Ljubljana, nedelja 30» aprila 1939
Cena 2 Din
Upra.msitfu wuDijana Knafljeva c — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski '".rg 7
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Liubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ker tiskarne v ponedeljek ne delajo, izide prihodnja redna številka »Jutra« v sredo. Ponedeljsko »Jutro« izide kakor navadno. Dobili ga bodo na ogled tudi drugi naročniki »Jutra«.
Hsva napetost med Nemčijo ln Poljsko
V zvezi s petkovim odgovorom nemškega kancelarja Hitlerja ameriškemu predsedniku Rooseveltu spada nedvomno med najpomembnejše dogodke v sedanjem mednarodnem razvoju odpoved nemško-poljske nenapadalne pogodbe z dne 2S. januarja 1934. Odnošaji med Nemčijo in Poljsko stopajo s tem v povsem novo razvojno dobo. Računati je treba, da bo prva posledica poostritev napetosti med obema državama, kar pač ne bo moglo ostati brez vpliva na splošni mednarodni položaj.
Že precej časa sem so se nemški listi pritoževali, da poljski vladni krogi ne razumejo ali nočejo razumeti duha prijateljske pogodbe, ki jo je leta 1934 sklenil z Nemčijo maršal Pilsudski. Tudi polkovniku Becku, ki je bil vse do najnovejšega preokreta v srednji in vzhodni Evropi glavni nosilec politike sporazuma z Nemčijo, so očitali, da se je izneveril duhu pokojnega maršala. Te kritike nemškega tiska so se pojavile najprej v zvezi z znanimi mobilizacijskimi ukrepi Poljske, nato pa še v povečani meri po Beckovem londonskem obisku, katerega rezultat je bila sklenitev začasne pogodbe o medsebojni pomoči med Anglijo in Poljsko. O ne:mško-p oljskih odnosa jih je končno avtoritativno spregovoril tudi glavni organ narodnosocialistične stranke, »Volkischer Beobachter«, ki je pojasnil vzroke poljske mobilizacije, ko je v treh točkah obrazložil nemške zahteve proti Poljski. Te zahteve so se nanašale na Gdansk, nemški prehod preko poljskega koridorja in ureditev manjšinskega vprašanja.
Kancelar Hitler je v svojem petkovem govoru potrdil te navedbe in kakor poprej listi je tudi on očital poljski vladi, da je sistematično kršila nemško-poljski sporazum. Še posebej je pripomnil, da je Poljska prekršila duha te pogodbe zlasti s sklenitvijo obrambne zveze z Anglijo, češ da je ta pogodba pustila nedotaknjene samo one poljske obveze, ki jih je Poljska že do tedaj imela, tako na primer njeno zvezo s Francijo, dočim glede novih. pogodb ali obvez Poljski ni več imela svobodnih rok. Zato smatra Hitler, da je Poljska z zvezo z Anglijo enostransko kršila svojo obvezo napram Nemčiji in da zato nenapadalna pogodba ne obstoja več. To stališče je nemška vlada že med Hitlerjevim govorom uradno sporočila poljski vladi.
Obenem z odpovedjo pogodbe iz L 1934 je Hitler ponovno postavil že znane nemške zahteve glede vključitve Gdanska v Veliko Nemčijo ter glede efcsteritorialne cestne in železniške zveze Nemčije preko poljskega koridorja z Vzhodno Prusijo. V zameno je Nemčija pripravljena priznati Poljski vse njene gospodarske pravice v Gdansku s svobodno luko in svobodnim dostopom do nje. priznati meje med Nemčijo in Poljsko kot dokončne ter skleniti s Poljsko pogodbo o nenapadanju za dobo 25 let. Nemčija, Madžarska in Poljska naj bi končno sporazumno jamčile neodvisnost Slovaške.
Kakor je izjavil Hitler, je Poljska te zahteve odbila, ko so ji bile pred mesecem dni prvič uradno sporočene. Pristala je samo na pogajanja o spremembi ustave mesta Gdanska v tem smislu, da bi se izločilo Društvo narodov, da pa bi se današnji mednarodni položaj Gdanska ne spremenil. Glede zahteve po nemškem koridorju skozi poljski koridor so Poljaki pripravljeni razpravljati o čim večjem olajšanju nemškega tranzitnega prometa, odklanjajo pa vsako odstopitev ozemlja.
To poljsko stališče se je že nekaj dni pred Hitlerjevimi izjavami jasno odražalo iz pisanja vseh poljskih listov kar priča, da so bile nemške zahteve v Varšavi že splošno znane. Posebno pozornost je vzbudil članek vladne »Gazete Polske«, objavljen dne 26. tega meseca in naslednjega dne, torej tik pred Hitlerjevim govorom, ponatisnjen v vseh poljskih listih. Članek dokazuje, da je Nemčija bila tista, ki je prva prekršila pogodbo iz leta 1934 z obkroževanjem Poljske po Monako-vu. Nemški listi so ta članek tudi že pred Hitlerjevim govorom posneli skoro dobesedno, zavračali pa so ga samo v ostrih odklonilnih naslovih brez daljših komentarjev. Članek ne izključuje možnosti sporazumne ureditve spornih vprašanj med Nemčijo in Poljsko, pripominja pa glede posameznih problemov med drugim: Poljska je za ureditev gdanskega vprašanja postavila že pred časom predloge, ki upoštevajo no-
ednaro
o ©žal se ni spre
Skoro vse sodbe o petkovem Hitlerjevem govoru se strinjajo v tem, da Hitler ni podrl za seboj vseh mostov, da pa se napetost tudi ni v ničemer omilila
London, 29. aprila. AA. (Reuter). Po zrelem proučevanju mislijo britanski krogi, da predstavlja Hitlerjev govor izjavo, ki pušča položaj v marsičem nespremenjen. Nekateri izjavljajo, da ta govor ni zaprl vrat za pogajanja.
V Londonu demantirajo glasove, da bi bil Neville Henderson dobil nalog, da zahteva sestanek z Ribbentropom, da bi se proučili nekateri deli govora. Prav tako naglašajo, da je poljsko stališče do nemških predlogov ostalo nespremenjeno. To stališče nikakor ni odvisno od britansko-polj-skega dogovora, ker je bil ta dogovor sklenjen, ko je Poljska že zavzela svoje stališče do nemških predlogov.
Tudi večina londonskih listov misli, da Hitlerjev govor ni mnogo spremenil položaja. Drugi pa sodijo, da je tisti del govora, ki se nanaša na Poljsko, zelo pomemben. »Times« podčrtava, da je ključ za razlago Hitlerjevega govora morda tisti pasus kjer trdi, da ni ničesar ukrenil, da bi kršil tuje pravice. »Daily Telegraph« piše, da je po Hitlerjevem govoru mednarodni položaj natanko na isti točki kakor poprej. Ta govor ne odkriva pravih namenov nemškega voditelja. »News Chronicle« pa poudarja da zavzema Hitler nasproti Poljski takšno stališče, kakršno je prej zavzel nasproti ČSR, hoteč jo osamiti. Dalje ugotavlja list, da odpira Hitler vrata pogajanjem.
London, 29. aprila, br. Včerajšnji Hitlerjev govor je danes glavni predmet razgovorov angleških političnih krogov, kakor tudi komentarjev angleškega tiska. Prva izjave, ki so bile podane v odgovornih krogih, se nanašajo na strah, ki ga je Hitler izrazil pred obkolitvijo Nemčije. Angleški odgovorni krogi naglašajo da Nemci pač nimajo razloga za take bojazni. Angleži Nemcev ne sovražijo, če bi se Hitler v resnici bal obkolitve, bi mu ne bilo nič lažje, kakor doseči, da angleška vlada poda vsa jamstva za nemško varnost. Listi poudarjajo v svojih komentarjih, da Anglija v svojih vojaških pripravah ne sme niti za las popustiti
Mirna francoska presoja
Pariz, 29. aprila, br. Francoska javnost je tudi ob Hitlerjevem govoru zavzela taktiko, ki jo je opažati že vse zadnje tedne, odkar se je položaj tako zaostril. V zavesti, da je Francija pripravljena na vse, zaupajo ljudje vodstvu države in francoski vojski ter v nasprotju s svojo nekdanjo navado prav malo debatirajo in ugibajo. Tudi Hitlerjev govor ni vzbudil posebne senzacije. Listi ga komentirajo razmeroma kratko in v glavnem samo opozarjajo na njegove najvažnejše točke, zlasti na odpoved pogodbe z Anglijo in Poljsko. Obe odpovedi označujejo za enostranski in neutemeljeni Večina listov je tudi mnenja, da so bila Hitlerjeva izvajanja bolj mirna in popustljiva, kakor je bilo pričakovati. Hitler za seboj ni podrl mostov, tako da si je še vedno pustil prosto pot za pogajanja.
Ogorčenje v Ameriki
New	29. aprila, br. Ameriški tisk
je , .	s katerim je Hitler
odgovarjal na Rooseveltove predloge. Vendar meni »Newyork Daily News«, da je Hitler pustil za seboj odprta vrata, toda odprtina meri komaj 3 cm. Spričo tega je pričakovati, da se bo nemška politika tudi v bodoče razvijala po dosedanjih metodah. »Newyork Times« pravi, da si hoče Hitler ustvariti nov svetovni imperij. Opustil bo rasna načela in jih nadomestil z načeli o življenjskem prostoru. List beleži tudi stališče washingtonskih odgovornih krogov, ki so mnenja, da v Hitlerjevem govoru ni skoro ničesar, kar bi moglo služiti za kakršnokoli osnovo novih pogajanj.
Angleški dominioni
London, 29. aprila, br. Tisk v angleških dominionih je zavzel do Hitlerjevega govora povsem odklonilno stališče. Avstralski ministrski predsednik Menzis je danes izjavil, da mora z obžalovanjem ugotoviti, da je Hitler zamudil priliko, ki mu jo je ponudil Roosevelt s svojo poslanico. Glede nemških zahtev do Poljske je naglasil, da tudi Avstralija vztraja na stališču, da se v nobenem primeru ne smejo realizirati s silo. Nihče Nemčije ne bo napadel.
V Kanadi so mnenja deljena. Vsi vladni listi odklanjajo Hitlerjevo politiko, nekateri drugi listi pa pravijo, da so Hitlerjeve izjave take, da lahko najde v njih vsak vse, kar mu je všeč.
Južno-afriški tisk naglaša, da je bil Hitlerjev govor namenjen nemškim ušesom. Kar pa se tiče zatiranja afriških ljudstev, bi se položaj prav v ničemer ne spremenil, če bi se Hitlerjeve zahteve po kolonijah izpolnile.
Nemška poročila o vtisu v Londonu
Berlin, 29. aprila. AA. DNB poroča iz P-riza: Francoski politični krogi se držijo skrajno rezervirano gkde vtisa Hitlerjevega govora. Povsod govorijo o Hitlerjevem govoru. Splošno vlada prepričanje, da je Hitlerjev govor razčistil ozračje. Zdi se, da se proti vtisu, ki ga je govor napravii pripravlja organizirana propaganda po kavarnah, restavracijah in ulicah.
Berlin, 29. aprila. AA. DNB poroča iz Londona: Chamberlain in Halifax sta se snoči sestala in razpravljala o vsebini Hitlerjevega govora. Ostali ministri bodo proučili ta govor za časa nedeljskega odmora. Politični krogi pričakujejo, da se bo v začetku prihodnjega tedna sestala vlada na posebno sejo, na kateri bo razpravljala o tem govoru. Uradni krogi še vedno nočejo dati. o tem nobene izjave. Politična javnost poudarja, da mora vsak priznati da je Hitlerjev govor pustil odprta vrata vsem možnostim. Njegov govor ne pomeni niti malo poostritve mednarodnega položaja, pač pa tem bolj nudi gotove možnosti za nova pogajanja med Londonom in Berlinom.
Poljaki odklanjajo
nemške zahteve
Popolna enodušnost v tisku ne glede na vsmerjenost
Varšava, 29. aprila. AA. (Pat). Vse poljsko časopisje je enakega mnenja o Hitlerjevem govoru, kakor tudi o nemških predlogih in o enostranski odpovedi poljsko-nemške pogodbe, če je v pisanju posameznih časopisov sploh kakšna razlika, potem se ta razlika kaže edino v tonu, v katerem so pisani komentarji. Vsi listi poudarjajo netočnost nemških trditev in ugotavljajo, da Poljska ne bo prenesla nikakega ogra-žanja svojih življenjskih koristi, želi pa si obnove dobrih odnošajev na novi podlagi, ki odgovarja poljskemu narodnemu ponosu. Poljska ne bo popustila pod nobenim pritiskom.
Poluradna »Gazeta Polska« pravi med drugim: »Metode, ki jih žele izvajati pri
s katerimi se bo razpravljalo. Metode pritiska so obsojene v neuspeh. Kdorkoli želi govoriti s Poljsko, se mora odpovedati takšni metodi. Na vsak poskus nastopa s silo bo Poljska — kakor vsaka država, ki samo sebe spoštuje — odgovorila tako, kakor se na takšen poskus odgovori.«
Berlinski dopisnik »Gazete Polske« pravi: Hitler ni povečal vznemirjenja v Evropi, pa tudi ni zmanjšal napetosti. Kancelar je likvidiral vse svoje mednarodne obveznosti, toda takoj nato je izjavil, da je pripravljen za nova pogajanja.
»Polska Zbrojna« glasilo poljske vojske, piše med drugim: Poljska je načelno pripravljena začeti nova pogajanja za
Poljski, bo vsak Poljak odločno odklonil.« i mirno ureditev razmerja med Poljsko in
List še opozarja, da je dal pobudo za ureditev razmerja med Poljsko in Nemčijo maršal Pilsudski, ne pa kancelar Hitler. Nato nadaljuje, da je Poljska slej ko prej pripravljena k pogajanjem, da pa so pri tem »izredno važne metode,
Nemčijo, pod pogojem, da se bodo ta pogajanja vršila v mirnem ozračju in brez pritiska in groženj, tako da bodo upoštevane koristi obeh strank. List ugotavlja v Hitlerjevem govoru razne netočnosti in pravi, da ni bilo glede skupnih poroštev
vi položaj, s čimer je šla v svoji dobri volji zelo daleč. Enostranske rešitve tega vprašanja pa Poljska ne more nikdar sprejeti, ker bi bila v nasprotju z njenimi življenskimi interesi. Nikdar ne more pristati na to, da bi njen življenski prostor postal samo dopolnilo nemškega življenskega prostora. Pogodba iz leta 1934 ni mogla spremeniti poljsko-francosike obrambne pogodbe, toda tudi med poljsko-angleško in polj&ko-nemško pogodbo ni nobenega nasprotja. Ako bd temu ne bilo tako, bi pogodba iz leta 1934 pomenila okr-nitev poljske suverenosti in diplomatske svobode. V ostalem pa je znano, da so se tudi »Nemci vezali z Italijo in Slovaško s pogodbami ki gredo najmanj tako daleč kakor poljsko-angle-ška pogodba«.
Ta članek je izšei, feafcor rečeoo, s
glasilu poljske vlade že dva dni pred Hitlerjevim govorom. Iz tega se da sklepati, da so bili na Poljskem že v naprej pripravljeni na očitke, ki jih je potem v svojih izvajanjih nanizal kancelar Hitler. Tudi dosedanji poljski odmevi na ta izvajanja se glase v enakem smislu. Vsi zlasti odločno odklanjajo očitek, da bi bila Poljska kršila svoje pogodbene obveznosti napram Nemčiji.
Kakor torej vidimo, si stališči Nemčije in Poljske stoodstotno nasprotujeta. Že samo to dejstvo priča, kako velika so navzkrižja med obema sosednima državama. Nemška odpoved pogodbe iz leta 1934 je prepad med njima le še povečala, Pa se zato ne moremo čuditi, ako govore najnovejše vesti že o nadaljnjih mobilizacijskih ukrepih na Poljskem,
za Slovaško in glede 251etnega pakta nobenih nemških predlogov. Prav tako ne drži, nadaljuje list trditev, da bi kdo Nemčijo obkoljeval. Nasprotno, obkoljena je bila Poljska z dovršenimi dejstvi, ki so skalila ravnotežje poljsko-nemškega razmerja.
»Kurier Varšavski«, organ zmerne desničarske opozicije, piše: Poljaki so že od nekdaj pokazali največje razumevanje za potrebo po dobrih odnošajih s sosedi. V ta namen je Poljska doprinesla velike žrtve. Mi pa ne moremo sprejeti zahtev glede Gdanska in avtomobilske ceste.
»Dobri Vječor«, vladni organ smatra, da kanclerjev govor pomeni novo dobo v »vojni živcev«. Toda poljski narod ima trdne živce. Naše meje varuje naša vojska, ne
pa pakti, če Nemčija želi vzpostaviti dobre odnošaje z nami, se bomo mi tega samo veselili. Vsak pritisk pa bo naletel na naš odločen odpor. Ne bo padla na nas odgovornost za nadaljni razvoj poljsko-nemških odnošajev.
Katoliški list »Mali Djenik« piše: Vsa poljska javnost je mirno sprejela Hitlerjev govor, s katerim je nemški kancler odpovedal nenapadalno pogodbo. Oni. ki jim je ta pogodba največ koristila, bodo občutili z bolestjo njeno odpoved.
»Hustrovani Kurier Codzieni« veliki informativni dnevnik, ki izhaja v Krakovu, piše poleg drugega: Kancler Hitler je osebno obvestil poljsko javnost o neomajnem stališču Poljske do nemških zahtev.
Anglija se zaenkrat ne bo pogajala z Nemčijo
Na odpoved pomorske pogodbe bo odgovorila z zavrnitvijo trditev v Hitlerjevem govoru
London, 29. aprila. AA. Havas: V angleških diplomatskih krogih odločno zanikajo neke vesti iz Berlina, po katerih naj bi bila angleška vlada naročila svojemu veleposlaniku, da z nemškima vodilnimi osebnostmi razpravlja o gotovih točkah, ki jih je Hitler omenjal v svojem govoru. Kar se tiče odpovedi pomorskega sporazuma, sklenjenega 1935 leta, je gotovo, da bo angleška vlada odgovorila na ta način, da bo zavrnila vse argumente, s katerimi je utemeljevala odpoved. Angleški diplomatski krogi posebno poudarjajo, da omenjena pogodba ne vsebuje nobene določbe, ki ne bi dopuščala enostranske odpovedi. Isti krogi naglašajo, da angleška vlada ne pripisuje odpovedi te pogodbe nobenega neposrednega pomena, ker odpoved sama ne more niti mak) spremeniti razmerje sil. Veliko večjo važnost pripisujejo angleški diplomat-
ski krogi odpovedi nemsk o-polj&kega sporazuma ter zavračajo nemške utemeljitve o obkoljevanju. Omenjeni diplomatski krogi ponavljajo, da bi bila angleška vlada pripravljena nazširiti tudi na Nemčijo jamstva, ki jih je dala gotovim drugim državam za primer, če se boji, da bi jo kdo napadel.
London, 29. aprila. AA. (Reuter) Med tem, ko se zdi verjetno, da bo angleška vlada po redni poti odgovorila na nemško noto, s katero se odpoveduje pomorska pogodba iz leta 1935. in del sporazuma iz leta 1937., ni verjetno, da bi zdaj angleška vlada sprejela predloge, ki jih vsebuje zadnji del omenjene note o tem, da bi Velika Britanija in Nemčija mogli začeti z naknadnimi pogajanji o pomorskih vprašanjih.
Italijansko službeno stališče
Rim, 29. aprila. A A. (Štefani). Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Hitlerjev govor je podčrtal realno stališče velikega števila tistih držav, za katere je Roosevelt zahteval poroštva. Na vprašanje, ki jih je tem državam poslala Nemčija, je velika večina držav odgovorila, da se ne čutijo ogrožene in da niso dale pobude za Rooseveltovo akcijo. Zato se sme pobuda ameriškega predsednika smatrati, da je takšna, kakor se je zdela prvi trenutek, t. j. kot nov moment zaprek v mednarodnih odnosih. V nasprotju s tem je Hitler formuliral predlog, ki se mu mora priznati velika važnost. Izjavil je, da je pripravljen vsaki izmed držav, ki jih navaja Roosevelt, če to želi in če se s takšno željo obrne do Nemčije, dati takšno poroštvo, kakršno je zahteval Roosevelt, pod pogojem, da bodo ta poroštva vzajemna. Ta predlog, ki je popolnoma korekten, lahko samo pripomore k utrditvi miru in lojalnemu sodelovanju, to sta pa načeli ki narekujeta politiko osi Rim-Berlin
Ves Hitlerjev govor je bil dejansko obtožnica proti Veliki Britaniji, da vodi ob-koljevalno politiko proti Nemčiji. Tako so odpadle premise, na katerih je temeljil pomorski dogovor iz leta 1935, in Nemčija mora odslej računati z Veliko Britanijo kot nasprotnico, če pride do kakršnegakoli spora. Toda Hitler upa, da se mu bo vendarle posrečilo preprečiti oboroževalno tekmovanje z Veliko Britanijo in je pripravljen začeti z njo novo razgovore na jasno določenem temelju enakopravnosti. Važna je tista točka v Hitlerjevem govo-
ru, ki se tiče razmerja med Nemčijo in Poljsko. Poljska ni pristala na nemške predloge o Gdansku in rajh je odpovedal dogovor s Poljsko, ki ga je sklenil pokojni Pilsudski. Tudi v tem vprašanju je Hitler izjavil, da je pripravljen pogajati ss s Poljsko.
Hitlerjev govor bo imel na svetu kar največji odmev. Kar se Italije tiče, je ta govor ponovno potrdil nerazdružljivost vezi, ki družijo obe državi osi
Tudi Madžari odobravajo
Budimpešta, 29. aprila. AA. (DNB) Madžarski merodajni krogi popolnoma odobravajo Hitlerjev govor, v katerem je odgovoril na Rooseveltovo poslanico. Z velikim zanimanjem so madžarski krogi sprejeli Hitlerjeve besede o izjavah rumunskih pooblaščenih krogov v zvezi s Podkarpatsko Ukrajino. Madžarski listi objavljajo Hitlerjev govor v celoti
Po pisanju diplomatskega urednika madžarskega tiskovnega urada predstavlja Hitlerjev govor monumentalno delo, ki pušča odprte vse možnosti za mir. Hitlerjev odgovor na Rooseveltovo poslanico se popolnoma strinja z madžarskim stališčem. Madžarska in Nemčija sta postali žrtvi zaupanja v 14 Wilsono-vih točkah ter sta položili orožje, kar je dovedlo do njunih okrnitev. Tople besede. ki jih je Hitler naslovil na Madžarsko, govoreč o njeni vlogi pri končni rešitve češkega vprašanja so predmet pozornosti madžarskega javnega mnenja.
Pospešenje angleških
pogajanj z Rusijo
Povratek Majskega v London — Prvi sestanek s Hali-faxom — Moskva v načelu sprejela londonske predloge
London, 29. aprila, br. Ruski poslanik Majski se je snoči vrnil v London. Danes dopoldne je bil v Forreign Officeu in je imel z zunanjim ministrom lordom Hali-faxom daljši razgovor. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, je Majski sporočil Halifaxu še nekatera pojasnila ruske vlade glede ruskih predlogov za sklenitev angle-ško-ruske vojaške pogodbe za skupno akcijo proti kakršnemukoli napadalcu. Zunanji minister Halifax je ruskemu poslaniku sporočil delno stališče angleške vlade glede ruskih predlogov, obenem pa ga je informiral o angleškem stališču glede na razne glavne momente iz Hitlerjevega govora.
Pogajanja z Rusijo in Hitlerjev govor bodo tudi glavni predmet razprav na izredni seji angleške vlade, ki je sklicana za ponedeljek.
Z zadoščenjem so ▼ Londonu sprejeli j na znanje, da namerava poljska vlada j objaviti svojo diplomatsko korespodenco z nemško vlado ob priliki pogajanj za ta pakt. Poljaki bodo s tem dokazali, da obveznosti, ki so jih sprejeli pred kratkim do Anglije za skupno obrambo proti eventualnemu napadalcu, nikakor niso X nasprotju s poljsko - nemško pogodbo.
Angleška vlada pa bo pripravila tudi vse potrebne ukrepe za primer, da bi morala že v kratkem izpolniti Poljski dano beseda
Angleško-ruska pogajanja se sedaj naglo bližajo zaključku. Kakor vse kaže, se bo Rusija v resnici priključila obrambnemu bloku na osnovi angleške formule, da bi v danem primeru posegla v evropski spor na neposredni poziv Poljske, odnosno Rumunije.
IDEALNO HITROST
PREDSTAVLJA »JUTROV« MAM OGLASNIK! DANES OBJAVIŠ OGLAS, JUTRI DOBIŠ PONUDBE!
DANES
469
ponudb in povpraševanji
Velesile posredujejo med Bolgar Ho in Rumumfo
Prizadevanjem Anglije in Francije se je sedaj pridružila še Rusija — Potemklsiovi obiski
Pariz, 29. aprila, b. O misiji Litvinove-ga namestnika Potemkina v Sofiji in Bukarešti, kjer se bo ruski diplomat ustavil na svojem povratku iz Ankare, zatrjuje tukajšnji »Pariš Midi«, da je v neposredni zvezi s prizadevanjem Rusije, da bi posredovala mea Bolgarijo in Rumunijo glede bolgarskih zahtev v Dobrudži. V tem smislu Ha \ Bukarešti posredovali že Anglija in Francija sedaj pa se je tej akciji pridružila še Rusija.
Potemkin je v svojem razgovoru s Kju. seivanovom na svoji poti v Ankaro svetoval bolgarskemu ministrskemu predsedniku, naj bi se Bolgarija za sedaj zadovoljila samo z delnimi romunskimi koncesijami, ki bi obsegala 10—15 bolgarskih občin v Dobrudži. Ker je tudi Turčija zelo interesirana na mirni ureditvi odnošajev med Bolgarijo in Rumunijo, je zelo verjetno, da se bodo novi Potemkinovi razgovori v Sofiji in Bukarešti po povratku iz Ankare spet nanašali predvsem na to vprašanje.
Rumunski listi
o bolgarskih težnjah
Bukarešta, 29. aprila, p. Glasite zunanjega ministra »Tknpul« je včeraj v uvodniku objavilo in hkratu zavrnilo bolgarske revizionistične zahteve. Danes se bavi s tem vprašanjem ves rumunski tisk. Listi izrekajo prepričanje, da Bo ganja ne bo nadaljevala te svoje poti, temveč sd bo prizadevala doseči sodelovanje z vsemi balkanskimi državami. Edino v slogi in sporazumu i
vseh balkanskih narodov je mogoč njihov napredek.
Nenapadalna pogodba med Nemčijo in Rumunijo?
Bukarešta, 29. aprila, p. V političnih krogih pričakujejo na podlagi včerajšnjega Hitlerjevega govora, da se bodo takoj po povratku zunanjega ministra Gafenca v Bukarešto pričela pogajanja med Rumunijo in Nemčijo o zaključitvi pogodbe o nenapadanju.
Balkanska zvez a je sle! ko prej trdna
Bukarešta. 29. aprila. AA. Glede na vesti, ki so se razširite v inozemskem časopisju. češ da se Ba lkanski sporazum krha, list »Endependence Roumome« pobija vse te trditve in pravi, da je Balkanski sporazum soliden kakor je bil ob svoji ustanovitvi. Jugoslavija, neposredni sosed Nemčije in Italije, sri prizadeva, da zagotovi varnost svojih meja s politiko iskrenega sodelovanje s svojimi sosedi, kar je popolnoma v skladu z njenimi obveznostmi in težnjami. Balkanski sporazum se ni pridružil niti enemu bloku in se ne vmešava v no-bem spor, pač pa g'eda izključno na svoje koristi. Napačno je vsako takšno tolmačenje, češ da vsaka diplomatska delavnost posameznih držav z drugimi pomeni neko vrsto krhainja Balkanskega sporazuma.
'aSencn odpotoval v Misn
Rumunski zunanji minister se bo na povratku v Bukarešto ustavil še v Beogradu
Pariz, 29. aprila. AA. (Havas). Rumunski zunanji minister Gafencu je v družbi poslanika Tataresca obiskal dopoldne zunanje ministrstvo in konferiral z glavnim tajnikom ministrstva Legerjem. Ob 15. je imel poslednji razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. Pri tej priložnosti mu je francoski zunanji minister izročil veliki križ legije časti, s katerim ga je odlikoval prezident Lebrun. Ob 19.30 je Gafencu odpotoval v Rim.
Rim, 29. aprila, o Jutri bo prispel v Rim rumunski zunanji minister Gafencu. Čeprav njegov obisk ne bo službenega značaja, mu vendar italijanski listi pripisujejo velik pomen. Pravijo, da bo Gafencu v Rimu informiran o rezultatu obiska madžarskih državnikov v Rimu ter jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča v Benetkah.
Soglasje med Francijo in Rumunifo
Pariz, 29. aprila, br. O Gafencovem pariškem obisku je bil nocoj objavljen komunike, ki pravi, da so se ob tej priliki izčrpno obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo francosko-rumunskih političnih in gospodarskih odnošajev. Proučili pa so se tudi problemi v zvezi z občim prizadevanjem za ohranitev miru. O priliki teh sestankov in razgovorov se je izkazalo, da se stališča rumunske in francoske vlade glede vseh aktualnih vprašanj popolnoma skladajo.
Zunanji minister Gafencu je izjavil diplo-matičnemu uredniku Havasa:
Moje potovanje je informativnega značaja ter ni namenjeno pogajanjem. Dana nam je bila možnost, da vodilnim političnim osebnostim obrazložim vtise, ki sem jih dobil na poti skozi evropske prestolnice. Lahko rečem, da sem povsod našel mnogo razumevanja za rumunsko politiko. Fran-cosko-rumunski odnošaji so prisrčnejši nego kdajkoli ter vlada med obema državama popolno zaupanje. Med njima so vsa vprašanja že urejena. Imel sem razgovore s trgovinskim ministrom o načinu, kako bi se gospodarski odnošaji med obema državama še bolj razvili. Ob koncu je Gafencu poudaril, da je močna Francija najboljše jamstvo za mir.
London, 29. aprila. AA. (Štefani); Bližnji i ta 1 i j an siko -ru rrrunsk i razgovori, ki b odo o priliki obiska rumumsikega zunanjega ministra Gafenca v Rimu, so izzvali v londonskih krogih živo zanimanje. »Daily Teje-graph« pravi, da je bila Italija prva država, ki je priznala rumunsko zasedbo Be-siarabije in da so odnošaji med obema državama bili vedno zelo dobri.
Iz Rima v Beograd
Beograd, 29. aprila, p. Na povratku iz Rima v Bukarešto se bo rumunski zunanji minister Gafencu ustavil v Beogradu, kjer bo ostal nekaj dni. Njegov prihod v Beograd pričakujejo sredi prihodnjega tedna.
Visoki novi vojni krediti Italije
Rim, 29. aprila, br. Danes dopoldne je imela italijanska vlada daljšo sejo. Na njej so razpravljali o novih kreditih za narodno obrambo. O tej stvari je imel Mussolini predvčerajšnjim in včeraj na svojem posestvu v Rocci delle Caminate daljši razgovor z vrhovnim poveljnikom italijanskega generalnega štaba in finančnim ministrom. Večji del novih kreditov bodo porabili za organizacijo obrambe civilnega prebivalstva proti letalskim napadom. Danes so bili objavljeni tudi novi podatki o proračunu ministrstva za letalstvo. Izdatki tega ministrstva bodo presegali dve milijardi lir in bodo za 900 milijonov večji, kakor so bili po proračunu za tekočo poslovno dobo.
Ogromni izdatka Italije za letalstvo
Rim, 29. aprila. AA. (Havas). Danes je bil parlamentu predložen proračun ministrstva za zrakoplovstvo za leto 1939-40. Po proračunu znašajo izdatki 2 milijardi 190 milijonov lir, to je 900 milijonov več kot letos.
General Rrauchitsch v Rimu
Rim, 29. aprila, br. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch, ki je snoči odpotoval iz Berlina v spremstvu generala Tippelskircha in več drugih nemških generalštabnih častnikov ter italijanskega vojaškega atašeja v Berlinu, se je nocoj pripeljal v Rim. Na postaji so ga sprejeli zastopniki italijanske vlade ter general Pariani. General Brauchitsch namerava v družbi letalskega maršala Balba jutri ali najpozneje pojutrišnjem odpotovati dalje v Libijo, kjer bo ostal ves prihodnji teden.
V ponedeljek Hitler ne bo govoril o politiki
Berlin. 29. aprila. A A (Reuter): Poročajo. da se Hitler ne bo dotaknili zunanjepolitičnih vp rašam j v svojem govoru, ki ga bo imel o priliki proslave nemškega prazniika dela. 1. maja.
Diplomatski sestanki v Parizu
Pariz, 29. aprila, br. Francoski zunanji minister Bonnet se je danes dopoldne sestal z ruskim poslanikom Suričem in ameriškim poslanikom Bullitom.
Važne izpremembe v ruski vojski
Pariz, 29. aprila. AA. (Havas). Iz Moskve poročajo: Listi objavljajo važne spremembe v sovjetski mornarici in vojski. Admiral Nikola Kuznecov, poveljnik sovjetskega brodovja v Tihem morju je imenovan za mornariškega komisarja na mesto Ginovskega, ki je moral zapustiti to mesto. Imenovana sta dva nova komisarja in sicer general Rogov, ki je bil prej šef politične uprave mornarice, še prej pa poveljnik v Kremlu, ter admiral Levčenko, poveljnik baltiškega brodovja. Admiral Iškov, prejšnji podkomisar, je postal prvi podko-misar. Rogov in Levčenko prihajata na mesta generala Zapošnikova in admirala Smirnova, katerih nova službena mesta še niso znana.
Nastopna avdienea
poslanika Papena
Carigrad, 29. aprila. AA. (DNB): Nemški veleposlanik v. Papen je izročili danes predsedniku republike Ismetu Ineniju svoje poverilnice. Pri tej priliki je v. Papen dejal, da smatra za posebno čast, ko je kot stari prijatelj Turčije poklican, da še tesnejše poveže v prijateljstvu obe državi, ter poglobi kulturne in gospodarske stiike med njima. Velika Nemčija ki si je pod vodstvom Hitlerja pridobila znova pravico do življenja, nima pToti nikomur napadalnih namenov. Največja želja vodite'ja in njegovega naroda je zavarovanje življenjskih koristi Nemčije v Evropi po mirni poti. Pri izpolnjevanju te ravno sedaj tako potrebne naloge želi Nemčija najtesnejšega sodelovanja z novo Turčijo.
Predsednik republike Ismet Tneni se je s prisrčnimi besedami zahvalil z:a v. Pape-nov govor ter izrazil svoje občudovanje nad vstajenjem nemškega rajha.
Otvoritev svetovne razstave v New Yorku
New York, 29. aprila, o. Svetovna razstava v New Yorku, ki jo bo 1. maja otvoril predsednik Roosevelt ob prisotnosti 38.000 častnih gostov iz vsega sveta, je doslej dovršena samo do 70 odstotkov, čeprav dela noč in dan 10.000 delavcev. *
Silen ciklon v Mehiki
Mexico, 29. aprila. AA. Ciklon je opu-stošil severne kraje države Nuevo Leon v dolžini 120 km in širini 80 km. Vihar je uničil vse posetve in živino. Pretrgane so vse prometne, telefonske in brzojavne zveze. Sest ljudi je bilo ubitih, 31 pa ranjenih.
Zahvala N j« Vis* kneza namestnika
Beograd, 29 aprila. AA. Nj. Vis. knez namestnik je prejel za svoj rojstni dan čestitke iz države in iz tujine, čestitke izražajo želje za dolgo življenje in srečo Nj. Vis. kneza namestnika. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast zahvaliti vsem, ki so poslali čestitke, kakor tudi tistini, ki s0 se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige.
Stoletnica državnega sveta
Beograd, 29. aprila, p. Državni svet je slavil danes svojo stoletnico. Na slavnostni seji so se zbrali vsi člani, tajniki in referenti sveta. Sestanek je vodil predsednik dr. Štefan Sagadin, ki je v daljšem govoru očrtal zgodovino in delo državnega sveta v predvojni Srbiji ter v Jugoslaviji. Na seji je bil izvoljen tudi poseben odbor, ki bo organiziral in priredil posebno proslavo v širšem obsegu.
NEGOVANA ŽENA
pije vedno Rogaško mineralno vodo, ki čisti notranje organe in s tem ohranja mladostno svežoet.
&fani£estacijsk® zborovanje ameriških Jugoslovenov
Po poročilu, ki ga je iz New Yorka prejela agencija Avala, bo 7. maja v Pittsbur-gu veliko manifestacijsko zborovanje naših ameriških rojakov. Zborovanje organizirajo »Hrvatska bratska zajednica«, »Kranj-sko-slovenska katoliška jednota« in »S:pski narodni savez«, ki spadajo med največje osrednje organizacije v Zedinjenih državah živečih Jugoslovenov.
Imenovane tri organizacije so za shod izdale proglas, ki pravi, da hočejo Slovenci, Hrvati in Srbi manifestirati svojo ljubezen do skupne domovine v njeni svobodi in edinosti. Pokazati hočejo, da so pripravljeni nuditi stari domovini vso podporo na vseh področjih ter da stoje neomajno na braniku svobode in neodvisnosti stare domovine.
Svete naloge
našega učiteljstva
»Učiteljski tovariš« posveča uvodnik zadnje številke potrebi okrepitve narodne samozavesti in prihaja do zaključka, da je »v današnjih težkih časih še prav posebna naloga učiteljstva krepiti narodno samozavest. V nemali meri je odvisno ravno od učiteljstva, kako se ljudstvo ponaša in kako reagira na najrazličnejše tendenciozne vesti. Naše učitelj stvo mora vzgajati novo pokolenje, ki bo prežeto samozavesti in odporno proti vsem defe-tističnim ali razdiralnim propagandam. Zgodovina našega naroda in naših borb za osvobojenje in zedinjenje nam nudi dovolj hvaležnega gradiva za tako vzgojo. V današnjih dneh se nam še prav posebej nalaga dolžnost, utrjevati med ljudstvom zavest vrednosti narodne svobode in demokratične ureditve svoje države.«
Naše sokolstvo
in obrambna misel
Novosadski »Dan« objavlja razgovor z namestnikom starešine Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Vladimirjem Belajčičem, ki opravlja sedaj po odstopu g. Gangla posle prvega podstarešine. Dr. Belajčič pravi, da so dogodki v zunanjem svetu od lanske jeseni sem še prav posebno globoko odjeknili v srcih jugoslovenskih Sokolov in nato nadaljuje:
»Jugoslovensko sokolstvo mora v prvi vrsti služiti interesom jugoslovenskega naroda. Služiti pa mora tudi slovanski misli, ki je nerazdružno povezana s sokolsko miselnostjo. Sokolstvo brez slovanske misli ni več sokolstvo. Jugoslovensko sokolstvo bo ostalo zvesto sokolski, jugoslovenski in slovanski misli. Pri tem pa bo seveda vedno računalo z dejanskim položajem. Bitni smisel bodočega dela jugoslovenskega so-kolstva pa bo še prav posebno v krepitvi in razvijanju obrambne moči našega naroda. Zato bo vneseno v telesno vzgojo sokolskih vrst čim več elementov vojno-obrambne vzgoje. V tej smeri se bo gibalo v bodoče tudi sokolsko prosvetno delo. Sokolstvo bo še bolj, kakor doslej krepilo vero v moč jugoslovenskega naroda in države ter dosledno pobijalo vse pojave malodušnosti. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je že izdelal v zvezi z vsemi temi novimi nalogami obširen program, ki ga bo pričel takoj izvajati.«
Izposojanje slovenskih imen za tuja podjetja
»Nova pravda«, glasilo slovenskega narodnega delavstva, ostro obračunava s tistimi slovenskimi ljudmi, ki posojajo proti nagradi svoja slovenska imena za firmo raznim tujim podjetjem in ki jih je danes vedno več. O njih piše:
»Brez sramu se prodajajo raznim tujcem za slamnate može. Tujci se jim v pest smejijo in spravljajo težke dobičke, oni pa igrajo vlogo narodnih izdajalcev. Naši gospodarski krogi so medtem prisiljeni zapirati svoje obrate. Naš narodni ponos in naša narodna čast zato terjata od nas, da plačance, ki posojajo in prodajajo tujcem svoje slovensko ime, z njihovimi novimi gospodarji vred izključimo iz našega narodnega občestva ter jih poženemo tja, kamor spadajo — med narodne odpadnike.«
Gasilstvo ostane v ministrstvu za telesno vzgojo
V ministrstvu notranjih del se je že dolgo pojavljalo stremljenje, da bi se vključilo gasilstvo pod nadzorstvo tega resora. Pri tem so opozarjali merodajni krogi v ministrstvu povezanost gasilstva s policijsko varnostno službo. Sedaj javlja »Gasilec«, da so ti načrti definitivno opuščeni in da bo gasilstvo ostalo tudi v bodoče podrejeno rtiinistrstvu za telesno vzgojo naroda. To ministrstvo že tudi pripravlja spremembo gasilskega zakona po predlogih državne gasilske zveze.
Narodno premoženje
glavnih držav
Praški profesor dr. F. štule je objavil v zadnji številki revije »živi atlas — Mi in svet«, ki izhaja kot organ posebnega statističnega zavoda, pri katerem sodelujejo statistični, narodnogospodarski, zemljepisni in tehnični strokovnjaki, pregled tako zvanega »narodnega premoženja« glavnih držav na svetu. Pojem »narodnega premoženja« obsega, kakor znano, vsa prirodna bogastva, naloženi kapital, plod dela in potrošnjo posameznih narodov. Po štulejevi oceni znaša skupna ocena narodnega premoženja na svetu okoli 190 milijard funtov (50.000 milijard din). Pri tem skupnem bogastvu so posamezne države takole udeležene: Zedinjene države Severne Amerike s 33°/c, britanski imperij g 16«/o, Anglija sama pa še z 8%. Za njimi prihajajo Rusija z 8<>/o, Nemčija s 7%, Francija s 6%, Kitajska s 4%>, Japonska s 3% ter končno Nizozemska, Španija in Italija s po 2% celokupnega narodnega ia. m stetu,

sin
Predsednik madžarske vlade g:re2 7e!eky in zunanji minister Csaky sta vee?a] konSerirala s Hibbeiitropdm
in Goeringom
k»erlin, 29. aprila. w. Predsednik madžarske vlade grof Teleky in zunanji minister grof Csaky sta prispela danes ob 14.30 v Berlin na uradni obisk. Na kolodvoru so ju sprejeli zunanji minister Rib-bentrop, višji uradniki zunanjega ministrstva in madžarski poslanik v Berlinu s svojim osebjem.
Popoldne sta madžarska državnika obiskala zunanjega ministra Ribbentropa, nakar ju je sprejel tudi maršal Goring. Zvečer jima je priredil kancelar Hitler večerjo v stari kanoelarski palači. Jutri dopoldne bosta grof Teleky in grof Csaky položila venec na grob Neznanega junaka, nakar se bosta vpisala v mestni hiši v spominsko knjigo. Opoldne bo zunanji minister Ribbentrop vrnil obisk madžarskima državnikoma v hotelu »Adlon«, nakar bo obed pri maršalu Goringu. Zvečer bo priredil zunanji minister Ribbentrop na čast madžarskima gostoma večerjo. V okviru proslave 1. maja bosta prisostvovala mladinski manifestaciji na olimpijskem stadionu, v torek pa bosta odpotovala nazaj v Budimpešto.
Berlin, 29. aprila. AA. (DNB). »Nemška diplomatska politična korespondenca« piše o priliki uradnega obiska predsednika madžarske vlade grofa Telekyja in zunanjega ministra grofa Csakyja med drugim: Med Nemčijo in Madžarsko ni nobenih političnih
; in gospodarskih nasprotij. To najbolje označuje nemško-madžarske odnošaje. Kakor Nemčija v Madžarski gleda preizkušen branik proti vsaki možnosti tuje nevarnosti v tem prostoru, prav tako lahko tudi madžarski narod vidi v Nemčiji svojega prijatelja, ki z zadovoljstvom sodeluje pri njenem napredku. Udarcev usode, ki morejo zadeti Madžarsko, čuti Nemčija kot svoje lastne udarce. Predvsem je obema državama skupno prijateljstvo do fašistične Italije, ki je od začetka razumela boj obeh narodov za njun preporod in ki je ta boj podpirala z iskrenim prijateljstvom. Izstop Madžarske iz Zveze narodov in njen pristop k paktu proti kominterni pomenita logični zaključek političnega razvoja, doseženega s skupnimi močmi. Obisk madžarskih državnikov bo brez dvoma nudil priliko, da se nemško-madžarsko sodelovanje razvije v vseh smereh z namenom, da se zoperstavi onim tokovom in oviram, ki jim očividno ni do miru in varnosti v Podunavju.
V avdienci pri Hitlerju v Rimu
Berlin, 29. aprila. A A. (Havas): KamcelaT Hitler je sprejel danes ob 16.30 madžarskega predsednika grofa Telekyja in zunanjega ministra grofa Csiakyja.
Poljski škofje v obrambo domovine
Poročali smo že na kratko o pozivu poljskim katoličanom, ki so ga v četrtek izdali vsi poljski nadškofje in škofje na čelu s kardinalom Hlondom. Danes posnemamo po poljskih listih nekaj odstavkov iz tega poziva:
»Poljska, ki ljubi mir, se je znašla pred nujno potrebo nagle izpopolnitve svojih obrambnih sredstev. Zaradi zrušenja morale v mednarodnih odnošajih je postala močna armada tako rekoč edino poroštvo miru ob mejah in pravice do neodvinosti. Oboroževanje je postalo prva naloga naših državnih oblasti. Okoli svoje zmagovite
armade se je združil narod kakor nikdar doslej. Ljudje so pridobili zaupanje v poljsko moč. V takem trenutku se mi, vaši škofje, obračamo do vas z besedami, ki jih vi vsi od nas pričakujete. Sredi groženj moramo ohraniti mirnost, preudarnost, hladnokrvnost. Pripravljeni smo na vse in se zato ne predajajmo paniki, pa tudi ne prepustimo izzivanju. Z vero s boga z domovinskim navdušenjem in odločno voljo moramo skrbeti za usodo svoje države. Pozivamo vse katoličane, naj svoje molitve v maju posvete dobrobiti poljske domovine.«
Nordijske informacije o ruski mornarici
Švicarski list »Basler Nachrichten« objavlja iz Kodanja dopis, v katerem raz-motriva pisec o vplivih sedanje mednarodne napetosti na položaj v Vzhodnem morja Pri tem se dotika tudi gradnje novih ruskih vojnih ladij ter piše med drugim:
»V švedskih in finskih mornariških krogih, kjer so že od nekdaj o moči in stanju ruske mornarice dobro poučeni, zatrjujejo, da sta že izgotovljeni dve novi ruski bojni ladji, oboroženi s topovi kalibra 40 cm in da se bosta skupaj s tremi moderniziranimi predvojnimi rušilci udeležili velikih manevrov ruske mornarice v Vzhodnem morju. Razen teh ladij
pa se bodo manevrov prvič udeležile nove torpedovke, ena matična ladja za letala ter večje število vodnih letal. Nič pa ni doslej znano o dograditvi sedmih križark po 8.000 ton, ki so jih začeli delati še predlanskim. V istih krogih zatrjujejo nadalje, da je ruska mornarica povsem reorganizirana, kar velja še posebej za višje oficirsko osebje. Kot dopolnilo glavne ladjedelnice v Murmansku zgrajena ladjedelnica v MolotovskH pri Arhangel-sku je že toliko dovršena* da lahko gradi male križarke in podmornice. Nobenega dvoma ni, da je ruska mornarica s tem novim oporiščem močno okrepila svoj položaj v Severnem Ledenem morja«
Kitajska ofenziva stalno napreduje
Čungking, 29. aprila. AA. (Reuter). Po poročilih s kitajskega bojišča so bile japonske čete pri mestu Hoan ob cesti, ki vodi'v Nančang, odbite. Kitajska vojska je zasedla vso pokrajino vzhodno od Nan-čanga. Kitajci trdijo, da se na južnem delu bojišča njihove čete približujejo Kantonu.
Albanski kralj in kraljica odpotujeta v Turčijo
Budimpešta, 29. apr. o. »8-Oray Ujsag« demantira vesti, da 9e namerava bivša albanska kraljica Geraldina ločiti od svojega moža. Listi poročajo, da živi kraljica v popolni slogi s svojim možem, čeprav ni več kralj. Oba se mudita še vedno v grškem mestu Lerinu. Mati in sin sta popolnoma zdrava. Bivši kralj Zogu in kraljica Geraldina bosta v najkrajšem času odpotovala preko Carigrada v Turčijo ter se nastanila v kakem turškem kopališču za dalje časa,
Udanostna izjava
albanskih škofov
Rim, 29. aprila. AA. (Štefani): Albanski katoliški škofi so poslali italijanskemu kralju in cesarju brzojavko, v kateri mu zagotavljajo svojo zvestobo in udanost. Brzojavko sta odposlala nadškofa v Skadru in Draču ter šikof je v Pulakiju, Lješu, Sapi in Mili ju.
Francosko obrambno posojilo
Pariz, 29. aprila, br. Danes je bila ie. dana in objavljena uredba o emisiji novega notranjega obrambnega posojila. Višina posojila ni bila fiksirana. Za posojilo se bodo izdale obveznice, ki bodo zapadle v treh letih. Posojilo se bo obrestovalo po 4 odstotke. Obveznice bodo proste dohodnine.
Naval prostovoljcev
v angleško vojsko
LOndon. 29. aprila, br. Angleška vlada je prejela noto cd ulsterske vlade, v kar teri se zahteva uvedba vojaške Obveznosti tudi v Severni Irski Medtem se kljuib napovedani uvedbi vojaške obveznosti zlasti v Wallesu naglo množe prijave prostovoljcev. Angleški listi nocoj ugotavljajo, da se je v zadnjih treh tednih prijavilo k prostovoljski vojaški službi več ljudi, kakOE 2 vge® letH 1936,
Upor v severni
Kataloniji ?
Perpignan, 29. aprila. A A. španske oblasti so zaprle francosko-špansko mejo pri Perthusu. Do tega ukrepa je prišlo brez kakršnegakoli poprejšnjega obvesti-I a.	_
Pariz, 29. aprila, br. Iz Bayonnea poročajo, da so španske vojske oblasti zaprle mejo pri Le Perthusu. Tik pred tem so prispele vesti, da je nastal v vsej severni Kataloniji upor. Te vesti za enkrat še niso kontrolirane, baš zaradi zapore meje.
Smrt srbskega politika
Šabac, 29. aprila, p. Nenadoma je davi tu umrl bivši narodni poslanec Milonad Isakovič, ugledni član glavnega odbora JNS.
Nemški lekarnarji
v Beogradu
Beograd, 29. aprila, p. V Beogradu se je mudila večja skupina nemških lekarnarjev pod vodstvom vodje lekarniškega stanu in narodno-socialističnega brigadne-ga generala Schmiedererja. Bili so gostje zveze veledrogistov in beograjske lekarniške zbornice. Iz Beograda so napravili izlete v šumadijo in po Dunavu do železnih vrat. Bili so tudi na Oplencu in na Avali. Nocoj so se vrnili v Nemčijo.
Iz prometne službe
Beograd, 29. aprila, p. V prometni službi so napredovali za višjega svetnika v 4/1 Jos. Jošt, za načelnika prometno-komercialnega oddelka ljubljanske direkcije v 3/2 Franjo Podbregar, za kontrolorja v 7. pol. skupini Josip Čeh v Maribora za viš. revizorja v 7. poL skupini Anton Mejak pri prometno-komerci-alnem oddelku v Ljubljani in Avgust Durjava v Mariboru. — Premeščena sta bila načelnik prometno - komercialnega oddelka žeL direkcije inž. Nikola Tirna-nic iz Subotice v Ljubljano, in načelnik oddelka ljubljanske direkcije Dimitrij« Stojkovič v Subotico.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno in nekoliko hladnejše vreme z dežjem ponekod. Toplejše in nekoliko jasnejše bo na skrajnem juga
DunajsKa: Pretežno precej oblačno, pa. nekod deževno, v ponedeljek zboljša&ija vrepiena io nekolika Jtotojft	.
Naše nagradno tekmovanje
Slovenske gorice kličejo!
Ljubljana, 29. aprila.
Slovenske gorice so najlepše v začetku maja. Vsa priroda je v slavnostnem sijaju svojega popolnega vstajenja. Sveže zelenilo je prepleteno s čudovitimi šopki cvetočega drevja. Majniški dnevi na tem krasnem ozemlju, ki so ga opevali domači in tuji pesniki, imajo čisto posebno lepoto in kdor jih doživi sredi »štajerske Arkadije«, ne pozabi zlahka njihovega čara.
Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani, ki goji v slovenski metropoli stike z našimi obmejnimi kraji in veže njih rojake v duhu domačnosti in zvestobe rodni zemlji, pripravlja za nedeljo, 7. maja krožni izlet v osrčje in na mejo Slovenskih goric. Ljubljanski izletniki pojdejo iz Ljubljane z vlakom ob 5.30 in prestopijo v Mariboru na avtobuse. Iz našega lepega obdravskega mesta zdrče preko Št. IIja, Marije Snežne, Cmureka in Radgone v Slatino Radenci. Ta del poti jih bo vodil po obmejnih krajih v območju Mure in jim odkrival daljne razglede ne te po vsej z zvalovani vinorodni pokrajini med Dravo in Muro, temveč tudi preko meje v Nem-
čijo, tja proti Gradcu in vzhodnoštajerske-mu hribovju. Drugi del poti bo vodil izletnike čez Kapelo, ki je ena najlepših razglednih točk v Slovenskih goricah. Vse naše Prekmurje tja do hribov, ki zapirajo pogled na Blatno jezero, je razprostrto pred nami. Od Kapele krenejo avtobusi v slove-njegoriško Čenstohovo sv. Trojico in odtod preko slikovitega Št. Lenarta v Maribor, da se odtam z vlakom ob 21.40 vrnejo v Ljubljano. Vsa vožnja bo stala 110 din.
Ta izlet ni navadna izletna prireditev, marveč ga je Društvo prijateljev Slovenskih goric pripravilo z namenom, da osrednje slovenske kraje tesneje poveže z lepo obmejno pokrajino in vzbudi večje zanimanje za narodna, gospodarska in socialna vprašanja Slovenskih goric. Koliko Ljub-Ijar čanov in Celjanov še ne pozna slikovitih krajev na robu slovenske zemlje, krajevni so jih tako navdušeno opisovali mnogi tujci. Naj bi prvi večji izlet Ljubljančanov v severni del Slovenskih goric pokazal, da se tudi tu, v senci slovenskih Alp, živo zanimamo za ta krasni kos slovenske zemlje.
Izletnikom CMD na Oplenac
»Jutrov« nagradni avto je najnovejši model (1100) svetovno znane tvornice »ŠKODA«. To je krasna limuzina s 4 udobnimi sedeži in 4 vrati. Konstrukcija šasije z nihalno osjo omogoča izredno mehko in udobno vožnjo tudi na najslabših cestah. Motor je elastično nameščen, kar omogoča miren tek brez vibracij, ima 4 cilindre s skupno vsebino 1100 kub. cm. in daje 32 konjskih sil. Viseči ventili so krmar jeni od zgoraj, specialni uplinjač pa daje motorju povišano zmogljivost, najboljši pospešek pri najmanjši porabi goriva (81/2 Utra na 100 km). Voz doseže brzino preko 100 km in
stane preko 40.000 din.
305 nagrad v vrednosti preko 100.000 din
Nagrade so bile razpisane in podrobno opisane v velikonočni številki. Prva nagrada je popolnoma nov avtomobil slovite tvrdke Škoda, model 1100, tipa Sedan 1939, vreden preko 40.000 din. Druga nagrada je motorno kolo zn. »Gritzner« s prvovrstnim Sachsovim motorjem, tretja nagrada pet-cevni radijski aparat Philips, četrta nagrada oljnata slika M. Gasparija »Velika noč« z okvirom, peta nagrada pogrezljiv šivalni stroj znamke »Pfaff«, nadaljnji dve nagradi sta dve jazz harmoniki »Hohner«, osma nagrada je pisalni stroj »Continental« (portabel). Nadalje je med nagradami 15 prvovrstnih bicikljev, 5 garnitur blaga in podloge za kompletno moško obleko, 4 odlični fotografski aparati firme Zeiss, večdnevno brezplačno potovanje s Putnikom v inozemstvo, večdnevno brezplačno potovanje potovalne pisarne Okorn v inozemstvo, dve vrtni garnituri s senčnikom in stoli, lepa španska kitara, 4 moderne zapestne ure znamke Iko, 3 opreme za turiste, 10 zlatih nalivnih peres, potovalni pribor v usnjenem etuiju, 12 luksuznih kaset za kozmetiko, nogometna žoga, 2 garnituri za ping-pong ter razne kasete za kozmetiko, garniture pisemskega papirja in kuvert ter vizitke z imenom nagrajenca, 10 knjig L. Mrzel: »Bog v Trbovljah« in 5 albumov »Naši kraji«.
Pogoji tekmovanja
V	velikonočni številki »Jutra« smo razpisali tudi letos veliko nagradno tekmovanje za naše naročnike in čitatelje. Tekmovanja se lahko udeleži vsak naročnik in čitatelj, ki izpolni v velikonočni številki naznanjene pogoje. V naslednjem te pogoje na kratko ponavljamo.
V	šestih zaporednih nedelj sikih številkah, t. j. v velikonočni številki, v zadnji nedeljski številki, v današnji številki ter v številkah z dne 30. aprila ter 7. in 14. maja objavljamo po eno uganko odnosno nalogo, poleg tega pa še izrezek iz velike sestavljenke, ki bo dala, ako bo pravilno izrezana in sestavljena iz vseh objavljenih kosov, znano sliko. Te črne dele sestavljenke iz-režite in dobro shranite, da boste ob koncu lahko sestavili sliko. Prav tako sproti rešujte vsako uganko ter si rešitev vsakokrat skrbno zabeležite. Ne pošiljajte pa rešitev še sedaj uredništvu, temveč šele na koncu vse skupaj. Nedeljski številki z dne 14. maja bo priložen obrazec, na katerega boste napisali rešitve vseh ugank.
Te rešitve in na papir nalepljeno sestavljenko boste v dneh od 14. do 17. maja oddali na pošto in pa pri upravi »Jutra« v Ljubljani, oziroma pri njenih podružnicah. Edino oni naročniki in čitatelj i »Jutra«, ki žive izven Slovenije, bodo pri žrebanju še upoštevani, ako bodo prispele njihove rešitve do petka 19 maja zvečer. V vsaki kuverti sme biti samo ena rešitev. Z javnim žrebanjem bomo razdelili med one, ki bodo pravilno zložili sestavljenko in pravilno rešili vseh šest ugank, odnosno nalog
Žrebanje nagrad
Žrebanje bo javno in ga bo vodila posebna komisija zastopnikov uredništva in uprave »Jutra«, naročnikov in inserentov pod nadzorstvom kr. javnega notarja g. dr. Andreja Kuharja v soboto 20. maja v veliki dvorani Kazine. Ura žrebanja bo še pravočasno objavljena.
(J^dcli fiefCi,
Dpor®IMJ
/

