zzo. itniiiB. I UtfK i MM, 17. HpMMM S». um. ino. .StoveosJd Narod* ve* v MmMItfU iu dom ck*t*v*jca: i * nptavništa« prejema: cek> leto naprej .... K 2J— I celo ieto naprej . 9 . . K 22w El leti . . . * . • 12-- I pol leti . . . . . • 1£-fcrt leta . .J-J« . » J- I cetrt leta „ • ?•;>-;• • £50 sa mesec • . • * . • 2*— ■ «* mesec „ • . . • • l"šv Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne viaeaja. Uredništvo i Knaflova »lis« ti S iv psO levo,) *•!*•»■ it H tatcrati vdjijo: pcterostopni petit vrsti u enkrat po 16 vtaL, M oVikrat po 14 vsa-, sa trikrat ali večkrat po 12 vio. Parte in zahvali vrsta 20 vis. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih iaoercijah po dogovoru. Upsavnskvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, Insesatt L t 4, ta je administrativna stvari .Slovenski Nnod* wel|a po atsttli m Avstso-Ogrsko: . sa Nemčijo: celo leto skopaj naprej . K 2S-— I odo leto naprej . . . K 90-*« SLm£* I 2 ." .# r 1f-Š0 I M Ameriko in vse druge dežele: na mesec . • . . • 2*30 ■ celo leto oiprej ... K 35.— Vpiiliajim glade »ss trssov ne naj priloži z* odgovor dopisnici ali znamka, »■■similiii (spodaj, dvosmee levo). KanHova mlioa ŠL S, tosoamn silo Svetovna vojna. Mir na severnem bojišča. — Srbi zavrnjeni. — Naša ponovna ofenziva preko Drine. — Bitka na Francoskem še nI končana. — Nemške čete so dosegle lepe uspehe. ■■ NA SEVERNEM BOJIŠČU. S severnega bojišča se poroča: Na naših severnih frontah vlada mir. Orožje počiva. Naše hrabre čete se retablirajo ter pripravljajo za nove boje. Razpoloženje je izvrstno. Sovražnik ie izmučen. SRBI IZGNANI IZ SREMA IN BANATA. — NAŠA PONOVNA OFENZIVA PREKO DRINE. Zagreb, 16. septembra. Hrvatska vlada je izdala naslednji uradni komunike: »Vpad Srbov v Srem je popolnoma odbit. Naša ofenziva preko Drine zmagonosno napreduje.« Z ozirom na to veselo vest se je vršila nocoj v Zagrebu razsvetljava mesta in bakljada. katere se je udeležila nepregledna množica kličoč cesarju in armadi. Zagreb je v zastavah. Zagreb. 17. septembra. O vpadu srbskih čet v Sremu se oficijozno poroča: Pokazalo se je. da so v celem kake 3 srbske divizije, torej okrog 60.000 mož prekoračile Savo. Srbsko vodstvo je ocivklno računalo s tem, da se na našem slavonskem ozemlju nahaja razmeroma malo čet. Res je dober del naše savske armade bil odšel na sever: le vsled tega dejstva so mogli Srbi sploh čez reko. Storili so to na 4 krajin, *oda morali so spoznati, da so slabo računali. Naše Čete so navalile na nje ter jih deloma uničile, deloma vjele, deloma pa pognale čez Savo nazaj. Istočasno pa smo z močnim ofenzivnim sunkom udarili Čez Drino. Vsled tega našega koraka mora ostati vsak nadaljni poskus srbske armade znova prekoračiti Savo že vnaprej brezuspešen. Srbija se mora braniti sedaj na lastnem svojem ozemlju. Uradni komunike o srbskem porazu. Dunai, 16. septembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Srbija poskuša vplivati na inozemstvo z vestmi o porazih avstro - ogrskih čet. Temu nasproti je treba le opozarjati na uradne časnikarske komunikeje. Kakor je iz teh komunikejev razvidno, smo prekoračili Drino ter popolnoma in uspešno odbili vse poskuse sovražnika se vzdržati v Srijemu in Banatu. — Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, gm. Zmagovita ofenziva preko Drine. Graška »Tagespost« priobčuje dvoje pisem z južnega bojišča, iz katerih izhaja, da je naša nova ofenziva preko Drine v polnem zmagonos-rem teku. Pisma se glase: 12. septembra. Dežuie. Sedimo v šotoru, kjer bomo tudi prenočili. Odpor Srbov pač ne bo več dolgo trajal. Novi operacijski načrt se že izvršuje. Danes smo imeli pravo peklensko noč. Naša artiljerija nam je morala omogočiti prehod čez reko. (Gre očividno za reko Drino. Op. ur.) Gromenje topov je trajalo 2 uri, in že so naše čete v srbskih gorak Ravno menja artiljerija svoje pozicije. Torej konec. Jutri več. 13. septembra. Nedelja veselja in zmagoslavja! Se vsako nedeljo smo bili dosedaj v ostrem ognju, tako tudi tokrat. Od polnoči je divjala bitka, sedaile ob 10. uri 45 minut pa so Srbi vrženi in obkoiieni. Ura! Kadar bo-dete v listih brali o Ložnici in Lešni-ci. potem znajte da smo tudi mi bili poleg. V trenutku smo še v strelski črti, toda skoraj pričnemo preganjati bežečega sovražnika! * « Prihod novih srskih v jetnikov v Budimpešto. Budimpešta, 16. septembra. (Kor. urad.) Opoldan je prispelo zopet 500 srbskih vjetnikov. katere so spravili v tabor Kenvermezo. — Zjutraj so pripeljali več vplenjenih ruskih mitraljez in municijskih vozov ter jih shranili v tukajšnjem ar-zenalu. Kako so bili Srbi uničeni. Z vojaško strokovne strani se poroča: Vodstvo naših čet v Srijenu in Banatu je ravnalo po dobro premišljenem načrtu, ko je dopustilo da so Srbi prekoračili Savo. Zgodilo se je to. kakor znano, pri Mitrovici, Klenku in Kupinovu. Ena srbska divizija je prekoračila tudi Donavo pri Pančevu. Timoška divizija ie dospela do Rume. Tam smo jo ipadli ter jo gnali na Mitrovico naz.i. Kaka usoda jo je zadela, to je znano. Srbske čete. ki so prešle S: /o pri Kupinovem smo zagrabili v si eri od Indjije. Med tem so bili naši monitori razdjali srbske vojne mostove ter odrezali Srbom umikanje v Srbijo. Ostanki srbskin čet. ki so prišle čez Savo.ne morejo več nazaj ter se skrivajo v savskih močvirjih. Tudi srbska divizija, ki je udarila čez Donavo je bila razbita. En del se je rešil na takozv. »Vojnički ostrov« pri Zemunu, kjer jih bodo naši monitorji prijeli in vjeli. Med našimi četami vlada veliko oduševljenje in vojaštvo v glavnem taboru je prirejalo generalu Franku velike ovacije. s BITKA PRI PARIZU. — POLDRUGI MILIJON VOJAKOV V BITKI. Kakor poročajo berlinski listi je pričela velika bitka pri Parizu dne 6. septembra. Bojna fronta je dolga nad 250 km. na obeh straneh se bori skoraj poldrugi milijon vojakov. Armada generala Klucka. ki tvori desno krilo nemške fronte se je umaknila proti rekam Aisne in Oise, ker so jo francosko - nemške čete grozile objeti. Za prehod čez reko Marne so se vršili silno krvavi boji, silna francoska artiljerija je končno odločila. Armada generala BiiIowa stoji severno od Vitrvja ter se je tamkaj dobro utrdila. Francozi napadajo z vso silo, toda dosedaj brez uspeha. Armada gen. Hausena stoji med Reim-som in Argonne. Zdi se, da napenjajo Francozi vse sile, da porazijo nemško desno krilo, ker upajo, da bo potem tudi daleč proti jugu stoječi nemški centrum prisiljen se s strate-gičnih ozirov umakniti proti severovzhodu. Izgube so na obeh straneh velikanske. Po mnenju nemških vojaških krogov je smatrati francoski načrt že sedaj za brezuspešen. Desno nemško krilo je svoje umikanje ustavilo ter se v ugodni poziciji uspešno brani prati vsem nadaljnim napadom francoske premoči. Bitka pri Parizu je nedvomno v marsikaterem oziru odločilnega pomena. S tem večjo nestrpnostjo se pričakuje njenega rezultata tako v Nemčiji, kakor tudi v deželah zveste ji zaveznice Avstrije. Dne 26. avgusta so pričele nemške armade, ki so bile dospele do belgijsko - francoske meje prodirati preti jugu, opirajoče svoje levo krilo na V. nemško armado, ki je s kratkimi ostrimi sunki vrgla Francoze na \ erdun. Proti jugu prodirajoče armade so z neodoljivo silo potiskale združene Francoze in Angleže proti Parizu Po ponovnih krvavih bojih je IV. armada ocd poveljstvom vojvoda Witrtemberškega definitivno prekoračila reko Meuse (Maas). se udeležila zmagovite bitke med Reimsom in Verdunom ter prodrla kot levo nemško krilo do črte Chalons-Vi-try. III. armada generala Hausena je skupno z II. armado gen. Biilo\va premagala 26. avgusta francoske čete med Sambre in Meuse. dospela po krvavih spopadih pri Mezieres dne 31 avgusta do mesta Rethel. ter se je z nekaterimi zbori udeležila 1. septembra bitke med Reimsom in Verdunom. II. armada je na svoji peti pustila močno oblegovalno skupino pri Maubeuge, posegla je s svojim desnim krilom v bi'tko pri St. Ouentinu, vzela brez boja Laon ter prodrla do črte Montmirail - Sezanne. katero pa ni mogla držati, ker so jo tam 9. septembra napadle mnogo močnejše francoske čete. Najdaljšo pot je napravila I. armada generala Klucka, ki je bila 20. avgusta zasedla