmetskih pevcev iz Vučjevasi je po nedolgem vežbanju pod vodstvom nadučittlja Cvetka pel prav povo-jno; ženski dvospev »Slovenskim mladenkam« se je na željo občinstva moral ponoviti. V štiriročnem igranju na glasovirju sta se odlikovala gdčna. M. Zacherlova in Cvetko jun. kot spretna pianista. Tudi spevoigra »Kovačev študent«, v kateri sta imlea nahvaležnejši vlogi oče kovač (Cvetko sen.) in njegov sin Janez (Zvonko Zemlijč), je občinstvo povsem zadovoljila. Obisk je bil tako mnogobrojen, da več ko polovica došlecev ni imela* prostora v sicer veliki dvorani. Slično veselico bi kazalo drugič prirediti za vse slučaje na prostem. Čistega dobička za akademsko menzo v Pragi, Zagrebu in Ljubljani je bilo okroglo 5500 kron. Hvala gre vsem sotrudnikom in ljubeznjivim gostom,
Nainoveiša porodila.
TABOR V DOBRLIVASI.
LDU Dobrlavas, 29. septembra. Ob veliki udeležbi in ob najlepšem vremenu se je vršil včeraj za Pod i unsko dolino tabor v Dobrli vasi, kamor je prišlo tudi k*rkih 500 Orlov in Orlic iz vseh krajev Slovenije. Lep ie bil med grmenjem topičev obhod po trgu, navdušujoče so bile besede Številnih govornikov, med temi generala Maistra, ki se je po svojem govoru odpeljal z aeroplanom v Loče pri Baškem jezeru, kjer se je isti čas vršil velik tabor za Rožno dolino. Nadalje so govorili dr. Verstov-šek, poverjenik za uk in bogočastje, gdč. Cilka Krekova in dr. Piskernikova. Popoldne je v odmorih med telovadbo govorilo še osem govornikov, med temi Pire, župnik Baje in Dolinar m pos!. Smodej. Shod je pozdravil brzojavne* tudi general Smiljanič. Veselo razpoloženje in narodno navdušenje ie trajalo med vso dobro uspelo prireditvijo.
KRIZA.
LDU Beograd, 28. septembra. •Pravda« piše o ministrski krizi: Dr. Pavlovič je včeraj ob 10. poročal regentu o položaju. Dr. Pavlovič se glede mandata še vedno drži reservirano. Posvetoval se je z dr. Korošcem in dr. Medakovičem. Snoči je bil ponovno na dvoru radi vprašanja o mandatu. Demokratski zajednica je včeraj sklenila, da za svoj vstop v vlado dr. Pavlovica ne stavlja nobenih osebnih zahtev, da pomaga akciji vlade zaradi hitrejše rešitve krize, d očim radikalci poleg starih orejšnjih zahtev stavljajo tudi osebne. Narodni klub smatra svojo situacijo za ojačeno. Danes se bo odloČilo, kdo dobi mandat za sestavo vlade.
l,DU Beograd, 29. septembra. Danes bo sestavljena nova vlada, ker te prestolonaslednik - regent to sam zahtevaj.
LDU Beograd. 29. septembra. Včeraj se je v opozicijonalnih klubih govorite, da bo vlada v primeru, da Protič sestavi vlado, pozvala demokrate, da vstopijo v vlado: ako ne bi hoteli, bodo oni sami sestavili vlado. Zdi se, dr; opo-ziciionalni blok noče ničesar o tem slišati, da bi socijalisti vstopili v vlado. Kaj bi opozicijonalci v tem primeru storili, se še ne da predvideti.
Darila.
Za jugoslovansko menso akademlco v Pragi so narovali gg.: dr. Brejc 100 K; Ivan Knez 500 K; Robert Kollmann 100 K; Fr. Stupica 100 K; konzorcij veletržcev manufakture 100 K; Henrik Kentla 40 K: dr. Karel Ravnik. I. Samec tvrdka Bernatović in I. Dostal po 20 K; Fr. Gabršek, Tosti, dr. Furlan, Tomažič po 10 K; I. Erker, Viktor Moro, dr. Fran Skaberne po 5 K. Na JI ep-* a jim hvala! Sprejela Mira Finkova, stud. med.