Naša četrta nagradna naloga
V garaži tvrdke Škoda je varno spravljen »Jutrov« nagradni avto skupaj z nagradnim motociklom in z nagradnimi bicikli. V garaži so vrh tega še druga motorna vozila, medtem ko drugih biciklov razen »Jutrovih« ni. Pretekli teden se je mudil v garaži navdušen reševalec »Jutrovih« nagradnih nalog. Dolgo si je ogledoval »Jutrov« nagradni avto, »Jutrov« motocikel in »Jutro-ve« bicikle. Potem si je ogledal še ostala v garaži spravljena motorna vozila in je pri tem ugotovil, da je v garaži vsega skupaj 30 vozil (to je avtomobilov, motociklov in biciklov), ki imajo skupaj 99 koles.
Vprašanje se zdaj glasi: Koliko je bilo v garaži avtomobilov in koliko motociklov, skupaj z »Ju-trovim« avtom in motociklom.
Pri reševanju je treba upoštevati, da ima vsak avtomobil še eno rezervno kolo, torej skupaj pet koles, da so mo-tocikli brez prikolic in da je splošno znano, koliko je biciklov med »Jutro-vimi« nagradami.
Izrežite in shranite
To je četrti del sestavljenke, ki jo bo treba ob koncu tekmovanja priložiti rešitvam nagradnih nalog, ker drugače rešitev ne bo veljavna in se dotič-nik ne bo mogel udeležiti žrebanja za razdelitev 305 nagrad. Zato tudi ta del izrežite in skrbno shranite, da ga boste skupaj s tremi deli, ki smo jih že prinesli ter ostalima dvema deloma, ki ju bomo še prinesli v prihodnjih dveh nedeljskih številkah, lahko sestavili v lepo in splošno znano sliko.
Ljubljana, 29. aprila.
Kljub vsetn našim poučnim člankom za potovanje na Oplenac prihajajo na prireditveni odbor vedno pogostejša vprašanja za razna pojasnila. Cenjene udeležence prosimo, naj posebno od sedaj naprej zasledujejo članke v časopisju, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. Vsakemu posebej ne moremo odgovarjati Iz časnikov bodo tudi zvedeli, na katerih postajah postane posebni vlak za sprejem udeležencev.
Eno moramo pa že danes pribiti: cena za voznino je iista, če vstopi kdo v Ljubljani ali na kateri koli postaji, ker mora biti posebni vlak plačan iz Ljubljane do Mladenovca in nazaj. Na razpolago je le še malo število prostorov, zato je potrebno. da vsak s prijavo nakaže tudi voznino, če želi pa še hrano (35 din. in za prenočišče 15 din) naj priloži še to vsoto. Naj se torej vsak požuri in to pri vodstvu izleta naroči. Prireditvenega odbora ne zadene potem nobena krivda, če bo kdo zaradi svoje malomarnosti ponoči truden taval po mestu.
Prijave se s 3. majem končno veljavno zaključijo, do tega časa mora biti ves denar zbran in ne bo mogoče sprejeti nobenega potnika več. Bliža se čas našega o$KK&i
Vsakemu izmed nas zatrepeče srce, da se bo mogel v našem največjem svetišču na oplencu pokloniti manom našega velikega Viteškega kralja in Njegovih velikih prednikov; da bo videl kraje, kjer so trpeli in umirali naši bratje Srbi, ko so si očuvali svojo rodno grudo; da si bomo ogledali našo krasno prestolnico Beograd, in tako velik del naše ljube domovine Jugoslavije, da se bomo mogli v Beogradu pozdraviti z našimi dragimi nojaiki iz Slovenije!
Prireditveni odbor je fei bo storil vse v zadovoljstvo naših dragih potnikov, prosi pa cenjene udeležence, da se bodo tudi oni rade volje podvrgli njegovim navodilom. ker le v skupnem medsebojnem delu bo mogoč časten uspeh.
Vodstvo izleta.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-sefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Reg. pe min. soc. ool. ia n. zdi. S-bt. 13.483 23 V 33
Ivan Erhartič — 80 letnik
Celje, 29. aprila Kdo bi prisodil sodnemu svetniku v p. in bivšemu odvetniku g. Ivanu Erhartiču v Celju osem križev? Pa je le tako, da bo ugledni in splošno priljubljeni mož dopolnil v ponedeljek 1. maja 80. leto svojega življenja.
Jubilant se je rodil 1. maja 1859 v Veliki Nedelji kot sin preprostih staršev. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu, kjer je l.
1879. maturlral. Letos obhaja Torej tudi 60-letnico mature. Pravne študije je dovršil t Gradcu. Kot sodnik je služboval v Kozjem, Novem mestu, kjer si je izbral življenjsko družico iz znane Seidlove rodbine, v Gornjem gradu, Mariboru in Celju. Povsod je bil duša naprednega pokreta in narodnih krožkov. V Celju biva že od l. 1899., torej polnih 40 let. Dolgo vrsto let je je služboval kot sodnik na celjskem okrožnem sodišču, po upokojitvi pa je otvoril v Celju odvetniško pisarno, ki jo je vodil do konca l. 1934.
V svojem življenju je moral pretrpeti mnogo udarcev usode. Hčerka Milena mu je umrla v cvetu mladosti kot četrtošoika, najstarejši sin Mirko je padel med vojno v tirolskih gorah, pred 15 leti mu je smrt ugrabila ljubljeno soprogo Matildo, pred 7 leti pa se je smrtno ponesrečil njegov sin Stanko, prvi tajnik našega poslaništva na Dunaju in jugoslovenski dobrovoljec. Jubilantova hčerka Marica je soproga polkovnika g. Killerja, sin Leon je uradnik Posojilnice v Mariboru, sin Ivo pa tehnični uradnik tvrdke Westen v Celju. Vsi trije se oklepajo očeta z vso ljubeznijo. Jubilant je prebolel vse udarce usode, ki ga ni mo-gte Ukloniti, Njegova vedra »Mura in gfct
boka ljubezen do narave sta ga ohranili mladostno krepkega, čilega in zdravega. Kot prijatelj narave se z veliko vnemo posveča lovu in ribolovu. Gosp. Ivana Erhar-tiča dičijo kremenita značajnost, zgledna nesebičnost, poštenost in skromnost, odločna narodna zavest in plemenito srce. Zato ni čudno, da si je v teku let pridobil širok krog iskrenih prijateljev, ki ga visoko cenijo in spoštujejo.
Uglednemu jubilantu prisrčno čestitamo k 80-letnid in mu želimo, da bi ga usoda ohranila v zdravju in zadovoljstvu tja do skrajnih mej človeškega življenja!
Čvrsta korenina
Na binkoštno nedeljo leta 1848. se je rodil na Kumpolju Anton Košir, ki biva že od leta 1874. na Smarčni v krškem srezu. Starček je duševno in telesno izredno čil. Nikdar še ni bil bolan, nikdar še ni užival kakih zdravil, ima pa za seboj dolgo življenje, polno trdega dela in velikih naporov. Tri in pol leta je služil vojake pri nekdanjem 19. lovskem bataljonu v Gorici. Kot k or por al je lovil tolovaje po Vinicah in Prelogu pri Postojni, pri okupaciji Bosne in Hercegovine pa je vežbal mlade vojake. Ko se je vrnil od vojakov, je hodil 6 let na delo v tovarno olja na Zidanem mostu. Naporno je delal na dan po 12 ur, v tovar-
no pa je hodil 11 km daleč. Čez 20 let je hodil tudi na sezonsko delo v Slavonijo.
Težko delo ni izčrpalo njegovih moči. Še danes spretno sklepa koso, kosi, seka drva ter opravlja druga dela na mali domačiji, ki jo je uredil s svojo zgledno pridnostjo ter prepustil svojemu sinu Jožetu. Zobe ima zdrave in, če popije kozarček vina, zapoje kakor nekdaj v davnih letih. Za vse se zanima ter prav rad prebira časopise in knjige. Želimo, da bi stari posavski korenjak ostal še dolgo pri svojih močeh.
Sokolska mednarodna vrsta nastopi prihodnjo nedeljo v Mariboru
Maribor, 29. aprila
Kakor smo že poročali, se je odločil Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, da po vzgledu drugih narodov kot pripravo za olimpijsko tekmovanje v Helsinkih priredi, preizkusi in dvigne moči naših mednarodnih tekmovalcev v meddržavnih tekmah. Prva taka tekma bo dne 13. maja v Parizu s Francijo, sledila ji bo tekma s Poljsko v Varšavi dne 19. maja.
V svrho sestave jugoslovenske sokolske tekmovalne vrste so se vršila izbirna tekmovanja, za zahodni del države v Ljubljani, za vzhodni v Novem Sadu ter za vso državo pred kratkim v Zagrebu. Namen teh tekem je bil, da se določi iz najboljših telovadcev, iz katerih bo sestavljena definitivna tekmovalna vrsta 6 tekmovalcev in 2 namestnikov na izborni tekmi v nedeljo dne 7. maja v Mariboru.
Te tekme bodo prva velika tovrstna prireditev v naši državi, ker se bodo izvršile po dogovoru med načelništvom Sokola kraljevine Jugoslavije in mariborskimi Sokoli javno pred najširšim občinstvom. Gotovo je, da bo ta "nastop naših najboljših telovadcev vzbudil največje zanimanje ne le v Mariboru, temveč v vsej Sloveniji in v bližnjih krajih Hrvatske. Maribor ve ceniti naklonjeno mu zaupanje in bo skušal dati tekmovanju tako zunanje lice, kakor to dolikuje tako pomembni prireditvi Pri
i izbirnih tekmah bo imelo naše Sokolstvo I in Sokolu naklonjeno občinstvo priložnost videti najboljše telovadce iz vseh krajev države in bo posebno razveseljivo zasledovati. kako se je dvignila višina orodne telovadbe v hrvatskem in srbskem delu našega Sokolstva, ki bo našlo tam nov vir svežih moči tudi za naše mednarodno zastopstvo. Poleg naših znanih olimpijskih tekmovalcev br. Grilca, Pristova, Primožiča, Forteja, Gregorke nastopijo br. Bela, Budja, Merzlikin, Stergar, Mihočinovič iz Beograda, Kujundžič iz Subotice, inž. Ivan-čevič iz Sombora.
Za tekmovanje so določeni obsežni prostori Sokolskega doma Maribora-matice, in to v primeru ugodnega vremena velika veranda, v primeru slabega ali hladnega vremena pa velika dvorana. Povsod bo pripravljenih okrog 700 sedežev poleg nekaj stojišč, tako da bo moglo tekmam prisostvovati okrog 1000 gledalcev. Tekme se pričnejo v nedeljo 7. maja ob 9. in bodo končane do poldneva. Uspehi bodo sproti objavljeni in razvidni. Tekme bo vodil namestnik načelnika SKJ br. Ivan Kovač, sodnika bosta br. Leon štukelj in Hrvoje Macanovič, ki bosta spremljala vrsto tudi v Pariz. V nedeljo, 7. maja, zvečer bo v Sokolskem domu pozdravni večer tekmovalcem, v ponedeljek, 8. maja pa odpotuje izbrana vrsta v Pariz.
Večer bratstva
Proslava petletnice obstoja JNAK „Edinstva"
Pod simboličnim geslom > Večer bratstva« bo proslavil jugoslovanski nacionalistični akademski klub Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja — »Edinstvo« 6-maja peto obletnico svojega obstoja z akademijo in plesom v vseh prostorih Kazine.
JNAK »Edinstvo« se je s svojim petletnim nacionalnim delovanjem na naši univerzi uspešno uveljavil in dokazal nujnost svojega postanka v tedanjih dejanskih akademskih prilikah. Ko je »Edinstvo« prebrodilo prve težkoče in se pojavilo aktivno na tleh Aleksandrove Almae mataris, je stvorilo s tedanjim Jadranom novo, trdno nacionalno grupacijo, ki je dajala 'vsa leta viden in svojevrsten pečat vsemu dogajanju na našem vseučilišču. S svojim doslednim programskim in ideološkim prizadevanjem si pa je ->Edinstvo« pridobilo priznanje tudi v nasprotnih taborih, saj se je mnogokrat izkazalo kot važen normalizator univerzitetnega izživljanja.
Pomembno organfeatorično, socialno in kulturno delo ->Edinstva« v tem obdobju na univerzi je silno odjeknilo v javnosti. Največja uspeha sta brez dvoma ustanovitev .Akademske Jugoslovensko bolgarske lige ob navzočnosti bivšega bolgarskega ministra in velikega Jugoslovana Dima Kazasova ter ustanovitev Akademskega podpornega fonda Franje Tavčarjeve in s tem zvezana gojitev pietetnega čuta do velike aobrotnice revnih študentov. Kmalu po ustanovitvi Bolgarske lige je »Edin-stvo« izvedlo ustanovni občni zbor Akademske Jugoslovenisko-poliske lige. Z Ju-goslovansko-češkoslovaško ligo je bilo »Edinstvo« v stalnih stikih in skupno z njenimi člani izdalo prvi letnik revije »Slovanski svet«, iki je izpolnila ogromno vrzel ne samo med aikademiki. temveč tudi med ostalo inteligenco. Vse to delo kaže na slovansko prizadevanje naše aka^ demske mladine.
Poklonitev bojnega prapora naši vojni ladji »Ljubljani«, ki jo je hotelo lani izvršiti »Edinstvo«, ~ Jk*	"m •'» izostala, kljufb temu, aa je bila akcija, že y EOlnepi teku in sisosuj igvegfeoa.
J
Za svoje delovanje pa je »Edinstvo« dobilo najvišje priznanje s tem, da mu je dvorna pisarna Nj. Vel. kralja dovolila nositi v nazivu ponosno ime: Klub Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Z bratskim akademskim društvom »Jugoslavijo«, naslednikom »Jadrana«, je »Edinstvo« v najtesnejših stikih. Oba kluba tvorita močno in trdno falango na Aleksandrovi univerzi in s tem garancijo, da bo vsa naša akademska mladina vztrajala in stala vedno na brezkompromisnem braniku državnega in narodnega edin-stva. Narodni akademski blok, ki je bil osnovan na pobudo omenjenih dveh klubov in ki je zbral okoli sebe v skrajno kritičnem času elito naše borbene mladine, je dobil poleg ostalih klubov tudi v »Jugoslaviji« in »Edintstvu« organizirano in disciplinirano članstvo, ki bo vedno pripravljeno izvršiti naloge, ki si jih je blok nadtel ob svoji ustanovitvi
JNAK »Edinstvo« vabi nacionalno javnost na svojo prireditev, saj je čisti dobiček namenjen v narodno obrambne svr-he. Prireditev sama pa bo na odlični višini in bo brez dvoma zadovoljila naše koncertno občinstvo. Na proslavi bodo nastopili operni tenorist g. Franci, ga. Golobi-čeva in ga. Golieva, ki bo izvajala ruske in Dvorakove slovanske plese.
29. IV.-8 J. 1939.
1 salon
<£22?
4. V. Tekmovanje v eleganci avtomo- 1 bilov.—Mednarod. turisti čno-kulinarična^ razstava. — Vinorodna dela. — Poljedelski stroji. — Poletje - Šport — 7. V.: IV. mednarodna razstava psov. — Tekma „Dama in njen pes". — Na železnicah od 24. IT. do 13. V. t Jugoslaviji brezplačni po vrat ek, a ▼ sosednjih državah 25 -50 V» popusta. Na jadranskih paro-brodih višji razred za Ceno nižjega. NAGRADE OBISKOVALCE*.
Gospodarstvo
število industrijskih podjetij v dravski banovini nazaduje
V zadnjih 6 mesecih je v Sloveniji prenehalo obratovati 21 industrijskih podjetij, novih podjetij pa smo dobili le 8
Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja podatke o gibanju industrije, trgovine in obrti v prvem letošnjem četrtletju. Iz obsežne statistike posnemamo naslednje zanimive podrobnosti.
Za letošnje četrtletje nam kaže statistika, da je bilo samo v prvem letošnjem četrtletju odjavljenih 11 industrijskih obratov, medtem ko so bili prijavljeni samo 4 novi obrati. Ob koncu prvega četrtletja smo imeli torej sedem industrijskih podjetij manj, kakor ob koncu lanskega leta. To gibanje je tem bolj značilno, če upoštevamo, da je v splošnem gospodarska kriza minila in da povsod čujemo o zboljšanju gospodarske konjunkture. Lani se navzlic temu zboljšanju celotno število podjetij od začetka leta do konca septembra ni nič spremenilo. V zadnjem lanskem četrtletju pa je prišlo do izraza očitno nazadovanje, kajti v tem četrtletju smo dobili le štiri nova industrijska podjetja, 10 podjetij pa je odpadlo, tako da se je celotno število podjetij v tem četrtletju zmanjšalo za šest. V lanskem zadnjem četrtletja in letošnjem prvem četrtletja je bilo torej prijavljenih vsega le 8 novih podjetij, odjavljenih pa je bilo 21, tako da je celotno Število industrijskih podjetij nazadovalo za 13 Te številke nam potrjujejo, da niso brez osnove vesti o izseljevanju industrije iz Slovenije. Nazadujoča tendenca pri številu industrijskih podjetij se je pojavila lani v jeseni, ko je prišlo do zastoja v industrijski aktivnosti. Na petkovem občnem zboru Zveze industrijcev za dravsko banovino je bilo ugotovljeno, da se v vzhodnih in jugovzhodnih delih države industrija v živahnejšem tempu razvija, kakor pri nas in da so temu vzrok večja davčna bremena, zlasti samoupravna, in višje mezde v naši banovini.
Statistika nadalje navaja, da je v prvem četrtletju Ljubljana izgubila kar 6 industrijskih podjetij, ki so prenehala obratovati (3 podjetja v mestu in 3 pa v ljubljanskem okraju). Od industrijskih podjetij, ki so bila odjavljena, da sta bili od-javljeni 2 žagarski industriji in da so prenehali obratovati po en obrat kamnoloma, opekarne, en obrat za izdelovanje kos in .srpov, en obrat za izdelovanje koles, akumulatorjev in karoserij, en obrat za izdelovanje parketov, ena tvornica usnja, ena tvornica otroških čevljev, en obrat za izdelovanje pletenin ter končno en obrat za izdelovanje kartonažnih, knjigoveznih in galanterijskih del. Okrožnica zbornice ugotavlja, da spada med splošne vzroke nazadovanja predvsem nesorazmerno visoka
celotna obremenitev industrije z javnimi 1 dajatvami, pri čemer igra odločilno vlogo trikrat večja banovinska doklada kakor drugod, poleg visokih občinskih trošarin in uvoznin.
Tudi trgovina beleži nazadovanje
Medtem ko so lani v prvem četrletju prijave trgovinskih obratov presegale odjave za 311 obratov, nam kaže statistika za prvo letošnje četrtletje zopet nazadovanje, kajti 238 prijavam novih obratov (lani v prvem četrtletju 225) stoji nasproti 264 odjav (188), tako da smo imeli letos v prvem četrtletja za 26 odiav več nego prijav (lani so prijave presegale odjave za 37). Nazadovanje je zlasti izrazito pri trgovinskih agenturah in pri manjših obratih, kakor so sejmarji, bra-njarije, trgovci s perutnino, živino, živili in deželnimi pridelki.
Gibanje obrti
Obrtnih obratov je bilo v prvem četrtletju prijavljenih 317 (lani 354), odjavljenih pa je bilo 262 (lani 256). Število obrtnih obratov je torej naraslo za 55, kar pomeni poslabšanje nasproti lanskemu letu, kajti lani je znašal prirastek v prvem četrtletju 98 obratsv.
Med posameznimi obrtnimi obrati opažamo v čevljarski stroki 41 odjav pri 42 prijavah, v žagarski obrti 15 odjav pri 9 prijavah, v mlinski obrti 16 odjav pri 7 prijavah, nadalje v pekovski obrti 18 prijav pri 16 odjavah in v obrti šivilj 20 prijav pri 14 odjavah medtem ko kaže krojaška obrt le 11 odjav pri 32 prijavah in obrt krojačic 6 odjav pri 11 prijavah. Mizarjev je bilo prijavljenih 34, odjavljenih pa 19; v kovaški obrti je bilo 10 prijav in 10 odjav, v kleparski obrti 4 prijave in 6 odjav, v brivski obrti 12 prijav in 6 odjav, v mesarski obrti 27 prijav in 14 odjav, v kolarski obrti so bile 4 odjave in nobene prijave, v brivski in frizerski obrti pa je bilo 23 prijav in 8 odjav.
Gostinski obrati
Gostinskih obratov je bilo v prvem četrtletju prijavljenih 87 (lani 63), odjavljenih pa je bilo 83 obratov (lani 71), tako da je skupno število gostinskih obratov naraslo (lani se je zmanjšalo za 8). Značilno je, da je bilo v prvem četrtletju prijavljenih 28 krčem, odjavljenih pa je bilo 18 krčem. Gostiln pa je bilo prijavljenih 47 in odjavljenih 56. Ta razvoj kaže. da pri povečanih dajatvah bolje uspevajo primitivnejši obrati z manjšo režijo.
Zahteve slovenske industrije
Na petkovem občnem zboru Zveze industrijcev za dravsko banovino je bila sprejeta obsežna resolucija, iz katere povzemamo naslednje:
Resolucija
Industrija Slovenije pozdravlja prizadevanja za ureditev notranje-političnih razmer.
Industrija se zaveda svojih dolžnosti nasproti državi in se noče odtegovati svojim davčnim obveznostim Zahtevati pa moramo, da se državni davki v vseh upravnih področjih po istih načelih in enakomerno predpisujejo in pobirajo.
Izvede naj se nujno potrebna revizija določb o skupnem davku na poslovni promet v slučaju tako zvane interesne skupnosti. Sedaj veljavne tozadevne določbe nasprotujejo osnovnim načelom skupnega davka na poslovni promet, so nepravične ter v praksi tudi težko izvedljive. Potrebna je revizija pavšalne tarife za plačevanje posebnega davčnega pribitka po § 19 novega Finančnega zakona in sicer tako, da se zavaruje enakomerna progresivnost obremenitve. Glede na zamudno poslovanje reklamacijskih odborov naj se izdajo primerni ukrepi, da se poslovanje reklamacijskih odborov čim bolj pospeši.
Samoupravne trošarine na surovine in pomožna sredstva proizvodnje, zlasti na električno energijo, so gospodarsko škodljive, ker podražujejo stroške proizvodnje ter ogrožajo konkurenčno sposobnost prizadetih podjetij. Potrebno je, da se pobiranje teh trošarin čimpreje ukine. Za bodoče naj se uvajanje takih trošarin s primernimi zakonskimi odredbami v naprej onemogoči.
V tej zvezi poudarjamo še zahtevo, da se prizna pripombam davkoplačevalcev k predlogom občinskih proračunov značaj rednega pravnega sredstva, o katerem naj pristojne oblasti instančno odločajo. Proti končnim odločbam upravnih oblasti v stvareh občinskih proračunov naj bo dopustna tožba na upravno sodišče odnosno na državni svet.
Opozarjamo, da je zaradi nizkega obračunskega tečaja za izvozniške devize postal izvoz nekaterih naših proizvodov v nekli-
rinške države povsem nemogoč Ponavljamo zahtevo, da se izvozniku dovoli prosto razpolaganje s celotnim zneskom izvozni-ških deviz s prodajo na domačih borzah.
Brezpogojno je potrebno, da se zagotovi preskrba naše industrije z onimi surovinami, katerih ne moremo nabavljati v kliringu, temveč jih moramo uvažati za devize. Zaradi težkoč pri preskrbi s surovinami so bila nekatera podjetja našega področja že prisiljena omejiti svoje obratovanje ter groze še nadaljnje redukcije obratov. Da se zasigura preskrba naše industrije s surovinami, naj se uporabijo vsa sredstva, da se s pospeševanjem izvoza v neklirinške države poveča dotok deviz. Ob enem naj se pristopi k organizaciji kompenzacijskih po^ov. Ugotovljeno je, da bi se mogle izvoziti iz našega področja znatne količine blaga v devizne države pod pogojem, ako se dovoli 100-od-siotna kompenzacija za uvoz surovin, zlasti starega železa in bombaža.
V državni gospodarski politiki se pojavljajo v zadnjem času vse močnejša etati-stična stremljenja. Tako je gradbeni minister z novim finančnim zakonom pooblaščen, da sme ustanoviti državno tvornico cementa. Nikakor ne gre, da se ustanavljajo državna podjetja za proizvodnjo izdelkov, katerih potreba je že krita po obstoječih privatnih tovarnah, odnosno glede katerih obstoji celo nadprodukcija.
Apeliramo na vsa pristojna mesta, da pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj nudijo industrijskim korporacijam možnost stvarnega sodelovanja pri izdelavi uredb, ki prinašajo nova bremena, in pravilnikov, ki predvidevajo posebno prispevanje industrije za razne javnopravne svrhe.
Glede na vesti o nameravani selitvi po-edinih industrijskih podjetij iz Slovenije v druge pokrajine naše države opozarjamo pristojna mesta na ta pojav, ki povzroča zlasti v sedanjih časih gotovo vznemirjenost. Mnenja smo. da je najučinkovitejši protiukrep proti preseljevanju industrije omiljenje davčnih in zlasti samoupravnih bremen, ki so v Sloveniji neprimerno težja nego v raznih drugih delih države.
Vodilna vloga dravske banovine pri izvozu sadja
Izvoz jabolk igra v gospodarstvu dravske banovine vedno večjo vlogo in z zadovoljstvom moremo podčrtati, da se danes naša jabolka na inozemskih tržiščih visoko cenijo in da 3e je njih renome visoko dvignil. K temu razveseljivemu uspehu so brez dvoma največ pripomogli naši izvozniki z intenzivnim proučavanjem inozemskih trgov in s stalnim pritiskom na producente, da svoje pridelke v vsakem oziru prilagodijo zahtevam konsumnih trgov.
Prošlo nedeljo je bila v beli dvorani kolodvorske restavracije v Mariboru letna skupščina Združenja sadnih izvoznikov dravske banovine. Vodil jo je agilni, za organizacijo sadnih trgovcev in izvoznikov v Sloveniji zaslužni predsednik g. Srečko Krajnc iz Pesnice, ki je v uvodu pozdravil navzoče, med njimi tudi tajnika Zbornice za TOI g. dr. Plessa, kateremu se je obenem zahvalil za pomoč, ki jo stalno izkazuje društvu.
V svojem predsedstvenem poročilu je g. Krajnc podal pregledno sliko o razvoju konjunkture in poslov v trgovini z jabolki v letu 1938. Nestalna politična situacija v inozemstvu, zlasti v državah, ki pridejo v poštev kot konsumna tržišča za naša jabolka, je prav v znatni meri vplivala na razvoj cen in konjunkture v splošnem ter narekovala izvoznikom skrajno opreznost in rezerviranost. Zaradi motenj in zastoja pri nakazilih iz jugoslovensko-nemškega klirlnga so bile potrebne ponovne intervencije pri Narodni banki in drugih merodajnih ustanovah. V tem pogledu so bile akcije udruženja ne samo v korist članov, marveč tudi v interesu posrpeževanja vsega izvoza jabolk. Prav v tem oziru vrši združenje važne funkcije kot čuvar interesov našega izvoza in ne samo svojih članov, kar je treba posebno podčrtati. Pri vseh akcijah, pri katerih je bila potrebna intervencija v Beogradu, je našlo društvo v bivšem ministru in gen. tajniku Zbor-
T niče TOI g. Ivanu Mohorlču svojega najboljšega in edinega zaščitnika, ki je bil združenju z vso svojo avtoriteto in strokovnim znanjem vedno rade volje na razpolago in je združenju pripomogel do do-kajšnjih uspehov Zato je predsednik g. Krajnc predlagal, naj se sporočijo g. Mo. horiču z občnega zbora izrazi zahvale in pozdravi, kar Je občni zbor sprejel z ii-vahnim aplavzom.
Zelo zanimivi so bili statistični podatki, ki jih je podal g. Krajnc glede našega izvoza v prošli izvozni kampanji Po podatkih, ki jih je zbral Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu se je v letu 1939 izvozilo Iz dravske banovine 211.736 met. »totov jabolk, medtem ko je dosegel izvor jabolk v v®eh ostalih banovinah 148.436 met. stotov. Za Slovenijo je zvežih jabolk največ izvozila drinska banovina, namreč 100.976 met stotov. Slovenija je torej, glede izvoza jabolk daleč pred vsemi ostalimi banovinami in bi bilo zato pričakovati, da se bodo glede na vlogo, ki jo imajo slovenski izvozniki pri izvozu jabolk, primerno upoštevali tudi njihovi dobro mišljeni predlogi, ki jih ob raznih prilikah stavijo na osnovi svojih praktičnih izkušenj in ki so v interesu vsega našega izvoza. Tudi so posli pri izvozu svežih jabolk tako delikatni, da ne dopuščajo nobenih eksperimentov. Poročilo g. Krajnca je bilo sprejeto z odobravanjem. Kakor je razvidno iz poročila tajnika g. Blagoviča, je bilo v prošli izvozni sezoni izdanih 1396 kontingentnih listov. Udruže-nje je izdajalo kontingentne liste tudi nečlanom ter je to koristno delo opravljalo brezhibno ln v splošno zadovoljstvo vseh izvoznikov, saj se s tem prihrani posameznikom dokaj nepotrebnega dela in zamuda časa. Udruženje je v teku leta razposlalo 802 dopisa, od tega po večini informativne okrožnice in navodila članom ter drugim trgovcem, kakor tudi združenjem.
Stanje blagajne je zelo ugodno ter Izkazuje po blagajniškem poročilu ob kontu leta 1938 na prejemkih 47.600 din, na izdatkih pa 14.100 din.
V imenu nadzornega odbora je poročal g. Janko Kostajnšek iz Sv. Martina o pregledu blagajniških knjig in celokupnega poslovanja. Njegov predlog za razrešnico je občni zbor soglasno sprejel.
Obiščite svetovno
znano zdravilišče
G^ŠKASUT/a,
MINERALNI VRELCI: Tempel — Stiria — Do-nat. ZDRAVIJO: vse bolezni želodca, črevesja, ledvic, žolčnib kamnov itd. — Dietna kuhinja. Poceni bivališča. — Moderen komfort. — V pred ln posezoni znižane cene. — Krasen športni bazen za kopanje in sončenje. — Zabave, ples, dnevni koncerti — izleti. — Najlepša zdraviliška dvorana v državi — čitalnica. — Vse informacije in rezerviranje sob pri zdraviliški direkciji.
Pri slučajnostih je predsednik g. Krajnc sprožil vprašanje sprejema novih članov, pri čemer se je razvila debata, v katero so posegh gg. Birgmajer, Kostajnšek in dr. G. Kerenčič iz Pesnice Je ral izraza nevolji, ki Jo povzroča med izvozniki postopanje »Prizada« pri izrekanju kazni. Pri tako občutnih denarnih kaznih, kakor Jih izreka »Prizad«, bi se moralo prehodno podrobneje ugotoviti dejanski stan in s tem nesporno ugotoviti, ali je izvoznik v resnici zakrivil prekršek.
Po zaključeni razpravi se je oglasil k besedi tajnik g. dr. Pless, ki se je zahvalil za pozdrave in tolmačil zagotovilo zbornice, da bo stremljenja združenja za pospeševanje in zaščito sadnega izvoza vedno najkrepkeje podpirala, saj predstavlja izvoz jabolk v naši izvozni trgovini postavko, ki ima odličen vpliv na blagostanje zlasti severnega dela naše države. V svojih nadaljnih izvajanjih je nanizal celo vrsto vprašanj, ki posredno ali neposredno vplivajo na naš izvozni problem. Da so se mnoge težave, ki so se v teku leta pojavile, omilile ali odpravile gre zasluga predsedniku g. Krajncu, ki je moral ponovno intervenirati zlasti v Beogradu in ki Je žrtvoval mnogo truda in dela za člane društva, pa tudi za splošne interese našega izvoza sadja.
Po stvarni debati je g. Krajnc zaključil dobro uspeli občni zbor, ki je potekel v znamenju solidarnosti in vzajemnosti vseh članov.
K vprašanju avtonomije obrtnega odseka
Zbornice za TOI
V zvezi s poiemko. ki 9« je razvila na f ni svet stavbni odpadni material, nato pa
zadnji plenarni seji Zbornice za TOI o vprašanju avtonomije zborničnega obrtnega octeeika. objavlja »Obrtmi vestnikc v številki od 1. maja daljši uvodni članek, iz katerega posmemaimo naslednje:
V	večinskem taboru obrteega odseka so postali v poslednjem času silno razburjeni. Ni jim po volji nobena stvar najmanj pa dejstvo, da jim predsedstvo daje polno srvobodo, ki že presega meje zakonitih predpisov, Zavedajo se pač, da stojimo pred dopolnilnimi volitvami v Zbornico, ko poteče v jeseni polovici sedanjih zborničnih svetniikov njihov mandat. Ker so pa v zadregi, da bi nasproti širši obrtniški javnosti pokazali svoja uspešna dela, zato iščejo razlog, da bi napeljali vodo na svoj mlin. Ker kaj drugega dobiti ne morejo, zato kri-5e, da obrtni odsek nima popolne avtonomije.
V	resnici avtonomija obrtnega odseka ni niti najmanj ogrožena im je treba le poprijeti za delo z zadostno iniciativnostjo in sposobnostjo. Zato moramo našo javnost seznam iti z razn imi dogodki, ki drastično prikazujejo, kdo to avtonomijo obrtnega odseka krši in kdo jo zlorablja.
Zbornica, kot nadzorna ob as t nad prisilnimi združenji, delegira na predlog predsednika obrtnega odseka svoje svetnike k rednim letnim skupščinam obrtnih združenj im k važnejšim obrtniškim zborovanjem. Soglasen sklep obrtnega odseka je, da se mora na posamezna obrtniška zborovanja delegirati izključno le zbornični svetnik iz dotičnega področja, kjer je bil izvoljen in na katerem področju se tako zborovanje viršd. Razprava v zadnji plenarni seji pa je pokazalo, da je kršil predsednik obrtnega odseka sklep im delegiral na neko skupščino tajnika svoje prostovoljne organizacije. ki ni član zborničnega sveta. Kaj ima tak tajnik opravka na zborovanjih združenj, katerim je zbornica nadzorna oblast? Kdo odgovarja za tako kršitev avtonomije obrtnega odseka? P, imer, ki se je obravnaval na plenarni seji. ni edinstven.
Na zadnji plenarni seji zbornice smo culi. da s>e obrtništvo zapostavlja, češ da v zbornici zahtevajo od predsednika obrtnega odseka čiste račune. Za nas pa niso čisti računi, če podjetje predsednika obrtnega odseka brez naročila vozi na zbornič-
Gospodarske vesti
== Hranilne vloge pri podružnici Državne hipotekarne ban^e v Ljubljani. Letno poročilo Državne hipotekarne banke navaja podatke o gibanju hranilnih vlog pri posameznih podružnica.h in objavlja žal le podatke o gibanju privatnih hranilnih vlog, ne pa podatkov o gibanju pupilnih vlog, naloženih fondov in kapitalov javnih ustanov. Pri ljubljanski podružnici so znašale lani privatne hranilne vloge 52.7 milijona din nasproti 46-3. 39.9, 35.5 in 27.0 milijona din v prejšnjih štirih letih. Od leta 1934 so se torej privatne hranilne vloge skoro podvojile. Največ vlog ima Državna hipotekama banka pri centrali, kjer znašajo 946 milijonov. Pri zagrebški podružnici so vloge zadnja leta precej stabilne in so znašale lani ob koncu leta 106 milijonov, pri podružnici v Novem Sadu 86 milijonov, v Nišu 75 milijonov, v Splitu 58 milijonov in v Sarajevu 44 milijonov.
s= Iz Zadružnega registra. v Zadružni register se je vpisala nastopna zadruga: Narodna kreditna zadruga v Celju z. z o. J. Zadruga bo sprejemala in obrestovala hranilne vloge, pridobivala bo nadaljnja potrebna denarna sredstva, dajala svojim zadružnikom kredite in posredovala za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin ter komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov. Člani upravnega odbora so: Jože Smertnik, ravnatelj Celjske posojilnice ln starosta Sokolske župe Celje; Jože Bavdek, sodnik upravnega sodišča v pok. in predsednik moške podružnice CMD v Celju; Josip Breznik, ravnatelj državne realne gimnazije v Ljubljani in član glavnega odbora CMD v Ljubljani; dr. Slavko Fornaaarič, odv. v Mariboru in član upra-
pošlje zbornici račun v znesku 13.245 din. Račun so seveda likvidirali zaradi ljubega miru. Danes pa se na isto zemljišče dovaža odpadni material brez vsakih stroškov, a seveda tudi brez g. Ogrina. Vemo tudi. da se je samovoljno oddala košnja zborničnega tnavnika nekemu osebnemu prijatelju gospoda predsednika.
Nič nima opraviti z avtonomijo zborničnega odseka, če zbornični podpr. Ogrin naroči svojemu sinu. naj izdela načrte za stavbo na dvorišču Zbornice, sin pa za te načrte potem predloži Zbornici račun v znesku 31.000 din, kateri znesek pa se je samemu predlagatelju zdel previsok im ga je znižal prostovoljno na 15.000 din. Seveda so zaradi ljubega miru tudi to vsoto likvidirali. Prvotno so stavbo nameravali zgraditi za 200.000 dim. Kasmeje pa je proračunska vsota narae'a na 760.000 dim. Seveda še danes nimamo od stavbe nič drugega, kakor razrušeno zbornično dvorišče, čeprav ni razrušiti dvorišče nihče od odgovornih tega naročil in je za to delo predložilo podjetje gospoda zborničnega podpredsednika Ogrina račun okrog 7.000 din, ki jih je zbornica plačala zaradi ljubega miru.
Če bi potem vzeli v roke še razne knjižne beležke bi morali le ugotoviti sitvari, ki kažejo v oudmi luči, zakaj tako kričanje po avtonomiji. Noben zbornični funkcionar do danes ni bil posebej za zbornične posle cdškodovam s kakimi nagradami, samo gospod podpredsednik Ogrin ie znal vnesti v proračun zmesek 18.000 din kot nagrado za dežurno de'o.
Gospodu podpredsedniku Ogrinu so tudi zaradi ljubega miru tolerantno pustili, da je na račun knjižnice hononral svojega sa-na za njegove zbornične in izvenzborniene posle.
Tako po malem smo pripravljeni razkriti še marsikaj, kar borcem široke avtonomije ne bo šlo v račun. Nočemo pa jim greniti veselja v njihovi borbenosti, samo želimo, da bodo v svojih izvajanjih prijatelji resnice im poštenja.
Slovensko obrtništvo svarimo, naj ne naseda neresničnim poročilom. Avtonomija obrtnega odseka ni v nevarnosti od strani Zbornice in njenega urada, pač pa je v nevarnosti od strani onih, ki jo hočejo zlorabiti na škodo silovenskega obrtništva.
ve Sokolske župe v Mariboru; Engelbert Gangl, prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije; Anton Germek, učitelj v pok. in član uprave Sokolske župe Ljubljana; inž. Osvald Gros, cbratovodja elektrarne v Kranju in član uprave Sokolske župe Kranj; Mirko Gruden, bančni ravnatelj v pok. in tajnik glavnega odbora CMD v Ljubljani; inž. Janko Mačkovšek, mestni stavbeni nadsvetnik in prvomest-nik CMD v Ljubljani; Miloš Oset, veletrgovec v Mariboru in odbornik moške podružnice CMD v Ljubljani; dr. Ivan Va-sič, odv. v Novem mestu in starosta Sokolske župe v Novem mestu; dr. Simon Dolar, gimnazijski direktor v pok. v Ljubljani.
= Metalno akcionarsko društvo se preseli v Beograd. Metalno akcionarsko društvo v Ljubljani, ki ima svojo tvornico za izdelovanje kovinskih spojin v Celju, je te dni na občnem zboru sklenilo, da družba prenese svoj sedež iz Ljubljane v Beograd. Kot razlog za prenos sedeža navajajo visoke samoupravne davščine. Kakor zatrjujejo, bo podjetje preneslo v Beograd le centralo, medtem ko bo industrijski obrat ostal v Celju.
= Poslovanje Elektrarne Fale v lanskem let. Za četrtek je bil sklican redni občni zbor, ki bo obravnaval vprašanje valorizacije bilančne vrednosti investicij. Iz letnega poročila je razvidno, da je oddaja električnega toka v lanskem letu nekoliko nazadovala. Pred nastopom gospodarske krize se je gibala oddaja električnega toka na višini okrog 180 milijonov kilovatnih ur, potem pa je v letih krize padla na 128 milijonov kilovatnih ur; leta 1935 se je dvignila na 157 milijonov kilovatnih ur, naslednje leto je nazadovala aa 138 miL kilav, ur,
predlanskim se je zopet dvignila na 175.5 milijona kilovatnih ur, lani pa je za malenkost nazadovala na 173.5 milijona kilovatnih ur.
= Redni občni zbor Zveze slovenskih
zadl*PS sklican za 8. maj t 1. ob 10. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani (Miklošičeva cesta), in sicer z naslednjim djjevnim redom? I) Predsednikova otvoritev; 2) Citanje zapisnika o zadnjem obč. zboru; 3) Poročilo načei«tva in nadzorstva; 4) Potrditev računskega zsključka za preteklo leto in proračuna za tekoče leto; 5) Slučajnosti. — Po § 4 pravil ip računski zaključek 8 dni pred občnim zborom razgrnjen zadrugam na vpogled v pisarni Zveze. Včlanjene zadruge zastopajo njihovi načelniki. Ce so ti zadržani, pa drugi pooblaščenci, katerim izroče zadruge pravilno podpisana pooblastila. Posamezni pooblaščenec more zastopati največ pet zadrug. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se bo vršli pol ure pozneje drug občni zbor ne glede na število zastopanih članov.
= Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljsko rastlino so ponekod nevarno napadli bol-hači, proti katerim imamo zanesljivo in preizkušeno sredstvo, ki ga uporabljajo z velikim uspehom tudi hmeljarji drugih držav, tako zvani »Rotenox«. Kljub suši pa se pojavlja v hmeljskih nasadih letos precej tudi peronospora. Opozarjamo vse hmeljarje, da je treba tako živalske kakor tudi rastlinske škodljivce takoj energično pobijati zlasti letos, ko se obeta Savinjski dolini zopet boljše hmelj sko leto. — Hmeljarsko društvo za dravsko banovino.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.3 milijona din nasproti 10.80, 7.85, 7.89 in 10.50 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. Na tržišču državnih papirjev pa so se tečaji po znatni oslabitvi v prejšnjih tednih zopet precej popravili. Kakor znano, je Vojna škoda do srede marca notirala okrog 480 din, potem pa je stalno popuščala in v prejšniem tednu dosegla namižji tečaj 420 V minulem tednu pa se je tečaj zopet popravil na 4d1 —455. Tudi tečaji ostalih državnih vrednot so se nekoliko dvignili.
PK\ r/F
Curih. Beošrad 10, Pariz 11.7825. London, 20 8350. New York 445. Bruselj 75 65, Milan 23.40. Amsterdam 238.10. Berlin 178 50. Stockholm 107 30, Oslo 104 70. Ko-benhavn 93. Sofija 5.40. Varšava 83.75 Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.2o.
Blagovna tržišča ŽITO
4- Chicago, 29. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 73, za julij 71.375, za sept 72; koruza: 47.875, za julij 50.
Koroški drobiž
Suho vreme je zakrivilo več gozdnih požarov na Koroškem. Tako je nenadno začel goreti gozd med Štefanom in šmerčami ob Zilji. Požar je povzročila iskra iz lokomotive. Drugi gozdni požar je nastal v šmo-horski okolici, toda posrečilo se ga je kmalu omejiti.
Letos je zbolelo na Koroškem veliko otrok na davici; posebno hudo razsaja ta bolezen v Ziljski dolini.
Po novem nemškem občinskem redu se ukinejo vse občine, ki štejejo premalo prebivalcev. Pri združitvi dveh ali več občin je treba gledati na to, da se varuje enotni gospodarski značaj občin in da se industrijski kraji, letovišča in pretežno kmečki kraji ne združujejo kar vprek. — V slovenskem delu sta bili doslej združeni dosedanji občini Bilčovs in Zgornja vesca v novo skupno občino Bilčovs. železni Kapli je bila pridružena občina Bela, občini št. Jakob v Ro-žu in Bekštajn pa bosta razdeljeni.
Pri vožnji s kolesom se je ponesrečil na klancu blizu Bajtiš 34-letni poštni uradnik Kari Schellander iz Borovelj. Prepeljali so ga v celovško bolnico, kjer pa je poškodbam podlegel.
V	Podljubelju je umrl trgovec in posestnik Franc Smole. Pokojnik je bil med ustanovitelji slovenskega prosvetnega društva in slovenske posojilnice.
V	Kapli na Dravi je posestniku pd. Kra-jovcu pogorela enonadstropna hiša in gospodarsko poslopje, škoda je zelo velika.
Izšla je odredba, ki določa, da je treba prijaviti pridelovanje zelenjadi, določene za prodajo na trgu. Prijavljajo se kumare, solata v glavicah, čebula, ohrovt, paradižniki in špargeljni. Isto velja za posestnike drevesnic, ki drevesc ne potrebujejo samo za lastno porabo.
Po daljšem odmoru se je preteklo nedeljo vršila zopet slovenska kulturna prireditev v Št. Jakobu v Rožu. Nastopili so domači igralci z igro »Revček Andrejček« in pevci s slovenskimi narodnimi.
»Koroški Slovenec« priobčuje dopis: Iz Sel nad Borovljami pišejo: »Z našo novo šolo nikakor nismo zadovoljni. L. 1924 je okrajni šolski nadzornik povabil vse starše šoloobveznih otrok v šolo in jih ie povprašal po njihovih šolskih težnjah. Na podlagi izpovedb staršev je šolska oblast predpisala za šolo v Selah učni red, po katerem naj sta prvi dve šolski leti izključno slovenski, od tretjega šolskega leta dalje naj bo pouk dvojezičen, v zadnjih letih pa pretežno nemški. Učni uspehi tako urejene šole so bili prav dobri in starši zadovoljni. Otroci so si prisvojili osnove svojega materinega jezika in na tej podlagi pridobili tudi precejšnje znanje državnega jezika. — S tekočim Šolskim letom pa je naša šola nenadno postala samo nemška, le v prvih mesecih se mora učitelj seveda pogovarjati z najmlajšimi slovensko. Pri tem se spominjamo izjave g. dež. glavarja odposlanstvu koroških Slovencev, v kateri je on kot načelnik dež. Šolskega sveta izrecno poudaril, da so za ureditev šole in učnega reda pristojni izključno samo starši, čemu torej ta sprememba?«
Natečaj »Jutra« za letošnji materinski dan:
Kie
ma
najštevilnejše slovenske družine?
še vedno nam na naš razpis prihajajo opisi slovenskih mater, ki so dale narodu in državi visoko število sinov in hčera. Vse bomo objavili, saj bo tako podan res močno zanimiv pregled rodnosti in življenja našega naroda v najrazličnejših predelih slovenske domovine, — da, pa tudi izven nje. Komisija bo ta teden pričela presojati vse vposlane opise, da bodo nagrade na materinski dan pravično razdeljene.	UREDNIŠTVO.
Mladi Jugoslovani iz Rožne doline
. motili, če bi nas tako sodili. Prepričani smo, da smo močan in zdrav rod. Mnogo je pri nas družin, ki se ponašajo s tem, da imajo nad 6 otrok. Je celo 12 družin v občini, ki imajo nad 10 otrok. A z rekordnim številom otrok se gotovo ponaša in sicer upravičeno, žena vojnega invalida Ivana Hrastnika, ki je mati 15 otrokom in od teh jih živi 14 in sicer 9 dečkov in 5 deklic. Ce je vredno, da si ogledamo kako družino, je to gotovo družina tega vojnega invalida. Očetu te otrok bogate družine je tekla zibelka v viničarski hiši in kot tak si je moral že od rane mladosti služiti sam svoj j vsakdanji kruh, ki seveda ni bil obložen i z medom in maslom. Vsa svoja mlada fan-i tovska leta je opravljal posle kmečkega hlapca. Leta 1913. si je poiskal svojo živ-
Novo odkritje! Tudi naša mama ima rada kuhinjsko čokolado Mirim!
Menite, da žive družine, M so Števi?-Hso obdarjene z otroki, samo na deželi? Nekateri dopisi bodo dokazati, da to-g£ Ljubljana ni poslednja. Predstavljamo vam danes drožino g. Franceta m Ivane Kramarjeve iz Rožne doline, cesta VI. Dvanajst otrok je na sliki, vsi so se rodili v Jugoslaviji. O življenju te prikupne družine pa dajmo besedo materi gospe Ivani. ki nam je s sliko vred poslala naslednje vrstice: Gospod urednik! V zadnjih nedeljskih teviEkah »Jutra« site objavili nekaj dopisov o najštevilnejših slovenskih družinah i7. podeželskih krajev. Da pa ne bodo eita-tedji mnenja, da žive z deco oblagodarjene družine samo na deželi, mi dovolite, da se oglasim tudi ]ea„ kj živim v Ljubljani in ki me je Bog obdaril tudi z nmogobrojno dru-
žino.
Poročila sem se leta 1919. v starosti 21 let. medtem ko je štel moj mož 24 let Na občinskem svetu na Viču sva si postavila
mak) baraiko, v kateri bova lavno letos
praznovala svojo 20-letnioo poroke. V tem času nama je Bog poklonil 14 otrok, od katerih jih živi danes 12. Najstarejša Ivana šteje 18 in pol leta, najmlajša Staoisfeva pa komaj 19 mesecem.
Da je naše življenje trdo in ena sama borba za obstanek tn v mestu, kjer je življenje dražje kakor ma deželi, si lahko predstavljate, če vam povem, da zasluži moj mož. ki je klepar, komaj 500 tk> 600 din na mesec. Saj razen 18-letne Ivane, ki je šele pred kratkim dobila mesto pri šolskem upravitelju gosp. Jezeršfcu v Komendi, žive vsi otroci doma. Kljub vsemu pa so otroci zdravi in čvrsti bolj kakor oni bolje sitni ranih meščanov. Mi skromni ljudje pač ne sunemo poznati pomehkužen ja ter moramo sprejeti življenje tako kakršno je.
Gospod urednik! Pnktigjam potrdilo žtrp-nega urada o še živečih otrokih kakor i»-di sliko moje družine ter Vas lepo pozdravljam —	Ivama Kramer jeva
Trdnjavica številne družine
nad Žužemberkom
ŽiTŽemberfL, M. aprila
Y našem lepem zgodovinskem kraja Žužemberku živi v potu svojega obraza tiho in skromno življenje številna družina Glihovih. Njihov skromni, toda vsepovsod čisti domek se dviga nad starinskim Žužemberkom kakor lična trdnjavica. Tu prebiva z materjo Ivano in očetom Francem deset otrok v starosti od poi drugega do osemnajstega leta. Hišica obsega samo kuhinjo in dve sobici, v eni izmed teh ima oče še svojo čevljarsko delavnico. Okoli hiše se razteza nekaj njiv, iz katerih črpa številna družina pošteno zasluženi vsakdanji kruhek.
Glihova mati Ivana šteje šele devet in trideset let. Po starših je bila podedovala to majhno posestvece. Že v dekliških letih je slovela po pridno* sti in poštenosti in je tudi imela dosti snubcev. Ostala pa je zvesta svojemu izvoljencu Francu, ki se je vrnil iz svetovne vojne kot invalid. Leta 1919. se je poročila z njim. Zakonca živita v zgledni harmoniji, čeprav se morata prav zelo truditi, da preživita svoje otroke, ker posestvo tudi z obrtjo vred ne donaša zadosti, da bi nasitila vedno lačne želodčke. Oče in mati sta zatorej primorana večkrat hoditi tudi na dnino, tako da nimata nikoli nobenega počitka. Otroci pa sledijo zgledu svojih delavnih staršev ter jim pomagajo pri vsakem delu, kolikor je v njihovi moči. Najstarejša hčerka Milena se že uči šivanja v Ljubljani, najstarejši sin France pa se uči čevljarstva pri očetu. Iva, Draga, Marija, Jože in Stanislav obiskujejo osnovno šolo v Žužemberku ter veljajo za najmarlji-vejše učence na šoli. Ostali trije — Anica, Slavka in Janez — pa uživajo
se brezskrbne, radostne "dni deflnske dobe.
Značftrao je za ta rod, da Je nenavadno krepak. Doslej še ni bil nihče od otrok bolan. Nihče od njih še ni zaužil kakih zdravil, še manj, da bi mu bilo treba klicati zdravniške pomoči. Mati je upravičeno ponosna na svoje otroke, ki jih skrbno vzgaja, še posebno pa na štiri fante, v katerih bodočnost polaga mnogo nade na srečo in zadovoljstvo, saj upa, da bodo nekoč stasiti aktivni vojščaki.
Vsi želimo tej številni in po svoje vendarle srečni družini, da se ji uresničijo vse lepe nade. Vsi vemo, da je skrbnim staršem najbolj ustreženo, če imajo v poletju dosti sezonskega dela, na lastnem posestvecu pa obilo pridelka, da ni treba nobenemu izmed dese= tih otrok obupno tarnati: »Mama, lačen, lačen!«
Mirko Majcen, sodni uradnik.
Vzorna družina vojnega invalida
Sv. Križ nad Mariborom, sredi aprila.
Naša hribovska vas se ne ponaša samo s tem, da leži visoko v hribih, ampak je tudi najmodernejše upravljana, krasijo jo krasne bele in trdno zidane kmečke hiše, v katerih bivajo sami zavedni Slovenci. Saj pred 20 leti, ko se je pečatila naša narodna usoda, ni niti ena hiša iz naše občine padla pod nemško, tedaj avstrijsko oblast. Vas nima le krasno urejene šole z moderno kopalnico, ne diči je samo lasten moderen in higiensko urejen vodovod. Ima tudi lepe ceste. Vse to je znak, da živi tu trden in žilav ter zaveden rod.
Kako je pa drugače z nami? Ali mislite g. urednik, da številčno padamo? O, bi sg
Ijenjsko družico, svojo sedanjo ženo Roza-tijo, ki je ravno tako zagledala luč sveta pod viničarsko streho .
Leta 1914. je moral mladi mož na fronto, doma pa je pustil mlado zakonsko ženo z dvema otrokoma. Vsa leta grozne svetovne vojne je bila mlada žena in mati prisiljena sama skrbeti za svojo družinico. Končana svetovna vojna je ženi in družini vrnila moža. oziroma očeta, a žalibog brez ene noge. Gotovo bi si vsak mislil, da se oče, sedaj težek vojni invalid, ne bo več brigal za svoj prejšnji poklic, temveč bo skušal živeti na račun poc^or kot delane-zmožen. Nasprotno! Kot dober družinski oče se je krepko oprijel dela. In tega trdega viničarskega dela še danes ni opustil. Razumljivo, da ga povsod pri delu spremlja tudi njegova zvesta žena in mati tako številne družine.
Ta zakonski par naj bi nam bil za zgled in vzor! Tu bi se naj učili, kako je treba skrbeti za svoje otroke! Tu vidimo, kako se da s skromnimi dohodki vzgojiti taka kopica otrok. Očeta in mater te številne družine najdeš vedno in povsod dobre volje, očeta pa diči poleg vsega še to, da je zmerom poln dobrodušnega humorja. Če bi videli, gospod urednik, to številno družino, kako so vsi zdravi, saj jim zdravje kar žari raz lic! Škoda, da nimajo slike. Vsakodnevna hrana jim je mleko, koruzni žganci, močnik je glavna jed, a vse to jim izborno tekne. Kakor sta oče in mati delavna in žilava, tako vzgajata tudi svoje otroke k delavnosti in vztrajnosti. To je pravcata špartanska vzgoja.
Neposredno sem tej viničarski družini sosed in jih kar občudujem, kako so vedno veseli in dobre volje kljub svojemu trdnemu življenju. »Brez trpljenja ni življenja«, to je njihovo geslo.
Skrbna roditelja nikdar ne obupujeta nad težkimi življenjskimi razmerami, ker se zavedata, da se z moledovanjem in tarnanjem nič ne doseže. Zato pa dosledno segata po delu in zopet po delu. Najmlajšemu sinu; ki je deveti živeči sin, je krstni boter Nj. Vel. kralj Peter II. Jaz pa sem ponosen, da sem tem okrogloličnikom birmanski boter.
Jože Hlade, župan
občine Sv. Križ nad Mariborom.
Devetnajst jih je rodila Marija Doma
Črensovci, sredi aprila MaS MafTja Doma iz Gornje Bistrice v Prefamerja, obrana Črensovci, je rodila od 1898. cio 1923. leta 19 otrok, od katerih jiih živi danes 14 (6 m in 8 ž). Nad vse skrbna in požrtvovalna mati. ki je že od 1928. leta vdova, vodi v vasi Gornji Bistrici ob Muri majhno branjarijo ter poseduje le nekaj oralov zemljišča, od katerega pa nima ona kakor tudi vsi drugi zemljiščni posestniki ob Muri večkrat prav nobenih dohodkov, ker jim skoraj vsako leto po dvakrat uni-
I <5 voda iz se nereguRrane Mure vse po-sevke in pomladne posadke.
Ta skrbna mati je oskrbovala vse svoje otroke z največjo požrtvovalno skrbnostjo in vso materinsko ljubeznijo vedno v pravem narodnem duhu.
Bila je poleg svojega bolehnega moža, ki je izvrševal nekaj časa čevljarsko obrt in je revež 1928. leta umrl, večkrat zelo potrpežljiva mučenica z obilno kopico otroik. Oče je bil večkrat zaradi bolehnosti nenavadno sitrog in nervozen. — Zaradi oskrbovanja in vzgoje svojih otrok se je skrbna in nad vse dobroti j iva mati zadolžila na svojem majhnem zemljišču m še ta dolg danes z velikimi težavami rešuje.
Poleg svojih lastnih otrok, od katerih so še trije doma, oskrbuje tudi tri svoje vnuke, ker so pač otroci primorani odpotovati iz revnega Prekmurja v tujino: v Francijo, Nemčijo ali v druge kraje za zaslužkom. Dosedaj je dobrotna mati babica že šest-najsterkn svojim vnukcem in vnukinjam.
Vsi njeni otroci so zdravi, krepki in dobro vzgojeni. Vsi živeči dečki so bili vojaki ter so zavedni bran i tel ji svoje domovine in narodnih pravic.
Vsa čast dobrotni in požrtvovalni materi, ki ji želimo, da bi bila deležna ene izmed nagrad, razpisanih od uprave dnevnika »Jutra«. — Skromna in potrpežljiva mati, ki živi tukaj v Prekmurju, bi bila nad vse srečna in počaščena z lepo nagrado na materinski dan.
Oroslav Železnik, šolski upravitelj.
Moja mati
Trinajstkrat je zajokalo iz tvojega telesa. Trinajst drobnih otrok si zibala v koritu, ki je stalo ob tvoji postelji. Ne bi mogla sešteti noči, ki si jih morala prebedeti, preden je vseh trinajst otrok doraslo v fante in dekleta. Noči, ko si bosa hodila po sobi in nosila na rokah vekajočega otroka ali sedela na postelji in zibala korito. Noči, ko si vstajala in pokrivala razgaljena otroška telesa. Noči, ko je ob tvoji postelji stala skrb in ti ni dala, da bi zaprla oči.
Ne bi mogla sešteti grižljajev, ki si si jih morala pritrgati, da si lahko nahranila svojo drobno deco. Mnogokdaj si morala napraviti čudež, da si nam lahko skuhala obed. Frančiška, Magdalena, Frančišek, Marija, Peter, Julija-na, Katarina, Ciril, Otilija, Ivana, Neža, Janez, Zalika — tako številni so moji bratje in sestre. Dorasli smo in se razkropili po svetu — danes komaj poznamo drug drugega. Deset poti vodi od tebe v svet in po vseh roma tvoje srce k slehernemu tvojemu otroku. Kličeš nas ponoči, ko ne moreš spati. Razdala si nam vso svojo ljubezen, prav nobeden ni bil prikrajšan zanjo.
Kdo je napravil iz tebe vzgojiteljico, da se najboljši pedagogi visokih šol ne bi mogli meriti s teboj? Trpljenje je bilo tvoj veliki učitelj. Trpljenje je bU
lo tisti nesmrtni mojster, ki te je izklesal v najpopolnejšo, najboljšo mater, v mater svetnico, v vse razume-vajočo, vse odpuščajočo ženo. Trpljenje _ tvoj najzvestejši spremljevalec na dolgem potovanju iz rojstva v smrt.
Tesen je bil naš dom — soba ni kakor srce, ki lahko sprejme vase ves širni svet. Soba je merila deset kvadratnih metrov in se ni dala razmakniti. Vselej, kadar je prišel v korito nov Član, se mu je eden doraščajočih moral umakniti. Našla si mu službo pri dobrih ljudeh. Ogrnila si svojo nedeljsko ruto in romala z njim, to veliko prvo romanje v svet. Zakaj naj je bil še tako majhen, še tako slab in potreben materine roke — ko je šel prvič z doma, je vedel, da poti nazaj ne bo več. Lahko se bo vrnil za dan, za dva, morda tudi za pet ali šest dni, dokler si ne najde nove službe. Njegov prostor v sobi je bil zaseden, ln prav zato je bilo slovo tako težko ...
Nosila si njegovo culo, domov pa si se vračala bleda in tiha in ponoči se je v tesni sobi slišal tvoj pridušeni jok. Tvoje srce je krvavelo, morala si od njega odtrgati nov kos in ga dati otro* ku na pot.
Toda ni ti bilo še dovolj lastnih otrok. Ko je na vasi umrla mlada žena in zapustila nebogljenega otroka, ki se ga ni usmilila nobena bogatih kmečkih žena, si se ga usmilila ti in ga rešila lačne smrti. Zdaj mali Jožek ve že pisati in njegovo drobno srce te ljubi, kakor lahko ljubimo le človeka, ki nas je rešil gotove smrti.
Umrl je oče — tvoj zvesti spremljevalec in sotrpin, in slišala sem dve melodiji, ki ju do smrti ne pozabi, kdor ju je enkrat slišal: jok matere, ko fi prinesejo mrtvega moža domov, in zabijanje žebljev v krsto, ki v njej leži roditelj...
Nikogar ni bilo, ki bi te odlikoval ali ti vsaj čestital, ko je tvoj poslednji otrok končal šolo. Nihče ti ni nikoli izrekel priznanja za tvoj pogum in tvoje neutrudno delo, saj ne spadaš v svet, kjer se vse velike in majhne

M T
MU.
N
J
\J
\
iN
©
M'
N
N
N
v
K
f„ \ ''''mi
t, n///,„„ k 'S


/////


i/i
zasluge obešajo na veliki zvon.
Delavka si, navadna, preprosta delavka. Koža tvojih rok je razpokana in črna. Tvoja ramena so upognjena. Vse svoje življenje si bila udinjana trdemu delu, ki je pogosto presegalo tvoje moči.
Trinajst otrok si rodila, deset si jih poslala v svet. Deset ran krvavi v tvojem srcu. Tvoje življenje je postalo še bolj žalostno; sama si. Tudi vsa tvoja velika ljubezen je šla po svetu, kjer išče svoje otroke in jim govori tople materinske besede.
Katarina Špur.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ZOBOZDRAVNIKI PRIPOROČAJO KOLYNOS ZA OTROKE. ZAKAJ?
Vse matere vedo, da uničujejo na vadne paste za zobe fino sklenino in nežno slonokoščevino otroških, zob.
Vidite, zakaj priporočajo zobozdravniki specijalno KOLYNOS za malčke. Zobozdravniki jamčijo za delikaten učinek te paste, sladke in peneče se, ki zares čisti usta in jih. osvežuje, dajajoča zobem poseben blesk.
OSVEŽITE SVOJ NASMEH S KOLTNOS-OM! Kupite veliko tubo, ker je bolj ekonomična.
KOL VNOS antiseptična zobna pasta.
»JUTRCk 8t »X3S.	- K	tMft
i
Na solnčni jug
Abano Terme gf.
toplote
Italija — pri FadaL Na Bulji Benetke-Bologna. Pojasnila: Azienda di Cura — Abano Terme.
HIŠNA ZDRAVLJENJA V VSAKEM HOTELU.
KOPELI, MOČVIRNE KOPELI - ENHALA-CIJE zoper revmati-zem v členkih, artritis in druge bolezni.
Reale Orologio: Penslone Lit 45-50 — T^asts e Vlttoria L. 40-55 — Savoia Tode-schrni L. 36-44 — Cortesi Meggiorato L. 29-36 — Due Torri L. 23-32 — Giaeon Monteortone L. 23-28 — Massaggio L. 22-27 — Salus L. 22-25 — Terme Littorie L. 20-29 — Aurora L. 20-27 — Roma L. 20-26 — Terme Menegolli L. 20-25 — Belvedere L. 18-27 — Mioni Pezzato L. 18-27 — Sorelle Mioni L. 18-27 — Alba L. 18-24 — Buia Monteortone L. 18-24 — Casino Nuovo L. 18-24 — Formentin h. 18-23 — Vena d'Oro L. 18-22 — Sole L. 18-21 — Morosini L. 16-21.
M o n t e c a t i n i
pri FL0RENC1 (Italija)
v
Najslovttejše Italijansko zdravilišče za motnje prebave in preosnove — tropične bolezni revmatizem.
Kure s pijačo — kopalne kure, močvirne kure — fizioterapija.