Bruselj, par dni nato prekoračila belgijsko mejo ter se v neprestanih bojih z Angleži prerila do St. Ouentina, kjer je s pomočjo II. armade Angleže dne 28. avgusta pošteno nnkiestila. V nadaljnem prodiranju je morala Kluckova armada odbijati ponovne francoske poskuse napasti jo na desnem boku. Navzlic temu se je pomaknila preko Soissonsa in njene kavalerijske patrulje so v prvih dneh septembra vznemirjale pariš, okolico. Mem tem so bili Francozi in Angleži svoje armade retablirali in ojačili ter so prešli iz defenzive v ofenzivo Dne 6. septembra je prišlo do prvega velikega spopada na nemškem desnem krilu in v centru. Beroiin, 16. septembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Veliko Klavno taborišče, 16. septembra zvečer: Položaj na zahod njem bojišču je neizpremenjen. Na nekaterih krajih bojne črte so bili zavrnjeni napadi francoskih čet katere so te izvršile v noči od IS. na 16. septembra In dne 16. septembra. Nekateri protinapadi nemških čet so bili uspešni. IZPREMEMBE V NEMŠKI ARMADI. Beroiia, 17. septembra. (Kor. urad.) »VVolffov urad« prinaša sledeče personalne izpremembe na vodilnih mestih nemške armade: Za zbolelega generalobrsta pl. Hausena je bij imenovan general kavalerije pl. Einem za armadnega vodjo in namesto tega general infanterije pl. C1 a e r za poveljnika 7. nemškega armadnega zbora; general infanterije pl. S c h u b e r t, do sedaj poveljujoči general 14. rezervnega zbora, je bil stavljen na razpolaganje; generalni kvartirmojster pl. S t e i n je bil imenovan za generala 14. armadnega zbora; na mesto ranjenega generala infanterije grofa Kirchbacha je bil imenovan general pl. E b e n za poveljujočega generala 10. rezervnega zbora. m • m FRANCIJA POSTAVLJA SVOJE IN ANGLEŠKE KOLONIJALNE ČETE V BOJ. Berlin 16. septembra. Listi poročajo iz Rima: Po semkaj dospelih vesteh iz Lvona je prispelo v zadnjih dneh skozi mesto ogromno število francoskih čet iz Maroka in angleških kolonijalnih čet. Neprenehoma vozijo vojaški vlaki proti severu. Število teh čet znaša baje 150.000 do 200.000. Pariz ena sama bolnica. Glasom poročil »Dailv Cronicla« so bili zadnji boji na Francoskem sila ljuti in krvavi. V vseh mestih okrog Pariza so bolnice prenapolnjene ranjencev, Pariz sam je ena sama velikanska bolnica. Skozi Orleans vozijo dan na dan kakih 7000 ranjencev. NEVTRALNOST DANSKE. Kopenhagen, 16. septembra. (Kor. urad.) K članku lista »Echo de Pariš«, v katerem se trdi, da mora brodovje tripelentente vdreti v Vzhodnjo morje in da Danska ne more ostati več nevtralna, piše vladni list »Politiken'<: Danska more na to odgovoriti samo, da vojni dogodki na kontinentu, kakor bi se tudi razvili, ne moreio vplivati na sklep danskega naroda, ostati med sedanjo vojno strogo nevtralen. POLOŽAJ V ROMUNIJI. Bukarešta, 16. septembra. (Kor. urad.) Nemški poslanik dr. pl. Wald-hausen se je odpeljal v Berolin. * STALIŠČE ITALIJE. Rim, 16. septembra. (Kor. urad.) >Agenzia Štefani« priobčuje sledečo noto: Z oči vidnim namenom, pro-vzročiti polemiko, pripisujejo zlasti enemu listu, — o katerem pravijo, da je oficijozen, — da zastopa nazi-ranje vlade v sedanjem mednarodnem položaju. Vlada nima oficijoznih organov, niti ni koga pooblastila, da kdo tolmači njene namene in njene sklepe v zunanji politiki. Vlada, ki je dobila, dokler je bila zbornica zbrana, opetovano svečane dokaze zaupanja parlamenta in ki ima sedaj občutek, da je močna vsled zaupanja velike večine dežele, si je svesta velike odgovornosti pri izvrševanju svoje naloge. . Te svoje naloge bo vlada izvršila z vso vestnostjo ter se bo dala voditi pri tem edinole od interesov Italije. Italijanska nevtralnost. Nemški listi poročajo, da je stališče italijanske vlade omajano. Vlada se drži načela, da ostani nevtralna. Stvar se pojasni v konferenci, ki jo bo imel ministrski predsednik Sa-iandra z voditelji parlamentarnih strank. Minister zunanjih del marki San Giuliani je bolan in je prosil ministrskega predsednika, naj ga nado-mestuje. VOŽNJA PO BOJIŠČU PRI LVOVU. Vojni poročevalec, ki si je smel z nekaterimi tovariši pod vodstvom polkovnika pl. Hoena ogledati bojno črto petdnevne bitke pri Lvovu. I opisuje v budimpeštanskem >VilIa-gu« svoje doživljaje: Nemogoče je pregledati dolgo bojno črto, ogledati si moreš le posamezne točke, večje ali manjše sektorje, da dobiš pojem o ogromnosti strašne igre, ki se pred teboj odigrava. Naši avtomobili se naglo bližajo bojišču; tu pa tam nas ustavljajo črnovojniške straže ter zahtevajo, da jim povemo klic in geslo. Skoraj zaslišimo v daljavi grmenje topov, pred nami se pojavljajo vedno gostejše kolone trena in municijskih vozov. Dolge vrste kmečkih voznikov prevažajo na svojih priprostih vozeh velike množine kruha in konzerv, mimo nas ropotajo zakurjene poljske kuhinje, prijeten vonj nam vdarja v nos, toda že ga prežene gosta megla prahu, ki se dviguje od naglo drdra-jočih municijskih vozov. Transportno črto ščitijo črnovojniške straže, razstavljene v presledkih od sto do sto korakov. Paralelno z nami se giblje dolga vrsta sanitetnih avtomobilov v strogem redu. Vozovi so še prazni. Bližamo se vasici; hišice so po večini razdejane, šrapneli in granate so raztrgali strehe, nekatere hiše so zgorele. — Vedno jasneje postaja grmenje, tu pa tam že razločujemo posamezne strele. Z vasi ni izginilo življenje, otroci se igrajo v cestnem prahu, in iz marsikaterega dimnika napol razrušene hiše se mirno kadi dim. Ljudje so se privadili grmenju, šrapnelom in kroglam, privadili celo strašnemu prizoru, ki se nam nudi za vasjo: sedem obešenih špijonov na drevju; poleg črnih obrazov izdajalcev se rumenijo hruške in jabolka. Le še par kilometrov je do bojne črte. Avtomobili se ustavijo; moramo izstopiti. Peš gremo po ravnem polju naprej. Tu pa tam stoli vojna kuhinja, vprežni konji se mirno pasejo po travi. Od bojne črte sem že prihajajo sanitetni vozovi z ranjenci. Peklenska pesem topov, v kateri razločujemo strahoviti bariton težkih havbic jih spremlja na njihovi poti. Na horizontu se pojavljajo beli oblački, ki spremljajo kakor vesele zastavice smrtonosni polet šrapne-lov. Pred nami štrlijo razvaline lepega gradu, ki so ga razrušile granate. Na desno pluje v azurju balon, privezan k svoji postaji. Na levi se počasi pomika četa lahko ranjenih vojakov v najbližjo sanitetno postajo. Tu in tam dirja jezdec čez polje. Drugače vse prrzno. Kje se bije bitka? Le njen šum udarja na naše uho, čet ne vidimo. Pred nami je gozd. Šrapneli stresajo svoj strašni dež v drevje, Šum te smrtonosne toče nam pretresa živce. Na levi zagledamo četo pehote, ki se z nasajenimi bajoneti žene k naskoku. Ne vemo odkod in kam. Pred njo vidimo oddelek kavalerije, v osterem galopu se je zagnal na sovražno četo. Izgine nam izpred oči. Na prazni ravnini je obležalo nekaj ranjencev, valja se par konj. Od nekod se bližajo sanitetni vojaki. Na desni, na nizkih bregovih stoji naša artiljerija. Ne vidimo je, slišimo le njeno eksaktno delovanje Gromenje topov sedaj nekoliko pojema, Rusi se očividno umikajo. Mimo nas švigajo ordonance z novimi povelji. 2e smo na kraju, kjer so se še včeraj borile naše m ruske čete. Ob cesti globoki jarki, kjer so še včeraj ležali Rusi, katere so med tem naše čete potisnile nazaj. V jarkih slama; tam leži razbita svetilka, tam zopet kos obveze, zabojček za konzerve, bajonet, raztrgana čepica. Počasi stopamo naprej. V travi leži mrtvec. Roke krčevito stisnjene, v obraza stoje poteze, vsa bojna srditost je še v nJem. V naglem teka se nam bliža lovec »Le naprej, Rusi se že umi- stran S. .SLOVENSKI NAROD", dne H. septembra 1914. 