nsro-w- ^roDcOs:, IS. jaix-cL-7-arja 1899.
Vabilo najiarocbo.
Cenjene naročnike prosimo, da bi nam blagovolili kolikor preje mogoče doposlati naročnino, ker imamo pri dvakratnem izdajanju lista obilo stroškov. Ako kdo ne zamere več poslati nego vsaj za četrt leta je dobro.
Za $i dobite list četrt leta to je 26 številk in še naš Koledar.
r pravni št vo.
Zapuščene farme.
Že več l<H tožijo oficijelue objave o vednem množenju zapuščenih zemljišč v državah na iztoku, o zapuščenih farmah, kterih posestniki so, da so se znebili svojih uknjiže-nih dolgov, rajesevdenar spravili, k:ir se je le dalo, potem lepo povezali svojo c>ilo in se ali podali v meni a, ali pa odšli v daljni zapad, kar se je največkrat pripetilo, in tam na nikdar še obdelanej zemlji pričeli novo larm-rsko gospodarstvo.
Dosedaj so najbolj v tem pogledu tožile držav^ Maine, Vermont, New-Hampshire, New Jersey in sosedue države. Od ljudskega štetja do dru-z»ga štetja se je število množilo, to je število zapuščenih farm. V ne-kterih državah so je to ostavljenje zemljišč in izseljevanja proti zapadli tako pomnožilo, da je zuačaj ljudstva vsled tega postal ves drugačen. Gotove države nove Anglije so sv^j Yankee značaj skoraj zgubile, med i*!La de je pa na zapadu v Kansasu itd. ljudstvo tako naselilo in to večinoma Yankeei.
D usedaj kakor rečeno, so dohajale tožbe iz iztočnih držav o zapuščenih farmah. Sedaj se pa oglašajo tudi že avtoritete iz srednjih držav o enakih pritožbah. Pred kratkem je governer Mounk iz ludiane opozarjal nato, da se v onej državi število zapuščenih farm kaj hitro množi. Obširni deli dosedanjih farmarskih zemljišč so v rodovitnosti vpehali in farme so dosedanji poaestuiki zapustili. Samo v Clav County, Iud., merijo farme od svojih posestnikov zapuščene 15 štir-jaških milj ali 10.000 akrov. Kuaka poročila dohajajo iz družili delov Indiane kakor tudi raznih družili držav.
Malomeščanski lisi i vidijo uzrok pri tej prikazni nepravilno obdelovanj*', s kterim Amerikanci izčrpajo zeml jo in ker gnojenje popolno-
Razmotriyanja pod črto.
ma opuščajo; dalje potrjujejo, da železnice z svojimi tovornimi tarifi na farmerje pri tiskaj o in konečno tru6ti, kakor na pr. trust z mesom, kteri kontrolira ceno klavne živine, farmerjem škoduje s pritiskanjem ua cene, tudi borzno igro navajajc kot uzrok uboževanja farmerjev-
Deloma opravičuje gover. Mount ta mnenja. Priporoča pa v povzdi go poljedelstva boljšo izobražbo mladega farmer ja iu meni s tem preprečiti zlo zapuščevanja farm.
Kako malo pregleda imajo ti državniki v gospodarstvo!
Nikakor nečejo ali nemorejo razumeti, da je jednostavno tekmovanje velicili farm,ktere vsled boljših zemljišč in vspešnejega podneb ja in z ogromnim pridelovanjem, prouz-ročujejo, da farmerji v iztočnih in srednjih državah zapuščajo farme, ker obilni pridelki narekujejo tudi cene drugim in jih Btiskajo.
Zelenjavo in sadje zamorejo na jugu vsled vpliva dobrega podnebja dobro pridelati, ter jih zamorejo v New York na trg ceneje spraviti, nego jih zamore farmer v New Jersey pridelati. Žito, ktero pridelajo na velikanskih farmah na zapadu, zamore se v New Yorku iu BulValo ceneje kupiti, dasi ga tisoč milj daleč pripeljejo, nego je mogoče pridelati v državi New York iu Novej Angliji. Farmer na iztoku in v sredujih državah nikakor ne more vspevati proti tekmovanju velikanskim farmam na zapadu, uiti ne ugodnim razmeram na jugu. Zato je prisiljen opustiti njegov dom: zato potuje v mesto, da si ustanovi ali poišče boljšo prihod-njost, zato zloži skupaj svoje stvari ženo in deca in gre po svetu iskajoč si novo boljšo domovino.