Sezona 1« aprila — 30. novembra
250 hotelov in pensionov vsake kategorije.
Vse atrakcije svetovnih zdravilišč.
Popusti na železnicah.
Pojasnila: UFFICIO PROPAGANDA — MONTECATINI TERME (Pistoia) Itafia.
Pojasnila: ENIT, Terazije 16, Beograd
in pri vseh uradih »Putnika«.
T C L . r-\	2 1-2 ^t
c^t^o^/Cccllcja
PREDSTAVE ob 10»l'5.171921h
»LA VIERGE FOLLE« od H. Bataillea v prekrasnem francoskem filmu
Zakonolom
V idealni zasedbi: Vkstor Fran cen, Juliette Faber, Annie Ducaux, znana iz filmov »Ječa brez rešetke in »Greh«.
]
Domače vesti
* Jubilej zaslužnega socialnega delavca.
V ponedeljek 1. maja bo godoval, te dni pa je dopolnil 5 Olet starosti dosedanji tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik. Rodil se je v kmečki hiši v Podlogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini in po dovršenih gimnazijskih študijah V .Celju in pravnih na Dunaju je stopil v službo sodišča. To njegovo službovanje je prekinila vojna, po vojni pa je bil najprej pri socialnem skrbstvu deželne vlade v Ljubljani, potem ravnatelj ptujskega magistrata, nato tajnik strokovne komisije v Ljubljani, od leta 1924. pa tajnik Delavske zbornice. Ves čas je bil zelo aktiven v delavskem pokretu, njegovo glavno delo pa je bila organizacija Delavske zbornice, ustanovitev socialno-ekonomskega instituta ter raziskavanje naših gospodarskih in socialnih razmer. Temu velikemu in pomembnemu delu je posvetil vse svoje moči kot publicist, zbiralec gradiva ter kot snovalec mnogih zakonskih predlogov. Socialnemu delu je ves posvečen ne samo s temeljitim znanjem in strogo objektivnostjo, temveč tudi s svojim čutečim srcem in plemenitim značajem. Doslej še ni bilo v naši ožji domovini in tudi v ustroj-stvu vseh jugoslovenskih socialnih ustanov ankete o kakem socialnem problemu brez njegovega iniciativnega in uspešnega sodelovanja.	_
* Nova umetnina kiparja Meštroviča. Zagreb je zdaj menda edino mesto v Evropi, kjer se izdelujejo veliki spomeniki. Kipar Anton Auguštinčič, je kakor znano, izdelal spomenik maršala Pilsudskega, ki bo stal na velikem trgu v Katovicah na Poljskem; isti umetnik je napravil tudi spomenik za mednarodni urad dela v ženevi, mojster Ivan Meštrovič pa je zdaj dovršil monumentalni spomenik pokojnega rumunskega kralja Karola L Ta spomenik je že pripravljen za transport in bo 10. maja odkrit pred kraljevskim dvorom v Bukarešti. Rumuni slavijo 10 maj v spomin na kronanje pokojnega kralja Karola L Odkritja spomenika v Bukarešti se bo udeležil tudi mojster Meštrovič. V delu pa ima Ivan Meštrovič tudi spomenik rumunskega kralja Ferdinanda L, ki bo tudi postavljen na nekem velikem trgu rumunske prestolnice. Spomenik kralja Karola L je visok 6 in pol metra, stoji pa na podstavku, ki je visok 6 metrov. Spomenik kralja Ferdinanda L bo še večji.
*	Iz Legije koroških borcev v Ljubljani.
V Kranju, slavni gorenjski metropoli, so se zbrali številni bivši koroški borci, da si ustanove krajevno organizacijo, katerih ima Legija zdaj že 22. Nad 4000 organiziranim borcem ee je sedaj pridružila še krepka četa Gorenjcev, ka so pred 20 leti hiteli iz golega idealizma v borbo za našo severno mejo. Na občnem zboru, ki je potekel v najlepšem redu in tovarišM slogi ,sta poročala dr. Drago Demšar terza>-stopnik glavnega odbora tov. Iv. Mohar. Po poročilih, katerim je sledila živahna debata, je bila izvoljena društvena uprava s predsednikom tov. dr. Demšarjem in tajnikom tov. Jožetom Pečnikom na čelu. Z zaobljubo, da bo vse delo nove krajevne postojanke namenjeno drobižu ljubljeni domovini, je bil občni zbor zaključen. — Dne 7. maja priredi legija avtobusni izlet v neznano smer. Odhod bo ob pol 5. uira zjutraj. Kdor ge želi udeležiti izleta, naj se prijavi v društveni pisarni do 5. maja od 14. do 19. ure, kjer prejme vsa potrebna navodila. Namen izleta^ Združiti dobro s koristnim!
*	štiridesetletni«) p°rOke je obhajal v Laškem davčni inšpektor v pokoju g. Emil Fleekovič s svojo vzorno soprogo go. Emilijo. Istočasno poteka 40 let, odkar bivata v Laškem. Tudi v najhujših časih sta bila zvesta svojemu narodtu in tako vzgojila tudi svojega sina in hčer. čestitamo in želimo še mnogo srečnih let!
*	Odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri kr. banski upravi sporoča, da bo v dneh od 9. junija do vključno 16. junija propagandna vožnja po dravski banovini, ki ima namen dokazati uporabnost domačih goriv kot pogonsko sredstvo motornih vozil. Te vožnje se lahko udeleže: 1) tvrdke, ki proizvajajo domača goriva ali pa se bavi jo z njih proizvodnjo; 2) tvrdke, ki izdelujejo ali pa zastopajo delavnice, tovarne naprav za vporabo domačih goriv (generatorji); 3) lastniki osebnih, tovornih avtomobilov in avtobusov, ki vpo-rabljajo za pogon domača goriva. Načrt propagandne vožnje je naslednji: Zagreb— Podsused—Krapinske toplice—Rogatec— Ptuj—Maribor—Slov. Bistrica—Celje—Ljub Ijana—Kranj—Naklo—Tržič—Bled — Ljubljana—Ribnica—Kočevje — Delnice— Sušak —Delnice—Karlovac—Zagreb. Udeleženci, ki vozijo z ogljem kot pogonskim sredstvom, dobe oglje brezplačno na razpolago. Poleg tega so predvidene za udeležence še razne druge ugodnosti. Odbor za propagando domačih pogonskih goriv v dravski banovini rabi vse interesente, da se udeleže označene vožnje. Rok za prijavo je do 5. maja. Točna pojasnila in pravila vožnje so na vpogled interesentom v tajništvu Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana (Kongresni trg l/L) med uradnimi urami.
*	Bančni zavodi dravske banovine poslujejo od L maja naprej za stranke le od 8. do 13. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. (—)
*	Drž. meščanska šola v št. Vido nad Ljubljano priredi danes ob 3. popoldne v ljudskem domu pevsko in telovadno akademijo, na katero ravnateljstvo vljudno vabi starše in prijatelje nastopajoče mladine.
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Fran | o ELunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09.
* Smrt uglednega višjega uradnika. Včeraj dopoldne je umrl v Beogradu zadet od kapi g. Franjo Zlatnar, višji svetnik generalne direkcije državnih železnic. Ugledni pokojnik je bdi po rodu iz Mekinj pri Kamniku in je trii star šele 53 let. študiral je v Ljubljani in se je po maturi z veseljem posvetil železniškemu poklicu. Med vojno je bS kot postajni načelnik na različnih postajah za italijansko fronto. V Volčji dragi pri Gorici je tudi našel svojo zvesto družico Katico Turelovo, ki mu je v srečnem zakonu rodila dva sina: prvi je železniški uradnik, drugi pa študira gimnazijo v Beogradu. Franjo Zlatnar, ki se je v službi uveljavil kot nadvse zanesljiv in sposoben uradnik, je bil že pred 14 leti poklican h generalni direkciji v Beograd, in mu je bilo poverjeno vodstvo nadvse važnega vojnega odseka. Za zasluge je bil večkrat odlikovan. Napredni Slovenci smo v njem cenili zvestega, zavednega sobojevnika. Vest o njegovi nenadni smrti bo zatorej bolestno odjeknila tudi med njegovimi številnimi znanci v ožji domovini. K večnemu počitku ga bodo spremili v ponedeljek. Naj mu bo lahek počitek na beograjskem pokopališču! Njegovi družini Izrekamo odkritosrčno sožalje.
OB 50-LETNICI USTANOVITVE
ZA BIRMO
URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH
IiUD. €£BNE
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA S
* Predavanje vseučilišč, prof. dr. Leo-nida Pitamica v Zagrebu. Prosvetni odsek društva »Narodni dom« v Zagrebu, katerega tvorijo odborniki vseh slovenskih prosvetnih in akademskih društev v Zagrebu, si je stavil za glavno nalogo poglobitev kulturnih zvez med Zagrebom in Ljubljano v svrho medsebojnega upo-znavanja. Na prošnjo društva bo predaval g. vseuč. prof. dr. Leonid Pitamic, bivši kr. poslanik v Washingtonu, o temi »Pravni odnošaji med državo in narodom v U.S. A« v torek, dne 2. maja ob 20. v dvorani zagrebškega Ljudskega vseučilišča na Maruličevem trgu.
Pn zaprtja ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj sa prazen želodec kozarec msafce Franc Jožefov« grenfice.
V ponos in veselje botream
smo prejel! krasne kompleje, obleke in plašče, ld st jih nabavite prav poceni. Vabimo botrce na ogled in izbiro.
LUKIč — Stritarjeva nI. 9.
*	Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Zdenko Lah iz Ljubljane in Štefan Lebar iz Nedielice. Čestitamo.
*	članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporočamo, da se bo vršila pevska turneja po Bosni in Dalmaciji. Ministrstva prosvete je odobrilo dopust. Prihodnji pevski tečaj bo 5., 6. in 7. maja t. L v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani, odhod na turnejo bo v ponedeljek 8. maja. Začetek tečaja bo v petek 5. maja ob 10. uri. članstvo naj prinese s seboj vse potrebno za pot in nastop! Tajništvo.
MED. UNIV.
DR. LE0 MATAJC
otvarja zdravniško prakso v Stražišču 66.
* Za protitaberkulozno gibanje je volil pokojni predsednik zveze Djuro Paunkovič Jugoslovenski ligi proti tuberkulozni v Beogradu vsoto 10.000 din ter postal na ta način član-dobrotnik Jugoslovenske lige proti tuberkulozi v Beogradu. Naša Protituberkulozna zveza (Gosposvetska cesta 2/.H), je pred kratkim v vseh dnevnikih apeliral na imovitejše siloje, denarne zavode, zavarovalnice, delniške družbe, industrijska podjetja itd. s prošnjo, da bi po svoji možnosti z denarnimi podporami okrepili njen človekoljubni pokret. Na žalost moramo ugotoviti, da ta Zvezin apel v javnosti doslej ni našel potrebnega razumevanja, zaradi česar se obrača Zveza baš te dni na navedene ustanove s posebnimi individualnimi prošnjami za naklo-nitev denarnih podpor. Zveza pričakuje, da njene prošnje za naklonitev navedenih podpor ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi in je uverjena, da ji bo omogočeno z zaprošenimi prispevki poglobiti delovanje. Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Angleščino
poučujem oo osnov do konverzacije, gramatiko, prevajanje, narekovanje
i Največjo pozornost posvečam pravilni izgovorjavi, —- ob uporabi sodobnih tehničnih pripomočkov. V Ljubljani sprejmem le omejeno
število ur. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra« pod »diplomirana na visokih šolah v Londonu«.
*	Društvo »Narodni dom« v Zagreba
priredi vsako leto pomladno veselico, na kateri se Slovenci v Zagrebu zberejo v večjem številu. Letošnja pomladna veselica zagrebških Slovencev bo v soboto 6. maja v dvorani HPD Kola, Trg kralja Aleksandra. Pri sporedu, ki se sestoji iz pevskih, baletnih in šaljivih točk, bodo sodelovali naši priznani umetniki. Za ples bo igral znani zagrebški orkester The Revellers jazz Kdor se hoče v prijetni družbi pozabavati, se bo gotovo udeležil te veselice.
*	Pomanjkanje pietete. Zadnjo nedeljo sem obiskal grob svoje sorodni ce na pokopališču v Cerknici. Ko sem si potem ogledal še druge grobove, sem z začudenjem opazil, da so se valjali na nekaterih svežih gomilah še celi ostanki okostja (kosi lobanje, čeljusti itd.), ki bi jih grobar vendar moral zagrebsti, preden opravi svoje delo. Cerknica je že pomemben trg in bi človek pač pričakoval, da bo našel tudi na pokopališču primeren red, ki ne bo žalil čuta pietete. — V. M.
PARIŠKI SEJEM
OD 13. — 29. MAJA 1939.
Legitimacije za velesejem se dobe po din 10.— pri francoskem trgovskem atašeju, Beograd, Pariška 11 in v vseh francoskih konzulatih. Legitimacija daje pravico do brezplačnega francoskega vizuma in popusta od 25—50«/« na vseh železnicah in parobrodih.
*	Turizem v Južni Srbiji. V Skoplju je bila spomladi leta 1938. ustanovljena turistična zveza, da hi v drugih večjih krajih Južne Srbije ustanovila organizacije za napredek turizma ter za turistično propagando zavzela gospodarske in kulturne ustanove in organizacije. Južno srbski kraji imajo mnogo prirodnih lepot in zanimivosti ter predstavlja tudi tam turizem važno panogo narodnega gospodarstva. Turistična zveza v Skoplju se je takoj lotila svojega dela in zdaj kažejo njeni statistični podatki že lepe uspehe. Lani je obiskalo Južno Srbijo nad 100.000 domačih in okrog lOtisoč inozemskih turistov. Domači in tuji gostje so v južno-srbskih krajih potrošili okrog 116.000 din. že ob svoji ustanovitvi je turistična zveza v Skoplju izdala nekaj zelo praktičnih publikacij za turiste, zdaj pa ima v tisku prospekte o Kumanovu in njegovi okolici, o Ohridu, Galičniku ter o Vranjski in Si-jerijski banji. Pripravlja se tudi prospekt v raznih jezikih, ki bo opisoval zanimivosti starih južno-srbskih samostanov.
*	Raznim društvom, organizacijam, šolskim vodstvom nudimo najceneje udobne avtobuse za izlete po tu- in inozemstvu. Potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, rraa&škaaska ylifi& št« 3 tej. 22—50.
Samo še danes in jutri IL del olimpijskega filma
FESTIVAL LEPOTE
Visoka pesem človeške telesne moči in hotenja. Režija: Leni RiefenstahL Produkcija: Tobis-Berlin
Danes ob 10.30, 15., TL, 19-, 2L jutri zadnjič ob 16-, 19. in 21. «ri
KINO SLOGA — TeL 27-30.
Izgubljena patrola
Film idealnega domoljublja, legendarnega heroizma, bratstva in požrtvovalnosti! — Predstave danes ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri — v ponedeljek ob 16., 19. in 21. urL	KINO UNION, teL 22-2L
Prekrasna češka filmska umetnina po Fr. Langerjevi oderski drami
*	Nova številka ilustrirane družinske revije »žike« izide te dni. Joža Lovrenčič je zanjo napisal pesem »Moja butara«. A. Ingolič nadaljuje svoj roman »Prepovedana ljubezen«, France Bevk pa prispeva črtico »Brat«. Tnje književnosti zastopata E. A. Poe in Andersen, za zabavo pa skrbijo Lojze Zupane z »Ribniškimi«, Albin Zalaznik z »Zgodovinsko posteljo« in turški pisatelj Nasredin Taboš s črtico »Jusufov propadli posel«, ki jim Slede »Zrna iz ameriških listov«, ▼ katerih se odraža svojstveni ame-rikanski humor. Rubrika »Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji« razpravlja na zanimiv in splošno poučen način o usodi onih, ki so rojeni v aprilu in maju; v »Zdravniški posvetovalnici« daje mladim mamicam primarij dr. Dragaš razne nasvete in obravnava v posebnem članku božjast, »Gospodinjski kotiček« pa vsebuje poučna poglavja o serviranju, nekaj dobrih receptov in nasvete o uporabi pomladne zelenjave v kuhinjL Revija »2ika« druži v svojem krogu odjemalce žikinfh proizvodov, o katerih prinaša poučne članke, dobi pa jo brezplačno vsakdo, ki pošlje svoj naslov Pražarni ZiM v Ljubljam. (—)
*	Za revne na Robu. Svoječasno smo poročali o bednem in težkem položaju siromašnih družin na Robu. Ob tej priliki smo se obrnili na dobra srca naših čitate-ljev, naj pomagajo po svojih močeh bednim na Robu Sedaj nam pošilja ribniški trgovec Ivan Arko, ki je zbiral prispevke za siromake na Robu, seznam prispevkov. Darovali so: železnik Albin iz Most 50 din, F. Mačkovšek in S. Zorko iz Brežic 30 din, A. Perne iz Ljubljane 50, Danica Jezeršek, Križe na Gorenjskem 50, Laura Zwitterjeva iz Celja 100, dr. Vladimir Foerster, Ljubljana 100, A. Nede, Jesenice 20, Danica Demšar, Ljubljana 100, A. Bizjak, Jesenice 20, neimenovani iz Ljubljane 100, neimenovani iz Ljubljane 60. Skupaj 680 dinarjev. Poleg tega je podaril neimenovan dobrotnik še dva zavoja ma-nufakturnega blaga iz Ljubljane in en zavoj manufakture s štajerskega. V imenu siromakov, katerim so bili ti prispevki razdeljeni, se iskreno zahvaljujemo s prošnjo na blaga srca, naj se o priliki še spomnijo ubogih na Robu Prispevke je pošiljati na naslov: Ivan Arko, trgovec, Ribnica, Dolenjsko.
*	Potresni sunki v Južni SrbijL V Skoplju so v petek ob 6. zjutraj občutili nekaj potresnih sunkov, ki so trajali samo po nekaj sekund. Dosti močnejši pa so bili potresni sunki v Kačaniku in okolici Na nekaterih starih hišah je razpokalo zidov-je, drugače pa ni bilo nobene škode.
*	Konferenca šefov inšpekcij dela zaseda v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu pod predsedni-štvom Dušana Jeremiča, načelnika ministrstva za socialno politika Konference se udeležujejo vsi šefi inšpekcij dela v državi ter predstavnik Suzorja iz Zagreba. Konferenca bo rešila razna vprašanja, ki so v zvezi s socialnim zakonodajstvom.
*	Udobno 8 dnevno potovanje po Italifl s tridnevnim bivanjem v Rimu od 14. do 2L maja. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, teL 22-50. (—)
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79.
Francoski šlager visoke umetniške kvalitete
LABODJA SMRT
V gL vlogi: Mia-čorak Slavenska,
naša zemljakinja.
Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. vri ter jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
TRDNJAVA MOLKA
Ponovitev sokolske Telovadite akademije. Telovadno akademijo, ki jo je 24. aprila priredil s tako krasnim uspehom Ljubljanski Sokol v proslavo svoje 751et-nice, so ponovili v petek zvečer v opernem gledališču. Tudi drugi večer je privabil veliko občinstva, da so si morali pomagati z dodatnimi sedeži, kar se dogaja v gledališču le ob izrednih prilikah. Tako je sokolska akademija pokazala tudi na zunaj nenavaden uspeh in izpričala, kako glo-
Dontače terpentinovo milo „HUBERTUS" čuva Vaše perilo.
Svoji k svoji m!
boko je sokolska misel zakoreninjena v našem občinstvu. Kakor na prvem večeru, so vsi sodelujoči tudi na drugem zastavili svoje najboljše moči, da bi pokazali višino in lepoto sokolske vzgoje. Vse točke, pa naj gre za nastope dece, naraščaja in članic ali članov, so vzbujale nezmanjšano zanimanje občinstva, ki je res s srcem prisostvovalo tej prireditvi. Posebno navdušenje so vzbujale točke, pri katerih je bilo težišče nastopa v lepotnem učinku, tako zlasti vaje ženske dece in naraščaja
šivalni stroji, S. Rebolj &drug lil ju, mm m
Iz LJubljane
Odlikovanje mestnega uslužbenk ra.
Na lanski narodni praznik ob 201« niči Jugoslavije je Nj. VeL kralj Peter H. odlikoval tudi večje število uslužbencev ljubljanske mestne občine. Imena odlikovan-cev smo takrat objavili, župan dr. Juro Adlešič je včeraj opoldne v veliki magistralni dvorani, okrašeni z zelenjem razdelil odlikovanja, predtem pa je odlikovan-ce ogovoril z daljšim govorom. Njegovemu vzkliku na čast kralju Petru H. so se pridružili vsi navzočni z navdušenjem. Za odlikovanje se je v imenu vseh zahvalil magistratni direktor Jančigaj. S tem je bila slovesnost zaključena.
ZUNDAPP
KVALITETNI
MOTOCIKLI
GL.ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
u— Ciklus predavati,] Slavističnega kluba se bo nadaljeval s predavanjem g. dr. Ferda Kozaka o slovenski kulturi. Predavanje bo to pot izjemno v sredo 3. maja ob 20. v Hu-badovi dvorani in ne v ponedeljek 1. maja, kakor je balo najprej javljeno. Vstop bo prost
u— Pianist Ra°ul KoczSI8*!, eden največjih klavirskih umetnikov sedanje dobe, bo koncertiral v Ljubljani v torek 2. maja ob 20. v veliki filharmonični dvorani Po prevratu pride sedaj tretjič v naše mesto in bo torkov koncert Raola Koczal-skega t Ljubljani. Vsi njegovi koncerti eo boli izredno obiskani, vso pozornost zasluži tudi torkov koncert, na katerem bo slavni umetnik izvajal predvsem dela Chopina, dtve njegovi baladi in 10 etod, dalje nekaj svojih klavirskih skladb in celotni ciklus R. Schumanna »Karneval op. 9.« Poudarjamo, da je Koczalski velik umetnik in eden najodličnejših intenpre-tov Ghotpinoviii del, saj je bil učenec poslednjega Chopinovega učenca, pianista Mikuiija. Prodaja vstopnic v knjigami Glajsibene Matice, cene običajne koncertne.
u— V okvira Socialno-ekonomskega instituta bo predaval v četrtek, 4. maja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva 22. univ. prof. g. arh. Ivan Vur-nik o temi: »Slovenska vas — jutri«. Pr&-d&vanje bode	skiqptičA© slik«,
ter »Kresnice« članic, ki bi jih bili morah ponoviti, če bi hoteli ustreči dolgotrajnemu ploskanju navdušenega občinstva. "VI drugem delu so poleg vaj na drogu vzbujale posebno pozornost in zasluženo priznanje točke, ki so po načrtih dr. V. Mur-nika združevale glasbo z vzorno ritmiko sokolske telovadbe. Ob končni Alegoriji je občinstvo stoje poslušalo in naposled tudi samo pelo »Hej Slovani« in sokolsko himno. Bil je to presrčen in dostojen zaključek lepo uspele prireditve. Tudi tokrat je sodelovala godba 40. Triglavskega pešpol-ka.
Poroka. Danes se poročita v Ljubljani g. Franjo Rovan, policijski uradnik in posestnik, in gdč. Mihaela Beletova iz ugledne rodbine v Rožni dolini, čestitamo!
o— Izlet društva »Pravnika«. Vsakoletni tradicionalni izlet društva bo letos T nedeljo 14. maja v Rimske toplice in Laško. Izletniki se peljejo z jutranjimi vlaki (iz Ljubljane ob 5.30, iz Maribora ob 5. s prihodom v Rimske toplice ob 7.13 odnosno 6.46) do Rimskih toplic, odkoder se podajo združeni izletniki preko šmar-jete po lepi romantični dolini Breznid k Sveti Jedrti, od tu čez Trnov hrib in Sveti Mihael v Laško. Skupne hoje 3 do 3 in pol ure. V Laškem kopanje v termalnem kopališču, ki je dovlilo izjemen popust (kopalne obleke s seboj!). Ob pol 14. uri skupen obed v dvorani zdravilišča, popoldne zabava v zdravilišču in ogled znamenitosti mesta Laškega. Odhod z večernimi vlaki. Prijave izletnikov do petka 32. maja opoldne in sicer za Ljubljančane pri vratarju sodne palače, za ostale na naslov g. dr. ArnoJda Pernata, sodnega starešine si Laškem.
Zdravo zobovje, zdrava prebava,
s ČIK-BONBONOM še duša je zdrava.
n— Praznik starega železničarja in zve. stega narodnjaka. V krogu svoje ljubljene družine je praznoval te dni svojo 701etnico požrtvovalni nacionalni delavec, upokojeni železničar g. Fran Jezovšek, ki je vzor zavednega rodoljuba iz slovenskih koroških krajev. Slavljenec, ki prebiva v šiški, je zvest naročnik naprednega tiska in ma tudi mi želimo, da bi ostal zdrav in zada. gg deflga teftflb . _ .......

Ali ste si že ogledali nove poletne tkanine
barvane z Indanthren barvami
Indanthren barve so omogočile modi, da je postala lepša in sliko-vitejša. Z Indanthren-barvami barvane tkanine ostanejo trajno lepe. Neprekosljivo so trajne pri pranju, na svetlobi in nošnji po vsakem vremenu.
Zahtevajte od Vašega trgovca, da Vam razkaže nove z Indanthren barvami barvane tkanine. Oglejte si izložbe v času Indanthren-tedna. Pazite na Indanthren-znak!
u— Angleški Koncert. V petek 5. maja bosta koncertirala v Ljubljani dva odlična angleška umetnika: mezzosopranistka Astra Desmond in pianist Clifford Cur-zon. Astra Desmcndova je v prvi vrsti odlična koncertna pevka, udejstvovala pa se je tudi na največjih angleških odrih v raznih velikih altovskih partijah, kakor Amneris, Carmen, Ortruda itd. V svoji domovini, posebno pa še v nordijskih državah uživa sloves prvovrstne umetnice. Isto velja za pianista Cliffcrda Curzona, ki prireja stalne samostojne koncerte v Evropi in Ameriki. Kot sodelovalec in spremljevalec na klavirju bo nastopil Ge-rald Moore. Koncertni program obsega angleške skladbe starejše in novejše dobe, pa tudi dela raznih nemških klasikov, akor Schumana. Schuberta, Liszta, Hupo V/olfa itd. Koncert bo v resnici prvo-
sten tako po izvajalcih, kakor tudi po sorodu, zato na njega še prav posebno pozarjamo. Vršil se bo v pete/k 5. maja veliki filharmonični dvorani. Prodaja ■stopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Zložljiv fotoaparat 6/9 znamke BALDA z optiko 1:6.3, 1 usnjena torbica in 2 filma

