Tednik
Glasilo Socialistične zveze deloTnega ljudstva za Podravje
•Tedoli« Izhaja po<5 t cio
olm Imenom od 84 nov 1061 <t»-Ije na predloe Občinskih odborov SZDL Ptuj tn Ormož — Izdaja '»vod »Tednik«. Ptuj — Odeovor-ni urednik: Anton Bauman — "redništvo bi uprava Ptuj Lackova 8 — Tel 156 — St tek računa! NB Ptuj 804-19-603-7? -Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo lnnn. za inozemstvo 2000 din
Št. 23
PTUJ, dne 12. junija 1964
Letnik XVII
14.juni|a 1964 volitve zadružnih svetov v občini
V	nedeljo, 14. junija 1964, bodo volitve v zadružne svet® kmetijskih zadrug na območju Slovenije in tudi na območju ptujske občine.
Po pripravah na te voliitve lahko pričakujemo, da bodo v celoti uspele im da so člani kmetijskih zadrug razumeli namen in pomen teh volitev — zlasti po razgovorih na zborih volil-cev in pri izbiri kandidatov za člane zadružnih svetov.
V	preteklih tednih je bilo v naši občini 28 predvolilnih zborov, kjer so člani delovnih skupnosti kmetijskih zadrug in člami zadruge predlagali kandi-
date za člane zadružnih svetov. V večini primerov so zbori uspeli, zlasti tam, < kjer so poskrbele organizacije SZDL za zadostno organizacijo in politično pripravo in udeležbo zadružnikov. V nekaterih krajih so bili zbori preloženi zaradi nezadostne udeležbe zadružnikov. Najbolje sta uspela zbora v Hajdini in Gorišnici, kjer so povezali zbore s strokovnimi in kmetijskimi predavanji ter s kulturnimi in ostalimi prireditvami. Zadružni sveti so pripravili za kandidacijske zbore dokaj temeljita poročila o dosedanjem gospodarjenju zadrug, o
problematiki kmetijske proizvodnje, o pogodbenem sodelovanju z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, o skrbi za izboljšanje strokovne službe v kmetijskih zadrugah, o delu organov upravljanja, o programu dela in perspektivnem razvoju zadrug.
V raizpravah so dali zadružniki konkretne, marsikje tudi tehtne pripombe in mnenja k posameznim vprašanjem, pa tudi koristne predloge za nadaljnje delo in za razvoj koopera-cijiske proizvodnje v kmetijskih zadrugah.
Zadružniki so v glavnem predlagali za kandidate največ obe-
Začetek gradnje elektrarne srednja Drava I.
V bližini Ptuja, sta že tri tedne novi veliki delovišči, in sicer (4) delovišče za strojnico v Zlatoličju in (5) delovišče za odvodni kanal hidrocentrale Srednja Drava 1. Dne 18. maja 1964 so pričeli z delom in verjetno tudi od tega dne dalje teče triletni rok za zgraditev te elektrarne. Konec 1966. leta bi moralo biti svečano spuščanje prvega agregata v pogon.
Podjetji »Tehnogradnje« in »Gradiš« sta se lotili zemeljskega izkopa za odtočni kanal na 5. gradbišču, na terasi kanala eiektrarne. Odtočni kanal bo potreben za odtok vode, ki jo bodo črpali iz 38 metrov globoke gradbene jame na gradbišču strojnice v Zlatoličju, kjer se že v globini osmih metrov pojavlja podtalnica.
Na gradbišču so že štirje žerjavi, vedričarji in buldožerj, s katerimi kopljejo jarek in s tovornjaki sproti odvažajo zemljo v depoje, iz katerih jo bodo po končanih škarpah zopet razva-žali za ozelenitev škarp. Na obeh straneh jarka gradijo prevozne poti za prevoz materiala. V Zlatoličju gradijo barake za stanovanje delavcev. Tudi na samem gradbišču je že gotova poslovna baraka za pisarne in ostalo.
Marsikdo je nekaj dni ugibal, od kod se čuje stalno brnenje motorjev, potem pa je dognal, da so ti glasovi z velikega gradbišča, s 23 kilometrov dolgega kanala med Meljem in Ptujem, k bo na dnu širok 20, od roba ene do roba druge škarpe pa 70 metrov. Na obeh straneh kanala bosta po štiri metre široki cesti. Na vsej dolžini 23 kilometrov kanala bo 10 mostov, od tega pri Miklavžu in pri Zlatoličju po 140 do 160 metrov dolga cez glavno cesto, ostalih osem pa čez kanal na raznih mestih, ki bodo povezovali obe obrežji kanala in bodo omogočal ljudem preKbde do svojh parcel in krajev onstran kanala.
Zanimivo je pogledati v načrte nove hidrotentrale Srednja Drava 1, iz katerih se lepo vidi vsa dolžina 23 kilometrov dol-i*anala °d jezu pri »Svili« v Melju skozi Zrkovce in Miklavž^ južno od Loke in Starš ter Zlatoličja proti Drav, po katerem bo tekla Drava. Na drugi strani se vidi zvita, raz-cefrana, ponekod ozka, drugod zopet razširjena struga Drave, Ki bi jo bilo mnogo teže pripraviti za kanal za hidrocentra-io SD 1 kot sedaj, ko bo zgrajena popolnoma nova struga za '
dovajanje Drave do strojnice v Zlatoličju. Ta novi gospodarsko utemeljeni objekt bo popolnoma spremenil ta del Dravskega polja in bo prinesel vasem i ob strugi nove posebnosti in možnosti. Prva od teh je že vodovod, ki bo nadomestil usahle studence zaradi znižanja talne vode. Ta predel Dravskega polja bo prikrajšan za precejšnjo površno obdelovalne zemlje, na drugi strani pa bo imela skupnost ogromno korist od nove elektrarne. Razmeroma hitro bo nastajal ta novi objekt in ljudje semu bodo hitro privadala, kot se privadijo vsaki novi stvari.
V razgovoru s Stankom Horvatom, s predstavnikom investitorja na gradbišču 5, Zvonkom Zemljičem, šefom gradbišča, Janezom Hladnom, šefom za mehanizacijo, z žerjavovodjem Aleksandrom Bulatovičem ali s Francem Kostanjevcem, delovodjem podjetja Tehnogradnje, pa tudi z drugimi, ki so tam zaposleni, spoznate, s kako resnimi nalogami so vsi skupaj
poslani na svoja delovna mesta in s kakšno odgovornostjo bodo morali opraviti svoje delo, da bodo dela kvalitetno in pravočasno opravljena.
Tri leta bom spremljali te ustvariteije velikih načrtov hidrocentrale Srednja Drava 1, potem pa še po vsej verjetnosti Srednja Drava 2 niže Ptuja proti Ormožu. Z njimi bomo doživeli mnogo zanimivost pa tudi razveseljujočih uspehov. Brez skrbi in težav sicer ne bo, bo pa lepo gledati leta 1966 na tem objektu plapolati zastave in transparente: »Drava, doslej si nam jemala, sedaj pa vračaj!«
taijoče kooperante, kmetijske strokovne kadre pa tudi, čeprav ne v zadostnem številu, ženske in milajše napredne proizvajalce. Za izbiro le-teh je bilo še vedno premalo skrbi, zlasti če upoštevamo, da so marsikje uspešno posegle v kooperacijsko proizvodnjo zlasti ženske in mladi kmetovalci. Ti kažejo ponekod resno prizadevanje za izboljšanje in razširitev pogodbenega sodelovanja s kmetijsko zadrugo.
S kandidacijskimi zbori ni bila zaključena predvolilna aktivnost. Po volitvah bi bilo potrebno sklicati po vaseh in naseljih čimveč konkretnih strokovnih posvetov, razgovorov in sestankov s kooperanti. Tudi na ta način bi ustvarili še tesnejše stike med zadrugo in neposrednimi proizvajalci; marsikje bi lažje rešili mnoga odprta vprašanja, ki jih v naši kmetijski problematiki ni malo.
V pričakovanju volilnih uspehov se moramo zavedati, da so sedanje volitve v organe upravljanja prva konkretna akcija za Oblikovanje samoupravnih organov v delovnih organizacijah po sprejetju ustave, občinskega statuta in statutov delovnih organizacij. Zato je od volitev in od izvolitve največ obetajočih kadrov v organe upraivijanja v mnogočem odvisno uresničevanje mnogih ustavnih in statutarnih načel.
Tudi z veliko udeležbo na volitvah bomo dokazali, da razumemo družbeno politično in življenjsko vrednost sprejetih statutarnih aktov, s katerimi smo si zagotovili uspehe bodočega dela.
Pri Murski Soboti strmoglavilo madžarsko reaktivno letalo
V sredo, ob 20.30 je prebivalce Prekmnrja vznemirilo nizko leteče reaktivno letalo, ki je priletelo iz Madžarske. Po nekaj krogih nad Prekmnrjem je letalo strmoglavilo med vasema Predanovei in Gorico. Zaslišala se je zelo močna eksplozija. Letalo je treščilo na tla in zgorelo, tako da od njega ni skoraj nič ostalo, vendar je pilot ostal živ. Na kraj nesreče je takoj pridrvel rešilni avto, ki je poškodovanega pilota odpeljal v bolnišnico v Mursko Soboto. Poročajo, da ima pilot poškodovano hrbtenico.
Vzroke nesreče raziskuje posebna komisija. Le-ta še ni izdala uradnega poročila, vendar pa so očividci ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za madžarsko letalo.
D. Beloglavec
TEMELJITA RAZPRAVA NA ZBORIH VOLIVCEV
Pred zbori volivcev so bili sestanki v poslovnih enotah Kmetijske zadruge Ormož in v krajevnih centrih s krajevnimi odbori SZDL, s sveti EE, s sindikalnimi odbori in krajevnimi zadružnimi sveti z namenom, da bi predlagali najbolj delavne in politično zrele delavce za kandidate v samoupravne organe. Vse zbore so pravočasno sklicali in na njih je bila precejšnja udeležba. V desetih volilnih enotah so uspešno sklicali 14 zborov volivcev. Vsi zbori volivcev, razen v Loper-šicah so bili množično obiskani. Za zbore so pripravili posebno poročilo o delu organov zadruge in o nadaljnjem razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja.
Razprava je bila živahna in kon-
struktivna. Med ostalim so kritizirali člani zadruge na zborih nekatere pomanjkljivosti. Precej je bilo vprašanj glede cen živine, kmetijskih pridelkov, o oronda-ciji, strojnih uslugah itd. Na mnogih sestankih so kritizirali nedovoljno in pomanjkljivo obveščanje zadružnikov s strani zadruge in celo občine. Opozorili so tudi na nekatere neizvršene obljube, ki so bile dane na prejšnjih zborih volivcev ali pred lanskimi volitvami. Zadružniki si tudi med ostalim želijo, da bi naj bil večkrat navzoč na njihovih sejah, sestankih ali predavanjih direktor zadruge in predsednik občine.
Volilna komisija Kmetijske zadruge Ormož je že določila volišča, imenovala volilne odbore,
poskrbela za izpiske iz volilnega imenika za posamezna volišča, objavila kandidatne liste in pripravila glasovnice. Čeprav so obsežne predvolilne naloge, bo opravila komisija vse delo pravočasno.
Vsi volivd-zadružniki bodo obveščeni s posebnimi pismenimi obvestili o kraju in času volitev. Kot na zadrugi menijo, bodo obiskane volitve v novi zadružni svet in delavski svet z nad 90-odst. udeležbo.
V občini Ormož so se delovne organizacije temeljito pripravile na letošnje volitve v samoupravne organe. Vse kaže, da bo tudi temu primeren uspeh.
Predsednika Kekkonen in Tito
Titov obisk na Finskem in SZ
Naš predsednik Tito se je pred dnevi vrnil z obiska na Finskem in v Leningradu v domovino. Iz sporočil o njegovih razgovorih z državniki obeh prijateljskih dežel in iz vsebine samih razgovorov lahko kot splošno ugotovitev zabeležimo to, da je bil ta obisk nov prispevek k utrditvi miru in k aktivnemu in miroljubnemu sožitju med državami z različnimi družbenimi ureditvami, prav tako pa tudi pomemben prispevek v prizadevanju za enotnost in mo-nolitnost komunističnih in delavskih gibanj v svetu.
Predsednika Tito in Kekkonen sta v svojih razgovorih lahko ugotovila, kako so se od njunega prvega srečanja pred letom dni v Jugoslaviji miroljubne sile okrepile in kako je vzporedno s tem porastlo tudi upanje v ohranitev miru. Mednarodna napetost je popustila in popustila je predvsem napetost med Sovjetsko zvezo in ZDA. Toda človeštvo je kljub temu še daleč od tega, da bi bilo sigurno v trajen mir in enakopravno sodelovanje med državami in narodi. Zaradi tega so potrebne nove borbe in novi napori proti oboroževalni tekmi in proti nevarnosti širjenja jedrskega orožja, v borbi za popolno razorožitev, za reševanje ekonomskih problemov, ki so življenjske važnosti za vse dežele in posebno še za tiste v razvoju. Predsednika Tito in Kekkonen sta prišla do skupne ugotovitve, da tem miroljubnim in naprednim prizadevanjem lahko in morajo nuditi podporo predvsem neangažirane in nevtralne dežele. V tem smislu sta oba državnika pozdravila tudi bližnjo konferenco neanga-žiranih držav, na katero bo Finska poslala svojega opazovalca.
Obisk v Leningradu je predsednik Tito ocenil po vrnitvi v' domovino med drugim z besedami: »Ta obisk, čeprav ni trajal niti
štiriindvajset ur, je bil zelo koristen. Imeli smo namreč priložnost, da v štiriurnem razgovoru izmenjamo mnenja o vseh problemih, ki zanimajo obe državi. Z rezultati teh pogovorov smo zelo zadovoljni, ker se j* zalo, da imamo ista glediš&i s najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo naše nadaljnje sodelovanje, kakor tudi o problemih mednarodnega pomena.«
Razgovori med predsednikom Titom in sovjetskim predsednikom vlade Nikito Sergejevičem Hruščovom so zajeli uspešen razvoj jugoslovansko-sovjetskih odnosov na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Proučila sta tudi možnost za nadaljnjo krepitev prijateljskih stikov in za razširitev vsestranskega sodelovanja med obema državama. Med razgovori sta poudarila svojo privrženost načelom miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi kot glavne smeri zunanje politike Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Predsednik Tito in premier Hruščov sta proučila tudi pereča vprašanja mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Poudarila sta velik pomen združevanja vseh naprednih sil, ki se borijo za mir, demokracijo in socializem, in ugotovila, da mora sleherna komunistična in delavska partija prispevati svoj delež k premagovanju težav v svetovnem komunističnem gibanju.
Lahko rečemo, da nadaljnje zbližanje gledišč z državniki obeh prijateljskih držav in rezultati, ki jih je dosegel predsednik Tito s svojim sedanjim obiskom na Finskem in v Leningradu, predstavljajo Aov ln bogat prispevek k prizadevanjem miroljubne in enakopravne politike vsega naprednega človeštva, ne samo Jugoslavije.
OSTALI DOGODKI
Z izvolitvijo novih članov zadružnih svetov m voiitvah v nedeljo, 14. junija 1964,
JKngložimonovoizvoljenim zadružnim svetom samo dolžnosti, ampak iim t^i zagotovimo svoio v vsestransko pomoč,____—------
^Tr^J,!!?!^"^'"^0^ naI°ge ZadrUŽnih SVet0V tekode' vestno in	pravili.
• SASTRI — NOVI INDIJSKI PREMIER
Medtem ko vsa Indija in za njo ves miroljubni svet še žaluje za preminulim indijskim ministrskim predsednikom Ne-hrujem, velikim borcem za indijsko neodvisnost in za mir, bo morala indijska skupščina določiti novega predsednika. Ta naloga vsekakor ni lahka, saj pokojnik ni določil svojega naslednika niti z besedico ali namigom, take osebnosti, ki bi uživala tolikšen ugled kakor Nehru, pa Indija nima.