Družina Franc Jogan. Rihenberk Pedrija, Goriško, išče svojega sina Josipa Jogan, bivšega vojaka pri 97. pešpolku, 2. stotnija, rojen leta 1895. Naj se sam, ali kdor kaj o njem v6, zglasi v Spodnji Šiški, LJubljana, Gasilska ulica 240, pri Cebronu.
Izgubil se ie na otroškem igrišču v Tivoliju pasji nagobčnik. Pošteni najdite'j se prosi, da ga proti nagradi odda v upravništvu našega Usta.
Izgubila se ie rjava denarnica s približno 800 K denarja. v isti se je nahajal tudi poročni prstan. Denarnica se je pogrešila na poti od Figovca do Urbančka na Po-savju. Pošten najditelj naj jo odda pri k. Dražilu na magistratu proti primerni nagradi.
— Zgubila se je v soboto 27. septembra popoldan od pošte do Šiške Kolodvorska cesta modra pom-padura. Pošteni najditelj jo blagovoli oddati v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
—- Svojci vojnega vjetnika Te-resiner Anton naj sporoče svoj naslov na »Slov. Rdeči križ« v Ljubljani.
—- Lovski pes sliši na ime »Rolf«, bel z rdečimi lisami, se je v" soboto 27. t. m. zatekel. Kdor ga v jame, naj ga blagovoli oddati proti nagradi v trgovini Dunajska cesta št. 10.
Izdajatelj ta odgovorni urednik: Valentin Kopitar. In Ckk »NjuodM tiftarcai*
Branili pomorci S&SftS&tS
koj. A nt. Lečnik, Borovljc. 9630
Ffltnnnfi 1 Vefia množina različnih rillllijldii ! plošč 12X16 in razglednic (Gaslicht) se dobi. — Naslov v uprav. Slov. Naroda. 9644
dobro
ohra-
Drfllla TO 2000—3000 ,itrov belega vina rili U U t) t po ugodni ceni. Kje, pove upravništvo >Slovenskega Naroda«. 9646
Bifenll hiini^seTpiaTai kron. Nastom početkom listopada. Dr. Marinković, Zagreb, Voćarska cesta 97.
Otroškivoziček
njen, lep se proda. Rarpotna ulica 8. Trnovo. 9653
Unm mm dobro ohranjena lokomobila, Hi lZ 15—20 HP, s kurjavo z odpadki ali žaganjem. Ponudbe pod Lokomobila" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 9617
TiFom 'zve*oanefia skladiščnika (ma-ibIgUj gacinerja). Hrana in stanovanie v hiši, plača po dogovoru. Reflektantje naj se obrnejo ustno ali pismeno na moj naslov: Viljem Berdajs. trgovec z mešanim blagom. Maribor, Sofijio trg. 9648
sposobnega, zanesljivega in IjuLU, treznega, ki zna s konji dobro in ljubeznivo ravnati ter se more porabiti pri kočiji in težki vožnji, sprejme takoj Predilnica in tkalnica v rriičn, « 9633
finspnilifnD katere že,i*° pouka ? si"
UUapUUILilc, vamu, se sprojmeio v modni salon Šetinc Bcrsin, Kongresni trg 6II. Istotam se takoj sprejme spretna pomočnica in dobro vzgojena vajenka. 9641
jlltoia in sobarica, šx
se sprejmeta takoj ali pozneje. Dobra seričevala pogoj. Potnina se povrne. Dopisi navedbo plače na gospo Eiizo VVerner, Sisak na Hrvatskem.
9634
Ortogein! čevlje MSTi&.'E
fe dobavlja specialna trgovina Walter, Gradec,   (Graz)  Leonb&rdsir. 48.
Največia zaloga vsakovrstnih vlog za ploščate in neenake noge tudi po modelu in zdravniški naredbi. 9649
satiro situiran privatnim premoženjem
se želi seznaniti z mlajšo damo v svrho dobre zabave v jesenskih in zimskih večerih. Pismene ponudbe, eveniuelno s sliko na „A. O. Jesen" Doatno ležeče glavna pešta, LJnb liana. 9639
llnnmrisi ia Gobro ohranjen« Mono-RupiUudj JU pol registrir. blagajna, in veE starih sodov od žganja v velikosti no 200, 300 in dva komada po 960 ltr. Stvari se lahko oogledajo in ceno lave pri Anton Naglic, trgovcu v štorab pri Celju. 9627
Wm in jedilne looe ^tt-
stelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brata Sever, zalogi pohištva ia tapetniška delavnica. Ljnftljana, Kolizej Vabimo na ogled.