ISOCHROM skupaj samo Din 320.—
s katerim aparatom lahko fotografirate tudi ob slabem deževnem vremenu trenotno.
Vplačajte na poštno položnico št. 13-285 Din 320.—, nakar Vam pošljemo istega franko z vsem priborom.
Se priporoča specijalna fototrgovina
Foto Tourist — Lojze Šmuc
JLJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Opozorilo na poletno škropljenje sadnega drevja. Cvetje sadnega drevja se osij>a, prišel je čas poletnega škropljenja proti škrlupu in zavijaču. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica bo opravila to škropljenje svojim članom in pomožnosti tudi drugim interesentom po že objavljenih pogojih. Prijave po dopisnici treba nasloviti takoj najkasneje pa do 15. maja na odbornika g. Drenika Teodorja. Cesta v Rožno dolino 36. Podružnica pa posojuje tudi svojim članom, ki hočejo to delo opraviti sami, škropilnice, in sicer se dobi ročna škropilnica pri imenovanem odborniku, nahrbtna pa pri vrtnarju v hiši odbornika g. Josipa Olupa, na Vojvode Mišiča cesti.
Pozor,
cenjene dame iz Trnovega!
Predno si daste napraviti trajno ondula-cijo ali moderno frizuro, obiščite salon »FRANK«, kjer se informirajte o nizki ceni ter prepričajte o točnem in solidnem delu. Priporoča se salon »FRANK« — Trnovo. Kolezija.
u— Vsem, ki ste poznali Lenka Oblaka,
sporočamo, da smo ga pokopali. Preden smo ga pustili samega, smo mu dali cvetja in prsti. Bil nam je najboljši tovariš v nesreči in veselju. Za vsakogar je našel prijazno besedo, vedno je samo dajal in redkokdaj prejemal. S spoštovanjem in ljubeznijo se spominjamo duhovitih domislic njegove bogate duševnosti. globokih razglabljanj, železne doslednosti in stalnega neutrudnega iskanja človeškega bistva. Bil je duša naše tovarišije. Ne bomo ga mogli pozabiti. Vsaj nekaj bi mu radi vrnili. Toda vse, kar mu lahko damo, je žalost in lep spomin. Ohranili ga bomo v velikem in svetlem spominu! — Tovariši.
ZA BIRMO
in PRVO OBHAJILO
primerne oblekce, venčke, pajčolane, perilo, rokavice, nogavice, torbice itd. ima v veliki izbiri tvrdka
IGN. 2ARGI, Ljubljana
SV. PETRA C. 11
u— šentjakobsko gledališče ponovi drevi ob 20.15 Skutezkega igro v 11 slikah »Košček sreče«. Igra je na sinočni premieri izredno ugajala. Iz sodobnega življenja zajeta snov in dobra igra sodelujočih zagotavljata delu uspeh. Režija ge. Polonce Juvanove je spretno izkoristila vse momente, da je pridobilo delo na veljavi. Prodaja vstopnic danes od 10. do 12. in od 3. do 5. in eno uro pred začetkom.
Dolenjske toplice
Radio terma 38» C. Odprto od 1. maja. Izredni uspehi pri zdravljenju revmatizma vseh vrst, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, motnjah srca in krvnega obtoka, posledicah zlomljenin itd. — Znižane cene. Dnevna penzija od Din 45.— dalje. Pavšalno za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.— Specialne masaže Zahtevajte prospekte!	UPRAVA.
S u— Večer narodne umetnosti. V pone-' deljek 15. maja priredi Narodni blok v zvezi z Akademskim narodnoobrambnim svetom koncert v veliki dvorani »Uniona«. Sodelovali bodo: gdč. Meze, g. Gostič, Akademski pevski zbor, Istrska družina, orkester in recitatorji. Namen tega koncerta je, da se zbere čim več sredstev za prirejanje taborov na naši severni meji.
u— Prirodosiovno društvo zaključuje svoja predavanja za letošnjo sezono. Opozarjamo, da bo zadnje predavanje v torek 2. maja (ne v petek, kakor je bilo pomot-no javljeno) ob 18 15 v predavalnici mineraloškega instituta univerze, kjer bo o kirurgiji trebušne votline predaval primarij g. dr. Božidar Lavrič.
ZA BIRMO!
Velika izbira originalnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najceneje pri
BRATA LOGAR
Ljubljana, Pred škofijo 15
u— AKademsKi odsek jugosi<>vensko-boI-garske lige. V ponedeljek 1. maja ob 19. bo seja akademskega odseka v prostorih starešinske organizacije, Gradišče 14. Tajnik I.
u— Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje članstvo in ljubljansko občinstvo na koncert dveh odličnih angleških umetnikov, ki bo v petek 5. maja ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Sodelovala bosta mezzosopranistka Astra Desmondo-va in pianist evropskega slovesa Clifford Curzon. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Podrobnejši program še sledi.
ELITNI AKADEMSKI PLES
VEČER BRATSTVA
KAZINA
6. MAJA
u— Današnji koncertni nastop ljubljanskih Srednjih šol in učiteljišč se bo pričel točno ob pol 11. uri v Operi. Vstopnice se dobe že od 10. dalje pri operni blagajni. Izkažimo priznan je našim mladim pevcem in igralcem! Posetimo ta nastop!
u— Blizu sto srčkanih punčk in fantkov na odru. Pri akademiji »Otrok za otroka«, ki jo prirede ljubljanske ljudske šole v soboto 6. maja ob 19. v frančiškanski dvorani. bodo posebno privlačne točke nastopi najmlajših junakov iz otroških vrtcev, že prejšnja leta so ti malčki s svojim naravnim nastopom in pravo otroško živahnostjo zbujali občudovanje. Naj pridejo zlasti mamice in očetje gledat, kaj vse zmorejo njihovi ljubljenčki. Prav tako bodo ostale točke, prizori, igrice, petje, telovadni in ra-jalni nastopi zadovoljili obiskovalce. Nastopile bodo skoro vse ljubljanske šole. Zato naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico.
LEPE OBHAJELNE SVEČE, VOSEK, MED, MEDENO PECIVO in LECT ZA BIRMO — dobite najbolje in najceneje pri
»SVEČA", Stritarjeva 6
u— Zlatorogov steg skavtov Ljubljana hi. je proslavil prejšnjo nedeljo svoj Jur-jev dan. Njegovo članstvo se je zbralo v gozdovih za šmarno goro, da praznuje god tega svetnika, prinašaica mladosti in zelene pomladi, nosilfca borbe svetlobe s temino, in prav zato patrona vseh skavtov. Tudi oni se stalno bore proti zmaju v človeku. Sredi zelenega gozda na romantični jasi so skavti zakurili ognje in zaorila je jasna pesem iz mladih grl. Lahni pomladni dežek ni prav nič motil veselega in prazničnega razpoloženja, ko je stegov načelnik, učitelj Miroslav Zor razložil pomen tega največjega skavtskega praznika in ko so si navdušeni fantje obljubili, da ne bodo zapustili skavtskih potov in da bodo vedno stremeli za visokimi ideali, ki jih sv. Jurij predstavlja. Vsečloveška ljubezen in skavtsko bratstvo so načela, ki so vredna, da se prav zdaj v teh napetih časih razširijo po vsem svetu. Zlatorogov steg skavtov je s svojim jurjevanjem preteklo nedeljo začel vrsto svečanosti, ki se bodo končale z razvitjem treh krasnih praporov za obletnico stegove ustanovitve sredi maja. Našo javnost že sedaj opozarjamo na to proslavo.
u— Srbska pravoslavna cerkvena občina sporoča svojim članom, da je Eparhij-ski upravni odbor v Zagrebu odobril volilni imenik za 1939. leto. Na podlagi tega pravomočnega imenika bodo 21. maja volitve cerkveno-občinskega sveta srbske pravoslavne cerkvene občine za dobo šestih let. Volilni zbor bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani točno ob 10. Kandidatske liste je treba sestaviti v smislu navodil, katera so objavljena v pisarni cerkvene občine (Zrinj-skega 15) in na cerkvenih vratih ter jih je vložiti pri Cerkveno-občinskem upravnem odboru srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani od 1. do vključno 8. maja. Voli se 24 članov in 12 namestnikov cerkveno-občinskega sveta. Ko bodo liste verificirane, bodo javno na vpogled članom od 9. do 18. maja.
POZOR!
POZOR!
Vsakovrstna birmanska darila po znižani ceni nudi vsem botrom in botricam
ŠTEFAN FERANT — urar
Florijanska ulica 15
Državnim nameščencem nudim tudi na obroke po dogovoru
u— Mladinski odsek Strelske družine bo priredil 13. maja svoj n. majski večer, pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblaisti generala g. Stefano-viča in častnega damskega komiteja. Pričetek bo Ob 20. v veliki dvorani Kazine. Program bo dobro izbran in bo vsakogar zadovoljil. Po sporedu se bo ob zvokih Broadway-jazza razvila prijetna zabava, ki bo trajala pozno v noč. Na to našo prireditev opozarjamo vso nacionalno javnost, od katere pričakujemo, da se bo odzvala in nas tako gmotno in moralno podprla. Strelska družina.
u— Zaščitno cepljenje svinj proti rdečici. Mestno poglavarstvo v Ljubljani vabi interesente za zaščitno cepljenje svinj proti rdečici, da se do 15. maja prijavijo mestnemu veterinarskemu uradu, Krekov trg 10/1, odnosno krajevnemu ogledniku živine.
Kup nesreč. Včeraj so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 33-letnega Leopolda Flisa iz Domžal, zaposlenega pri Nabavljalni zadrugi železniških nameščencev na Masarykovi cesti. Pri delu je padel nekaj metrov globoko z lestve in se poškodoval po glavi. — Delavec Marko Milakovič, po rodu iz brinj-skega okraja v savski banovini in zaposlen pri gradnji državne ceste pri Javorju, je pri razstreljevanju skal dobil velik kamen v glavo, da je prav tako moral v bolnišnico. — Iz Škofje Loke so pripeljali 311etnega detektiva Jožeta Jeralo, ki se je z motorjem vozil proti Zirem. pa je tako nesrečno padel, da je dobil hude poškodbe. — Žrtev prometne nezgode je postal tudi delavec Albin Špruk z Brda, ki se je s kolesom peljal proti Mestnemu logu, pa je padel in si nalomil desno roko.
u— Ri n koš ti na Sredozemskem in Jadranjem morju s prekomorskim paro-brodom (Genova — Capri — Messina — Benetke — Trst) od 25. do 30. maja. Izredno nizka cena prevoza! število prostorov skrajno omejeno, prijave takoj. Bile-tarnica Putnika« in Jakob Gorjanc pa-robrodarski zastopnik. Miklošičeva cesta 15. telef. int. 20-66. (—)
FOTOAPARATI
samo najnovejši modeli po najnižjih cenah
v veliki izberi — došli. Priporoča se edina specijalna fototrgovina
JANKO POGAČNIK
Ljubljana, Tyrševa cesta 20.
Iz Celja
e— Otvoritev kolektivne razstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka, ki razstavlja v okviru Celjskega kulturnega tedna 45 svojih del iz zadnjih dveh let in sicer olja, akvarele in risbe, bo danes ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. Razstavo bo otvoril z uvodnim predavanjem o slovenski povojni umetnosti in slikarju Sirku umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran Šijanec. Vsa naša javnost je vabljena, da se udeleži otvoritve razstave.
e— V zvezi s prireditvami Celjskega kulturnega tedna je v enem izmed izložbenih oken tvrdke Stermecki razstava književnih del vseh onih literatov, ki bodo sodelovali v sredo 3. maja na literarnem večeru CKT. Poleg knjig so razstavljeni tudi rokopisi, fotografije in dve sliki prof. Alberta Sirka iz Slovenskih goric.
e— Igra »Roksi« preložena. Zaradi akademije pomladka Jadranske straže je uprizoritev veseloigre »Roksi«, ki jo bodo priredili dijaki in dijakinje drž. realne gimnazije v Celju pod okriljem celjske podružnice Ferijalnega saveza, preložena od 5. na torek 16. maja z začetkom ob 20. v Mestnem gledališču.
Dr. med. Viktor Tominšek
specialist za očesne bolezni, se preseli s 1. majem V CANKARJEVO ULICO ŠT. 9.
e— Pevski koncert celjske gimnazije in vseh treh meščanskih šol se bo pričel danes ob 17. v celjskem gledališču. Spored je lep in pester. Udeležite se koncerta v čim večjem številu!
e— Šahovski brzoturnir. Celjski šahovski klub je priredil v petek zvečer svoj redni mesečni prvenstveni brzoturnir. Prvenstvo za april si je priboril g. prof. Gabrovšek s 15 točkami od 16 dosegljivih. Drugo in tretje mesto si delita g. dr. Cvetko Šribar, predsednik Beograjskega šahovskega kluba »Vidmar«, in g. Dobrajc, vsak z 12 točkami in poL
e— Invalidsko zborovanje. V nedeljo 7. maja ob 9. dopoldne bo v veliki dvorani Narodnega doma zborovanje vsega članstva krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju. Vabljeni so vsi invalidi in vdove ter vsi, ki so šele prosili za priznanje. Na zborovanju se bodo obravnavala določila nove uredbe in razna invalidska vprašanja. Povabljen je tudi delegat oblastnega odbora iz Ljubljane.
e— Občni zbor Olepševalnega in tuj-skoprometnega društva v Celju bo v sredo 10. maja ob 20. pri »Belem volu«. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev in revizorjev, poročilo o onesnaževanju Savinje in volitve. (—)
e— V celjski bolnišnici sta umrla v petek 801etna služkinja Neža Cmokova, ki je bila mnogo let uslužbena v celjski bolnišnici, in 301etni Franc Dular iz Oplotnice pri Konjicah. — Na Lavi št. 12 pri Celju je umrla včeraj v starosti 37 let šivilja ga. Pavlina Jakunova, roj. Skalar jeva.
e— Dve nesreči. V četrtek ob 19. je padel llletni sin policijskega stražnika Rafko Dobrotinšek iz Celja pri telovadbi tako nesrečno, da si je nalomil levo roko pod komolcem. — V petek zjutraj je padla 171etna hčerka progovnega delavca Fani Mušerlinova iz Bukovja pri Laškem z voza in si zlomila desno ključnico. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Razprava proti Francu in Rudolfu Košcu zaradi vloma v Vojniku in roparskega napada na Frankolovem, o kateri smo poročali včeraj, se bo nadaljevala v petek 5. maja pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes g. dr. Josip Cerin na Glavnem trgu št. 12.
e— Srečke za II. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite jih čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
Naročafte, čitajte in širite
»J U T R 0«?
ČATEŽKE TOPLICE,
najbolj vroči (59° C) radioaktivni vrelci dravske banovine, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne 1. maja, v pred- in posezoni znatni popusti.
Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hipertonija), revmatizem sklepov in mišičevja, vnetje, protin, nevralgično trganje ter predvsem išias, nevrastenija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, ohromelost, kronični eksudati
in vnetja, ženske bolezni in drugo. Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje.
Iz Zagorja
Naši izseljenci si pridobivajo francosko državljanstvo. Prejeli smo pismo naših izseljencev v Franciji, v katerem sporočajo, da je bilo lepo število izseljencev, predvsem naših rudarjev, letos dne 23. februarja na lastno prošnjo sprejetih med francoske državljane. Pravijo, da so obupali nad tem, da bi moglo kdaj priti do konvencije o starostnem zavarovanju, kar bi jim omogočilo vsaj na starost vrnitev v domovino. Težkih src so se odločili za prestop, toda iejstvo je, da bodo kot državljani Fratioije dobili po 15-letnem službovanju letno pokojnino 7.500 frankov, v nasprotnem primeru kot nedržavljani pa le 800 frankov, če ostanejo v Franciji; če gredo v domovino, pa niti tega ne. To dejstvo, ki je zanje življenjskega pomena, jih je pripravilo k odločitvi za prestop v francosko državljanstvo.
Z Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« predvaja danes, in v ponedeljek ob pol 9. zvečer (v nedeljo in ponedeljek tudi ob 3. pop.) velefilm »Indijski nagrobni spomenik«. Med dodatki tudi risan film »Popaj hoče v bolnico« in Paramonutov zvočni tednik. (—)
NOVI POMLADNI MODELI!
Konec znamenite indnstrlje
Ruševin? poslednjih tovarniških objektov ob Tyrševi cesti
Ljubljana, 28. aprila Ljubljanske strojne tovarne in livarne so bile podjetje, ki je že dolgo let pred vojno slovelo daleč naokrog. Žaprav je bilo to več tovarniških podjetij, ki so se po prevratu združila. Med njimi je bila tudi poznana Samassova tovarna na Prulah, ki je svoje čase posebno slovela po svoji livarni zvonov. Po vojni so glavne delavnice prenesli oziroma združili v objektih na Tyrševi cesti. Prej tako cvetoča industrija, v letih 1914 — 1919 zaposlena tudi z vojnimi dobavami, nato pa v pretežni večini izdelovalnica strojev in livarna zvonov, je začela hirati. Pred nekaj leti je zašla v tež-
koče in podjetje ni moglo zaradi neplačanih naročil niti delavcev redno izplačevati. Lastniki so intervenirali v Beogradu a vsi poizkusi, da bi podjetje ostalo v obratu, so bili zaman. Tovarne so prišle na dražbo in sedaj jih je dobesedno konec. Stroje in drug inventar so razprodati na dražbah, od številnih poslopij pa pravkar rušijo poslednje stene. Zemljišče bodo sparcelirali in dobro prodali, saj ima svet ob Tvrševi cesti visoko ceno. Čez nekaj let bo že ves zazidan z novimi hišami. Od nekdaj velike in znamenite strojne industrije bo ostat le še spomin, ki ga bomo zdaj pa zdaj pogrevali v zgodovinskih beležkah o stari Ljubljani.
Učilišče za 200 semeitišaukov
Smrt se umika novemu življenju. Poslednji ostanki nekdanjih grobnic čakajo odstranitve. Za sedaj so zanimivi konstrast mogočni stavbi v ozadju
Ljubljana, 27. aprfta Veliko zemljišče starega pokopališča pri. Sv. Krištofu so izročili drugemu namenu, kakor je bilo prvotno določeno. Prvotno so namreč nameravali iz njega napraviti park po zgledu drugih mest. Stara pokopališča, ki ne služijo več svojemu namenu, imajo kot vrtovi svoj poseben čar. Arhitektura grobnic in nagrobnikov med starimi drevesi, bele stezice, ki jih prepre-zajo, in odmaknjenost od mestnega vrveža
menSSe bo veEkara^ca okrogla zgradba, katerega os bo tvorila imenovana stavba. Le v tej bo poleg nekaterih drugih prostorov velika cerkev, pod njo pa dvorana za kino, zborovanja ali predavanja. Krožna zgradba, ki bo ta del oklepala krog in krog, bo namenjena za stanovanja 200 bo-goslovcem. Po načrtih kaže, da bo novo semenišče najmogočnejša stavba v Ljubljani in so tudi stroški zanj temu primemo preračunani- preko 30 milijonov dinarjev.
Pogled na osrednji def novega semenSSSat	-Bo .pod streho
j^m dajejo neko romantično cteSežj^. kakršnega sicer v parku ni mogoče ustvariti. pokopališče Sv. Krištofa je bito ko nalašč primerno, da ga spremene v tak park. Dodobra je bilo zaraslo, imeto je mnogo prav lepih umetniških spomenikov in bi bil park na tem prostoru še toliko bolj potreben, ker v bližini ni nobenega javnega nasada.
Pokopališče pa so prepustili za zgradbo novega semenišča, ki so ga že fcmi pričeli graditi in je njega osrednji del v sirovem že dograjen in pod streho. Novo se-
Hb> 2£29kBi, st feteso Je napravil res načrt arfn teft t Ptečnflc, je bik) asapoeajejiai pajecej delavcev. Letos, fao je geadbena seaona že zdavnaj v razmahu, pa dek) počiva, zaradi česar je nedvomno najmanj 100 zidarskih moči brez deSa. Vzrok, zakaj gradnje ne nadaljujejo, ni znan. Baje je nastal spor med projektantom to gradbenim vodstvom, ki je samo-tostno spremenilo dele načrta, če je to res, bik) želeti, da se spor čimprej pomirljivo reši in se s tem ustvari možnost
deda &teyi,lnj,ir) tišjem in obrtnikom.
- '
Iz Maribora
a— Jadranska straža v Mariboru pri. redi od 30. aprila do 5. maja jadranski teden, ki bo posvečen v prvi vrsti podmladku. Oblastni odbor je razpisal za vse narodne in druge šole na področju bivše mariborske oblasti 30 brezplačnih, 14 dnevnih letovanj na morju z vožnjo vred, kar je zvezano s pravilnim rešitvijo propagandnih križank, ki jih je J S založila. Križanke se dobijo po 2 din v pisarni JS, žrebanje pa too 27 maja Oblastni odbor JS je razpisal tri nagrade za najlepša izložbena okna v Mariboru (400, 300 in 200 din). Za svečane razvitje društvenih zastav dne 7. maja so razpisane za naše fo-toamaterje tudi tn nagrade za tri najlep še posnetke za razvitje zastav Mestni odbor J S pa priredi 6. maja veliko narodno akademijo v 30 Krnski dvorani. Ve? teden se Dodo po ulicah prodajah Učno vezam mornaiski znaki Pridno segajte po njih: Zadnji dan jadranskega tedna v nedelje pa bo posvečen razvitju društvenih zastav o čemei bomo še poročali. JS v Mariboru bo izdala lično spomenico, v kateri bo očrtano 151etno delovanje JS v Mariboru in v vsei bivši mariborski oblasti.
a— Iz Ljudske univerze. Jutri v ponedeljek bo predaval g Jean Dayre o Julesu Romainsu, ki ima svoje mesto med največjimi pesniki in pisatelji sodobne svetovne književnosti. — V petek 5. maja pa bo predaval univ. prof. dr, France Veber o temi »človek in svetovni nazor«.
a— Mariborčani! APZ pride v naše mesto. Dne 13. maja bo akad. pevski zbor iz Ljubljane priredil v »Unionu« koncert. Na programu bo: »Pesem slovenskega preporoda«, ki je že v Ljubljani navdušila množico in kasneje tudi v Celju. Dve dolžnosti nas vežeta, da upoštevamo pomembnost tega koncerta: dolžnost zavesti, da pripadamo narodu, iz katerega se je porodila glasbena kultura in iz katere že več let APZ zajemlje in nam nudi v najvišjem umetniškem izoblikovanju in pa dolžnost spoštovanja do lastnih kulturnih tvorcev v preteklosti, ki so s svojimi deli darovali narodu in posvetili del svojega življenja, svoje sile in znanja. Dajmo tudi APZ priznanje za nesebično delo in umetniško prizadevanje. (-■—)
a— Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva ima v četrtek 4. maja svoj redni mesečni sestanek pri Merdausu. Prijatelji učiteljstva dobrodošli!
a— Prodaja avtobusnih vozovnic. S 1. majem si bodo potniki lahko kupili vozovnice za vse proge mestnega avtobusnega prometa že prej v pisarni na Glavnem trgu. S tem bo omogočeno hitrejše vstopanje potnikov v avtobuse.
a— Rotovške novice. V četrtek 4. maja ob 18. bo v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta mariborske mestne občine. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje regulacije Tržaške in Pobreške ceste ob splošni bolnišnici, pooblastilo županu za razpolaganje s proračunsko rezervo do zneska 50 000 din, prošnja zadruge uslužbencev Mestnih podjetij za najetje posojila v znesku 2 milijona din pri Javni borzi dela, izvršitev regulacije med državnim mostom in bodočo zgradbo Vzajemne zavarovalnice, zamenjava z zemljiščem tvrdke Franz & sinovi ob Einspilerjevi ulici.
a— Prosta mesta pri magistratu. Pri mestni finančni upravi se oddasta dve službeni mesti. Razen tega bodo mestni svetniki sklepali na svoji seji 4. maja o oddaji razpisanega mesta gradbenega tehnika in razpisanega mesta cestnega moj« stra.
a— Iz gledališča. Drevi se uprizori šti-ridesetič na mariborskem odru Smetanova »Prodana nevesta«. — V torek 2. maja pa bo predstava veseloigre »Upniki na
plan«.
a— Sreča v nesreči. Šofer avtomobila
2-1392 je na vožnji iz Slovenske Bistrice v Ptuj prebil pri Pragerskem železniške zapornice. V naslednjem trenutku se je pojavil vlak. Po srečnem naključju ni bilo usodnih posledic. Šofer je odnesel zdravo kožo, le zapornice bo moral plačati.
a— Izlet v Postojnsko jamo na bin-
koštno nedeljo 28. maja o priliki velikega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani, priredi Putnik - Maribor Vozna cena s kolektivnim potnim listom in z vstopnino
v	jamo samo 150 din. Prijavite se takoj pri Putniku, Maribor, Celje, Ptuj. (—)
a— Poziv inozemskim državljanom. Pred-stojništvo mestne policije razglaša: Inozemski državljani., ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in so v posesti zaposlitvenega dovoljenja, to je izkaznice o poklicu, z veljavnostjo za nedoločen čas, se pozivajo, da iste predložijo v svrho potrditev tekom meseca maja pri predstojništvu mestne policije, soba št. 2 in sicer dnevno v času od 10. do pol 12. Prizadeti se opozarjajo, da v nasprotnem primeru izgubi izkaznica o poklicu svojo veljavnost.
a— Dijaki državne trgovske akademije imajo v torek 2- maja svojo tradicionalno akademijo v Narodnem domu s pričetkom ob 20
a— Gozdovi gorijo. V Prepolah je nastal ogenj v gozdu posestnika Ernesta Samobora. Škode je 30.000 din Ogeni so zanetili otroci, ki so kurili v gozdu.
a— Nova stanovanjska hiša. Na vogalu Cankarjeve in Aškerčeve ulice gradi g. Alojzij Hutter, brat g. J. Hutterja, dvonadstropno stanovanjsko hišo, v kateri bo 10 stanovanj. Povečali bodo tudi Hutter jevo tekstil-no tvornico v Melju.
a— v tajni razpravi je obsodil mali kazenski senat okrožnega sodišča 34-ietno postrežnico Ano Plohi iz Maribora na 8 mesecev strogega zapora, ker je odprav* ijala telesni plod. Soobtožene so bile še 4 osebe, ki so bile vse obsojene pogojno.
a— Razburljiv dogodek v Tattenbache-
vi	ulici. V noči na petek sta »e v Tatten-bachovj ulici krepko spoprijeli skupini moških. Sredi splošnega vrveža in mika-stenja je obležal 45-letni mesarski pomočnik Ivan Filipančič. Poškodfbe ima po vsem telesu. Zdravi se v bolnišnici.
a— Spet vlomilci. V nofti na soboto so se splazili neznani zlikovci v prostore gostilne »Balkan« v Linhartovi ulici. Stikali so za denarjem. Odnesli so večjo količino masti, sladkorja ln drugih jedil, razen tega 300 din gotovine, ki so pa last domače kuharice.
a_ PragCska »tvorniea kole8« v likvidaciji. Sresko sodišče v Slovenski Bistrici je prevzelo vsa ukradena kolesa, ki ao jih našli orožniki v prosluli »tvornici« ukradenih koles na Pragerskem. Policija je ugotovila, da so bila nekatera kolesa ukradena v Mariboru. Lastniki koles naj ae pozanimajo pri omenjenem sodišču.
a— Nevajen merjasec. Posestnika Si- I mona Kacjana iz Sv. Lenarta v Sloven- ' skih goricah ie sosedov merjasec tako ob-grize) po nogah da se je Kacjan moral zateči v bolnišnico.
a^- Naboj ni igrača. 17-letni strugairski vajenec Drago Ferk je našel naboj in si ga ogledoval. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je naboj eksplodiral v levici, ki mu jo je popolnoma zmrcvarilo. Ferk se je zatekel v bolnišnico.
a— Zanimiv proces se obeta pred sre-skim sodiščem. Neki mariborski industrijec toži nekega mariborskega odvetnika, ker mu je zaračunaj za neke intervencije 20 tisoč din. Odvetnik pa toži industrijca, ker mu je zaračunal za neko avtomobilsko vožnjo v Zagreb 20.000 din.
a— Tombola in veselica v petem okraju bo 7. maja ob 14. pri Sokolu I. Tablice samo 3 din, veselica brez vstopnine. Mladina se bo lahko zabavala ob zvokih godbe »Drave«. Pekli se bodo znani Zejevi čevapčiči in točila pristna in dobra vinska kapljica. )
a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Tekoči teden imata nočno lekarniško službo Albanežeieva lekarna na Fran-kopanovi in Kon gova lekarna na Aleksandrovi cesti. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč pa ima danes v nedeljo zdravnik OUZD dr. Hugon Velker. Koroška cesta 10/1, ponoči Pobreška cesta 2.
Iz Litije
h— Nesreča v kamnolomu. V Strmolah, nedaleč od Litije, je železniški kamnolom. Lani je udarila skala delavca Bren-čiča, očeta številne družine iz Podsitar-jevca. Moža so pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati Družina je ostala brez rednika. V torek pa se je spet primerila v Strmolah nesreča. Visoko v bregu je lomila skupina delavcev skale. Spodaj pa je bila tisti čas zaposlena druga skupina delavcev. Nenadno je priletela skala, ki se ji delavec Franc Omejec ni mogel več umakniti. Skala ga je zadela v glavo in v roko. Brez glasu se je Omejec zgrudil. Brž so priklicali zdravnika dr. Lebingerja. Ugotovil je pretres možgan in nalom kosti. Omejca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Ponesrečenec je star 31 let, doma pa iz Mednega. Vsak dan se je vozil v službo. Vest o nenadni nesreči je pretresla ženo in štiri otroke i— S skednja je padla in si zlomila roko in nogo. 77-letna gospa Marija Zoretova, po vsem Zasavju znana gostilničarka in posestniea v šmartnem pri Litiji, je odšla po lestvi na skedenj, da pregleda zalogo sena in slame Ob povratku pa je stari gospej spodrsnilo in je padla pet metrov globoko. Seveda se je močno potolkla po vsem telesu Poklicali so iz Litije zdravnika, ki je ugotovil poleg drugih poškodb zlom desne roke in desne noge. Nudil ji je potrebno pomoč. Ponesrečena gospa bo ostala v domači oskrbi.
Iz Ljutomera
lj— Sokolska akademija je nedavno združila v Sokolskem domu člane in prijatelje Sokola. Bila je dobro pripravljena. Nastopili so vsi oddelki razen dece in pokazali lepo izurjenost tako v prostih vajah kakor na orodju. Posebno je ugajala telovadna pantomina »Uvod h krstu pri Savici«, ki jo je izvajal obrtni naraščaj prav lepo in jo moral ponoviti. Vmes je igral sokolski orkester. Po akademiji je bil še prijateljski sestanek, ki je potekel med petjem in govori zelo prijetno.
lj— Na meščanski šoli je zdaj proti koncu šolskega leta polnoštevilen učiteljski zbor. Prispele so tri nove učne moči: Jenko Zdenka, Maček Jože in Stajnko Franc.
lj— Tatvine. V zadnjem času vlapiljajo neznani zlikovci kar po vrsti v razne hiše. Posebno se znanimajo za vinogradske hiše. kjer navadno ni stalnih stanovalcev. Tako so vdrli v dve Mihaličevi zidanici, potem v Herodlovo v Ilovcu v Rosenber-govo na Kamenščaku in še pri Jeruzalemu. Viničarju Klobučarju nad Ljutomerom so podnevi odnesli obleko in denar, v Vogri-čevcih pa so kar pri treh hišah pobrali razne dobrote. Pri Mihaličevem viničarju so jih prepodili, čuje se, da so orožniki tolpi vlomilcev že na sledu.
Iz Hrastnika
h— Nesreča v rudniku. Na Ojstrem se
je zasulo nekaj metrov rova, tako da je za osem ur odrezalo rudarja Rudolfa Hlad-nika od sveta.. Rudarji so šli pod vodstvom obratovodje in paznikov takoj na delo. Odkopavali so polnih osem ur, da so rešili rudarja iz neprijetnega zapora. Najprej so bili skozi nasuto zemljo zabili debele cevi. po katerih je dobival Hladnik zrak. Rešen-ca, ki ima ženo in štiri nepreskrbljene otroke. so spravili iz jame čisto nepoškodovanega, kar je vzela vsa hrastniška javnost z veseljem na znanje.
h— Mali potok, ki teče s hriba od Lo-gerja proti Birtiču, je občina čisto prekrila. To delo je bilo iz gospodarskih in higieničnih ozirov — prav potrebno. S po» kritjem potoka se je cesta razširila. Higienskih ozirom pa ustreza to delo ker se izliva v ta potoček nesnaga iz dveh mesnic. — Občinska uprava ima v svojem letošnjem proračunu še druga gradbena dela, Predvsem gradi na Logu stanovanjsko hišo za delavske upokojence. — Letos bodo adaptirali tudi občinsko hišo v Hratniku in ometali ubožnico na Dolu ki je bila zgrajena že pred kakimi 35 leti kot izolirnica in je še danes neometana.
h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Ljubezen pomladi«.
Iz Murske Sobote
m#— Tečaj m strojnike in kurjače bo
maja v Murski Soboti na pobudo Društva mlatllničarjev.
ms-^ Šahovska predavanja bo imel SK Mura vsak petek zvečer v posebni sobi pri Vučaku. Predaval bo odv. pripravnik Janez Nemec,	»
ms— Najstarejša Sobočanka umrla. Ob veliki udeležbi občinstva so pokazali 90-Iet-no vdovo po cestnem nadzorniku Elizabeto Kočvarovo, ki je bila najstarejša Sobočanka. Bila je splošno znana ln priljubljena. Blag ji spomin!
ms— Neprevidni kolesarji. Neznana kolesarka je podrla po tleh 79-letnega starčka Jožefa Osterca iz Starenove vasi, da si je pri padcu zlomil levico. V Hotizi pa je neki kolesar povozil šestletno Marijo So-bočanovo, ki je dobila pri tem hude poškodbe po obrazu,
ms— Prekmurje se prazni. Iz Prekmurja je odšlo na sezonsko delo #e 4000 sezonskih delavcev, Večina je žla v Nemčijo. Zdaj pripravljajo nov transport za Francijo.
Iz Kranja
r—- Velik koncert APZ v Narodnem domu bo v sredo 3. maja ob pol 21. Akademski pevski zbor v Ljubljani uživa slove-prvega zbora: njegova pevska umetnost ji dosegla najvišjo stopnjo. Poleg tega pa zbor ubira novo pot smotrne kulturne politike; svoj pogled je obrnil v glasbeno snovanje lastnega naroda od najstarejših časov do danes. Kar je kvalitet, ga. rešuje pozabljenju in s svojimi vzornimi nastopi daje priznanje in potrjuje pravo vrednost narodovega ustvarjalca. Tako bodo tudi dela naših preporodašev na koncertu dobila polno svežost v svojstvenem glasbenem prednašanju APZ, ki bo zapel sedemnajst pesmi, med katerimi so nekatere pravi slo venski biseri. S svojim obiskom izkažimo spoštovanje graditeljem naše narodne kulture! (—)
Hotel „EVROPAtt — Kranj
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel v svojo režijo kavarno, restavracijo in buffet. — Vljudno se priporočam za Vaš cenj. obisk. Kuhinja in klet je prvovrstna. Sprejmejo se novi abonenti. Cene izredno nizke. — Priporoča se in Vas pozdravlja
LOJZE TOČAJ
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., %7. in 9. uri monumentalno filmsko dele Cecil B. de Mille-ja »Kralj kraljev«. (—)
Iz Ptuja
j— Cepljenje proti osepnicam. Mestni fizikat obvešča, da bo letos cepljenje proti osepnicam dr.e 8. maja cd 13. do pol 15. ure v zboručni dvorani na magistratu. Pregled cepljenih in naknadno cepljenje opravičeno izostalih pri glavnim cepljenju se bo vršilo dne 15. maja na istem mestu in ob isti uri. Starši so po zakonu dolžni, da prinesejo otreke k cepljenju in k pregledu.
j— Nogometna teKma. Danes ob pol 15. uri bo na igrišču ob Dravi nogometna tekma med SK Celjem in PSK Dravo.
j— Ujeta tatica kolesa. Učiteljski abi-turijent Herman Stožer iz Ptuja je prislonil svoje kolo pred trafiko v Krekovi ulici in se za trenutek odstranil. Ob povratku pa je opazil, da mu je med tem nekdo odpeljal kolo. Odišel je na lov za tatom in je tega tudi našel v neki okoliški ženski. Zgrabil jo je v neki stranski ulici ravno v trenutku, ko je kolo hotela zasesti. Seveda ji je to preprečil teržen-j(ko odvedel na policjio, da dobi primerno kazen. Manj sreče je imel Janez Malinger iz Gerečje vasi, ki so mu kolo ukradli na Tyrševem trgu.
j— Nepoučenost ali divjaštvo. Okrajni cestni odbor je dal pretekli teden zasaditi ob banovinski cesti Ptuj-banovinska meja (Gjurmanec) in Ptuj—Bori več sto sadnih drevesc. Nekim neznanim osebam pa so bila ta drevesca silno neprijetna in so jih do danes že nad 20 polomili. Krivce bo težko ugotoviti, da bi bili primerno kaznovani, vendar pa bi bilo priporočljivo, da bi šole, občine in župni uradi s primernim poukom pri ljudeh dosegli, da bi se v bodoče taki primeri ne dogajali.
j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob pol 19. in pol 21. film »Marioneta«. Kot dodatek Foxov žurnal in kulturni film. (—)
Iz Trbovelj
t— Društvo Rejec malih živali v Trbovljah priredi 4. junija tombolo, v primeru slabega vremena ali drugih neprevidnih zaprek pa 18. junija. Prosimo vsa ostala društva, da bi upoštevala in prireditve ne ovirala. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup plemenskih živali, se tombola javnosti že sedaj najtopleje priporoča. (—)
t— Opozarjamo lastnike biciklov, da pridejo po prometne knjižice v občinski urad, zglasilni oddelek, soba št. I. Lastniki biciklov, vojni obvezniki, morajo priti osebno in prinesti s seboj listine zaradi izpopolnitve vojaške evidence.
Iz Konjic
Nananjamo cenj. občinstvu, da o t v o r i m 1. maja t. L
KAVARNO in GOSTILNO v Slov. Konjicah,
Priporočam se za obilen obisk.
FANI REMIC,
kavarna *in gostilna.
Iz življenja na deželi
DOLENJSKE TOPLICE. Naš kraj ima
še vedno primitivno poštno vožnjo, ki v dobi avtomobilizma nikakor ne ustreza prtrebam. Kak vt'sk more napraviti na kopališkega gosta ubožni voz. na katerem se prevaža pošta! Prejšnja leta. ko še ni bilo modernih občil, je vozil pošto in potnike voz. ki je u trezal svojemu namenu sedanji vozrvi pa nikakor niso prikladni. Najmanj pa je to primemo za zdraviliški kraj, ki ga letno obiskuje mnogo gostov, med njimi tudi precej tujcev. Ko se bo letos spet oddajsla vožnja pošte, naj bla-govli poštno ravnateljstvo to ipoštevati. Avtomobilsko podjetje naj poleg pošte prevaža tudi potnike in goste. Poštne vožnje naj bi se uredile tako. da bi imele zvezo z vsakim v'akom.
RAKEK! Ne pozabite, da gostuje drevi ob 20. v Sokolskem domu Mrakova gledališka skupina iz Ljubljane. Uprizorila bo tragedijo o velikem slovenskem slikarju Ivanu Grrharju. Gostovanje skupine, ki je s tem čelom gostovala že trinajstkrat na raznih slovenskih odrih, bo tudi za Rakek izredno zanimiv dogodek.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer film »Tarzan junak«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Opozarjamo vse posetnike, da so večerne predstave pričenši s prvim majem ob pol 9. zvečer.
RUŠE. Odbor pevskega društva Ruše naznanja vsem pevskim društvom, da slavi letos svoj srebrni jubilej, to je 25-letnico svojega delovanja ter priredi 4. junija I. pevski tabor v Rušah. Da bo slavnost uspela najbolj slovesno, apeliramo na vsa pevska in druga narodna društva, da za ta dan opustijo svoje prireditve ter se kor-porativno udeleže našega I. pevskega tabora, da tu ob severni meji skupno proslavimo bratsko pevsko vzajemnost. (—)
STRAŽIŠCE. Sokol Stražlšče si je za Petrovo petletnico poleg drugega nadel nalogo, da zveča svoj dom, ki je zaradi stalnega dviga članstva, naraščaja in zlasti še dece postal premajhen. To svojo zamisel je že uresničil, pa ga tarejo skrbi, kako poravnati obveznosti. Zato jc društvena uprava sklenila prirediti v nedeljo, dne 14.
maja. veliko tombolo z glavnim dobitkom: motorno kolo. Med večjimi dobitki je tudi 6 moških in 4 ženska kolesa štedilnik, več vreč moke. poleg tega pa še nad 300 zelo lepih dobitkov. Tablice so po 3 din. Tombole Sokolskega društva so že minula leta privabile mnogo obiskovalcev. Zato pričakuje uprava, da bo tudi na letošnji tom-
boli na »Pantah« mnogo prijateljev sokolskega dela pa tudi onih. ki si želijo na cenen način pridobiti lepih .n koristnih dobitkov. Po tomboli bo zabava. Na svidenje 14. maja v Stražišču!
TRŽIČ. Kino predvaja danes velik, krasen film »V sedmih nebesih«. (—)
Teden svetovne
Od petka 21. do petka 28. aprila 1339*
Med poslednjima petkoma je v mednarodnem razvoju prevladovala izredna diplomatska delavnost, ki so jo na eni strani označevali številni diplomatski obiski, iia drugi pa pagajanja med posamezni vladami v zvezi z znanimi angleškimi pobudami za izgraditev posebne »fronte miru«. Vso to povečano diplomatsko aktivnost zadnjih dni je prepletalo napeto pričakovanje Hitlerjevega odgovora na Rooseveltovo poslanico, ki je bil napovedan za zadnji petek. Kot pripravo za ta odgovor je Nemčija pozvaia nekatere države, ki jih je Roosevelt navedel v svoji spomenici, naj same povedo, ali so vedele za Rooseveltovo pobudo in ali se res čutijo ogrožene. Z veliko pozornostjo je svet medtem zasledoval nove obrambne napore obeh zapadnih velesil, ki sta prav v preteklem tednu napovedali nove žrtve za izpopolnitev svoje obrambe.
BeneSki in berlinski obisk našega zunanjega ministra
Razen diplomatskega potovanja rumun-skega zunanjega ministra Gafenca, ki je po sestanku s poljskim zunanjim ministrom Beckom v Krakovu imel važne razgovore še v Berlinu Bruslju, Londonu in sedaj tudi v Parizu, od koder odpotuje še v Rim, sta bili v zadnjih dneh posebno v ospredju mednarodnega zanimanja potovanji našega zunanjega ministra dr. Cin-car-Markoviča v Benetke in Berlin. Razgovori med našim in italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah so se začeli preteklo soboto popoldne in so bili v nedeljo že zaključeni, razgovori v Berlinu z nemškimi državniki pa v torek in sredo.
Komunike, ki je bil izdan o beneškem sestanku, pravi, da sta ministra »proučila vsa vprašanja, ki zanimajo v današnjem položaju obe sosedni in prijateljski državi, pri čemer so se upoštevali tudi dogodki v Albaniji.« Ministra sta nadalje ugotovila, da je odslej že bolj uglajena pot »h koristnemu sporazumevanju med vladama v Beogradu in Budimpešti.«
Odmevi beneških razgovorov so bili v vsakem pogledu ugodni. Italijanski in nemški listi so ob tej priliki še posebej opozorili na zagotovila, ki jih je dal italijanski zunanji minister našemu zastopniku tako glede naše neodvisno®^ kakor glede naše nevtralnosti. Podpisan ni bil noben nov sporazum, storjen pa je bil važen korak naprej na poti k sporazumu med našo državo in Madžarsko, katerega osnova bo prav tako spoštovanje naše meje.
V	torek in sredo so sledili nato še razgovori našega zunanjega ministra v Berlinu, ki so prav tako kakor beneški potekli v znamenju medsebojnega spoštovanja, razumevanja in prijateljstva. Tudi v Berlinu ni bil podpisan noben sporazum, ker je šlo v glavnem samo za izmenjavo misli v sedanjem mednarodnem položaju. Jugoslavija se je s tema dvema obiskoma, za katera sta dali pobudo Italija in Nemčija, prijateljsko približala osi Rim-Berlin. ne da bi prevzela kane nove obveznosti. Pač pa je znova potrdila svojo voljo, da ostane v sedanjih nasprotjih velesil nevtralna, kakor to odgovarja tudi duhu naših odnošajev z obema močnima sosedoma.
Diplomatski napori
Londona in Pariza
V	Londonu in Parizu so se medtem nadaljevala pogajanja z Rusijo in Turčijo. Kakor napovedujejo, bodo ta pogajanja v kratkem ugodno zaključena. V Varšavi je bilo izdano uradno sporočilo, da kaže Rusija vedno večje razumevanje za poljske interese. Sporočilo je napravilo povsod velik vtis, ker se iz njega da razbrati, da so poljski pomisleki proti pritegnitvi Rusije v angleški varnosti »istem vedno manjši. Obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Londonu in Parizu je gotovo v veliki meri pripomogel tudi k razčiščen ju rumunskega položaja v tem okviru, še večjega pomena utegne biti za rusko sodelovanje v obrambnem bloku potovanje Litvinovega namestnika Po-temkina v Ankaro, že na svoji poti tja se je ustavil en dan tudi v Sofiji, na povratku iz turške prestolnice pa se bo še nekaj dni posvetoval z bolgarskimi in ru_ munskimi državniki. Angleško in francosko aktivnost v tem predelu Evrope kažeta zlasti sklenitev novega petrolejskega sporazuma med Francijo in Rumunijo ter obisk angleškega gospodarskega odposlanstva v Bukarešti.
Angleška in francoska obramba
še večjo pozornost kakor vsa ta diplomatska potovanja in pogajanja pa je pretekli teden vzbudila vest iz Londona, da se je Anglija po daljšem obotavljanju, očividno na pritisk svojih starih in novih zaveznikov, odločila za uvedbo obvezne vojaške službe, ki bo za Sedaj sicer omejena samo na tri letnike, ki pa je tudi v
Sokol
Sokol v Poljčanah. Letno telovadišče Sokola je oživelo. Začele so se tudi prve priprave za gradnjo sokolskega doma, ki naj bo to poletje postavljeno pod streho. V to svrho je bil te dni v prisotnosti sre-skega načelnika dr. Šiške komisijski ogled za dovolitev gradnje. Komisija je gradnjo doma po predloženih načrtih odobrila in bodo v teh dneh že zapele na prostoru prve lopate. Prosimo pri tej priliki ponovno vse. ki so obljubili, da bodo Sokola pri gradnji podpirali, da obljubo izpolnijo, kajti le z vsestransko pomočjo bo mogoče neumornemu gradbenemu odboru uresničiti zamisel. Kdor zna pravilno ceniti delo tega odbora, prav gotovo ne bo stal ob stani. Tako lahko upamo, da se bo že v najkrajšem času na letnem prostoru prikazala lepa sokolska stavba, ki bo nov steber naše narodne zavesti ob severni meji
tej obliki izrednega pomena, saj se je to zgodilo proti angleškim običajem že v mirnem času. Tudi podatki o novem angleškem državnem proračunu v katerem je za bodoče leto določenih okoli 170 milijard din rednih vojaških izdatkov, kažejo, da hoče Anglija zelo pospešiti svojo oborožitev. Isto voljo kaže tudi Fran-enja, katere finančni minister Reynaud je pretekli teden napovedal 15 milijard frankov (okoli 21 milijard din) novih vojaških izdatkov.
Hitlerjev odgovor
Rooseveltu
V tem vedno bolj napetem mednarodnem razvoju se je opažalo naraščajoče zanimanje za Hitlerjev odgovor Rooseveltu, ki je bil napovedan za ta petek. Hitlerjev odgovor je sedaj aian. V nekaterih podrobnostih kaže pripravljenost za nova pogajanja, v svoji celoti in po svojem duhu pa je odklonilen, Hitler je odklonil zlasti Rooseveltova predloga za razorožitev in za sklicanje svetovne mirovne konference. Važni sta nadalje v njegovem odgovoru dve odpovedi pogodb: pogodbe s Poljsko z dne 26. januarja 1934, ki bi veljala še do leta 1944, ter angleško-neniškega pomorskega sporazuma iz leta 1935. Oboje lahko smatramo kot Hitlerjev odgovor na angleško-poljsko pogodbo o vzajemni pomoči. To pa pomeni nove negotovosti v bližnjem razvoju, kajti nobenega dvoma ni, da je med Nemčijo in Poljsko nastal povsem odkrit spor.
Hitlerjev odgovor tako ni prinesel niti olajšanja v mednarodni napetosti, kakor so se nekateri nadejali, niti drugače kake jasne odločitve, kakor so drugi pričakovali.
Dr. B. V.
Občine se branijo siromakov
Moravče, 29. aprila
Marca so zaprli čevljarskega delavca in družinskega očeta Rusjana Lovrenca zaradi razpečavanja 50-dinarskih kovancev. Dobil jih je v Kranju, kjer je zadnje čase bival z ženo in tremi nedoletnimi otroki. Po aretaciji je mestno poglavarstvo v Kranju izgnalo družino v pristojno domovinsko občino Lukovico kjer se je začel kri-žev pot za ubogo ženo in otroke.
Lukovški župan pa ni priznal družini do-movinstva iz razloga, ker se je Rusjan izselil iz občine v mladosti. Družno je napotil v občino Moravče, kjer je Rusjan bival s presledki okoli osemlet. Ker jim tudi moravška občina ni priznala domovinstva, so se spet vrnili v Lukovico. Pot iz Luko-vice v Moravče je lačna žena premerila zaradi domovinstva okoli 10-krat. Da je lahko potovala, je puščala otroke pri dobrih ljudeh.
Pred dnevi se je ponovno zglasila Rusja-nova z otroki na moravški občini. Od g. tajnika je zahtevala, da vzame otroke v oskrbo, češ da pojde sama služit. Po tej izjavi je zapustila urad. Jokajoče in preplašene otroke je odvedel občinski sluga na orožniško postajo. Pred postajo so začeli otroci vpiti in se valjati po tleh, tako da so zbujali splosno pozornost in sočutje. G. komandir je poiskai mater, ki je odvedla otroke, brezuspešno na lukovški občinski urad. odkoder so odtavali spet proti Moravčam.
Položaj družine je obupen. Oblastvo naj takoj poskrbi, da se reši zadeva domovinstva, dokler ni prepozno. Bojazen je, da preganjana žena iz obupa ne stori z otroki vred kakega nepremišljenega dejanja. Za ta kakor za podobne primere velja v polni meri izrek: Več srca in manj paragrafov.
Priprave za Prekmurski teden
Murska Sobota, 28. aprila
Glavni odbor za organizacijo Prekmurskega tedna vodi pod predsedstvom župana g. Ferdinanda Hartnerja živahne priprave za organizacijo te doslej največje gospodarske in kulturne prireditve Prekmurja, ki bo od 17. do 26. junija v Murski Soboti. Posamezne sekcije so do podrobnosti določile programe in načrte v svojih območjih. Načelnik gradbene sekcije g. Štefan Sraka je napravil načrte za paviljone, ki jih bodo v kratkem pričeli graditi.
Lepaki za Prekmurski teden so že razposlani. Izdelala jih je v dveh velikostih Mariborska tiskarna. Manjši propagandni letaki so namenjeni za lokale, večji pa za afiširanje. Načrt je napravil profesor risanja na soboški gimnaziji g. Rajko šubic. Tisk je tribarven z napisom: ? Prekmurski teden v Murski Soboti od 17. do 26. junija 1939. Razstava kmetijskih, obrtnih in industrijskih izdelkov. Trgovska in kulturna razstava. Zabavni park. Na naših železnicah 50% popusta'--. V sredini lepaka je znak prekmurske gospodarske in kulturne prireditve, ki obsega vse panoge razstave: industrijsko kolo. pšenični klas volovsko glavo dve knjigi, trgovski znak in začetnici P T.
Vsi odseki se trudijo, da bi čimprej končali priprave, pa tudi lokalna društva in korporacije hite s pripravami za čim učinkovitejši efekt Prekmurskega tedna, ker bodo v njegovem okviru zborovanja gospodarskih organizacij, kakor na primer glavna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine, letalski miting ter razne športne in kulturne prireditve. Sokol se z vnemo pripravlja na zlet mariborske so-kolske župe, ki bo prvo nedeljo Prekmurskega tedna, drugo nedeljo pa bo zborovanje sobe>ške gasilske župe. Vse kaže, da bo Prekmurski teden res velika manifestacija naše Slovenske Krajine ob 20-letni-ci življenja v skupni državi.
$ i r I t e »JUTRO«
vihar!
nce
Pojasnilo zadnjih vremenskih dogodkov — Sončne pege in njih vpliv na zemljo — »Ledeni svetniki« bodo pokazali svojo moč
Malokateri mesec je bil v meteorološkem pogledu tako izdaten kakor letošnji april, čeprav pri nas tega še nismo tako občutili Abnormalne poletne temperature, zgodnje nevihte, sončni mrk, katastrofalni tornadi v Ameriki, lažji potresi, nato qj>et vdor polarnega zraka in
na zadnje nov komet,
vse to so pojavi, ki se morajo videti tudi laiiku nenavadni. Marsikaj se da razložiti s silnim eruptivnim delovanjem, saj so mislili, da je sedanja perioda sončnih peg dosegla svoj višek že lani v jeseni.
Erupcijska ognjišča na soncu povzročajo ne samo vremenske prevrate, temveč tudi ojačeno
izžarevanje elektronov,
ter prinaša s svoje strani razne motnje v zemeljsko ozračje. To opažamo v delovanju brzojavne in radijske službe. Od 22. aprila je ravniški pas na soncu posut z obsežnimi pegami. Tudi severno od ravnika, vzdolž tridesetega sporedmika. ie videti celo vrsto erupcijskih ognjišč, tako
da je ves pas tridesetih stopilij
v silnem vznemirjenju.
Posebno značilni sta dve skupini peg, ld sta se pojavili zadnjo nedeljo na vzhodnem, levem robu sončne oble in merijo ▼ dolžino nad i00.000 km. Te pege bodo gotovo povzročile vremenske motnje, padec zračnega pritiska, nevihte in padavine. Dve drugi skupini peg sta že v nedeljo dosegli sredino sonca in posledica so bdi® nevihte.
Kako nastanejo sočne pege,
še danes ni popolnoma pojasnjeno, toda
astronom dr. Kritzinger je opozoril na to, da sta Jupiter in Saturn v marcu in aprilu dospela v konjunkturo s soncem, v isto smer s soncem, zemljo in mesecem. Zavoljo tega se je povečala privlačnost na meteorske mase, ki potujejo po vesoljstvu in ki so premnoge med njimi velikanske. Po novejših domnevah dospejo ta mase v svojem padcu na sonce tisoče kilometrov globoko
v plinasti plašč sonca
• • •
Oerr povzročajo taim sta« eksplozije. _
6ne peg« nam izdajajo takšne dogodke. In zrel, ki se stvori jo pri padcu meteoror, bljnva sonce silne stebre žaredega vodikovega plina, Rontgenovfh in kozmačnth žaa-kov ter žarkov garna. Z brzino svetlobe prispejo ti žarki do našega- ozračja. NJa. gova najvišja, plast, tako zvana joaoKfesra, se
segreje do tiso« stopia]
ln potem nI čtuSno, <te na uiiAl pokaBejo
tudi ▼ spodnjih plasteh astrosfere ki troposfere, Razen neviht morejo z vplivanjem na zemeljski magnetizem nastati celo pa. tresi
Sedanje sončne peg« se bodo ▼
vrtenjem sonca pojavile gotovo epe* po 27 dneh, tako da je pričakovati
za sredino maja
podobnih vremenskih preofaratov, kafcrtaa
smo imeli v zadnjih dneh. Zdi se, da bodo prosluli »ledeni možje« letos prišli epet do svoje veljav«.
ijske oddajne
Vloga kremenčevega kristala prt oddajnikih
Utrip človeškega srca znaša 70 do 80 udarcev na minuto, utrip radijske oddajne postaje pa znaša v skladu z valovno dolžino 100.000 do 1,500.000 nihajev na sekundo. Tolikokrat namreč tok, ki ga proizvaja postaja, menja svojo smer.
Če se naš utrip spremeni, pomeni, da smo bolni, to pa razen prizadetemu neposredno ne škoduje nikomur. Drugače je z oddajno postajo. Če ima utrip 1,000.000 nihajev, ustreza to valovni dolžini 300 m. Če bi postaja »zbolela« in dobila nenadno n. pr. utrip 2,000.000 nihajev, bi to ustrezalo valovni dolžini 150 m. Pos'e>dica bi Ma, da bi z navadnim sprejemnikom njene oddaje ne slišali več.
Iz tega sledi, kakšen pomen rma oddaja-
nje z neko točno določeno vaJovno dolžino. Razlika ene same desetinke odstotka bi imela za posledico že neznosno motenje oddajnih postaj s sosednimi valovnimi dolžinami Utrip ali kakor pravijo frekvenco oddajne postaje je treba ohraniti torej brezpogojno stalno, da se tuje oddajne postaje ne motijo in da ostane sprejem neoporečen.
To težavno nalogo rešuje presenetljivo preprosta stvar, košček kremenčevega kristala. Ta kristal prekaša vsa pričakovanja in s pomočjo drugih priprav v zdržuje frekvenco oddajne postaje na stalni stopnji s skoraj absolutno zanesljivostjo. Razlika znaša komaj en ali dva nihaja in to pri milijonu nihajev v eni sekundi nima nobene vloge.
2ene m poznajo zaslužka svojih mož
Kaj so ugotovili v Londonu
Ko so v Londonu delili jekleno pločevinko. ki naj bi ljudem rabila za gradnjo zaklonišč zoper zračne napade, so odkrili mimogrede postransko, toda zanimivo dejstvo: polovica angleških žena ne ve, koliko zaslužijo njih možje.
Angleška organizacija za civilno zračno zaščito je morala sestaviti seznam tistih družinskih poolavarjev, ki ne zaslužijo več nego pet funtov na teden in ki dobe jekleno pločevino zato zastonj. Ker možje podnevi delajo ▼ svojih trgovinah, pisarnah
in towuflti, so ureditev te
stili svojim ženam. Te so y splošnem seveda doro^j Stadt jl-
ve, da so zahtevale brezplačno dobavo jeklene pločevine. V mnogih primerih pa so naročilo spet razveljavile, ko ao možje psk-znald, da zaslužijo več nego pet funtov na teden. Tega pa možje niso priznali samo zato, da bi si ne nakopali kakšne kazni zavoljo napačnih navedb, temveč je prišlo mimogrede na dan, ko so v mnogih primerih naročilo razveljavili, ker jim je bila nabava jeklene pločevina
Moder odgovor
Najstarejša knjiga, ki objavlja zdravniške recepte, je knjiga, ki jo 1. 89 prvič omenjajo v kitajski literaturi. Sestavljena je v obliki dvogovora med cesarjem Hungtijem, ki je vladal od L 2697. do 2567. pred našim štetjema, in njegovim ministrom. Cesar postavlja vprašanja, minister pa nanja odgovarja.
Med drugim vprašuje cesar, za (kaj so ljudje nekoč živeli dalj časa nego Ob tisti dobi. Odgovor se glasi: »Ker so ljudje nekoč živeli življenje, ki je bilo rednejše in naravnejše nego danes.«
Ognjena stena
proti kobilicam
Srednjo Kalifornijo je obiskala najhujša kobilična nadloga, kar so jih imeli tam v zadnjih dveh deretletjih. Proti tem kobilicam skušajo z uporabo vseh razpoložljivih sil postaviti 80 km dolgo ognjeno steno.
Ogromni roji požrešnih žuželk so uničili že 1600 ha posevka in bombažnih nasadov, ogražajo pa nadljnjiih 8000 ha plodne zemlje južno od San Francisca. Istočasno uničujejo bogata pšenična polja vzhodnega Oregona velikanski roji nekih Ščurkov, v drugih delih Oregona, v državah Washingtonu in Idahu ter v Britsld Kolumbiji pa divjajo mnogi gozdni požari, ki so nastali zavoljo skoraj poldrugo-mesečne popolne suše. Suša katastrofaL no uničuje tudi letino.
Porodna pomoč po radiu
Zena nekega kitolovca je v severni Grenlandiji pred kratkim spravila otroka na svet. Porod je vodila zdravnica drča. Lyngova, in sicer je dajala materi potrebna navodila brezžično preko norveške postaje v Bergenu.
Mlada žena, ki živi v največji grenland-ski samoti, stotine kilometrov od človeških naselbin, je zaprosila oddajno postajo v Bergenu za pomoč in to pomoč so jI posredovali po etru. Porod je bil gladek in mati ter dete sta zdrava.
»Tukaj smo vendar v kleti, jaz pa sem se hotela potegniti v sedmo nadstropje!«
»Milostiva, jaz sem se na vse kripljie trudil da bi prišla tja gori... «
'	(K>Rinioin.«2
Petrolej ob Južnem tečaju
Tz Antarktide se je vrnil pravkar znani polarni raziskovalec in letalec Lincoln Ellsworth. Preletel je bil veliko ozemlje, ga izmeril in zasedel 81.000 štirij&Skih milj za Zedinjenie države.
S svoje odprave je prinesel večje množine fosilij in kamenin, in sicer prav tako iz antarktičnih ozemelj na strani Indijskega. kakor Tihega oceana. Iz njegovih najdb je sklepati, da so v Antarktidi večja nahajališča petroleja. Kakor poročajo iz Washingtona, bo ameriška vlada odposlala novo odpravo v te kraje.
Krap popolne sreče
Neki ameriški raziskovalec, ki je v ssd-njih letih potoval po vseh krajih in džunglah Južne Amerike, meni, da je našed ob meji Britanske Gvajame in Brazilije ram, v katerih žive ljudje v popolni sreči. To je mogoče edino zavoljo tega, ker befi ljudje doslej tja niso prišli in tako se nfao mogla razviti razna zla, ki prihajajo s be-lokotžci v primitivne kraje. Ljubosumje, tedaj stvo, jeza in podobne stvari tem vasem popolno sreče
Od strahu onemela
V Kansas City je mati otroka, ld je videla, kako dete drevi proti avtomobilu, od strahu izgubila dar govora. Otroka 0Q rešili, mati pa je ostala nema.
Amerika nima
evropskih skrbi
Zato se sprehaja filmska zvezdnica Dorothjr Lamour v kopalni obleki po vrta svoje vile y Hollywoodu
5 terarija v FOadelflJI Imajo ogromno kačo anakondo, ki Je morajo umetno pltat^
sleherne
Odkod rdeči I
Posebnosti rodokeratlna — Fiziološke in fconstftsslo-nalne značilnosti rdečelascev
AiaSLl vsenčRBti profesor dr. Zdenko Sbaxy je posvetil zelo obsežna raziskovanja vprašanju, kako nastajajo rdeči lasje. Ugotovil je, da vsebujejo lasje tri beljakovinske snovi, katerih odstotno razmerje odloča o barvi las. Poleg svetle lasne snovi, ki jo je Stary imenoval levkokeratin, in temne snori z imenom melanokeratin, raz-Mcuje toda rdečo snov s imenom rodokeratin. Ta rodokeratin, ki je v čisti obliki rdečkast, daje v zvezi z obema ostalima substancama najrazličnejše zlato plave, rdečkasto plave in udeČkasto rjave odtenke. V Cisto rdečih laseh n temne soovv, njeno mesto je zsrzeJ popolnoma rodokeratin, tako da se takšni lasje ne samo po barvi, temveč tudi po kemičnih lastnostih razlikujejo od drugih ha. Lasne korenine so
Panika v dveh ameriških mestih
napetosti žive ljudje dandanes, kažeta dva dogodka, ki sta se odrte dni v dveh ameriških mestih V FttodeMJl so stekli tisoM ljudi na ceste ki 8O1OOO oseb Je preplavilo policijske stanlce ter uredništva s telefonskimi vpra-ftanjl, kar ao sHšaii »skrivnosten pok«. Izkazalo as Ja, da Je v neki ulici nastala efetoplazda svetilnega plina, kar pa ni na-pn/vfio nobene gmotne Skoda.
VMSwa«keeju je nastala podetea pesnika, ko so ljudje srečali narodno gardo, ki Ja v polni bojni opremi in z bajoneti na puškah korakala v tovarniške četrti. Slo Je pa samo za vojaško vajo.
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
na nebesna bomba
Kroglasti blisk v kodanjski zvezdami
sposobne izdeloval rodokeratin zlasti * ! zgodnjih letih, šele pozntje se rdečelasost j prekrije pod vplivom večjih koKčin mela-nokeratina, teko da je mnogo več rdečela-sih otrok nego odraslih.
Rdeči lasje pa imajo še nekatere fiziološke posebnosti. Rdeči lasje so običajno nam reč najmočnejši lasje ter običajno dosti debelejši nego n. pr. plavi lasje So tudi močnejši od izrazito črnih las. S tem bo pač v zvez dejstvo, da zadostuje rdečelascu mnogo manj las na glavi nego človeku z drugo lasno barvo. Če imajo n. pr. plavo-ksci povprečno 140.000 las na glavi, jih imajo rjavolasci 110.000, črnolasci 100.000, rdečelasci pa celo samo 80.000.
Znano je, da imajo rdečelasci neke svoje posebne konstitucionalne posebnosti. Zo-lo mnogi med njimi imajo n. pr. malo pig-merrta v svoji koži m so zato za sončne žarke posebno občutljivi Možje z rdečkasto plavi mi lasmi se nagibajo po praškem profesorju tudi do akutnih vnetij v sklepih, med rdečelaskami pa nahajamo zelo malo kadilk, ker so po vsej priliki posebno občutljive za nikotin. Z rdečimi Lasmi so torej v zvezi vsakovrstne posebnosti, nikakor pa ni dokazano, da je tudi značaj rdočelascev drugačen nego značaj dragih ljudi. Po ljudskem mnenju »e jih držijo namreč razne svojevrstne ka rak teme lastnosti.
Za pomlad — nova obleka!
Elegantne, modeme vzorce kvalitetnega blaga za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka
DRAGO S C H W A B
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA a T. Moška ln deška konfekcija vedno v zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po meri % lastnem modnem salonu.
Huda nevihta z nalivom tn točo, ld Je
vladala te dni nad Kodanjem, je poslala kroglasto strelo tako rekoč na znanstveno raziskovanje v tamkajšnjo zvezdarno, in sicer baš k nekemu astronomu, ki Je prej dvomil o pojavu takšnih bliskov.
Učenjak je zvečer opravljal majhno tehnično delo v zvezdami in ni neurja skoraj niti opazil. Nenadno je zaslišal silno sikar nje, istočasno Je zagledal veliko oblo, svetlobno maso, ki je priletela skozi odprti razpor v opazovalni kupoli. Krogla je za-šumela mimo njegovega sedeža, nato skozi odprta vrata po stopnicah.
Spodaj je astronomovo stanovanje te kuhinjska vrata so bila odprta, Zvezdoslo-vec je videl, kako se je krogla, ki ji je premer cenil na pol metra, kotalila mimo
njegove žene, ki Je pravfcar brisala krožnik. Oba sta nato videla, kako si je nenavadna nebesna bomba skozi odprta vrata peči poiskala pot na prosto, kratko potem sta zaslišala dva močna poka kakor iz pištole. Blisk je bil po vsej priliki ob dimniku eksplodiral.
Pot skozi zvezdarno je bEsk opravil v Šestih sekundah, na poti skozi peč je raa-Ml skodlo, drugače pa nI napravil nobene škode. Po astranomovem mnenju je prikazen sledila natančno prepihu, ki je šel skozi odprtino v kupoli in odprta vrata. Vsekako je teh šest sekund zadostovalo, da astronom sedaj v eksistenco kroglastih obifekov verjame in da je na to, kar je videl, celo nekam ponosen. Saj se stvar res ne dogaja vsak dan...
Doba nevarnih slan
Hitreje nego običajno se je letos razvilo rastlinstvo, pomlad je lepa kakor malokdaj. Poljedelec pa se skoraj neprestano jasnega neba ne veseli preveč, posebno pa ne v nočeh, ko preti nevarnost, da se zemlja močno ohladi in da nastane slana.
Vremenska poročila sicer pogostoma svarijo pred to nevarnostjo, toda ta nevarnost je zelo odvisna od kraja samega. Celo v manjših ozemljih se dogaja, da slana težko prizadene drevesa ln druge rastline v neki legi, druga drevesa in rastline pa je ne občutijo. Splošna vremenska napoved takšnih primerov seveda ne more obsegati. Napoved nočnih slan je odvisna bolj od krajevnega vremenskega opazovanja.
Znano je, da temperatura ob tleh zavoljo toplotnega izžarevanja zemlje ponoči pade. Nizko pri tleh se zrak močno ohladi. V kotanjah, kotlinah itd. se stvori jo cela jezera mrzlega zraka. In iz šole vemo, da prične ohlajeni zrak izločevati vodno paro, ki jo vsebuje.
Na zunanjo steno z mrzlo vodo napolnjenega kozarca se seseda vodna para sobnega zraka. Tako je tudi v naravi in tako nastaja tam rosa. Rosa sprva zavira nadaljnje ohlajevanje zraka. Rosišče, temperaturna točka, oh kateri se tvori rosa,
nam pove, ob kateri temperaturi prične zrak izločevati svojo vodno paro. Ce je rosišče neke zračne mase pod ničlo, obstoji v primeru močnega ohlajevanja nevarnost nočne slane. Na to se naslanjajo pravila za napovedovanje slane. 2e pred več nego sto leti so poznali razmerje med nočnim temperaturnim minimom in rosišče m.
Napoved nočne slane obsega torej pred vsem določitev rosišča neke zračne mase in napoved domnevnega min ima Mnogi raziskovalci so že proučevali temperaturo jasnih noči. Rezultat je ta. da se ta temperatura spreminja na tri različne načine. Prve ure po sončnem zatonu kažejo močno nazadovanje temperature, ld se da izraziti s formulo. Okrog polnoči postane to nazadovanje počasnejše, v zadnjem delu noči pred sončnim vzhodom pa se kaže že nekakšno dovajane toplote. Meteorologi govore o toplotni zori. Proučevanje nočne temperature je nekega švedskega raziskovalca privedlo do tega, da je za jasne noči sestavil formulo, po kateri se da temperaturni minimum izračunati v naprej.
V praksi pa se je uveljavilo preprosto pravilo, ki je znano že od L 1886. kot Langovo pravilo rosišča. Po tem pravilu se temperatura določa s suhim in vlažnim
termometrom (pslhrometrom) aH pa ae določa relativna vlaga (s higrometrom). Izdelali so pripravo, M omogoča razbrati rosišče neke zračne mase pri določeni legi higrorLsterskega kazala. Ta priprava se imenuje polimeter. Nad lestvico relativne vlage, ki jo štejejo od 0 do 100 odstotkov, so postavlj me stopinje. Te stopinje odra-čunajo od vladajoče temperature in dajejo rosišče. Najzanesljivejše vremensko pravilo Je potem tisto, ki smo ga že omenili: če je rosišče pod ničlo, obstoji nevarnost slane. Obstoje pa še druga pravila, po katerih se na podlagi resišča napoveduje slana.
Bistveno Je prt vseh teb napovedih to,
da se meritev izvrši v ozemlju, kjer obstoji možnost slane, in to, da se zračna masa, ki so k) merili, drži do Jutranjih ar. Če nastanejo ponoči nenadno močna zračna gibanja, potem se izvrši Izmenjava zračnih mas in slana seveda ne nastopi. Lokalna in splošna vremenska napoved se tu dopolnjujeta. Mogoče je, da krajevna napoved ne predvideva slane, pa ta vendarle nastopi, če se ponoči vremenski položaj poslabša. Na isti način se splošni vremeniski položaj v noči lahko izboljša, da napovedana slana izostane. Ni se torej zanesti samo na krajevno napoved, temveč je treba upoštevati tudi splošno vremensko napoved, ki predvideva mogoče spre-«emtei vremena.
A N E K
T E
Nekdanja čffica dvornega gledaiHKa v Draždanah, igralka Rettichova Je 1. 1B30* gostovala na Dunaju in Je stanovala v hotelu »Pri zlati goski«. Račun, ki so ga igralki predložil oto njenem odhodu ■ Da* naja, Je bil izredno visok. Rettidbova Ja mimo plačala in se Je poslovila.
Pri odhodu iz hotela je igralko počakal lastnik podjetja pri vratih. Zahvalil se JI je za naklonjenost in jo Je prosil, naj sa ga zopet aponml, kadar pride prihodnjič na Dunaj. Tedaj je Rettidhcva OKJvrnflafc »Ce hočete, da se de kdaj ogiasfcn pd -vas, ne smete mfefliti, da sem tudi jaa zlata goska-«	i
TOOtam Hogartti Je bil mojster V kart-
.katuri. Nekoč se Je pri nJem oglasila te-pa mlada dama, ki se Ja želela izučiti za k&rfkaturistko,
Hogarth Ja nekaj časa mote* Obiskovalke, potem pa je rekel s glasom, ki je razodeval žalost in hrepenenje obenem;
karikiranje nI msetus^ ki t| navdajala človeka s zavietnostjo. Poste-šajte moj svet In ne učite se je! Odkar
sem se izučil t tej umetnosti, sem lzgtv bal vse veselje nad resnično lepoto. Vsaikp stvar vidim izmaličeno, kakor da Je čio-vešJd Obraz izgubil božji nad2u«
VSAK DAN ENA
»Veš, hotel sem samo videti, 6e tA tukaj... <
J^LttesK
•Vasa ženska
Kakšne vzgoje nam treba?
Matere, žene, sestre — ali mislite na to, kaj zahteva današnji čas od sleherne med nami? Ali veste, da moramo biti danes najprej in predvsem Slovenke in Ju-goslovenke, baš ker smo matere, žene in sestre!
Zgodovina pozna mnogo žen, ki se niso bale smrti, če je to zahtevala od njih domovina. Pozna mnogo mater, ki so s ponosom spremljale svoje sinove v boj za domovino. Dokler se bo po šolah poučevala zgodovina, se bo govorilo o materi trojanskega junaka Hektorja, o materi Grakhov, o hrabrih Špartankah... Tudi mati Jugovičev ne bo pozabljena, dokler bo utripalo le eno jugoslovensko srce.
Učimo naše otroke lepote materinskega jezika, vzgajajmo v njihovih srcih ljubezen do našega jezika, vdanost jugoslovenski ideji, ljubezen do domovine, do slo-
vanstva. Utrjujmo v njih narodno samozavest, jugoslovenski ponos, vero v narodno bodočnost in veličino naše Jugoslavije.
Nekaj, kar človek ljubi, kar mu je drago, to bo branil z vsem svojim bitjem. Ali nam res manjka prave ljubezni do naroda in domovine? Uprimo se vsaki besedi, ki je izgovorjena, da bi nas omalo-dušila, omajala našo samozavest! Bodimo krepke sobojevnice našim možem, bratom in sinovom v njihovem narodnem delu.
Spomnimo se tisočerih Slovenk, ki 60 podpisovale majsko deklaracijo. Vzgajajmo v svojih domovih, svoje otroke, vzgajajmo na ulici, v pisarni, pri delu — vzgajajmo druga drugo v ljubezni do vsega, kar je naše — do domovine, do države, kajti to je vzgoja, ki smo jo danes najbolj potrebni
Doma in po svetu
Bolgarska ženska zveza za vzgojo Bolgarke
Bolgarski ženski sajuz ni ugledal belega sveta kot igračka brezskrbnih dam, temveč je nastal iz gole nujnosti časa, da se tudi žena vpregne v delo in pomaga možu pri graditvi nove, svobodne domovine.
BžS je izjavil pravico do življenja v prvi vrsti kot kulturno-prosvetna organizacija, še za časa osvoboditeljskih borb in je to plemenito tradicijo očuval vse do danes, ko prav tako skuša pomagati sleherni Bolgarki kot materi, gospodinji in državljanki. O tej njegovi kulturno-prosvet-ni vlogi pričajo mnogoštevilni tečaji in predavanja, ki jih prirejajo ženska društva za materinsko, gospodinjsko in državljansko izobrazbo Bolgarke.
Najboljši dokaz te njegove vloge, pa so tako zvana strokovna učilišča, ki datirajo iz leta 1885., ko si je prvo tako šolo postavilo mesto Plovdiv. Cilj učilišč je, nuditi ženi, zlasti preprosti ženi profesionalno, praktično in javno orientacijo in možnost dela ter tako v njej utrjevati samozavest, da je tudi ona v vsakem oziru enakopraven član družbe.
V	teh učiliščih se dekleta ne uče samo krojenja in šivanja, temveč tudi gospodinjstva. Učilišča, ki jih je blizu 40 in jih obiskuje nekaj čez 1000 deklet, so svojina ženskih društev. Upraviteljice teh imajo razen gimnazijske še posebno poklicno izobrazbo o krojenju in šivanju. Dekleta pa se poučujejo tudi v disciplinah, ki jim služijo za splošno izobrazbo. Za izpopolnitev gospodinjske izobrazbe mladih deklet pa prireja BŽS gospodinjske tečaje s praktičnim delom v kuhinji ter v urejevanju doma. Ta način iobrazbe naj bi bil obvezen za vsa dekleta, ki po 14. letu ne obiskujejo nobene srednje šole. Bodočo mater in državljanko hočejo naučiti, kako naj pravilno vzgaja otroke, ureja dom, se pravilno hrani, kako naj nudi prvo pomoč in pravilno izpolnjuje ostale družabne dolžnosti.
V	okviru BžS se vzdržuje tudi komitet za pomoč porodnicam in novorojenčkom. Sajuz ima v svojem domu v Sofiji urejen hotel pension za potujoče žene in dekleta, za njihovo moralno zaščito in ma. terijalno podporo.
Po zgledu na zapadne države je tudi na glavnem kolodvoru v Sofiji urejen kolodvorski misijon.
Ze sedmo leto vzdržuje Sajuz višjo so-cijalno šolo, v katero imajo dostop vsa dekleta, ki so končala gimnazijo, šola jim daje pripravo za socialno delo pri inštitutu socijalnega skrbstva, ki ga ureja država. Tu se poleg znanja za splošno izobrazbo poučujejo tudi socijalne vede, javna higijena, socijalna zakonodaja, veda o prehrani in ljudskih kuhinjah — sploh vse, kar je potrebno ženi, da lahko svobodno stopi v službo za narod.
Borba B2S za ženske pravice ni čisto I eufražetskega značaja — po trditvah pred sednice Sajuza ge. Dimitrine Ivanove, vključuje v sebi borbo za zaščito žene-ma-tere, soproge, gospodinje, zaščito za izobraževanje žene in njenega dela, zaščito človeka v ženi ...
Borba za ženske pravice je 9a vselej roko v roki s stremljenjem, da se povzdigne žena kot mati, gospodinja in državljanka.
V	Sajuzu je včlanjenih danes okoli 130 ženskih društev, ki vlagajo veliko dela v materinsko in gospodinjsko prosvečenost žene, ki pa je v najtesnejši povezanosti z državljansko prosveto in socijalnim skrbstvom in je vsebina praktičnega delovanja posameznih društev ln Sajuza-
st.
Dorothy Thompson
Dorothy Thompson, ki ji je danes 45 let in je žena znanega romanopisca Sinclaira Lewisa, je ena najbolj znanih in najbolj upoštevanih žena v Ameriki Leta 1920. je prišla kot hčerka preprostega ameriškega pastorja v London, kjer se je posvetila novinarstvu. Napisala je nekaj senzacionalnih reportaž iz Irske in Avstrije. Kmalu zatem jo je nastavilo kot stalno poročevalko veliko časopisno podjetje v Phila-delphiji. Leta 1925. so jo kot svojo zastopnico poslali v Berlin. Tu se je na večerji pri eni svojih prijateljic seznanila istega dne, ko je bila izvršena njena ločitev zakona z nekim Madžarom, s pisateljem Le-wisom Sinclairom, ki jo je takoj po večerji zaprosil za roko. Smatrala je njegovo ponudbo za šala kmalu pa je tudi odpotovala v Moskvo, kamor ji je pisatelj sledil. Čez leto dni sta se v Londonu poročila.
Leta 1931. Je obiskala Hitlerja ln pisala
o njem.
Dorothy Thompson piše izredno mnogo,
s svojimi članki zalaga številne časopise, ki imajo skupaj okoli osem milijonov čitateljev. Trikrat na teden govori v radiu 30 milijonom poslušalcev. Vse, kar napiše, ali o čemer govori je zelo precizno in dokazuje njeno neizčrpno znanje. Vse, kar se dogaja na svetu, gleda skozi naočnike svoje odkritosrčnosti in svojega kristalnega značaja.
Dorothy Thompson je častni doktor cele vrste univerz. Mnogi njeni občudovalci ji prigovarjajo, naj bi, vsled svojega ogromnega vpliva in priljubljenosti, pričela s politično karijero. Toda ona se upira vsakemu poklicu, ki bi omejeval njeno dela
V	poslednjem času se energično zavzema za vse one, ki so morali zbežati pred diktatorskim režimom v svojih državah. Pri tem delu jo podpira tudi Roosevelt in vsa ameriška javnost.
Praktična gospodinja
Domača lekarna
Doma bi morali biti vselej pripravljeni, da nudimo prvo pomoč, če se ta ali oni izmed domačih kaj poškoduje, ali če nenadoma oboli. Zato mora biti v hiši domača lekarna, v kateri naj bodo najpotrebnejši pripomočki, ki se smejo uporabljati brez zdravnikove odredbe.
Najbolje je, da za domačo lekarno nabavimo velik pločevinast ali lesen zaboj, po možnosti s predali, v katere ne more priti prah. Zaboj naj bo postavljen v kraju, ki je najbolj pri roki, toda ne dela napotja. Paziti pa moramo, da otroci ne morejo do njega.
Lekarna mora biti vedno v redu in čista ter se mora stalno dopolnjevati Vsaka stvar naj bo na svojem določenem mestu. Vsebuje naj tudi seznam stvari in zdravil ter navodila za uporabo. Nikoli se ne zanašaj na to, da se samo eden domačih spozna na lekarno in prvo pomoč, ker lahko tudi ta zboli. Poudarjamo pa, da moramo pri vseh resnejših poškodbah in boleznih poklicati zdravnika, sami pa smemo, dokler zdravnika ni ukreniti le tisto, kar je res nujno in bolniku ali ponesrečencu ne bo škodovalo.
Težko je navesti seznam stvari, ki naj bi jih vsebovala domača lekarna. Vse je
stran
odvisno od tega, ali so lastniki o uporabi zdravil zadostno poučeni tako, da je sleherna zamenjava nemogoča.
V domači lekarni naj bodo predvsem tile pripomočki in zdravila:
Sterilna gaza, vata, obveze, leukoplast, škarjice, pinceta, varnostne zaponke, la-neno olje in borova vazelina za opekline. Galun, s katerim ustavimo kri, z njim odpravljamo tudi ozebline. Glicerin za razpo-kano kožo. Jod. tinktura, s katero namaže-rno samo manjše rane; kapljica joda v mleku ali vodi prepreči nahod. — Tablete »Burow« ali pa »Statin« za hladilne ob-kladke. Aspirin, ki ga zaužijemo, kadar nas boli glava, kadar nas trese mrzlica ali pa če se hočemo spotiti Baldrijanove kapljice za pomirjenje živcev in srca. — Borovnice, ki ustavljajo drisko, če jih jemo suhe ali pa če pijemo čaj iz njih. Bljuvalna sol, pripomoček za bljuvanje.— Bezgov in lipov čaj za potenje, kamilični čaj za izpiranje ust, kadar si damo iz-dreti zob, za obkladke in za izpiranje oči blaži i» tudi bolečine v trebuhu. Sodo bi-karbono zoper zgago in neprijetno želodčno kislino. Ricinovo olje kot dobro odvajalno sredstvo. Salmijakov cvet zoper mrčesji pik. »Sanitol«, razkuževalno sredstvo za roke. živalsko oglje zoper drisko, le na odredbo zdravnika tudi pri zastrupljen ju. Termometer, s katerim merimo vročino.
Druge pripomočke in zdravila naj imajo v domači lekarni le oni ki so napravili tečaj za prvo pomoč, da ne pride do napačne in kvarne uporabe zdravil
Tečaji za prvo pomoč bi se morali pri nas voditi pogosteje in z večjo resnostjo, zlasti po podeželju, kjer zdravnik vsled oddaljenosti ne more biti takoj pri roki. V vsaki vasi bi moralo biti vsaj nekaj ljudi dobro poučenih o prvi pomoči, vas sama pa naj bi imela skrbno urejeno vaško lekarno z vsemi pripomočki in zdravili za prvo pomoč. Tako bi se lahko dalo marsikateremu ponesrečencu ali obolelemu olajšati bolečino ali celo rešiti življenje.
^edens^ I ledflttl list
Kako bi kuhalat če • • •
PONEDELJEK. Obed: Zeliščna juha z opečenimi rezinami od žemlje. Goveji zrezki v omaki Dušen riž. Palačinke. — Večerja: Ocvrti prižljic. Solata.
TOREK. Obed: Golaževa juha. Nadevana telečja prsa. Pražen krompir. Brusnice. — Večerja: Telečji pilav. Kuhan regrat v solati
SREDA. Obed: Na Juhi jetrni zavitek. Govedina garnirana s špinačo in ocvrtim krompirjem. Piškotne rezine z vaniljino kremo. — Večerja: Naravni telečji zrezki. Solata.
ČETRTEK. Obed: Na Juhi fritate. Pre-šičeve kotlete panirane. Višnjevo zelje, Tri-jet. — Večerja: široki rezanci z gnjato. Solata.
PETEK. Obed: Vinska Juha. Tun v
paradižnikovi omaki Polenta. Zračni krapi z marelično peno. — Večerja: špinačne omlete. Solata ali: ocvrte sardelice in solata.
SOBOTA. Obed: Na Juhi ri* % svežim grahom. Polpete v omaki Krompirjevi žlič-niki Zdrobov narastek. — Večerja: Možgani z Jajcem. Solata.
NEDELJA. Obed: Ragu-juha. Telečji frikando garniran s svežim grahom, dušeno čebulo in pečenimi krompirčki Čokoladna torta. — Večerja: Piška v papriki Cmoki
Kako moram kuhati, ker •. •
PONEDELJEK. Obed: Spinačna juha. Makaroni z govejo sekanico. — Večerja: Krompirjev praženec. Solata.
TOREK. Obed: Flžolova Juha s vrvicami Ocvirkove omlete. Solata. — Večer-Ja: Fižolova in zelena solata. Jajca.
SREDA. Obed: Na juhi zdrob. Govedina s špinačo in krompirjem v kosih. — Večerja: Testene vrvice z maslom in parmezanom. Solata.
ČETRTEK. Obed: Ričet s prekajeno sekanico. Kislo zelje. Krušni cmoki — Večerja: Leča v omaki Sirove culice.
PETEK. Obed: Grahova juha z ri-žem. Cešpljevi cmoki iz krompirjevega testa. — Večerja: Ocvrte sardelice. Solata ali: zdrobov praženec in solata.
SOBOTA. Obed: Na juhi žgančki. Govedina s kislo repo in zmečkanim krompirjem. — Večerja: Golaž iz svinjine. Polenta. Solata.
NKDflSLJA. Obed: Na Jnhl frttatul rezanci Telečji ptički v omaki Krompirjevi svalki Pehtranovi štruklji — Večerja: Domači liptavski sir. Pehtranovi štruklji Caj.
Paberki
Ce čistiš bakrene predmete, uporabljaj za glajenje papir mesto cunje, ker se bo tako baker dalje časa svetii
Kljuke in drugi predmeti iz medi pa tudi posoda, dobe svoj nekdanji lesk, če jih po čiščenju odrgneš s prerezanim ali nastrganim surovim krompirjem. Nato jih zgladiš še s suho cunjo.
Mastne madeže na knjigah lahko sam odpraviš. Nastrgaj na madež krede ter ga podloži in pokrij s pivnikom. Knjigo
ototeži. Cea nekaj <ta* ***** ptvrttea popila
vso maščobo. Odstraniti moraš le Se kredo, kar napraviš s cunjo.
Za pleskarjem so okna navadno zelo umazana. Vso barvo lahko odstraniš brez truda, z mešanico olja, terpentina ter
zdrobljenega plovca.	^ . u
Oljnate slike čistimo takole: v skodelico mlačne vode vlijemo nekaj kapljic salmija-kovega cveta. V vodi namočimo mehko krpo ter z njo nalahno drgnemo sliko. To ponovimo večkrat, toda vsakokrat menjamo vodo in krpo, dokler ne ostane oboje čisto. Nato sliko pazljivo obrišemo.
Črno sokno ne izgubi barve, če ga ope-remo v slani vodi
Steklenice z neprijetnim vonjem izperi z gorčično vodo.
Kolesarenje moderen in lep šport
Dolga leta je moda prezirala kolesarenje. Voziti se na dvokolesu, je veljalo za krajno neelegantno. Sedaj pa je naenkrat ta praktični in po pravici priljubljeni šport zopet našel milost pred strogim modnim obličjem: kolesariti je moderno, kakor je moderno smučati se ali igrati tenis. Resnica je namreč, da s tem lahkim in priročnim vozilom kaj hitro premerimo razdalje, ki nas ločijo ob vsakdanjih opravkov in da na kolesu še najceneje potujemo.
Mnoge ženske so tako dobro doumele praktični pomen kolesa, da se vsak teden preko nedeljo odpravijo na daljši kolesarski izlet, ki jim nudi mnogo športnega užitka. Bolj kakor v avtomobilu, odkrivamo na počasnejšem kolesu pokrajinske lepote naše ožje domovine, spoznavamo čar narave in uživamo sveži zrak, ko se vozimo po ozkih poteh — daleč od prašne državne ceste.
Kolesarenje pa je tudi dobra telovadba, zlasti za trebušne mišice, če je sedež dovolj nizek. Pri visokem sedežu bolj intenzivno delujejo mišice na nogah in je zato kolesarenje najbolj primeren šport za tiste, ki žele popraviti obliko svojih nog. Na kolesu se moramo držati ravno, če hočemo napraviti eleganten vtis. Naprej nagnjena drža je dopustna samo tedaj, ko se s kolesom vzpenjamo na klanec!
Na kolesu se počutimo zelo dobro šele takrat, če smo praktično in primerno oblečene. Preozko krilo nas ovira pri gibanju, preširoko krilo nam privzdiguje veter in ga nam zaganja v obraz. Mnogo kolesarskih nesreč se je že zgodilo zaradi tega, ker so se morale ženske ravno v najbolj kritičnem trenutku popravljati krilo! Za kolesarenje najbolj praktično in tudi najbolj elegantno je udobno hlačno krilo, ki se poda vsaki postavi, če je dobro krojeno. Tudi navadno krilo z nekaterimi vstav-
il užena Svobodova:
Otrok
V	Zofkinem življenju je prišla noč, ki jo je vso preklečala v molitvi pred podobo Matere božje. Prej se nikoli ni ukvarjala z njo, k njej se je zatekla zdaj, ko je svet pred njo naglo potemnel in je morala moliti pred njo Margaretino molitev.
Stoletni, trepetajoči brest, h kateremu se je kot otrok in dekle stokrat zatekala, ta stoletni, trepetajoči brest bi se bil že zdavnaj sklo.iil k njej in bi je ne pustil iz objema. Preje se niti ni spomnila nanj, zdaj pa je vedela, da, če ne postane takoj žena lovca Jifija, bo popolnoma uničila svojega postarnega očeta, bo morala oditi v tujino, pustiti brezskrbno življenje, prijatelje, vse, kar jo je priklepalo na domače gore. Radost, da bi imela sina, lepega, kalu>r je lep lovec Jifi, z njemu enakim bistvom, z istimi, prav tako žgočimi očmi, vitkega in pogumnega, ta radost je ubila bolečino nad krivicami, ki so jo čakale kot mater nezakonskega otroka, čigar očeta ni vezal noben zakon nanjo in bi jo lahko pustil, zavrženo od vseh in prepuščeno bedi in samoti.
V	svoji bolečini je prosila Mater božjo, naj bi vse to ne bilo res, obljubljala ji je, da bo vse življenje živela v odrekanju, toda z vsem svojim ljubečim bistvom si je strastno želela, da bi to le bilo res, da bi imela njegovega sina, novo, njemu podobno bitje, pa čeprav bi se z njo razšel in jo pustil, kakor nadlogarjevo Slavico.
Marija pa je ni uslišala.
Nekako neprisotna, pri delu razmišljena'
in bleda, je razmišljala le o tem, kako bi vse to povedala Jifiju. Včasih se je zbala udobnosti mož, bala se je, da jo bo pustil, da bi se tako otresel odgovornosti., zgrozila se je ob misli, da bi njena izpoved pomenila njuno ločitev. Toda lovec Jiri jo je pomiril. Obljubil ji je, da bo samo ona postala njegova žena, doslej pa bosta vse prikrila, ona bi za nekaj časa odpotovala v mesto, da ne bi nihče ničesar izvedel. On bo za vse lepo poskrbel in plačal. Vzrok, da odpotuje, se prav gotovo najde. Cez tri leta pa, ko pride na vrsto in postane re-virni gozdar, bosta otroka, ki ga bosta dala v rejo, vzela k sebi Tako jo je pomiril.
Kmalu je odpotovala v mesto, da bi se naučila prave kuhe in vrnila se je srečna in nasmejana. Čednega in krepkega sinka je pustila pri dojilji na vasi, sama pa je živela dalje, kakor pred tem. Lovec Jifi je še dalje ljubil vse njeno svetlo, lepo, razpoloženo bistvo in ves čas sta se shajala v dišeči Marijanini sobici ne da bi ju kdo izdal očetu.
Cez tri leta je bil Jifi imenovan za re-virnega gozdarja v oddaljenem kraju. . .
Nekega dne je prišlo na Zofkin naslov veliko pismo:
Bilo je sporočilo o svatbi lovca Jifija z nadlogarjevo Slavico, s katero se je prav tega dne poročil v knežjem mestu, kjer je prebival. . .
Zofka se je zgrudila nezavestna.
Ko se je zbudila, se je takoj spomnila vse groze. Zajokala je glasno in srce trga-
joče, ne da bi se ozirala na to, ali jo kdo sliši in ali je kdo navzoč v gostilni.
»O bog, o bog. kaj naj počnem, kam naj se denem?« je tarnala.
Oče jo je hotel potolažiti ln Ji rekel:
»Pojdi no, zaradi ženina vendar ne boš jokala. Menda ni tako hudo zanje.«
Zofka je sedela na klopi za mizo, kamor so jo nezavestno posadili in bila s čelom ob mizo.
Njen vročični brezup, ki je v tem trenotku prišel do viška, je odrezal očetu besede . . .
Dvignila je kodrolaso glavo, z obrazom, polnim rdečih lis in spačenim od joka in rekla z glasom, ki je v tem trenotku dozorel in postal za vedno zasenčen z žalostjo:
»Očka, ko bi vedeli, kako bedna sem in kako ničvredna, ko bi to vedeli, bi me ubili in prav bi storili! Kakor da imam krila, sem šla skozi življenje in nič nisem razmišljala, pred ničemer se nisem ustavila, še tega se nisem vprašala, kakšen človek je, kakšno dušo ima, kakšen značaj. Verjela sem mu, kakor slepa in na samo besedo sem mu sledila. Vse na njem mi je bilo milo. Vsako njegovo drzno besedo, vsako njegovo sladko besedo — vse sem ljubila. Niti za hip nisem podvomila, da je pošten in resnicoljuben mož. Rekel je, da se je zavedno razšel s Slavo, da je nima rad, da ga je ranila in jaz sem verjela sleherni besedi in tudi sama ga nisem prevarala niti s pogledom. Vsa tri leta nisem nikogar niti pogledala. Bila sem njegov človek, njegova ljubica, njegova žena. Do tega trenotka sem smatrala tudi sebe za člo-4 veka. Toda zdaj, očka, k« vidim, da sem
pripadla lažnivcu, podlemu in ničvrednemu človeku, sem tudi jaz podla, ničvredna in lažniva, nisem mu bila žena, bila sem mu dekle, s palico bi me morali pregnati z domačije!
»Kaj, kaj praviš?« je zasikal oče, ki se je bal razumeti vse to.
Zofka je zdrknila s klopi na tla in sklonila glavo prav do zemlje. Oče se ji Je počasi približal. Zagnusilo se mu je življenje, ker mu je bil odvzet edini ponos. Trpljenje vsled zlobne strasti odpora, zlobe in brezmočnosti napram usodi je raslo v njem in ga dvigalo od tal. šklepetaje a zobmi je sikal, kakor v vročici in ni vedel, kaj naj stori in kaj naj reče. Hotel Jo je odriniti z nogami kakor vrečo cunj, ležečo na zamazanih gostilniških tleh. Pogledal je okoli sebe, da bi našel kaj, s čimer bi jo udaril. . .
Zofka pa je iskala v sebi, po svojih strastnih spominih, toda ni mogla najti niti enega, pri katerem bi se lahko ustavila in od katerega se ne bi z gnusom odvračala. Vse, kar ji je bilo prej vriskajoči opoj, vsi trenotki, kt jih je prebila z njim, vse prelepe, ljubezni polne besede, ld so jo prej opajale, so se ji porogale prav v dno duše, so jo prišle poniževat, da se je sama sebi zagnusila. . .
še predno se Je Zofka dvignila s tal, Je bila njena usoda zapečatena. Nič ni ugovarjala. Ce bi jo gnali po vasi, če bi pred domom »Marjane s sedmimi centi, duka-tov« morala preklečati noč na žgočem oglju, bi ji to bilo čisto vseeno. Ranjena je bila njena najčistejša vera v človeka, njena duša je zvenela od ponižanja in sramu, a vse ostalo je bilo povsem brezpomembne^	Jz češčine jrev. M. K.
ljenimi gubami Je porabno, krog in krog nagubano krilo pa je neprimerno, ker je preširoko. Razen tega nosimo pri kolesa-renju še praktično športno jopico, ki ima klasično moško obliko ali pa kratek telovnik z rokavi. Praktična je tudi nepre-močljiva balonska jopica v obliki bluze, ki jo pozimi nosimo pri smučanju. Namesto pokrivala priporočamo pisano ruto, ki jo zavežemo pod brado — na kmečki način.
Pri kolesarenju potrebujemo lahko, pralno bluzo, ki jo lahko dobro preperemo. Takšno preprosto in ljubko bluzo iz barvastega platna najdete na naši prvi skici Narisana je v zvezi s preprostim hlačnim krilom. Praktičen in zabaven je pas z vdelano denarnico (L skica).
Pri vročih poletnih turah nam pride prav kolesarska obleka iz surovega platna z lahko zvončastim, hlačnim krilom in s kratko jopico v obliki malega telovnika (2. skica).
Kolesarkam, ki se ne morejo odločiti za hlačno krilo pa priporočamo udobno krilo s vstavljenimi stranskimi gubami ki razširijo kroj ravno nad koleni, tam, kjer bi nas preozka oblika najbolj ovirala. Praktično in elegantno športno Jopico lahko porabimo tudi v mestu (3. skica).
čim postaja vreme vroče, tem lahkotnej-še se oblečemo pri kolesarenju. Kot poletni kolesarski dresa vam prinašamo kratke hlačke, ki pa so s spretno nameščenimi gubami tako razširjene, da učinkujejo kakor kratko krilce. V belo bluao, ld jo vidite na naši skici vstavimo trikoten vložek iz pikčastega tvoriva (4. skica).
Končno vam pokažemo na zadnjem mestu celo kolesarsko obleko, ki ima spodaj namesto krila obliko »shorfcs«, to Je kratkih športnih hlač. Vstavljene gube, prekrižani sprednji del in barvasti gumbi iz tega preprostega oblačila ljubeznivo, povsem žensko učinkujočo oblekco (zadnja skica).
N&nedna oto&ica
uptiva na ves organizem* Dobro sredstvo za odva. Jafi, Id zanesljivo deiuja In Ima prijeten okus, ja
Cvetlice na pomladnih oblekah
Tudi letos bomo na mnogih popoldanskih oblekah videle ljubke pomladanske šopke, ld bodo učinkovito poživljali sicer preprosti kroj teh modelov. Novi šopki so posebno nežni ln lahkotni mnogi so sestavljeni lz drobno vezenih cvetličnih li. stov iz batiata ali organdija.
ELITNA KONFEKCIJA
^— MABfoOP
pb/a/aša vedno najnovejše
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
D. A. — Lj. — Na Vaše obsežno pismo Vam radi pomanjkanja prostora le ina kratko odgovarjamo. V smislu pravilnika k čl. 45. zak. o neposr. davkih se smatra obdelovanje in pridelovanje zelenjave in trgovinskega sadja za navadno, pridobnine prosto kmetijstvo tudi če se kulture namakajo, bodisi z direktnim namakanjem vode bodisi s škropljenjem, ker napredno kmetijstvo že uporablja taka sredstva. Vendar pa se smatra proizvajanje vrtnarskih pridelkov za prodajo v posebno zgrajenih semeniščih in steklenih rastlinjakih za nesporno svojstvo umetnega in trgovskega vrtnarstva, zavezanega po čl. 42. zak. davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Iz povedanega lahko razvidite, ali je Vaše »vrtnarstvo« zavezano pridotmini ali ne.
»Radovednost«. — Davčna oblast zahteva od neke zadruge davek na poslovni promet, čeprav plačuje tak davek že elektrarna Fala, ki dobavlja električni tok dotič-ni zadrugi. Ali je postopek davčne uprave pravilen? — V smislu določbe ČL 2 zakona o davku na poslovni promet se smatrajo za stvari, katerih promet ali prenos je zavezan temu davku, vse premične telesne stvari, med katere se štejejo tudi voda, elektrika, plin itd. Zaradi tega je po posebnem razpisu oddelka za davke ministrstva za finance od 12. IV. 1933., št. 13.136 zavezana splošnemu prometnemu davku tudi dobava elektrike, ki ga mora plačati dotična zadruga ne glede na to, ali ji dobavlja električni tok elektrarna Fala. Merodajno je pri tem samo dejstvo, da oddaja zadruga tok svojim odjemalcem proti plačilu.
J. Z. - L. Davčna uprava Vam je predpisala trošarinsko in taksno kazen v zneska 5000 din. Imate malo trgovino z zalogo, vredno 5000 din. Solastnik ste na polovico ženine hiše. Tudi avto imate, ki pa je last Vaše žene. Vprašujete nas, ali sme davčna uprava radi neplačane kazni uvesti na navedene predmete prisilno izvršbo. ■— Po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti aavkov z dne 19. XI. 1928, ki velja tudi za trošannske tn taksne kazni sme davčna uprava za-rubiti dolžniku samo njegovo Imovino. Po ČL 43. uredbe se morajo stvari, po katerih kdo misli in trdi. da so tuja lastnina, navesti kot take in poleg njih je treba dodati ime, priimek in stanovanje navedenega lastnika. Izvršilno oblastvo obvesti pismeno proti potrdilu navedeno osebo o rubežni ter jo opozori, da lahko zahteva v osmih dneh od dne, ko prejme obvestilo, z izločitveno tožbo pri pristojnem sodišču izločitev svojih stvari iz rubežni. Če izvršilno oblastvo v tem roku ne prejme potrdila, da se je vložila pri sodišču tožba, ga ugovori o tuji lastnini, izrečeni ob rubežni, ne vežejo v nadaljnjem postopanju.
V	ostalem pa davčna uprava svojo terjatev lahko tudi zemljoknjižno zavaruje na delu Vaše hiše ter sme uvesti nad Vašo trgovino prisilno upravo.
J. C. - Lj. in ostalim vpraševalcem. — Davčna uprava je uvedla proti Vam davč-— fc«zensko postopanje, ker ste bili naba-t	. davčno karto 3. II. 1938 na-
me	djučno 31. I. 1938. Ali boste
kazncvi.:.. in koliko bo kazen znašala? —
V	smislu čl. 95. zak o neposrednih davkih služi za dokaz o plačanem davku davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi aii je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte, to je 250 din. Kakor smo informirani, je takšnih primerov veliko število. Vabilu davčne uprave se morate brezpogojno odzvati, ker boste morali zakasnitev nabave opravičiti. Druga leta so davčne uprave postopale liberal-nejše in za takšno zakasnitev niso uvajale kazenskega postopanja. Ni izključeno, da po višjem nalegu tudi za 1. 1938 za takšne primere ne bo kazenskih posledic.
»Gradbenik«. — Na Vaše obširno pismo samo to-le: Arhitekti-gradbeniki so za izdelavo načrtov zavezani plačilu splošnega prometnega davka od prejetega plačila. Če pa izvršujejo gradbe, morajo plačati splošni prometni davek od kosmatega prometa ne glede na to. ali se je na material, ki se je potrošil za gradbo, že posebej pobral poslovni davek ali ne. Gradba hiš in cest velja za samostojen davčni objekt, ki je zavezan splošnemu prometnemu davku.
T. T. - M. Uslužbenski davek od mesečnega dohodka 3052 din, zmanjšanega za zakonski odbitek, znaša po lestvici iz čl. 95 zak. 149 din. Od tega zneska je plačati tudi še 1 odstot. doprinos.
S. S. B. Z enkratno odpravnino bi se radi odkrižali odplačevanja alimentov. —
Po zakonu je dopustno, da se varuh nezakonskega otroka in k plačevanju obsojeni njegov oče poravnata med seboj glede vzdrževanja, vzgoje in preskrbe nezakonskega otroka. Taka poravnava pa v ničemer ne sme škodovati otrokovim pravicam. Poravnava je pravno vel j a vna le, če jo odobri varstveno sodišče. Četudi bi se s poravnavo sporazumno določilo, da ima veljati za vedno, bi mogel otrok ali varuh predlagati predrugačenje v primeru, da bi se realna vrednost odpravščine spremenila tako, da ne bi bila krita niti najnujnejša pc treba po otrokovem vzdrževanju in preživnini. Način plačila odpravnine mora odobriti sodišče in ga ne morete samovoljno spremeniti ali dati vknjižbo terjatve, mesto dogovorjene gotovine.
A. K. J. Nezaščitena hranilnica vam noče izplačati vloge. — Ker je vaša vloga vezana na odpoved, jo morate najprej v dogovorjenem roku odpovedati in šele nato zahtevati izplačilo. Če ne gre drugače, boste morali hranilnico tožiti na izplačilo. Hranilnica, ki je pod zaščito, sme izplačevati vloge le v smislu načrta, kateri ji je dovoljen.
P. P. B. Javite točen naslov!
M. F. Č. Ker je pisna pomota povzročila napačen odgovor, sporočamo dodatno k odgovoru v »Jutru« od 23. IV. 1939. naslednje: Ako Vas je službodajalec odpustil kot poslovodjo brez vsake odpovedi in brez razloga za predčasen odpust, morate uveljaviti zahtevke, to je zahtevati plačo za čas ki bd moral poteči do redne odpovedi tekom šestih mesecev od dneva, ko se je izvršil Vaš odpust. Po preteku šestih mesecev so taki zahtevki izključeni. Po treh 1. bi zastaral le zahtevek na plačilo prejem-
kov, ki ne bi bili izplačani med službovanjem ali po redni odpovedi.
H.	K. R. R. S. Izterjali ste dolžnika ter izvršilnim potom predlagali vknjižbo. Sele po vknjižbi ste doznali, da je s hipoteko obremenjena tretja oseba, ki ima isti priimek kot dolžnik. Kako bi uredili. — Zem-ljeknjižno sodišče je dolžno točno in vestno preizkusiti vsak zemljiškoknjižni predlog ter njene priloge. Le takrat sme dovoliti zemljiškoknjižni vpis, kadar glede zemljišča ali pravice same ni nobene zapreke. Pri tej preizkušnji Vašega predloga se je, kot navajate, pomotoma označil vložek tretje osebe kot vložek Vašega dolž nika. Svetujemo Vam, da opišete v posebni vlogi, naslovljeni na zemljiškoknjižno sodišče točen položaj, ki je danes razviden iz zemljiške knjige in ponovite svoj predlog na pravilno knjiženje. Predlagajte, da naj sodišče uradoma upošteva pomoto in vknjiži Vašo terjatev na zemljišče pravega dolžnika. Za morebitno malomarno poslovanje odgovarja vodja zemljiške knjige, ker je na Vaši vlogi uradoma označil, da ni zadržka zoper vknjižbo po Vašem predlogu. Ker Vam do sedaj še ni povzročena škoda in na zemljišču pravega dolžnika samega še ni nobene vknjižbe, se čimprej pobrigajte za vknjižbo, da Vas kdo medtem ne prehiti. Vse Vam bo uredilo pristojno sodišče po proučitvi sedanjega položaja.
I.	G. R. Ali bi mogla Vaša žena protestirati po Vaši smrti v primeru, da ji ne bi zapustili nikakega premoženja. — Žena nima pravice zahtevati nujni delež in deduje le v primeru zakonitega nasledstva to je če bi ne zapustili poslednje volje. Ako bi v oporoki razpolagali s celotnim svojim premoženjem v prid drugim dedičem, ima žena pravico zahtevati — vse do časa morebitne zopetne omožitve — primeren prevžitek iz Vaše zapuščine, toda le, če ji je potreben in če niste morda že v tem oziru kakor koli poskrbeli za njo. Ako ji prevžitek ni potreben, ker ima dovolj lastnega premoženja, ga ne more s pridom zahtevati. Tak prevžitek pa nikakor ne bi mogel biti višji, kot pa bi znašala renta, ki bi jo dajal njen zakoniti dedni delež. Zakoniti dedni delež žene znaša v primeru, da deduje poleg zapustnikovih roditeljev in njegovih potomcev, polovico zapuščine.
»RUBEŽEN«. Vaš brat bivši podjetnik je pred rubežjo odpravil in poskril razne dele svoje imovine. Kaj ga more doleteti. — Le ako bi oškodovanec, kateri od zahte-vajočih upnikov predlagal kazenski pregon Vašega brata radi navedenih dejanj, bi mogel biti obsojen, če bi se mu dokazal namen oškodovanja upnikov Nikakor ni Vaša dolžnost, da bi o deianju obvestili upnika ali pa celo sodišče. Radi tega. da o tem molčite, si ne delajte težke vesti. V zakonu je za navedeno dejanje zapretena kazen zapora do enega 1. ali v denarju do Din 10.000.—. Ako je brat položil razodet-veno prisego po krivem in zamolčal dele svoje imovine, mu preti radi zločinstva kazen robije do pet let, ako bi kdorkoli prijavil to zločinstvo oblastvom.
»POROČNO POTOVANJE«. — LS 14 dni po poroki morete ob predložitvi poročnega lista nabaviti pri železniški blagajni ali pri Putniku vozovnico za polovično ceno Pred poroko torej vozovnice ne morete kupiti. Posebne prošnje ni treba in se Vam vozovnica izda na poročni list.
vilki pod Šifro F. B. Sv., samo, da je v vaSem primera bolezen to napredovala. Svetujem vam, da greste takoj v bolnico.
Dalmacija 84.: Po vratu imate rjave lise. Sicer se počutite zdravo. To je kožna bolezen in vam priporočam, da si večkrat odrgnete vrat z 1—2% resorcinalkoholom, kar dobite v vsaki apoteki.
A. ž. Ljubljana VII.: Hoteli bi vedeti znake kapavice pri ženi. — Znaki kapa-vice pri ženi so včasih tako malenkostni, da žena res ne ve, da li je okužena, ali ne. Iztok, na katerem trpe žene zelo pogosto, najdemo tudi pri drugih boleznih (napačna lega maternice, vnetje nožnice itd). Ako preide kapavica na sečne organe, stoje v ospredju znaki vnetja sečne cevi, odnosno mehurja, t. j. pekoče bolečine pri uriniranju. Razen omenjenega ne dela kapavica v začetku nobenih večjih težav. Slika postane seveda povsem drugačna, ako preide vnetje na notranje organe, n. pr. po porodu, aH pa včasih po menstruaciji Važen in zanesljiv pripomoček spoznav kapavice je mikroskopski pregled sumljivega gnoja na bacile (kužne klice). Slednje vam svetujem, ako mislite, da ste okuženi
X. Y.: Pred 20 leti ste imeli kapavico in ste se zdravili pri raznih specialistih več let. Sedaj imate po vsaki stolici zelo pekoče bolečine v danki — Mislim, da to ni v zvezi s kapavico. Imate najbrže razpoko danke, ali pa hemeroide. Zdravniški pregled bo odločil, da li je potrebna operacija, ali bo možno zdravljenje na drug način.
Kmetijska
B. A. Maribor: Imate Basedovo bolezen. Bili ste že večkrat obsevani, sedaj se vam pa stanje ponovno slabša. — Ne vem kakšni razlogi so vodili dotičnega zdravnika, da se je odločil za obsevanje in ne za operacijo. Zato vam tudi ne morem ničesar svetovati kot to, da se nadalje držite navodil vašega zdravnika. Kot posnemam iz vašega pisma se vam je stanje itak izboljšalo in torej nimate povoda, da se razburjate. Bolezen, ki ste jo prestali prej, nima z Basedovo boleznijo nikake zveze.
B. A.: Kot posnemam iz vašega pisma imate vnetje živčnega prepleta v desni rami. Bili ste v bolnici. Prosite, naj vam predpišem zdravila. — Ponovno sem že omenil, da na tem mestu ne predpisujem nobenih zdravil. Kot upokojenec imate pravico na ambulanco v splošni bolnici. Svetujem torej, da se obrnete na ambulanco neurološkesa oddelka bolnice, kjer dobite vsa potrebna navodila.
F. R. Slov. Javornik: Med prebolelim tetanusom in sedanjo boleznijo, ki je po mojem mnenju bolezen hrbtnega mozga, ne obstoja nikaka zveza. Obrnite se na specialista za živčne bolezni.
M. 8. Vprašujete, da li je priporočljivo masiranje slabo razvitih prsi, z ektabi-nom? — Po mojem mnenju gre za preparat ektebin ki se uporablja za zdravljenje jetike in ki v vašem primeru sploh ne pride v poštev. Da imate eno dojko večjo kot drugo, je mogoče vzrok ta. da vam rase v večji doiki kaka novotvorba. Svetujem zdravniški pregled.
H.	U. L.: Na tem mestu je težko podrobnejše razpravljati v zadevi, glede katere želite pojasnila. Najbolje bo, da se ustmeno pogovorite z vašim zdravnikom.
F. B. Sv.: Star ste 59 let. že več let čutite pri hoji močne bolečine v mečah, noge so mravljinčaste, slabo prekrvljene. — Pojave, kot jih opisujete opažamo pri poapnenju žil. Proti temu imamo na razpolago razna sredstva, s katerimi vas je že itak zdravil vaš zdravnik. Ako se vam stanje ne bi kmalu izboljšalo, priporočam operacijo, ki vam jo izvrše v vsaki večji bolnici'. Zmisel operacije je ta, da se po operaciji razširijo žile, s čemer se izboljša obtok krvi, nakar odpadejo seveda vse težave kot bolečine itd.
I.	B. Lj.: Lani ste imeli močne bolečine v ledvicah, ki obstojajo še sedaj, dasi v manjši meri. Mesec dni pred napadom ste imeli splav. Vprašujete, da li je slednje v zvezi z ledvično boleznijo in da li bi se popravili, ako bi imeli otroke? — Ker ste navedli premalo podatkov, morem samo domnevati, da ste lahko imeli ledvične kamne, ali pa vnetje ledvičnih čaš. Slednje opažamo pogosto za časa nosečnosti, vsled česar pa seveda ni treba, da pride do splava. Na vaša vprašanja vam radi pomanjkljivih podatkov torej ne morem točno odgovoriti. Pišite obširneje, ali pa se obrnite na zdravnika, ki vas je že zdravil, ld vas torej pozna in bo zato mogel točno odgovoriti na vaša vprašanja.
I. G. R»: Vprašujete, kaj pomeni, ako postanejo nohti na palcih nog, črni? — Po mojem mnenju imate isto bolezen, kot oni, ki sem mu odgovoril v današnji šte-
Zemlja in gnoj za papriko
V. R. — D. Na kakšni zemlji bi najbolje uspevala paprika in s čim ji naj gnojite ?
Paprika ljubi toplo, vlažno, porozno, vendar ne prelahko zemljo. Prav dobro gnojilo zanjo je hlevski gnoj, ki pa ga je treba dati v zemljo že jeseni. Ce s tem niste gnojili, potem lahko gnojite zdaj s superfosfatom in švedskim solitrom, ali čilskim solitrom. Ta gnojila zaprašite v zemljo pred setvijo. Pozneje tekom rasti lahko gnojite ovršno, toda le do pet tednov rasti kasneje ne. ker to gnojenje vpliva enostransko na rast listja in podaljša zorenje plodov za 10—14 dni.
Sušenje vej pri marelici
K. 86. Vsako leto se posuši nekaj vej pri marelici kl je vsajena na odprtem. Kaj je temu krivo?
Verjetno je, da bo krivo sušenju vej zmrzovanje. Marelica namreč ljubi toplo lego in toplo zemljo, na težki mrzli zemlji se slabo zakorenini, tudi poganjki težko olesenijo in radi pozebejo. Proti mrazu je les zelo občutljiv, pozebe in spomladi imate suhe veje. Res je, da na hladnejših mestih obilneje rodi in daje sočnejše plodove samo, če ni izpostavljena prevelikim mrazom. Pri temp. 20° C pod ničlo pa pozebejo ne samo enoletni poganjki, pač pa tudi cela krona in večkrat tudi drevo. Poleg pozebe pa je lahko vzrok sušenja zemlja sama ali pa kake bolezni na drevesu, »tni žižek
M. K. Osljefe: Ta insekt vam dela ogromno škodo na vseh vrstah žita. Kako bi ga pokončali ?
Ker je, kot pravite, teh Škodljivcev vse polno, ne samo med žitom, pač pa tudi po vsej shrambi, morate prenesti žito kamorkoli v drugo shrambo, ki bo prej razkužena. Sedanja shramba je na hišnem podstrešju, kjer žižkov ne boste mogli nikoli uničiti, ker se neverjetno hitro množijo. Preden boste dali žito v drugo shrambo, morate v njem uničiti vse škodljivce. Najprimernejše sredstvo za njihovo pokončanje so plini. Dobro se je obnesel »Aregi-nol«, to je vodi podobna tekočina, ki hitro izhlapeva že pri navadni temperaturi. Hlapi »Areginola« so težji od zraka, uničijo insekte, žitu pa ne škodijo. Dajte žito v dobro zaprt prostor, ga razgrnite, in dajte »Areginola« v plitke posode, da bo bolj izhlapeval. Ko bodo žuželke pokončane, žito prevejajte in ga dajte v novo shrambo.
Uničevanje bramorja
Z. P. A.: V vrtu vam delajo bramorji velikansko škodo. S čim bi jih uničili? Odgovorili bomo obširneje, ker zanima vprašanje tudi druge čitatelje lista.
Obramba proti bramorju je težavna, čeprav je nešteto sredstev in načinov, ki se priporočajo v ta namen. Našteli vam bomo nekaj raznih načinov in si potem po svojih razmerah sami izberite najprimernejšega. Veliko bramorjev uniči krt in je radi tega v nekaterih krajih sev. Italije prepovedano pobijati krte. Dostikrat je učinkovito obilno gnojenje z apnom na zemljišču, ki je okuženo. Odvračajo ga tudi razne tekočine z močnim duhom, kot n. pr. petrolej, s katerimi namočimo krpe in jih zakoplje-mo v zemljo. Prav dober uspeh dosežemo z uničevanjem gnezd v teku maja do julija. Gnezda so na sončnih mestih pod čvrsto zemljo, ki se ne obdeluje (steze na vrtu, zovrati, meje itd.), nad njimi je ponavadi vegetacija uničena, včasih tudi zemlja malo dvignjena. V gnezdih je 200—300 jajčkov, in je že lep uspeh, če uničimo samo par gnezd. Najlažje boste našli gnezda, če zasledujete hodnike do konca. Priporočajo se tudi pločevinaste ali glinaste posode, ki jih zakopljemo 3—4 cm pod površino zemlje in nalijemo vanje vode in nekaj petroleja; v te posode padajo bramorji med vrtanjem po zemlji. Dalje je tudi dobro če že jeseni napravimo po zemljišču več jarkov, 25—30 cm globokih, jih napolnimo s suhim slamnatim konjskim gnojem in pokrijemo z zemljo. V teh jarkih insekti prezimijo, spomladi pa se gnoj zmeče iz jarkov, bramorji pokončajo, gnoj zopet pre-orje.
Za uničevanje se rabijo tudi kemikalije, s katerimi napojimo zemljo. Ena od teh je žveploogljik (CS4), to je precej draga tekočina, njene pare so lahko zapaljive in strupene. Na 1 ma izvrtamo v zemljo 4 luknje, oddaljene po 50 cm, spomladi in jeseni globoke cca 20 cm, poleti 10 cm, čim bolj oddaljene od rastlin, ker žveplo ogljik škodi koreninam. V vsako luknjo vlijemo po 10 g tekočine, rabimo je torej 40 g na 1 m2. Luknje moramo potem zadelati z zemljo. To izvršimo rano zjutraj.
Dalje je tudi cinkov fosfid zelo učinkovit strup za bramorje, vendar pa je nevaren tudi drugim živalim. Eno najboljših in najcenejših sredstev pa je barijev fluosillkat, ki je za živali in Človeka skoraj brez nevarnosti, za bramorja in mnoge ostale insekte pa deluje smrtno. Vendar ne smemo pustiti dom. živali nekaj dni na površine, ki
m posuta • tra strupom. Barfjer OnoatB- I
kat je bela sol, od katere bramorji poginejo ponavadi Sele, ko se zarijejo v rove in ne pogibajo na površju.
Barijev fluosilikat uporabljamo tako: Za en hektar (10.000 m2) zemljišča vzamemo 20 kg debelega koruznega zdroba, ki ga dobro zmešamo z 5 litrov hladne vode, temu dodamo 1 kg barijevega praška in dobro premešamo, lahko kar z roko, če je zdra va. To kašo razsipljemo po površini zemlje po dežju ali po obdelavi zemlje, ko bramorji zlezejo na svetlo. Te vabe rabimo koncem spomladi, v začetku poletja, ko bramorji prihajajo največ iz zemlje. Dobro je in boljše uspehe dosežemo, če posipljemo čez kake 3 tedne še enkrat
koli pred kon-ir sama. (Med Med tem pa, .■i dobil, je Flohr
$ A H
Velikonočni turnir v Margatu je končal z naslednjim rezultatom: I. Keres 7»/» (iz 9), n.—m. Capablanca in Flohr 6V», IV. Thomas 5. V. Milner-Barry 4%. Slede Naj-dorf 4, Golombek 3 Ys, Sergeant 3, Men-chik-Stevensonova 2V». Wheatcroft 2. — Začel se je turnir s senzacijo — Flohro-vim porazom po Thomasu. Ker Je med tem tudi Keres samo remiziral z Milner-Barri-jem in Capablanco, je Thomas dva dni sam vodil. V tretjem kolu pa je izgubil s Ke-resom. Nato so stali Keres, Flohr, Capablanca in Thomas nekaj časa enako. Toda Capablanca je kmalu zaostal zaradi štirih remijev, Thomas pa z f--h- nadaljnjega poraza proti Capablorr cem sta vodila Ker^ seboj sta bila ren ko je Keres obe zadnj remiziral z Milner-Barrijem in v zadnjem kolu s Capablanco. Tako je Keres ostal na prvem mestu s celo točko razlike, poleg Capablance edini neporažen v turnirju.
Keres je imel sicer v nekaterih partijah izredno srečo, v splošnem pa je le zopet dokazal svojo izredno moč. Njegova zmaga je dala sicer že pričakovani dokaz, da nedavni neuspeh v Ljeningradu in Moskvi ni imel globljega pomena. Capablanca je nekoliko preveč remiziral, da bi v tako kratkem turnirju mogel zmagati, sicer pa je igral nekaj dobrih partij. Za Flohra je odločila predvsem smola v prvem kolu. (Kakor poročajo, je Flohr sprejel sedaj rusko državljanstvo ter odhaja na daljšo turnejo v Avstralijo in Indijo). — Med ostalimi vzbuja pozornost predvsem Najdorfov rezultat. Saj ni dosegel niti 50% — ter je pustil pred seboj Thomasa in Milner-Barri-ja. Po predlanski zmagi v Rogaški Slatini sploh ni imel niti enega uspeha več. — V splošnem kažejo partije iz Margata, slično kakor one iz Zagreba, dokaj slabo kvaliteto. Očividno so tudi v Margatu mojstre tokrat poleg šaha bolj zanimali svetovni dogodki.
Rezervni mojstrski turnir je imel tri skupine po 12 udeležencev. V najmočnejši, prvi je zmagal Holandec v. Scheltinga z 8 točkami iz 11. Na H.—m. mestu sta Landau in naš mojster K6nig s 7»/s, IV. Je mladi Keresov rojak Raud s 6%. Slede Letonec Koblenz, Poljak Pogorielyter Angleža Parr in Wood, vsi s 5%, Holandec Prins in Anglež Thomas jun. s 4V», dalje Brierley 3, Kito 2 Vz. — V drugi skupini je prepričevalno zmagal Nemec Samisch z 9Vi iz 11. Drugi je HSnlinger s 7»/«. Na m.-IV. mestu slede slovaški emigrant dr. Fazekaš, Litva-nec List, Ceh Opočensky ter Holandec van Doesburgh s 6»/t; dalje Mulder 2%,Zalys
5,	Abrahama 4V», Dewing 4, Peters 3, Schultz 1. — V tretji skupini je tudi z 9i/s iz 11 zmagal 74-letni mojster Mieses! Imel pa je najlažje nasprotnike, n.—HL mesto delita dunajski emigrant Podhorzer in Rus Snosko-Borowski z 9, IV. je Holandec Schel fhond s 7. Slede dr. Schenk in Sonja Graf
6,	Blum 5%. Ellinger 4V«. Schachter 4, So-lomon 3%, Snowden 2, Johnson 0.
Kraljev gambit BeM: Wheatcroft	Črni: Keres
(Margate, 5. kolo, 17. t. m.)
1.	e2—e4	e7—e5
2.	f2—f4
Ne glede na to. da kraljevi gambit ne velja več kot popolnoma korektna otvoritev, ga je še posebno riskantno igrati ravno proti Keresu, ki velja za enega najboljših poznavalcev te otvoritve. Tem bolj presenetljivo je, da bi bil beli s svojim eksperimentom res skoro uspel!
2............d7—d5
Ta in sledeča poteza tvorita takozvani Falkbeer-ov proti gambit, eno izmed najboljših orožij proti kraljevemu gambitu.
3.	e4 : d5	e5—e4
4.	d2—d3	Sg8—f6 Keres se v naslednjem drži neke stare
analize, ki pa se izkaže kot slaba. Najbrž je edino pravilno tukaj ed3:.
5.	d3 : e4	Sf6 : e4
6.	Sgl—f3	Lf8—c5
7.	Ddl—e2	Lc8—f5
8.	Sbl—c3
Slabo je tu 8. g4?. o—o!. 9. gf5:, Te8! in črni zmaga v napadu, kakor kaže partija Spielmann - dr. Tarrasch iz Mor. Ostrave 1. 1923.
8............Dd8—e7
9.	Lcl—e3!	Lc5 : e3
Ne gre Sc3:?, 10. Lc5:! in beli je v prednosti
10.	De2 : eS	Se4 : c3
11.	De3 : e7+	Ke8 : e7
12.	b2 : c3	Lf5 : c2 Nastalo pozicijo je teorija doslej ocenjevala kot »enako«. Kakor pa nadaljnji potek pokaže, je pozicija najbrž za črnega izgubljena. Beli je bolje razvit, pride h;treje do zasedbe e-linije in celo do napada. Celo Keresova iznajdljivost naj bi proti vsemu temu ne bila zadostovala.
13.	Kel—d2!	Lc2—g6 Nekoliko bolje je morda Lf5. Na g6 je
lovec izven igre.
14.	Tal—el+	Ke7—d8 Povsod drugod bi stal kralj, kakor Je
razvidno še neugodneje.
15.	Sf3—d4	c7—c5?! Proti grožnji 16. f5 je bilo vsekakor treba
nekaj ukreniti. Toda sedaj ima beli močnega prostega kmeta, pa še je nastala črnemu na d6 nevarna slaba točka.
16.	Sd4—b5	Sb8—d7
17.	g2—g4	rt—f6 Tako je oslabljena še točka e6. črna pozicija je prav za prav brezupna.
18.	Lfl—g2	a7—a6
19.	Sb5—d6	Ta8—bS
20.	Tel—e6	Kd8—c7
21.	Sd6—c4	Tb8—e8
22.	Thl—el	h7—h5 Protiakcija iz obupa, ki pa res Se napravi belega nervoznega.
23.	f4—f5!	Lg6—f7
24.	d5—d6-f ?
S tem si beli vsaj otežkoči zmago, če je ne da iz rok. Pravilno je bilo seveda
M. TeT. K« gr» po*em JC- Trtz, hg*£,
26 Tf7:, Th2:, radi enostavnega 27. Se3.
Na 24____ Thf8 dobi 25. Tf7:!, na TefS
pa 25. d6+. Kd8, 26. Sa5. — Po potezi v partiji pa dobi črni kombinacijske proti šanse, ker postane d-kmet eventualno slab
ter visi Sc4.	___
2	4............Kc7—c«
25.	h2—h3? In tu je menda le Se dobilo 25. Sa5!. Po
Le6:, 26. fe6:, Se5, 27. Lb7:+, Kb8, 28. Te5:, fe5:, 29. e7! vsaj črni ne bi imel obrambe proti obema prostima kmetoma, kljub dvema kvalitetama več.
2	5............h5 : g4
26.	h3 : g4	b7—b5
27.	So4—a5	SdT—e5 Na e6 črni seveda še vedno ne sme vzeti,
ker bi bila bela kmeta vedno premočna.
28.	Lg2—b7+	Kc8—b8
29.	Tel : e5(!)	t6 : e5
30.	d6—d7? ? Sele po tej napaki Je beli celo izgubljen.
Remis je imel še vedno s 30. Ld5! Zopet seveda črni potem ne sme vzeti na e6, pač pa lahko s Td8!, izsili večni šah: 31. Sc6+, Kc8, 32. Sa7+, Kb8 (seveda ne Kd7, 33. Lc6 mat).
30.	...» *	Te« : e«
31.	f5 : e6	Lf7 : e6
32.	Sa5—c6+	Kb8—c7!
33.	d7—d8D+	ThS : d8
34.	Sc6 : d8	Kc7 : d8
35.	Lb7 : a6	b5—b4 beli se vda.
Kmeta ima itak že manj, izgubi pa na vsak način Se enega, na g4 ali a2, tako da na uspešno obrambo ni misliti.
Vasja Ptre
RADIO
Nedelja, 80. aprila
Ljubl^na, 8: VeeeH nedeljski pozdrav: Kmečki trio. — 9: Napovedi poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz franč. cerkve. — 9.45: Venski govor (dr. L Lenček). — 10: Plošče po željah. — 11: Koncert srednješolske mladine: Naša obmejna pesem. — 12: Jugoslovenska glasba; ruc-dijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Brata Kosca igrata dve harmoniki — 17: Kmet. ura: Setev in presajanje povrtnine in drugih kmetijskih sadežev (inž. Fr. Ko. tlovšek). — 17.30: Prenos z Rakeka: Nastop mladinskega pevskega zbora. — 19: Napovedi poročila. — 19.30; Nac. Ura: Težnje Hrvatov na polju likovne umetnosti. — 19.50: Z godbo in petjem slovo od aprila. — 20.30: Koncert s sodelovanjem gdč. Pavle Frlanove, prof. M. Lipovška in radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli ritmi (plošče).
Beograd 18.15; Zborovsko petje. — 18.45: Plošče. — 19.30: Spevoigra. — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Ples. — Zagreb 16.45; TamburaSi. — 20: Prenos opere iz Nar gledališča. — Varšava 20: Plošče, plesi in pesmi — 22.20: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika, — 19.30: Bolgarska glasba. — 20; Orkester. _ 20.55: Iz operet. — 21.30: Lahka godba in ple§. — Dunaj 11.50: Majski koncert. — 15.10; Dvorakove pesmi. — 16: Lahka godba. — 18.50: Plošče. — 19: Godba na pihala. — 20.15: Vojaška godba. — 22.30: Nedeljski ples. — Berlin 19; Kakor Dunaj. — 20.15: Leharju za rojstni dan. — 22.30: Nočni koncert. — Miinchen 19: Kakor Dunaj. — 20.15; Puccinijeva opera »La Bobetme«. — 22.30: Lahka glasba. — P»riz 19.30: PV^če in peseni — 20.30: Spevoigra.
Ponedeljek i. maja.
Ljubljana, 12: Cvetke govore (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: V pomladnem veselju (radijski or-Kester). — 14: Napovedi — 18: Zdravstvena ura; Božjast glede na duševni svet (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Beethoven: Pomladanska sonata v F-duru (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19; Napovedi poročila. — 1930: Nacionalna ura: Čuvaj -mo naše gozdove! — 19.50: Prenos šmar-nic. — 20.30: Koncert operne glajsibe; ga. Pavla Lovšetova in g. Robert Primožič. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Cimer-manov kvartet.
Beograd 16-45: Petje tn orkestralna glasba. — 18.50; Plošče. — 20: Lahka godba. — 20.30: Sehumanibove pesmi — 21.15: Plošče in narodni napevi. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Klavirski dueti in petje. — 20; Petje, klavir, orkester. — 22.20: Godlba za ples. — Varšava 21: Iz Straussovih operet. — 22: Plošče. — Sofija 17.30: Lahka godba in petje. — 19.30; Orkester. — 21.25: Lahka glasba tn ples.
—	Dunaj 12; Zabaven spored. — 15.30: Godalni kvintet. — 16: Dve veseli urici.
—	19: Majsko rajanje. — 20.15: Veselimo se življenja! — 21: Pomladno brstje.
—	23: Ples v maju. — Berlin 19: Pomladne melodije. — 21: Sprejem pomladi — 23: Kakor Dunaj. — Miinchen 19: Pomladno rajanje. — 21: Kakor Berlin. — 23: Plesna muzika. — Pariz 19.30: Plošče. — 20. 30: Ples. — 21: Komorne skladbe. —. 22: Laihka godba.
Torek, 2. maja.
Ljubljana, 11: šolska ura: Maj doma in v prirodi — dialog (vodi g. M. Zor). — 12: Pesmi in plesi iz Španije (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »škrjanček«. — 14; Napovedi — 18: Vesel koncert radijskega orkestra. — 18.40: Gledanje sveta z božjega vidika (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. _ 19.30: Nac. uira; Festival naših narodnih plesov. — 19.50: K poljskemu 3. maju (dr. Rudolf Miole). — 20: Pevski in instrumentalni koncert. Izvajata zbor Krakovo-Trnovo in radiji-ki orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Harmonika sok* (g. Stanko Avgulst).
Beograd 16.45: Plošče in orkestralne skladbe. — 18.20; Ruske pesmi in plošče.
—	20: Narodni mapevi — 20.40: Fknfoni-čni koncert — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Kla; viirski koncert. — 21: Francoska glasba.
—	22.20: Ples. — Varšava 20.15; Lahka godba. — 21: Mo:kowskijeve glaJsbe. — 22.40: Plošče. — Sofija 17.30: Lahka godba in ples. — 20; Laihka glasba. — 20.55: Ruske romance. — 21.45: Lahka in plesna muzika. — Duma j 12: Koncert orkestra. — 15.30: Citre. — 16: Vesela muzika. — 19; 8taqerske pesmi. — 20.1:5 Zabaven spored. — 21: Melodija in veselje.
—	22.30: Zabava in ples. — Berlin 19.15: Spevoigra. — 20.15: Godba za ples. — 22.30; Nočni koncert — Miinchen 19: Melodije za veselo srce. — 21: Pfitznerjevi soneti. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. — Pariz 20.30: Orkestralni in pevski koncert. — 22.45: Plesi s plošč.
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI
IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
CENIK ZASTONJ