In vendar je veliko indijsko ljudstvo prav pod vtisom velike izgube pokazalo svojo enotnost. Največja in vodilna indijska stranka kongresa je umeia podrediti notranja trenja državnim interesom. Soglasno je izvolila najožjega Nehrujevega sodelavca, šestdesetletnega Lala Bahadura Sastrija za voditelja skupščinske skupine stranke, kar je obenem pomenilo, da je postal tudi predsednik vlade.
Sam dogodek je najodločneje demantiral glasove, češ da vlada v strankinem vodstvu kriza in da je sama stranka v raz-sulu. Vodstvo kongresa, pa tudi ugledni člani stranke so s tem zavrnili pritisk tistih, ki ribarijo v kalnem.
Sastri se je dolga leta politično udejstvoval. Bil je tesen sodelavec Gandija in je tudi moral večkrat v britanski zapor. Pozneje je opravljal visoke strankine in vladne funkcije. Ko je premier Nehru zbolel, je bil imenovan za ministra brez listnice in je kot tak v bistvu vodil predsedniške posle. Kakor je sam ob izvolitvi izjavil, bo
Indija zgradila socializem. Sastri torej stopa po poti, ki jo je začrtal Nehru.
• ZANIMIV PREDLOG
Sovjetski premier Hruščov je ponudil te dni predsedniku Johnsonu, da je SZ pripravljena pokazati fotografij^ ameriških vojaških oporišč in naprav, ki so jih fotografirali sovjetski umetni sateliti. Obenem je predložil, ' naj bi obe državi sploh izmenjali take slike. Tak predlog je pojasnil v razgovoru z ameriškim senatorjem Ben-nettom, kateremu je tudi omenil sovjetsko zaskrbljenost zaradi poletov ameriških letal nad Kubo.
Zgornja ponudba je vsekakor zanimiva. Nobena skrivnost ni, da sateliti lahko fotografirajo objekte pod seboj. Prav zaradi tega so teze o skrivnih oporiščih postale stara bajka. Znani so tudi obojestranski očitki o »vohunskih« poletih, ki pa so zadnje čase potihnili. Političen pomen izjave sovjetskega premiera je bržkone v tem, da bi obe velesili raje pospešili raz-orožitveni kurz po ustreznem sporazumu kakor nadaljevali »vohunstva« te vrste...
9 V sovjetsko-ameriških odnosih je prišlo pred dnevi do velikega in pozitivnega dogodka. Obe vladi sta podpisali medsebojni konzularni sporazum. To je prvi povojni politični bilateralni sporazum, ki zadeva neposredne odnose obeh dežel. Sicer pa vse, kar zadeva odnose med Washing-tonom in Moskvo, zanima tudi ostali svet. Dobri rdi slabi odnosi (Nadaljevanje na 2. strani)
Rekonstrukcija TGA, velik korak naprej
Delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem je že pred nekaj leti uvidel, da s takrathim načinom proizvodnje glinice in aluminija ne bo dolgo megei biti konkurent na svetovna« tržišču, Zato se jO odločil za rekonstrukcijo — au-tomatizacijo obrata glinice in gradnjo še ene elektrolize, Rekonstrukcija obrata fliniee je bila razdeljena v več faz. Kot priprava za veliko lh obsežno rekonstrukcijo je bila izvršena tako imenovana normalizacija na oddeiku glinice HI, kar je bil tudi prvi resnejši korak k zvišanju proizvodnje glinice. S to normalizacijo je bil spremenjen način cepljenja dekompo-zerjeV. Tako je kolektivu uspelo precej povečati proizvodnjo, istočasno pa je bila ustvarjeha možnost, da se začne z rekonstrukcijo ostalih obratov glinice. Namen vse te rekonstrukcije Pa ni bil samo povečanje proizvodnje, ampak tudi izboljšava normativov, predvsem toplotne energije, t. j. pate m plina, in seveda predvsem zmanjšanje delovne sile. istočasno z avtomatizacijo obrata glinice pa je bila nujno potrebna tudi modernizacija in povečanje proizvodnje aluminija, kar se je zgodilo z gradnjo nove elektrolize iz ostalih pomožnih obratov) kakor tudi s samo rekonstrukcijo že obstoječe elektrolize. Tako je bila Zgrajena nova hala »B' s 160 pečmi, ki obratujejo že od lanskega leta. Prav tako je v, tej hali še pripravljen prostor za zgraditev 18 novih električnih peči, kar bo povečalo pro-izvodhjo aluminija za ca. 20001 letno. Da bi res čimbolj meha-hizlraii naprave in s teih zraven povečanja produkcije olajšali tudi delo zaposlenih delavcev v elektrolizi, se je v Času, ko še je gradila hala »B«, vršila tudi rekonstrukcija naprav v hali »A«. Izvedene so bile razne spremembe in zamenjave toko-vodnikev, ki zelo ugodne vplivajo na porabo električne energije. Delovni kolektiv je lani vložil precejšnja sredstva v re-koftatrukcijo. Kreditov je Črpal 1.159,OOO,000 dinarjev, lastne Udeležbe je bilo 621,500.000 in prekoračitve v Zhesku 85? milijonov dinarjev, Istočasno se je pteeej znižalo število delovne
1 sile, kar je precej pocenilo proizvodnjo. Količina in kvaliteta aluminija iz nove elektrolize je zeio flebra. Tudi kvaliteta glinice ie je gibala znatno izpod postavljenih dovoljenih maksimumov pa mednarodnih predpisih, zaradi česar je naša giinica tudi zunaj naših meja cenjena in iskana. Pri sedanji rekonstrukciji je bila upoštevana zamisel o možnosti za nadaljnjo razširitev obratev glinice. Seveda bo" pri vsem tem tudi v bodoče potrebno več študija in raziskovalnega dela, kajti noben proizvodni proces danes še ni tako popoln, da bi se kolektiv lahko uspaval ha njem. To je v tem nenehnem razvoju modernizacije in avtomatizacije še toliko pomembnejše, kajti v literaturi Že lahko danes nasledimo revolucionarne napovedi 6 radikalnih spremembah v načinu pridobivanja aluminija. Ze pred leti so namreč pričele prihajati vesti, da so Kanadčani, Rusi in Francozi že razvili nove postopke Ea direktno pridobivanje aluminija iz boksita in V ta namen že Zgradili tudi prve objekte. Vse to razumljivo sili k nehehnemU, intenzivnejšemu iskanju novih poti in izboljšav, če hočemo iti tudi mi vzporedno z ostalimi proizvajalci aluminija v svetu. Toda vsemu te-
mu bomo lahko kos le, če bomo posvetili več časa strokovni izobrazbi zaposlenih, brez katere ni moč pričakovati, da bodo kos nalogam, ki jih je pred kolektiv postavila sodobna rekonstrukcija in avtomatizaeija. Čeprav je bilo o izobraževanju v TGA že mnogo povedanega, je to še vedno eno poglavitnih ln bistvenih vprašanj, ki bodo tudi v bodoče še vedho na prvem mestu. Med člani kolektiva je še namreč precej takih, ki iz kakršnihkoli vzrokov nimajo končane osnov-
ne šele, Vsa prizadevanja ta* rtih služb V podjetju, ki se Ukvarjajo z vprašanji izoBraie. vanja, ne bodo dosegla večjega uspeha, če vsak posameznik, ki mu je potrebna strokovna izo< brazba, ne bo pokazal več zanimanja in volje do lastne izobrazbe, Trenutna je v razpravi pred kolektivom osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki že predvideva točke, ki bodo, marsikoga zainteresirale, da se za svoje delovno mesto tudi strokovno usposobi.
Če bo tudi v tej smeri storjeno vse potrebno in zaželjeno, bo moč trditi, da je rekonstrukcija v TGA omogočila velik korak naprej, ker ni vplivala samo na povečanje proizvodnje, ampak je tudi preobrazila člane delov nega kolektiva. Moderna industrija aluminija zahteva od vseh, da dajo vse Od sebe za splošen napredek in hadaljhji razvoj aluminijske proizvodnje
VABIMO VAS NA OTVORITEV
razstave tehniCnih izdelkov
V nedeljo, 14. junija 1964, bo ob 9. url v telovod* nlci ESš v Ptufu otvoritev razstave tehničnih izdelkov učencev vseh šol. Razstava bo odprta do vključno 24. junija vsak dan od 9. do 17. Vabljeni!
ure.

K i dri
č e
v o
Del tovarniških objektov v Kidričevem
Letos v Središču zga jena ta za 2500 govedi
ostati dogodki
(Nadaljevanje s 1, strani) rta tej Črti se neposredno odražajo tudi na splošne razmere v svetu.
#	Na havajskih otokih so se sestati ameriški tunanji minister Rušk, obrambni minister McNa-mara in general taylor in po Sestanku predložiti svoja poročila predsedniku JoHnsonu. O čem
, vse_ so razpravljali, trenutno še nihče točno ne ve, toda znano je, da trenutno še niso predlagali ameriškemu predsedniku, da bi bilo treba razširiti vojaške operacije iz Južnega Jtidl V Severni Vietnam.
#	V Indiji so po smrti velikega državnika Nehruja izvolili za predsednika Kongresne stranke in novega predsednika vlade Lata Bahadurja Sastrija, ki je le sestavil nov kabinet. Na prvi tiskovni konferenci je novi premier izjavil, da Indija ne sme zapustiti socialistične orientacije.
Hčerka pokojnega premiera Nehruja, Indtra Gandhi, je o novem kabinetu prevzela resor za informacije in po rangu peto mesto.
9 Položaj na Cipru se je ponovno zaostril. Turčija grozi z oboroženo intervencijo in z izkrcanjem svojih enot na otoku. Ciprske Varnostne site in grška armada so zaradi tega zopet v stanju pripravljenosti.
#	Zahodnonemška soclalnode-mokratska stranka je sklenila, tla bo podprta predsedniškega kandidata krščanskih demokratov LUb-keja in mu s tem praktično že zagotovila ponovno itvohtev ta predsednika Zvezne republike Nemtije. Svobodni d&nokrati se t Liibkejem ne strinjajo, zato so predlagali lastnega kandidata Bu-cherja.
0 Državni tožilec Katlheinz Hom je zahteval od deželnega sodišča v Bonnu, naj Izreče kazen nad ustaškimi teroristi, ki so 29. novembra 1962 napadli jugoslovansko diplomatsko predstavništvo v Mehlemu pri Bad Godes-bergu, za obtoženega Franjo Pe-riča, ki je z revolversktm strelom ubil Momčila Popoviča, je zahteval doživljenjski zapor, za vse OStale pa kazni, ki so nižje od štirih (n pol leta. torej dokaj mile kazni. Pri tem je pozabil razkrinkati tiste zahodnonemške sile, ki Stojijo za ustaškimi teroristi in podpirajo njihovo protijugoslo-vansko dejavnost.
FARMA BO MODERNO ZGRA JENA IN SKORAJ VSA DELA V HLEVIH BODO OPRAVLJALI STR OJNO. FARMO BO SESTAVLJALO 8 OBJEKTOV ZA PITANJE ODRASLE GOVEDI TEŽKE OD 250 DO 550 KILOGRAMOV, ŠTIRJE OBJEKTI FARME PA BODO SLUŽiH ZA PITANJE TELET. CELOTNO FARMO BO SESTAVLJALO 12 OBJEKTOV IN BO VELJALA GRADNJA 5?4 MILIJONOV DINARJEV. GRADNJA FARME HITRO NAPREDUJE V TEM MESECU BODO ZGRAJENI TRIJE SENIKI iN TRIJE K0IMTASTI SILOSI ZGRAJEN JE VODOVOD, NAPEL JANA ELEKTRIKA IN ZABETO-NIRAN JB VEČJI DEL TEMELJE V ZA HltVl,
Lanskega oktobra je pričela Kmetijska zadruga Ormož graditi v Središču govejo farmo za 2000 govedi. Potreba po gradnji tako pomembnega gospodarskega objekta je bila V občih! očitno že vrsto let. Glede ha to, da daje kmetijstvo v ormoški občini še vedno približno 80 odst. narodnega dohodka, je bila dana tej investieiji prioriteta. Letos bo zgrajena goveja farma v Središču, v novi vinski kleti v Ormožu bo vskladiščen del letošnjega pridelka, zgrajeno bo skladišče reprodukcijskega materiala v Ormožu, nekaj strojnih lop in nabavljeni so novi kmetijski stroji, ki bodo z obstoječim sposobnim in strokovno izkušenim kadrom mnogo doprinesli pri razvoju kmetijstva!
V Središču V Dolnjem gaju bo zgrajena goveja farma zaprtega tipa hlevov, kjer bodo vsi pogoji za razvoj žlvinareje. Gradnja farme bo veljala 574 milijonov dinarjev. Oddaljena bo 1500 metrov od nakladalne železniške postaje Središče v bližini bo kompleks njivskih površin za pridelovanje krm.ske baze. Blizu je tudi mešalnica močnih krmil.
Farma bo zgrajena v treh etapah: v tem mesecu bodo zgrajeni 3 senilki, trije koritasti silosi; v drugI etapi bosta dograjena dva hleva za teleta in dva objekta za govedo, vse ostale gradnje pa bodo izvršene v tretji etapi. Strma hleva za teleta bo znašala 11 metrov, dolžina pa približno 118 metrov. V takem hlevu bodo pitali 298 telet v dveh vrstah. Hlevi bodo zgrajeni tako, da bo možna popolna mehanizacija vseh opravil. Taka bo na tele odpadle na glave 4,8 kv. metra prostora, kar je za razvoj teleta dovolj.
Tudi hlevi za pitanee bodo zaprtega tipa in be vsak širok 11 metrov in štiri metre krajši od hleva za teleta. Za spravilo krme so pr! farmi predvideli koritaste silose in bo v njih mogoče silirati približne 18,000 kubičnih metrov sllaža. Za skladiščenje sena so predvideli senike. Pred vsakim hlevom pa je predviden betonira-nl plato za gnoj, ki bo ob Cesti služil tudi kot nakladalna rampa. Tako bo lahko traktor s hleva potiskal gnoj na traktorsko prikolico. Poleg farme, ki jo bo sestavljalo 12 samostojnih gospodarskih objektov, bodo tudi zgradili obratfhd poslopje in strojno lopo. Razen navedenega so tudi Zgradili cesto, kanalizacijo, pred bredaji farme svojemu namfetlu pa bo treba urediti okolico.
Ket računajo, bodo Uporabili letno za pitahje vse živihe 20.445 ton krmil; sena, silaže in stelje. Letno bodo spitali približno 2100
govedi, kar bo dalo 1,200.000 kilogramov mesa. Na farmi bo zaposlenih 18 viaokokvallfieiranlh delavcev in trije kmetijski strokovnjaki,
GOSPODARSKI POMEN FARME
Gd^eja farma v Središču bo imela precejšen gospodarski pomen za občino. Industrijski način pitanja telet in goved!, ki ga bo uvedla farma v svojih za to urejenih prostorih,- bo poleg visoko
rentabilne živinorejske proizvodnje vplival na individualne kmečke proizvajalce. Poleg tega, da bo goveji naraščaj dobre izkoriščen s tem, da bo manj klanja telet in se bo staiež govedi povečal, bo fteva goveja farma Kmetijske zadruge Ormei imela važno postavko za ormoške gospodarstvo v izvozu. To je toliko bolj pomembno danes, ko dajemo izvozu res močen poudarek, da bi Izravnali zunanjo-trgovin-Sko bilanco.
POTREBOVALI BODO TELETA Na Kmetijskem kombinatu v Ormožu že pripravljajo mlado goveje čredo za novozgrajeno farmo. Kot menijo na zadrugi, bodo do konca letošnjega leta skoraj napolnili farmo z 2000 govedi, Teleta bedo pridobili t odkupom s šodelovahjem z zasebniki, predvsem pa iz sosed* njih kembtnatav. Računajo tudi, da bodo nekaj telet lahko kupili tudi v MedjimUrju.