220. štev. kalo« nam kliče. Prasketanje pušk. rezljanje mitraljez postaja redkeje. Na obzorju se dvignejo gosti črni oblaki. Rusi so zažgali vas. S hol-mov na desni prihajajo artiljerijske kolone, očividno se pomfkajo na nove sovražniku bližje pozicija. V zraku Je še vedno žvižganje in šumenje. Jeklene smrtne tiče letalo tudi le nad nami. Moramo nazaj. V vasi. skozi katero se vračamo, se je utaborila sanitetna postaja. Zdravniki so pridno pri delu. Naši ranjenci se kažejo možate in skupine lahko ranjenih se živahno pogovarjajo med seboj. Vse jezike monarhije je slišati Skozi vas prihaja transport ruskih vjetnikov. Izgledajo dobro ter so očividno zadovoljni, da se nahajajo v naših rokah. Naglo nas odnašajo naši avtomobili zopet nazaj v mirno zatišje glavnega tiskovnega stana. Vojni poročevalec »Pester Llov-da« opisuje vtis šrapnelovega ognja: Za nas nevidno strelja r sje ruska baterija. Žvižgajoč letijo šrapneli čez plan. V zraku se razpočijo. Pokaže se oblaček belega dima, zasliši se kratek pok in takoj na to sikajo neštete kroglje iz eksplodiranega izstrelka po zraku. Od časa do časa zagrmi granata na tleh. V črnem oblaku se dvigne prah, prst, kamenje, in globoka vdr-tina zazeva. Mi opazujemo, kako si ruske baterije iščejo vedno nove cilje: vsi streli lete nekaj časa na našo artilerijo, potem zopet na naš tren in končno skušajo doseči balon, ki plava nedaleč od nas v zraku. Zdi se, kakor bi ruske baterije z ognjenimi prsti tipale po pokrajini, enkrat sem, enkrat tja. Pri povratku smo opazovali naše čete. V dolgih, krvavih bojih izmučene, dostikrat po cele dni živeče ob samem kruhu, ker ni bilo časa, pojesti kaj gorkega, izgledajo sijajno in iz vsakega obraza sije odločnost in bojaželjnost. Zavzetje Zamosča. Z armado generala Auffenberga je bil na Ruskem tudi neki Dunajčan, ki je povedal o zavzetju Zamosča sledeče: Boji v smeri proti Zamošču so trajali od 27. avgusta skoro brez prestanka do 29. avgusta, kateri dan smo zavojevano mesto zasedli. Navzlic neprestanemu streljanju ruske artilerije, smo z opetovanim jurišem zavzeli pred tem ciljem ležeče pozicije; pri tem nas je naša artilerija uprav idealno podpirala. Dne 29. avgusta je bil juriš na Zamošč in z našo vrlo godbo na čelu sta bila juriš in pohod v mesto pravzaprav ena celota. Ostali smo v Zamošču dva dni in odšli potem v smeri proti Izbici. Na potu so nas ruski topovi in strojne puške neprestano obstreljevale. Več ranjencev se nas je umaknilo v kmečko hišo, kamor je prišla tudi saniteta. Čim so Rusi spoznali, da so v tej hiši avstrijski vojaki, so zaleli nanjo streljati, toda naša artilerija je kmalu dosegla, da so ruski topovi umolknili. Bitka se je končala s tem, da smo zavoje vali več kakor 20 topov in mnogo strojnih pušk. * • V ruskem vjetništvu. Neki budimpeštanski nadporoč-nik, ki je bil pri Tomaszowu ranjen, je pripovedoval svojemu prijatelju sledečo epizodo: »Kot ordonančnemu častniku se mi je Čestokrat pripetilo, da sem prišel s svojim huzarskim slugo v neposredno bližino sovražnika ter slišal krogle žvižgati in peti okoli sebe, kakor komarje v najtoplejšem poletju na Margaretnem otoku. Na oboje *e navadi človek. Slišal sem, kako je neki huzar svojemu strahopetnemu tovarišu, ki je v ognju na desno in na levo vrtil glavo, da se izogne kroglam, glasno se smejoč zaklical: »Gotovo se trudiš, da z glavo vja-meš kroglo, ker se tako hitro na vse strani vrtiš.« Dovolj tega. Končno se človek navadi tega dežja krogel ter postane tako siguren, kakor da bi se mu ne moglo ničesar človeškega dogoditi. .Vsled tega ni nikakršno bahanje, če pravim, da se nisem prestrašil, ko sem na neki ordonančni jezdi naenkrat zapazil, da sem zašel v sovražnikovo taborišče. Zbodel sem svojega konja ter jezdil kakor mogoče hitro naprej. Krogle, ki so jih od vseh strani za menoj pošiljali, niso zadele niti mene, niti mojega konja, vendar pa so začeli, ker je bilo taborišče zelo dolgo in so bili .Rusi vsled streljanja alarmirani, nagostoma streljati name in huzarje, ki so mi sledili. Naenkrat sem začutil udarec na koleno in ko sem nehote tja pogledal, sem zapazil, da so hlače od krvi že rdeče. Navzlic temu sem izpodbodel konja, toda že so padale črepinje šrapnela okoli mene. In hip nato sem začutil, kako sem padel ter izgubil zavest Ko sem se zavedel, sem videl, kako 4e ruski fcdravnik navezava* mojo rano na kolenu. Bil Je lilo pri« iazen in obziren ter mi poslal nekega drugega avstrijskega častnika, ki Je bil ie vjet. Ta mi Je potem pripovedoval, da )e irapnel zadel mojega konja, ki je bil tako] mrtev, in da sem daleč odletel s konja. Sreča mi je bila mila. Ce bi ne Ml padel na mehka tla, bi bila tedaj moja poaled-nja ura. No pa, ko sem govoril % svojim tovarišem, so se približali koza-ki, ki so mi ponujali prepečenec in kruh, prav slabo reč, toda ubogi reveži niso sami imeli ničesar boljšega. In jaz sem bil tako lačen, da sem celo te darove hvaležno sprejel. Ko sem s svojim tovarišem govoril o nesreči ter se pritoževal, sva slišala streljanje iz pušk na desni strani ter videla, kako so kozaki z največjo naglostjo sedli na konje ter odjezdili proč. V svojem strahu so na naju pozabili — in najino veselje je bilo šele popolno, ko so par minut nato pridrveli naši vojaki ter naju dovedli k našim četam, ki so naju sprejele z največjo ljubeznijo. Tri ure sem bil v ruskem vjetništvu, in kar sem doživel, le dokazuje, da Rusi niso vedno okrutni.« * • Pisma In dopisnice z« vojake. Dunaj, 16. septembra. (Kor. ur.) Vsled sporazuma med neredajnimi mesti so tudi vojna pisma in dopisnice iz Nemčije in iz pokrajin, ki so jih Nemci zasedli, v Avstro-Ogrsko in Bosno in Hercegovino proste poštnine. Enako udobnost uživajo naše po-šiljatve v Nemčijo. Dunaj, 16. septembra. (Kor. ur.) Državne in vojaške pošte imajo naročilo, da pospešijo pošiljanje in dostavljanje pošte. V tem zmislu je vojno ministrstvo ponovno storilo korake pri etapnih poveljništvih. Vojna pošta deluje neumorno. Sorodniki na bojišču se nahajajočih vojakov, ki so naravno nestrpni in se jim zdi delovanje vojne pošte prepočasno, naf vpoštevajo, da za zakasnitve ni kriva morda pomankljiva organizacija vojne pošte ali način odpošiljanja, tudi ne delovanje osobja, marveč so krive edino le težkoče, osnovane v vojnih razmerah. Zastrupljena kava. Berolin, 16. septembra. (Kor, urad.) Poveljnik neke nemške kava-lerijske brigade je oddal 5. septembra dopoldne kemičnemu preizkuše-vališču pri sanitetnem uradu svojega armadnega zbora ostanke kave, po kateri so se pojavili pri njem znaki zastrupljenja. Dobil je to kavo v neki francoski vasi v bližini Lunevilla. Preiskava je brez dvoma pokazala, da je vsebovala kava arzenikovo kislino v taki množini, da bi bila lahko provzročila smrt. • * * Laži o Nemčiji. Berolin, 16. septembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche allgemeine Zeitung* piše: Med lažmi, s katerimi se bojuje tripelententa proti Nemčiji, se je pojavila v zadnjem času tudi trditev, da je Nemčija potrebna mi-ru.Lažnjive vesti govore o tozadevni izjavi državnega kancelarja. nn katero je Grey odgovoril s posredovanjem Amerike ponosno odklanja -,če. Druga vest zopet pravi, da se udi nemški veleposlanik v Washinsronu doseči za Nemčijo mir. Te ves* naj hi napravile pri nevtralnih drz 'ah vtisk, da se je Nemčija naveličala vojne in da se bo morala ukloniti mirovnim pogojem tripelentente. Temu nasproti pripominjajo nemški mero-dajni krogi, da Nemčija v tej vsiljeni vojni ne bo prej odložila orožja, pred-no si ni priborila za svojo prihod-njost potrebnih garancij. Veliki votvoda Oldenburški. Oldenburg, 16. septembra. (Kor. urad.) Veliki vojvoda Oldenburški, ki je bil dobil Železni križ L reda, se je zaradi lahkega obolenja vrnil za par dni sem ter bo, kakor kmalu mogoče, zopet odšel na bojišče, Francoski vojaki plenijo na lastnih tleh. Berlin, 16. septembra. (Kor. urad.) \Volffov urad javlja: Naše čete so dobile v roke to-le dnevno povelje komandanta I. francoske armade: »Vrhovno poveljstvo I. armade, L biro št. 790. Glavni stan, 26. avgusta 1914. Poseben ukaz št. 9. Mestna oblast v Rambervillersu je sporočila vrhovnemu poveljstvu I. armade, da so vojaki zagrešili razna na-silstva in celo plenili po mestu. Ta dejanja so tem bolj obžalovanja in obsodbe vredna, ker so bila izvršena na francoskih tleh. Poveljujojči general 21. kora bo takoj v tej stvari odredil preiskavo in poskrbel, da se zločinci izroče vojnemu sodišču. Podpisal Dubail.