Tekmovalna borba je oni faktor, ktera uničuje malega farmerja, in ga sili med proletariat, stavi ga vštric onih m nožih eksistenc malega meščanstva, vsem tem nižjim slojem poBtaja enak in v to ga sili ueizprosni položaj društvenega razvoja iu ga gospodarsko uniči.
Proti temu ne pomaga nič ved-nosina izobražba mladega farmerja; ne pomaga nobena borba proti trusti, monopoli in borzijanskimi igrami. Pomoči je iskati le v spremembi naše družbe, ktera se opira ua sloboduo tekmovanje, najti jo je le v preobraženi družbi iu v gospodarsko uravnanih razmerah.
Iz nasil novih kolonij.
Rojaki, naročujte se na list ,Cilas Naroda"!
(FS5e Free l-atice.) Da bo se časi na boljše ali celo dobro obrnili — tako kakor je Mc-KinUy prorokoval — v ta dokaz navajajo kapitalistični listi ogromne denarne pogodbe, ktere se vsak teden store na borzah velikih mest osobito v New Yorku.
,,Glej te, kako izvauredno dobro mora sedaj cveteti, te velike številke so porok, da v borzijanskih krogih vlada zaupanje, in se denar kaj marljivo steka iz rok v roke.*1
Tako pravijo McKiulevevi somišljeniki in sploh kapitalistični priliki gotov denar prišel v promet, listi in kar se tiče poslednje trditve Mešetar ali borzijanec kupi od — im moramo priznati pravo. V mešetarja ali borzijauca gotovo šte-VVall Street vlada prav živahna tr- vilo teh ali onih akcij kakega tru-govina, deluice gredo v vrednosti sta, zato pa ne plača nič, zapiše le
neizmerne kupe svojih akcij, ali delnic ua deuarna tržišča ali borze. Mešetarji ali posredovalni prodajalci teh delnic zaslužijo temveč, Čimbolj oni ženejo ceno kviško.
Ni je skoraj več obrtne stroke, ktere &e ne bi polastil kak trust in sicer na ta uačin, da se gotovo število delnic razdeli med trustove družabnike, drugi del delnic pa vrže na denarni trg v razprodajo. V teku meseca decembra minolega leta se je po omenjenem potu delnic v znesku več sto milijonov dolarjev menjalo iz rok v roke. Ti zneski, ali vrednostne svote se navadno »prepišejo", ne da bi pri tej
Vmeščenje novega majorja.
Havana, 14. jan. Danes opo-ludne je bil vmeščen novi mestni major Perfecto Lacoste, prejšnji predsednik domoljubne Junte, kteri je za časa vstaje isto vodil v Ifa-vaui. Lacosta je zelo priljubljin in mestna dvorana je bila prenapolnjena občinstva. Pribočnik ame-rikanskega poveljnika je zaprisegel ma jorja. Odstopi vsi ma jor marquis de Esteban, je obžaloval, da je mesto v takem slabem denarnem položaju. Njegov dolg znaša 12 milijonov dolar jev. Lacosta je odvrnil, da se bode potrudil, oskrb-ništvo kar le mogoče varčno vredi-ti, posebno pa gledati na zboljšanje zdravstvenih razmer in skrbeti za povzdigo javnih šol. Generala Me-nocal in Rafael de Carnenas sta bila imenovana prvim in drugim načelnikom redarstva. Dr. Zayas je predlagal, da se imenuje odbor, kleri bode pozdravil generale Brooke, Ludlow, Fitzhugh Lee iu Maximo Gomeza v imenu mestnega starašinstva. Predlog je bil jedno-glasno sprejet. General Brooke je odbor prijazno sprejel, ter rekel: ,,Amerikanci želijo, da bi se Kubanci sami vladali."
Delavnost kapitalistov.