D, R
Agilno AMD
Že nekaj let je v Kidričevem AMD, ki je iz leta v leto vedno Bolj agilno. Ko so se v začetku leta zbrali člani na svoji letni skupščini ih analizirali svoje uspehe, ki niso bili majhni — so Si postavili tudi naloge za letošnje leto. Med prvimi je prav gotove šolanje vbzttikov-amater-jev In mopedištov in pe povečanje aktivnosti ha prometfio-varstvetiefn področju. Dogradili SO gsfaŽe, ki SO jih pričeli graditi v lanskem letu. Za svoje Člane so organizirali skupni tž-let s svojimi vozili za 1. maj v Crlkveničo na motodirke, medtem ko imajo v programu še več tekih skupinskih izletov v mesecu juliju, ko nameravajo prek Vršiča skdei Trento in na Mangrt in še na ogled raiznih krajev in Znamenitosti naše Primorske. Ko bo delovni kolektiv TGA praznoval letos jeseni 10. obletnico obratovanja, nameravajo prirediti športno turistično prireditev v Kidričevem — med največji dosedanji uspeh pa Štejejo udeležbo svojega člana na mednarodni prireditvi V Ženevi junija meseca, ki ga organizira FIM. Tako v Kidričevem najbolj agilno delu jO AMD, ki ima v svojem kratkem obdobju za seboj lepe uspehe, pred seboj pa bogat program raznih prireditev.
Z izletom zaključena mandatna doba
Mandatna doba CDS in Članov svetov pfi iti £6 poteka h koncu, zato je GDS tovntme glinice I«
aluminija na svoji predzadnji sejii sklcml organizirati 4-dnevni izlet, s katerim so člani dobili priznanje kolektiva za dveletno delo v organih delavskega samoupravljanja. Pot jih je vodila najprej v železarno Jesenice, kjer so si ogledali potek proizvodnje Želeiza in jekla. Nadalje jih je pot vodila prek Vršiča v prelepo dolino Soče do Nove Gorice in dalje do Kopra, kjer so si v tovarni TOMOS ogledali proizvodnjo mopedov. Proti koncu potovan ja »o se ustavili še V lastnem počitniškem domu V Črt-kvenici, kjer so preživeli nekaj
prijetnih uric počitka pO dolgi in naporni vožnji. Izlet je bilo
prijetno doživetje za marsikoga od njih, ki še ni imel priložnosti spoznati tega dela naše domovine.
Čas je za kopanje
Nastopil je čae Vročih poletnih dni, a njim pa tudi želj« prebivalcev naselja Kidričevo in okoliških krajev po prijetnem osve-Žilu — predvsem kopanju v letnem kopališču. Zato bo V nedeljo, 14, junija 1984, popoldne, slovesna otvoritev letošnje kopalne sezone v Bazenu. S tem se bodo pričeli veseli dnevi za staro fh mlado, ki se bo V vročih mesecih rado zatekalo V kopalni baaen. To je toliko prijetnejše, ker je to prvič po dolgih letih, ko stanovalcem naselja ni treba iskati osvežila v Dravi ali Pesnici. Baizen, 25x11 m, s skakalno desko bo služil starim in mladim kopalcem, manjša 8x6 m, pa najmlajšim statfovaleem naselja.
Okrog obeh bazenov je tudi lep 80O kvadratnih metrov obsegajoč egrajen prostor za igranje, sončenje in senčenje, tako da bo res za vsakogar nekaj. Okolica je prijetna, kopališčna zgradba pa ima vse potrebne prostore s kabinami za preoblačenje in okrepčevalnico. Lete« bodo Uredili iigMšče za odbojko, otroška igrišča ln nabavili rusko kegljišče, s čimer bo priskrbljeno za res prijeten odd;ih in razvedrilo obiskovalcev po končanem delu. S tem Objektom je Kidričevo dobilo res prepoereben, rekreMij-ski in morda celo turistični ob-jiekt, ki bo ga želel videti marsikdo, ki bo prišel na ogled tovarne ali pa ga bo pot sicer zanesla V naselje. Res bo potrebno Storiti še marsikaj za izboljšave, tO-da že to, kar so dobili stanovalci s tem baizenom je velika pridobitev. ža ttjo ima največ *aslug stanovanjska skiupnost in njen predsednik, ki je akoijo dobro organiziral, vedli in izpeljal. Prispevki ifl prostovoljno delo stanovalcev Se bogato obrestuje.

Kratke vesti i» Ptuja
»E ELEKTR0K0VINA R« DEL AV VELENJU
Montažno podjetje »Elektrokovinar« Ptuj je Začelo v sredo, 9. junija 1964, s kleparskimi ključavničarskimi, vodovodnimi, toplotnimi in plinskimi instalacijami v Novem Velenju v naselju.
Sklenili so pogodbo za montažo 2 blokov s 70 stanovanji. Po izgotovitvi teh del in po ugodni Ocenitvi izvršitve sedanjih pogodbenih del ima »Elektrokovinar« možnosti skleniti pogodbo za petletna dela za okrog 200 stanovanj letno.
Izdelava elektromotorjev v Ptuju
Na seji upravnega odbora »Elektrokovinarja« v Ptuju je bil 9, junija 1984 sprejet osnutek pogodbe za kooperacijo s podjetjem »Elektrokovina« Maribor, in sicer za Izdelavo 18.000 do 20.000 elektromotorjev letno.
Pri tem delu bo lahko podjetje »Elektrokovinar« Ptuj zaposlilo 20 do 30 novih delavcev, od tega vsaj 20 žena.
Prostore za to dejavnost bo adaptirale podjetje v zgradbi na Zadružnem trgu v Ptuju. Servis se bo odselil v mesto bliže strankam in sicer v prostore (prej Kodela) nasproti Rešilne postaje.
Urejeni kleparski prostori
Adaptacija kleparskih prostorov v Ptuju, Mariborska cesta, je zaključena. Kleparske
delavnice so sedaj v sončnih, prostorih in jih zasedajo z deli
za bekonsko farmo ift za izdelavo hladilnih naprav v kooperaciji ž »Metalno« Maribor.
TEKMOVANJE GASILCEV
v nedeljo, 7. t. m, je organizirala Občinska gasilska zveza Ptuj tekmovanje najboljših gasilskih društev in industrijskih gasilskih desetin, Doseženi so bili flasled nji uspehi!
i. mesto Gorišnica 855 točk, 2. Gerečja vaš 832, 3. Zagejiči 812, 4. Hajdiha 807, 5. Majfperk 792, 8. Ptuj 753, 7. SpUhlja 744 ih 8. mesto Jurovci 877 tečk. Prvak za občino Ptuj je tokrat zasluženo društvo Gorišnica.
Med industrijskimi gasilskimi desetinami so dosegle:
i. Kidričevo 864 točk, 2. Tovarna perila »Delta« 831, 3, železniške delavnice Ptuj 769 ln TAP 083 točk.
Od industrijskih gasilskih desetin, oziroma društev je zasedla prvo mesto desetina iz Kidriče-vsiis.
Občinska gasilska zveza v Ptuju pripravlja požarnovarnostni teden, ki bo v drugi polovici tega meseca.	BJ
Srečanje »retovia« Ptuj -»Gostinsko podjetje« Varaždin
V četrtek, 4. bilo pri »Petovlji«, a
junija 1964, je !ii«, alkoholni industriji Ptuj in na kegljišču »Drave« prijateljsko strelsko in kegljaško srečanje med moštvoma sindikalnih podružnic Gostinskega podjetja Čakovec in Petevije, ki se je končalo v streljanju z zmago »Petovije« in v kegljanju t zmago gostev iz
Čakovca, V ženskih ekipah so
se izkazale strelke in kegljašiee iz PetOvije.
Glede samega tekmovanja moramo reči, da je bile tehnično ih organizacijsko dobro pripravljeno, glede razpoloženja tekmovalcev, gostov ln domačih pa, da je bilo prav prisrčno. Oestl so se v Ptuju prav prijetno počutili. Sindikalna podružnica »Petovije* je poskrbela, da so preživeli gosti iz Čakovca v Ptuju nekaj prijetnih ur in da SO se poslovili z obljubo, da bodo Še prišli, saj so medsebojni obiski moštev podjetij iz Čakovca in Ptuja obojestransko zelo koristni. Podjetje iz čakovca je Že več let reden odjemalec ln potrošnik izdelkov »Petovije«.
Med Strelci iz »Petovije« so bili Ob rezultatu 126:110 najboljši Štefan Laura (128), Boris Urbančič (ll), Blaž Mlakar (lil), Viktor Hotko (110), Peter Zmazek (106) in Milan Kokot (105), med gosti pa so bili najboljši Drago Galič (122), Anton Kont-rec (114), Adalbert Kopjar (93), Josip Filipan (88) in Stevo Graš (87). Tudi ostali sO nam sicer pokazali vso prizadevnost, ki pa ni bila kronana z vidnim uspehom.
Pri kegljačih so bili najboljši Horvat (35), Loparlč (23) ih Ja-gec <22). od domačih pa Hotko (38). Mlakar (39) in Kokot (26).
Prihodnje srečanje bo čez 6 mesecev zopet v Čakovcu.
Kosec s strojno kosilnico
Pozno zvečer sem dohitel na cesti strojno kosilnico BCS, za katero je stepal strojnik Seri Anton, doma iz Bratislavec pri PolenSaku. Ustavil sem se ob njem ter ga o tem in onem pov-
prašal, predvsem pa, kako kosilnica dela. Rade volje mi je postregel s podatki, namreč, da je s kosilnico zadovoljen. Z njo dala brezhibno že dve leti. Potožil je, da so dnevi zanj v času košnje prekratki, saj sploh skoraj nima počitka. Ko pride ponoči domov, ga že čakajo stranke, ki Bi ga najraje takoj odvedle * seboj in če bi bila polna mesečina, bi bržkone moral iti. Tako pa le malo leže k počitku, Če se temu sploh lahko tako reče, kajti od enajstih do pol treh ali štirih Je le premalo počitka za utrujenega strojnika, ki ves dan koraka za strojem. Rekel je, da je prava šala kositi same lepih travnikih, vendar mora Često kositi tudi med drevjem, v globačah, na strminah Itd.
StreJ Je brez luči, ki pa b! mu zelo koristila, Saj se često vrača V poznem času s terena.
Predstavnikom KZ na PolenŠa-ku gre priznanje za skrb za pomoč pri košnji, kajti samo s koso danes ni moč več daleč priti.
MESTNI KINO PTUJ
predvaja 12., 13. in 14. junija jugoslovansko-nemški barvni kinemaskopski film Winetou,
16.	junija ameriški film Fra Diavolo, 17. In 18. junija fran-cosko-Italijanski barvni kinemaskopski film Preganjana ljubimca.
KINO ORMOŽ predvaja 13, ln 14. junija Italijanski film Pekel v mestu,
17.	in 18. junija francoski film Po tolikih letih.
KINO SREDIŠČE predvaja 13. in 14. junija angleški film Tigrov zaliv.
/
Uspelo srečanje internirancev na Borlu
|jj H|i!J!|ll|t)«!!ft|<l!l!ll|

Znano je, da so se izboljšale v zadnjem čaisu gostinske usluge v Gostinskem podjetju v Ormožu in bo to izboljšanje koristno vplivalo na razvoj turizma v občini. Do tega je prišlo zaradi boljše organizacije deia in predvsem zaradi zaposlitve novih kvalificiranih in visoko kvalificiranih kuharskih in gostinskih delavcev.
Gostinsko podjetje Ormož ima 5 gostiln, ki so primerno urejene m sodobno opremljene. Najpomembnejša izmed teh gostita je gostilna »Pri grozdu« v Ormožu, ki' ima .privlačen vrt, dva kavarniška prostora in dva prijetna kotička. Pri tej gostilni, ki
ima moderni napis, se radi ustavljajo domači, predvsem pa tuji turisti. Izmed tujih turistov se največ ustavi Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in tudi nekaj Grkov. V tej gostiOni radi postrežejo gostom z raznimi doma čimi specialitetami, ki so za domačega, predvsem pa, za tujega turista zelo pril jubljene. Prleške gibanice, meso iz tunke, čevap-čiči, ražnjdči, pečene ribe z rže-nkn kruhom ter razne speciali-tete se poleg vseh vrst pečenk in raznih domačih jedi in znanih jeruzalemskih vin dobro prilezejo. Pripravljajo tudi kosila ali pa sipecialitete po naročilu po zmerni ceni. V vsaki go-
Asfaltiranje ceste Središče—Ormož, nova pridobitev za razvoj prometa v tem delu ormoške občine.	Foto: H Ormož
stilni Gostinskega podjetja postrežejo gosta po želji, saj imajo vse sorte domačih ormoško-jeruzalemskih vin kakor tudi ostala domača znana vina.
Precej težav povzroča Gostinskemu podjetju pomanjkanje sob za tujce, ker jih je »Pri grozdu« samo 8 s 16 posteljami, kar je glede na mnogo večje potrebe premalo. Poleg ostalih či-niteljev je tudi pomanjkanje ležišč narekovalo, da se v Ormožu glede razvoja turizma nekaj ukrene. Zato bodo letos pričeli graditi v Ormožu sodobno gostišče, ki bo predano svojemu namenu prihodnje leto.
Tudi nov rekreacijski center v Ormožu, ki bo v neposredni povezavi z novo vinsko kletjo in ormoškim gradom, bo pospešil razvoj turizma v tem predelu Slovenskih goric. Lepi, privlačni, naravni turistični točki Jeruzalem in Vinski vrh še vedno nista dovolj izkoriščeni. V razvoju turizma smo res precej napredovali, toda za turistične reklame še vedno premalo žrtvujemo. Treba bi bilo ob cestah postaviti reklame, označiti ceste, urediti parke, urediti zunanjost mesta in še drugo.
V vseh gostilnah prodajajo tudi sadne sokove, ki jih doslej niso.
NAJBOLJŠI GOLAŽI
Golaž je prijetna priložnostna jed. V Ormožu »Pri grozdu« ga dobite poceni, vedno svežega in okusno napravljenega. Z njim vam hitro in solidno postreže Angela, ki že čaka na prihod gostov. Gostje pravijo, da imajo v tej gostilni najokusnejši' golaž.
V AVGUSTU IZLET NA CVETLIČNO RAZSTAVO NA DUNAJ
Turist biro Ptuj že sprejema prijave za tridnevni skupinski izlet na Dunaj, ki bo v prvi polovici avgusta 1964 in ga bo organiziralo Turistično društvo Ptuj.
Potovanje bo čez Radgono — Feldbach — St. Michael — Ober-wart — čez Gradiščansko, mimo Nežiderskega jezera v Eisen-stadt — Dunaj. Drugi dan potovanja bo za ogled cvetlične razstave in prost razgled po Duna- j ju. Tretji dan pa si bodo izlet- I niki iz Ptuja ogledali Schon-brunn, grad, živalski vrt in parke. Vrnitev bo čez Semme-ring in Graz nazaj v Ptuj.
Potovanje na osebo bo stalo 17.950 din (prevoz s turističnim avtobusom — 36 sedežev, oskrba, stroški kolektivnega potnega lista in vize ter organizacije potovanja). Izletniki, ki še nimajo individualnega potnega lista, plačajo 1.500 din in priložijo 2 fotografiji, ostali pa morajo priložiti 3 fotografije. Vsak izletnik bo lahko dokupil za lastno porabo 300 šilingov za protivrednost 8800 din. Pri sebi ima lahko vsakdo 1500 din v stota-kih.
zapisuek
Temu kuharskemu tečaju na Kogu, ki je končal pred kratkim, bo sledilo še več podobnih tečajev, saj se zanje dekleta rada prijavljajo, ker na tečajih mnogo pridobijo. Ob koncu tečaja dekleta rada povedo predavateljem in 'kuharici, da so se marsičesa naučila, čeprav so jim doma matere tudi pokazale mnogo koristnega in zanimivega.