UhH iiMflnii/ isce manjšo mesečno sos-RlldU Uldullll bo za takoj. Naslov pove upr. Slov. Nar. 9595
Vlinlm Bla?aJn0 lWertheim). Pisalni I\li|jllll stroi. Kopirno prešo. Ponudbe pod .trgovec §578* na uprav. Siov. Nar.
»m dobro ohranjen pudel pri-JL praven za pisarno ali trgovi -no. Vpraša se: Kolodvorska ul. 32. 9629
Kova preša n olie.
okoli   600 kg težka, se »roda. Ponudbe na Franjo Mrkva, Oastanj, Koroško. 9559
Karbid in karoidoe svetnike lir
vsako množino tvrdka MARTIN S UM UR.
Konjice. 9465
Soreiuie se tako? ir^sS?«^**
Dr« Schvab, -Lobozdravnik na Jesenicah, Gorenjsko.
Koslferoe posode od ameriške-" ne-
tmloia knjnje Sever & Kontp., Ljubljana, ilUICjfl Wolfova ulica 12. 9515
Stehta ali učenko rtS**53Sfc
do trgovine, sprejme 0. Sturm. trgovina z  mešanim  blagom, Metlika. Dolenjsko
k 9601
liaproi so
steklene vaze za marmelado, damski zimski klobuki in damski čevlji št. 38 v kantini bivše cukrarne, Ambrožev trg štev. 6 9j3S
Prodajna.
prva moč, zmožna obeh jezikov in enostavnega knjigovodstva, se sprejme. Obširne ponudbe pod „Trajno mesto** na upravništvo ,,Slov. Naroda". 96C7
Kupujem smrekov les.
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se  naj  naznanijo na V.
SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-o dvorom, Ljubljana. 2048
Stanja daira kovarira i sooarka
sa dobrim svedočbama traži se za manju porodicu. Ponude slati na adresu; Dr. Radojčič, Zemnn, Jugoslavija.
8592
nrnftaiallra manufakturne stroke s 15 rlUiidjClild letno prakso ažća mesta najraje v Ljubljani, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Cenj. ponudbe pod trgovina J. & M. Kranjc, Vrhnika. 9817
samostojna aranžerka, slo-!i venščine in nemščine zmožna, se sprejme takoj. Stanovanje in hrana ev. v hiši, po dogovoru. Dopisi na: Roza Pere • VVoisV, Celje, Gosposka ulica 4. 9591
Rbnairirari/a ki bi biIa vešča stroje-
UiduaJl.lldlfifJ, Qisfa in kolikor toliko knjigovodstva, ce išče za takoj ali s 1. novembrom za veliko manufakturno detaljno trgovino. Naslov pri uprav. Slovenskega Naroda. 9550
normalne mere (kalibri) in po risbah, orodje za
937
/ i
ilrometrl.
mehaniko, predmeti vsake vrste do velikosti 1X2 m, se ponikljujejo. Žepna vžigala lastnega izdelka event. z bencinom za dva* meseca se takoj dobavijo Tovarna orodia J. Segaš, Zrele, Koroško, poštno ležeče, Grabštajn.       5613
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš lskrenoljub-jenl sin, brat in vnuk
TjEO
dne 29. t. m. po dolgotrajni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Pot v Rožno dolino št. 28. na pokopališče na Viču.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
V LJubljani, dne 28. septembra 1919.
Albertlna Pire, mati. — Vasilisa Pire, sestra. — Alberti na Hengihaler, stara mati.
Zahvala.
spoda
Ob smrti našega najdražjega brata in strica, go«
Ignacija
izrekamo v imenu ostalih sorodnikov iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti in vsem, ki so mu darovali toliko lepega cvetja. Presrčna hvala gg. pevcem in gg. godbenikom za pretresljive žalostin-ke, vsem gospodom, ki so mu govorili zadnje slovo, njegovim gg. koleginjam in gg. kolegom, vsem društvom in častniškemu zboru, zlasti bratom Sokolom, ki so ga prenesli do groba. Posebno globoka zahvala g. dramaturgu Pavlu Golia, ki nam je odvzel vso skrb za pogreb, vsem prirediteljem pogreba in vsem v bolnišnici, ki so lajšali trpečemu bolečine, nam pa najtežj e trenutke. Lepa hvala tudi gg. orožnikom pri telefonu, ki so bili voljni nam biti na uslugo po dnevi in ponoči.