Havana. 15. jan. Harvey syn-dikat je kupil včeraj parobrode in železnico v Reglo in plačal zato $293.000 v španskem zlatu. Isti syndikat je včeraj večer sklenil kup eiekirične naprave v Cienfuegos. Kupna cena znaša S 190.000, toda vporabili bodo še*8200.000, da se zmožnost naprave podvoji. Tudi si je svndikat pridobil v Cienfuegos koncesijo za zgradbo 20 milj dolge električne železnice.
V Santiagu sije Harvey syndikat že pridobil nadzornišfvo čez električne naprave in oskrbovanje mesta z lučjo. Koncesijo za zgradbo 14 milj dolge električne poulične železnice bodo v pondeljek podpisali. V Havani bodo 25. januvaija pričeli z delom, da preskrbe Urbano poulično železnico z elektriko.
Med tem pa se sunje tudi družba amerikanskili kapitalistov, da bode na otoku gradila železnice od severa proti jugu ter izkoriščala lesna iu rudiuska bogatstva pokrajin Santiago in Puerto Principe. Početkom so mislili to železnico zato graditi, da bi brezposelnim deli delo, sedaj pa v istiui nikogar
brez dela ni izvzemši takih, kteri delati nočejo. Nastane pa vprašanje, ako bi zamogli to železnico, ktero so cenili 20 milijonov dolarjev, tudi zgraditi za še enkrat večjo svoto. Santiago in SabaniHa železnica, ktera je dolga deseti del one, je stala 50 milijonov dolarjev.
Skušnja rudarjev.
Ha v a n a, 16. jan. Danes bo preiskovali 300 prosilcev, kteri so se oglasili za redarsko službo. Do opoludue so jih 80 sprejeli in med temi je bilo 30 Špancev, kterih niso izključevali, ako so bili le dosti močni za to službo. Med prosilci je bilo tudi nekaj španskih častnikov. Od teh sta bila dva že v soboto sprejeta. Do konec tedna bode re-darstvo urejeno. Redarji bodo dobivali $50 mesečne plače, ktero smatrajo premajhno, ter jo baje nameravajo zvišati na $75, kakor-šno dobivajo redarji na Porto Rico.
Z gradenjem skladišča v Triscor-nia so danes pričeli, pa tudi ob koncu železuične črte jih nekaj grade. Skupno posluje pri tem delu 1300 mož. Nek Španec je prosil za privilegij, da bi smel uvoženo klavno živino preiskovati in zato pobirati davščino. Preplog ni bil vspre-jet.
Na železniški postaji v Iiegli bo redarji aretovali tri španske vojake, kteri so služili pri posadki v Ma-tanzas in tam umorili nekega majorja in potem ubežali v Havano. Tukajšne oblasti so bile o njihovem prihodu brzojavno obvestene in prijeli bo nevarne tovariše. Našli so pri njih še 83000, ktere so ma-orju oropali.
Santiago, 16. jan. Tu je vladala danes razposajena radost, ker je pomožni governer pokrajine iz Washington a brzojavil, da colnin-skih dohodkov v Santiagu ne bode potreba oddajati v Havano. Po dnevi vršili so se slavnostni sprevodi, na večer so pa užigali umetal ni ogenj.
Dopisi«
Hibbing, Minn , 10. jan.
(.Javni in resnični odgovor na javno vprašanje Joe Poušeta v štev. 2 „Glas Naroda".)