« S tem dokumentom se z uradne francoske strani potrjuje, kar Je zlasti opazila armada nemškega oresto-1 ioMsIerJaika, da francoski Site m lastaik tleh plenijo in ropajo. Listi poročajo, da vstopi v sedanje franeotko ministrstvo tudi vodja francoskih klerikalcev, royalist grof Albert de M u n , posebni ljubljenec in zaupnik nekdanjega papeža Leona XIII. V ministrstvu so sedaj zastopane vse republikanske stranke; če vstopi Se grof de Mun bo vlada re-prezentantinja edinstva vseh Francozov. * m francosko zlato v Londonu. Listi poročajo, da je francoska banka poslala svoje zlato v London in da so bila tja prenesena tudi velika francoska privatna premoženja. Angleška v stiski. Nemška poslanika v Hagu in v Kodanju poročata, da se Angleška zelo boji napada Turčije na Egipt. Indijsko vojaštvo, 40.000 do 50.000 mož, napovedano za dan 25. avgusta, se še ni prepeljalo, bodisi zaradi kolere ali zaradi vstaje v Indiji. Japonska je Kitajsko oficijalno obvestila, da je v Indiji revolucija. »Angleško zlato Je tudi v pošte v a ti.« Angleški finan. minister Lloyd-George je sprejel deputacijo zastopnikov angleških mest in ji je rekel: >Pride čas, ko bo vse odvisno od naše pomoči, ne samo od našega vojaštva, ampak tudi od našega denarja. Mi smo že prej zmagali s srebrnimi krogljami. Dali smo Evropi denar v največji vojni, kar jih je bilo doslej, in ta vojna je bila dobljena. Seveda, angleška trdovratnost in angleški pogum sta prišla tudi v po-štev in bosta vedno v poštev prišla, a nikar ne pozabimo, da je treba upoštevati tudi angleško zlato. Kadar so drugi že popolnoma upehani, tedaj zajamemo mi šele drugič sapo in potem še tretjič in četrtič in dali bomo zadnje, kar imamo, predno bomo premagani. Kako Angleži dobivajo vojake? Berolin, 16. septembra. (Kor. urad.) Pod naslovom »Kako se vrše nabori na Angleškem?« poroča »Der Buno«: Kakor javlja »Dailv Maii«, so angleške žene razglasile, da bodo vsakemu moškemu, ki ostane doma, darovale — belo pero. Ta grožnja, da se bo vsakogar javno ožigosalo, je baje učinkovala. Lord Kitchener je predlagal, naj bi društva, zlasti športna, korporativno vstopila v armado. Arhitekti in stavbeniki so se odzvali temu pozivu in so sestavili dva oddelka ženijskih čet. V Birminghamu so pripadniki svobodnih poklicev sestavili en bataljon, v Livcrpoolu pa trgovci četD, ki šteje 1000 mož. * Angleški vojak. Hladni mir je lastnost, ki se sploh pripisuje Angležem in menda ga znajo angleški vojaki celo v vojni ohraniti, če je verjeti francoskemu oficirju, ki se je zdaj bojeval z Angleži in jih v »Matinu« popisuje tako - le: Angleški vojaki so nekaj posebnega. Vojujejo se tako, kakor imajo navado, opravljati vsakdanja dela; vse gre hladno, natančno, s presenetljivo skrbnostjo. Če jih vidiš pripraviti puško, jo nabiti in uporabiti, kar gre vse enakomerno in točno, da bi se nič časa ne zamudilo in bi ne bilo nič treba popravljati, se ti zdi, da vidiš mehanika ali urarja pri delu. Niti trenotek ne dobiš vtiska, da se vojskujejo. Treba je videti katerega izmed njih, ki se vedejo, kakor bi opravljali delikatno delo, ko se zgrudi, zadet v glavo in v prsi, da spoznaš: to so vojaki. Naj se zgodi karkoli, nikdar ne pokažejo, da so razburjeni in nikdar ne opuste svojih navad. Zjutraj vzame vsak iz teleč-njaka svoje toaletne priprave in nikoli ne gredo ne na marš, ne v bitko, ne v smrt, da bi ne bili korektno opravljeni, obriti in počesani. Po manevru aH po bitki popravijo zopet natančno svojo toaleto. Pozneje se ti vojaki, ki so prehodili deset, ali dvajset, ali še več kilometrov, kratkočasijo z nogometnimi vajami, kakor dijaki po šoli in trgovski sotrud-niki po zaključka trgovin. Dostikrat je pa tudi videti vojake, ki čitajo celo dela Kiplinga in Welsa. AttgHia napram Belgiji. London, 16. septembra, preko Berolina. (Kor. urad.) Na prošnjo belgijske vlade Je sklenila angleška vlada« da bo sprejemala za tovore vpisanih belgijskih ladij pod istimi pogoji zavarovanje glede vojnega rizika, kakor za angleške vojne ladje. PeMska armada v Antwerpnu. Uradno naznanilo belgijskega poveljstva poroča, da se je belgijska armada po Štiridnevnem boju s premočnim sovražnikom umaknila na Antwerpea. Belgijci imalo velike izgube. • • • Umikanje antwerpenske armade. Iz Rotterdama poročajo: Uradno belgijsko poročilo pravi, da se je belgijska antwerpenska armada po štiridnevnem boju umaknila pred premočjo nemškega nasprotnika v Ant-werpen. Izgube Belgijcev so znatne. Razmere v Solunu. — Stališče Grške. Iz Budimpešte se poroča: Neki trgovec, ki je bil naseljen v Solunu, je te dni prispel domov v Budimpešto ter pripoveduje: Zapustil sem Solun, ker je tam vse gospodarsko življenje ustavljeno. Niti pošta ne funk-cijonira več. Grki očitno simpatizira-jo s Srbi, pripovedujejo naravnost neverjetne stvari o srbskih zmagah ter sanjajo o pohodu na Carigrad. Grki so postavili v Macedoniji veliko število svojih čet, da zavarujejo svoje in srbske meje proti bolgarskim in albanskim četašem. S tem podpira Grška direktno Srbijo, ter ji varuje hrbet. Kralj in mnogi odlični politiki so sicer prijatelji Nemčije in Avstrije, toda ljudstvo simpatizira s Francozi in z vsemi, ki so ž njimi v zvezi. Značilno je, da gre vsa srbska aprovizacija preko Soluna, kjer posluje posebna srbska vojaška komisija. Vesti, da je železniška zveza med Srbijo in Solunom pretrgana, ker so bolgarski četaši razrušili mostove, se ne zdijo točne — saj odhaja vlak za vlakom proti Skoplju. Iz Soluna sem se odpeljal na italijanskem parniku. V Pireju sem videl francoske ladje v spremstvu ene bojne ladje, ki so izkrcavale velike množine streljiva. Grški vojaki so nosili tovore iz ladij — ali je francoska municija namenjena za Srbe ali za Grke se nisem upal vprašati. V otrantski ožini nas je ustavila francoska križarka. Naš kapitan ji je očividno podal zadovoljive izjave. Francozi niso prišli na krov in tako sem ušel vojnemu vjetništvu. Angleške Izgrube. Angleški uradni listi priznavajo sedaj, da je Anglija izgubila nad 18 tisoč mož v vojni. Trditev nekega angleškega lista, da je Nemčija izgubila 300.000 do 400.000 mož, je popolnoma neresnična, kakor tudi trditev, da je cesar prepovedal objavljati zaznamke izgub. Uradni »Reichsanzei-ger« priobčuie dan na dan take sezname, ki pa niti približno niso tako veliki, kakor to trde angleški viri * General Pau v gorovju .jura. »Neue Zuricher Zeitung« prinaša vest, da se je mudil general Pau 9. t. m. v Lons de Saumieru, glavnem mestu departementa Jura. List pripominja, da to mesto ni utrjeno in da ima le majhno garnizijo. Zato vzbuja potovanje generala po tem gorovju zunaj sedanjega bojišča vso pozornost. * Grška z Anglijo proti Turčiji? Iz Rima javljajo: Grška je dovolila Angliji, da uporablja za svoje eventualne operacije proti Turčiji grško pristanišče Mudros na otoku Lemnos kot operacijsko bazo. Z angleškim hrodovjem bo kooperiralo tudi grško. Vojna v kolonijah. London, 16. septembra, preko Berlina. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja iz Blantyrye v deželi Nvassa: Nemci se umikajo v manjših skupinah in so razrušili most preko reke Songvvo. Angleške čete so včeraj izvršile rekognosciranje onkraj meje, ne da bi prišle v dotiko s sovražnikom. Nemci in Avstrijci v Južni Afriki. London, 15. sept.. preko Berlina. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« javlja iz Johannisburga: Število vjetnikov v taborišču pri Robertheightsu dnevno narašča. Iz vseh krajev južne Afrike spravljajo tjakaj Nemce in Avstrijce v starosti 19 do 45 let. Sedaj je baje v taborišču že 4500 Nemcev in Avstrijcev. • » • CburcfeiH o potrebi veHke angleške ▼ofske. Iz Londona poročajo cenzurirani dunajski listi preko Berolina z dne 12. L m.: Na nekem velikem zborovanju, ki se je vršilo tu. Je povedal mornariški minister Churchill v svpjem govoru, da fe sitwcite k-J daj mnogo boljla, kakor Je bilo pričakovati po prvem stadiju vojne. Če se tudi zdi, da je bila zadnja bitka ravno tako nesrečna, kakor sedaj izvojevana dobra in zmagovita, smo bili vendar na Angleškem vedno prepričani, da se bo končala vojna, pa naj pride karkoli, v skladu z interesi Angleške in civilizacije. Med smehom občinstva je nato nadaljeval minister: Nobene nemške bojne ladje ne pošiljajo sedaj na takozvani nemški ocean. Položaj našega vojnega brodovja je boljši, kakor je bil kdaj poprej m lahko računamo s tem, da se bo ohranila nadvlada Anglije na morju. Kar je treba sedaj še storiti, je, ustvariti veliko vojsko, ki je dosti močna, da bo igrala vlogo v odločitvi tega strašnega borenja. Edino uspešno sredstvo za Anglijo, da napravi vojni konec, je v tem, da postavi vojsko najmanj enega milijona mož in da pošlje to vojsko na kontinent. Kakšna je vojna v modernem času? II. Velikanska bojišča. Sedaj imajo bojišča takšen obseg, kakor še nikdar do sedaj. Armade, enake onim, ki so se borile pri Kraljevem Gradcu ali pri Grave-Iottu bi sedaj potrebovale štirikrat večji prostor. A kaj je onih 220.000 mož pri Kraljevem Gradcu in 186.000 mož pri Gravelottu nasproti sedanjim množicam. Saj se samo na severnem bojišču bori najmanj okrog tri milijone ljudi! Nemška armada — pravi general pl. Schlieffen — je velika v primeri z armadami prejšnjih časov, toda tudi sovražne vojske so močne. Sicer pa se povsod tudi ne morejo brti velike bitke. Pri Draždanih ste se svoječasno bili istočasno dve separatni bitki, pri Lipskem istodobno tri, a bitka pri Le Mazz je bila vrsta manjših bojev. Glavno ni krajevni stik, marveč edinstvenost vse akcije. Na enem bojišču se bore za zmago, ki je potem izvojevana na drugem bojišču. Vsekakor pa se dandanes tako manjši boji, kakor tudi večje bitke bijejo na veliko večjih prostorih, kakor v preteklosti. Stan vrhovnega poveljnika. Naj je bojišče še tako razsežno, i endar ne nudi prav nobenega presjeda. Ne vidi se skoraj ničesar. Ako bi topovi ne grmeli, bi sploh nihče ne vedel, da so topovi na boiišču. Izdali bi jih morda samo slabo bliskanje, kadar se jih izstreli. Ne bi se vedelo, od kod pokanje pušk, ako bi se semtertja ne videlo tankih črt, kako se dvigajo bliskovito iz zemlje, šinejo kvišku in zopet izginejo. Konjenice se sploh ne vidi, ker konjeniki opravljajo svojo službo kot poizve-dovalci daleč od bojišča. Na višinah se ne vidi nobenega Napoleona s sijajnim spremstvom. General, ki vodi bitko, se nahaja dosti zadaj, v kakšni hiši, ki je polna priprav za brzoiavljenje, telefoniranje, za optično signaliziranje, knjig, zemljevidov, map itd. Pred hišo je polno avtomobilov, koles, motorjev, konj, ki čakajo na povelja. Na veliki mizi je karta bojišča in moderni Napoleon izdaje zapovedi, kakor da bi igral šah. General je že pred bitko določil, kako in kam naj gredo posamne čete, določil jim je celo uro njihovega srečanja. Bitka se jame razvijati takore-koč v trenutku, ko so čete izstopile iz železniških vozov. Te armadne skupine se takoj odpošiljajo na določena mesta in se spuščajo v boj, ne glede na to, ako vedo, kje se nahaja njihova rezerva. To ve vrhovni poveljnik. Trajajne bitke in izgube. Vsi armadni kori ne stopajo naenkrat v boj. Pri Lipskem v bitki narodov je zadnji kor zaveznikov šele tretji dan bitke prispel na bojišče. Pri Mukdenu je bitka trajala čez 14 dni. Vsak dan nove odredbe, nove zapovedi. Sedanji boji so vkljub temu manj krvavi kakor so bili svoje dni. V ru-sko-japonski vojni so znašale izgube 3%, dočim so v časih Friderika Velikega in Napoleona znašale še 407e. V 14 dnevni bitki pri Mukdenu je bilo manj izgub kakor v kratkotrajni bitki Mars la Tour v francosko-nem-ški vojni leta 1870./71. Tudi dandanes se lahko posreči neposredni naval na sovražno fronto, toda uspeh ne odgovarja izgubam. Sovražnik je v tem slučaju sicer razbit, toda malo kasneje se zopet spušča v nov boj. Dolgotrajne vojne sedaj niso več mogoče, ker je obstoj odvisen od neprestanega dela industrije in trgovine. Strategija, ki bi zavlačevala vojno, dandanes v epohi, ko šteje-]o armade milijone borcev, ni ye& 2^. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 17. septembra 1914. Stran & Da pa se doseže hitra odločitev, se mora napad izvršiti z raznih strani. Dandanes je raimerje med velesilami skoro enako. Zato bi se mogel napad na bok izvršiti samo z oslabljenjem enega ali drugega krila ali središča. Toda takšen napad ni brez nevarnosti. Moderna puška je izborno orožje, toda pri rokah mora biti neprestano municija. Mesto rezerve je bolje, da ima prva bojna vrsta pri sebi dovoljno zalogo municije. Najboljše rezerve so naboji, ki jih je treba neprestano z avtomobili dovažati na fronto. Ako se hoče navaliti na kak grič aH hrib, se mora preje vedeti, kje se sovražnik nahaja. To mora dognati konjenica ali danes tudi zrakoplov in aeroplani, ki od zgoraj bolje vidijo in hitreje dospo do sovražnih pozicij. V moderni vojni velja vedno tole načelo: Konjenica proti konjenici, artiljerija proti artiljeriji, zrakoplovi proti zrakoplovom, dokler ena stranka ne zmaga, da potem pripomore k /magi svoji pehoti. Vreme na bojiščih. V uradnih poročilih z gališkega bojišča smo že večkra: čitali posebni pridatek o vremenu. To se je marsikomu morda čudno zdelo in vprašal se je, ali se morda vršijo boji kakor kake veselice le ob ugodnem vremenu? Moderna vojna ne pozna nedelje, katero so še v »bitki narodov« pri Lipskem. tako vestno praznovali s :em. da so ogromni boj, ki je pričel 16. oktobra v nedeljo 1/. oktobra prekinili, v ponedeljek 18. oktobra pa nadaljevali. Moderna vojna tudi ne pozna ozirov na ranjence, na mrtve in kratka premirja, ki so bila v prejšnjih časih običajna, da se je pobralo ranjence z bojišča in pokopalo padle vojake, so izginila. Le eden gospod je še, kateremu se morajo včasih in ponekod tudi moderni vojskovodje uklanjati. To je vreme. V posebni meri velja to za Galicijo in za zapadne ruske pokrajine. Tam se razprostirajo velikanska močvirja in zemlja je skoraj izključno glinastega _aia. Dokler je vreme lepo, se da- najti preko močvirji dobri prehodi, s:e so prašne sicer toda trdne: idje. živina in vozovi se jih lahko roslužujejo. čim pa prične deževati, se pokrajina takoj spremeni. Voda v m >čvirjih naraste ter preplavi prehode, trda glina se spremen: v blato, v katerem obtiči vsaka noga, v katero se vgrezne vsako kolo. Na mah 90 vse komunikacije neporabne. Kakšen vpliv mora imeti to dejstvo na vojne operacije, to si je lahko ; ^edstavljati. Težka artiljerija ne more skoraj nikamor, tren zaostaja, celo pehota se komaj giblje. Nastanejo lahko resne težave v aproviza-ciii. Po daljšem deževju nastane v reh pokrajinah pravcato »brezpotje*, sra Rusi imenujejo »razputica«. V akem brezpotju* se lahko zgodi, la sta prijatelj in sovražnik primorala svoje operacije začasno sploh a viti. V Galiciji smo imeli dosedaj lepo vreme. Sedaj vemo. zakaj nam generalštab to vedno poudarja, moderni vojni se lahko res zgodi, ca se radi neugodnega vremena prireditve — boji — odpovejo. Siike s francosko-nemškega bojišča. Urednik francoskega lista Bo-net Rouge« opisuje svoje vtiske s francosko-nemškega bojišča tako-le: Evo, tu je Meaux, kjer so še v sredo grmeli topovi. Genijske čete so popravile mostove tako, da se lahko prekoračijo reke. Mesto je na novo oživelo. Vsi oni se zopet vračajo, ki > pobegnili, ko so jeli grmeti topovi in ko so vdrli v mesto ulan :i. Mesto je le malo noškodovano: samo dve, tri hiše so izgubile okna. Gigantska borba na tem me^tu je prenehala šele pred par dnevi. Cesta je prepletena z brzojavnimi žicami. Semter-tja je zemlja razorana, krakor da bi jo bil razrezal velikanski plug, a sto-i_ na drevesna debla leže podrta po jamah in jarkih. Glej mrtveca — nemški infante-rist leži v jarku sključen, sklenjenih rok. Gole noge so nenavadno suhe. Listje mu pokriva lice. Stopimo v jarek. Pred nam se razteza široko polje, zasajeno z jablanami. Zadus-ijiv smrad nam stiska grlo. Nahajamo se sredi mesnice. Zamašili smo si nos z robcem in korakamo naprej. Naenkrat, evo zopet strašen prizor: mrtveci, sami mrtveci! Na vsak tretji korak se ti noga spodtakne ob mrtveca. Vsi so črni, otečeni kakor vtopijenci. Drže se groteskno, ali nenavadno plemenito. Nekaterim je glava pritisnjena v zemljo. Roke so podvite pod truplo, a noge so prekrižane. Drugi so celo v smrti še ohranili neko plemenitost črt, ki se zdi namenoma tako prirejena, tako je čista ia skladna: 2 licem so obr- neni proti nebu, ena roka jim počiva na prsih, a druga leži brezmočno na zemlji. Evo nekatere, o katerih se zdi, da niso takoj umrli Pod glavo so si dali torbico ali plašč. Rana jim je razkrita. Vidi se, da so se borili za življenje proti smrti in da so