Globoko žalujoči rodbini:
Zavašnik in Bohinc.
K dobri rodbini ia deželo 1m *
išče mladenič t absolvent srednjih šol), ki bi podučeval za tretjo realko in četrto vadnico. Dotičnik bi imel dovelj časa nadaljevati svoje lastne študije. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov se izve v upr. SI. Nar. 9549
se
v Ljubljani aH v najbližji okolici, če mogoče ob progi električne železnice, dostojna hiša ali vila. Prednost ima hiša z gostilno, hotelom ali drugo trgovino. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Hiša z gostilno 9588V 9588
/i tako italijansko in ruska
konverzacijo in za poduk v angleščini (Touss. — Langensch.) išče uradnik v Ljubljani, eno ali več gospo-dičen. Naslove sprejema upravništvo Jugoslovanske Borze* Ljubljana Kongresni irK I 9599
s*" KOLOBARJE
suhe iz mehkega lesa za podkuritev oddaja v vsaki množini. P. & A. Dne*', veletrgovina & premogom Ljubljana 9631
flpno, zidno in strgfno :-: opeko ter im :::
v celih vagonih ponuja
Ljublj. kornere družba
Ljubljana, B!ei\veisova cesta 18.
Preprodajalci!
cigaretnega papirja Golub, Railv, Club Patent in raznih drugih vrst, cigaretnih tuljcev, kreme in lastila (biksa)za čevlje, toaletnega mila, papirnatega blaga kakor pismenega papirja v mapah, papirja za police, svilenega papirja ter raznega drugega blaga dobite po nizkih cenah nri firmi Mahler & Oplatka, Zagpeb, Jelačicev trg 28 poleg (Narodne kavarne.) 9593
sprejmem takoj.
Plača po dogovoru. — Prosim ponudb.
Dr. Frasfo LP.palđ,
odvetnik, Maribor, Marijina ol. 10. Konim več vagonov raznega sortirane**
Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon po!j':b~i kolodvor z navedbo vrste nrosi FR KBC - KE 1.3?J. Prosim tudi za ponudbe suhih jjob *n vscn deželnih pridelkov.
9565
sprejme
tonrcs
li ne nad LjoHijaso.
Ordinarij dež. bolnišnice
ogačnik Jos.
zdravi zopet redno
očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
r
BieiniloBreMlsuskeao
fstrlfaaskc^a ail Jazbečarja
Samo proti skazovanju v terenu. Ponudbe pod ,pes/9583" na uprav. .Slovenskega Naroda. 9563
Uran Man I Zalile srajte poldne!
Prevzemamo  zastopstva za vse predmete, ki niso uvedeni v Hrvatski. Sprejemamo vse vrste blaga v komisionalno prodajo.
RJAK
i drug,Zagreb,Gundulićeva ul.58.
Pristen, dotnač borovničar ie najboljše sredstva proti irlfi.
Dobi se v veležganjarnt sadja
Robert Diehl
Celje.
Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 30 I dalje.
Naročite si Ia ftertte
- JHuj^e -
kratkoeasne zgodbe, spisal Blaž PohHn Najzabavnejse berilo ia samske in po
ročene! Cena s poštino  K 450. Na roča se v
Narodni knjigarni
v Limbljanf.
Ribje olje
je priznano najboljše sredstvo zoper slabokrvnost, pospešuje tek in čisti kri. Dobi se in razpošilja po pošti droge* rija Sanltas, Celi©, Kol o dr. uL 5.
263 praznih sodov od kislega zelja razne
velikosti, se vrši dne 3. oktobra t. I. ob 9. dopoldne v stalnom prof. slagalištu Dravske' divizijske oblasti v Mostah. Kupci se prl-• azno vabijo. — Plača se na licu mosta. — Uprava stalnog prof. slagališta drav. ilv. oblasti.