VVINDEK:
58
Cjospod "J£nopi$ta
Roman o Franco Ferdinando
(Avtortzirau pievou
Odjahal je v dolino in zajezdil na postajo, kjer je mnogo letoviščarjev pričakovalo dunajskega vlaka. Pred začudenimi letoviščarji, ki so nadvojvodo spoštljivo pozdravljali, je kričal na osla: »Stoj, Goluchowski! Tu dobiš ovsa, Golu-chowski! Deset minut oddiha, Goluchowski!«
Na postajni pošti je ležal kup madžarskih časnikov. Postajni načelnik je tresoč se priznal, da jih ni dal odnesti v kočo; Janaczek da je naročil, naj se madžarski listi ne dostavljajo nadvojvodi z ostalo pošto vred. Takoj po prihodu v kočo si je dal Franc Ferdinand prevesti in prepisati vse napade, ki so bili naperjeni proti njemu. Še tisti večer je prebral sramotitve, ki so škodoželjno poročale, da je sovražnik naroda izgubljen, Franc Ferdinand da je umirajoč človek, že v najdoglednej-šem času da bo nadvojvoda Oton uradno proglašen za prestolonaslednika.
Franc Ferdinand je dal časnike vsem gospodom iz svojega spremstva, naj jih prebero. Tudi zdravnik jih je moral prebrati. Dr. Eisenmenger se je bal, da ne bi razburjenje spet pospešilo bolezni in vzelo nadvojvodi poguma. Toda nezmerno mrzko pisanje ogrskih listov je menda navdajalo bolnika z novo odločnostjo. Siv od jeze je vzkliknil: »Zdaj moram ozdraveti! Zdaj bom delal vse, kar Eisenmenger hoče, zdaj hočem brezpogojno ozdraveti in jim pokazati, da so se prezgodaj veselili!«
Zdravnik je poznal nadvojvodovo veliko odloč-
nost. Vedel je, da je vse dobljeno, ako se bolnik s svojo veliko odločnostjo upre bolezni. Franc Ferdinand je odsihdob slepo ubogal zdravnika. Ko je poletje minilo, je Franc Ferdinand nepričakovano izjavil, da hoče prebiti zimo v Saint-Mauri-ceu in Davosu. Zoper Davos se je prej vedno upiral. Zdaj je poslal zdravnika in Janaczka v Švico ter jima naročil, naj najameta v vsakem teh krajev primerno stanovanje. Na gradu Rottensteinu pri Meranu, kjer je stanoval Ferdinand Karel, se je hotel ta čas oddahniti. Janaczek ni bil zadovoljen ne s Saint-Mauriceom ne z Da vosom. »Tu ne strpi nadvojvoda niti teden dni«, je rekel. Zato je zdravnik priporočil zimovanje v Ajacciu na Korziki in v Alžirju.
Med tem, ko se je Franc Ferdinand odpravljal na to pot, je v Gorlicah umrl grof Bohuslav Cho-tek. Zofija je bila zdaj sama na svetu. Oče ni bil zapustil nikakega premoženja. Bratom in sestram ni hotela biti v breme. Sorodniki so ji svetovali, naj gre v samostan. Henrieta, njena najmlajša sestra, je bila stopila v plemiški damski zavod na Hradčanih. Vsi prijatelji rodbine so se čudili Zofiji, zakaj se ne mara umakniti v kak samostan ali plemiški damski zavod. Grof Wurmbrand je bil svojim prijateljem, ki so pred dvema letoma na večeru v praški namestniški palači opazovali Zofijo in prestolonaslednika, sicer povedal, da se nadvojvoda in grofica dopisujeta, a nihče ni mogel verjeti, da bi šlo za ljubezensko razmerje. Vedeli so, da je Franc Ferdinand hudo bolan in da mu v daljnih deželah minevajo poslednji meseci živ-njenja.
Tudi Zofija je z vseh strani slišala, da so zdravniki obupali nad prestolonaslednikom. Slišala je, da se na Dunaju vsa dvorska družba in vse plemstvo ponuja nadvojvodi Otonu, ki ga ima cesarjev višji dvorniški urad za dediča prestola. Franc Ferdinand ji je pisal, da mu daje telesni zdravnik
upanje, da se je bolezen na pljučih resnično zbolj-šala in da je trdno odločen, da se vrne docela zdrav ali pa nikoli ne. Zofija je menila, da hoče telesni zdravnik z usmiljeno lažjo olajšati neozdravljivemu košček življenja. To so bili hudi časi. Osemindvajsetletna grofica je mislila, da so njene kratke, lepe sanje končane. Časih je tudi mislila, da Franc Ferdinand ve, da ne bo več dolgo živel. Po očetovi smrti jo je v dolgem sožalnem pismu vprašal, kaj namerava zdaj storiti in kje bo v bodoče živela. Upal je, da bo pisal, da je njegova prihodnost neločljivo združena z njeno; in kjer bo on živel, tam bo živela tudi ona. Očividno je bil v zadnjih mesecih povsem obupal nad svojim ozdravljenjem.
Mnogo dni je premolila, da bi ozdravel. Do očetove smrti je vsak dan po trikrat molila za ozdravljenje obeh bolnikov, ki sta ji bila draga; zdaj je bila njena molitev neskončen vzkrik k Bogu, prošnja, naj se usmili Franca Ferdinanda. Na zdravnikovo umetnost se ni zanašala. Samo čudež je mogel rešiti Franca Ferdinanda. Molila je, da bi Bog storil ta čudež. Prijateljem rodbine je rekla, da ne pojde ne v samostan ne v plemiški damski zavod. »Kaj misliš torej storiti?« so vprašali bratje in se» stre. Skomignila je z rameni.
Pisala je dragemu, da lahko zdaj, ko je oče mrtev, posveti vse svoje misli in molitve ljubljenemu prijatelju, drugega smisla in namena njeno živlie-nje nima več. Bog mu bo dal ozdraveti, sveta Marija ji je obljubila. Le mirno naj vztraja in verno zaupa v pomoč svete Device. Dolgo čakanje in muka ločitve sta res da bridka, a vendar moli k Bogu in sveti Devici, da bi ostal ljubljeni prijatelj močne volje in vztrajen v svojem sklepu, da se vrne šele, ko povsem ozdravi. Vpraševala ga je. ali je tudi njemu dana milost, da z duhom premaguje ločitev; nji je prijatelj zaradi njenega gorečega hrepenenja tolikanj blizu, da ponoči čuti njegov
dih, da čuti, kako ji gorč na ustnicah njegova usta, in sliši njegov glas. Kje bo čakala njegove vrnitve, še ne ve; saj ni važno. Povsod je pri njem. Odreše-nik in presladka Devica sta z njima. Zato je vse eno, kaj dela sovražni svet; v varstvu Odrešeni-kovem in Matere božje ga sme ljubljeni prijatelj mirno prezirati. Hudobni madžarski listi naj pišejo kar hočejo, vse eno je. Sovražniki ljubljenega prijatelja naj ga proglašajo za mrtvega in mu želijo smrti: vse eno je, kajti zaslepljeni so in ne poznajo resnice.
To pismo je doseglo nadvojvodo v Ajacciu, kjer je na vrtu Grand Hotela, s pogledom uprtim v zaliv, tako čudno lahko dihal, da ga je zavzetega in osuplega prevzemala misel: »Ozdravljam.« Od tedna do tedna je dihal laže. Ta čas, ko se je po Dunaju širil glas, da je Franc Ferdinand na smrtni postelji, je rekel dr. Eisenmenger nekega jutra, ko je bil nadvojvodo natančno preiskal: »Mislim, da sva čez hrib.«
Franc Ferdinand mu še vedno ni zaupal. Sreča je bila tolikšna, da ji ni mogel verjeti. »Povsem moram ozdraveti«, je mislil sam pri sebi, prej se ne smem veseliti.« Pozabljal je, da bi se bil še pred nekaj tedni zadovoljil z veliko manjšim zboljšanjem in upanjem. Ni se znal veseliti, ni se čutil odrešenega, ni mu šlo v glavo, da je osvobojen bremena, ki je toliko časa pritiskalo k tlom. A ko je vsak dan po stokrat pljunil in ni nobenkrat več videl krvi, je začel na tihem vriskati Ni si rekel: »Srečen sem.« Tudi mislil ni tako. Le na tihem je vriskal: »Nič več krvi. niti najmanjše krvave nitke ne to pomeni, da ozdravljam. ozdravljam, ozdravljam!« Marca meseca se je odpeljal v Cannes. Tam mu je dr. Eisenmenger rekel, da bo po njegovem pričakovanju še pred pričetkom poletja docela zdiav in ne bo več potreboval stalnega telesnega zdravnika.
VSI V ROGAŠKO SLATINO
Dolgoletni zakupnik restavracije na postaji Zlatar-Bistrica, Franjo Vratarič, javlja tem potom, da se je preselil v Rogaško Slatino, kjer prevzame s 1. majem t. 1. hotel in restavracijo »FOŠTA«. — Kot dolgoletni strokovnjak hoče voditi zgornji obrat v Rogaški Slatini na splošno zadovoljstvo gostov, ter se kot tak najtopleje priporoča cenjenim gostom.
emške izdelav
Damske pomladne plašče, kostume in komplete
.ma na zalogi v svojih novih prostorih tvrdka
Gorica? F. L
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 9
Na zalogi lepa Izbira modnih tkanin ter se izdeluje konfekcija tudi po meri!
VRTNE
SOLNČNIKi
Jadelujem počenši od din 85.—.
INSERIRAJTE V „ JUTRU
tr.
na podrocjn INDUSTRIJE TOVORNIH AVTOMOR SLOV bodo Vam na ogled na XVI. salonu avtomobilov od 29. IV. do 8. V. 1939 sledeče razstavljene znamke:
ČEMU T
bolečine zaradi KURJIH očes in trde kože na podplatih ? Dosedanji TRIUMFI, doseženi na uspešnem pokonče-vanju KURJIH očes in trde kože na podplatih Vam jamčijo, da se boste te nadloge tudi Vi brez OPERACIJE in brez bolečin rešili, če zahtevate v apoteki ali drogeriji BURGIT obliž proti kurjim očesom za din 4.—, dvojni din 7.—, za podplate priporočamo večji za din 5.—, dvojni din 9.—. Razpošilja: BURGIT G. z. Novo-mesto, dravska banovina.
Kdor oglašuje - ta napreduje!
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
fCrojaštvo £0eStolet ja
Vam nudi satisfakcijo za vse dosedanje napake.
Zavezanih oči boste lahko ugotovili prednosti mojega dela. Zapomnite torej! Pravi naslov za obleke, kostume in ostale predmete dosledne Vašim željam je
Englisb workmanship
ŠLIBAR ŠTEFAN
MESTNI TRG 8/L

Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovanje in oblogo obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna izdelane 9 pomočjo modernih strojev dobavi v prvovrstni izdelavi in kvaliteti:
„ALPEKO" — INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA, Ljubljana, Tyrševa c. 48 — TeL 29-30.