Joe Pouše vpraša: Zakaj je bil izločen od društva sv. Barbare štev. 40., v Hibbiugu, Minn.? No, nato javno vprašanje naj mi bode tudi dovoljeno javno odgovoriti: Joe Pouše je bil zato izločen iz našega
društva ker ni svojih mesečnih doneskov plačal in to t r i m e s e-ce je zaostal. K» r pa naša pravila tako govore, da kdor tri mesece zaostane z društvenimi doneski se iz društva zbriše ali izloči. Joe Pouše naj pa tudi javno zve, da smo mi tri mesece za njega plačevali assesmente. On :ma vendar naša pravila, le samo po njih naj bi se ravnal in storil svojo dolžnost kakor sem jo jaz. Dalj'* naznanim -Joe Poušetu, da sem mu pismeno naznanil in tudi odposlal mesečni račun, ali on se ni brigal za pismo, ker je ni iz pošte vzel, pismo mi je pošta čez 12 dni vrnila uaz;ij : torij kako se to vjema z njegovo trditvijo? Pisal sem mu. d>i naj stori svojo dolžnost do prihodnje seje, ker drugače ga bode društvo izločilo in sem prvo pismo zopet nazaj poslal iu mislil, da se bode prepričal, da je pismo res prišlo \ Aur. -ro, 111., iu ga tam 12 dni čakale, a tudi to je naza j prišlo. O tem se lahko vsakdo prepriča in to vedo vsi tukajšnji društveniki, ker se pri vsakej seji došla pisma prečitaj--. kar trdim in navajam, lahko še sedaj dokažem. Xa pismu je videti poštni kolek od naše pošte in one iz Aurore, 111,, toraj ako ni šel Jo * Pouše po pismo, ni to moja krivda, in o tem je iskati izločen je iu vse uzroke. Ker Joe Pouše javno vprašal, iu mojih pisem ni hodil iskat na pošto, ali jih ni hot^l vzdignili, sem mu prisiljen tudi javno v listu odgovoriti, kar mi nau nihče ne vzame za zlo, opravičiti nečem le sebe, ampak vse društv
Naznaniti imam tuui rojakom, da gre tukaj z delom prav dobro to zimo, tudi v llanul rudniku so pričeli delati precej po novem letu in bode čez zimo delalo par sto delavcev.
V soboto 7. jau. t. 1. se je v imenovanem rudniku ubil nek Italijan, ker je neprevidno okolu hodii. Blizo ,,timber šafta" je nesrečnik padel 50 čevljev globoko in se tako poškodoval, da je drugi dan umrl. Delal je samo tri dni v tem rudniku in nesreča ga je doletela.
F. Globočnik.
Mountain lion, Minn., 10, jan
Od mnozih krajev širne Amerike dobivam vprašanja kakšna so zemljišča omenjena v 3. štev. ,,Glas Naroda4', na ta vprašanja odgovarjam kar mi je znano, vsem časti-tim rojakom: Vem, da je mnogo rojakov, kteri so že bili iu delali v tukajšnjih rudnikih, in da bodo ti rekli, da je dežela okolu Tov.erja
in Mesa be premrzla za farme, kar tudi jaz sam potrdim, ker .tima je zelo huda. ali svetujem rojakom, kteri žele omisliti farme, da boJe-m- > z tmljišča zbirali nižje doli proti Rainy Riveiju, ker tam so rodovitna z* nilj išča ua vsako stran, tam rodi žit in se tudi na več krajih nahaja divja sliva, iz česar sklepam, d t bi tudi sadno drevje vspevalo. Ob nižavah Rainy Lake niso več tako mrzli kraji kakor tukaj po M-sabi, to sem čul že od mnozih ljudi, in zemljišča hvalijo oni,kteri so tam vzeli Homestead. Res je pa tudi, da bode prvo leto težavno vsa-komu. kteri bi pričel kmetijo, posebno takim, kteri ne bi bili denarno dovolj založeni, ali z vstrajnost-jo s-3 vse premaga in upanje na boljšo bodočnost dosti pripomore. Kteri rojakov bi si ne mogel zemljiške zboljšati, ima lepo priliko iti si zaslužiti po tukajšnjih rudnikih in v letu enkrat ali parkrat obišče /. unij išče in si ga tako lahko počasi strebi in napravi koristonosno. Nihče naj se ne nadeja, da ako vzame Homestead, da dobi obdelano polje, naj bode le zadovoljen, ako dobi rodovitno zemljo, ali lep del go j zda, ker potem zamore upati, da se mu bode njegov trud dobro splačal \ nekaj letih, ker vednost je vedno višja. Pred dobrimi 8 leti še ni bilo na Mesabi nobenega mesteca, a sedaj jih je osem, in v vsakem zasluži mnogo ljudi denarje, seveda eni bolje, drugi Blabeje, ka-
Nase pivo
je poskusen d od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima \ ariti.
Zato je
SUPERIOR STOCK
PIVO najboljša pijača.
Prodaja se povsodi.
BOSCH BREWING CO.,
LAKE LINDEN,
MICH.
V (I
I	I
(I
)
¥ (I
II
II
kviško in obrtnijaki papirji že od leta 1882 niso tako \spešno prevladovali denarni trg.