= priporoča =
nun ia
B DO Ullli Oi pro&a. Josip Koii, Križevci pri Ljutomeru.
Klobuki v popravilo
se zopet sprejemajo.
J: KETTEJJUBIJAHA.
Prvovrsten hotel
In
prvovrstno hDUOrnO
v lepem mestu na Štajerskem
se proda-
Pisma pod „miljona 1-2 956P na uprav.
Slov. Naroda. 9561
v velikosti 47XS!S cm priporoča
are
m v
Ud
Cena v  trdem ovoju po poŠti K 18.
Prtooročdffl
iino kavo, čokolado, kremo za čevlje pravo iino angleško milo, pošiljam tudi v poštnih zavitkih po povzetju in
niz V. i -'-eni
Fran Berganf
Ljubljana sv. Jakoba trg.
Hig!fai[IiH]lšligialIšlIšlE!!3
pSenico, rž, oves, fižol i. t. d prodaja na debelo po ugodnih cenah. Frana
ftlsi-ić. Kranj trgovina z deielnl-ml pridelki. 9311
ROMANi
i zaključim 1000 nofloov
se odda
oa jogosiiv. železnim poslali.
Reflektanti naj dopošljejo svoje naslove administraciji Slovenskega Naroda, nakar se začno pogajanja. 9614
antiseptična zobna pasta s kisikom. Elegantna oprema — pristne, cinaste tube. Proizvaja lekarna pri  Srebrnem Sokola" Brežice.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah i. t. d. 9645
• • ■aiujftjaj   m   iniviiiiu   iivvviiv • o
mestna stavbenika in sodno zapr. cenilca, Ljobljaaa, Trnovski pristan 14.
prevzemata in izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tudi vsakovrstna projektiranja in napravo načrtov in visoke stavbe, cerkve, javne Šole, nadalje cenitve, tehnična mnenja i. t. d. — Ob jednem imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico zu nakup in prodajo posestev, kakor hiš, zemljišč, gozdov i. t. d. 930
Trgovski oddelek
cke štedionice"
posreduje, kupuje M prodaja vsakovrstna Sivila m druge trg. predmete najkulantneje*
Br:javna adresa: „Tovni Mitroviea".
Sečaja in spravilo 30.000
A LESA
* se odda podjetnikom. ~^Bgg
Les je za posekati, obeliti, razžagati na gotove dolžine in po drčah spraviti do nalagalnice žične tirnice. — Kompententi naj se zglase po možnosti osebno pri rudniškem ravnateljstvu
Zagorje ob Savi. 9632
XX XK KXX«KXXXXXX
p- -
X X X X X X X
X X X
đrisštvo lesnih trgovcev in industrij cev v Celin
kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: „SLAVINJA", Kapucinska ulica 5, I. nadstr. ali poštni predal štev. 1.
x x
X X X X X
XXXXXXXX XX XX xxxxxxxxxxxx
Preporačamo gg. trgovcima i preprodavačima ——————^—— iza slu sliku —■—
BOVO
i. t S!
izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista je izradjena otrneno po originalu u jednom od najboljih grafičkih zavoda. Cjena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima dajemo 40° i popusta. Naručbe prima izdavalačka knjižara Ćelap i Popovac, Zagreb, Berisiaviceva ulica 17. 9307
Pfannhauser & €o
mehanična kultura zemlje
Dražbi z o. l DiDij (len) IX. Scbvvanspaaierstrasse lir. li
Brzojavi: Pflngmaschlne. Dobavlja:
parne in motorne pluge
== za vse kraje porabe točno ali na kratek dobavilni rok. =
Noro! NovoI
«4
tt
CVKLON
mlin za čiščenfe žita
itn
ČL
s propelerjem prekosi vse znane konstrukcije, velikanski prihranek tele in moči.
DU
3984
4
8-
82
v*
Podružnica Ljubljana. JADRANSKA BANKA Podružnica Ljubljana.
Delniška glavnica: K 30,000.000.
Rezerve: okrog K 10,000,000.—.
Vloge na knjižice
Vloge na tekočI la ilro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Brzojavni naslov s JADRANSKA.
Centrala:
Trst.