Uspešno oglaševanje le v »Jutru«!

ravska Banovina:
a 41:2
Po prvem dnevu atletskega dvoboja v Trstu vodijo naši zastopniki z 12 točkami naskoka
Trst, 29. aprila Prvi dan dvoboja lahkoatletskih reprezentanc Dravske banovine m Julijske krajine. ki se je vršil pred približno' 300 gledalci in ob hudem nalivu, je prinesel nepričakovano visoko zmago našim atletom. Zlasti nas je presenetilo, da so naši tekmovalci razen v teku 110 m z zaprekami Zasedli vsa prva mesta. Popolnoma nepričakovano sta naša sprinterja zasedla obe prvi mesti in je povsem njuna zasluga, da Dravska banovina po prvem dnevu tako krepko vodi. Na 1500 m so naši zmagali sigurno, isto na 10.000 m. kjer je tekel namestu Perca Bručan, kar se je izkazalo za boljše.
Tehn čni rezultati so bili. 110 m zapreke: 1. Obenveger (JK) 15.8 2 Pleteršek (DB) 16.1, 3. Pelterini (JK) 17.1. 4. Lončarič (DB) IS.3. Točke: JK 6. DB 4. Troskok: 1. Vučevič (DB) 14.04 m, 2. Pellarini (JK) 13.60 m. 3. Smolej (DB) 13.01 m 4. Colautti (JK) 13 m. Točke: JK 10 DB 10 Met kopja: 1. Mauzer (DB) 47.40 m, 2.
Lantieri (JK) 45.07 m, 3. Parini (JK) 42.19 m. 4. Luznik (DB) 41.34 m.
Točke: JK 15, DB 15.
10.000 m: 1. Bručan (DB) 35:04.1, 2. Furlani (JK) 35:15.4, 3. Kvas (DB) 35:38.6 4. Makovec (JK) 37:16.1. Izven konkurence Pere f DB) 35:18.
Točke: JK 19. DB 21.
100 ra: 1. Kling (DB) 11.3, 2. Račič (DB) 11.4, 3. Furlani (JK) 11.5, 4. Rugo (JK) 11.6.
Točke: JK 22, DB 28.
1500 m: 1. Goršek (DB) 4:14.3. 2. Košir (DB) 4:14.3 za prsa. 3. Poli (JK) 4:23.4, 4. Donaggio (JK) 4:27.3.
Točke: JK 25, DB 35.
400 m zapreke: 1. Skušek (DB) 59.3, 2. Colautti (JK) 59.8. 3. Urbančič (DB) 61.1, 4. Frluga (JK) 66.2.
Točke po prvem dnevu: JK 29. DB 41.
Nedeljski spored dvoboja obsega še naslednje točke. Dopoldne: 400 m, skok v daljavo met krogle, skok ob palici; popoldne: 5000 m. met diska, štafeta 4X100 m, 800 m. 200 m, skok v višino met kladiva in štafeta 4X400 m.
Današnji nogometni spored
Nogometaši imajo danes prav pester spored. Ligaši bodo danes igrali zadnje kolo. Te tekme sicer ne bodo več odločale o prvem in poslednjem mestu, a bodo kljub temu zanimive, ker bodo skušali nekateri še v zadnjem trenut= ku zboljšati svoje položaje na prvenstveni lestvici. Razen ligaških tekem je tudi precej podsaveznih prvenstvenih \ naslednjem spored.
Ligaške tekme
V Zagrebu: Hašk-Ljubljana, v Beogradu: Jugoslavija-Hajduk in Bask-Slavija S., v Zemunu: Zemun-Jedinstvo, v Varaždinu: Slavija V.-BSK, v Skopi ju: Gradjanski S.-Gradjanski Z.
Pcliinale za prvenstvo LNP
na Jesenicah ob 13.45: Rratstvo-ČSK. v Kranju ob 15: Kranj-Maribor.
Nižjerazredno prvenstvo
V	Ljubljani:
na igrišču Ilirije ob 10.30 Mars : Reka jun., ob 14.45 Moste: Korotan jun., ob 16. Adrija : Moste, na igrišču Mladike ob 10.15 Mladika: Grafika,
na igrišču Korotana ob 10.15 Slavija: Korotan,
na igrišču Ljubljane ob 10. Svoboda: Jadran jun., ob 11.Ljubljana : Hermes jun.
V	Celju:
na igrišču Olimpa ob 15.30 Olimp : Atletik jun., ob 16.30 Štore : Borut, v Hrastniku ob 16 Hrastnik : Laško
Pokalni turnir SK Jadrana
Pokalni turnir. Danes ob 10.15 na igrišču Jadrana: Hermes : Jadran, Mars : Reka. PokaJ za zmagovalca je poklonila fcv. »Spectrum«, tovarna ogledal in brušenja stekla — Celovška c.
Ocenjevalna vožnja
avtomobilistov
Ob pol 8. uri zjutraj bo pričetek avtomobilske in motoeiklistične ocenjevalne vožnje na Gorenjsko s startom in cilljem pred Narodnim domom na Blenveisovi cesti. Pot bo ša iz Ljubljane do Tržiča — Jesenic — Kranja — škofje Loke ter zopet v Ljub-Ijaio
Ker vlada med našo športno javnostjo mnogo zanimanja za to prireditev in ker bo štartalo preko 40 vozil, prosi prireditelj, da se občinstvo na progi ravna strogo po cestnih predpisih in s tem omogoči nemoten potek vožnje.
Opozarjamo tekmovalce, da je prireditelj pri drugi etapi Tržič — Jesenice zmanjšal povprečno brzino za 4 km pri vseh kategorijah. Ker je prijavljeno veliko število flvtomobilistov in motociklistov opozarjamo cenj. glodalcc. da bodo imeli priliko- si ogledati majhno avtomobilsko razstavo na cilju. Tekmovalci bodo na cilju približno ob 11.30.
Avtomobilski klub javlja vsem udeležencem ocenjevalne vožnje, da bo drevi ob pol 21. uri v klubskih prostorih, Kongresni trg l/I razglasitev rezultatov ocenjevalne vožnje ter razdelitev nagrad z družabnim večerom.
bi ta sekcija, ki je priborila Muri toliko lepih zmag, po daljšem presledku spet oživela.
Sabljaška sekcija trenira ob torkih in četrtkih zvečer v stari kavarni pri Vučaku. Načelnik sekcije je Ladislav šebok.
Plavalna sekcija ima svoje redne treninge ob torkih in petkih popoldne ob 17. Treninge vodi načelnik sekcije Ciril Tručl.
Nogometna sekcija je odigrala v spomladanski sezoni že celo vrsto prijateljskih tekem, ki jih je po večini odločila sebi v prid. živahno delo v posameznih sekcijah bo prav gotovo v kratkem času rodilo uspehe in upati je. da bo ta ali ona sekcija igra-las spet važno vlogo v našem športu.
Naši kajakašs se pripravljajo za olimpiado
Nedavno je bil v Zagrebu občni zbor jugoslovenskega kajak saveza, na katerem so sklenili, da se bodo udeležili olimpijade v Helsinkiju tudi naši kajakaši. Kajakaške proge so bile namreč dokončno sprejete v olimpijski spored in sicer so določili dolžino tekmovalne proge na 15 km, namestu dosedanjih 10 km. Razen lesenih in gumijastih kajakov so uvedli še kanadce in sicer enojko in dvojko.
Z namenom, da bi Kajak klub Ljubljana čimbolj pripravil svoje člane za bodoče tekme zlasti za olimpijske, je poslal svojega mednarodnega tekmovalca Rudija Malahovskega v Berlin na tečaj za voditelje in organizatorje kajak športa. Mala-hovsky je končal tečaj z odličnim uspehom in zdaj že nekaj dni marljivo trenila tekmovalce svojega kluba.
Zanimivo je opazovati ta trening. Najprej sede vsaK posameznik na srednje visoko klop in začne veslati »po suhem«. Nato presedlajo v vodo. kjer je nekaj cm nad vodo čvrsto pritrjena deska in tu se začne veslanje »po vodi«. Malahovsky pridno popravlja, dokler ne napravijo vsi zrelostnega izpita. Potem pride šele najlepši del — nekaj kilometrov pr jetr.ega veslanja po lepi zeleni Ljubljanici.
SK Mura v jubilejnem letu
Agilni športni klub Mura v Murski Soboti pripravlja v tekočem letu za 20-letnico priključitve Slovenske krajine k naši državni skupnosti celo vrsto sportn h prireditev. Klub je nanovo organiziral nekatere sekcije, ki so s preureditvijo začele z živahnim delom.
Ten ška sekcija se začela s treningi in igralci so že pomerili svoje moči na lepem rdečem igrišču na Murinem stadionu. Prijave za to sekcijo sprejema Ludvik Nemec.
Table tenis sekcija trenira v stari kavarni pri Vučaku in bo v kratkem priredila prvenstvo Murske Sobote, želeti bi bilo, da
V nekaj vrstah
Včeraj je bila na vimbledonskem stadionu finalna pokalna tekma med moštvom Portsmouth in Wolwer Wanderer. Tekmi so prisostvovali tudi angleški kralj in kraljica več ministrov, tuji poslan ki in okoli 100.000 ljudi. Končala se je s senzacionalno zmago Portsmoutha 4 : 1.
Današnja »Pravda« objavlja zanimiv članek, v katerem razpravljata znani madžarski trener Hajduka g Obitz in igralec Jožo Matošič o sestavi državne reprezentance, ki bo zastopala Jugoslavijo nasproti Italiji in Angliji. Obitz trenira že dve leti Hajduka in pozna vse jugoslovenske nogometaše in sisteme posameznih klubov. Zato ie značilno da predlaga, naj bi se na levo krilo postavilo člana Ljubljane Trka. ki sicer še ni popolnoma zrel za repre7entanco. vendar boljšega levega krila v Jugoslaviji rrmamo. Povsem istega mišljenja je tudi Jožo Matošič.
SK »Adrija«. Igralci I. moštva se obveščajo, da morajo biti danes ob 16. na igrišču SK Ilirije, zaradi prvenstvene tekme Moste-Adrija. Postava moštva na običajnem mestu. Prosim točnost. Tajnik.
Iz SK Ljubljana. SK Liubliana priredi v torek dne 2. maia v gostilni pri »Tičku r.a gričku« pozdravni večer nogometašem, ki so nastopali v liginem tekmovanju. Vljud no vabljeni: damski komte. odborniki, starešine in klubovo članstvo.
z
Pasestif ki noveli hiš
S3
»Prvo društvo h:šnih posestnikov v Ljub liani nas ppoei za n«w'edr>jo oh'avo:
Dne 25. t. m. ste r>od gornjim naslovom priobčili članek, v katerem se v 7 odstavku trdi. da i-e pri sneaino^t-h na zborovanju posestnikov novih hiš eden izmed članov poročal o postor>anju na»P vega društva hišnih posest:1-"kov« v nog!»du davčnih olajšav ter priipt>.ro"al. in i bi tucli »Društvo posestnikov novih hiš na takšen način pridobivalo nove člane Predsednik g. Kos pa mu je odgovoril d<a so na takšen način pridobljeni č'am za društvo brez vrednosti, češ da tisto, kar se pridobi z d-emagoštvom. nima trajne vrednosti.
Prosimo, da z oziram na ta članek priobčite pojasnilo, da »Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani« nikoli ni članov pridobivalo z demagoštvom iin je v zadevi davčnih ol>išav povabilo hišne posestnike iz in-korpariranih občin Moste. Šiška in Št Vid iz edinega razloga, ker je za tako olajšavo
| potrebna predvsem ugotovitev finančnega
! efekta, koliko bo drža-va & tem izgubila na zgradarini. Taka statistika je v vseh primerih nujno potrebna in jo ministrstva vedno zahtevajo, kakor jo je Potreboval tudi refe:ent v finančnem ministrstvu glede podaljšanja davčne olajšave od 10 na 20 let Ker bi davčna uprava zbrala te statistične podatke samo na višji ukaz in bi bilo tudi to zelo zamudno delo. je »Prvo društvo hišnih posestnikov« povabilo vse posestnike iz prizadetih občin v njihovem lastnem interesu v pisarno un v 4 dneh sestavilo potrebno statistiko, ki jo je ekspresno poslalo v Beograd.
Za vsakogar mora biti jasno, da je naše društvo s tem samo pripomoglo, da se je akcija za podaljšanje davčne olajšave spravila v pravi tir, Ln je nelojalno, če se mu zaradi tega očita demagoštvo
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.	(-)
Tragična smrt
znanstvenika
Split, 29. aprila V četrtek popoldne so našli na drugem vrhu Marjana mrtvega velikega prijatelja dalmatinskega Krasa prof. Umberta Giro-metto. Huda neozdravljiva bolezen je velikega prijatelja prirode prisilila, da si je v samoti, od koder je lahko še enkrat s pogledom objel svoj rojstni kraj in torišče svojega zelo koristnega in uspešnega delovanja, vzel življenje.
Prof. Girometta se je rodil pred 56. leti v Splitu, kjer je dovršil srednjo šolo, na Dunaju pa se je usposobil za profesorja fizike, geografije in prirodoslovja Od leta 1908 do 1911. je dele« al kot profesor realke v Splitu, od leta 1912 do svoje tragične smrti pa na splitski klasični gimnaziji Ze v začetku svojega službovanja je posvetil vse svoje delo moralni in fizični vzgoji mladine. Prirejal je izlete po kopnem in morju ter predavanja iz higiene, turizma in prirodoslovja. Nad 30 let je prof Girometta proučeval dalmatinski Kras ter odkrival v njegovem podzemlju lepote in zanimivosti. Neka prej neznana, v dalmatinskih votlinah živeča žuželka je dobila po njem svoje ime Prof. Girometta je bil pionir planinarstva v Dalmaciji ter idealni kulturni in socialni delavec V Splitu je ustanovil speleološko sekcijo za raziskovanje jam, votlin in pečin dalmatinskega Krasa. Pri tem delu mu je vneto pomagala šolska mladina Znanstveno delo pokojnega učenjaka ie bilo laskavo ocenjeno v krogih domačih in tujih znanstvenikov. Prof. Girometta je napisal lepo število knjig iz svoje stroke, domiči in tuji listi ter revije pa so objavili nebroi njegovih zanimivih člankov.
V planinarstvu Dalmacije je bil pionir in učitelj. Hrvatsko planinsko društvo ga je izvolilo za svojega častnega člana, polnih 10 let pa je bil predsednik splitske podružnice HPD »Mosor« Velike zasluge si je pridobil pri pogozdovanju dalmatinskih goljav, v Splitu pa je ustanovil mestni prirodoslovni muzej, zoološki vrst in akvarij. Čast njegovemu spominu!
Med motorji in „brenclji"
Motosalon, ki je bil minuli teden v Ljubljani, naj postane stalna prireditev!
V poslopju Delavske zbornice v Ljubljani je na dvorišču prav lična majhna dvorana za igre. zborovanja, zabave in slično. Tudi za razstave je ta prostorček prav pri-menen. Ima mirno, lepo razpršeno svetlobo, ki vsako reč odkrije v pravih barvah in oblikah. To je razstavljenemu blagu lahko samo v prid. če je take vrste, da mora tudi s temi svojstvi učinkovati. Pri avtomobilu n. pr. igrata barva iin linija veliko vlogo. Naj bo voz sam po sebi še tako dober, pni silabi zunanjosti ne bo lahko našel kupca.
No. pa nikar i tako visoko, saj ni bilo nikake avtomobilske razstave. V delavski zbornici so bila postavljena na ogled samo motorna kolesa, ampak to pa pod visoko donečim imenom »motosalon«. Salon — to zveni zmerom nekako po eleganci in dobrem okusu. Ln tako je tudi bilo. Motoklubu Iliriji, ki je salon priredil gie v tem pogledu vsa čast. To naše agilno društvo, ki že četrt stoletja deluje za razvoj in napredek slovenskega motornega športa je z aran-žiranjem salona modernih motornih koles skušalo široki publiki približati motor kot šport in kot prometno sredstvo.
Motorno kolo kot prometno sredstvo — no, o tem so si mnenja zelo navzkriž. Po naših cestah je še v avtomobilu vožnja dostikrat muka, če prav ima samodrč na štirih kolesih vzmeti in balonsko pnevmatiko in šlarafijo v sedežih in še druge pripomočke, ki sikrbe, da človeka vsaka cestna kotanja ne sune neposredno v križ in da ga blato ne obrizga od peta do temena. Motor pa je s takimi pripomočki slabo oskrbljen in je ob slabem vremenu na blatni cesti kakor polž brez hiše — to se pravi: tako slabo je zaščiten. Sice-t pa prav nič nc trpi na poglavitni polževi lastnosti. Baš obratno: motorno kolo je še zmerom najhitrejše in najokretnejše vozilo in — med motornimi pasmami tudi najcenejše. Brzina, cenenost in okretnost so njegove dobre lastnosti. Od njih Ima takšno trdoživost, da ga nič ne more izriniti iz cestnega prometa. In čim je cesta taka kakor se spodobi. potem tudi ono prvo zafetram polža brez hiše ni tako hudo.
Poglavje za sebe je motorno kolo kot šport. Za turistiko, za potovanja, trdijo ljudje, ki so se dosti prepeljevali po svetu da ni prijetnejšega vozila od motorja. V vlaku ali avtobusu si vezan na progo in na vozni red. v avtomobilu se moraš držati dobrih cest, samo na motorju je človeku odprta vsaka steza v naravo. Tako pravijo navdušeni mototuristi, (mi pa rajši previdno molčimo, ker še nismo do kraja prepričani, da bi bili prehlad, putika. protin in druge slične reči res v kaki medsebojni zvezi).
Za mototurnstiko je potreben seveda primeren stroj, sam ali s prikolico, z zdržlji-vim. ekonomičnem motorjem, ki potroši malo bencina in o'ja in ki zaradi nege ni tako natančen. Motosalon nam je pokazal mnogo takih motorjev za vsakršen okus un mošnjiček. Če gremo kar po abecedi bi bila tu najprvo kolesa znamke Ardie. karakteristična po svoji olivno zeleni barvi, vsa oprem'iona z dvotaktnimi motorji, ki v hribovitih krajih izvrstno vlečejo Tarča poželjivih pogledov mošk:h in tudi ženskih obi:)V ovalcev pa je bil posebno gra-vitetični BM\V s priko^co. Znres e'egantna vprega — p" svoji lini h in temperamentu pravi Rolls-Royce na treh kolesih. Dva italijanska modela Bianchi 250 >: 500 ccm solidno in precizno i zde'a na — dokaz da ne znajo graditi motorjev samo v Rajhu. Skoda da še kaki drug"' ne"em"ki izdelki niso bili zastopani O velik- izbe i motorjev N"SU smo že zadnjič p:c?a!i.
Najcenejšo vprego 350 ccm s pr;iko'ico ima Puch. So i dno vozilo za šport in poslovne vožnje. Kdor je kdaj vozil Puchovo kolo se je gotovo tud' motorizirali samo pod Puchovim praporom. Dober 2'las — pravijo — seže v deveto vas. Znamka Triumph je bila zastopana samo z enim modelom. Škoda, ker &o ravno T iumphovi konstrukterji zadn:a leta silno gibki in je letošnji model 250 ccm baje nekaj prav posebnega. Zakaj lahko vidimo pri nas take novosti šele ob letu? Ziindappovi motorji, ki so bili na salonu zastopani vsi razen največjega modela. spadajo med najbolj upe-ljane stroje pn nas. Iz njihove vrste je tudi lanski zmagovalec Ljubelja. Model DS 350 te znamke je med vsemi razstavljenimi stroji nedvomno najbolj napredna konstrukcija.
Bogato izbiro je pokaral salon v »brenc-Ijih«, malih motorjih do 100 ccm in motornih biciidih- Slednji so sd vsi močno' podobni med seboj, le prožine v sprednjih
vilicah so razilične. Kot pogonska stroja do-mininata v njih tisočkrat preizkušena motorčka »Sachs« in »110«. Najmanjša motorizirana bicikla sta bila Puchov »Styriet-te« in Sachsov »Sachsonette«. Oba tečeta kakih 35 km na uro in porabita 1.5 1 bencina na 100 km. Ali bosta na naših slabih cestah kaj prida vzdržala? Kaj ko bi o priliki z njimi priredili tekmo: »Tri dni križem po Sloveniji«. Tu bi se pnav lepo pokazalo, kaj tiči v takih motoriziranih bi-ciklih, za katere je pri njih oenenosti in štedljivo&ti pri nas gotovo mnogo interesentov
Kar se tiče motornega športa višjega reda. to je motornih dirk, je na razstavi najbolj para dira! Staričev novi dirkalni motor Martin-Jap, ki teče baje do 200 km na uro in obeta še bolj pomnožiti premoženje našega motornega prvaka v medaljah in »peharjih«. Obetajo se nam torej še prav zanimive dirke.
Vprašanje je. ali je pri nas kaj resnega zanimanja za to vrsto športa. Pa še koliko! Vse motorne durke zadnjih let so to jasno pokazale. Ako so bile prirejene blizu Ljubljane, so imele več gledalcev, kakor katerakoli nogometne tekme zadnji čas, če Pjav so bili gledalci pn večuni precej pri-ščipnjeni pri programu. Motorni šport je danes pač velika moda povsod po svetu. Za avtomobilske dirke je Ljubljana premajhna, pač pa srno nedvomno v stanju organizirati dobre dirke motorjev v večjem stilu kot doslej. Motoklubu Ilirija bomo prav hvaležni če bo trdi v tem prizadevanju pokazal toliko ambicioznosti kakor v organizaciji motosalona. za katerega želimo, da bi postal vsakoletna prireditev v LjubljanL
Iz sodne dvorane
Potrato je bil spet na vrsti
Glede Ernesta Potrata, ki se ga vsi pošteni dentisti s koncesijo branijo, ker jim, kakor pravijo, samo ugonablja stanovsko čast, je bila razprava zaradi njegove odsotnosti enkrat že preložena. Tedaj se je opravičil, češ da je hudo bolan in nesposoben, javiti se pred sodnikom. Zdaj je bila razprava razpisana v drugo, a Potrato se ni niti prikazal, niti opravičil. Sodnik je zato sklenil, da mu bo sodil »in contumaciam«.
Obtožnica je navajala, da je za 700 din ne da bi imel predpisano strokovno izobrazbo in tudi ne koncesijo, popravljal zobe. Izdrl je pet gnilih korenin in vdelal 12 umetnih zob iz neke »zlatu podobne kovine«, pa dva bela zoba spredaj. Kakšna je tista zlatu podobna kovina, vemo že iz drugih procesov proti neumornemu šuš-marju Potratu. Sveti se zelo, če si lastniki take zlatu podobne čeljusti čistijo s sidolom in v strokovnem svetu ji pravijo medenina, Potrato jo med neukim ljudstvom razglaša za zlatnino.
V preiskavi je Potrato sprva kar tajil, toda pod težo pričevanj svojih pacientov
je naposled vendarle priznal, da je brea» strokovne izobrazbe m koncesije zdrava. Za razlog je navedel, da je zdravil čeprav je vedel, da ne sme. le zato ker bi sicer ne imel od česa živeti Da pa je imel pacientov na razpolago je prav veriei.no. Ljudem so se polnile čeljusti z leske.a-jočimi se zobmi za mnrgo manjše dena.ce^ kakor bi jih porabili pri pravih denti?t:h ali zobnih zdravnikih Sodnik ga .ie ob-o-dil na 10 mesecev zapora in na odvzem vsega instrumentarija
Magistratna uslužbenca Juvan in Miklaveič oproščena
Ljubljana. 28 aprila
Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s dr Fellaherja se je danes vršila razprava proti magistratnima uradnikoma Rudolfu Juvanu in Matku Miklavčiču. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g Sever, je dolžila prvega, da je kot vodja delavskega oddelka socialno političnega urada ljubljanske občine zagrešil dva prestopka proti službeni dolžnosti s tem. da je opustil odjavo dveh delavcev, zaposlenih na račun bednostne-ga fonda pri mestni vrtnariji Drugega obtoženca pa ie obtožnica dolžila zločin-stva proti službeni dolžnosti, ki ga je zagrešil s tem, da je kot uradnik socialno-političnega urada izdelal in vložil v kartoteko oseb. ki so pri tem uradu dobile podporo, kartotečni tablici z izmišljenima imenoma dveh podpirancev in da je to storil zato, da bi sam ali kdo drugi neupravičeno prišel do denarja.
Razprava, ki je trajala dobre tri ure in v kateri je senat zaslišal več prič, je končala z oprostilno razsodbo proti obema obtožencema.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 30.: Upniki, na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ponedeljek, 1. maja: Utopljenca. Red B. Torek, 2.: Zaprto.
Sreda, 3.: Kaj je resnica? Red Sreda. Četrtek, 4.: Utopljenca. Red Četrtek.
»Upniki, na plan!« je igra izredno veselega, optimističnega značaja, kjer zmaga poštenost nad goljufijo. Aktualne in udarne resnice iz današnjega življenja dajejo delu vrednost, ter izzivajo aplavze na odprti sceni. Režiser: prof. Sest. Igro bodo vprizorili drevi. Cene od 14 din navzdol.
Pisatelj Nestroy, ki je bil sam igralec in je kot tak poznal vrednost komičnih situacij in dobrih dovtipov, grajenih na značajih ljudi, je ustvaril z burko »Utopljenca« predstavo, ki more razvedriti g svojo ljubeznivo prešernostjo tudi najbolj čemernega gledalca. Delo bodo ponovili jutri v ponedeljek za red B.
OPERA
Nedelja, 30.: Falstaff. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek. 1. maja: Zaprto. Torek, 2.: Vse za šalo. Red A. Sreda, 3.: Falstaff. Red B. četrtek, 4.: Trubadur. Izven. Znižane cene. Debut Mire Basič iz Zagreba. Petek, 5. ob 15.: Don Kihot. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
»Falstaff« je najpomembnejše delo velikega italijanskega opernega skladatelja Verdija. Pod vodstvom in v režiji ravnatelja Poliča je letos to delo prvič na repertoarju slovenske opere in njegova izvedba pomeni velik dogodek v zgodovini našega opernega dela. Predstava je v celoti izvrstna, kar je potrdila vsa kritika ob premieri. Naslovno vlogo poje Primožič, ostale vloge: Vidalijeva, Ribičeva, Kogejeva, Poličeva, Janko, Banovec, Marčec, Sancin in Zupan. Predstava bo drevi ob 20. Veljale bodo znižane cen® od 30 din navzdol.
V četrtek, dne 4. maja bo debutirala v operi »Trubadur« v vlogi Leonore mlada zagrebška pevka Mira Basičeva, ki ima izredno lep glas in ji vsi prerokujejo veliko pevsko kariero. Pri tej predstavi bo prvič pela Azuceno ga. španova. četrtkova vprizoritev »Trubadurja« bo izven abonmaja. Veljale bodo znižane cene.
Prihodnja dijaška predstava v operi bo v petek, dne 5. maja popoldne ob 15. Peli bodo Massenetovo opero »Don Kihot«. Cene od 16 din navzdol.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 30. ob 20.15.: Košček sreče.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 30. ob 20.: Prodana nevesta. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: Zaprto. Torek, 2. ob 20.: Upniki, na plan. Red B.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Križanka št. 72
Vodoravno: 1. kem'čna prvina. 4. žuželka, 7. živilo, 9. predlog. 11. morski maček, 12. osebni zaimek, 13. kem. znak za osmij 15. jeza, 16. pričakovanje, 17. seme gobe, 18. jugoslovanski politik (predvojni), 20. evropska prestolnica, 21. kraška luža, 23. pogojni veznk 24. igralna karta, 25. breme, 27. kem. znak za aluminij, 28. ptič, 30. štev-niK, 32. kem. prvina, 33. priljubljena zabava bogatašev, 35. hišica, 37. krma. 38. kartel, 39. evropska prestolnica.
Navpično: 1. del glave, 2. mesto v Sudetih. 3. vrsta letala, 5. kem. znak za berilij, 6. del tedna, 7. zver, 8. drog pri vozu, 10. vladar evropske države, li. stavbni materijal, 14. riba. 16. časomer. 17. prevozno sredstvo, 19. pot, 21. domača žival, 22. angleški plemič, 25. kazalni zaimek, 26. glasbena nota, 28. predvojni srbski državnik, 29. duhovščina, 31. neumen, 34. osebni zaimek, 36. kem. znak za arzen, 37. srbohrvatski predlog.
Rešitev križanke St. 71
Vodoravno: 1. op, 2. brod, 6. mi, 8. Lika, 10. Zemun, 12. Karlovec, 14. Pat, 15. on, 16. sel, 18. Ant, 20. Paka, 21. lira, 23. mol, 24. ali, 26. pa, 26. iga, 26. Indokina,
31. grave, 32. dama, 34. mi, 35. Etna, 36. as.
Navpično: 1. ol, 2. pika, 3. bar, 4. ozon, 5. Dev, 6. mucek. 7. in, 9. Katarina, 11. Mesalina, 13. Lot, 14. pila, 17. lama, 19. na, 20. po, 22. Iliri, 23. mak, 25. poet, 27. gama, 29. dve, 30. Ida, 31. G. M. (Gorkij Maksim), 33. as.
Can!erbiiry -
mesto viharjev In miru velikih kraljev
London, aprila.
Ze od januarskega damskega tekmovanja na ledu se nisem oglasila. Divni dogodek onega prekratkega večera — menda se še spominjate zmagovalke Cecilije Colledgeove — sem opisala z namenom, da vam podam vsaj rahel odsev lepote, ki se je takrat nudila gledalčevim očem.
Naslednji burni časi — človek jih v tujini nepopisno boleče občuti — so mi zastrli poglede na zanimivi in docela svojstveni svet v katerem živim. Le zavest, da je doba mojega bivanja v Angliji točno omejena, mi je vlivala voljo, da se oprostim obupne togosti ter spoznam vsaj najslavnejše spomenike angleškega naroda. Združeni v enakem mišljenju smo v okviru zavodovih izletov posetili med drugim Canterbury. Oxford in Cambridge.
Polni veličastnih vtisov — nabranih na
Nizozemska predilnica
teh izletih — ždiva v sobi z malo Indijko. Sledeč zapiskom sestavljava sliko Canterburyja iz njegovih nemirnih časov, da jo pošljeva v daljno deželo Gandijevo, in pa v mojo, tudi tako grozno oddaljeno domovino.
Skozi zaprta okna prodira k nama bu-čanje velikih zvočnikov, ki z vnemo vabijo prostovoljce v vojno službo. Tu in tam čujeva kričanje prodajalcev časopisja, ki opozarjajo Londončane na skoraj vsakourne posebne izdaje listov. Tudi ime svoje domovine slišim.--—
Z vso voljo se silim k zbranosti. Želim napisati ta članek, pa naj se godi okrog mene karkoli.
Canterbury, nekdanja prestolica kent-skih kraljev in sedež prvega škofa rim-sko-katoliške cerkve v Angliji, sv. Avguština, je mesto posebne lepote. Mogočna katedrala, ki kraljuje nad nizkimi hišami mesta, je še dandanes sedež glavarja an-gličanske cerkve. Vsa toplina in čar tega mesta pa tiči v malih, skritih hišicah, ki se vrste v tesnih ulicah. Belina zidovja katedrale prodira izza očrnelega lesenega ogrodja teh hiš in vzbuja posebno občudovanje popotnikov. Težko je najti mesto, ki bi ohranilo svoje srednjeveško lice v toliki meri kakor prav Canterbury.
Pritlični prostori hiš služijo večinoma v trgovske svrhe; za okroglimi starinskimi okni so razvrščeni predmeti, ki vabijo zvedavega tujca. Gornji, leseni del hiš je previsen in podprt s hrastovimi kipi najrazličnejših vrst. Nad vhodnimi vrati je navadno poseben znak, ki pojasnjuje, v kak namen je služila ta stavba. Prevladujejo seveda krčme, ki imajo različne ori-
ginalne napise: »Krčma pri Kroni«, »Gostilna sv. Jurija z zmajem«, »Gostilna pri Elizabeti«. Napisi nam povedo, da so bile skromne hiše gostiteljice velikih osebnosti kraljevega rodu.
V srednjem veku je bilo to mesto cilj romarjev od daleč naokoli. Sem so prihajali bolni in zdravi, srečni utehe potrebni, da pomolijo ob čudodelni krsti svetnika-mučenika Tomaža Becketa, nekdanjega nadškofa canterburyjskega. Milodari teh romarjev, med katerimi so bili mnogi vladarji in plemiči, so napolnili skrinje menihov z dragulji in zlatom ter omogočili zgradbo cerkve v vsem njenem razkošju in sijaju. Canterbury je bil poleg Rima najznamenitejša božja pot, ki je slovela po izrednem bogastvu in relikvijah.
Ko tako zremo po teh ozkih ulicah, nam stopa v spomin zgodovina tega mesta. Kaki mogočni sprevodi so se vili tod okoli! Dva francoska kralja in skoraj vsak vladar Anglije so romali na to sveto mesto, da se poklonijo spominu mrtvega nadškofa. Louis VII., kralj Francije kot romar, Jean de France kot ujetnik Črnega Princa. Henrik II., moralni krivec Becketove tragedije na poti svoje pokore, Rihard Levjesrčni s svojimi ujetniki — to so bile slike, ki so presunile miroljubne meščane canterburyjske. Tod se je pomikal mrtvaški sprevod Črnega Princa ter Henrika IV. in njegove žene. Ustanovitelj Etona, pol sveti in pol nori Henrik VI. je našel po trpljenju za zidovjem Towerja v tej katedrali zasluženi počitek.
Tako so se vrstili vladarji, da se poklonijo prahu mučenikovemu in se obenem odzovejo gostoljubnemu vabilu canter-buryjskih nadškofov. Gostilnice so tekmovale med seboj, katera bo sijajnejše pogostila visoke goste. Brhke krčmarice so se sukale okoli utrujenih romarjev in zadovoljne spravljale žlahtne cekinčke v že debele mošnjiče. Obrt in trgovina sta cveteli. I mena ulic: Merchery-Lane, Wine-cheap, Buthere-Lane, Beer-Cart-Lane ter Butter-Marhet nam nazorno povedo, kakšno obrt so zastopale.
Na trgu pred cerkvenimi vrati je bil poseben živžav. Tu so se zbirali romarji skoraj z vsega tedanjega sveta ter kupovali odpustke in spominke svetega mesta. Na dan sv. Mihaela je bilo še posebno veselo, ko so prihiteli fantje in dekleta iz Kentskih vasi in se vzpenjali v cerkveno stolpovje, da vidijo mesto z višine. Tam ob velikem stebru je stal star mož in ponujal v poljub Becketov čevelj, čigar oblike ni bilo že davno več mogoče spoznati.
Potem pa je prišel zadnji romar, ki je zatemnil vse dotedanje goste. Henrik VIII, elegantni vladar iz rodbine Tudorjev, je odšel v sveto mesto v vsem svojem sijaju. Spremljala sta ga Karel V, vladar Nemčije. Španije in Nizozemske ter bodoča žena Katarina Aragonska. Pred njim pa je jahal kardinal Wolsey v škrlatnem oblačilu, obdan od angleških plemičev in španskih velikašev. Razkošna plesna prireditev je zaključila spored tega dne, ki je bil višek in zaton slave Canterburyja.
Kmalu so se zbrali črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Kraljeva mržnja se je stopnjevala z odporom Wolseyjevim in menihov, ki niso soglašali s Henrikovo ločitvijo zakona. Tedaj je treščila strela in z enim mahom uničila ves sijaj te cerkve. Tiranski vladar se je drznil dotakniti se predmeta, ki je bil v očeh ljudstva nadvse svet. Mrtvega Becketa so obsodili izdaje, njegove kosti sežgali, ime pa črtali iz mo-litvenikov. Cerkveni zaklad je bil zaplenjen v prid vladarja. Rdeči rubin — dar francoskega kralja — je poslej kitil brutalno roko, ki je uničila slavo canterbu-ryjske božje poti. Se hujše je bilo razdejanje, ko so puritanci za časa Cromwel-love ljudovlade sekali glave in ude kame-nitim kipom ter razbijali stara barvasta okna neprecenljive vrednosti.
Tudi sosednjemu samostanu sv Avguština, kateremu je katedrala prvotno pripadala, — ni bilo prizanešeno. Dolge ar-
kade ruševin so edina priča nekdanje stavbe, kjer so se urili menihi v prepisovanju svetih knjig in v pisanju kronik. Temni oboki in križni hodniki so porasli z gostim mahom, stene so preprežene z bršljanom. Globoka tišina vlada pod tem stebrovjem, le samotni izletnikov korak jo za trenutek prekine in prepodi lenega martinčka, ki ga je toplo pomladansko sonce zvabilo na plan.
Slavna katedrala
Ostala je še cerkev sv. Avguština, ki je bila resen tekmec nekoč še nepoznane katedrale. Tu je grob sv. Avguština, prvega škofa canterburyjskega. Tu počivajo tudi kentski kralji in plemiči, pozabljeni ob sijaju sosedne božjepoti. Potem ko se je ljudska pozornost usmerila h katedrali, je Becketova krsta zasenčila skromni grob sv. Avguština.
Še so prihajali vladarji, med njimi kraljica Elizabeta, Kari I. in Kari II., toda to. kar so našli, ni bilo več ono bogato in sveto mesto. Potem ko je b;l cerkveni zaklad izropan in relikvije oskrunjene, ni bilo več božje poti in romarjev. Stare gostilne so samevale in sanjale o minulih dneh. Z leti so se poslopja, ki so bila v tesni zvezi z zgodovinskimi dogodki, začela uporabljati v praktične namene. Kraljeve sobane so se izpremenile v plesne dvorane ali pa v gostilne. Veselice so se vršile po starih vrtovih, kjer so nekoč premišljali stari menihi o ničemurnosti sveta. Lahkomiselno canterburyjsko ljudstvo je pozabilo stare tradicije in je plesalo po tleh, posvečenih spominu kraljev in svetnikov.
Med važne dogodke, ki so se odigrali v zgodovini tega mesta, spada tudi prihod nizozemskih in francoskih protestantov, ki so bili preganjani zaradi svoje vere. Ho-landci, ki so se tod naselili, so prinesli seboj tkalsko obrt. Še danes stoji tamkaj hišica imenovana »Pri tkalcih«, kjer si lahko ogledate stare naprave in statve. Par korakov naprej stoji »Holandska krčma« s tipičnimi cokljami nad vrati Francozi — kakih 3000 po številu — so ustanovili tu svoje sviloprejnice, ki so še danes v rabi. Njih potomci so se poangležili. imena pa kažejo še francoske sledove.
Za hip še pohitimo k cerkvici sv. Martina. Pravijo, da je to najstarejša cerkev na svetu in da je bila postavljena že v času rimske okupacije, torej okrog 1. 300. Tu je krstil sv. Avguštin paganskega kralja Ethelreda.
Tam zunaj mesta je še ena priča starih časov. Vsebuje relikvijo moža, ki je bil plemenitejši od Becketa, pa mu ljudska sodba vendar ni izkazala tolikšne časti. Vsakdo pozna tragedijo Tomaža Moora, čigar kri je tekla po prenapojenih tleh Towerja. Malokomu pa je znano, da je njegova obupana hčerka prenesla ljubljeno glavo v samotno cerkvico sv Dunstana Tako so bili ti zidovi priča zadnjega dejanja velike traged:je.
Velika katedrala, katere početke izsledimo že v 3. stoletju, je bila v 11 stoletju močno poškodovana po požaru. Mogočni
obodi prostorne kripte so iz 11. stoletja, ko je bila cerkev nanovo zgrajena in razširjena. Gradivo za to cerkev je bilo prineseno iz Caena v Normandiji, kar je lastno tudi drugim normanskim utrdbam. V 18. stoletju je ponovno nastal požar ter povzročil obnovitev cerkve, ki je tako dobila današnjo obliko Tako njena zunanjost, kot notranjost presenetita opazovalca zaradi izrednih razmerij. Velika altar-na ladja je največja v Angliji. V cerkvi so našli počivališče kralj Henrik IV., njegova žena Ivana Navarska ter Margareta Holandska. dalje 50 cerkvenih dostojanstvenikov in veliko število plemičev. Med grobovi vladarjev je najbolj pomemben grob Črnega Princa, ki se ga zločinske roke niso dotaknile. Nad železnim kipom Prinčevim vise njegove železne rokavice in druga oprema slavnega zmagovalca.
Glavna privlačnost te cerkve pa so ona tri mesta, kamor so prihajali romarji in častili tako kraj zgodovinskih dogodkov.
Prva taka postaja je bila zvana »Mar-tyrdom«, mesto, kjer je bil umorjen Be-cket. Barvano okno kapele nam prikazuje ves razvoj tragedije. Od tod so šli romarji k »Tumbi«, mestu, kjer je prvotno počival svetnik. Romanje na to mesto ie otvoril krivec zločina kralj Henrik II, ki je prišel bosonog in je položil glavo na kamenita tla grobnice. To mu je nakopalo težko bolezen, a tudi prineslo odpuščanje
ljudstva. V tej kripti je kapela Naše Gospe, kjer so bile poročne slavnosti nekaterih kraljev, pa je zdaj temna in zapuščena.
Iz kripte so bili nato prenešeni zemeljski ostanki svetnika Becketa v svečanem sprevodu v Trinitv Chapel (v 13. stoletju). Tu je bila tretja in zadnja postaja božje noti. V tej kapeli je tudi stala ona zlata skrinja, polna dragocenosti. Kadar se ie nabralo dovolj romarjev, je menih odprl pokrov in poka~al ljudstvu ves blesk tega bogastva. Vsi sledovi, ki so sponvnjali na Becketa. so bili v času opisanega spora med Henrikom VIII. in kardinalom Wol-sey-em popolnoma uničeni Samo gori pod stropom ie ostalo od uničevalcev prezrto okroglo, barvno okence, ki kaže zlato skrinjo in nas tako seznanja s predmetom, ki ea poznamo le iz pripovesti
Prav na gornjem delu te kapele stoji kameniti prestol sv. Avguština, ki služi še dandanes glavarjem anglikanske cerkve.
Slednjič naj omenim še hugenotsko kapelo. Zgradil jo je Črni Princ in je bila zatočišče preganjanih francoskih hugeno-tov. Od 16. stoletja dalje imajo tu tedenska cerkvena opravila Zbrani okrog štiri«-oglate mize. ki nadomešča oltar, prejemajo sv. zakramente. Njih cerkveni jezik je francoski.
Če bo šlo po sreči, pa prihodnjič — v Oxford!	Sonja S.
Amerika prednjaei v oborožitvenih naporih
Po Izvedbi Rooseveltovega načrta bedo mogle Zedinjene države braniti ne samo lastne meje, temveč tudi ostale države Amerike in še podpirati prijatelje v Evropi
Washington, 29. aprila, d. Rooseveltov oborožitveni program vzbuja v ameriški javnosti vedno večjo pozornost. Popolno-
ma jasno je namreč, da bodo Zedinjene države po izvedbi tega načrta postale ena najmočnejših vojnih sil na svetu. Samo za prihodnje proračunsko leto je odobrena za oborožitev poldruga milijarda dolarjev (84 milijard dinarjev) iz rednega proračuna, k temu pa pride še približno enak znesek, ki se bo kril s posojili. Amerika bo tako samo v enem letu porabila za oboroževanja ogromen znesek okrog 150 milijard dinarjev.
Oboroževanje Amerike se razteza na vse obrambne panoge. Ze v začetku leta 1938 je dal Roosevelt pobudo za povečanje bro-dovne tonaže za eno petino. Danes je ta njegova iniciativa že prekoračena. Od mnogoštevilnih novih ladij je upoštevati zlasti gradnjo dveh 45.000 tonskih vojnih ladij, kar se smatra kot direkten odgovor na japonsko grožnjo, da bo pričela graditi podobne kolose. V celoti ima ameriško brodovje sedaj 15 velikih bojnih ladij, dočim jih je 8 še v gradnji ali pa v načrtu.
Zaradi obsežnega povečanja bojnega brodovja bodo obenem zgrajene nove bro-dovne postaje za polagalce min, torpedov-ke. podmornice in letala. Kongresna komisija je izdelala načrt za gradnjo 12 novih brodovnih oporišč, večinoma na otokih v Tihem morju, dočim bo 13 že obstoječih pristanišč znatno razširjenih. Vrhu tega bo zgrajenih 6 novih podmorni-ških postaj, 4 že obstoječe pa bodo modernizirane. Za izvedbo tega dalekosežnega" programa je določena milijarda dolarjev (56 milijard dinarjev). Popolnoma nova oporišča bodo zgrajena na naslednjih otokih v Tihem morju: Guam, Johnston in Palmira. Čeprav se je kongres zaenkrat izrekel proti utrditvi otoka Guama. Roosevelt še ni opustil tega svojega načrta, ker stoji na stališču, da bodo z utrditvijo otcka Guama zavarovani Filipini proti vsakemu sovražnemu napadu.
Istočasno gradi Amerika tudi v Atlantskem moriu vse polno novih utrdb. Pri zadnjih manevrih ameriškega brodovja v Karibskem morju se je ameriško brodovje v os+aiem poshiževalo tudi holandskega otcka Karube in angleške ko^nije Trini-dad, ki bosta nedvomno tudi v primeru voine Amerlksncem na razpolago.
Nič manj niso daleko-ežni Rooseveltovi načrti za izgradnjo vojske na kopnem in zračnega brodovja. Do sedaj dovoljeni
tal preko dosedanje sile zračnega orožja V dveh letih bo število ameriških bojnih letal povečano na 5500 do 6000 letal. K te-m" pride še 3000 letal ameriške vojne mornarice. Istočasno bo letalski zbor pomnožen za 2334 oficirjev in 31.079 mož in bo štel torej skupno 4663 oficirjev in 44.537 mož. Kopna armada bo povišana za približno 40.000 mož na skupno 220.000 oficirjev in mož. Znatni zneski so dovoljeni za zvišanje posadk panamskega pre-kopnega pasu in za obalne utrdbe v Zedinjenih državah samih, v Panami in na Havajskih otokih. Za oborožitev armade in narodne garde z obrambnimi topovi proti tankom, letalom in s plinskimi maskami je določenih 110 milijonov dolarjev (6 milijard dinarjev), Ogromno povečanje zračnega brodovja ima po mnenju ameriških vojaških krogov predvsem namen, omogočiti obrambo srednjeameriških in južnoameriških držav in eventualno tudi Kanade pred sovražnimi vpadi. Da bo v ta namen oborožena tudi posebna ekspedicijska armada, nikdo več ne prikriva. Vsa ameriška armadna organizacija temelji na pogoju, da bo del ameriških bojnih sil, kadar bodo to zahtevale potrebe, uporabljen tudi zunaj mej Zedinjenih držav. Stalne sile služijo v glavnem za kadrsko armado, ki bi v primeru potrebe omogočila naglo razporeditev iz prostovoljcev ali pa potom splošne vojaške obveznosti sestavljene armade, ki bi štela več milijonov mož.
Izvedba Rooseveltovega oborožitvenega programa bo onemogočila vsak napad na Zedinjene države. Seveda bo njena izvedba silno vplivala tudi na zunanjo politiko Washingtona. ki bo dobila s tem nov impulz energije.
š K I!
zs zdravljenje spolnih slabosti
seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez
poskusite originalne hormonsKe neškodljive
, JI OSMO-SEKS" pilule
Dobivajo se v vseh lekarnah.
30 DilUl O n 84.—, 100 ;jllul Din 217.—, 300 pi-lul Din 560 — Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule ki so na škatlici zunaj opremljene z zaSMtno znamkico Po pošti razpošilja: LEKARNA BAHOVEC. LJUBLJANA. — Glavno
skladišče; Farm. kem laboratorij »VIS-VIT«, novi krediti omogočujejo gradnjo 3032 le- iagreb, Langov trg št. 3. Ogi. reg s. br 1990-35
Naša sreča na
Teden mineva za tednom, mesec za mesecem in sleherni dan se podaš po isti poti na delo, sleherni večer se vrneš po isti poti utrujen domov. Podoben si zanesljivi uri. Pa se ti lepega dne zdrami v srcu odpor proti vsakdanjosti in se obenem zbudi hrepenenje: treba je nekam odtod, treba je ubegniti vsakdanjemu redu in večno istemu kraju. Morda si šel mimo knjigarniške izložbe pa si videl celo zbirko Baedeckerjevih knjig o mestih in deželah, z vabljivimi slikami na ovoju. Morda si prebral troje, četvero zapeljivih vabil na skupinska potovanja po Italiji ali po morju, morda si lepega večera iz dolgočasja preračunaval, koliko bi v resnici veljalo potovanje na svetovno razstavo v New York in koliko let bi moral krvavo štediti, če bi v resnici hotel izkoristiti »edinstveno pr;l;ko«, da bi vsaj enkrat v življenju povohljal po novem svetu
Pa saj ni treba, da so pobude vnanje. Dnevi so lepi, planine so v sinjini tako blizu, že zgodaj zjutraj razkazuje sonce širino sveta in kadar zvečer tone za gore slutiš tam za prvimi grebeni novo deželo Opravljaš svoje vsakdanje izprehode, vse je tako lepo in vendar si naenkrat vsega tako naveličan. Si ujetnik svojega poklica in svojega kraja. Bolezen, ki te je v teh lepih dneh nenadno napadla, ima že staro ime in samo enega zdra ka: imenuje se popotna mrzlica in jo temeljito ozdravi samo pot vanje.
Nepremagljivo je hrepenenje po deželi po planinah, po gozdu, travniku, reki in jezeru. Ves nesrečen boš. če se ti želja ne izpolni. Saj ni bilo golo naključje, da si se pomudil na glavnem kolodvoru. Pospremil si na vlak svojega dobrega prijatelja, zavohal si smrad dima in pepela, prevzel te je trušč kolodvorskega nrome-ta. Vlak, ki je zdirjal s prijatelji izpred tvojih oči, je potegnil s seboj tvoje misli. In zdaj si zbegan in sam ne veš: kam? Če ti je ravno na razpolago, da si lahko izbiraš dobo dopusta, se boš brž odločil, strastno boš odstranil vse zapreke, pospravil boš zaostanke na svoji pisalni mizi v uradu in naposled se ti vendar pri-
bliža srečna ura, ko hitiš z nabitim kov-čegom pa z olajšanim srcem na kolodvor, da jo popihaš z vlakom.
Enakomerni klopot koles ti s svojim laktom vzbuja polpozabljene melodije. Dobro znane pokrajine in kraji hite mimo tebe — ali glej, glej, kako so po zadnjih tednih vse mikavnejše. Kam se prav za prav peljemo, je postranska reč. Samo ven, ven, nekam daleč. Treba je hiteti, bežati. Kako smo na poti utešeni, kako smo veseli! Vsak trenutek prinaša očesu novo sliko in naši duši novo ubranost. Tako doživljamo svet in tako smo srečni, da ga sploh lahko doživljamo, dokler nam je to usojeno.
O da, o ničemer se ne da toliko govoriti, kakor o potovanjih, in nikdo ne ve toliko povedati, kakor tisti, ki je opravil dolge poti po svetu. Seveda, najbolje je tistim, ki imajo lasten avto, motorno kolo ali vsaj bicikel. Zdirjajo. kamorkoli jih je volja, in se ustavijo, kjer iim je všeč. Pripeljejo se do jezera, mar se ne bi ustavili in se nekaj trenutkov vrgli v objem hladilne, zeleno modre vode? Pr -=;trana hmečka gostilna se košati ob beli ^esarski cesti, vrt je ograjen, stari kostanji segajo drug drugemu v goste krošnje. Posedimo vendar kakšne nol urice ra mizo v senci! In potem se po mal^m bliža mrak, ko nadaljujemo pot in se peljemo skozi sanjavo mestece ali starinski trg. Postojmo! Sprehodimo se po glavnih ulicah, morda nam bo ta tihotni kraj tako všeč, da prenočimo v županovi -rostilni.
In naslednje jutro je treba dalje. Ali sploh vemo, kaj je zgodnje jutro? V mestu smo na to pozabili. Jutro, večer, noč — naj se vidi še tako neverjetno — vse te prelepe senzacije doživljamo vendar šele na potovanju. Oj. kakšen je vzhod solnca v planinah, ko je zrak še ledeno hladen in čist kakor kristal! Kakšno je jutro ob jezeru, ko se meglice dvigajo kakor pajčolani izza gladine! Ali pa jutro ob morju, ko se zablesti krvavordeče sonce na obzorju kakor rubin, spreminjajoč
se polagoma v blesteč diamant Kc čitate tele vrstice — ali se ne spomnite, kako ste nekoč strmeli s Triglava ali Stola, ali se ne spominjate mesečine na Jadranu, ali razkošnega večera v Firenci? Kje je bilo z zvezdami obsuto nebo lepše, na Gorenjskem ali v Dubrovniku, v Sarajevu ali v Slovenskih goricah? Pa saj je vseeno. Da smo se zavedali lepot življenja, to je glavno. Poznam majhno krčmo nekje pod oljkami in trtami v Dalmaciji. Tam sem prvič čul prelepo mornarsko pesem, ki jo je pozneje obdelal bogve kateri skladatelj in je šla po vsem svetu. Nad cesto so balincali možje, manjša družba gostov je sedela pri svoji običajni »be-vandi« (pri vinu, mešanem z vodo). Oglasila se je kitara in mandolina, fantje so peli, dekleta so zaplesala. Čisto po svoje; kolo, kakršnega še nisem videl .Še nikoli ni bilo nebo tako jasno, meseč'na ne tako opojna. Pol streljaja od tam je spokojno dihalo morje. To je bil doživljaj — ali pa morda tudi samo domišljija, sanja-vost. ki mi še danes govori, da se ob takih trenutkih človek sprosti vseh br?men življenja in poklica in začuti svujo tiho notranjo srečo.
Kaj se pravi potovati? Doživljati zem-ljepisje. To je najlepši ali morda sploh edini način, da si pridob;mo zemljepisnega znanja »Reka Sava ima dva izvira, p.ve^a pod Trgla-.om, drugega pa v Planici, — in zato imenujemo ta dva izvira: Sava Bchlnjka in Sava Dolinka .. To je gotovo vpoštuvanja vredno, toda predstava, ki jo imamo ob teh besedah, vzbuja šele živo željo, da bi že vendar nekoč šli pogledat v tisto slovečo Planico in pa tja v Bohinj, v Bistriško d >lino... Kdor je enkrat samkrat bil v naši obmejni dolini od Jesenic do Rateč ali kdor se je enkrat samkrat povzpel do šumnega slapa Savice, je zajel v svoj spomin toliko prirodnih lepot in tolikšno silo naše klasične gorenjske prirode, da mu teh vtisov ne more nikoli izpodriniti kakršnokoli "ivohno ali suhoparno popisovanje sveta. In prav tako je z mesti. Nobena zemljepisna knjiga in noben vodič mi ne more točno povedati, kakšne so prav za prav Benetke. Značaj vsakega mesta je treba doživeti, treba je okusiti njegovo bistvo,
vsrkati njegov zrak. Število prebivalstva in zemljepisna širina sta nam lahko postranska reč, kadar stopamo po ulicah in uličicah izvoljenega mesta. Še po mnogih letih nam bo v spominu oživel značilni vonj pristaniške četrti ali razkošnega parka. Gotovo se dobro spominjate, kako ste zavohali morje, ko ste stopali na Su-šaku ob Rečini proti pristanišču. Gotovo se spominjate, kako dehtijo dinje in lju-benice kje na jugu. Trpki okus korčulan-skega grka vam je venomer na jeziku. Vse te okuse in vonje takoj zavohljate, čim vidite sliko dotičnega kraja.
Samo na potovanju doživljamo mesta in deželo. Skozi Ljubljano ali Maribor, kjerkoli živimo, lahko stopamo slepi zgolj v skrbeh, da nas ne obrizga škropilec cest ali da se nam ne zaleti v obleko in v glavo oblak prahu, ki ga je dvignil mimo nas dirjajoči avto. V vsakdanjem življenju im&mo drugačne skrbi kakor zanimanje za starinske portale in baročne okraske lastnega mesta. Na potovanju pa smo sproščeni od vsakdanjosti in zato mnogo dovzetnejši za vse, karkoli srečamo. Naše pozornosti ne pritegnejo sa-j mo stvari, ki so resnično vredne ogleda. Starinska hišica med palačami, tih kotiček nedaleč od pristanišča, s šibjem in ločjem porasel zaliv jezera, zeleno ma-hovje pod smreko, odkoder je lep razgled — vse to nas lahko neizmerno osreči. Akropola nad Atenami je mogočen doživljaj za vsakogar, ki se prvič povzpne po visokih stopnicah in stopa skozi Pro-pileje. Toda kaj vse zatrepeče v nas, kaj vse je že dolgo zasidrano v našem znanju ali v naši podzavesti! Pretresljivo spoznavamo nekdanji svet, ki nas že iz štu-dentovskih let osrečuje s tolikšno veličino in lepoto! Še tu in tam po Grškem najdete kakšno majhno Akropolo ali drugačno svetišče, toda tu vas ne priklene nase živo zanimanje za davnino, marveč čudoviti razgled po okoliških gajih, po skalovju ali celo po morju. Neobteženi od lastnega znanja smo tu očarani zgolj od značilne romantike grških pokrajin.
Naj neznatne j ši košček na zemlji nam je lahko vir osrečujoče radosti. Trata ob gaju z mikrokozmom trave, praproti in grmičja, s pestrimi cveticami ia jafipdapii
I X
med stokratno raznolikim zelenjem, — ali Pa majhen planinski potoček, ki mrmraje in šepetaje brzi med skalovjem in pro-dovjem, bliskovito bežne postrvi v njem, čudovito modri kačji pastirji ob grmičju
—	vse to so lahko majhne umetnine, ki jih naš spomin še dolgo zre kakor najlepše akvarele na znameniti umetnostni razstavi. Pa valovanje morja! Ure in ure lahko zremo igro valov in se ne utrudimo. Kadar brzijo valovi proti nam kakor razpenjeni žrebci in butajo naglo drug za drugim ob kameniti breg, razpršeč se v tisoče kapljic, občudujoče spoznavamo silo morja, ki veže s svojo neskončnostjo vse obale našega okroglega planeta.
Na potovanju odkrivamo samemu sebi svet v malem in velikem. Hrepenenje po daljini je tisto, kar je od davnine gnalo junake v Neznano iskat nove kraje, novo življenje. Vsi veliki morjeplovci in raziskovalci so zapadli tej bolezni, neutešne-mu nagonu, ki jih je gnal izpod varnega, domačega krova v zagonetno divjo tujino. Nevarno je treba živeti, je zapisal Nietz-sche. Mi smo seveda skromnejši. Nam je novina vsaka dežela, ki je še ne poznamo in gremo jo odkrivat brez tistih velikanskih smotrov, ki sta jim jadrala Kolumb ali Vasco da Gama naproti. Hitimo iz mesta s klopotom železnic ali z avtobusom po trdih cestah, vsa moderna prometna sredstva so nam na razpolago, toda naša sreča pri odkrivanju novih krajev ni zato nič manjša. Blejsko jezero nam je prostrano kakor morje in Julijske planine nam lahko prav živo predstavljajo mogočni svet Himalaje. Nekoliko domišljije, odprte oči in hrepeneče srce
—	potem doživljamo lepoto prirode, in pisani svet nam venomer nudi osrečujoče doživljaje.
Le tako si obogatimo življenje sami, nihče drugi nam ne more dati take sreče. V tednih dopusta, ki vse prenaglo minejo, si poleg doživljajev in spominov nakopičimo zaklad nove volje do življenja. In ta zaklad nam je glavnica za novih »sedem suhih let«, ko se vrnemo k svojemu poklicu in vsakdanjemu življenju.
V »JUTRU«!