Prijave za izlet na Dunaj v avgustu 1964 bo sprejemal Turistični biro Ptuj do 5. julija 1964. Vsak prijavljeni vplača pri vpisu 5000 din, ostalo in denar za zamenjavo pa do 25. julija 1964.
Turistični kotiček
Humor
ŽIVCI
Tujec na abali policistu:
—	Zelo sem zaskrbljen. Moja žena se je tam kopala, se potopila in se potem ni več prikazala.
—	Kdaj je to bilo?
—	Približno pred dvema urama.
Udeleženci med slovesnostjo na boriskem grajskem dvorišču	Posnetki in tekst: J. Vrabl
Nedelja, 7. junija 1964, na Borlu niže Ptuja. Ta dan je bil namenjen srečanju preživelih, ki so jim nemški in italijanski fašisti namenili vse muke in trpljenja svojih uničevalnih taborišč, kot so bila Auschwitz, Ravensbruck in druga. Zbralo se je nad 1300 udeležencev srečanja, ki so prihiteli sem iz raznih strani Slovenije.
rancev pri združenjih borcev NOV Maribor (Mara Cepič), Celje (Marica Frece), Ljubljana (Jošt) in predstavniki iz Ptuja (Lojzka Stropnik, Janez Kostanjevec, Franc Rebernak) in drugi, med njimi tudi predstavniki tiska in radia.
Proslavo je začela in pozdravila vse navzoče udeležence in predstavnike predsednica sekcije internirancev okraja Maribor Ma-iskali znance; drugi so že posedli ra Cepič. Slavnostni nagovor je za mize ali pa kar na travo. V pripravila in prebrala Marica
Sekcije za internirance pri odborih združenja borcev NOV rta območjih okrajev Maribor, Celje ste jih videli pri mizah ali stoje Frece iz Celja. in Ljubljana so povabile na Bori manjših skupinah pa tudi v večjih
v živahnem razgovoru.
internirance, ki so preživeli minulo vojno v italijanskih in nem-
Franc Rebernak je nagovoril navzoče v imenu občinskega odbora SZDL. Šola Go-
Na prostoru nad plesiščem so rišnica je pripravila program s
Ikih taboriščih. In mnogi so res	bili zbrani predstavniki iz Mari- petjem in recitacijami. Pionirji so
prihiteli z družinskimi in skupin-	bora, Celja, Ljubljane in Ptuja prinesli na tribuno pozdrave in
skimi vozili. Ta so se zvrstila na	ter so se pomenkovali o podrob- cvetje. Celjska godba na pihala
parkirnem prostoru pri grajskih	n0stih srečanja in proslave. Tu so je zaigrala himno v začetku pro-
gospodarskih poslopjih, pod dre-	bili predstavniki sekcij interni- slave in žalostinko ob spominski vesi.
Na poti h gradu je bil trans-	.......
parent: »Vaše žrtve niso
man.« Priletni možje in žene, pa	Hj^^H^&H^Sj^S^^fe I JL* tudi mlajši svet z otroki, je na-
■HHBHimm^M?^ i tt<
polnil velik prostor pred samim	J .<
gradom, vsa grajska dvorišča in	HjHI BBL^^^aKfel iiKiBkH)i«1.
vse gostinske prostore. Mnogi so	BH HHj^^^Hj^K' jHHaMiyf
. prihajali na teraso in občudovali	r^MlM * Igjplfcfc
okolico Borla, ki se je ta dan iz-	<«U Jflf'' % HMiSj
redno lepo videla. Vzkliki, seganje	■ ' I J 3«MI
v roko, objemi in poljubi znancev	^JR^^^H^RgHL: \ SMHU
iz težkih časov... Vsi so bili	HH HhP^I Ji jjm«^ " ~~ |B||BB|
vedno blizu smrti in nekaterim	ot iBmM^.. ^^ |
je uspelo priti nazaj v življenje,	^^T . ^ ^^^^^^^^^
sede v senci ali pa tudi na pe- Tf	*	«	jjžji^ml
kočem soncu, kot da bi jih vsr J	I	* T^Hlj
in okrog njega je bil pravi vrvež.
Mnogi so tekali sem in tja in	Pionirji so prinesli cvetje in pozdrave
plošči pred nagovorom Mare Če-pičeve in ob položitvi vencev. S samega zbora in proslave je bila poslana zveznemu odboru borcev NOV v Beograd protestna resolucija proti oživljanju fašizma v Zapadni Nemčiji.
Pred slovesnostjo in po njej so si mnogi ogledali vse grajske prostore, zlasti pa spominsko zbirko s slikami padlih prvih talcev, s slikor-gradu Borla, z vitrino z načrtom gradu Borla o razporeditvi grajskih prostorov v času okupacije, s slikami o delu in življenju zaprtih Slovencev, s kratkim opisom zgodovine Borla v več jezikih. To razstavo je pripravila kustos oddelka NOB ptujskega muzeja Vida Rojičeva. Zraven razstave teh spominskih slik je letos restavrirana grajska kapela, ki si jo tudi mnogi skrbno ogledujejo.
Na Borlu so se v nedeljo sestale tri generacije, starejša in mlajša, ki ju je minuli vojni me-tež najbolj prizadel in ki sta po osvoboditvi krepko prijeli za delo. Z njima je prispela povojna mladina, ki pozna preteklost iz pripovedovanja svojcev, iz šolskih predavanj, iz knjig, časopisov in filmov. Prav tej mlajši generaciji je bil namenjen največji del nagovorov, naj ne podcenjuje nevarnosti oživljajočega se fašizma v Zapadni Nemčiji in naj ne dovoljuje, da bi se kdaj ponavljali žalostni dogodki iz zgodovine slovenskega naroda in ostalih narodov Jugoslavije.
Nekaj ur so bili udeleženci srečanja skupaj za mizami pri skupnem okrepčilu in so se o vsem pogovorili do prihodnjega svidenja. Tudi predstavniki iz Ptuja, Maribora, Celja in Ljubljane so sedli za skupno mizo in se po-
Nekaj preživelih internirank iz Ravensbrucka
menili o vsem v zvezi s srečanjem in tudi o lastnih doživljajih iz časa vojne.
Bori tokrat ni bil turistična točka, ampak kraj srečanja živih prič krutega fašističnega zatiranja slovenskega naroda, zapostavljanja, zapiranja in mučenja ter ubijanja upornega ljudstva, ki ni hotelo kloniti pred okupatorjem. Taka srečanja so poleg prijetnih osebnih snidenj tudi odločen protest proti vsem ostankom fašizma v svetu in opozorilo na nevarnosti njegovega oživljanja v Zapadni Nemčiji in drugod.
Okrog 15. ure se je parkirni prostor precej spraznil. Oddaljeni udeleženci so odpotovali. Na njihovo mesto pa so prispele pozneje skupine izletnikov, ki so se
vračali iz Kumrovca, Trakoščana in od drugod, ki se navadno ustavijo tudi na Borlu.
Za prireditelje srečanja je bila nedelja, 7. junija 1964, dan z uspelo množično prireditvijo ob spominskem dnevu, za samo letovišče Bori pa dan izredno številnega obiska in tudi močna preizkušnja kapacitet letovišča glede na hitro in kvalitetno pogostitev gostov. Od tega srečanja bo prav gotovo ostaia Borlu nova dragocena izkušnja, da je lahko letovišče tudi kraj, kjer se sestane večje število domačih, od turistov manj petičnih, skromnih ljudi, ki so jih sklicale organizacije in mnogo bolj kot turisti občutijo, ali so cene primerne za druge ali tudi zanje.
Gasilska slovesnost v Varaždinu
Za letošnjo 100-letnlro Jugos lovanskega gasilstva bo 21. juniji 1064 v Varaždinu velika gasil ska proslava z obširnim sporedom Pokroviteljstvo nad to pro slavo je prevzel predsednik republike Tito,
Proslava te stoletnice sovpada s požarnovarnostnim tednom, ki bo od 14. do 81, junija. V tem čtjui bodo na območju Občinske gasilske zveze Ptuj predavanj* po podjetjih o požarnovarnostnih merah- Pri podjetjih bodo požarnovarnostne komisije pregledale požarnovarnostne naprave in bodo podučile kolektive, kako se uporabljajo gasil -pili aparati in pravočasno od-ptranijo vse možne nevarnosti b«, izbruh požara in požarne skodr.
Proslave v Varaždinu se bo udeležilo tudi gasilstvo iz ptujske občine. Ešalon gasilcev in gasilk bo v delovnih oblekah in praporih sodeloval v paradi. Operativna enota gasilskega društva Ptuj pa bo nastopila s praktičnimi vajami na prostoru, kjer bo pozneje velik miting.
USPELO TEKMOVANJE GASILSKIH DRUŠTEV V PTUJU V nedeljo, 7. junija 1964, je bilo v Ptuju tekmovanje desetin članov ca naslov občinskega
prvaka. V tem tekmovanju so nastopila terenska in industrijska gasilska društva.
Na občinskem tekmovanju so se najboljše izkazala društva Gorišnica, Gerečja vas, Zagaji-či, Hajdina, Majšperk, Ptuj, Spuhlja in Jurovci. Vabljenih je bilo na tekmovanje 13 društev, udeležilo pa se jih je osem.
Izmed industrijskih gasilskih društev pa so bila na tekmovanju najboljša društva Kidričevo, Delta, Železnica in Avto-oprema.
Tekmovanje je organizirala Občinska gasilska zveza Ptuj preko štabov gasilskih centrov in je v celoti uspelo.	HV
25 novih abseivegfžov ESŠ v Ormožu
V petek, 5, junija, popoldne je i bila v osnovni šolj Ormož sveča- I
nr razdelitev spričeval absolventom Ekonomske srednje šole.
Absolventi Ekonomske srednje šole, oddelka za opravljenem zaključnem izpitu
odrasle, po
V Ormožu ustanovljen radio klub
V kratkem bo ustanovil Občinski odbor ljudske tehnike Ormož v Ormožu radio klub. Za ta klub se zanima v občini precejšnje število odraslih, predvsem pa mladine. Radio klub bo imel začasne prostore pri delavnici
Koncert ženskega komornega zbora in Koroškega oktea
V soboto, 8. t m., je koncertl-r»l v Ptuju v dvorani Narodnega dama Ženski komorni zbor in Kafoški oktet DPD Svoboda Ravna na Koroškem. Ženski komorni ebor 15 članic se odlikuje z glasovnim bogastvom v prvih In drugih sopranih, "kakor tudi v prvih in drugih altih. Posebno dobri so drugi alti, ki majo lep, poln in mehak glasovni nastavek do nižine malega »d«. Prav posebno je ugajala sopranistka, ki je pala solo v pesmi »Uspavanči-ea« Maksa Plrnika, z lepim doživetim podajanjem in lahkotnim ter nežnim glasom tudi v najvišjih legah.
Repertoar ženskega komornega zbora je obsegal umetne in narodne pesmi, v katorih so bili zastopani skladatelji: Radovan Oobec, Danilo Bučar, Makso Pir-nik, Luka Kramolc, Slavko Mi-helčič in Saša Santel. Zbor je pod Mojstrskim vodstvom svojega pe-vsvedje profesorja Jožeta Petru-na, ravnatelja Glasbene šole Ravne, kar potrjuje čista intona-dja. vzorna dikcija in doživeta Interpretacija. Ob vsaki izvajalni točki so poslušalci navdušeno nagradili ženski komorni zbor % gromkim aplavzom.
Koroški oktet ima prav poseli■» no glasovno kvaliteto z bdličriinl basistom solistom. Zveri! lepS Ifi Ubrano, intonančno zelo čistoj skoraj z vzorno dikcijo in oSČCh t®no interpretacijo. Saj je tudi že znan Sirom naša domovine,
ker ga Imamo priliko čuti večkrat na radiu. Njegov repertoar je bil zelo pester, sestavljen iz umetnih, koroških in prekmurskih narodnih pesmi skladateljev: Luka Kramolca, Vinka Vodopivca, Josipa Pavčiča, Pavla Kernjaka, Jakoba Gotovca, Rada Simoni-tija, Franceta Marolta in Piewic-kaja z rusko narodno »Razbojnik Kudejar«. V poslednji se je basist solist posebno odlikoval s svojim plemenitim in sorodnim basom. Koroški oktet je glasovno kultiviran, dinamično in tehnično na zavidnem nivoju pevske umetnosti, kar je zasluga vodje profesorja Jožeta Petruna. Izvajane točke je sprejelo občinstvo s silnim aplavzom tako, da so morali nekatere stvari ponoviti.
Ptujčanom se je g tem koncer-ton spet nudila priložnost, da so lahko poslušali kvalitetno izvedbo Ženskega komornega zbora ln Koroškega okteta. Skoda ie le, da je v Ptuju vse premalo zani-manla za vokalne koncerte, kajti obisk ni bil zadovoljiv. Isto smo opazili na koncertu Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič«, 23. maja. Se prav posebno pozornost bi morali posvetiti tem kvalitetnim zborom, ki so prvič gostovali v Ptuju, da bi ne bili razočarani nad obiskom.
Tov. Kari Koren, tajnik Sveta Svobod občine Ptuj se je gostom zahvalil za lep pevski večer in jim izročil darilo.
2enskemu komornemu zboru in Koroškemu oktetu DPD Svoboda Ravne, ki so prvič koncertirali v Ptuju, čestitamo k uspehu! Takega lepega petja smo Ptujčani vedno veseli, zato upamo in želimo, da nas ženski komorni zbor in Koroški oktet še obiščeta!
Franjo Luževič
osnovne šole v Ormožu, člani radio kluba se bodo posluževali orodja in ostalih tehničnih pripomočkov iz šolske delavnice, ki bodo v njej tudi postavili amaterski radio sprejemnik in pozneje še oddajnik. Klubu je prvi pomagal Občinski odbor Ljudske tehnike Ormož s tem, da mu je preskrbel primeren prostor ln dotacijo v znesku 100.000 dinarjev.
Radio klub bo pričel načrtno delovati v prihodnji izobraževalni sezoni, ko bo priredil tečaj za radiotelegrafiste A in B kategorije. Člani radio kluba se bodo usposabljali teoretično in praktično za radiotelegrafiste A in B kategorije. Izdelovali bodo tudi razne izdelke in jih bodo razstavili za letošnji dan republike v Ormožu.
čeprav še ni preteklo leto dni, odkar je bil ustanovljen v Ormožu Občinski odbor ljudske tehnike, je na tem področju mnogo storjenega. Mladina se strokovno izobražuje prek raznih krožkov in tehničnih predavanj in tako dodatno usposablja. Tako mladi naraščaj dobiva vpogled v razne poklice, ki poleg poklicnega usmerjanja mladine kar mnogo prispeva k hitrejšemu in popolnejšemu odločanju o svoji perspektivi. Pni praktičnem delu mladine je moč opaziti, za kateri poklic je otrok nadarjen in za kaj ima veselje.
Ra3io klubu Ormož se bo pridružil Radio klub Središče, kil je bil vse doslej pod okriljem Radio kluba Ptuj. Prva in poglavitna naloga Radio kluba Ormož bo urediti in primerno epremiti prostore, nato pa pričeti sistematično izobraževati radio amaterje.
r. d.
Dopisujte v
rr e d n i k
\
Pred tremi leti je Delavska univerza Ormož pod pokroviteljstvom Ekonomske srednje šole Ptuj v Ormožu ustanovila oddelek srednje ekonomske šole za odrasle. Ob ustanovitvi oddelka se je v šolo vpisalo čez 100 slušateljev. Ob pričetku predavanj so nekateri pričeli popuščati in ostajalo je vedno več nezasedenih klopi. Triletno študijsko pot je prehodilo 25 slušateljev, ki so
ob zrelostnem izpitu pokazali precejšnje znanje.