Podružnice ;
Dubrovnik    i Opatija
Dunaj Spljet Kotor Šibenik Metković      ' Zader Eks politura Hrani -
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. DAJE TRGOVSKE KREDITE pod najugodnejšimi pogoji. DAJE PREDUJME: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih
skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Telefon št. 257.
G. F. Jurasek
Oglaševalec klavirjev in trgovec x glasbili
v
i št. 12.
Prva jugoslovanska Specijalna tvrdka za vglasevanje in popravila glasbil.
Dunajski modni salon
vabi cenjene dame na ogled ozir. nakup najnovejših vzorcev damskih oblek in klobukov.
toHHI tri lini* od PonedelJka> 29- t. m. od srede, dne l. oktobra JUJIU .H Uili. 1.1. v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 16
(nasproti opernega gledališča) II. nadstr. vrata 6, v času od 9. do 22. m od 14. do 18. ure
r IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana.
Šivalni stroji
in 11 roj i ga pletenje.
— Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. —. Ustanovljena leta 1867.    IV  Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji MW
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa tovarn
Durkopp, Styria, VVaffenrad,
ISS
pri Ljubljani. Sprejme se le dobro izvežbana strojepiska z daljšo prakso.
V prošnji, katera mora biti kolekovana, je navesti šolsko izobrazbo in natančno službovanje do sedaj. Prošnji je priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala.
Prošnje naj se oddajo najkasneje do 5. oktobra t. 1. osebno pri vodstvu žrebčarne od 15. do 18. ure, kjer bodo prosilke preizkušene.
Užitki strojepiske znašajo: dnevščina 3 K20 vin. in draginj-ska doklada mesečnih 450 kron.
Selo pri Ljubljani, dne 26. septembra 1919.
Državna žrebčarna.
edino tevaraftko zalogo
za rodbino in obrt
ter njih posameznih delov.
Dobe se potrebščine za šivilje, krojače hi čevljarje ter galanterijsko In manufakturno blago (blago za obleke.) — Istotam se proda večja
partija
damskih nogavic.
Josip Peteline
\Ljubljana, Sv. F
\ za vodo,
Petra nasip 7
desno.
srbohrvaščina francoščina angleščina nemščina.
1. Učenje živih jezikov po direktni metodi s praktičnimi slovniškimi pravili.
2. Pripravljanje za različne izpite Iz tujih jezikov.
3. Literatura poedinih jezikov.
4. Prevodi trgovske korespondence tujih jezikov.
Pouk se vrši za posameznike in v skupinah največ do 10 slušateljev. — Poučevali bodo samo izprašani profesorji.
Vpisovanje vsak dan od 5.-6. ure popold. v I. mestni deški ljudski šoli (Romanskega ulica),   kjer se dobe natančnejša pojasnila.
HT  Pouk se prične 2. oktobra. ~9Q
Vodja tečajev: Jeras Josip,
9551 diplomiran iz franc. jezika na univerzi v Bordeauxu.
Zlate tato.
,   ^iiiuvj   sjgsjcsni »m
steklo, klej dobavlja najceneje samo preprodajalcem
„Regula"
Vereinigte Sagevrerhe, Holzwaren, Leisten, Rahmen nnd Spiegellabri-ken O« m. b. H., Budejevice
J
]
Naznanilo,
Ms R. Niklauc
se je preselila
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore
Pred Škofijo št. 3
Llagar}eva - Mađarska nllca tik škofijske palače, kjer se aabaja trgovina
„PRI ŠKOFU".
Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe.
Spoštovanjem,
R. Miklauo
Zdravnik
Dr VIKTOR BRESKVAR
se ie preselil v Gradišče - Hilšerjeva ulica 7.1, nadstr.
ter ordinira od JO. — 12. ure dopoludne.
r
»w MODNI SALON "»
STUCHLY - MASCHKE
LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRO I.
priporoča največjo izbiro
finih slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dame ln deklice.
Popravila se sprejemajo in točno izvrše.
4
Čar idealne lepote I
Lepa žena Ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki.
K p O iti"* 7rtr2)iflsi I NajdovrŠencjše sredstvo moderne kosmetike za dosego l\rBlHu LUrOlOu • idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu božanstvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harema bivšega Abdul Hamida, iz čistega rastlinskega soka, meda, citronovega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto, V, kg K 30-—.