To živahno zanimanje kapitali-»tov pa ima svojo podlago le na špekulaciji. Kupujejo in pro-dajajose večinoma le deluice raznih „trn®tov." Ta raznovrstna obrt-nijska podjetja, ktera oklepajo ame-riftko ljudstvo kakor mora, ao vrgla
domišljeno vrednost k delnicam in tako se vrši to postavno slepar-stvo. Ljudstvo čita po kapitalističnih listih kako gre vrednost delnic tega ali onega trusta kviško in ono (ljudstvo) prične kupovati te delnice, ali ne na „prepis" ampak za gotovi denar.
V velicih mestih so banke se vedno prenapolnjene z denarjem,
odstotki obresti so še vedno tako nizki kakor so bili — celo nižji postali — to je dokaz, daje navidezno oživljenje kupčije le humbug.
Živahno barantanje na borzah nema najmanjšega dobička za delavca. Velikansko združenje podjetij jedne stroke v truste, je pa delavcem le v škodo. Taki trusti vsled uvedenja novih strojev vedno znižujejo število delavcev, ob enem pa ceuo izdelkov zvišujejo.
Z izjemo nekterih obrtnih tru-stov in onih strok, ktere vlada potrebuje v pomnoženje brodovja in oboroževanja, bo naša obrtna podjetja ravno tako na slabem kakor že več let sem. Nova podjetja so jako redka, kljubu temu, da je dosti — da preveč — denarja na bankah. Za občui blagostan bi pač mnogo fcolje bilo, da bi borzni špe-kulantje prav slabe kupčije delali, ter da bi se denar namenjen v špekulacije bolj uporabljeval za zdrava obrtniška podjetja, pri kterih bi zamoglo še več delavcev delo dobiti za kolikor mogoče dobro plačo.
Se le potem bi se zamoglo govoriti o procvitanju iu razvoju obrt-nije in kupčije.
Dobri časi so sedaj le za borzi-
jance, ustanovnike trustov in kapitalistične časnikarje, kterim vedno kaj pade v žepe, da pomagajo ljudstvo slepariti.
Na filipinskih otokih se gode čudne stvari. Raznovrstne ondotne narodnosti: divje, na pol divje in s civlizacijo malo namazane, se nečejo podvreči svojemu oslobodoval-cu Stricu Samu.
Poveljnik amerikanske mornarice je Btare, lesene ladije, ktere so zaradi raznih pomanjkljivosti le še komaj plavale nad vodo, z svojimi velikimi, močnimi oklop-nicami, oboroženimi z ogromnimi topovi, razrušil in uničil kakor bi bile orehove lupine. Da, to dvomljivo" zmago je Dewey priboril v filipinskem vodovju in zato ga smemo prištevati najbolj ,,srečnim'' vojskovodjem vseh časov. Da se je Amerikancem posrečilo pozneje tudi na kopnem tam ustanoviti, to se imajo zahvaliti le pomoči filipinskih vstašev. Da so Amerikanci to pomoč dobili, so Filipinom zatrjevali — kakor preje Kubancem — da smoter amerikanske vojne proti Španiji je le oslobodjenje zatiranih in vesoljno človekoljubje. ,,Poka-
žite svojo hrabrost in ijubezen do samostojnosti — to Vas bode pokazalo vredne državljane nove republike, ktero si bodete s tem ustanovili." Tako lepo so peli ameriški ptički, med tem ko so spretno nastavljali svoje limanice.
V Parizu, pri pogajanju o mirov-nej pogodbi, je pričel amerikanski orel kazati svoje ojstre kremplje. Seveda, oni, kteri biva v Ameriki in pozna tukajšnje razmere, je že precej s početka vedel, da vse širo-koustenje z razlogi človečanstva, je bila le prikrita pohlepnost tukajšnjih kapitalistov, in si le dežele prisvojiti po predpisu: hočeš, nočeš, moraš!