Te velike svečanosti, ki je bila prvič v zgodovini Ormoža, so se Udeležili direktor Ekonomske srednje šole Ptuj, Jože Stropnik, predsednik Občinske skupščina Ormož Matija Ratek, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ormož, v imenu Občinskega komiteja ZK in Ohčmskega odbora SZDL občine Ormož pa je absolvente pozdravil podpredsednik Občinske skupščine Ormož Drago Zabavnik. V govoru je Jože Stropnik med ostalim dejal, da s končano šolo absolventi ne smejo prenehati z izobraževanjem in strokovnim izpopolnjevanjem. Na svojem delovnem mestu se je treba podrobneje seznaniti s svojim delom. Sola ni mogla dati vsega potrebnega, kar zahteva praksa na posameznih delovnih mestih.
O pomenu, važnosti in o bodočem delu absolventov je na svečanosti spregovoril predsednik občine Matija Ratek, Opisal je požrtvovalnost dijakov v šoli in na delovnem mestu ter se zavzel za to, da bi s tako prakso izobraževanja nadaljevali. Zastopnik slušateljev Ivan Rozman se je zahvalil predavateljem za njihov trud. Tudi upravniku Delavsko univerze občine Ormož Edvardu
Pajku gre za dobro organizacijo oddelka srednje ekonomske šole, kakor za ostalo družbenopolitično izobraževanje v občini vse priznanje.
Ob navzočnosti predstavnikov družbeno-političnih organizacij in nekaterih predstavnikov gospodarskih organizacij je razdelil spričevala Jože Stropnik. 4 slušatelji so izdelal) Ekonomsko srednjo šolo z odličnim uspehom, sedem s prav dobrim, 8 z dobrim, 6 slušateljev pa t zadostnim uspehom.
RAJE BOLAN
Zdravnik: Ce ne boste več pili, boste ozdraveli, torej nobenega alkohola večl
Pacient: Strašno. Torej boni moral biti celo življenje bolan.
Čestitke
SVOJCEM IZ DOMAČEGA KRAJA PRIPADNIKOM JLA
Ivanu Rajhu, ki služi vojaški rok v Bijeljini, V. P. 1519/19, želi za njegovo 21. pomlad vse najboljše in da bi mu dnevi v vojaški službi hitro minili ter da bi se kmalu vrnil v svoj rojstni krai	Danica!
BOHINI-mladinsbi turistični center
Kadar premišljamo o dopustu mladih ljudi in ko končno odločamo: morje ali planine, smo malce v zadregi. Kam naj gredo letovat mladi?
Mnoga podjetja imajo počitniške domove na morju. Toda v času sezone so ti domovi navadno zasedeni s člani kolektivov, ki Imajo družine in so torej pri dopustu vezani na čas šolskih počitnic. Mnogi tabori — bodisi tabori Počitniške zveze, Zveze tabornikov ali pa raznih telesno-vzgojnlh društev — pa nimajo toliko zmogljivosti, da bi zadostili željam vseh, ki želijo oddiha po napornem delu ali študiju.
Znano je, da je v Bohinju mladinski Izobraževalni center. V lepem Mladinskem domu se kadri iz naših mladinskih organizacij izpopolnjujejo, da bi bili laže kos nalogam Zveze mladine in naše socialistične skupnosti nasploh, i V mnogih seminarjih si je pri- i dobila znanje že cela vrsta mladinskih aktivistov, ki so nato pridobljeno znanje prenesli v osnov- 1 ne organizacije, v kateri delajo. > Tudi iz ptujske in ormoške občine je bilo na seminarjih pa tudi na letovanju v tem domu mnogo mladink in mladincev.
Toda v poletnih mesecih Mladinski dom ni namenjen seminar -predvsem pa slovenske mladine.
jem in tečajem; tedaj je dom v i celoti namenjen letovanju. Ker ja tukaj mednarodni turistični cen- | ter, letuje v domu mladina iz raznih dežel: Avstrije, Italije, Danske, Anglije, Nemčije, Francije, Poljske in od drugod.
V tem biseru naše republike pa letuje tudi mnogo jugoslovanske,
1030 dinarjev; kdor pa želi prebivati pod platneno streho, mora odšteti dnevno le 800 dinarjev; pri bivanju, daljšem od šest dni, pa ima celo deset odstotkov popusta.
Lega doma je idealna. Od Bohinjskega jezera je oddaljen le tri minute, vendar dovolj, da je
Pogled na Mladinski dom v Bohinju.
Kljub visokim cenam prehramb-nih predmetov je cena dnevne oskrbe sorazmerno nizka: v domu ali v vikend hišicah znaša
ViPI
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
19
JUNIJSKI DOGODKI
Karel Robinšak iz Hajdine 3e čil okupirane slovenske pokraji-
jupija 1941 odkopal na domačem vrtu za hišo dve vojaški puški in okoli 2500 nabojev, mino in dve rofcni granati, kar je zakopal že aprila 1941. Odkopano orožje je zanesel Mirku Valantu, sinu gostilničarja na Hajdini. Karel Ro-binžak je pripadal mladinski sku-s pini Osvobodilne fronte na Hajdini, v kateri so delali še Mirko Val^nt, Franc Grabar, Alojz Zaj-žek, Milan Ošlovnik in Maks Ci-hfl. Povezani so bili z delavcem K»rlem Hreničem v Ptuju, Mirko Valant pa z Jožetom Lackom, članom CK KPS, kmetom iz Nove v^si pri Ptuju.
Milan Ošlovnik, mladi zoboteh-nik, se je sestajal z Markom Štrelcem-Gromom, bivšim jugoslovanskim narednikom, ki je bil tedaj ekonom v Koroščevem mli-
deportacijo 260.000 Slovencev v Srbijo. Tedaj je bilo na Štajerskem 625.000 prebivalcev, od katerih pa je bilo le 0,5 odstotka Nemcev, skupaj z nemčurji pa 5,7 odstotka. Jasno je bilo, da bo ponemčevanje zelo težavno delo, čeprav bi okupator izselil vse, ki jih je nameraval. Junija 1941 je pričel s selitvami in do septembra je izselil 16.920 Slovencev ne le v Srbijo, kakor je najprej nameraval, ampak tudi na Hrvaško, nato pa še 34.000 kmetov v Nemčijo.
Načrt za izselitev še drugih 574 tisoč Slovencev, ki so jih določili
pri hišah, kjer so stanovali za selitev določeni Slovenci, v prvi vrsti tisti, ki so se naselili na Štajerskem po prvi svetovni vojni, pa tudi drugi zavedni Slovenci. Nemški vojaki so surovo raz«-bijali po hišnih vratih, dokler jim stanovalci niso odprli. Nato so v stanovanju zahtevali, da se družina hitro pripravi na pot. S seboj lahko vzame 50 kg imovine v blagu in 500 dinarjev gotovine. V naglici so družine sredi noči z žalostjo zapuščale svoje domove. S kamioni so jih okupatorjevi vojaki odpeljali navadno v zbirališče za izseljence v Lenartovi hiši na Srbskem trgu, nato pa v Mari-
za izgnanstvo, je moral okupator bor, od koder so odšli s transpor odložiti do konca vojne, kajti pri tom v izgnanstvo, izseljevanju je naletel na prevelike ovire, saj so jugoslovanski narodi prijeli za orožje in prekri-
nu na Bregu pri Ptuju. Vsi so zbi- žali načrte okupatorja. Tudi voj-
_ -J..___Jtl -T -L______-111 1» __	.oKnl •>•>
r»li orožje in strelivo in nosili k Valantu, kar ni bilo sumljivo, saj je imel Valantov oče gostilno.
Marko Korošec, mlinar, je bil povezan z bratom Rudijem Korošcem v Zabovcih, o čemer smo slišali že v partizanskem koledarju za april, kajti aprila je Rudi izročil Marku strojnico ih strelivo, kar je vzel v bunkerju jugoslovanskih utrdb pri Markovcih. Marko Strelec je posredoval, da je to orožje prišlo do Valanta.
na, ki jo je okupator začel 22. junija na vzhodnem bojišču s Sovjetsko zvezo, mu je prizadejala obilo skrbi, da je moral odložiti vse, kar je zaviralo vojaške načrte.
Da čaka Slovence pot v izgnanstvo, so vedeli že maja, saj se je o tem javno govorilo. Mnogi Slovenci so bili že zaprti v kapucinskem samostanu v Ptuju, v ptujskih zaporih in na gradu Borlu. ne, je že maja pripravil načrt za
Nekaj orožja, ki so ga zbirali	Prvi transport izgnancev i^ na-hajdinski fantje, je junija hranil g okoliša pa je odjei na pot Karel Hrenič v Ptuju, v Stukih. 14 junija
POT V IZGNANSTVO	Zvečer pred selitvijo so se
Da bi okupator čimprej ponem- ustavljali okupatorjevi kamioni
V Mariboru so se navadno dobili vsi člani družine, kajti tiste, ki so jih že prej zaprli, so pripeljali pred odhodom transporta iz zaporov v Maribor, v zbirališče na dvorišču meljske vojašnice. Nekatere pa so odpeljali, namesto v Maribor v drugo zbirališče za izseljence, v Rajhenburg.
JUNIJSKI IZGNANCI Junija 1941 je okupator odpeljal iz ptujskega okraja, kakor je razvidno iz nemških seznamov, 130 Slovencev. V ohranjenem seznamu je zabeleženo, da so odšli junija iz Maribora transporti: deveti v Jagodino, 14. v Cuprijo, 17. v Paračin. 21. v Kruševac, 24. v Lazarevac in Djuni«.
Dne 13. junija so morali zapusti*! svoje domove v Ptuju: Zvonko Dokler, sodnik v Ptuju,
z ženo in šestimi otroki;
Gorun Jože, šolski nadzornik, z ženo Filomeno;
Hasl Drago, glasbenik, z ženo in dvema otrokoma;
dr. Horvat Anton, advokat, z ženo Danuško;
Hribernik Franc, učitelj, z ženo Karolino, učiteljico;
prof. Ingolič z ženo Adelo, učiteljico, in otrokoma;
Kune Franc, finančni uradnik, z ženo;
Kramberger Robert, sodnik v
Ptuju, 7. ženo Marijo;
Kafol Ciril, učitelj, z ženo Ljudmilo in sinom Markom;
Kočevar Anton, učitelj, z ženo Kristino in dvema otrokoma;
Podgornik Mirko^ učitelj, z ženo Pavlo in sinom;
Platean Silvester, telegrafski mojster, z dvema otrokoma;
Preskar Ivan, okrajni glavar, z ženo in sinom;
Pertekel Karel, uradnik, z ženo in hčerko;
dr. Salamon Franjo, odvetnik, in Skaza Aleksander, uradnik, z ženo Asto in dvema otrokoma; učitelj Sepec Karel z družino.
Z drugimi junijskimi transporti so odšli na pot v izgnanstvo:
Baša Andrej, učitelj, s sestro Pavlo; Ribič Liberat, dijak; Ro-senfeld Adolf, železničar; Rozman Pavla; Novakovič Dušan, dijak; Novakovič Boško, dijak; dr. Sluga Jurij, odvetnik, 7, ženo Emo in sinom; Samec Jože, črkostavec; Sevnik Srdan, dijak; Uršič Jože, uradnik; Vidmar Franc, ravnatelj posojilnice; Wilhelm Albert, gledališki igralec, z ženo Nado, gledališko igralko; Segula Ivan, odvetnik, z ženo Francko in sinom; Segula Pavel, učitelj, ln Segula Gabrijela, učiteljica.
Mlekuž Antonija, Lenart Franjo, trgovec, Lipič Lovro, sodnik,
z družino, Bevc Maks, Berlič Zvonko, Capuder Leo, Marjan Aleksander in Bogdan, prof. Onič Franjo in Slava, prof. Holeček Pavle 7. ženo in otrokom.
(Kolikor je seznam, ki je objavljen, nepopoln, prosimo izseljence, naj nam javijo manjkajoča imena.)
Iz ptujske okolice so odšli junija v izgnanstva:
Beloglavec Maks, učitelj pri j
povsem odmaknjen od prometne-. ga vrveža. Livada pod domom je često prizorišče burnih iger z žogo ali perjanioo. Na ravnici pred domom pa je betonirano plesišče, kjer si čez dan lahko vsakdo privošči tudi partijo namiznega tenisa. Komur pa je ljubši popoln mir, se bo sprehodil v senci velikega leskovega gaja v neposredni bližini doma. Dom ima za mlade dopustnike na razpolago bogato knjižnico, dva čolna za krajše izlete na nasprotno stran jezera, za daljše izlete — na primer na Bled — pa osebni avto kombi. Še kaj? Da! Čist zrak, voda in gibanje človeka izčrpajo. Zato se
Vidmu; Bohanec Franc, posestnik prijazna kuharica nikoli ne jezi, v Jurovcih; Breznik Adolf, pek £e sj dobri jedci kljub obilnim
trgo- in oljčno pripravljenim obrokom
na Hardcku: Brover Ivan. vec v Rogoznici; Debenak Andrej, učitelj v Gorišnici; Debevc Albina, gospodinjska pomočnica v Vidmu; Gaberc Franc, trgovski pomočnik v Ormožu; Jenko Alojz, učitelj v Ormožu; Kocuvan Adolf, učitelj v Vitomarcih; Križaj Ivan, učitelj v Halozah; Kračun Zvon- j ko, dijak iz Tomaža pri Ormožu;, Mokorel Viktor, učitelj v Halozah; Osterc Marija; Petovar Ci-1 ril, kapetan iz Ivanjkovec z ženo;' Petovar Lovro s hčerko; Predan, Anton, šolski upravitelj v Majšperku, z ženo Francko in dvema 1 otrokoma; Kurež Peter, gostilničar iz Moškajnc; Ban Marija, gospodinja v Ormožu; Petrovič Živa, učiteljica v Majšperku; Pi-penbaher Dušan, sodnik v Ormožu, z ženo Danilo; Plepelec Mirko, ekonom v Središču; Stekelj Karel, učitelj, z ženo Gabrijelo in bratom Karlom; Sijanec Milan, odvetnik v Ormožu, z ženo Marijo in hčerko Niko; Sijanec Boris, učitelj, z ženo Marto; Veselič Miran. inženir v Ormožu; Vrhovnik Pavla, učiteljica v Cirkovcih; Vi-tori Srečko, šolski upravitelj v Središču, z ženo Andrejo in dvema otrokoma; Vunder Matija, šolski upravitelj v Narapljah, z ženo Nežo in dvema otrokoma.
(Dalje prihodnjič)
zaželijo repete.
Veliko je možnosti za izlete v okolico. Krajši sprehodi — do Janeza ob Bohinjskem jezeru, k hotelu Zlatorog ali slapu Savice — bodo vsakomur koristili. Kdor pa išče miru in zadovoljstva na planinah, se bo odločil za vzpon z novo vzpenjačo na Vogel — ali pa za hojo na Komno, na Bogatin, na Krn, k Sedmerim triglavskim jezerom — ali pa celo na Triglav.
Tudi ljubiteljem zimskega športa nudi Bohinj mnogo užitkov. Tod je mnogo možnosti za smučanje. Bohinj je posebno znan kot središče sankaškega športa. Za Mladinskim domom je lepo smučišče, kjer potegne navkreber neugnane smučarje in sankače novo zgrajena vlečnica.
Pravica vsakega delovnega člo-< veka je, izkoristiti svoj letni dopust. To je tudi njegova dolžnost. Mladinec pa, ki se bo odločil za Bohinj, ga prav gotovo ne bo ni-; koli pozabil, toliko lepega bo vi-t | del in doživel v njem! i Posnetek in tekst: Milan Ci* lensek.