si kasneje vse pripravili, da vsaj udobno umro. Pristopimo k enemu izmed njih. Grenadir. Dolgo se je boril, predno je umrl. Glava mu leži na vreči, a pod ledjami je sveženj okrvavljenega blaga. Noge je stegnil v ozek jarek, ki ga je najbrže sam izkopal z rokami. Kraj njega leži mala odprta torbica, okrog nje pa so razmetani papirji. Približam se. Nikdar ne bom pozabil tega prizora. Vojak je mladenič kakšnih 21 let. Par plavih brk mu okroža ogorelo lice, ki je mirno in sladko kakor lice deteta. V desni roki drži nesrečnik fotografijo, v levici pa stiska pismo. Fotografija mlade žene in pismo je namenjeno njej. Vzel sem pismo in fotografijo in bom po končani vojni oboje poslal v Nemčijo. Pismo je pač namenjeno kaki plavolaski, ki oplakuje svojega zaročnika. Kaka tolažba za njo, ko bo izvedela, da je bila poslednja misel mladeniča posvečena njej in da so oči njenega lepega grenadirja, predno so se zaprle za vedno, plakale pi ed njeno sliko. Zapuščajo me moči in groza me stresa. Vseeno naprej! Pod jablano leže v objenri tri trupla, korak naprej leži pod konjem mlad vojak. Človeški možgani se mešajo s krvjo živali. Glej, tu leži mrtev Turkos (francoski vojak — mohamedanee iz Alžira v Afriki). Kraj njega je puška z nasajenim bajonetom. Tega človeka je dotekla smrt. ko je hitel naprej. Vidi se. da je padel pod enim samim udarcem. Lice ima okrenjeno proti zemlji, čelo je naslonil na roko, drugo roko pa je ravno stegnil pred se. Lep je ta prizor sredi te strašne mesnice, zares tolažijiv prizor. Evo. tu zopet nemški vojak, ki se je pred smrtjo boril prav tako, kakor oni grenadir, ki sem ga malo preje srečal. Mladenič sedi, s hrbtom se naslanja na nasip. Okrog njega so razmetani papirji in listki. Dvignil sem belo polo papirja — to je pismo, pisano s svinčnikom. Nesrečnik ga je pač hotel ravno odposlati. Čitam ga: »Dragi starši! Pričel sem pisati pismo zjutraj, a sedaj je že večer. Koliko rifi leži na bojnem polju? Koliko mojih dragih tovarišev že spi spanje pravičnih?! Jaz sem, hvala Bogu, zdrav in živ. ali moj ubogi tovariš! To je strašno! Solnce zahaja. Mi mislimo na mrtve. Vsi naši častniki so padli, vsi! Moj Bog. ali se vrnem domov ali bom padel kakor moji tovariši? Iz vsega srca vas pozdravlja z bojišča dne 29. avgusta 1914. — Vaš Albert...« Dnevne vesti. — Josip baron Schwegel. V spopolnirev naše včerajšnje notice o pokojnem baronu Schweglu naj po-70. je služboval pri generalnem k' zu-latu v Aleksandriji. od koder i bil 1. 1870. kot konzul premeščen \ Carigrad. Ze naslednje leto je bil j klican kot vodja orijentalnega oddelka dunajske svetovne razstave na Dunaju in potem je prišel v ministrstvo zunanjih del. L. 1875. je zadobil ba-ronstvo in postal 1. 1877. sekcijski šef. — Dr. Franjo pi. Marković. Podpredsednik Jugoslovanske akademije« in odbornik »Matice Hrvatske«, profesor dr. Franjo pl. Marković, je v ponedeljek umrl. Profesor Marković se je narodil leta 1845. v Križevcih. Dovršivši svoje filozofič-ne in filologične študije, je služboval na hrvatskih srednjih šolah, I. 1874. pa je bil imenovan za profesorja filozofije na novem zagrebškem vseučilišču. Že leta 1876. je postal redni član jugoslovanske akademije znanosti. S profesorjem Markovičem je legel v grob eden največjih naših rodoljubov starejše dobe, obenem pa tudi znameniti učenjak in priljubljen pesnik. Marković je avtor slavne pesmi y>V bojN Literarni hrvatski listi so ga šteli med svoje redne so-trudnike. »Matica Hrvatska« je že 1. 1883. izdala zbirko njegovih pesmi: *Iz mladih dana.« Poskusil se je z uspehom tudi kot dramatik. Trajno visoko ceno imajo njegova literarno-kritična dela. osobito »Estetska ocena Gundulićeva Osmana«. Prof. Marković je bil v 1. 1881. do 1890. tudi poslanec v hrvatskem saboru, kjer ie deloval osobito v narodno-obram-benem oziru. Prof. Marković ie bil tudi osobiti prijatelj Slovencev, z mnogimi našimi odličnimi možmi Je vzdrževal redne stike ter je s posebnim veseljem prihajal skoro vsako leto v naSe planine. — Njegova smrt pomeni za celi naš narod veliko izguba V^^PS4g ^J^«W««^«PO ^^■BP^Fgp^B ^p^Mt^tak^eHe ^^g vodi sedanjo vojno, Je zadela bridka izguba. Njegov sin Herbert baron Konrad-MoUendorf, dragonski poročnik, je v bitki pri Ravi Ruski padel. Šef generalnega štaba ima še dva sina; eden Je težko bolan« eden je v vojni. — Na bojišču le padel g. Engel-bert B u s b a c h , stotnik domobr. polka št. l.t svak veletržca g, Koll-manna. Težko ranjen pa je g. Viktor Parma, poročnik, sin vladnega svetnika g. Viktorja Parme in leži v neki bolnišnici na Ogrskem. — Poveljnik 47. peti. polka padel na bojišču. V bitki pri Orodekn je padel, kakor poročajo graški listi, polkovnik in poveljnik pehotnega polka št. 47 Rihard Maver. — Ranjen ie bil na severnem bojišču rezervni poročnik g. Stanko Lavrenčič, sin postojnskega župana. Včeraj so ga prepeljali v Postojno, kjer bo ostal v domači oskrbi. — Rešenci z ladje »Zente«. Med drugimi so se tudi rešili Franc Pak iz Pulja, Janko Šibenik iz Postojne, Jožef K r i z m a n ič , Marcel Krizman, Jožef K a j z e r , Franjo Dunda, Janez Gogolo, Fr, Sarec, Franc Ban, Karel C u ž , Pavel R o b i č. — Sin ruskega n\\ ~n;c£;a ministra padel. Poroča se, da je na gali-ških bojiščah padel tudi sin ruskega zunanjega ministra, gardni častnik Sasonov. — Ponesrečen vojak. V nedeljo se je po vojaških poslih semkaj pripeljal sedaj v Trstu kot rezervnik nastanjeni tesarski mojster in posestnik iz Prul št. 8, gospod Fran Mar-tinee. Ko je svoj vojaški posel izvršil, se je s kolesom peljal v Rudnik ter se nazajgrede ponesrečil. Padel je na Dolenjski cesti s kolesa ter z glavo tako močno zadel ob cestni kamen, da so ga morali oddati v garni-zijsko bolnišnico, kjer imajo pa upanje, da še okreva. — Imenovanje. Za asistenčnega zdravnika je bil imenovan dr. Vladimir Brezovnik. Mladi zdravnik se nahaja na našem severnem bojišču. — Rektorat češkega vseučilišča v Pragi naznanja po časopisih, da se prične vpisovanje slušateljev dne 24. septembra. — Komet Na severnem večernem nebu }e videti prav lepo, celo s prostim očesom nekako do pol 11. ure komet. V Ljubljani so ga opazovali v smeri proti Šmarni gori. — Za prehrano brezposelnih je daroval Kreditni zavod 120.000 kron. — Umri je snoči v visoki starosti g. Herman H ar i s c h , dolgoletni poslovodja firme Doberlet. P. v m.! — Umrl je v Ljubljani znam godbenik gospod Avgust Z o r n i č. Pogrreb se vrši jutri popoldne ob 5. iz ulice Stare pravde št. 3. Počivaj v miru. — Strojne puške v ljudskem žargonu. Tam na krvavih tleh galiških, sredi med grmenjem topov in pušk, med žvižganjem krogel in žvenke-tanju sabelj, je ljudska fantazija ustvarila nov izraz za strojne puške. Naši fantje so hitro spoznali strahoviti uJinek teh mitraljez in hitro zapazili šum, ki gj delajo strojne puške pri streljanju in našli so izraz, ki kaže njih bistroumnost in njih humor. Iz Galicije so ranjenci prinesli za strojne puške izraz mrtvaške raglje. — Sadne komerve za ranjence. Društvo Mladika« ne reflektira več na kozarce in posodo za vkuhavanje sadja, pač pa prosi radodarna in usmiljena srca v imenu ranjencev in trpečega vojaštva, da se ga še za naprej spominjajo z novimi pošiljatva-mi raznovrstnega sadja, ki bo vsek-dar dobro došlo. — Ka} je prepovedano iz Avstrije izvažati? Z ozirom na mnoga vprašanja iz občinstva, kaj je dovoljeno izvažati iz Avstrije, opozarjamo interesente, da najdejo v zadnji številki »Trgovskega Vestnika« popoln seznam vseh predmetov, katerih izvoz je prepovedan. — Učencem I. mestne sole na Ledfni naznanja Šolsko vodstvo tem potom, da bo vpisovanje za novo šolsko leto v petek, soboto in nedeljo popoldne od 2. do 6. na šentjakobski dekliški šoli. V ponedeljek, dne 21. septembra, ob 8. zjutraj, bo v cerkvi Srca Jezusovega sv. maša s klicanjem sv. Dbha. Učenci naj se zbirajo, praznično oblečeni, ob pol 8. pred šolskim poslopjem v Komenskega ulici. V ponedeljek popoldne ob 1. se pa začne redni pouk v poslopju slovenske dekliške Sofe na Sv. Jakoba tr^u. — Redni obča! zbor boM*ke hJagajae brivskih podočnikov v Ljubljani se je vršil včeraj zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Načelnik