ačTOTROe S. SOB*
17
lfciM)iV 30i HSSS.
ME MALIM O 6 L A 8 O
A
Dtn
filfro
objavo
C E
B» 50
stojtrino Din služb. NajmanJB tn ženitve se nmftimjo po Din ■a vsak ogias In enkratno pristojbino Dtn nestovov. Naznanja anesek sa enkra
e zaračunajo po Dtat L— a in mhnrf.no pristojbino Dtn
A
ta fnk rnl no prt* plačajo oni, ki Bčejo Dtn Bt—k Dopisi besedo, Dto 3.— davka filtru ali dajanje
Dtn&-Stfzo aH dajanje
MaUvglasi
Ponudbam na Šifre m prilagajte aiamlrt La, ie
Oglasnega oddelka »Jutra« Infl 1 ■ prilofite J*™ Jr
Yoe pristojbine sa male oglase Je plačati pri predaji naročOa, (pJniiiHt Jh je vposlati v pismu obenem z naročilom, aii pa po pofitni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, aicar ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijaka
pristojbina Din 5.—k
in vprašaja, tičoča me nsadlli
»Jutra«, LJubljana.
Beseda 1 din. davek i din za šliro ali dajanje naslova 5 din. najmanj gl znesek 17 din
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Posebne aobe za zaključene družbe! Plesna dvorana! Senčnat vrt! Vsa ko nedeljo koncerti
10881-18
Vsi v restavracijo Rahne
ca koncert v nedeljo, na veliko domačo zabavo. Dobra postrežba. Vabi Rahne.'
10918-18
Pozor
K otvoritvi gostilne na Črnučah — Kernc, katera bo danes 30. aprila otvorjena, osebno prisostvuje nekdanji abesin-ski cesar Haile Selaslje, katerega si izvolite ogle dati. Pridite, na svidenje!	10878-18
FINA VINA
izborna topla, in mrzla jedila se servirajo vedno in ob vsakem času v gostilni pri &PANJU«, Vegova ul. 10. V zabavo gostov se igra danes in vsak večer klavir, balinišče, biljard itd., zato zahajajte vedno in ob vsaki priliki le v Vegovo ulico, kjer boste najbolje in najceneje postrežem. Se vljudno priporoča in Vas vabi Tone Huč.
10916-18
Restavracija
pri »Soči«
vabi prijatelje dobre kapljice ter balincarje na partijo. — Senčnat vrt. Postrežba točna ln solidna.	10977-18
Spretnega mehanika
za upravljanje ekscent. stiskalnic ln drugih etro Jev sprejmemo takoj. — Ponudbe na ogl. oddeL Jutra pod »Mehanik št. 23«.	11040-1
Kuhinjsko
blagajničarko
kl U vršila tudi posle gospodinje, z znanjem strojepisja ln nekoliko knjigovodstva iščem za takoj. Gostilna »Figo-vec«.	11041-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega, sprejmem takoj za stalno. Naslov v vseh posl. Jutra.
11051-1
Gostilna Putrich
priredi danes domačo zabavo s plesom. Izborna vina, gorka in mrzla -edila. Vljudno vabljeni.	11012-18
Od Urala
do Triglava tak' nikoder fletno nI, tukaj vlada tfoga prava,
mladež pleše — veseli. Gostilna Kramar.
11050-18
Mim
Beseda 1 din, davek 3
din za šitro ali dajanje naslova 5 din, najmanj
ši znesek 17 din
Hišnik
kl trna stalno službo se takoj sprejme v lepo stanovanje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Po nažnosti vrtnar*.
11045-1
Mizarski pomočnik
povsem samostojen, kl zna, delati po načrtih, — dobi mesto. Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Mizar.«
11052-1
Služkinjo
popolnoma samostojno, it-vežbano v kuh- in drugih hišnih delih, išče boljša rodbina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10782-1
Modistko
dobro samostojno in začetnico, sprejme Salon MIRA, Ljubljana, Mestni trg 7.
10773-1
Mehanika
ki se razume na ročne pletilne in motorne stroje in ima večletno prakso, sprejme tovarna pletenin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na deželi«.
10744-1
Pošteno dekle
najraje z dežele, vajeno vseh gospodinjskih del in vrta, išče v dobro službo maločlanska družina Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Nepokvarjena«.
10718-1
Mlad vrtnar
dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Vrtača«.
8681-1
Resno vzgojiteljico
inteligentno, z znanjem sr-
bonrvatskega in nemškega jezika, za tri otroke osnovne šole (ki ima prakso) — iščem. Dr. Hiršl Aleksander advokat, Senta (Bačka).
8602-1
Krojači
Dobrim zanesljivim kro jačem dam na dom traj no delo proti dobremu plačilu. Stermecki Celje 8263-1
Akviziterje
z dobrimi referencami Išče zavarovalnica »Sava«, Sv. Petra cesta 2.
7093-1
Starejša ženska
samostojna, skromna ln čedne zunanjosti, dobi (proti vsej oskrbi) stalno mesto gospodinje pri situiranem drž. upokojencu (radi voj. posledic ločenem). Ponudbe na Postno ležeče, Celje pod »Upokojenec 66«.
10843-1
G. T. Rotman:
S Pegazotn — okrog sveta
Šofer mehanik
pošten, trezen jn vsestransko zanesljiv, res lepega vedenja, ki obvlada nemščino (radi voženj v Nemčijo), ki ob_ prostem času vrši posle hišnega sloge, dobi takoj mesto. Plača 800 din netto mesečno poleg prostega stanovanja in hrane. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljše reference«.
8688-1
Takšnemu odporu »Pegaz«ni bil kos: obstal je. A zdaj se je zgodilo nekaj mnogo hujšega. Gospod Macintosh je omagal m izpustil drog, ki je točno od-letel v nasprotno stran ter oplazil redarja Zedekijo Clubswayerja po glavi.
Glava gospoda Clubswayerja je obtičala v svetilki, in ker gospod Jodel-berger in sidro tudi nista izpustila in je letel »Pegaz« naprej, je moral siromak teči za njim, naj je hotel ali ne. V obupu se je prijel za ribarski voz; a prodajalka se tudi m marala posloviti od svojih morskih listov in robcev. Pra-zar jje bil za "
Korespondenta
s perfektnim znanjem srbohrvaščine sprejmem za popoldansko službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srbohrvaščina«.
8674-1
Mlad fant
dobi službo kot raznašalec kruha. Mesečna plača 150 din. — Vajenca za pekov-sko obrt sprejmem, z vso oskrbo. Josip Stojan, parna pekarna, Pišece 18, srez Brežice.	8677-1
Natakarico
pridno ln pošteno sprejmem takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10748 1
Brivsko-frizerska
pomočnica
(tudi pomočnika), vešča modernih frizur dobi takoj stalno službo. Salon »Higiena« v Kočevju.
10750-1
Šofer
dober mehanik, ki zna perfektno voziti »Tatra« avtobus z vmesnim menjalnikom (cvišen šal-tungo) in prakso dobi takoj službo. Ponudbe osebno na avtobus Raj-tienburg.
8711-1
Frizerko
in brivskega vajenca takoj ali pozneje sprejme brivski in frizerski salon Štefan Juvanc, Treb nje.	10778-1
Več slikarskih
pomočnikov
in enega vajenca sprejmem takoj. Ivan čuden soboslikar, šoštanj.
10798-1
Frizerko
dobro moč sprejmem v stalno službo. Plača 500 do 600 din in oskrba. — Erznožnik Pavle, škofja Loka.	10719-1
Razpis
Občina Koprivnik, srez kočevski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba: najmanj 4. razrede srednje ali njej enake strokovne šole. — Mesečna plača 600 din. vsakih nadaljnjih treh službenih letih se zviša osnovna plača, mesečno za 5 odst. Po treh službenih letih, se pridobi stalnost. Pravilno kol-kovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30. dni, po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Koprivnik, dne 27. IV. 1939.
18020-1
Perfektno kuharico
ln natakarico servlrko, kl bo obenem tudi plačilna, sprejmemo za sezono. Res dobre moči naj pošljejo ponudbena Upravo kopališča v Medijskih Toplicah, p. Me-dija-Izlake.	10745-1
Kuharico
prvovrstno moč sprejme takoj hotel in restavracija. stalno mesto. Ponudbe z zahtevo plače pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 2728«.
10734-1
Kolarski pomočnik
dober delavec, kl Ima pravico do obrti ln bi samostojno vodil kolar-sko delavnico, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojen obrtnik* 10766-1
30 letno dekle
zdravo in snažno, zmožno zlasti kuhanja in tudi drugih gospodinjskih del, dobi mesto. Javite se od ponedeljka dalje od 11. do 12. ure pri naslovu, kl ga pove ogl. odd. Jutra.
10768-1
Prodajalko
pridno ln pošteno, samostojno za trgovino s papirjem sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pomoč v gospodinjstvu«.
10792 1
Prvovrstna hotel.
kuharica
za sezono dobi službo. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Dober zaslužek«.
11094-1
Boljšo služkinjo
zdravo, marljivo in pošteno, veščo meščanske kuhe in drugih gospodinjskih del, išče boljša družina 3 oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11044-1
Praktikantko
z znanjem stenografije, — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11048-1
10 zidarjev
sprejme takoj v delo Zidarska zadruga, Tržaška c. 2, Ljubljana.
11131-1
Pekovskega
raznašalca, vajenca in pomočnika, ki bi raznašal tudi kruh, sprejme pekarna Pretnar, Podmilščakova ul.
11127-1
Poslovodkinjo
z gotovino, sprejmem v gostilno. Gostilna pod Rakovnikom.
11120-1
Mlajše dekle
sprejmemo za kuhinjo. Go. stilna »Vitez«. Ljubljana. Breg 18.	11114-1
Postrežnico
ki tudi dobro pere perilo, se sprejme od pol 8. do 3. škrabčeva 5.
1938-1
Pekovskega
pomočnika
mladega, poštenega fici- j ja in vajenca sprejme takoj Ivan šilih, parna pekarna v Slovenjem gradcu.
18027-1
Več pomočnic
sprejme modni atelje. Naslov v vseh posl. Jutra.	10857-1
Taxi šoferja
sprejme Tratar, Predo-vičeva 31.
10852-1
Gospodično
z znanjem nemščine takoj sprejmem k dvema otrokoma za popoldne. Naslov v vseh posloval. Jutra.	10855-1
Krojaškega
pomočnika
kl se razume tudi na velike komade, sprejme krojaški salon Tratinska cesta 15, Zagreb.
10844-1
Lesorezbar
kipar, za pohištveno rezbarijo dobi mesto pri A.. Amann, Tržič.
10933-1
Pomočnico
za obleke pridno in zanesljivo Išče modni salon. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10882-1
Prodajalka
vešča prodaje kozmetike in materialnega blaga, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Znanje nemščine«.
10897-1
Prvovrstno moč za
pouk klavirja
iščem s 1. majem. Ponudbe z označbo mesečnega honorarja za 2ur-nl tedenski pouk na podruž. Jutra v Celju pod »Takoj«.	10801-1
Mlekarja
izurjenega, mlajšo moč, takoj sprejme: Franjo Stanič, mlekarna, Poni. kve ob juž. žel.
10791-1
Dekle
zdravo in pošteno, vajeno nekaj kuhe, starost do 30 let, dobi službo pri tvrdki Goldschnig K., umetni mlin, Fram pri Mariboru. Plača 200 din.	11083-1
Torbarski pomočnik
popolnoma samostojen vešč finih poslov. ki obvlada delo na strojih dobi stalno namestitev Ponudbe z opisom dosedanjega dela ter z na vedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Perfe-kten pomočnik.«
10927-1
Salon »Moda«
Pražakova 15-1. išče več prvovrstnih šiviljskih pc tnočnlc.
10925-1
Prodajalko za
galanterijo
kozmetiko in material no blago rabimo za takojšen nastop. Ponudbe s siiko na podruž. Ju tra v šiški pod »Stalna prodajalka«.
10868-1
Prodajalko
na rtpfeu. ki bi znala tudi gospodinjiti »čem. Ponudbe v trgovini Vesel, modna trgovina v Prešernovi ulici, Ljubljana.	10959-1
1!
Službe išče
Frizerko dofaco ondulerko sprejme salon Wildman, Napoleonov trg. LJubljana 10688 1
Sprejmem delavke
prednost Imajo one, kl so vešč« dela pri roletah Ivan Bemtk, tovarna rolet, LJubljana.
11CB4-1
Uslužbenko
z dobrimi spričevali, kl se razume pri knhl ln domačih delih sprejmem. Ljubljana, Karlov-ška cesta 4.
10980-1
Vezalko vencev
ln šopkov, pošteno ln zanesljivo sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cvetličarna.«
10982-1
Orodni ključavničar
za fina dela dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešč.«
10003-1
Služkinjo
vajeno hišnih del, vrta ln malo kuhe, sprejme mala družina v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mala družina«.
10967-1
Izdelovalca strun
(Saitenbezieher) takoj sprejme Warblnek, Miklošičeva c. 4, Ljubljana 10979-1
Vsaka beseda 50 par davek S dtn, za šifro aH dajanje naslova 5 din najmanj« znesek 13 din
Trgovski pomočnik
m«žaoe stroke, absolvent Christofovega večernega tečaja.^ vojaščine prost, priden zanesljiv želi službe pri gospodarja, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe prosi na ogL odd. Jotza pod šifro »Agilen in vesten 24«.
8687-2
Strojnik žagovodja
* večletno prakso, išče službo. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jotra.	8585-2
Službo hišnika
sprejme profesionist z več člansko družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Profesionist«.
8206-2
Starši
ki radi od potovanja ali bo* lezni ali sicer ne morete sami nadzorovati svojih otrok dajte jih zanesljivi pedagoginji v dobro varstvo na daljši ali krajši čas, popolnoma ali samo čez dan, tudi za nekaj dni. Na željo nemška konverzacija. Dobra vzgoja in skrbna nega zajamčena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6630-2
Šofer
mizar
išče službo, tudi kot sluga, inkasant, čuvaj, pomoč v skladišču, spremljevalec avtobusa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko uporabljiv.«
8661-2
Prodajalka
mešane stroke, agilna ln vestna, z veseljem do ročnega dela želi preme-nlti službo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Agilna 2526.«
16021-2
Mesto upravitelja
v večjem poslopju Išče upokojen sodni uradnik Ponudbe na ogl. oddeL Jutra pod »Vesten«.
10836-2
Delo na dom
sprejme gospodična s pisarniško prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sfro »Skromen honorar«.
8682-2
Za pomožnega
skladiščnika
ali inkasanta grem za hrano. Govorim nemško, sem zmožen strojepisja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad in sposoben«.
8659-2
Hotelski sluga
verziran v portierskih delih, govorim nemško, zmožen strojepisja in lažjih pisarniških del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen in resen«.	8660-2
Mesto blagajničarke
ali pa vodstvo kake špecerijske podružnice bi sprejela. Zmožna sem tudi kavcije. Cenjene ponudbe pošljite na podruž. Jutra v Celju pod »Vestna in poštena« 8537-2
Trgovski pomočnik
star 20 let, z znanjem v trgovini mešanega bla ga želi spremeniti mesto. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sposoben in vesten«.	10754-2
Slaščičarski in
pekovski pomočnik
iščeta službe. Naslov v vseh postovaL Jutra.
10961-2
Kuharica z lepimi spričevali fiče službo kot druga moč v hotelu ali boljši restavraciji v katerem koli kraju, event. sezonsko mesto. Ponudbe prosi na Ressi Wresar, Mežica pri PrevaUah.
10957-2
Mlad zakonski par
brez otrok, žeU sprejeti službo hišnika Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10872-2
Absolvent
kmetijske ln zadružne šole s prav dobrimi izpričevali in 25.000 din gotovine Išče primerno službo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10943-2
Absolventka
meščanske šole z malo maturo in trg. tečajem, išče zaposlitve, lahko tudi izven Ljubljane. Gre tudi k otrokom. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in otro-koljubna«.
10892-2
Pek izprakticiran
soliden želi premeniti službo poslovodje ali predpeč-nika. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Značajen fant«.
8713-2
Blagajničarka
z večletno prakso ln lepimi spričevali želi premeniti sedanje mesto v točilnico ali kuhinjo. — Ponudbe na ogL oddel. Jutra pod »Blagajna«.
10912-2
Aranžer -
prodajalec
konfekcije, manufakture mode in galanterije, z večletno prakso tu- tn inozemstvu, najboljše re ference, zmožen več jeri-kov popolnoma samostojen išče mesta. Cenj. po nudbe na ogL odd. Jutra pod »Praksa 66«.
11004-2
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec Išče službo za takoj ali po dogovoru. Naslov pri Si-kora Elisabette, frizerka B. Topola.
11018-2
Mlad fant
pošten, vojaščine prost z lastnim kolesom, vajen vseh hišnih del in kuhinje, z dobrimi priporočili išče kakršnekoli zaposlitve samo za popoldne. Gre tudi samo za hrano ali proti malemu plačilu. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Uren - pošten«.
10998-2
Trgovska
pomočnica
vajena tudi gostilne išče mesto. Lendero, Rudnik.	10930-2

I
Ko smo vozili s staro vprego, je šlo počasi, da, počasi. Pogosto zlezel je v zadrego trgovec v mestu in na vasi.
Resnično, danes je razvpita o j ta brzina, da brzina: Le pismo »Jutru«! — Že procvita obrt, kupčija, trgovina.
Foto pomočnika
prvovrstnega retušerja sprejmem v stalno službo. Nastop takoj. Langerholc, Ptuj.	10886-1
Otroška
odgojiteljica
lepo nemško govoreča vešča srbohrvaščine se sprejme k 5 letnemu dečku in 10 letni deklici; nastop takoj. Sopomoč v hiši zaže-Ijena. Pismene ponudbe po možnosti s sliko na Bela Fettmann, Zagreb, Masary-kova 9.
10831-1
Manjše stroj.
podjetje
sprejme takoj strojnega ključavničarja, kateri po seduje mojstrski izpit in delovodsko šolo kot soudeleženca v podjetju. Potrebno nekaj kapitala kot kavcija. Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetje«.
10947-1
Pletiljo
izurjeno, sprejme zastal no Zelenko, Maribor, — Sloveneska ulica 26.
11088-1
Frizerko
mlajšo moč, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Ju ti i.	18028-1
Služkinjo
vajeno vseh hišnih del in kuhe, zanesljivo, takoj sprejme maločlanska družina. Naslov: Večna pot 9, Ljubljana.
10966-1
Postrežnico
tedensko dva dni sprejmem. Vprašati med 10. in 12. uro. Cesta 29- okt. 9. 1f. 17 10992-1
Prodajalko
za v mlekarno, iščem, zmožno kavcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10986-1
Pletiljo in šiviljo
za pletenine, dobro izurjeno takoj sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	11010-1
Kmečko dekle
prikupno, dobi službo natakarice v podeželski gostilni na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11011-1
Sprejmem takoj
šoferja
avtomehanika z večletno prakso. Anton Jager, av-toprevoznik, Celje-Ostro žno.	11097-1
Mlajša natakarica
pridna dobi službo v Celju. Naslov v vseh posredoval. Jutra.
11095-1
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Gospodična
srednjih let, pridna v gospodinjstvu in poštena išče zaposlitve pri samostojnem gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
8640-2
Starejša uradnica
pridna in poštena, z znanjem tujih jezikov, dobra računarica želi premeniti mesto. Šla bi tudi za bla-gajničarko, prodajalko v trafiki ali v pekarni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva uradnica«.	8693-2
Trgovski pomočnik
mlajši, mešane' stroke, zmožen tudi vodstva tobačne zaloge, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vesten in dela-voljen!«
8607-2
Mesto hišnika
išče zakonski par brez otrok Mož je državni služitelj in vsak dan po 14 ur prost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik 25«.
8696-2
Trgov, pomočnik
začetnik, vojaščine prost, gre več mesecev brezplačno oziroma za hrano in stanovanje zaradi izpopolnitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in agilen«.
8563-2
Natakar
soliden, marljiv, išče namestitve v boljši restavraciji ali gostilni v mestu ali izven. Sprejme tudi proti odstotkom. Ponudbe na oglas odd. Jutra v Mariboru pod »Dobra služba«.
10728-d*
Gospodinja -
kuharica
starejša, pridna, poštena, s prihranki želi mesto gospodinje pri starejšem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«.	8653-2
Trgovski pomočnik
mlajši, mešane stroke s prvovrstnimi izpričevali, želi premestitve od 15. do 31 maja v mesto ali na deželo. Zmožen vodstva ■ podružnice. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10715-2
Službo sluge,
hišnika ali kaj sličnega iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten hišnik«.	10759-2
Oskrbnik
kmečkega stanu, priden in zanesljiv, oženjen (že na bi kuhala za posle) dobi stalno mesto na večjem posestvu. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Oskrbnike.
10731-2
Manufakturist
verziran v konfekciji in galanteriji, z večletno prakso, samostojen in agilen, pošten, vešč nem ščine, z dobrimi referencami išče službo. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Premestitev.«
10956-2
Kuharica
boljša, samostojna, dobro izvežbana v boljši kuhinji išče sezonske za poslltve, najraje na Bledu. Naslov v vseh po sloval. Jutra.
10893-2
Absolvent
drž. dvorazr. trgovske šole v Ljubljani, vešč vseh pisarniških del z enoletno prakso išče pri merno namestitev. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 20«.
10941-2
Gospodična
išče zaposlitve
v pekarni ali boljši mlekarni, zmožna kavcije. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Pekarija din 8.000 i.
10899-2
Postrežnica
vajena vseh gospodinjskih del išče službe za popoldan in dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra-
10923-2
Spreten bolničar
z dolgoletno prakso, vešč vseh bolniških opravkov, spe cijalno pri operacijah želi spremeniti sedanje mesto. Mesto bi želel v saaatoriju ali pri kirurgu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bolničar«.	10920-2
2.000 din
dam osebi, katera mi preskrbi službo delavca pri banovini ali mestni občini. Naslov v vseh poslovat Jutra.
10949-2
Kmečko dekle
staro 23 let, želi iti na sezono za sobarico, začetnico au k manjši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Pridno in pošteno dekle«.
Šofer
mlad, trezen, pošten in nekadilec s prakso, išče namestitve kjerkoli. Dela tudi drugo kadar ni vožnje. Službo lahko na stopi takoj. Jože Golob, Slov. Konjice 130.
11091-2
Uradnica
s prakso, išče službe event. tudi samo za dopoldne ali popoldne. Dopise na ogl, odd. Jutra pod »Poštena in agilna«.
11057-2
Plačilna natakarica
išče mesto v kavarni ali gostilni, najraje v Lju bljani. Gre tudi za sezono. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmož na in poštena«.
11046-2
Vajenko
sprejme d finska takoj. Naslov v vseh posl«. valnicah Jutra.
Zaslužek.
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, izdelo-valnlca nogavic in. pletenin, Maribor. 123-3
V vseh banovinah m srezih
ustanavljamo prodajna skladišča za	edin-
stven, epohalen proizvod. Monopolska proda« ja: Predmet izven vsake konkurence. Zahteva milijonskih komadov. Naš proizvod odlikovan z najvišjimi nagradami, vi->fcien odlično prt»« ročan od ministrstva ln odobren, odlinčo pripo-predpisan za promet. —• Kupci so industrije, trgovine, obrti vseh vrst in strok, državna m privatna podjetja, šole, bdi niče, uradi, železnico, tramvaji, brodovi, avto« mobili, električne centrale, rudniki in vsak poedini uporabljalec gospodinjstva itd- Za prevzem banovinskega za« stopstva je potreben ka« pital od 20 do 30.000 din v gotovini, za sreska za stopstva manj, to je od 5 do 10.000 din. Mi nudimo našim sodelavcem velikanski, lahek, bress-skrben in mnogoletni za služek 2.000 do 3.000 dfeo dnevno v slučaju banovinskega zastopstva in 500 do 1000 din v sluča. ju sreskih zastopstev. — Ne izpustite te izredne prilike in pošljite obširne ponudbe z označba razpoložljivega kapitala in navedbo rejona, za katerega se interesirata na Publlcitas, Za_ pod šifro »Svjetska dustrijac.
887S4I
Pisarniška moč
s 31etno prakso želi mesto uradnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in skromna«.
11030-2
Kot upraviteljica
ene ali več hiš, iščem mesto. Sem trgovsko naobra-žena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Versiert und ge-wissenhaft«.
11X35-2
Vajenci (ke)
.....-iiiiiiiiraimiOTiiffliiiiniiDiHramiL'!!
Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Mesarskega
vajenca
sprejme za takoj Janko Vi-demšek, mesar, Dob pri Domžalah.
8652-44
Fant
15 let star, zdrav, močan, bi se šel učit za mehanika in to takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
8568-44
3
Potniki
Zobotehničnega
vajenca
sprejme zobozdravnik. Prednost imajo železničar j evi sinovi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Zobotehnični vajenec«.
10767-44
Šivanja
bi se rada naučila študentka proti plačilu. Na slov v vseh posl. Jutra.
10806-44
Učenka,
krepka, inteligentna dobi mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe z Izpričevali na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva učenka« 18023-44
Učenko
sprejme trgovina ročnih del Toni Jager, Ljubljana, Kongresni trg 10.
10856-44
Vajenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Josip Klemenčič, Kamnik.
18033-44
Vajenko
za galanterijsko trgovino sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača 200 din«.
10922-44
Učenko
sprejme takoj frizerski salon »Frank«.
10987-44
Vajenca
takoj spreimem za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
10S97-44
15 letno dekle
bi se rado izučilo v trgovini z mešanim blagom. Pomagalo bi tudi v gospodinjstvu. Ratajc. Jagnjenica, p. Radeče.
1102044
Ključavničarskega vajenca
za splošno obrt, sprejme Pezdirec. Hrastje 21 p. Moste pri Ljubljani.
auajMAi
Beseda 1 din, davek 9 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanj" ši znesek 17 din.
Za izložbe
krom-črke, premične spat* te ia stojala za razne stroka Prospekte na zahtevo. Isto-t-im se sprejme zastopnik. Radan, Zagreb, Nikoličeva! ulica 16.	10809-5
Potnika
za nezgodna, vlomsfci M jamstvena zavarovanja sprej. me najmočnejša, v Sloveniji zelo priznana in mre* dena zavarovalnica. Novio« ci. niso izključenL PanoA. be z navedbo referenc ne{ ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek« do 20. maje 1939.	8685-5
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj, ši znesek 17 din
Strojepisni pouk
večerni tečaji, oddelki a3 J£7. do 8. in od %>8. <fe 9. ure zvečer za začeto ii*.
in izvežbance. — Novj tečaji se bodo pričeli 3. maja 1939. Najnižja šolnina. Modema in največja strojepisnka S 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna po« jasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnatelj, stvu Christofovega zavoda« Ljubljana, Domobranska telefon št, 48-43.
86664
Nemščino, francoščino, angleščino,
italijanščino in klavir, poučuje dipL učiteljica Kolodvorska ul. 11, pri^ Informacije dopoldne. _10756^
Pevovodjo
za v bližino Ljubi; iščemo. Naslov v posloval- Jutra.
10812-t
DipL učiteljica
poučuje nemščino ia francoščino po znserra cene. Naslov v vseh pO« sloval. Jutra.
109190 H

Beseda l din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 r""
Medijske toplice !
termalno zdravilišče lfl letovišče z 28 stop. G toplo vodo. Plavalni bsu. zen na prostem, za zdrg vljenje posebne nove kadne kopeli, terasa za sončenje. Divna okolica in izleta, idealno leto* višče za miru in počitka potrebne. Lep nedeljski izlet. Pension 45 din. Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija-Izlake.
10764-38
Letoviščarji pozor!
Oddam lepo sončno do 2 sobno stanova čez poletje event. z vetom. Hrenca 9, Sv, Pe« ter pri Mariboru.
Restavracija
Marinšdl Prečna 8, Vam nrafi o#
boljši soJaž in vsa. drug jedila. Sprejmemo abooen* na dobro in aha»o hcaqab Kosilo večerja 9 di"-
11035-*j
—^--ni, m ■	-■■.•->.•■--..-. ■ ......iiMiMtfllttB] «
Vse vrste
svile
v krasnih, pestrih modnih barvah, najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira
LJUBLJANA
LltlGARJEVA ULICA 3
PRED ŠKOFIJO 3.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, Woliova uL
Stoječ les
za produkcijo tramov stalno kupujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S sečnim dovoljenjem«	97-15
r/
Beseda i din, davek j din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Po ugodni ceni
prodam knjige
dobro ohranjene, v platno vezane. Nekaj letnikov Modre ptice. Slov. Matice itd. Naslov v vseli posloval. Jutra.
10799-8
Starinske knjige
iz 17. in 18. veka ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11038-8
Madujt
Beseda 1 din, davek i din za šilro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Radio 3 + 1
Hornvphon, proda za 800 din Žrimšek 52, Bizovik.
11109-9
Glasbil*
Beseda 1 din, davek . din za šilro ali dajanje naslova 5 din, najmani šl znesek 17 din
Klavirsko
harmoniko
dobro ohranjeno kupim Naslov v vseh posloval. Ju tra.	8587-26
Klavirsko
harmoniko
triglasno, s krasnim glasom, z registrom od g do e in 80 basi ter šolo prodam proti takojšnjemu plačilu 2500 din. Na slov v vseh posl. Jutra.
10739-26
deseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman-šl znesek 17 din
Malo rabljene
trgovske opreme
;edilnice, spalnice, nove špe-rane spalnice in razno drugo pohištvo zelo ugodno napro-Jaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Liubliana, Tyrševa 12, dvorišče.
17-11-12 Spalnice, kuhinje
m drugo pohištvo prodaja po ugodni ceni — Kurnik Jože, Zg. šiška, Pod hribom 28.	6791-12
POHIŠTVO
za stanovanja, noteie, trgovske opreme in penzlone, dobite naj aitreje v največji zalogi pohištva
Spalnice že od 1.600.-Omare	400 —
Postelje	160.—
Kuhinjske oprave 750.— Kuh. kredence 450.— Otomane	500.—
Madraci	190.—
Mreže	85.—
Sprejemamo naročila po predloženih načrtih
»SAVA«
Rožna dolina, Predjam ska 32 in 35. Trgovima: Gajeva. Nebotičnik.
11104-12
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Dvigalke (vinte)
za vozove 2000, 5000 kg vedno v zalogi po nizkih cenah. Fr Stupica, želez-nina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
8697-6
Okna in vrata
stara dobro ohranjena, ugodno na prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
10726-6
Otroški voziček
globok, v dobrem stanju pro dam. Bleiweisova 35-1. desno.	10911-6
Otroški voziček
najnovejši, globok prodam. Bohar, Šišenska 18-1. nasproti remize v Šiški.
10904-6
Ca 400 m mreže
za ograje
zelo ugodno naprodaj. Po-zve se: Žilič, Gosposvetska cesta. 4.	8656-6
CEBULČEK dalije, gladijole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni pri Sever & Komp. Ljubljana.
8536-6
Bolniški voziček
v dobrem stanju na Jjrodaj. po ugodni
ceni.
Laško.
Tadina, 8637-6
Hladilno omaro
na led, rabljeno, kupim Ponudbe z navedbo cene in velikosti na naslov M. Pintar, gostilna, češnjica, Železniki.
10753-6
Vrtne stole
zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Tržaška c 42, telefon 26-05.
11065-6
Lesostrugarji
lesne industrije, Hemp lov strugarski avtomat, na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11073-6
Wertheim blagajno
in predale za moko zelo ugodno prodam. Poizve se v Kolodvorski 41 Ljubljana.	11057-6
Pianino
krasen glas, pancer kon strukcije in 20 polov -n j ako v vina 1938 prodam iz zapuščine, špedicija »Jugospedit«, Maribor, Aleksandrova 51.
10802-26
Dve klavirski
harmoniki
Bkoraj novi, 80 in 120 basov", tro in štiriglasno, zelo ugodno prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra.	10884-26
Pianino
ikoraj nov, prodam. Naslov V vseh poslovalnicah lutra.
11039-26
Klavirsko
harmoniko
Z 80 basi prodam. Cankarjevo nabrežje 7-III., TrelC.	11078-26
Original
francoski salon
in dve oljnati sliki (od mojstra Jakopiča), radi preselitve prodam. Nasl. v vseh posloval Jutra.
11055-6
Pridelk
Beseda 1 din, davek s din za šifro ali dajanje-naslova 5 din. najman' ši znesek 17 din
Seno
sladko, vrtno, proda Ivan Drnovšek, Žlebe, Medvode.
8642-35
Sladko seno
lepo, prosto ali prešano na prodaj pri A. R. št. Jernej na Dol.
18030-33
Orehova jedrca
in med
Bobite najceneje v Medarni, Xjubljana, Židovska ul. 6.
10863-33
i »seda 1 din, davek 3 t n, za šilro ali dajanjo 3. islova 5 din Najmanl §1 znesek 17 din
Hrastove klade
debeline 40—70 cm, kupim franko postaja prodajalca. Nujne ponudbe na I. Me-Štrovic, Zagreb, Jelačičev
*g 15.	8658-15.
Fotoaparat
prodam: optika Ritschel Prolinear 1 :1,9; kamera Mentor Spiegelreflex 6 in pol x 9, z dvojnim iztegom. za filmpak in plošče. Naslov v vseh po sloval. Jutra.
11054 6
Športni voziček
moderen, prodam. Slom škova ul. 16, dvorišče 11053-6
Ugodno naprodaj
poceni kompletni umi valniki. lestenci, točilna miza, ventilator etc. — Hotel štrukelj.
11049 6
Otroški voziček
globok, poceni prodam Kolezijska ul. 38-11.
11075-6
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen proda Breznik, Pražako-va ulica 8-III.
11102-fi Otroški voziček
globok, crem, skoraj nov, naprodaj. Marinšek, Kladcz-na 8, Krakovo.
11113-6
Proda se:
takoj zaradi Izselitve: 1 kompletna železna e-ma j Urana postelja, dve mizi, 3 omare ln 1 umi-valna omara z ogledalom in 2 starinski Ru-bensovl sliki. Predmete si lahko ogledate med 8. in 18. uro v Vodmatski ulici št. 12, pritličje.
10834-6
Mlatilnico
in bencinski motor takoj ugodno prodam. — Ponudbe na Anton Vin-diš, Breg, Ptuj.
18024-6
Prodam oleandre
nalmo aspidistre. Costo-va 3, Sv. Krištof.
10846-6
Kopalno banjo
za sedeti, dobro ohranjeno; nove gojzeri.ee št. 44 in operno kukalo takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10924-6
Motorni čoln
naprodaj, ogled in informacije Poljanska c. 31. dvo rišče, mehanična delavnica M. Nardin,
10894-6
Mreže za postelje
dobite naj cene pri An-dlovicu, zalogi pohištva Komenskega ul. 34.
10974-6
Otroški voziček
športni proda Capuder, Verovškova 22.
10978-6
Otroški voziček
bel, lahek, avto model, malo rabljen, prodam. Pristov. Topniška ul. 12 10975-6
Pisalni stroj
Underwood, prav dobro ohranjen poceni prodamo. Radioval, Ljubljana, Dalmatinova 13.
10871-6
Prodam
lepo in dobro ohranjeno harmoniko ter dve moški, dobro ohranjeni ko lesi s svetilkama po zelo ugodni ceni. Ivan Vrenko, Povšetova 12.
10914-6
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen prodam. Jenič, Poljanska 69.	10908 6
Biedermayer uro
stare in umivalnik z zrcalom prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10973-6
Trgovski pulti,
stelaže, zrcala,
in stojala poceni takoj prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
10972-6
Starinski lestenec
steklen, prodam. Pirnat, pa sar, Karlovška c. 11.
10955-6
Beseda 1 din. davek b din za šilro ali dajanje naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din
Železno blagajno
ognja varno, večjo, rabljeno, vendar v dobrem stanju takoj kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na ogl. od. Jutra na Jesenicah pod značko »Blagajna.*
10738-7
Kupim
zbirke starih znamk. — Stane Tomažič, Kranj.
10875-7
Rabljen eternit
za kritje strehe, kupim Anton štrukelj, Trata, p. Št. Vid nad LJubljano. Pošljite ponudbe.
10879-7
Omaro - kredenco
Kombinirano, kupim. — Staut, Tyrševa 35a.
11033-7
INSERIRAJTE
V »JUTRU«!
Avto, motd
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 dm, najmanjši znesek 17 dm
Motor
dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Več izveste pri Jerici Oblak v Dolenjem Logatcu 29.
10720-10
Ugodno naprodaj:
1	Opel-Kadett limuzina model 37, 1 Opel-Olim-pia kabriolet model 38,
2	Opel-Olympia limuzina, 2 vrati, model 37, 1 0pel-01ympia limuzina, s 4 vrati, model 38, 1 Opel-Super, s 4 vrati, 38 model, 1 Hansa limuzina, model 38, 1 Wande-rer limuzina, s 4 vrati, (Rolldach), model 38, 1 Moriss limuzina, s 4 vrati, (Schiebedach), — 1 Opel-Blitz tovorni model 37, 1 Ford tovorni. Vsi omenjeni avtomobili so na ogled pri zastopstvu Opel, P. šol-man v Celju.
10800-10
Motor
175 do 200 ccm, novejše tipe, dobro ohranjen, kupim. Pripeljite ga na ogled in ponudbo Klanj-ščku, trgovcu v Poljča-nah.	10790-10
Motor Harley
750 ccm, in plinski rešo, prodam. Mlekarna, Breg št. 8.	10775-10
Motor 500 ccm
3 prikolico BSA, BMW, NSU, novejše tipe, malo vožen, kupi Resnik Buče, Kozje.
18032-10
Avtomobile
tovorne, osebne in avtobuse, dobro ohranjene, vseh jakosti kupite najceneje pri O. 2UŽEK, zastopstvo Krupp, Ljubljana, Tavčarjeva 11 10837-10
Ugodno prodam
sledeče: Avto Fiat tipe 521, limuzina, 6sedežni, 1 motor Harley David-5on 4.5 ks, type 31, malo rabljen, 1 Bock puško z daljnogledom, vse v najboljšem stanju. — Ogled pri Cenetu Ger-čarju, mesarija Kamnik.
10931-10
DKW motorno kolo
dobro onranjeno, eeio poceni naprodaj. Na ogled tudi danes. Rožna ulica 19, dvorišče.
11061-10
Ford
bencinski Steyer na oglje, tovorni avto, stiskalnica za sadje in vino, dva lita železna kovaška ognja, plinske naprave za motorje, šivalne ln pletilne stroje, — spojke zidarske, peresa za avto,bodečo žico in trlciklej za težki tovor proda Franc Kristan na Tyrševi cesti 54.
11100-10
Tovorni Chevrolet
tipe 1935-36, tov. nosilnosti 3 in tri četrt tone, v zelo dobrem stanju, naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11127-10
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Kolesa
najboljša m velika izbi ra. nizke cene, na u--odna odplačila Oskai Remec, Ljubljana, Do-enjska 5.	113-11
Moško kolo
skoro novo, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11013-10
Izplača se Vam
kupiti kolo novo ali rabljeno, samo pri »PROMET« v Ljubljani, nasproti križan-ske cerkve.
11028-11
Damsko in
moško kolo
novo Luxuschrom m 2 rabljeni zelo poceni na prodaj v Rožni ul. 19, dvorišče. Na ogled tudi danes.	11062-11
Javljam
da sem pri novi pošiljki koles znižal cene. — Brez trošarine Deimler, Adler, Triumpf in razne znamke že od 650 din dalje. Ugodna odplačila, dobite pri Zat-lerju na Ježici.
11116-11 Triglav kolesa
prvovrstna kvaliteta, tudi druge znamke prodaja najcenejše Triglav, Resljeva 16 11118-11
Proizvodnju ži-vežnih potrebščin
zagrebškega veleeobrt-nega karakterja, navadnih merkantllnlh, finih desertnih ln specialnih proizvodov, dominlrajo-čih v vsej državi, dokazano prvovrstno idočo, prodamo zaradi težkega obolenja lastnika, z celokupno moderno tehnično ureditvijo, stroji, skupaj z Izvrstno idočo boljšo detajlno trgovino v Zagrebu za 675.000.— Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, Ilica 144.
10840-30
Prodam
radi preselitve dobro idočo obrt brez konkurence. Potrebno je Din 35.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«.
10885-30
Milostiva!
Vaš krzneni plašč Vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo vsa potrebna popravila za polov ceno. Plačljivo šele v jeseni ob prevzemu. L. ROT, Ljubljana, — Mestni trg 5, Telefon 20-05 185-30
Beseda 1 dm, davek 3 dm za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 dm
Ureditev
premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil m druž benlkov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilan ce, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokov nI pisarni
Lojze Zaje,
Ljubljana. Gledališka 7. ulica 7.	16-16
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Garnituro strojev
jermenic
popolnoma kompletno, za precej veliko tovarno usnja, na električni pogon ter dva parna kotla z mnogim pripadajočim inventarjem, prodam. Vse se lahko ogleda še do 10. maja montirano, na licu mesta, kjer je tovarna obratovala, v Mariboru. Lastnik: justin Gu-stinčič, Maribor, Tattenba-chova ulica 14.
10727-29
Denarne vloge
na knjižice m tekoče ra čune sprejemamo na u-godno obrestovanje.
Vrednostne papirje
kupujemo, prodajamo, lombardiramo in poso Jamo.
Hranilnica dravske ban Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje.
177-16
Denarni zavod
malega človeka
je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoji. -..e vloge — vi<=ok' obresti	178-16
Prevzamem
trgovino
katera ima cca 30 000.— prometa, ali kakšno podružnico. Tudi pristopim kot družabnik v sigurno podjetje. Sem trgovski pomočnik, star 28 let, lzvežban v tovarni moškega perila. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost 878«.
10746-16
Posojila na
vknjižbo
poroke, dolgoročna na hiše v sreskih mestih a 7 odst. obresti, kakor tu d i na kmečka posestva po 6 odst. obresti na 10 ali še večletno odplačevanje nabavlja Central, Zagreb, Bregovita 7.
18025-16
Frizerji, frizerke!
POZOR! V moderno urejen brivski in frizerski salon — sprejmem družabnika z nekaj gotovine. Event. tudi prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerski salon «
11017-16
Posojila
različna, preskrbim hitro brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastveno dovoljena pisarna.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12. Znamka za 3 din.
11032-16
V najem
Beseda 1 din, davek i dm, za šifro ali dajanje oslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din
Gostilno
inventarjem ter lokal, primeren za drogerijo, trgovino ali kako drugo obrt, stanovanjem ali brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometni kraj«.
8710-17
Tovarniške prostore
Ljubljani, primerne za sako industrijo oddamo 1. junija t. 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8611-17
Pozor peki!
Vsakovrstne loparje, veslice in držala zamenjam za drob-tine. Sašek, pekarna, Ljubljana Vil.
10954-6
Mehaniško orodje
varilni aparat, vrtalni stroj, primože, poljsko kovačnico itd. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro«.
10991-6
Otroški voziček
prodam. Štrekljeva 9.
10993-6
Otroško posteljico
poceni prodam. Vprašati po telefonu 24-80.
11015 6
Osebni avto
4 sedežen v zelo dobrem sta nju kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.
10909-10
Večji štedilnik
pisalno mizo, zapravljivček in cevi za škropljenje vrta prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11022-č
Več otroških
vozičkov
novih modelov poceni naprodaj pri »PROMET«, nasproti križanske cerkve.
11025-6
Turbinski
regulator
v brezhibnem stanju po ceni proda Alojz Dru-škovič, Sv. Pavel pri Preboldu.
11096-6
Plinski aparat
dobro ohranjen, za razsvetljavo 20 do 30 luči, za restavracijo ali večjo gostilno ali graščino, — uporaben tudi kot varilni (švajs) aparat za mehanično delavnico; poleg tega voz koleselj, tri gramofone in star Fordov avto — proda Ivan Kern, Cerklje pri Kranju.	10747-6
Tračnic
70 tek. m.vagonečk za prevažanje lesa ln cir-kularko proda Franc Peternel j, Brebovnica nad škof j o Loko.
10749-6
Lep suh parket
in odpadke poceni dobite pri F. Vrtačniku, v Jenkovi 7.
10766-6
Foto atelje-
inventar
primeren za začetnika, radi selitve ugodno prodam. Dopise na ogl. od. Jutra v Mariboru pod »Začetekc.
11092-6
Seifried biljard
v ciobrem stanju, kompleten in poceni prodam. »Jugošpedit«, Maribor, Aleksandrova c. 51 11086-6
Avtomatsko
tehtnico
v brezhibnem stanju u-godno prodam. Naslov v podruž. Jutra v Mariboru.	11087-6
ENO - IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
fv. Gliia. r^zup. 23
BSA
novejši 350 ccm, in BSA 500 ccm, in Indian 350 ccm, proda Rotar Črnuče.	10926-10
Limuzina
6 sedežna, v najboljšem stanju poceni na prodaj Ogled na Privozu 17.
10864-10
Diesel
tovorni avto, originalen, 4tonske čiste nosilnosti, motor 100 ks, rabljen, vendar v stanju kakor nov, z novimi gumami, proda Avtomontaža, d. d., Ljubljana.
10944 10
Motor Peugeot
350 ccm ]x>ceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10951-1G
Leica III. in BMW
motor 300 ccm, model 36 v odličnem stanju ugod no na prodaj. Tomažič, Sv. Petra 91-1.
10963-10
Prodam ali
zamenjam
za les dobro ohranjen motor 350 ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3501«.
10968 10
Pozor šoferji!
Naprodaj avotaksi s koncesijo v zdraviliškem kraju Krasna, 6-sedežna limuzina Skupna cena 25 000 din. — Kupi in prevzame se lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10960-10
Motorno kolo
nekoliko rabljeno, kupim od 125 do 200 ccm, najraje Puch ali NSU. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
10996-10
Motorno kolo
starejše tipe 175 ccm, v dobrem stanju, vse takse plačane, prodam. Poljanska c. 57.
10999-10
Motorno kolo
Harliey Davidson, 1200 ocm. prodam. Generalno pregledan. Cankarjevo nabrežje 21.	j
11072-101
2elektromotorja
50 m 71 ks prodam. — Ponudbe na Ivan Biir ger, mlin, Vukovar — Srem.	7540-29
Kupim
malo rabljen drobilec in motor. Kari Marine, Sv. Pavel pri Preboldu.
18022-29
Hladilne stroje
avtomatične hladilne o-mare razprodajam zaradi opustitve po skoro po lovičnih cenah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.
10929-29
Šivalni stroj
moško kolo za 3^0 ter kov-čeg in moško obleko, prodam. Kolodvorska št. 11, II. 2. stopnišče, levo. Ljubljana 10994-29
Pletilne stroje
št. 5., 6., 7., 8., 9., 10. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober plačnik«.
11026-29
Pfaff-ovi
več Singerjcvih in raznih drugih šivalnih strojev, prav poceni naprodaj pri »PROMET«, nasproti križanske cerkve.
11027-29
Dva Multo-Presto
stroja za sl?doled
a 4000 in 10000 din proda Peter Angelo, d. z. o. z. Ljubljana. Praža kova 8-1.
11000-29
Šivalne stroje
nove in rabljen- kroiaške in čevljarske, od 300 din naprej prodaja Triglav, Resljeva 16.
11117-29
Trgovino
mešanim blagom dam v najem. Dvorska vas 25 pri Velikih Laščah. Eventuelno sprejmem družabnika. Oglasite se pri Josipu Maroltu, istotam.	8670-17
Banč. kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj m plača najbolje: hranilne knjižice bank m hranilnic vrednostne papirje: 3 odst. obveznice, bo, ne, srečke, delnice Itd valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
6551-16
Hranilne knjižice
Prve Hrvaške štedionice. Za družne gospodarske banke, in vseh drugih denarnih zavodov, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah in izplačamo takoi v gotovini. Ponudbe z navedbo višine vsote in ceno na Central. Za-?reb, Bregovita 7.
7624-16
Posojila
dajemo dolgoročna, krat koročna pod ugodnimi pogoji. Lbl hranilne vlo ge visoke obresti. Bro šura »Pot do blagosta nja« brezplačno Pišite na »MoJ dom«. Dvora kova 8.	166-16
Lepa trgovina
mešanega blaga v Ljubljani, predmestje, z velikim prometom se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji da v najem. Zelo ugodna prilika za podjetnega trgovca. Obrniti se jg na:
RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Zunanji znamka din 3
11031-16
Hranilne knjižice
250.000 Kmetske pos. ljublj 10.000 Prve dol. pos. Me tlika, 25.000 Mestne hran Črnomelj, 11.000 Mestne hran. Ormož. 450.000 Pra štedione, prodam za takoj šnjo gotovino. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ul. 12 11030-16
Za gradnjo
skupne hiše
iščemo interesente z vlogo po 500.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Gotovina 777«.
11042-16
Več manjših
pletiln?H strojev
kupim št. 6—7 od 15 do 40 cm. Istotarr prodam 8
Družabnika
za rentabilno avtopre-vozništvo z vsoto do 30 tisoč din iščem. Sigur nost zajamčenae. Poročeni imajo prosto stano-anjee Ponudbe na po druž. Jutra v Mariboru ood »Dober zaslužek«.
11084 1(
Kdo posodi
gospodični din 6.000. Cenj
•	.. .. „_, ponudbe na ogl. odd. Jutra
ključn, stroi st 10-90 cm P 8promct «2<(
.. 1 . ,,m,n i-J m 7-J mafl SI M- I r
ali zamenjam za maniši 8 ključni stroj š; 6—7. — Ogrinc, Aleševčeva 33.
11122-29
Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Radi opustitve,
prodam kompletno mehanično tkalnico za nizko ceno. Ogleda se lahko vsak dan. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18019-30
Damske kroje
vseh vrst izdeluiem prvovrstno. Krentzer A. Trnovski pristan 14-1.
10870-3»
11125-16
Trgov, naobražen
gospod
želi vložiti večji kapital dobičkanosno podjetje. Pred pogoj je sodelovanje z me sečno plačo. Nairaje kie Ljubljani, Mariboru, Celj ali Kranju. Cenj. ponudbe na ogl. rfdd. Jutra pod šifro »Dobro idoča tvornica 1939.«	8694-16
Samoprodaja
prvovrstnega patentira nega predmeta se takoj odda za Jugoslavijo, za posamezne banovine. Ev sprejem družabnika-co s kapitalom. Izguba izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Briljantni zaslužek« 10962
Gostilno
v Mahovniku pri Kočevju, lepa lega blizu gozda, prijetno za letovi-ščarje z ali brez gospodarstva pod ugodnimi pogoji takoj oddam. Ponudbe na ogl. odri. Jutra pod »Letovišč ar j i«.
10751-19
Brivnica v Splitu
zaradi zdravniškega nasveta moram zapustiti primorsko klimo ter bi prodal dobro vpeljani brivski salon. Cena solidna. Tudi zamenjam za brivnico v Sloveniji. Rade Tarkuš, Split, Zarko-va 9.	10721-19
Zobozdravniki, zobotehniki - pozor!
V večjem kraju na Dolenjskem prodam poslov ne in stanovanjske prostore zobozdravniku ali zo bo tehniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez konkurence«.
10779-19
Mizarsko delavnico
iščem za v najem v Lju bljani ali v bližnji oko Uci, z inventarjem ali brez. Kupim mizarski skobelnik in orodje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarska delavnica«.
10777-19
Krasen lokal
sedaj Miloš Karničnik, na Starem trgu — odda Petan, Zagreb, Gajeva 1.
8692-19
Manjši lokal
iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trafika«.
11024-19
Lokal
na Novem trgu 5, pripraven za manjšo trgovi no. mirno obrt ali pisarno oddam. Informacije istotam H., levo.
11089-19
Frizerski salon
obstoječ 15 let naprodaj zaradi odpotovanja. Dopise na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Prometna točka«.
10804-19
Trgovino
z mešanim blagom oddam takoj ali kasneje v najem. Dobro vpeljana, poleg cerkve, šole in občine, obstoječa nad 80 let. V bližini tri tovarne. Odkup zaloge ni ob vezen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreb no 80.000 dni«.
10849-19
Dobroidoča menza ala restavracija
zagrebškem središču, obstoječa polnih 15 let, ima stalnih 150 abonen-tov, mesečni čisti zaslužek 5.000 din, na prodaj velikimi komfortnimi prostori in bogatim kom pletnim inventarom, s stanovanjem, resnemu reflektantu za 65.000.— takoj zaradi bolezni last niče. Najboljša eksistenca agilni družini. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
10839-19
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodaj gradbeno strokovno izobra žen posredovalec:
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Tele fon 37-33. Pooblaščen gta ditelj in sodni cemtelj za nasvete brezplačno na razpolago.	'« -V
Enodružinsko hišico
leseno, za letoviščarje, na gorenjski strani ljubljanske okolice z večjim sadnim vrtom. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Weekend«.
147-2C
Avtobusna proga
zakupnino pošte 35-000 din in avtobusom radi bolezni oddam v najem ali prodam za nizko ceno. — Kupci oz. najemniki pošljite ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«.
8690-17
Vllad zakonski par
zmožen kavcije, sprejme čim prej v najem gostilno v kakem večjem prometnem kraju. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Zakonca«.
8691-17
Lastniki pekarn
ki nimate zanesljive ose be, oddajte v roke poštenemu fantu poslovodji v najem zaupno. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša moč«.
10714-17
Paviljon
Unionske pivovarne za pomladanski in jesenski velesejem oddam. Informacije v uradu velesejma.
10942-17
Njivo
ob Marmontovi ulici oddam takoj v zakup. Groharjeva 8.
10889-17
Valjčni mlin
na eno turbino oddam takoj v najem Vprašaj-»Benkovič«, Ljubljana, Vel. Stradon 5.
10876-17
Parno pekarno
dobro vpeljano, v sredi Ljubljane oddam v najem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Promet«.	10862-17
Vzamem v najem
»Ljudsko kuhinjo« dobro idočo, na prometni točki v Ljubljani. Po nudbe na Sopotnik Mari jo. Tyrševa c. štev. 29, III. nadstr.
11021-17
Beseda 1 dm. davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanl šl znesek 17 din
Lokal
za snažno obrt, blizu centra 2 prostora, nekaj inventarja. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
1077-^19
Manufakturna
trgovina
z inventarjem in zalogo na prodal za din 140.000. Po nudbe na Alooia Company d. z o. z. Liubliana, Ale ksandrova c. 2, I., pod »Center Ljubljane«.
10771-19
Uvedeno gostilno
v Kaštel Starom, Primor ska banovina v neposredni bližini Splita, s prostori ob morski obali, damo v na jem od t maia t. 1. Obrniti se: Gostilna Pavkovič Kaštel Stari. Primor. bano vina.	8694-19
Lokal za trgovino
že vpeljan, z mešanim bla gom, vzamem v najem za 1. oktober. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Začetnik«, 8657-19
3k« I -161
Trgovina
moške konfekcije, dobro uvedena, ugodno naprodaj v trgovskem mestu zaradi zamenjave drugega. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »St. 2452«.
$268-19
Restavracijo
dobro idočo, takoj oddam na račun. Velik promet. Pogoji zelo u-godni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gostilna«.
10919-19
Lokal
za trgovino ali obrt od dam z julijem v najem. Poizve se v Igriški 14-11 10928 19
Trgovina
modno galanterijo v in dustrijskem kraju izborno vpeljana na prodaj. Potre ben kapital din 150.000.— Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Preselitev«.
10921-19
Oddam lokal
za mesarijo. Stari trg 24.
10901 19
Pot do blagostanja
sreče m neodvisnosti — posojilnica »MOJ DOM< Ljubljana, Dvorakova 8 Prospekti brezplančo.
150-20
za DAMSKE in MOŠKE obleke, izredno velika izbira!
Parcele
naprodaj po nizki ceni v bližini kolodvora St Vid Vižmarje. Vodovod in elektrika ob parcelah. Pojasnila: Vižmarje 78 (naproti »Mizarske zadruge«).
10814-20
Lepe stavbne
parcele
pod Rožnikom v izmeri 2707 m2 skupaj ali po samezno prodam. Sigurna naložba denarja. Na slov v vseh posl. Jutra 8304-20
Vilo
4 leta prosta davka, 4 sobe, kuhinja, kopalnica, veranda, terasa, kleti, sadni vrt itd., na prodaj za din 240.0000. Maribor, Metelkova 23. Natančnejše informacije v Pregljevi 4.
8241-20
Priložnosten nakup
Srednji tovarniški objekt s stalno vodno silo 50 do 60 PS je radi opu stitve obratovanja ugod no naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker je dovolj prostora za po večanje. Leži ob glavni cesti ln železnici Vpra šanja pod »Tovarna« na ogl. odd. Jutra v Ljub ljani.	7582-20
Trgovski lokal
takoj oddam poceni, na zelo prometni točki. Sent-čar, Ljubljanska ul. Moste.
10985-19
Gostilna in trgovina
stara, dobro vpeljana s hišo in lepo urejenim sadnim in zelenjadnim vrtom ugodno prodam v Ljubljani ob tramvajski progi. Dvorišče z vrtom je okvirjeno z novo ograjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lega na najprometnejši cesti«.
11034-19
Osamosvojite
se lahko
prevzetjem stare, vpeljane branjarije v Ljubljani. Potrebno 7.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prospeh«.
8472-19
Vinotoč (buffet)
Ljubljani ali v kakšnem industrijskem kraju prevzamem. Ponudbe pod »Dober buffet — 443« na ogl. odd. Jutra.
11056-19
Oljarno
lep donos, v 12 urah 400 kg olja, enonadstropno stanovanjsko m dvo riščno poslopje, jako u-godno za 450.000 din na prodaj. Prodam tudi samo stroje z inventarjem Dopisi: Tovarna olja v Mariboru.
Mirna majhna hišica
2 sobi, kuhinja, v parku ali gozdu, tudi Week end hišo primerno od-(vse lev ali več tečem. (Gozd ali morja). Ponudbe po možn -stl s to tografijo, ki se vrne iia ogl. od. Jutra pod šifro »Hišica 222«
83-? 1-20
Prodam hišo
s parno pekarno v Ljubljani zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji Pismene ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Parna pe fcarna«.	8705-20
LJUBLJANA
LltlGARJEVA ULICA 3
Pred Škofijo 3
70 letnica obstoja zato reklamne cene
Hišo
visoko pritlično, s 600 kv. m sadnega in zelenjadnega vrta v bližini Kamnika prodam za cene 65.000 din. Pojasnila daje Albert Uršič, gostilna, Maistrova ul. 19 Kamnik.
8689-2C
Dobroidočo
gostilno
prodam v najbližji okolici Maribora. Potreben kapital 200.000 din. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Takoj«.
8523-20
Tovarniška zgradba
v Novem Sadu, neposreden pogled na kanal — na prodaj. Vgrajena površina približno 600 kv. metrov. Deloma v nadstropju. Električna energija uvedena. Podrobne informacije pri dr. Faithu Balthasaru, advokatu v Novem Sadu.
10739-20
Hiši ali vili
dve eno ali dvostano-vanjski, novejši, s 3 do 4 prostornimi sobami in pritiklinami, na periferiji ali v okolici Ljublja ne, kupimo z gotovino. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »70 do 120«.
10763-20
Kupim
eno ali dvodružinsko hišico z vrtom v območju Ljubljane, na obroke. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Obroki.«
10835 20
Dvostanovanjsko
hišo
v bližini mesta, z gospodar skim poslopjem, 10-000 kv metrov zemlje, lastnim vo-vodom, elekrično lučjo za 250.000 prodam. Ponud. na ogl. odd. Jutra v Slovenjem Gradcu pod »Hiša«.
8627-20
Kupim parcelo
ob Celovški, Tyrševi ali Dolenjski cesti. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10797-20
Malo hišico
do 30.000 din v Ljubljani ali v okolici kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Hišica 100*.	10850 20
Hiše, posestva
trgovine, gostilne, biffe. te, mlekarne, tovarne, industrije, kakor tudi graščinska posestva kupujemo in prodajamo so lidno in hitro. Central, Zagreb, Bregovita 7.
18026-20
Prodam hišo
pri kolodvoru, tisoč debelih smrek in vagon prima orehovih hlodov. Strnad, Sevnica.
18029-20
Industrijsko
podjetje
konfekcijske stroke v dravski banovini, v državi vodeče, in po vsej državi dobro vpeljano, opremljeno z najmodernejšimi stroji ter veliko kapaciteto, z samč Ia od jemalci, se zelo ugodno radi gotovih okoliščin takoj proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redka priložnost«.
10851-20
HERSAN ČRJ
_ JT,	»HERSAN ČAJ«. Ali va*
*	MAŠČOBA (odebelenje) ?
hi« VITKI? Tedai unor;
vam bo pomagal, da zopet zadobite zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih zelišč. Ne bodite sovražnik samemu sebi! Obolenja pri MENI ah BOLEZNI pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) bo ublažil
vas ovira i ? želite
biti VITKI? Tedaj uporabljajte »HERSAN CAJ«. Zakaj bi trpeli na bolečinah zaradi REVMATIZMA ali PROTINA (gihta), če to ni potrebno? »HERSAN CAJ« je sredstvo, ki vam more olajšati muke. »HERSAN CAJ« pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlata žili). AH res ne veste, da je »HERSAN CAJ« dobro sredstvo' pri 'obolenjih ŽELODCA, JETER in LEDVIC. »HERSAN CAJ« se dobiva SAMO v ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačni VZOREC. — »R A'D rO S A N«, ZAGREB, Dukljaninova ulica 1.	Reg. S. br. 19834-38
ttMSAK
Pomladansko Zdravljenje
aa čiščenje in proti slabi prebavi pijte
zdravilni
„PLANINKA" ČAJ
Reg. br. 2007-32.
Stavbene parcele
v tujsko-prometnem kra ju na Gorenjskem, pri merne za vsako obrt, go Kine parcele a bukovim jesom, ali tudi celo posestvo, kl meri približno 85 ha prodam. Naslov v vseb posloval. Jutra.
10847-20
Stavbna parcela
v« lika., zelo krasna na prodaj na najlepši le-ji. Ogleda se pri Rah-aetu, gostilničarju v Mo roah prt Ljubljani.
10917-20
Manjša hiša
f 500 kv. m vrta naprodaj. Naslov v vseh potoval. Jutra.
10932-20
Crasna stavbišča
•00 ie. od kolodvora št.
rid - Vižmarje, poljubni izanera, elektrika, vo-vod, od 9 din naprej, vj obroke, knjižice. Po snila v Vižmarjih 31.
10669-20
eč stavbenih
parcel
i; "proti šole v Zg. šiški ca • -daj. Poizve se Koseze, :dutiika c. 39.
10867-20
Industrijsko
poslopje
rimerno za vsako večjo hrt ali industrijo v Ljub-^aoi, ugodno naprodaj ali i odda v najem. Lega po-kolodvora, ob glavni ,jsti in cestni železnici. In-Jtrmarije: V. Hiti, Ljublja-Jb, Miklošičeva 18.
10880-20
Snonadstropno hišo
% vrtom sredi mesta Vi-4nje gore prodam. Pripravna za vsakega obrtnika. Pojasnila dobite aa gi-adu Kodeili v Višnji gori.
10976-20
Hišo z gostilno
i km od Ljubljane, z rsem Inventarjem in go-rpodarskim poslopjem sadi preselitve ugodno srodam. Dobrunje 28.
10873-20
Parcelo
tU enodružinsko vilo hišo) kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. <td. Jutra pod »Mirno«
10874-20
Počitniške hišice
v gorenjskem slogu prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačano«.	10877-20
Hiša
B tepJm sadnim vrtom poleg tekoča voda, takoj naprodaj. Zgornja Hrušica 28 pri Ljubljani.
10989-20
Lepa trgovska hiša
v centru Maribora dei iste 250.000. Moderna »nadstropna hiša, nai boljša lega 560.000 in 780.000. Tri vile, moderne pri parku, 250.000. Gostilna pri mestu z vdo m posestvom 320.000. Lep vinograd z moderno vilo pri mestu 250.000. — Pisarna dRAPID« Maribor, Gosposka 28. Za odgovor J din v znamkah,
11089-20
Vila
jaooadstropna, z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom, v najlepšem kraju Go-seijske, ugodno naprodaj. Tramvajska., železniška in ivtobusna zveza z Ljubljano. Sijajna posest za zdravnike in trgovce. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. sod. futri pod »Hipoteka«.
10995-20
Novozgrajeno hišo
dvonadstropno, deset-stanovanjsko, komfortno, v Ljubljani, čisti donos letno 35 tisoč din, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena 540.000«.
11058-20
Nakup in prodajo
hiš, zemljišč in posestev posreduje kulantno in uspešno realitetna pisar na ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7, Telefon 48-79.
11067-20
Parcele
v Rožni dolini in drugod poceni proda realitetna pisarna Tribuč, — Tržaška cesta 42, telefon 26-05.	11064-20
Kupim parcelo
500 kvadr. m ali hišo -donosno do 30.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca 222«.
11047-20
Hišo
z lepim vrtom v Ljubljani Funtkova ulica 27 (Stožice) ugodno prodam, event. zamenjam.	1115-20
Prodam hišo
dvostanovanjsko. Podgora St. 10 St Vid pri Ljubljani.	11123-20
Enonadstropno hišo
enonadstropno, ob glavni Celovški cesti, pripravno za vsako obrt in stanovanje, na lepi solnčni legi, zraven lep vrt, za knjižice, je nekaj gotovine. Drugo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11121-20
Donosno hišo
v Ljubljani, prodam. Možnost prevzema hipoteke. — Pristavec Franjo, realitetna pisarna, Ljubljana, Erjavčeva 4a, telefon 23-81.
11108-20
Enonadstropna vila
nova, trlstanovanjska, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Bežigrad 7»/»«. Pojasnila %a tudi reali tetna pisarna Adamič v Ljubljani, Gosposvetska cesta.	10857-1
Prodam gostilno
z lepim gostilniškim in zelenjadnim vrtom in gospodar, poslopjem na prometnem kraju. Prevzamem tudi nekaj hipoteke. Tezno, Ptujska c. 87, Maribor.
11090 20
oddam boljši mali dru «nl na Tržaški cesti 66
10666-21
Stanovanje
itlično z l sobo in ohingo se odd$ s 1. junijem t. L Pojasnila daje hišnik Cigaletova uL L
10898-21
Dvosob. stanovanje
konfortno, sončno, visoko-prilično, v novi hiši v mestu
oddam za 1. avgust boljši stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Park«.
10940-21
Enosob. stanovanje
komfortno v novi vili se odda mirni stranki z U junijem. Poljska pot 31. Moste.	10891-21
Dvosob. stanovanje
na Sv. Petra cesti 30, v I. nadstr. oddam za junij. Ogled od 8. do 12
ure.	10945-21
Štirisob. stanovanje
komfortno oddam za ju lij ali po dogovoru. Groharjeva 22, Mirje.
10910-21
V vili
na Aškerčevi cesti oddam * 1. junijem ali 1. julijem komfortno stanovanje 4 sob z halo ln centralno kurjavo. Isto-tam prodam jedilnico, spalnico ln salonsko gar nlturo. Poizve se od 2. dO 4.	10969-21
Dvosob. stanovanje
v centru takoj oddam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »650 din«.
11016-21
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami v visokem (pritličju oddam za avgust. Vprašaj, te od 1. V. dalje -» Je-senkovi ul.
11009-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom oddam za avgust. Celovška 105.
11006-21
Stanovanje
dveh sob, kopalnice, takoj oddam, šiška, Kneza Koclja 3, poleg stare mitnice, oziroma po staje cestne železnice.
11005-21
3-sobno stanovanje
z uporabo vrta v novi vili v Šiški, blizu nove cerkve oddam za 590 din. Informacije pri hišniku, Goriška 29.
11077-21
Udobno štirisobno stanovanje
s pritiklinami, v centru, oddam za junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, b 11119-21
Enosob. stanovanje
čista, mala kuhinja. Išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Ves dan odsotna«.
10971-21a
Štirisobno
stanovanje
komfortno, v centru, išče odrasla družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Avgust«.
l!H2-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, v bližini Vrtače aH Podrožnikom išče drž. uradnik za junij ali julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čisto«.
10810-21a
'obo odda*
^Rfteda i din. davek 3 din za šifro ali dajanje i asiova 5 din. najmanj 51 znesek 17 din
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom v novi hiši, oddam stalnemu gospoda 1. maja. Tyršera c. 69», IIL desno.
10807-23
Prazno sobo
in kabinet, primerno tudi 2a pisarno oddam za junij. Slomškova 14-1.
1000-23
Solnčno mirno sobo
v centra oddam s 15. majem stalni ln solidni oaebL Naslov v vseh posloval. Jutra.
10884-23
Dve prazni sobi
v centru, pripravni tudi za pisarno, takoj oddam. Naslov v vseh po-slovaL Jutra.
1100&-23
II
Opremljeno ali
prazno sobo
zračno, mirno in snažno, z balkonom takoj oddam eni ali dvema osebama. Tavčarjeva ulica 3-1II., levo.
10770-23
Hisa naprodaj
Radi družinskih razmer prodam sedemstanovanj-bko hišo ob glavni cesti ln tramvaju. Naslov p vseh posloval. Jutra.
11007-20 ——->
Učno leseno hišico
znotraj ometano, notranja velikost 3x2.3 m, primemo za vrt ali skla diščno pisarno poceni proda Ptrman, Laverca.
11001-20
Novo hišo
pečstanovanjsko, prodam Letni donos 18.000 din. Jenko. Zg, šiška pri šoli Bregarjeva 10.
10970-21
Dvonadstropno stanovanjsko hišo
V centru Zagreba nujno prodam, čisto obresto-vanje 8 odst. Cena din 500.000. Ponudbe na La-vosla,v Mejavšek, Celje Gosposka 23.
11099-20
Trlstanovanjska
hiša
naprodaj t Rožni dolini. Naslov v vseh posl. Jutra.	H093-20
Stavbno parcelo
tOOO kvadr. m v Drav-Ijah, tik tramvajskega postajališča ob Celovški cesti prodam. Naslov v vseb posloval. Jutra.
11103-20
Novo hišo
s tngovino ln gostilno
prodam. Naslov v vseh Bosk-va1. Jutra. ^^^
Prehrana
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Mlado dekle
sprejmem popolnoma za svojo kot lastno hčer, v sta rosti od 10 let naprej. Pred nost imajo brez staršev in sorodnikov. Ponudbe na ogl odi Jutra v Slovenjem gradcu pod »Dobra bodočnost«.
8628-14
		