Obiskali smo Kog
pri Središču
Urejujejo parkirni prostor pri
Veliki Nedelji
(Zbor ptujskega Zgodovinskega društva)
.	Nft vBhodni strani vellkone
Spet smo videli Ptujčani, člani tam ilegalno oglasil na Kogu in mimo projektirana nova eeata^ in	aeljg)<e gostilne je pričelo ure-
rj . . , oria drllStua nreteklo organiziral odpor proti režimu. , se bodo na tem travniku iMftll	jevati pred kratkim Gostinsko
lf h tan.Sihs<SK Občfti zbor Zgodovinskega dru- I novi bloki.	podjetje Ormož parkirni prostor
nfh S overskm aoric na nikra^ štva je potekal po običajnem Na občnem Zboru ja bilo, ka-	za Vse vrste motornih vozil. Po-
nih Slovenskih goric nai najsKraj d red volitve so dale kc>r ifl t0 že nsvada tudi preda-	Skrbeli so za odvod vode, navo-
nejsem robu, m to od Središča nrt,.ri.unP4 Kor je tO ze navaaa, iuui jueu	ra»fre!],i mrmrat ter na-preko Koga kjer smo se ustavili novega predsednika, prizadevne- van e. prof. Jože Maučec je go
in opravili občni zbor, nato čez Jerutalem, kjer smo se tudi malo zadržali, nato pa po ivanjkovskl dolini in skozi Ormož domov. Lep, prelep je ta del slovenske zemlje in premalo ga cenimo. Šele V žadnjih letih so te kraje začeli v večjem številu Obiskovati ljudje iz oddaljenih krajev, celo it tujine, zlasti iz sosedhe Avstrije. Spoznali smo, da turizem niso samo Bled, Boninj, Logarska dolina in Pohorje. Turisti, posebno tisti, ki ne zahtevajo prevelikega komforta, in tudi nimajo predebelih denarnic, radi obiskujejo te kraje ter se vračajo Iz izletov zadovoljni in prepolni prijetnih vtisov in doživetij. Tako je bilo tudi z nami. To pot smo videli in spoznali Kog nad Središčem, vas, ki je ob zaključku vojne morda največ trpela, saj je bila skoraj do tal porušena aprila leta 1945. Nemška armada, ki se je umikala proti zahodu, se je na odseku na kogovskem gričku močno utrdila in zadrževala Bolgare, ki jim je bil dodeljen ta del fronte. Sedem dni so naskakovali ta griček in po krvavih izgubah tasedli Kog. Nemci so se umaknili proti Ptuju In še na umiku s težkimi granatami obstreljevaK vas. Rezultat: dO zemlje porušena šola in morda tri četrtine hiš. Mrtvi vojaki, Nemci tel Boigarl, pa tudi Civilisti, SO ležali pa več dni ftepokopani. Ljudje, kar jih ni Zbežalo v varnejša zavetja, so se skrivali po kleteh, ker niso več imeli strehe nad glavo. Tudi ži-vlha je bila ali odpeljana ali pobita med ruševinami. Bolgarski
Kili in raztresli gramoz ter na
ga profesorja Jožeta Maučeca m v f, 0 zemljepisu ft	K^h
teh krajev in opisal zlasti nase	oafl^iu z gnakl za parkiranje. zaslužne znanstvenike, politike m iparkirni pr0stor bodo
pisatelje, ki so doma v tej pokra-	ge v kra6kefn povečali s tem, da jinl in so mnogo prispevali V t dvorišča odstranili do-
našo skupno slovensko kulturno	trajane hleve, zakladnico. Drugo, kraji« preda
novi pomlajeni odbor. Dosedanji predsednik Karel Sepec je v svojem poročilu govoril o delu društva v preteklem obdobju ln dal novemu odboru ftekaj sugestij za hadaljhje delo: zbiranje zgodovinskega gradiva, zgodovinski zbornik naj bi uredilo Zgodovinsko društvo, tesnejša povezava s Turističnim in drugimi društvi, pridobivanje novih članov in še to In ono.
V debati je govoril predstavnik centralnega Zgodovinskega društva iz Ljubljane Škerlj, ki je poudarjal zlasti popularizacijo zgodovine, ker je. družben, politični in gospodarski razvoj zgodovinsko pogojen, zato ni pravilno prikazovati mlademu rodu le današnjega stanja, temveč ga poučiti tudi o razvoju zgodovinskih dogajanj. Tov. Komac pa se je zavzemal za to, naj bi se stari del našega zgodovinskega Ptuja pri urbanističnih posegih v prihodnje bolj spoštoval. Pri obnovitvah
vanje, je bil prikaz življenja tft dela »večnega potnika« aH tudi »desetega brata« slovenskih goric Božidarja Flegeriča, rojenega v bližnjih Vodranelh. Njegov grob je na kogovskem pokopališču. Po zborovanju smo iskali na pokopališču njegov nagrobnik. Našli smo le ostanek spodnjega dela, na katerem piše, da so ta spomenik »postavili pesnikovi prijatelji in znanci«, ker je zgornji del nagrobnika odbila vojna vihra. Tudi pesnikova spominska plošča na njegovem domu v Vodraneih je odstranjena. Baje je nekje shranjena. Na tem pokopališču sta tudi grob in nagrobnik ko-govskega učitelja Roberta Kolar-ja, ki je našel na nekem pod-
Pri tej gostilni imajo urejene sanitarne naprave, v kratkem pa bode uredili kuhinjo za pripravo toplih jedi.
IE ■
U
opisujte v E DN I K
Med nastopom zborov
V Ljutomeru prva nagrada za p ujske pevce
V nedeljo, 7. junija 1964, je bilo v Ljutomeru 2. okrajno tekmovanje odraslih pevskih zborov »Svobod« in prosvetnih društev in sicer ob 70-letnici slovenske pesmi in ustanovitve pevskega
se oročelia strešju Dalmatinovo biblijo in jo stanh poslopij naj se pročelja	*	imiiinici.
ohranijo v prvotni obliki. Tov. Cuček je predlagal, n«j bi se travnik pred ptujska železniško postajo uredil kot park, kar pa najbrž ne bo mogoče, ker je tam
dal ptujski študijski knjikiici, Udeležencem občnega zbora Zgodovinskega društva nt žal, da so obiskali te kraje.
Vlado Klemeftčlč
Prvenstvo armade v rokometu
Od ponedeljka do sobote je bil v Ptuju rokometni turnir na stadionu Drave ob sodelovanju ekip iz Varaždina, Zagreba, Sa-
vojaki niso bili poučeni, da so mobora, Bjelovara, Križevec in
prišli v Slovenijo, ki je del Jugo slavije. Prepričani so bili, da so na svojem prodiranju prispeli v »Germanljo« tn se tudi tako obnašali. Kogovčsnl nimajo najlepših spominov na te svoje ,svobo-dltelje', vehdaf, kaj hočemo, vojna Je vojna tn tud: ta bo skoraj pozabljeno, tako pravijo. Kako je t« ljudstvo zavedno in požrtvovalno, nam je pripovedoval učitelj Stane Horvat, ki je prišel po osvoboditvi na Kos. Hodil je k ljudem, jih obiskoval v zasilnih bivališčih po kleteh in skušal organizirati šolo v baraki. Ne ljudje ne uciteljf niso imeli tiste čase najosnovnejših potrebščin, vendar, tako so govorili Kogovčani, »knjige morajo biti, šola mora biti« in darovali so v ta namen včasih tudi po stotekih (vemo, da je stotak l« leta 1945 plačal več kakor danes tisočak). Današnji Šolski upravitelj Hren, nas gostitelj (Kog še dane« nima gostlne), nam je tudi pripovedoval o zgodovini tega kraja, zlasti o borbah
Karlovca,
Nastopajoče je ob otvoritvi pozdravil polkovnik Vojo Dobri-jevič ter jim zaželel prijetno bivanje in čim več uspeha na športnem polju. Ptujčani so imeli priložnost videti lepe in dinamične igre, polne duhovitih kombinacij, saj so videli v ekipah tudi igralce zvezne lige.
Turnir si je v dopoldanskem času ogledala šolska mladina, popoldne in ob večernih urah pa tudi ostali ljubitelji rokometa. Dnevno je tekmam prisostvovalo nad 1000 gledalcev. Organizacija tekmovanja je bila odlična, rokometni klub Drava pa je nudil vso gostoljubnost nastopajočim. Rezultati:
Varaidin - Zagreb I 21:10, Samobor — Zagreb III 21:16, Bjelovar — Križevci 18:8, Kar-lovac — Zagreb 17:8, Varaždin
—	Zagreb III 15:13, Karlovac
—	Varaždin 10:7. Samobor — Zagreb I 17:12, Zagreb III —
ln žrtvah v aprilskih dneh leta | Bjelovar 15:14, Zagreb II -
1945. Vas je danes obnovljena, je povedal, imamo tudi novo šolo, vendar imamo nepremostljive težave z vodo, ki je v teh krajih skoraj dragocenejša kakor vina Tudi spomini predvojnega učitelja na Kogu Slekcvca so bili na moč zanimivi. Pripovedoval Je o
Križevci 11:7, Karlovac — Kri Ževci 17:7, Zagreb III — Za greb II 16:12. Samobor — Varaždin 10:11, Bjelovar — Zagreb I 13:8, Zagreb III — Karlovac 10:18, Varaždin — Križevci 20:8,
Ob zaključku turnirja so bili objavljeni rezultati in razdeljene diplome najbolj disciplinirani ekipi iz Zagreba III, najboljšemu igralcu Nikoli Vučinlču, najboljšemu strelcu Zoranu Cvetanoviču (42 geilov), najboljšemu vratarju Gezi Drušlču in najboljšemu sodniku Illji Klja-jiču.
Ob 'zaključku svečanosti je v svojem govoru komandant polkovnik Vojo Dobrijevič čestital tekmovalcem in ekipam k doseženemu uspehu ter jim zaželel, da se še vnaprej borijo z& dosego uspehov v svojih enotah. tako na športnem polju kot v ostalih nalogah.	Ane
Pionirski odred Jože Kerenčič" Miklavž pri Ormožu prejel zvezno nagrado
Turistično društvo PolenSok pripravlja praznik žetve na Polen* šaku
Na Polenšaku je v ponedeljek, 8. t. m., odbor Turističnega društva na čelu s predsednico Segula Mimico zasnoval program, ki bo izveden pod nazivom »Praznik Žetve« v prvi polovici naslednjega meseca.
V programu bodo sodelovale žanjlce, radi pa bi na Polenšaku videli tudi letev s kombajnom,
zato so tudi to stavili v program. Tako bodo hkrati prikazali najstarejši m najnovejši način žetve. Sledila bo mlatev s cepci,
Zagreb III — Zagreb I 10:10, nastopili bodo loparji, veječi' in
m* 7fln.m,m ^r-novennv«! ,» o Zagreb 1 - Zagreb II 14:11, Sa- mlinarji z navadnimi žrmlji. Uto-msc zanimivi, rrpoveacvai je o mobor - Bjelovar 12:15, Kri- Pasnn (L ra7S-a..a nrGdmetov nepolitičnih razmerah v teh krajih, i gevcl _ zaereb III 11-20 Bie- s o.ubo.1 preometov na-Itfi «h Uftlltirah lat. IMS ,^Hgreo lil	f je- , rejen f, iz s ame	slam-
w> je ob volitvah leta 1935 sto- i0var — Varaždin 8:11, Zagreb'	:,-,lh in »mi*
osemdeset Kogovčanov volilo n - Samobor 13:14. Karlovac	itrt i Li.
— Zasreb I 1V9 7aureh T —i ProdP^zrtiki, itd., iz moke pa bo
Križevci 6:9, SamoboT- Kar- ^Tr "T-TO * lovec 7:9, Bjelovar - Zagreb II' P°dezfJ.lu prsd.tavljalo včaslh
18:11, Križevci - Samobor P™*™ jed, n. pr. potica, bos-
12:13, Zagreb II - Varaždin man- ,ta-
10:32, Karlovac — Bjelovar 14:4.
oportoljsko listo, Pripovedoval nam tudi o svojih stikih * Jo-žetara Kerenčlčem, W se je tu in
kegljanje
V nedeljo, t. junija 1964, je bilo v Mariboru okrajno sindikalno te.k.H«A?n3V b°rb?nih jSrah. Na Karlovac 7 7 0 0
e	se 22 Varaždin 7 8 0 1
roraio seaem ekip, ki so si že Tjii,,,,,,«- t a n •>
v prej odigranih kvalifikacijskih i ®3eloVuarTTT ' 1 ° l
tekmah priboril« pravico nastopa Zagreb III 7 3 13
na finalnem turnirju.	Samobor 7 3 0 4
Za finale sta bili ii Ptuja predvideni ekipi »TAP« in »Železničar*. Ker pa iz nepojasnjenih razlogov ekipa »TAP« ni nastopila, so Ptujčane zastopali le »Železničarji*
Lestvica:
Karlovac
Križevci Zagreb I Zagreb II
7 2 0 B 7 115 7 10 6
100: 52 117: 69 90: 79 100:101 93: 89 63:104 89: 96 76:118
Najboljšo igro Je prikazala ekipa iz Karlovca, ki je zaslu-Vsaka nastopajoča ekipa Je od- ženo osvojila prvo mesto. Njeno igrala dve tekmi. »2elezničarji« I mesto je ogrožala le ekipa Vase kljub zelo dobri sestavi niso raždina, medtem ko so ostale mogli merit! s starimi prelzkuše-! ekipe igrale zelo različno, nlmi ekipami Vot so TAM, MTT
itd. Dosegli so zelo lepe uspehe i Zmagovalec turnirja je pre-in so v prvi tekmi podrli 323 in. jel prehodni pokal — dar ge-v drugi 326 kegljev, vendar pre- neralnega podpolkovnika Rudol-malo za uvrstitev na vrh lestvice. | fa Hribernika. V spomin na go-
V prvi tekm- so se najbolj Izka zali Novak Janko s 45 in Nahber-ger Ivo s 43 podrtimi keglji. V drugi tekmi pa Segula Alojz z 87 in Vrtič Peter z 49 podrtimi keglji. V skupnem plnsmanu Je dosegel za ekipo »Zelsničar« prvo mesto Segula AlOjz s 95 in Nahber-ger Ivo s 75 podrtimi keglji. Pohvaliti je treba še Matuša, Novaka in Segulo, ki so v treh zaporednih lučajih podrli kar po 18 kegljev.
Ptujčani sn dosegli najlepši set — 81 podrtih kegljev — pa tudi naislabšega — 26 podrtih kegljev
Čeravno so »Železničarji« dose-
stovanje v Ptuju je zmagovalna ekipa prejela darilo občinske zveze za telesno vzgojo Ptuj — sliko mesta Ptuja. Rokometni klub Drava je podaril ekipam šopke nageljnov.
Iz ekip so izbrali tudi najboljše igralce, ki se bodo pripravljali za vsearmadno prvenstvo.
gll le 6. mesto Jim Čestitamo ln želimo obilo uspehov na naslednjem finalnem turnirju, ki bn Jeseni letos.	S. A.
Izvedba tega programa bo zahtevala precej priprav in lato bf bilo koristno, če b: sodelovali vsi domačini. Prebivalci Polenšaka bodo morali poskrbeti, da bo vas ob tej priliki lepo urejena ln čista., kajti takrat bo na Polenšaku mnog,o gsstov.
B. J.
Humor
ZASMEHUJOČ PTIC
Zvit Indijanec je nauCll papigo
sledeči stavek:
—	O tem ni dvoma.
Potem je odnesel papigo na
sejem, kjer jo je nameraval prodati kralju za tristo rupij. Šaljivo je kralj dejal ptiču:
—	Ali si v resnici vreden toliko denarja?
Ptič je odgovoril:
O tem ni dvoma! •
Presenečen nad tem odgovorom je kralj takoj kupil ptiča ih velel slugi, da ga odnese v njegovo palačo. Toda kmalu se je Izkazalo, da ptl? ne ve ttfC drugega razen tega stavka.