Ifinonia rineta miln Dosedaj nedosežno. Tega čudotvornega mila !T3Q6n5Ci pdMđ~rnilJ* ne priporočam samo onim. ki rabijo ki;:-1" Zoraido, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tudi ostale se vesele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifigenia mora tudi angeljska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobe in razcveta. 2 20"^—.
ROŽni   SOk    ^azven ^orait*e *n Pas*e se. priporoča bledoHčnlm osebam
Rožni sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice zarde jasno kakor Skrlat. Cena večje stekleničke S 6*—.
flmnvibanflfi U^ip OaImaI Čudotvorno sredstvo za rast las. Naj-HmcriKailSKl nair rfcK.I VI. čistejši proizvod, s-veda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. Williamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe nsje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Wtlliamsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr H 18»—).
Saj pesnik ne poje zastonj:
»Lasje moji so ko svila gosta, 9494.
Bolj ko popek so rudeča usta
In obraz ko rožica in mleko*. Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepote.
Navodila in opisani izdelek pošilja
„URANUS"-pARi UMERIJA.
I. Kosmetiška pa rtu meri ja, Ljubi jan?, Mestni trg 11.
Rogaška Slatina
Tflmnfll lirolOf* Naibo-iša namizna voda, najbogatejša na ogljiko-i I lIlI. vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosn avl janje.
CtvriSl VfOlOf* zdravilna v0(*a Prou kroničnemn katarja želodca lljlld limcl. in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pribavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
DOMU VrolOf' Naimo^neJši vrelec svoje vrste, posebno dobro U Uli U11 11 ElKl. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Pnnafba (btina l'e najbolj priljubljena in se v obče največ zah-IlIJtidaKu dlullllfl teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovt kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
Rogaška slatina je najboljša namizna ia zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slanega oKusa ali doba.
ALFONZ BREZNIK
učitelj »Glasbene Matice* in ed:~ zapriseženi izvedenec dež. sodiščn
Hgjvsfla in najspoioSnejla tvrtka in m-s»jwalnfta klaiirle?, piani&ov in imm:.
(F5rster, Bosendorfer, Hltzraan, Stelzhamer itd.)
Velikanska zaloga vseh glas-:: bil, muzikalij in stran ::
LJUBLJANA,
Kongresni trg. št. 15.
(Nasproti aunfkt cerkve)*
Popravila in uglaševania strokovnjaf ko In ceno.
10©
500 300.000
transportabelnih direktno z dinamom spojenih dvocilindr-skih bencinovih motorjev po 65 voltov in do 100 wattov. Pripravni so posebno za vile, sanatorije, kine, kakor tudi za posamezne naprave.
Morsejevih aparatov najfinejše izvršitve (med), zgrajenih po ministerijalnem vzorca nemške države. Pripravni za državne namene, železniške in malih železnic telefone.
metrov oklopnih kabljev z dvojnim vođom, izvršenih s svinčenim ali žičnatim ovojem. Pripravni za pomorske in jamske namene.
Vprašanja na.
SOCHER Gradec (Grad schsnaugasse 13.
jsLssjupil^iiJlJiLLJi..
Jadransko hotelsko in kupnino dion. druStoo
Sušak-Reka, Zvonimirova ulica štev. 102.
MT  Lastnik sledečih hotelov in sanatorije v:
Hotel Penslon
11
IMFEEIAL" 0 pati|a.
Hotel-Pension in morsko kopališče JOUT Stiak-Reka
Telefon interurb. 2-14.
Hotel-Pension in morsko kopaliSče
Bakar.
t
	Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica.	
Vsi hoteli in sanaioriji so  najmoderneje z vsem konfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje   pojasnila   za  Crikvenico:   uprava hotela .Mira mire' v Crikvenici: za Novi: uprava hotela ,San-Marinos v Novom: za Sušak; Središnji nred društva, Sušak-Reka. — Naslov za brzojave Jadran-caatrala SaSak-Reka, tatmrtii ttlefua ftw. HI		
Palače - Hotei „MIRAMARE"
Crikvenica Telefon interurt 11.
Hotel-Pension „SAN-MARINO"
Boii Vinodolski TeL mtirur. 5.
Hotel - Pensioa in veliko
morsko kopališče .LISANJ' Novi Vinodolski
A$A
35
94
JU
66
3O