sn	22	USB
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Enodružinsko vilo
z vsem komfortom in velikim vrtom oddamo takoj. Istotam oddamo takoj dvosobno stanovanje z vsem komfortom (centralno kurjavo, plinskim štedilnikom, dvigalom itd.) v centru mesta. Vsa pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani vsak delavnik med uradnimi urami od 8. do 14. ure. Telefon št. 25-21, 25-22.	10781-21
Štirisobno
stanovanje
komfortno, vse prvo nadstropje, oddam v vili na Mirju, pri obrtni šoli, za avgust. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11071-21
Dvosob. stanovanje
kopalnica, plin, ugodno oddam s 1. junijem. — Informacije daje Kaj-fež, Stari trg 28-1.
11101-21
Za junij oddam
Komfortno dvosobno stanovanje s kopalnico, v Šiški. Naslov v vseh posloval, Jutra.
11059-21
Dvosob. stanovanje takoj poceni odda Tribuč, Tržaška 42, telefon 26.05.	11063-21
2-sobno stanovanje
s kopalnico in kabinetom, plin in ostale pritikline, oddam. Poizve se. Resljeva 13-1., desno.
11133-21
Komfortno
stanovanje
lepo, dvosobno, v lepi mirni ulici sredi mesta oddam 1. junija 1939. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11076-21
Stanovanje treh sob
kuhinje, kopalnice in priti-klin oddam po zmerni ceni Vprašati: Jernejeva cesta 53, I. nadstr.
11106-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Stanovanje
dveh večjih sob s pritiklinami išče boljši starejši zagonski par brez otrok za avgust Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnina do 800«.	8702-2 la
Enosob. stanovanje
oddam na Vodovodni 39.
10761-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. junijem ali takoj na Celovški 112.
10757-21
Dvosob. stanovanje
veliki prostori, vse pritikline. solnčno. moderno, v I. nadstropja vile oddam mali družini za 1. avgust Ponudbe pod »Krim« na ogl. odd. Jutra.	_
m&n-
Trosob. stanovanje
Išče višji državni funkcionar za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« 10758-21a
Štirisob. stanovanje
v cenetru mesta, komfortno iščem za takoj ali 1. avgust. Naslov v vseh posl. Jutra.
10905-21a
Enosob. stanovanje
s kopalnico ali dvosobno s pritiklinami pod enim ključem išče dvočlanska družina za avgust. Ponudbe pod »Gre dicac na ogl. odd. Jutra.	10793-21a
Opremljeno sobo
s strogo posebnim vhodom oddam s 1. majem Cesta v Rožno dolino št. 18.	10736-23
Dvosob. stanovanje
išče solidna stranka. — Naslov v vseh poel. Jutra pod »Stalni nameščenec«.
l<0935-21a
Solidno
sostanovalko
s hrano ali brez sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10794-23
Opremljeno sobo
čisto, zračno oddam solidnemu gospodu. Aleksandrova cesta 7, n. nad levo.	10838-23
Prazna soba
v vili, centrum, oddam solidni osebi. Ponutlbe pod »Snažnostc na ogl. odd. Jutra.
10861-23
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom dobi gospod za ai-sko ceno. Kastelic, Rimska cesta 2-m.
10854-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v Podmilščakovi 5.
10853 23
Prazno sobo
veliko, v bližini gorenjskega kolodvora oddam pošteni osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10859-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ln balkonom takoj oddam z eno ali dvema posteljama. Ulica na Grad, št. 9.	10858-23
Opremljeno sobo
sončno ln zračno, popolnoma separirano. — Sončna kopel s prho na terasi takoj poceni oddam V Florjanski 20.
10995-23
Opremljeno sobo
v centru, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10887-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. majem. Naslov v vseh posl. Jutra.
10906-23
Opremljeno sobo
na Mirju, sončno, s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh posloval
Jutra.
10915-23
Takoj ali 15. maja
oddam sobo za dve osebi Vhod s stopnišča. Na željo vsa oskrba. Sever. Jor čičev trg 2-UL
10953-23
Malo stanovanje OZ. dve mali *obid (plin)
iščem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Učiteljica« 10900.21*
Dve prazni
solnčni sobi
s posebnim vhodom in balkonom, oddam solidnemu za stanovanje v lepi hiši pri drami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10988-23
Sobico
eventuelno s hrano, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10990-23
2 opremljeni sobi
oddam takoj v centru za ceno 450 din. Poizve se pri Erženu na Sv. Petra c. 33.
11014-23
Opremljeno sobo
solnčno, oddam 1 junija Kavčič, Rožna dol. c. X-4.
11029-23
Dva sostanovalca
sprejmem. Zorman, Stari trg 32, II. nadstr.
11126-23
Elegantno sobo
s komfortom, oddam boljšemu gospodu r centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11070-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam
Ljubljana, Cesta 29. okt. (Rimska cesta) št 5. pritličje, desno.
11043-23
Opremljeno ali
prazno sobo zračno, mirno in snažno, z balkonom, takoj oddam eni aU dvema
osebama. Tavčarjeva ul. 3 in., levo.
11064-23
Prazno sobo
primerno za manjšo pisarno ali slično oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11068-23
Sobo
opremljeno, s souporabo kopanlice v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11081-23
Prazno sobo
lepa v novi hiši oddam s 15. majem. Drglin, Ko-deljevo, Povšetova ul.
11082-23
Sobo
s štedilnikom, I. nadstr., oddam takoj mirni stranki. Vodnikova 35.
11124-23
Izgubljeno
li
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 dtn, najmanjši znesek 17 din
Zlata zapestnica
te K izgubil* od Apihove do retnize. Najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jotca.
11035-28
Izgubljeno!
22. aprila sem na cesti med Sv. Pavlom ln Črnučami Izgubil rezerv no kolo za tovorni avto »Englebert Tractor«. Poštenega najditelja prosim, da me o najdbi proti odškodnini obvesti. Jager Franc, žaleč.
H098-22
Izgubljeno
Med 6. in 7. uro je bila izgubljena usnjena rokavica v Tivolija ca levi strani poleg svečarnice. Prosi se najditelj naj jo prinese v ogl. odd. Jutra.
11110-28
Eeseda l iim, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 d'"
Birmanskih botrov
iščeta 231etna Ljubljan-čajna. Velikodušne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vzgojena«.	10743-31
Preklic
Podpisana preklicujem in obžalujem svoje govorice na škodo dobrega glasu gospe Cecilije Sodja na Blejski Dobravi in se ji zahvaljujem, da mi je odpustila in da je odstopila od tožbe Jesenice, 24. aprila 1939. Frančiška Jakopič, delav ka, Blejska Dobrava.
10737-31
Boljšega poštenega
gospoda iščem radi oddaljenosti svojih sorodnikov za bir manskega botra k kletnemu z vsem preskrbljenemu dijaku. Dobrohotne ponudbe s polnim naslovom pošljite na ogl. odd. Jutra pod-»Birma V Ljubljani«.
10907-31
Na stanovanje
sprejmem gospodično kot sostanovalko z vso oskrbo. Poljanski nasip 10, II. n.
11128-23
rm
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje oaslova 5 din Najmanj «1 znesek 17 din.
Cisto sobo
s štedilnikom ali sobo s kuhinjo, iščem za eno osebo, za zelo mirno žensko. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra ali pod šifro »Mirna ženska«.
10816-23a
Sobo
s prehrano, išče za takoj mlada gospodična pri boljši gospe ali rodbini. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna«.
10725-23a
Sobo
lepo opremljeno, dohod s stopnišča, pri boljši družini, išče soliden, veliko odsoten gospod za mesec Junij ali julij. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Ingenir«.
8369-23a
Sobo iščem
za 1. ali 15. maj v centru ali v bližini mesta. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Snažno«.
10860-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom u-porabljivo za pisarno, v centru mesta iščemo. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Društvo.«
10842-23a
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, po možnosti s stopnišča — ;čem za 15 maj1 ali 1. junij. Ponudbe pod »15* na ogl. odd. Jutra.
10958-23a
Garsoniero
v centru mesta išče gospodična za 15. maj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Udobna«
10965-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centrumu, oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	10937-23
Sobo
opremljeno, sončno v centru, oddam s 15. majem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10885-23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu s 15. majem. Tovar-nik, Cesta 29. oktobra št. 24.
10683-23
Sobo
oddam gospodu V Linhartovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10883-23
Sostanovalec
sprejmem v lepo ln sončno sobo za 100 din mesečno. Zeljarska U, ZL nadstr., vrata St. 2. blizu obrtne šole.
20050-23
Prazno sobo
sončno, v centru mesta išče gospodična za 15. maj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Prijazna«.	10964-23a
Višji drž. uradnik
Išče opremljeno sobo s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice, za 15. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen uradnik«.
10981-23a
Snažno sobo
z dvema posteljama in vso oskrbo iščemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Za takoj«.
11107-23a
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Ilirske ovčarje
psičke, 7 tednov stare prodam. Ižanska c. 112.
10946-27
Konje m vozove
proda Resman, Rimska cesta 21, Ljubljana.
11008-27
NSERIRAJTE
V ?JUTEU« l
Birmansko botro
išče odraslo dekletce. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobrotnik«.	11066-31
Dopisi
Vsaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj $1 znesek 20 din
Edinec
star 24 let s premoženjem 1,000.000 din, fleten, poln ljubezni, želi spoznati lepo, do 20 let staro deklico, duševno bogato. Slika zaželje-na. Dopise na ogi. oddel. Jutra pod »Osvoji me«.
8625-24
Gospa brez otrok
z gotovino želi skupnega gospodinjstva z upokojencem aH obrtnikom starim 45 do 55 let. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Pošten«.
10805-24
Mlada dama
izobražena, želi spoznati starejšega situlranega go s poda, kl bi ji denarno pomagaL Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Razume van j e«.
10845-24
Simpatično
prijateljico
za popoldanske spreho de želi spoznati Inteligenten gospod. Neano-nimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlati maj«.	10896-24
Iscem prijateljico
s kolesom, za nedeljske Izlete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad na kolesu«^
10948-24
Dama
išče znanja z duhovno ln duševno vlsokostoje-čim človekom kateri je kaj več kot povprečnež, če možno cca 38 let. če je kje mož, kl polaga važnost na to, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Schon ware solehe Harmonie«.
11129-24
Stanko
Sobota ni mogoče. Nedelja 11 dopoldan ali ponedeljek pol 7 isto mesto. Nina.
11134-24
Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 20 din
Posestnik
32 let star, se želi takoj poročiti z dekletom istih let, katera želi miren dom v Slovenskih goricah. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Sreča«.
8639-25
Resnega znanja
želi dobro situirana samostojna gospodična z inteligentnim samskim gospodom starim 45 do 50 let z bivališčem v Ljubljani. Prednost imajo višji uradniki. V poštev pridejo le resne ponudbe s sliko. Diskretnost zajamčena. »Harmonija 22« na ogl. odd. Jutra.
8706-25
Mlad
brivski mojster
želi znanja z dobro frizerko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizer«.
10768-25
Opremljeno sobo oddam takoj boljii osebi pri sv. Krištofa. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
moz-22
Trije dobri sveti
Florijan Kociper:
Iz pripovedovanja našega deda veje tako pristen duh staroverske prošloati, udobnega, nekoliko primitivnega in nam smešnega preprostega življenja, da ae ga nikoli ne naveličamo poslušati, najsi smo nekatere zgodbe čuli že nekolikokrat. Ce smo prav razposajeni, dodajamo njegovim zgodbam opazke in glose, pol resne ped ironične. Car prostosti je v njegovih zgodbah ohranjen v vsej svoji nepokvarjeni pristnosti. Zadnjič nam je v pogovoru ob iztočnici vojna pripovedoval o nekem vojnem ujetniku na Prajsovskem in o čudoviti zgodbi 6 tremi dobrima sveti.
Povest je preprosta, ginljivo naivna in s tako prozorno in okorno moralo, da smo se mestoma hihitali in rezgetali kakor žrebeta. Ni važno, kdaj so hudi Prusi vo-jevali in s kom, ded nam je pripovedoval, da se ti ljudje pač vedno vojskujejo, V neki vojni ao ujeli našega, rojaka, ki je moral na vojno že tretji teden po poroki in je ostal v tujini celih dvajset let, ne da bi bfl dal kak glas o sebi. V tistih časih menda še ni bilo pošte in tudi pisati menda ni znal vsakdo. Ko pa se je naš junak naposled le spomnil, da ima nekje ženo in dom, ko je preštel svoje zaslužene prihranke, je razodel svojemu gospodarju željo, da bi rad domov. Ta pa ga je odpustil, za pot pa mu je dal tri dobre svete: Prvi: Ne prenočuj nikoli v zakotnih krčmah, vedno si poišči najboljše prenočišče, čeprav bo dražje. Boš že videl, zakaj. Drugi: Ne hodi nikoli po bližnjicah, drži se lepo velike cesarske ceste: Boš že videl zakaj. Tretji: V svojih dejanjih se ne prenagli, prespi vsako stvar, boš že videl, zakaj.
S to modrostjo jo je naš junak mahal proti domu in kakor naročene so se mu po vrsti dogajale stvari, ki so potrdile koristno prajzovsko modrost. V nekem mestu je dobil tovariša, ki je silil prenočevat v majhno predmestno krčmo, naš junak pa — čas je, da ga krstimo, da ne bo, ajd, romal po naši pobožni deželi, recimo mu Lukež —, se ni dal preprositi. Zmenila sta se da pride oni iz krčme drugo jutro zgodaj po Lukeža, da bosta nadaljevala pot. Povest bi ne bila lepa in napeta, ako bi pustili Lukeža, da mirno spi v gosposkih pernicah. Res se je premetaval, imel čudne sanje in vso noč ga je tlačila neka neznana skrb. Zapustil je na vse zgodaj svoje odlično prenočišče, da dvigne tovariša iz predmestne beznice. Bil je še mrak, vsa okna na krčmi so bila temna, nihče še ni bil vstal, zvonca ni bilo. šele po daljšem oprezovanju je našel svetlo
Dama
dobro situirana, popolnoma sama želi spoznati enakega gospoda od 40 do 60 let, državnega u-radnlka, neodvisnega. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost zajamčena«.	10742-25
Gospodična
inteligentna črnka, Ciste preteklosti, srednjih let, šivilja s svojo obrtjo želi poročiti značaj-nega gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Odkritosrčnost«.
10735-25
Osamljen
v življenju, uradnik ve-lelndustrije, star 30 let, simpatičen, z mesečnim zaslužkom 3000 din išče tem potom poznanstvo z Istotako simpatično go spodično, staro do 28 let zaradi poznejše ženitve. Premožnost nI glavni po goj, edino mora biti rim. kat. vere. Samo resne in neanonlmne odgovore prosimo z eventualno priloženo sliko, katero pod strogo dlskrecljo vrnem na ogl. odd. Jutra pod šifro »To bee lo-ved«.	10769-25
301etna gospodična
z 25.000 din si žeU ustva riti dom z resnim. Inteligentnim, sltulranim gospodom srednjih let. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubljana 1« 10848-25
Veletrgovec
industrijalec
želi spoznati damo, staro 30 do 40 let z večjim kapitalom v svrho ženitve. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Anonimno v koš«.
10818-25
Ženitve in možitve
boljših krogov posredujemo najvestnejše. Veli. ka izbira odličnih partij obeh spolov. Vzdržujemo prvovrstne rodbinske zveze. Beležimo krasne uspehe. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10.— v znamkah — dsikretno: »Rezor«, Zagreb, pošta 3.
10841-25
Vdova
srednjih let, s pohištvom se želi poročiti z drž. uradnikom, upokojencem, ali pa gre kot gospodinja (k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V maju.«
10936-25
Fant
star 35 let, energičen, podjeten, sin veleposestnika Z večjim kapitalom, s srednješolsko trgovsko izobrazbo, želi poznanstva s simpatičnim, značajnim dekletom z večjo trgovino ali večjim posestvom. Jamčim za diskretnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Največja možnost«.
11036-25
Dekle poroči
45 do 60 let starega gospoda. Vdovci niso izključeni. Grem najraje na PrancoeKo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francosko«.
11060-25
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Od Vas
je
odvisno, da imate; obleko : vedno kot novo zato Jo postite redno fcemfčno čistiti aU barvati t tovarni
JOS. REIGH
LjoMjana Poljanski nasip 4-6
Pralnka — Sredolikalnica
Za vsako družino najlepša oblačila. «
Posebno m o S k e obleke, trenškoti, krasno perilo itd. si nabavite najboljše ln najceneje pri
Presker,
Sv. PETRA C. 14.
ZAHTEVAJTE MUtPUkftll KITALO«:
MElNEbHEROLDM
tvoKMice et Ase/L. MARIBOR 2:101
AGILNE IN SPOSOBNE
ARVIZ1TERJE
IN
SPREJEMA ZEDI-NJENA ZAVAROVALNICA D. D.
LJUBLJANA, CIGALETOVA1.
I



inserirajte
V »JUTRU« !
TRGOVEC
kolonijalne, galanterijske in žitarske stroke, srednjih let, zmožen knjigovodstva, slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence, popolnoma samostojen delavec, želi primernega nameščenja ali zastopstva.
Ponudbe pod »Kjerkoli, 182« na oglasni oddelek »Jutrac.
okno v kleti, kjer pa se mu je seveda nudil grozen prizor. Prijatelj se je tiščal v. kotu kleti in se otepal s kratkim poten-cem treh kosmatih dedcev, ki so silili vanj s sekirami in noži. Naš Lukež je strahotno zarjul na pomoč. Pritekli so ljudje in so Lukeževega tovariša še pravočasno rešili — krčma je bila jama razbojnikov.
»Aha,« si je dejal Lukež, ko je še tisto uro odkorakal iz mesta, »prvi svet se je obnesel, da nikoli tega.« Sredi popoldneva je počivajočega došel mož v najlepših letih, trgovec z živino, ki je spel po svojih poslih. Blizu večjega trga je sopotnik predlagal, da kreneta po bližnjici skozi gozd, da si skrajšata pot ter se rešita prahu in vročine. Naš Lukež — ne pa ne. Tako sta se ločila in ko je Lukež proti večeru prikorakal do prve tn^e gostilne, so mu povedali pretresljivo novico: V gozdu so razbojniki ubili bogatega živinskega kupca, ki je šel po bližnjici.
Lahko si mislimo, kako je Lukež drugi dan, prepričan o globoki vrednosti prajzov-skih svetov, veselo nadaljeval svojo pot. Rojstna vas je bila že blizu. Povest je zdaj nekoliko staromodna: Lukež je z utripajočim srcem stopil pod okno rojstne hiše. Za mizo je sedela njegova žena med dvema mladima duhovnikoma. Trojica je nudila izredno lepo sliko prisrčne ljubezni, pa je našega Lukeža tako razjarila, da je potegnil pištolo in hotel postreliti vso trojico. Tu smo vsi živahno ugovarjali, češ: takih pištol takrat niti na Prajzovskem še niso imeli. »Naj bo, kakor hoče,« je nadaljeval ded, naš popotnik se je spomnil tretjega sveta in ni sprožil niti enkrat, šel je v gostilno in prespal svoj ljubosumni bes. No, drugi dan se je stvar razvozijala, kakor zahtevajo te vrste osladno-poučne povesti. Duhovnika sta bila seveda dvojčka in Lu-keževa sinova, le da Lukež tega ni vedel. Tako je naš popotnik prišel ravno še prav na dvojno novo mašo.
Konec povesti je izzval viharno veselosfc mladega pokolenja. Ded je nekoliko naglušen in ni čuj opazk o strahoviti staro-verskosti svoje pripovesti, toliko pa je Je razbral, da njegova zgodba ni vžgala v zaželjenem pravcu. Bil je malce začuden in užaljen. Nastopila je neprijetna tišina, ki jo je na vso srečo zelo spretno prekinil najmlajši vnuk, hudomušni sedmošolec Milan.	I »Jaz vem zelo podobno povest,« je začel. »Tudi o treh dobrih svetih, samo izšlo se je v nji vse nekoliko drugače«. »Le sem ž njo!« smo ga pozvali. »Moj Lukež je bil tudi vojni ujetnik, dasi samo pet let, tudi pisal je domu. Celo brzojavil je, ko je bil že blizu doma, danes pač živimo nekoliko drugače. Dobil pa je od svojega delodajalca, t. j. gospodarja, prav iste tri dobre svete, namesto zakonite odpravnine. Ravnal se je po njih in prav malo je manjkalo, da ni zaglaviL Ali vsi razumete zadnjo besedo? Menda ni slovenska in se bojim, da mi bo gospod pri našem radia močno zameril, on ne ljubi slovanskih besed v slovenščini.« »Dalje, dalje,« smo poganjali nestrpna »Sem pa res radoveden,« je dejal ded. »Začnimo kar tam, ko je Lukež prenočeval v hotelu, njegov tovariš pa v preprosti krčmi. Oni iz krčme ga je šel drugo jutro budit in je prišel ravno še o pravem času. Ponoči je namreč počila skozi Luke-ževo sobo vodeča plinska cev in naš junak je bil že v globoki nezavesti, ko so ga rešili. Dober teden je ležal v bolnici, preden je lahko zopet vzel v roke popotni les.«
»Eh. to je prisiljeno,« je nejevoljno za-mrmral ded. Da ga ohranimo pri dobri volji, smo mu vsi pritrdili in zahtevali od Milana, naj drugi svet izpelje nekoliko pri-rodneje.
»V veku tehnike bo to malo težko, jaz pač pripovedujem, kakor se take stvari lahko dogajajo v sodobnem svetu, ko majhne krčme še nimajo plina, hoteli pa. Ko sta Lukež in živinski trgovec prišla do ono bližnjice skozi gozd, je naš junak ostal trmasto na cesti, držeč se prajzovskega sveta, kupec pa si je zažvižgal »Valencijos in krenil v gozd.«
»Sodobnejša bi bila koračnica !z ,Sne-guljčice', je pripomnil nekdo.
»Nikakor,« je odvrnil Milan, »še za .Vajenci jo' si nisem na jasnem, ali ni anahro-nizem. Tako to ni važno. Važno pa je, da je živinski kupec že dobro uro sedel na vrtu pri pivu, ko jo je primahal po cesti naS Lukež, ves povaljan in polomljen. V gozdu namreč ni bilo razbojnikov, pač pa so na cesti kar švigali avtomobili ljudi, ki so hiteli na novo mašo v Veliko gobo, Lukeževo rojstno vas. Eden izmed njih je nekoliko oplazil Lukeža, pa ga ni posebno poškodoval, ker moramo imeti Lukeža in njegove prajzovske svete še za tretjo preizkušnjo.«
Bušili smo v smeh. Tudi ded se je udo-brovoljil: »Bomo videli, kako jo boš, poni-glavec, izpeljal z Lukežem v tretje.«
»Zdaj se povest drugače obrne. Kakor sem že dejal, je bil moj Lukež le pet let zdoma in v tem kratkem času se dvojčka nista mogla toliko razviti, da bi lahko imela novo mašo.« »Prej si pa rekel, da so avtomobili »Rekel sem. Saj je bila nova maša, neka druga, sem pozabil, kdo jo je imel. Toda naj bo že, kakor hoče, obstoj dvojčkov dopuščam. Tudi moj Lukež je hotel iti opre-zovat pod okno, to mora biti najbrž tam splošno narodna šega. Pa ga je zmotilo nekaj drugega. Videl je namreč na podu med slamo starikovega dedca, ki je kadil pipo. »Viš ga, hudiča, še zažgal mi bo!« je bila njegova prva misel. Druga pa tale: »Tja stopim in mu primažem dve tri okoli ušes in ga takoj spodim iz službe.« Spomnil pa se je tudi tretje prajzovske modrosti in odložil stvar na drugi dan, da jo prespi. Milan je napravil umeten odmor, mi pa smo silili vanj: »No, in?«
»Stvar je čisto preprosta. Lukež se je že o polnoči silno pokesal, da ni storil po prvem pametnem nagibu. Dedec je namreč res zažgal in Lukež je imel veliko škodo. Vendar pa je spoznal piškavost prajzov-skih svetov, M jih je bil dobil namesto odpravnine. Preklel je prajzovsko modrost in posihmal srečno živel s svojo ženo. Oni dan sem šel mimo hiše; morda se je Lukež spominjal treh dobrih svetov, kajti z dvorišča sem čul simpatične besede: Prekleti Prajzi, hudičevi!«
Soglasno smo pohvalili sodobni in času primerni zaključek. Le ded je zamrmral: »Jajce več ko puta ve!« Ponavljali smo Lukežev klic in v navdušenju suvali Milana v rebra, kar pomeni najvišje priznanje,
Zgodnje pomladne gobe
Letošnja suha pomlad je zadrževala razvoj prvih gob. Kakor brž pa se bo po zadnjem deževju zemlja spet zadostno ogrela, bodo prodrle prve pomladne goibe.
Med najzgodnejšimi gobami so smrčKi aH maVrahj in hrčki. Oboji se dobe pri na.g včasih že v marcu. Navadni gobarji pri nas hrčkov sploh ne poznajo, temveč jih smatrajo tudi za smrčke.
Smrčkov ali mavrahov (lat. morchella) je več vrst: 1) Koničasti ali šiljasti smrček (morchella conica), 2) navadni ali o Krogli smrček (morchella esculenta), 3) Kapčasti ali turški smrgek (morchella ri-mosipes), 4) visoKi smrček (morchella eiata), 5) zvončasti smrček (morchella semilibera).
V naših krajih je najčešea prva vrsta, to je koničasti smrček, ki rase po peščenih pašnikih, ob robu njiv, a tudi po peščenih svetlih gozdih, posebno borovih. Klobuk je črnikastorjave barve s podol-gastimi jamicami. Drugi smrček naših krajev, toda redkejši kot prvi, je okrogli
Žveploglavka
mrček, ki je dosti večji ter je na teme-/ru zaokrožen. Barve je rumenosive ali iiedorjave. še redkejša je tretja vrsta, kapčasti ali turški smrček, ki je najmanjši med smrčki. Klobuk ima obliko oreha tli drobne čebule in je olivnozelene barve. — Zadnji dve vrsti, visoki in zvončasti smrček sta pri nas zelo redki.
Tudi hrčKov (lat. helvella) je pri nas več vrst. Podobni so nekoliko smrčkom, toda klobuki sestoje iz razcefranih, na VSe strani vijugastih krp razne barve in oblike. Najbolj znane so sledeče vrste: 1) navadni hrček (helvella (gyromitra) esculenta), 2) orjaški hrček (helvella gigans), 3) češki ali zvončasti hrček (verpa bohe-mica), 4) jami časti hrček (helvella la-cunosa), 5) šKofov hrček (helvella infu-la), 6) jesenSKi hrček (helvella erispa). — Pri nas je najbolj razširjen prvi hrček, ki je tudi najzgodnejši. Vsi starejši goboslovci navajajo to gobo v svojih knjigah za užitno in prav dobro, a zadnje čase je postala sumljiva, ker so se pone-
Majnikova kolobarnica
kod v Nemčiji primerili slučaji zastrupljen ja, toda ne povsod in ne pri vseh uživalcih. Vsekakor pa je potrebna previdnost pri vseh hrčKih in smrčkih (ker jih navadni nabiralci sploh ne ločijo. V®e te gobe imajo več ali manj ostro Kislino, Ki je vsak želodec ne prenese brez §Kode. Zato se naj sveži hrčki in smrčki vedno prekuhajo ali vsaj poparijo in voda odlije. četudi pri tem gobe izgubijo dosti na dobrem okusu. Posušeni smrčki kakor hr-
viino obliko in je rjavkasto sive barve. Obe vrsti dobimo navadno že v drugi polovici aprila (sv. Jurij je 24. aprila), nato pa tja do julija na travnikih in pašnikih. v sadnih vrtovih in ob robovih gozdov, toda le redko v gozdovih samih. Mala jurovka rase vsako pomlad tudi v Tivolskem parku. Obe gobi sta prav dobri.
KuKma«i ah šampinjoni (lat. pealli-otae). Teh plemenitih gob imamo pri nas tri vrste; poljski, travniški in gozdni.. Izmed teh se dobi poljsKi KuKmak (psalli-ota campestris) na solnčnih krajih že meseca maja. Barve je umazanobele. Vsi kukmaki so pod klobukom (lističi) izrazito rožnate (msene), na starost pa čoko-ladne barve. Po tem jih pranr lahko razločujemo od belega strupenega KuRmaKa (amanita phalloides), ki je najhujša strupenjača, a ima vedno bele lističe. —Užitne kukmake štejemo med najžlahtnejže gobe, ki se dajo tudi umetno gojiti v pripravnih kleteh.
Mokrica ali slHarica (clitopdllus pmi-nulus) je tudi belkasta platničarica, ki se pojavi že meseca maja, nato pa do jeseni. Goba ima izrazit duh po škrobu ali sveži moki in je prav okusna. Rase po gozdnih traviščih, pašnikih, a tudi po sadnih vrtovih.
štorovke. Po starih drevesnih panjih in koreninah dobimo izmed mnogih štorovk dve vrsti že sedaj: 1) navadna štOrovKa ali jelševka (phoiiota mutabilis) in 2) žveploga\Ka (hyphoona fascicularej. — Naavdna štorovka je prav dobra goba. Barve je cimtovorjave, lističi pa so ble-dorjavL Robovi klobučkov so navadno vo-
Navadna štorovka
deni. — žveploglavka je žveplorumene 'oairve. Iste barve so tudi lističi v mladosti, na starost pa so zelenkas točrni. Ta štorovka ni užitna zaradi grenkega okusa. Dolgo časa so jo sploh smatrali za strupeno.
Gobani (boietus)
Pri ugodnem vremenu t. j. pri zadostni vlagi in toploti se pojavi meseca maja že tudi splošno mani užitni gohan ali jur (boietus edulis) in njegov ožji sorodnik bronasti goban (boietus aereus), ki ga imenuje naše ljudlstvo kratko črni jurček.
A. B.
Javna sodna dražba
zaloge manufakturnega blaga, damske konfekcije, krzna kakor tudi inventarja se vrši 3. maja t. 1. ob 14. uri v Ljubljani, šelen-burgova št. 6 v trgovini »MOIKO«.
Podrobne informacije pri konkurznem upravniku dr. Jernejčič-Frlan, Miklošičeva cesta št. 4.
Na prisilni dražbi
ki bo dne 13. maja 1939 ob pol 9. dopoldne pri sodišču ▼ Ljubljani, soba št. 16, bo
naprodaj nova trinadstropna hiša
z vrtom v Dev. Mariji v Polju št. 136. Cenilna vrednost je 322.885 Din, najnižji ponudek 215.257 Din. Kavcija 32.289 Din. Interesenti se vabijo!
Iščemo dobro uvedenega
PROVIZIJSKEGA POTNIKA
za znan artikel. Rajon Dravska banovina. Prednost imajo oni s šoferskim izpitom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Dobro vpeljan in zmožen«.
Naznanjamo, da smo
otvorili 1. MAJA CVETLIČARNO
v Novem Mestu, v bivšem lokala lekarne — ter se za cenjeni obisk najtopleje priporočamo
Cvetličarna Svete—Korzika
RAZGLAS
Mestna podjetja Maribor, razpisujejo za pošiljke svojih podjetij
Izvrševanje
carinsko -posredniških in spedicijskih poslov«
Podrobne informacije dajo Mestna podjetja Maribor, Orožnova ul. 2/1., kjer naj se oddajo tudi ponudbe do 8. maja 1939.
Mestna podjetja Maribor
USNJE
IZ TOVARNE
INDUS
NA VELIKO IN MALO PO NAJNIŽJIH TOVARNIŠKIH CENAH
samo v Ljubljani, Fiignerjeva ul. 3 (prej škofja ulica)
I
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali ob smrti naše ljubljene tete, sestrične, gospodične
FANČI POKLUKAR
POSESTNICE NA DOBRAVI IN BREZOVICI
ter jo spremili na njeni poslednji poti, prisrčna hvala. Pred vsem se zahvaljujemo g. p. dr. Gv. Rantu za tola-žilne obiske, g. župniku J. Klopčiču za poslednjo duhovno tolažbo in g. dr. F. Pucu za požrtvovalno skrb v dneh njene bolezni. Iskrena hvala gasilski četi iz Dobrave, darovalcem cvetja, ter vsem, ki so jo v času njene bolezni tolažili ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsem najiskrenejša hvala.
DOBRAVA, dne 30. aprila 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
I
JCd©r oglašuje
ta napreduj e!
OBČINA TRBOVLJE. Štev. 2606/45-89.
Trbovlje, dne 28. aprila 1939.
RAZPIS
Občina Trbovlje, srez Laško, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 16. novembra 1938, v smislu čl. 86. do vštetega 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni na dan 15. maja 1939 ob 11. uri dopoldne v občinskem uradu v Trbovljah (soba št. 3)
javno pismeno ponudbeno licitacijo
za oddajo del:
1.	Toplovodne centralne kurjave,
2.	Instalacijo vodovoda
za zgradbo »Občinskega doma« v Trbovljah,
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav-nih stroškov med uradnimi urami v gradbenem oddelku občinskega urada (soba št. 7) v Trbovljah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradnega proračuna za zgoraj navedena posamezna dela.
Kavcija, ki znaša za tuzemce 5%, za inozemce pa 10% od vsote, uradnega proračuna, je položiti najkasneje do dne 15. maja 1939 do 10. ure pri občinski blagajni v Trbovljah.
V slučaju, da prva licitacija vsled nezadostnega števila ponudnikov ne bi uspela, se bo vršila druga licitacija, v skrajšanem roku 10. dni, t j. dne 25. maja 1939 ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov.
Ostale podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v Trbovljah.
ZAHVALA
Vsem tovarišem in znancem našega dragega
LENKA
ki so našega ljubljenca spremili na poslednji poti in mu v slovo dali cvetja in sočutnih besed se zahvaljujemo.
Ljubljana, 29. aprila 1939.
Rodbina OBLAK
f
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
IVANKA ROSENBERGER
POSESTNICA
dne 28. aprila zvečer, po kratki bolezni nenadoma preminula v 67. letu starosti.
Pogreb blage pokojnice bo dne 30. aprila 1939, ob pol 18. uri izpred hiše žalosti na mestno pokopališče.
Novomesto, Graz, dne 29. aprila 1939.
Žalujoča ALOJZIJA CERK roj. ROSEBERGER, sestra — in ostalo sorodstvo.
CONTINENTAL
mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA, Prešernova 44.
MARIBOR, Vetrtnjska 30.
■v

I
^•jSSflJ
f
Nenadoma je danes umrl naš ljubljeni soprog in predobri oče, brat, svak, zet in stric, gospod
Zlatnar Franjo
VIŠJI SVETNIK GENERALNE DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNIC
Pogreb bo v ponedeljek 1. maja 1939 ob 10. uri dop. v Beogradu iz kapele na pokopališče.
Beograd, Ljubljana, Volčjadraga, 29. aprila 1939.
Žalujoči: KATICA, soproga; MILAN, SAVO, sinova; rodbine: ZLATNAR, TUREL, KOMJANC.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
Josipa Janežič star.
smo bili deležni toliko odkritosrčnega sočutja, da nam je nemogoče vsakemu posebej izrekati zahvalo, zato se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Prav posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, zdravnikom gg. dr. Popovu in dr. Mušiču, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, vsem govornikom za tolažilne poslovilne besede, Pevskemu društvu Bizeljsko, za ganljivo petje, Sokolskim društvom Bizeljsko, Brežice in Sv. Peter, Prostovoljni gasilski četi Bizeljsko za častno stražo in spremstvo, godbi Gasilske čete Kapele, vsem lovskim tovarišem, občinski upravi Bizeljsko, šolskim vodstvom Staravas in Bizeljsko, ravnateljstvu in uradništvu Trboveljske premogokopne družbe, ter vsem ostalim, ki so nam ob slovesu
Poljski kukmak
čki pa so vsi dobri. Trgovci jih plačujejo dražje kakor posušene gobane.
Kolobarnice (tricholomae) rasejo navad no v vrstah ali polkrogih, od tod jim ime. Vseh koletoarnic je kaikih 80 vrst. V aprilu ali v maju se pri nas pojavita dve vrsti: majniKoVa kolobarnica ali jurov«a (tricholoma gambosum) in mala jurovka (trich. graveolens). Prva ima klobuk navadno v obliki podkve ali pa je sploh ve. gasto izobličen. Barve je bledorumene. Mala jurovka je dosti manjša, ima pra-
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes, dne 29. aprila t. 1. previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila in mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena sestra, teta, oziroma svakinja
MARGARETA PODKRAJŠEK
Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, dne 1. maja t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg 28, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
LJUBLJANA, dne 29. aprila 1939. /
Žalujoče rodbine: ALEXANDROVITS, SMOLIC
t
Umrla je naša ljubljena
VIDA
Pogreb naše nepozabne bo v nedeljo, dne 30. aprila ob 16. uri, izpred mrliške veže Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križa.
LJUBLJANA, dne 29. aprila 1939.
Rodbine: Mlakar, Turk, Fabjan, Slokan in ostalo sorodstvo
STOLE
izdržljhre takole
i
■
fai ostalo pohištvo SAMO b spetim tovarne upognjenega
pohištva
THONET-MUNDUS uin«
Za: kavarne, gostilne, hotele, terase, kinematografe, pisarne, šole In zasebna stanovanja
Zahtevajte v weh trgovinah s pohištvom Izključno
ORIGINAL »THONET« STOLICE
IJKSUZNA PALAČA nasproti SLAVIJE
^nadstropna hiša, z 13 razkošno komiortlrani. i stanovanji po 1, 2 in 3 sobe z luksuznim • mfortom keramika, kamen, teranova in mar-or trase to izredno lepo palačo, ki donaša si-urno rento letno 268.000 din. Za nakup palače potrebno v gotovini din 1,500.000 in prevzem .tpoteke 500.000. To je ena najlepših, in najmo-»mejših palač v tem kraju.
PALAČA na sami SLAVI JI
Mtličie in 4 nadstropja z 16 razkošno urejenimi rtanovanji po 1, 2, 3 in 4 sobe z vsemi potrebnimi pritiklinami, moderno urejenimi. Renta din 180.000, Cena din 1,650.000; odbije se hipotekami dolg £00.000 din.
PALAČA do same Kr. Aleksandra ulice
Najmodernejše zgrajena in urejena, z lokali in. azkošnimi stanovanji po 1,2 in 3 sobe z vsemi ootretJŠčlnaml. Renta din 160.000. Cena dto
i,320.c00; odbije se dolg din 400.000 Hip. banke.
PALAČA ZA RENTO
nasproti tehnične ^fakultete
Sodobne zgrajena iz prvovrstnega materijala s stanovanji po 1, 2 in 3 sobe in vsa ostala potreb-3a oprema. Renta din 129.000 letno. Cena " 150.000 din; odbije se dolg hipotekarne banke iln £10.000.
roraj omenjene objekte prodaja
»A VALA«,
Beograd, Pašičeva 5/L — Telefon 23-8-30 (vhod lz male ulice).
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK
m
NAIP^DLNEISE GENERALNO ZA5TDP5TVD
5CHNEIDER
ZAGREB NIKOLI tEVA 10
Mlečni Izdelki
SIR TRAPIST ČAJNO MASLO SLADKI NAVADNI SIR KVALITETNO NAJFINEJŠE pri
Prvo zagrebačko higijensko centralno mlekarstvo
IVAN HORVATI6
ZAGREB, Hica 9 — Telefon 22-332
BwSSINO>NAO
DIESEL0VI TOVORNI AVTOMOBILI
IN AVTOBUSI
NOVI TIPI 1939
GLAVNO ZASTOPSTVO
„AUTOPBODAJA"
ZAGREB, Varšavska Z — Telefon aj-olZ
c •	*
Obiščite nas na zagrebškem sejmu!
MARKOVE KAPLJICE
iSi.. M
SO že 150 let preskušene in kot najboljše zdravilo priznane kapljice za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. — 1 steklenica din 22.—. Ako ste bolni na želodcu, pišite takoj na:
gradska ljekarna
ga ni primerjala z Radion belo bluzo!
Vsaka žena pere na svoj način. Vendar pa se boste tudi Vi takoj prepričali o dobrih lastnostih Radiona, če primerjate navadno prano perilo s perilom, pranim s Schichtovim Radionom. Radion odpravi vso nesnago. Pri kuhanju v raztopini Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in na ta način temeljito odstrani vso nesnago. Tako je Radion belina pojem popolne čistote, uspeli pranja
pa Radion belo perefo.
SCHICHT0V


_ -	V.	■^'■-m m" a '
Mi čistejše beline od Radion beline
OgL Reg. S. Br. »00-1935
ZAGREB — Gornjigrad 5.
OttošM voziasl	Dvokoteaa,	Bivalni rtrojl
MfrvPTtj^ modeh»	motorji. ttefib*	pogrezam
Po zdo cenil	frankol
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka oesta i Podružnica: Maribor, Alekianilioga cesta 28.
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHERj ZAGREB, Palmotičeva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
Morasta Regenerator
Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo in sijaji
Takoj ustavi izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jačl In krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo p« povzetju, cena veliki st«Menici z omotom in poštnino vred din 50.—*
S. br. 17274 god 1937	MORANA — SPLHSi
JHUMm ■BOl
BBDSBDB & 38SI

KBAKEVMETA (De. SRDSOlli)
Novo-Vukovarska pomada
1804—»38 MeoBffladUNB » poiep-šanje, zoper sončne Id jetrne pege, zoper so-jedce la pri«. S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten izgled In gladko polt. — Krtino pristna s
LEKARNA KRAMEVH, TVKOf/
ŽVEPLO
na vinogradnike, steHJ. najboljše, najcenejše — dostavlja kamorkoli
IMPORT - SUŠAK
STROSSMAJEROVA 5.
RAFINIRANO MASLINOVO OLJE
■ nUJLH3.a'uii .m.«.,,.
iftBE&afm

iDubrovnik
Dobi se v vseh boljših trgovinah
Ksllolitni tlak
je najideatoeipi In sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd.
ladetnje gas
Material
trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, TTRŠEVA C. 86/b. TeAef. 27-16. — Brzojavi, »Material«:.
Ijenjo.
O. t. S. br. 27870-193« Rn 3487
NAJVEČJI UŽITEK VAM BODO NAPRAVILE
LUDWIG
HARMONIKE
Ludwig-harmonike so najboljše in v resnici poceni — Zahtevajte takoj prospekt od generalnega zastopstva
RUDOLF HROVAT — ZAGREB
Ilica 49 — Palača Matice hrv. obrtnika
OBIŠČITE
MEDNARODNI SEJEM
V BUDIMPEŠTI
od 28. aprila do 8. maja t. L
Vozne olajšave za jugoslovenske ot+-skovalce: na naših hi madžarskih železnicah 50% popusta vozne tarife. Popusti veljajo za prihod: od 18. aprila do 8. maja — za odhod od
28. aprila do 18. maja. PobEžja pojasnila: Uradi P u trnka.
higijenska guma
2 lokomobifi na vročo paro
enoeilindrski stroj na izpah {AuspafF-maschine) 1928 »Esterer« 130 HP 44 m2 grelne površine z Gefia Mul-den-Rost Vorfeuerung in ventilatorjem prodamo 1 lokomobilo »Asaman & Stockderc enoeilindrski stroj za vročo paro s kondenzatorjem 170-200 HP, 81 m2 grelne površine z »Posti-sche Wanderrost-Vorfenerung in ventilatorjem. Pismene ponudbe poslati pod broj »75.529« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9.
FAZANSKA VALILNA JAJCA
vseh vrst divjih fazanov, 90% garancija, v vsaki množini dobavlja
Jugolov, Zagreb 1, pret, 72
TOVARNA VOLNENIH TKANIN ŽENSKIH IN MOŠKIH (Streichgarn und Kammgara)
išče prvovrstnega
BARVARJA
ki je vešč vseh strok barvanja in beljenja finega blaga. Barva se volna, predivo, v komadih in na aparatih. Treba je biti tudi izurjen v pranju volne. Reflektanti, prvovrstni strokovnjaki, ki se razumejo na lepo barvanje, naj pošljejo obširne pismene ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in dosedanjega zaposlenja pod broj »95.297« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9.
Lep velik trgovski lokal v Celju
na Glavnem trgu se takoj odda. — Vprašati pri Faninger, Glavni trg 8, Celje.
Mojstra za grebenanje
(Krempelmeister)
sprejmemo za predilnico grebenane volne, ki prede za lastno tkalnico (Streichgarnspinnerei — Krempelsa-tze Hartmann) najmodernejšega sistema. V poštev pridejo samo prvovrstni mojstri, dobro verzirani v pol-volnenem in volnenem predivu, v p re-divu za industrijo in za pletenje. Nastop takoj. Samo najboljše moči z dolgoletno prakso naj pošljejo ponudbe z navedbo plačilnih pogojev in dosedanje prakse pod broj »52.977« na Publicitas d. d. Zagreb, Hica 9.
iMtiiiiMinnrauiniiiuuiumiinu
Stroje za obdelavo lesa!
t. j. za mizarstvo, kolarstvo itd. ter žagine naprave dobavi slej ko prej v najboljši izvedbi tvrdka
PETER ANGELO, d. z o. z.
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 30
(Vhod Pražakova 8-1)
Prvovrstnega manipulanta za volno
(Wollmanipulant)
sprejme tovarna volnenih tkanin srednjega in finega genrea za svojo predilnico glajene preje (Streichgarnspinnerei). V poštev pridejo izključno najboljši strokovnjaki z daljšo prakso to izkušnjami v tovarni iste vrste. — Samo gospodje z odgovarjajočimi sposobnostmi naj pošljejo ponudbe z navedbo plačilnih zahtev to dosedanjega zaposlenja pod broj »25.979« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Ob vsaki priliki — se spomnite
da to JatrorT .Ma« ogtul* f Sto veni ji najuspeinejS«. u}-ceoejSa lo najhitrejša poarodo-valnlM sa rtalb« vseh mt mm prodaj« ta oakap vseh ■tvori, aa nepremiftala«, lo-t, podjetja, kapital, to ali** lo aa v*
Obvestilo
Svoje cenjene goste vljudno obveščam, da bo od jntri naprej moja restavracija
v hotelu „Bellevite"
zopet redno vsak dan odprta.
Kaša priznano dobra kuhinja ter izborna pijača
bo cenj. gostom vedno v lepi ta okusni izbiri na
razpolago.
Z -veseljem pričakujeva obilnega poseta ln se toplo priporočava.
K. in P. šterk
Moški,
Q Upih) na eefcsoalni nevrasteniil odnosno
fanpotend,
nezadostni runkciji spolnih Bes, duševni depresiji, poskusite
0KASA
M0 tafotet 220 dto; O bo Jih mnogi zdravniki preskusili la so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo direktno ln
poštnine prosto Lekarna Mr. Rožman, Beograd, Terazije br. S.
8. br. 5732-1934
pouk u 'c.^aA.'I/ -
KLAVIRSKE ^**4ABnOHIK£~<HI<:<t»t ZAHTEVAJTE MUZPLA<(M KATALOG
MElNEbHEROLDL
rvoKM/te. HABIBOR a 10
CELULOIDNE ŠČITE ZA VBATA
CELULOID V PLOŠČAH
naročajte pri
F. Zrnec
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1

ZPHTEVFD^E CENIK
NtjPOPDLHE35i-
GLASBILA
Ki'Vr'jE DOMACt 5TR0LNE Tv*T*
F.SCHHPtPE
no '-'I-.;
7.AGREB
MltfOUČEVA 'C
SER5RAJ V „ JUTRU"!
OGLAS
RABLJENO tendersko parno lokomotivo, 140—160 HP jakosti za kolosek 76 cm, bi kupili za nas rudnik Ljubijo.
Lokomotiva mora biti za mokro paro, osi vezane v »D« spoju z jeklenim kotlom, dimenzijoniranim za črni premog. Teža lokomotive cca 17-18 ton, v pogona 22-23 ton. Lokomotiva mora imeti tender za premog ta vodo primerne vefikosti za 40—50 km vožnje. Poiumer najmanj 50 m krivine.
Lokomotiva mora biti sposobna, da takoj vozi s potno obremenitvijo i naprej i nazaj, da je kompletno opremljena z vsemi potrebnimi armaturami ta aparati.
Lokomotiva mora biti opremljena z lokomotivsko kotlovsko knjigo izdano od Jugoslovenskih državnih železnic.
Ponudbe z definitivnimi cenami, točnim opisom in načrti poslati do 15. maja t. L direkciji rudnika Ljubija, Vrbaska banovina.
LJUBLJANA
Otroške rczic(ce
/colesa
športne predmete najugodneje kupite
MIKLOŠIČEVA C 20
DOBAVA LESA
Podpisani odbor sprejema ponudbe za dobavo smrekovega in jelovega lesa HI. in IV. vrste žagoodpadajoče brez gnilobe in loma — franko vagon nakladna postaja.
Ponudbo je staviti po kubnem metru za vsako vrsto posebej: lahko tudi samo za eno vrsto in man je količine.
Rabilo se bo:
okroglega lesa od 15 do 19 cm premera, dolžine od 3 do 6 m 100 m3 okroglega lesa od 20 do 24 cm premera, dolžine od 3 do 6 m 100 m3 okroglega lesa od 25 do 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m 350 m3 okroglega lesa preko 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m 50 m3 tesane grede, razne dolžine po specifikaciji 8—24 ran . . 300 m3 deske, debljine 25 m/m dolžine od 2.50 do 3.75 , , , , , 170 m3 deske, debljine 25 m/m dolžine od 4.00 m . . , • . . , 100 m3 plohi, debljine 50 m/m to 40 m/m, dolžine 4 m .... . 250 m3 okrajci, deblji.....5 vagonov.
Dobava bi se vršila postopno v teku leta po naročilu.
Odbor za gradnjo proge Črnomelj—Vrbovsko v Črnomlju.
ZAHVALA
Vsem, ki ste od daleč in blizu prihiteli, da ste našo drago to nepozabno mamico
Ivano Repolusk
spremili na njeni zadnji poti, Iskrena hvala. Vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem, ki ste ustmeno ali pismeno izrazili sočutje ob nenadni izgubi drage, se zahvaljujemo iz vsega srca.
Posebno se zahvaljujemo gosp. župniku iz Sv. Jurija za tople poslovilne besede, zahvaljujemo se tudi gg. godbenikom Glasbenega društva železničarskih uslužbencev to gg. pevcem železničarskega pevskega društva »Drava« iz Maribora in prav vsakemu posebej prisrčna zahvala. Vaša velika ljubezen, spoštovanje hi čast, ki ste ji izkazali, nam daje tolažbo ob tem težkem udarcu.
MARIBOR, SV. JURIJ OB PESNICI, 29. IV. 1939. Rodbine; REPOLUSK, ŠOŠNER, RANER, NAGLOST.
ZAHVALA
Ob prerani težki izgubi našega nepozabnega soproga, očka, brata, strica in svaka
dr. Mirka Potočnika
sreskega načelnika v Črnomlja
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ter dragemu pokojniku na katerikoli način lajšali trpljenje in mu isrkarati čast to spoštovanje na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Štefanu šobru to dr. Borisu Maleriču za njun nesebičen, požrtvovalen trud, da bi mu rešila dragoceno življenje, in preč. g. dekanu Pavlinu Binterju za zadnja tolažila. Iskrena zahvala vsem zastopnikom kr. banske uprave, sreskih načelstev in občin črnomeljskega okraja to mesta Kamnika. Najtopleje se zahvaljujemo sreskemu šol. nadzorniku Dragu Vončini, g. županu Klemencu in g. sreskemu načelniku dr. Hraševcu za njihove tople in iskrene poslovilne besede, nato cenj. uradništvu sreske uprave, učiteljstva In šolski mladini, pevcem to godbenikom, gasilskim četam, sofeolstvu ta vsem ostalim društvom in združenjem, ki so v tako častnem števila spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja to vencev in vsemu belokranjskemu ljudstvu, ki se je na tako ganljiv način poslovilo od svojega načelnika. Ohranite ga v blagem spomina.
Črnomelj, Kamnik, dne 29. aprila 1939.
ŽALUJOČI OSTALI.
flfatf*B Skaot — 2a Narodno tiskarno d. d. kot tiBkarnarja Fran Jecan. — Za tngeratni dal Je edaenoren Alojz Notofc. — JM : ^iMjmL