Osramočen je gledal dragocenega ptica in mrmral:
—	Bil sem neumen, da sem te kupil' j
—	t) tfem ni dvoma! je odgovorila papiga.	,
V	zaostalem hribovskem H ročju Slovenskih goric leži prijazen kraj Miklavž. Pionirji hodijo tja v šolo tudi po 8 km daleč peš. Učilnice so raztresene po Štirih kmečkih hišah. Ob začetku tekmovanja JPI niso imeli tehnične delavnice, ne orodja in ne krožkov. Posrečilo se jim je ustvarjalno vključiti vse pionirje v razne Oblike tekmovanja.
Njihovi uspehi že prekašajo uspehe šol v najbolj razvitih središčih. Velik del sredstev za opremo tehnične delavnice so pridobili pionirji in mladina Z lastnim delom pri kmetijskem kombinatu Jeruzalem-Ormož. Iz teh sredstev so dali tudi prispevek za obnove Skopja, nabavili so Vaški kinoprojektor, uredili so lutkovni oder; lutke so sami Izdelali, enako kulise ln rekvizite. Tehnična delavnica je v privatni hiši. Sami mladinci in pionirji so u redih' sobo. jo prepleskali, opremili itd.
V	praktičnih delovnih akcijah
v posameznih podjetjih in na tečajih o spoznavanju kmetijske in druge tehnike šo pridobili učenci mnogo različnih interesov za svoj poklic.
Učitelj Tone Troha, ki poučuje tehnični pouk, pravi: »Učencem dajem take naloge, ob katerih najbolj razmišljajo in krepijo čut ustvarjanja.«
In res. V skromnih Šolskih sobicah stojijo roboti, ki so sposobni računati. Odf-ed je prejel fclato plaketo »Borisa Kidriča« in 600.000 din denarne nagrade. Zvezni odbor jugoslovanskih pionirskih iger je dal priznanje tudi učitelju Tonetu Trohi. Zaslužil Si je veliko priznanje za svoj trud, vztraj-
zbora društva v Ljutomeru, obenem pa tudi ob občinskem prazniku Ljutoniera. Na tem tekmovanju Je nastopil med združenimi pevskimi zbori okraja Maribor v spremljavi pihalnega orkestra DPD »Svobode« iz Ljutomera tudi 24-članski moški komorni pevski zbor »Svoboda« Jože Lacko Ptuj.
V B skupini je zapel zbor iz Ptuja pesmi »Nove brazde«, rusko narodno »Tari Beri« in koroško »Sem se rajtal oženiti« in je dosegel 1. mesto s 619 točkami in z nagrado 60.000 din.
Tekmovanje v Ljutomeru je bilo organizacijsko in tehnično dobro pripravljeno in je pokazalo precejšen napredek razvoja pevskih ebomv v mariborskem okraju ter je dalo izpodbude za še intenzivnejše delo in za več srečanj t drugimi zbori.
Uspeh ptujskega pevskega zbora v Ljutomeru je najboljše priznanje pevovodji Branku Rajšter-ju, ki se je po odhodu Jožeta Gregorca z enako vnemo lotil dela v zboru ter je ob sopriza-devanju vsakega posameznika iz zbora dosegel 1. mesto.
Naslednje srečanje zbora iz Ptuja bo v Radgoni 21. junija t. L, kjer bo zopet srečanje pevskih zborovxz namenom manifestacije slovenske pesmi, ki v obmejnem predelu zveni posebno prisrčno.
nost in ustvarjalnost.
21. junija bo v tej šoli razstava [ šcasoma se bo zbor lahko prlpra-tehničnlh ladelkov. Prav bi bilo.1
da bi. obiskalo rasstavo čimveč učencev in Učiteljev iz ptujskega 5n ormoškega okoliša.
Zibema
vil celo na podobno tekmovanje v inozemstvu Najprej se bo podal na Madžarsko, kamor je povabljen. potem pa še v drugei bližnje dežele.	HV.
Naše zdravje
Dr. Vinko Brenčič, specialist, če ljustni ortoped
Izraščanje zoli
Ali se lahko otrok rodi z mlečnimi zobmi v ustni votlini? Lahko, Je pa to že nenormalno, bolezensko stanje s kaj različnimi rm»kl. otrska, k: pride z »brni ha svet, je težko dojiti na materinih prsih, ker poškoduje ;n rani prsno bradavico. Temu sledijo različna obolenja prsno žleze, na pr. mastitls, lymphangitis itd. Otrok, ki se rodi z zobmi, lahko rani sluznico svoje čelju-stniee. Ce pride pri tem do krvavitve, lahko novorojenček celo umre. Takšnega otroka moramo prepustiti v zdravljenje za to usposobljenemu strokovnjaku.
Uraščanje mlečnih zob je normalen, fiziološki pojav in nI znak obolenja, čeprav se dvigne otrokova telesna toplota. Pri izrašča-nju «ob pride do pomanjkanja apetita, do hujšanja, do površnega in nerednega spanja z vmesnimi prebujanji, do raznih krčev, do l2buljenja oči, do lahnega škiljenja, ne pa do nastopa nezavesti. Pri otrocih rahitičnih staršev in staršev * duševnimi motnjami lahko pride do božja-stl, do bruhanja, a brez kakršnihkoli pojavov v črevesju. Tudi vnetja sapnika in driske so lahko refleksno vezane na izraščanje zob. Temu se lahko pridruži še kričanje brez bolečin, strah pred svetlobo, pri čemer si otroci zakrivajo oči z rokam!, ker jih moti svetloba. Kot nadaljnja posledica izraščanja zob pa se lahko pojavi celo otrplost tilnika, vrtoglavica, na obrazu pa se pojavi na strani Izraščanja zob rdečina obraza. Otroci so sitni, se močno slini jo, brusijo in drgnejo t jezikom, prsti in vsemi predmeti, ki jim pridejo ped roko, dlesen ln čeljustničn! nastavek oziroma sploh sluznico ustne votline. Pogosto se pojavijo razna obolenja ravno v času, ko izra-ščajo mlečni zobje. Kot prvi znak Izraščanja zob se pokaže majhna izboklina sluznice nad izraščajo-čim zobom, ki jo lahko otipamo, nakir postan« svPtlf5 harv? zaradi slabokrvnost,; zaradi stalnega
5. NADALJEVANJE
pritiska je sluznica vedno tanjša, dokler je zob ne prebije. V času izraščanja zob ne smemo otroku nepremišljeno čistiti ust, ker lahko poškodujemo sluzn:ea. Vsi ti znaki izraščanja zob pa se lahko stopnjujejo, da se začnejo otroci valjati, močno jočejo, nastopijo močni krči, končno pa se zviša srčni utrip. Vsi ti znaki pa zopet nemudoma zginejo, kakor hitro pogleda vršek zoba skoe: ustno sluznico. Vs< ti vzporedni, prvo izraščanje zob spremljajoči znaki, predstavljajo normalno, fiziološko dogajanje in so enaki in podobni bolečinam 3" porodu, ki je tudi fiziološko dogajanje.
Pri izraščanju prvih zob se včasih pojavijo majhne krvavitve in krvne podplutbe na dlesni, kar pa ne predstavlja nobene nevarnosti. Se pa pri tem pojavijo navadno lahne bolečine, zaradi katerih je otrok bolj siten in nerazpoložen Lahko opazimo tudi plitve razjede, ki so lahko brez posledic, lahko pa se zagnojijo Li povzročijo gnojna vnetja sluznice ali pa celo gnojna vnetja čeljustne kosti, kar ima lahko neprijetne in težke posledice, na pr. okvaro zametkov stalnih zob v globini kosti, prelome čeljustne kosti itd. Za take razjede in ranice je najbolj priporočljivo, da Jih Izpira sama mati J svojim materinim mlekom. Ce pa po izpiranju z njen m lastnim mlekom ne izginejo, mora nesti otroka-dojenčka k zato usposobljenemu zdravniku.
S 6 leti je naloga mlečnih zob v glavnem že opravljena, nakar pride do druge vzobitve, to je do izraščanja stalnih zob. Ko preneha izrast mlečnih zob, se začne izpad mlečnih zob in vzporedno s tem izrast stalnih zob s skoraj enakim vrstnim redom izraščanja.
Mlečni zobje izpadejo najraje v spodnji čeljusti, nato pa šele v zgornji. Pri deklicah se za^ne nekoliko prej menjava zobovja
kot pri dečkih; deklice torej prej izgubijo mlečne zobe kot dečki, zato pa dekletom tudi prej iz-raste stalno zobovje kot dečkom. Normalno ne smemo več imeti z 1*. leti starosti nobenega mlečnega zoba v ustni votlini. Iz >-azličn'h bolezenskih vzrokov pa lahko mlečni zobje ostanejo v jstni votlini vse tja do 45. in leta starosti.
Izrast stalnega zobovja traja dalj časa, navadno do konca 14. leta. Pri izraščanju stalnega zo-"bovja ne smemo pozabiti na to, da gre itiast prvega stalnega se--alca in prvega stalnega kočnika nekako vzporedno in sicer v 6. !etu starosti. V glavnem pi velja načelo, da zraste najprej . prvi stalni kočnik, tako imenovana "šestica«. med 5. in 8. letom starosti ip to najprej v spodnji čfcljusti. Nato zraste spodnji srednji sekalec med 6. in 9. letom, niito zgornji srednji sekalec nekako v istem časovnem obdobju, nato spodnji stranski sekalec med 7. tn 9. letom, nato pa zgornji stranski sekalec. Tem sledijo prvi llčnlkl med 11. in 13. letom, nato drugi ličniki med 11. in 14. letom, podočnik med 9. in 14. letom, drugI kočnik med 10 in 14. letom in končno še tretji končnik, to je modrostnl zob med 16. in 40. letom življenja, ali pa š@ pozneje, lahko celo v 80. letu.
Tako nekako zraste torej vseh 32 zob druge ,ali stalne vzobitve, kolikor jih normalno vsebuje ta generacija zobovja. Ker morajo stalni zobje zdržati večji napor kot mlečni In ker je njih življenjska doba daljša, morajo biti stalni zobje tudi drugače grajeni kot mlečni. So močnejši, večji, trši, t močnimi koreninami in tudi z drugačno nalogo.
Zato je naloga vsakega zdravstvenega delavca, ne glede na njegovo torišče dela, da pripomore po svojih močeh k čim boljši In daljši ohranitvi v življenju tako važnih in zaželjenih, HFSFp^ih, živih »biserov« ustne votline.
Osebna kronika
RODILE SO:
Ana Primožič, Lancova vas 29 — Ljudmilo; Anica Suic, Piran, Trubarjeva 82 — Branka; Herta Medved, Kidričevo 4 — Borisa; Kristina Hanžič, Sp. Ključarovci 6 — Srečka; Kristina Ceh, Podvinci 35 — Milana; Ana Krajnc, Volkmarjeva 1 — Marjana; Terezija Horvat, Kukovci 71/9 — deklico; Marija Vidovič, Krčevina 8 — dečka; .*ulijana Petek, Hardek 34 — Mirana; Frančiška Novak, Ge-rečja vas 22 — Janka; Pavla Kos, Ormoška 5 — Cirila; Elizabeta Petrovič, Mala vas -5 — Janka; Cecilija Narat, Stoperce 21 — Ivana; Anica Ogrizek, Zlatoličje 47 — dečka; Ana Jer-
48 — Alenko; Marija Plohi, Rotman 41 — dečka; Otilija Ceh, Spuhlja 17 — dečka; Slavica Golob, Zagojiči 5 — Bogdana; Marija Kozel, Gruškovje — Angelq>; Marija Meznarič, Spuhlja 123 — dečka; Marija Vaj da, Bukovci 63 — dečka; Kristina Cebek, Ljutomerska 29/a — deklico; Marta .Vilčnik, Spuhlja 121 — dečka; Rozalija Vedernjak, Trg svobode 3 — dečka: Frančiška Horvat, Bresnica 25 — deklico.
UMRLI SO:
Jožefa Križanič, Trnovci 51, roj. 1902, umrla 5. 6. 1964; Franc Kumer, Gradišče 109, roj. 1907, umrl 5. 6. 1964; Ana Vodušek,
man, Vičavska pot 19/a — de-jnolena 33,' roj. 1888, umrla 6 6 klico; Ana Petrovič, Mala vas 1964.
Slovenska conska liga
Olimp : Aluminij 2:3 (1:1)
ZAHVALA
Ob smrti naše ljubljene Elizabete Toplak iz Štukov se naj topleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustova-li, nam izrekli pismeno ali ustno sožalje, jo spremili na zadnji poti in jo počastili z venci in cvetjem. Iskrena zahvala pevcem za ganljive žalostinke.
Žalujoči mož Rudolf Toplak in sorodniki
Otirjarte ua og&LSi
PRODAM
PRODAM HIŠO S SADNIM VRTOM v bližini Kidričevega. Naslov v upravi.
PRODAM STAVBENO PARCELO na Vičavi. Naslov v upravi.
UGODNO PRODAM MAGNETOFON GRAETZ, tastatura, štiristezni. Naslov v upravi.
SENENO KOŠNJO PRODAM.
, Capuder Jože, Naselje bratov Reš 30, Ptuj.
KOŠNJO SENA 83 arov PRODAM. Na Tratah 25, Ptuj I nadstropje.
Stanovanj;
IŠČEM PRAZNO SOBO v okolici Ptuja. Dam nagrado ali pa pomagam pri delu. Naslov v upravi.
DEKLE VZAMEM NA STANOVANJE. Naslov v upravi
CELJE, 7. junija. — Nogometaši »Aluminija« so gostovali v Celju proti enajstorici »Olimpa«, ki si je v tej tekmi hotela pridobiti še zadnjo možnost za obstanek v ligi, kar pa ji kljub napovedi, da bo osvojila vsaj eno točko, ni uspelo.
Prvi polčas se je pričel z resnimi napadi gostov in že v 3. minuti se je polastil žoge Soršak in iz neposredne bližine dosegel prvi zadetek tekme in vodstvo 1:0. Po tem so se igralci Aluminija razigrali in začeli prevladovati na terenu, toda samo do 15. minuite, ko je Olimp nepričakovano prek Čretnika izenačil na 1:1. Nasrtopil je čas, ko so nasprotno začeli napadalci domačinov nevarno oblegati vrata Aluminija; vodstvo se je namreč odločilo za nov sistem mest posameznih igralcev, ki pa ni rodil željenega uspeha, saj, je bil Olimp do konca prvega dela nevarnejši pred vrati Kramberger-ja. Bila je še sicer idealna priložnost za povišanje rezultata, vendar Z. Markovič iz neposredne bližine ni zadel vrat. V zadnjih minutah je stopil v igro namesto Soršaka — desnega krila — Tkalec.
V drugem polčasu je positala iigra živahnejša in na obeh straneh je bilo nekaj lepih priložnosti za spremembo rezultata. V 53. minuti je bil grobo zrušen Spehonja; sodnik je brez oklevanja dosod.il 11-me-trovko, ki pa je Luči nj reali-
skega sodnika, ki je pri navija- i mik), Laearevič. nju za domačine prešel meje I Aluminij: Kramberger V laor playa. Po tem dogodku so | Markovič, Muršec, Gerečnik napadalci Aluminija zadeli še ! Mesarič, Vodušek, Šoršak (Tka-dvakrat v sitaitivo in nato še | lec), Z. Markovič, Spehonja, Vr-končno v pičlih dveh minutah j banec, Milosavljevič. odločili srečanje v svojo korist I Strelci: Soršak v 3., Vrbanec v z zadetki Vrbanea in Spehonje. j 77. za »Aluminij« ter Čretnik v Končni rezultat pa je postavil v I 15. in 80. minuti za »Olimp« 80. minuti Cretnik, ki je po na- ! Sodnik Milivojevič iz Kopra paiki obrambnega igralca Alu- I je nalogo zadovoljivo opravil miniiija dosegel še drugi zadetek	j« j----- j- — '
za svoje moštvo. Ta igralec pa je napravil prekršek nekaj minut pred koncem, ko je surovo brcnil v nogo Milosavljeviča, za kar ga je sodnik izključil. Milosavljeviča so odnesli z igrišča. Tik pred koncem je imel še lepo priložnost Tkalec, vendar se v idealnem položaju za dosego zadetka ni dovolj skoncentriral in je streljal mimo vraitnice.
kljub temu da je prišlo do grobosti na igrišču.