gosp. Emj. Franchettl je otvori 1 zborovanje, pozdravil navzoče, zlasti pa zastopnika obrtna obrtne oblasti mag. konerpista B r e s k v a r j a. Iz poročila načelnika posnamemo, da so se v minotem leta pravila bolniške blagajne spremenila in se prilagodila predpisom obrtnega reda. Tudi so vsi zunanji člani priglasili svoje .vajence in pomočnike k bolniški blagajni. Koncem leta 1913. je štela bolniška blagajna 3 pomočnice in 7 pomočnikov, torej skupaj 82 članov. V minulem letu so se vršili en redni in dva izredna občna zbora. Razen tega je imelo blagajniško načelstvo 6 sej. Zbolelo je v minulem letu 16 članov ter se je plačala v bolnici bolniška podpora. Končno se spominja predsednik še dne 15. avgusta t. L umrlega člana Kirytanskega, ki je umrl v tukajšnji bolnici. — Računski zaključek za leto 1913. izkazuje 1141 K 69 vin. dohodkov, 870 K 58 v izdatkov, torej prebitka 271 K 11 v. Cisto premoženje društva pa znaša 409 K 12 v. Po poročilu računskih preglednikov se je v blagajni našlo vse v redu ter se načelstvu podeli absolutorij. Proračun za leto 1914. izkazuje 2740 K dohodkov in 1905 K izdatkov, pričakovanega prebitka bi bilo torej 835 K. Pri raznoterostih so se razpravljale razne interne društvene zadeve, nakar je načelnik zaključil zborovanje. Na meščanski šoli v Postojni se šolsko leto ne prične pred oktobrom; zato se vpisovanje učencev in hospi-tantk vrši še vsak dan. Požar. V Harijah pri Ilirski Bistrici je nastal v ponedeljek velik požar, ki je uničil eno hišo in 4 gospodarska poslopja, katera so bila natlačeno nabita s senom. Prav marljivo je gasil oddelek tukajšno železniško progo varujočih črnovojni-kov in vrli gasilci iz Ilirske Bistrice s tremi brizgalnami. Pozneje so prihiteli na pomoč zelo oddaljeni gasilci iz Jelšan v Istri. Toda požara še drugi dan niso mogli pogasiti: tlelo je v senenih kopah, iz katerih so se vsak čas prikazovali visoki plameni. Zavarovalnina je majhna. Tatvini. Včeraj je bila pri izplačevanju vojaških podpor v c. kr. deželnem plačilnem uradu Mani Vele-pičevi ukradena 12 K vredna ogri-njača, Mariji Ponikvarjevi sta bila pa iz stanovanja v Hradeckega vasi ukradena dva zlata prstana, vredna 24 K. Zadnje tatvine sta sumljivi dve brezposelni služkinji, ki sta doma nekje na Štajerskem. Na včerajšnji semen) je bilo prignanih 645 glav živine in sicer 374 konj. 202 vola, 55 krav, 19 telet in 2 osla. Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja v modni trgovini Peter Šterk. Kdor jo je zgubil, jo dobi v omenjeni trgovini. Razredna loterija. Včeraj je bilo srečkanje 5. razreda II. razredne loterije. Zadele so srečke 14.795 — K 70.000; 105.489 — K 20.000; 89.394, 135.491 in 139.205 — po 5000 kron. Brzojavna poročila. Ukrajinski poslanci za begunce. — Čestitke Danklu in Auftenbergu. Dunaj, 17. septembra. (Kor. ur.) Ukrajinski poslanci iz Galicije in Bukovine, ki so ustanovili poseben pomožni komite, apelirajo na javnost, da naj podpira gališke in bukovinske begunce, ki so brez strehe. Predsedstvo te poslanske skupine je poslalo povodom zmag njihovih armad Danklu m Auffenbergn brzojavne čestitke. General Danki je nato brzojavno odgovoril: »Prosim, da sprejmete in sporočite najprisrčneJŠo zahvalo. Glavna zasluga gre našim heroičnim četam, ki so se borile 18 dni. Bog varuj našo domovino!« O potopljeni nemški križarki »Hela«. Berolin, 17. septembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo z uradnega mesta, obstojajo nemške izgube pri potopljeni križarki »Hela« v enem mrtvem, dočim pogrešajo 3 može. Kabel med Kanado in Avstralijo prerezan. »Kolnische Zeitung« poroča s holandske meje: Prekmorske brzojavke poročajo, da je dospela nemška križarka »Niirnberg« v Honohi-lu. Dve avstraljski topničarki sta prežali na njo, vendar jima je nemška križarka ušla. »Times« poročajo iz Kanade, da se je »Ntirnberg« ustavila pri otokih Faning v Tihem Oceanu, ki služijo kot postaja za takozvani staroangleški kabel med Avstralijo in angleško Kolumbijo. Na-daljna brzojavka istega lista poroča, da so na otoku Izkrcali vojake. — »Vossische Zeitung« poroča iz Haaga* da je »Nfirnberffc prereza! kabel med Kanado in Avstralijo. Napad t Kaplaiida. Kapatadt, 16. septembra. (Res* terjev urad. — Kor. biro.) Južnoafriške čete strelcev na konjih so iznenadile, ko so dve noči korakale ter se podnevi skrivale, nemški vojaški oddelek« ki je bil zasedel neki brod, kakih 60 mili od Steinkopfa v Na~ mala deželi. Po ostrem boju so se morah' Nemci podati - Poznanjskl nadškof. Berolin, 16. septembra, »Staats-anzeiger« poroča, da je papež imenoval v soglasju z državno vlado za poznanjskega nadškofa dosedanjega kapitularnega vikarja poznanjske nadškofije Likotvskega. Cesar Viljem je dne 8. t. m. podpisal pismo, s katerim priznava Likowskega za nadškofa poznanjskega. Homeru le. London, 16. septembra. Preko Berolina. (Kor. urad.) Zbornica poslancev je v vseh treh čitanjih sprejela zakon, ki določa, da se rešitev homerule in ločitev cerkve od države odgodi za leto ali delj, dokler ne bo končana vojna. Ministrski predsednik Asquit je izjavil, da odgovarja ta zakon obljubi vlade, da ne sme nobena stranka v zvezi z vojno imeti nobene koristi ali škode. Minister je nadalje izrekel svoje priznanje prostovoljcem iz Ulstra in izjavil, da ie nezmiselno vsako mnenje, kakor da bi se hotel izvršiti kak pritisk na Ul-ster. Bonar Law je ugovarjal proti postopanju vlade in ga označil kot kršenje njene obljube. Sicer pa je izjavil, da bo njegova stranka vlado do konca vojne podpirala z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. London, 16. sept., preko Berolina. (Kor. urad.) V smislu stališča opozicije napram razpravi o hpme-ruli, ki se je včeraj izrazilo s predložitvijo Lansdowskega zakona, je zbornica lordov s 93 glasovi proti 29 sklenila odgoditi drugo čitanje zakona o homeruli. Unija in Mehika. New York, 16. septembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo iz Washing-tona, so dobile ameriške čete povelje, da se umaknejo iz Veracruza. Darila. Društvu »Mladiki« za ranjence poslana darila: Gospa M. Jemec 5 kilogramov sladkorja; ga. J. Jerše 3 kg sladkorja; gca. Marija Račič 3 kg sladkorja; gospod trgovec Sta-cul 5 kg sladkorja; ga. Antonija Go-gola 10 K; vodstvo petrazredne ljudske šole v Krškem 3 zaboje sadja; gca. Rika Prevc v Kranju, 9 zaboje v sadja (podarjene od vaščanov na Hujah in v Bitnjem pri Kranju); ga. Kosova in Štempljeva v Mengšu, 2 zaboja sadja (podarjena od tržanov v Mengšu); ga. podžupanja B. dr. Trillerjeva, čok sladkorja; gosp. I. Jelačin, čok sladkorja; tvrdka Ger-berjeva, več pergamentnega papirja; tvrdka Schwentnerjeva, več pergamentnega papirja in 5 K; »Narodna knjigarna« 26 pol pergamentnega papirja; ga. Knezova, čok sladkorja; gosp. trgovec Fr. Sark, sladkor 5 kg in 10 kg brusnic; gosp. Ferdinand Gruška 20 K; neimenovana 10 K; ga. Slava Scagnetti, več sadja; gg. Sucher & Medica, več sladkorja; ga. Anton dr. Staretova, čok sladkorja; ga. Lauter - Činkole, več sadja; ga. T. dr. Zarnikova, 30 kg sliv; gosp. nadzornik Hejnic, več finejšega sadja; gca. M. Rusova iz Grosuplja, več sadja; gosp. R. Kollmann, 200 kom-potnih kozarcev in 300 kupic; gosp. Agnpla, 66 kompotnih kozarcev in 100 "kupic; gca. Ana Pirčeva, 6 parov nogavic; ga. Ivana Gabrič, 6 parov nogavic; tvrdka Bončar - Kri-štofič. 2 škatlji volnenih nogavic, za-pestnikov itd.; ga. Bukovnikova, več sadja; g. A. J., 50 kg sladkorja; gca, M. Schulzova, čok sladkorja; ge. Fr. in A. Lanovi v Ložu, 10 K 10 vin.; ga. C. dr. Korunova, 4 K; »Sladkorna družba«, 200 *kg sladkorja; šolsko vodstvo v Leskovcu, 2 zaboja češ-pelj; ga. S. Lanova, 2 steklenici me-dicinal - konjaka; ga. B. dr. Seneko-vičeva, 30 kg češpelj; ga. Fr. Pavli-nova v Podbrezjah, več kompotnegai sadja; šolsko vodstvo v Zatičmi, 4 zaboje sadja; ga. Fr. SupančiČeva, 200 kg premoga in dva žakla drv; Trboveljska premogokopna družba v Zagorju, 600 kompotnih kozarcev; tvrdka Lina Schiffer, 300 kg trboveljskega premoga in 3 vreče drv; tvrdka A. Hartman, naslednik A. Toma-žič, 50 kg sladkorja; gosp. Dolničar, hotelir v St. Petru, 500 velikih kompotnih kozarcev. — Za poslana darila se najtopteje v Imenu ranjencev zahvaljuje, želeč, da bi darovalke hi darovale) našli obilo posnemalcev, upravni odbor »Mladike«. (Drugi časopisi se vljudno naprošajo, da ta Iskaz ponatisnejo.) Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". jpgl Bst rtsgi 4 ihr»tL ltrtifcip>l ta odgororal «rtdnlk: Valentin Kopitar. LantalM ki HA »Mm^Am ndcantt«. Strna 4. .eaJOVENSKl NAKDO-, dao 17, septembra 1014. 220. itev. ■ na^ata^aMalaW*SZaaal aaaaaa^Stta^ Cicoraosicno poncno. TRSM Mi eerjei MT1 Srcttfl a*ća< ttalTMM S- :sfsse-l iHfl ! g-S i Vetrovi Neba j "*** ' T mm Č g __________________ 16. 2. pop.I 737-7 23 7 | sr. jzah. jasno „ 9. zv. j 738 l 15*4 | si. sever \7. 7. zj. ] 738-3 ! 10-4 j brezvetr. megla Srednja včerajšnja temperatura 162°, norm. 148* Padavina v 24 urah m*n 0*0. Lf nblf ansko prestovolino nasilno in reševalno društvo naznanja tužno vest, da je njega mnogoletni član, gospod Avgust Zornlč danes ponoči' po dolgi in mučni bolezni umrl. 3255 Pogreb se vrsi dne 18. septembra 1914 ob 5. uri popoldne iz hiše Žalosti, Cesta stare pravde št 3 k sv. Križu Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, dne 17. sept. 1914. Odbor- 2 dijaka ali 2 dijakinji se sprejmeta na lepo stanovanje z hrano ali brez nje. Povprašati je ca Mastnem trgu ŽL 12; I. nadstropje._________3251 se spi-efm&io na hrano In stanovanje Eiisabetaa cesta štt. 7, IZ. nadstropje, Trata nasproti ernnnllr.. acjsa Katarina Bariseh naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče, stari oče, stric, stari stric in svak, gospod Herman Harisch poslovodja po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 16. t. m. mirno v Gospodu zaspal. 3254 Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 18. t m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Stari trg št 11 na pokopališče k sv. KriZu. Priporočamo pokojnika v blag spomin! Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. bumijevi plasci so zopet ceneji in sicer še od K 11*50 naprej. Šolske obleke za dečke in deklice ter ravnokar došla najnovejša jesenska in zimska konfekcija za dame m gospode v veliki izberi ^^^^= po znano najnižjih cenah. ^^^^= Ljubljansko skladišče oblek O. Siernatovit. Ljubljana, Jl{estni trg £tw. 5— 6. Uitfl *~° **» * iiif '*' • |4Vt a* menem, mapo* IIILrI *»p« Kino Dijaki iz boljlib rodbin SO ap*0|HM|a na hrane In staae*an|e pod skrbnim nadzorstvom. Mati trfj M. S4, IL aadatr.v desme- 3239 Stanovanje iz dveh ev. treh sob, kopalnico in pri- tikiinami je eMatl a L ne i emblem Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 3097 2 dijaka ae sprejmeta na dobro hrano in zračno stanovanje v neposredni bližini I. državne gimnazije. Nadzorstvo strogo. 3237 Vprašati je Marite Tereslje ssata •L i, m. nadstropje, vrata t. Sprejmejo se dijaki na zračno in prostorno stanovanje. Vrt na razpolago. — Naslov se izve v upravn. »Slov, Naroda«. 3245 IVnVI Uiamatftcmo loeHlooe S*wwn hrvatsko Frisaorte. Dno morsko naplavljeno s čistim peskom, morje plitko in čisto, moderno urejena solnena in zračna kopališča, solndno kopališče na pečinah, talado-vita obalna pot, perivoj, kopa-lišena glasba, zabave, lepa okolica za izlete, dobre restavracije, 500 urejenih sob v hotelih in vilah. Brez prahu, brez megle in brez moskitov. Prospekte in navodila daje Ljetiltsoo povjerenstvo. fL^-M3L(JANA.-ICQI-SNBKEGA ULICA H 1 sef-zpww(fwwfflFR DERGANC Vsak dan svat SLADOLED in ledena kava se dobi v slaeiHami J. ZALAZNIK Stari trg it. 81. BA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne D I 111 T »Hle, noet-ene, lf I II f r ■•*"• halia» III lili »#ril°iM w"k« II L U li L t***"« blago. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ltvallaaa, Stari trg S. Lastna kisa. Neprekosljiva v otroških oblekcah ■i in krstni opravi, u •J-v^^ Sidro- ^X^ j-r Syrup. Sarsaparillae^i compos. " *»-jtllo trvf. SUfcUirio K 3 60 in 7.50. nadomestno za sidro-Paia-Expe11er Solatine oliJf«]ote »azilo ca prehUJeaja. reufi-iatiJtm, trčenj« po udih, itd. W c^Maniea X -.80, <*0, *•-• ^ r Sidro - žvepleno - mazilo. 2t*? olljlMjoic pn lišaju, ioloem teku. ICL j Loočoa K «.- Dobi M »koro v vsaki apoteki ali pa direktno v L Dr. RicBtcr-jevi apoteki „pri zlatem a fcv . lev«*', Praga I, A lTah Elizabethstrasse 5. e#i KIJ C zdrtviiSko piiperoCtse kri tvorilo vino daje meč in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, vdetrgOTiM vin. Veramrtha, Maršale. =- Malage, Kaajaka, žganja iM. = H. T "CT ^ 31. T -A. iT J&.. Mm f UMI. aa prometni cesti, staroznana in dobro idoca ae sla v as|am. Kje pove upravaiitvo »Slovenskega Naroda«. 3223 DIJAK ss sprefasa v profesorsko ■■•■ 3249 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Učenko )d 10 do 14 let ae sprejme v boljšo družino 3141 na stanovanje in hrano. Glasovir na razpolago. Kje, pove lpravništvo »Slov. Naroda«. Kupita se lovski pes io puška Natančne ponudbe na „poštni predal it, 7t." LJvblfana. 3224 [ Vettelflea «U». Sark, Blelsvolsova eeata it« 20, sprejme deklico na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago. 3239 = Pristni == brinjevee »«> dabl pa*l 3320 JahoSB SUa, Senožeče. iiihS!t so sprejme takoj pri tvrdkl trgovina specer. in železn. v Cerknici. 324e Več dobro izarjenih čevljarskih pomočnikov na novo delo sprejme takoj ^nt. lesjak, jfovo mesto. Plača po dogovoou. 3247 SolskQ potrebščine priporoča v sled velike zaloge ^^^= po znižanih cenah ^^^= Marija ^ičar, £jubljana (8hb Petra cesta 26. — Resi jeva cesta 7. Št 17.150. 3246 RAZGLAS. Prodalo premosti revnejšim slojem. V smislu sklepa „Aprovizačnega odseka občinskega sveta ljubljanskega* z dne 7. septembra 1914 se naznanja, da bo oddajala „Mestna posredoval-Bina sa Sivila la karivo>c v svrho, da se omogoči revnejšim slojem z ozi-rom na obstoječe vojno stanje in bližajočo se zimo nakup premoga za nižjo ceno kot je sedanja tržna cena, počenši s 15. septembrom več vrst premoga na tukajšnjih kolodvorih neposredno iz železniških vozov. NaroČila na premog se sprejemajo v srednjem poslopju mestnega magistrata (pritličje levo) vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. Tam se dobijo proti takojšnjemu plačilu nakaznice za naročeni premog. Za vsakih 50 kg mirnskegs kosovnega premoga je plačati 84 vin., za 50 kg ientjaaikega kosovnega premoga K 1*04 in za 50 kg šemnlikega kosovnega premoga K 1*24. Užitnina v teh cenah ni zapopadena. Uvoz premoga v mesto je do 58 kg užitnine prost. Premo* se oddala in sicer: ieatjaaiki in mlraski na dolenjskem kolodvoru v sklsdisčn, ki je odprto vsak dan, izvzemši praznike in nedelje od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, iomaliki premog na južnem kolodvoru na posebej v ta namen določenem prostoru ob cesti na Južno železnico. Cas oddaje te vrste premoga se bo za vsak železniški voz zase napovedal. Premog se oddaja na kolodvorih le proti pravilno izstavljeni nakaznici mestnega magistrata in v najmanjših količinah po 50 kg. Stranke se opozarjajo, da si imajo dostavitev premoga na dom oskrbeti same. Mestna posredovalnica premoga na dom ne bo dovažala in tudi ne iz-posojevala vreč. Vsako željo in pritožbo glede prodaje premoga, zlasti glede kakovosti in teže, je nasloviti na mostni trtai nrad. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 11. septembra 1914. Telefon it.«, is. Tešete« *tev. to. 129 Stavbno eio#Jjotniitvo | pisarna za arhitekturo in stavbno- mer Le«» ie7s. -etenevije** *ef*ift*a *>•**>• -m* tebnif kn d©In ] tosarstvo in mizarstvo s strojnim obratom KriDiska slamnika dražba i Liiiliaai s=5=rs£222S5S£ Prešernove slike Iv. Bonač v LjnMjanL fesa sliki • kras.. 372 Sprejema zavarovan Js čleveskcfa S»* Ijenis po mjraanovrstnejiib IssflsMBS-d jata pod tako offndnhal pegoA ko ZlseH K oredas anssmsje m doživetle Is met s ainilsjilonl m 12 vptečiH. „SBl^AVrIJi%.*4 ••• • *•• vsalaaiaa aavaravalaa kaaka w Pragk .% • ■.....ii aa* a a\ywtam - apaaai i m i mw >■ lajam« a in,t«aaM4i ■sr smel hMs i lstei"StaWisaaa«ealatl -e« Zavaraj« poslopja ta premicnlaa preti polarnim škodam po najntf jih conah. Škodo conjnjo Ukof m najkulantncje. Ušiva oajboilii sloves; koder poaraK Paaseod Sprejema tudi savarovanja proti vtomsld tatvini pod salo ugodnimi pofoti. — Zabtsvajte prospekstC