V predtekmi so dosegli mladinci »Aluminija« ponovno zmaigo s 3:2 (3:1) in na lestvici prehiteli premaganca za 1 mesto.
Prihodnjo nedeljo se sreča »Aluminij« v tekmi izven konkurence na stadionu v Kidričevem z rezervnim moštvom II. zveznega ligaša — Olimpijo B iz
Olimp: Bevc, Pacero, Hočevar, Ljubljane ob 17. uri s predtekmo Catar, Coklič, Muršec, Vasič, i mladine teh moštev.
V. M.
Hojnik, Čretnik, Gaber (Peč- 1
Kovinar - Drava 2:1 (0:0)
V predzadnjem kolu MM lige je gostovala Drava na Teznem in odigrala tekmo s Kovinar jem, ki je odločil derby v svojo korist in tako zasedel četrto mesto.
Vročina in grdo igrišče sta ovirala igralce obeh moštev, ki so se trudili, da bi dosegli čim ugodnejši rezultat. Igralci se niso mogli otresti nervoze in so igrali ostro, domačini celo gro-
Velja od petka do petka OVEN
(od 21. marca do 20. aprila)
Navadno ostanete pri dani besedi. Poravnati boste morati stari dolg. Imate lepe možnosti za napredovanje.
BIK
(od 21. aprila do 20 maja)
Ne bojite se bodočnosti. Vaša beseda mnogo zaleže. Nimate daleč do cilja.
DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija)
Niste se navajeni vmešavati v osebne zadeve. Jokavi ljudje vam niso preveč pri srcu. Končajte s kajenjem.
RAK
(od 23 junija do 22 julija)
Radi se lotite nalog, ki zahtevajo premišljeno delo. S kreditom pota in skrbi. Avgusta prijeten obisk.
ziral; žoga se je odbila od vrat- | bo-_ko .iih je k temu spodbujalo
GOSPODINJSKO POMOČNICO
sprejmem. Naslov v upravi.
VABILO
Vabljeni ste ob nedeljah na gibanice, domače specialitete in haloško vince. Glasba in ples. Sprejemam naročila do 40 oseb. Za obisk se prfiporoča Pernek Leopold, Tržeč p. Videm
Lunine spremembe in vremenska napoved
NAPOVED: Ves čas bo oblačno
vreme z delno sončnostjo. Deževalo bo v torek, 16. junija in v nedeljo, 21. junija. Vse ostale dni bodo nevihte. Dnevna temperatura bo okrog 20 do 25 sto-pihj C.
Alojz Cestnik
niče v polje, kjer si jo je priboril Vrbanec in dosegel zadetek, ki pa ga sodnik zaradi intervencije mejnega sodnika Zorka iz Celja ni mogel priznati. Res nerazumljiva gesta stran-
Ncgontie! MM liga
V nedeljo, 14. junija — zadnje kolo v MM ligi.
Drava — Rače, Grafičar — "Ojstrica, Fužinar — Nafta. Branik — Radgona, Mejnik — Bel-
občinstvo, med katerim smo opazili tudi odbornike in bivše igralce Kovinarja. Da bi bilo vzdušje še bolj nešportno, je k temu pripomoči še sodnik Rep iz Maribora: Ta dan je opravljal sodniški izpit. Ni znal za-cev Kovinarja (Zečič, Pleše, Bazina, Zunko). Ti so uporabljali izraze, ki ne spadajo med športnike. Prvi polčas se je končal neodločeno; v drugem delu ni bilo nič boljše.
Mlakar je povedel v vodstvo
tinci.	_ _ ! Drave; Brbaš' je izenačil v na-
Tekma med Dravo m Racami srednji minuti iz prostega stre-
Ja Tri minute kasneje (v 72. mi-
Tovarna volnenih izdelkov Majšperk
Tovarna volnenih izdelkov Majšp erk razpisuje za šolsko leto 1964'6f> naslednje Štipendije:
1	štipendijo na Ekonomski fakulteti;
2	štipendiji na Višji tehnični tekstilni šoli; 1 štipendijo na Ekonomski srednji šoli;
1	štipendijo na Administrat ivni šoli;
2	štipendiji na Tehnični tekstilni šoli — predilski odsek;
2 štipendije na Tehnični tekstilni šoli — oplemenitilski odsek.
Prednost pri podeljevanju štipendije imajo otroci članov delovne skupnosti in otroci članov ZB NOV in žrtev fašističnega terorja iz ptujske občine
Lastnoročno napisani prošn ji za štipendijo je potrebno priložiti :
1.	rojstni list;
2.	življenjepis;
3.	spričevalo o končani osnovni šoli (osemletki); 4.. potrdilo o premoženjskem stanju;
5.	potrdilo o prejemanju otroškeaa dodatka;
6.	izjavo, da ne prejema št ipendije pri drugem štipenditorju
Prošnje je predložiti kadro vsko socialni službi podjetja najpozneje do 1. julija 1964.
Tovarna volnenih izdelkov
Majšperk
Mladinci -
mladinke!
Lesno predelovalna šola Maribor- Tezno (IKŠ) razpisuje za šolsko leto 1964 65 sprejem 30 učencev za poklic:
površinski obdelovalec lesa strojni obdelovalec lesa in obdelovalec lesa-sestavljalec.
Učna doba traja 3 leta. Vsem učencem je zagotovljena mesečna štipendija s strani podjetij.
Pogoj za sprejem ja, končana os novna šdla. Prošnji, kolkovani s 50 din, je treba priložiti: spriče valo o končani osnovni šoli, rojstni list in življenjepis. Prošnje je treba poslati do 15. 8. 1964 ravnateljstvu šole.
Ravnateljstvo šole
nuti) je dosegel Kovinar zmago iz čistega offside položaja. Pleše je pred tem zrušil vratarja Lvartnilsa, vendar sodnik ni
prekinil igre.
Vodstvo Drave se je pritožilo pri TK pri NPM zaradi nepravilno doseženega rezultata.
ne bo odločala o položaju Dra ve, ker bi morali Ptujčani zmagati z rezultatom 11:0. da bi prehiteli Kovinarja. Odločila pa bo, kdo bo zasedel šesto mesto, ki vodi v vzhodno consko nogometno ligo
KOŠARKA Slov. Bistrica - Prava 55:31 (27:22)
V zadnji tekmi prvega dela obmejne košarkaške lige je premagal domači Partizan košarkarje Drave z razliko 24 točk z mnogo boljšo igro v drugem delu.
Največ košev za domače je dosegel Zorko 24. za goste pa Skrinjar 12 in Foltin 12. Sodila GSV iz Graza. V prijateljski med sta Jenšac in Berčič iz Maribo- narodn, tekmi se bodo pomerj]j
"v drugem delu prvenstva	7 domačo ekipo Drave. Tekma bo
igrajo košarkarji Drave vse tri	oh 20 uri. Najprej se bodo sre-
tekme na domačem terenu.	čale ženske ekipe, nato pa moški.
1 "	V moški ekipi Drave bodo repre-
LEV
(od 23 julija rtn 22 avgusta) Lahko se zanesete na prijate-Se izjava sodnika Repa: NA '-t3i izP°lnil vam bo važno željo.
NE MOREM NOBENEGA
IZ-
Najraje verjamete, kar vidite. Ste
za načrte, I- ljudi.
ki zahtevajo drzne
DERBIJIH KLJUClTI GRALCA.
I	DEVICA
Drava je nastopila v tej po- <od 23 avgusta do 22 sept >
IV„artnlk' TŠauC' J™iniČ' Vsai toliko dovolite sebi kot Hadler Kekec Ljubeč, Plajn- drugim. Vedn0 vam vse ne
ZL^SŽ J4?™i„elTU,je -s oseba, k, ste ji večkrat doka-
zali svojo' naklonjenost.
nastopil Mlakar T. namesto Lju beca T.
Obrambo Drave je tvoril boljši del ekipe. Vratar Ivartnik je dobro opravil svojo nalogo. V:
TEHTNICA (od 23 septembra do 22 okt.)
Ta teden se boste odločili za
napadu ne moremo pohvaliti vazno spremembo. S točnostjo ste nobenega.	i daleč prišli. Ne živite samo za
j preteklost, vsaj toliko tudi za prihodnost.
ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. nov.)
Razne skrbi bodo kmalu mimo. Pišite prijatelju; vesel bo vaše pošte. Svojih težav vsi radi ne zaupajo drugim.
Kekec Mirko se poslavlja
Na tekmi proti Račam — v nedeljo 14. t. m. se bo poslovil od aktivnega igranja dolgoletni član NK Drava, Kekec Mirko, in se posvetil trenerskemu poklicu
• treniral bo najmlajše.
V prihodnji številki — kratek razgovor s srednjim krilcem ptujske Drave.
Rezultati predzadnjega kola:
Nafta — Branik 2:1, Kovinar — Drava 2:1, Fužinar — Grafičar 4:1, Radgona — Mejnik 3:1, Rače — Ojstrica 5:2.
Avs rijski rokometaši jutri zvečer v Ptuju
Jutri, v 5oboto 13. t. m., bodo gostovali v Ptuju rokometaši
Ženske so se poslovile
BREŽICE - DRAVA 5:0
♦
V nedeljo, 7. junija 1964, bi morala biti v Brežicah prvenstvena tekma ženske republiške lige med Dravo in domačimi Brežicami.
Ptujčanke na to tekmo niso odpotovale in so tako tekmo "izgubile 5:0 w. o. Naslednje leto bodo tekmovale v občinski ligi.
Zanimivo je, da sta se letos poslovili od tekmovanja nekoč najboljši rokometni ekipi v Sloveniji Drava in ljubljanska Svoboda.	dm
zentanti Cvetanovič. bivši igralec Duhočice iz Leskovca, odlični Vučinič in Zmuc, igralci ljubljanskega Slovana. Ti igralci se pripravljajo v Ptuju za armijsko prvenstvo.
Gostje iz Graza so se že lani borili v kvalifikacijah za vstop v I. avstrijsko ligo, vendar niso uspeli. V njihovih vrstah nastopa tudi avstrijski državni repre-zentant v velikem rokometu. Lahko pričakujemo lepo tekmo.
dm
Razpis licitacije
Strojne delavnice Ptuj, Raj špova ulica 13, bodo prodale na javni licitaciji:
1 osebni avtomobil »Fiat« 1100, v voznem stanju z vgrajenim radio aparatom in
1 radioaparat za osebni avtomobil.
Lieitacijska prodaja bo 15. junija 1964| ob 8. .uri. v prostorih našega prodajnega oddelka.
Prednost pri nakupu ima socialistični sektor. Kolikor do 10. ure ne bo interesentov, bomo navedena osnovna sredstva na licitaciji prodali privatnim interesentom.
»Merkur" Ptuj
Trgovsko podjetje MERKUR Ptuj sprejme 10 vajencev (va-jenk) za trgovsko stroko.
Pogoj: uspešno dokončana osemletka. Interesenti naj se osebno javijo dne 25. junija ob 8. uri zjutraj na upravi podjetja in naj prinesejo s seboj lastnoročno napisane prošnj^ (nekolkovane) in zadnje spričevalo.
Stare, pred razpisom vložene prošnje ne bodo upoštevane.	MERKUR Ptuj
ŠTAJERSKA ROKOMETNA CONA PARTIZAN (Celje) -DRAVA 27:19 (8:9)
Rokometaši Drave so doživeli v nedeljo, 7. junija, v Celju nepotreben poraz proti domači ekip: Partizana. Ptujčani so odpotovali v Celje le s 7 igralci. Tudi vratar Podpadec je moral igrati vso tekmo kot igralec v polju. Prvič sta nastopila mladinca Cimerman in Križe, ki pa nista razočarala. Prvi polčas so se Dravaši kar dobro upirali nasprotniku in vodili ves prvi polčas. V drugem polčasu pa so popustili zaradi velike vročine. Tako so premagali domačini brez velikih težav goste z rezultatom 27:19. Sodnik Ajder je dobro opravil svojo naloga.
DRAVA je nastopila v postavi: Kuhar, Križe 2, Zlender 13, Cimerman 2, Podpadec, Cernezel 2 in Valant.
Pri domačinih je bil najuspešnejši Povalej z 10 zadetki in Hri-bernik s 7.
Odločilno srečanje bo v zadnjem kolu, ko se bodo pomerili Ptujčani na domačem terenu z ekipo iz Radeč v borbi za tretje mesto. V slučaju zmage Drave bodo ptujski rokometaši zasedli 3. mesto, kar bi bil vsekakor lep uspeh za mlado ekipo Drave.
ROKOMET
V soboto, 6. 6. 1964, je bilo na stadionu Branika okrajno prvenstvo za pionirje, pionirke in mladinke. Zaradi odmerjenega časa je bilo tekmovanje po žrebanju in tako so se srečevali samo zmagovalci.
Pionirji iz osnovne šole T. Znidariča so po dokaj nesrečnem žrebu izpadli že v prvi tekmi in to proti Slovenj Gradcu, ko so izgubili s 15:4.
STRELEC
(od 23. novembra do 20. dec.)
Lahko se znajdete tudi v izrednih težavah. Otroci vas imajo zelo radi. Letos prijetno poznanstvo.
KOZOROG
(od 21. decembra <lo 20. Jan.)
Lepe spomine imate na šolska leta. Zaupanje v sodelavce vas hrabri. V ljubezni niste osamljeni.
VODNAR
(od 21. Januarja do 19. febr.)
Potrebni ste počitka. V službi vas prav razumejo. Radi snujete koristne načrte.
RIBI
(od 20. februarja do 20. marca)
V lovu na srečo ni uspeha. Iskrenim prijateljem se radi raz-odenete. Zelo ste vneti za pridobivanje znanja in novih izkušenj.
CENIK
Češnje 160 din, orehi celi 320, suhe hruške 240, pakirani datelj-ni 80, ajda 160, prosena kaša 170, ječmenova kaša 120, krma za kanarčke 250, banane 350, limone 290. pomaranče 320, rozine 470. stročji fižol 400, grah 160, kumare 300, paradižnik 520, paprika 600, pe-teršilj 160, solata kristalka 100, sveže zelje 150, koleraba 200, jagode 480, česen 260, čebula Ila 140, krompir 110, korenček 250, pesa rdeča 50, paprika vložena 228, kumare vložene 170, koruza 70, pšenica 65, proso 120. fižol tetovec 230, fižol prepeličar 250, fižol enobarvni 200, radenska 54, slatina donat 54, rdeče vino 300, belo vino 285, rdeče vino (21) 690, belo vino (21) 690, jajca 25, med 216, sir 880 din.
Pionirke so zasedle drugo mesto in to po žrebu najprej odpravile Limbuš s 3:2. Selnico s 5:4 in v finalni tekmi izgubile z 8:5 proti osnovni šoli Draga Kobala.
Največji uspeh so dosegle mladinke iz ptujske gimnazije, ki so osvojile prvo mesto in pokal ORO.
V prvem srečanju jim ie žreb namenil Ravne, ki so jih odpravile s 6:3, v drugem srečanju so z gladko zmago odpravile so-vrstnice iz D. Kobal iz Maribora z 9:0.
Po teh dvieh zmagah so v finalni tekmi premagale ekipo Branika z 10:5.
Mladinke so si s tem pridobile pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu.
Organizacija tekmovanja in sodniki so bili slabi.	-an-
VABILO
NA STADIONU DRAVE O^ ORMOŠKI CESTT V PTUJU BO V SOBOTO OB 20. URI ROKOMETNO SREČANJE MOŠKIH IN ŽENSKIH EKIP GSV (GRAZ - AVSTRIJA) — DRAVA (PTUJ)
PRIJATELJI ROKOMETA VABLJENI!