Zmagana in osiromašena Španija je v Parizu toraj tudi v to privoliti mogla, da filipinski otoki v prihodnje priznajo vrnovno oblast Zied. držav. Sedaj so se Filipinom še le oči odprle češ : „Samo podjarmiti nas hočejo Yankeey, obogateti hočejo z naravnim bogastvom naših otokov, akoravno ne na tako Bilovit način kakor naši dosedanji zatiralci 1"
Tako je prišlo, da si filipinska vstaška armada in ameriški vojaki Btojč sedaj nasproti z orožjem v
roci. Moje mnenje o tej zadevi je, da bode Vaukee tudi sedaj prekosil azijatske rumenokožce. Stric Sam ni le zvit tako kakor prašičev rep, on zna tudi dolar ravno tja naložiti, k jar ve da največ nese.
(ital sem v raznih časnikih, da so začeli Filipinci z mnihi, kterih je dokaj na teh otokih, zelo surovo ravnati. Samostani imajo na filipinskih otokih neizmerna zemljišča in mnihi imajo tam marsiktero pravico, ktera drugej pripada le poiitičuej oblasti. Več sto let so že Filipinci pod vlado teh skrbnih in vrednih meniških patrov in sedaj se čuje, da jih ti divji otočani barbarsko mučijo, da jim vtikajo čez nosnice železne obročke, ter jih vodijo na vrvih po ulicah.
Čudno se mi pa vendar le vidi, da ti menihi v par stoletij z svojimi gotovo lepimi nauki niso več omike vcepili svojim vernikom. Morebiti so ti gospodje imeli le polno lepih besedij in naukov na jeziku, a sami so vse drugače živeli? Nekaj mora biti prav do korenike gnjile-ga pri načinu kako je Španija vladala svoje kolonije.
(Konec prihodnjič.




Entered as second clas matter at the New Yobk, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki, Izdajatelj in urednic : Published by
F. SAKSE R. 109 Greenwich St. New York Citv.
Na ieto velja list za Ameriko $3.—,
pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vBe ieto . . . gld. 7.—, »t »,/ t« pol l«ta . . . . „ 3.50, , / „ čitrt leta . . . 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno f	dve številki
,,Glas Naroda" izhaja vsako g*odo in soboto.
..GLAS NARODA"
(„vok 'c of the People") VVilJ be ieied every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
K. S. K. Jednoti, plača ta dedičem >S00, ako pa možu žena umrje dobi
>200. Zato povabimo rojake, da bi pristopili k našemu društvu, nesreča nikdar ne miruje in ^e pičiva, in kako dobro je, ako zboleli i rat dobi podporo. Za umrlim pa žena ali bližnji sorodniki $800. K sklepu srčno pozdravim rojake po širnej Ameriki; tebi ,,GIas Naroda" pa želim obilo vspeha in mnogo dobrih naročnikov.
Peter Sneller, tajnik.
Razne vesti.
Advertisements on agreement.
Velikanska naprava.
V kratkem bodo na zatočnej strani Harlem Riverja v New Yorku pričeli graditi velikansko posjppje za električne stroje. Po načrtih bode ta zgradba največja te vrste na svetu. Največji stroji pr^ko atlan-tiških parnikov imajo po 30.000 konjskih sil, nova mašinerija pa hode zmogla najmanj 90.0<>0 konjakih sil. Dajala bode vso gonilno moč na glavnih pa tudi vseh stran-! škili Črtah poulične železnice na
Za oglase do 10 vrstic se plača
30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti
se ne natisnejo.
Deiiarnaj Be blagovoli poalati po ., .
Mon y Order.	i,
D	, • v, -	, ,	1 osiopje bode 320 čevljev dolgo
Pi epr m rut i kraia nnročmkov1	„	J	&
j	,	. 2o0 široko in v dva dela razdelie-
rroe .no, da se nam tud; prejšnje1	J
bivr išč'.- na/ iaii!, da hitreje najdemo r.asl >vnika
D>piom in pošiljatvam naredite d as Lovom :
„G!as Naroda1',
no, in sicer za parne kotle v jedli-m, mašinerije in generatorje v drugem d< Iu. Nad kotli bode prostora za 10.000 ton premoga. Ta del poslopja bode 100 čevljev visok in na vogalih bodo stolpi. Poslopje
. _ ,,	. , __ „ .	i bode stalo tik ob vodi, kjer bodo
1 /9 Greenwich St. New York City. I .__-- ,	,
__- stroji vlačili premog iz ladij narav-
——	nost h kotlom. Vsak dan bodo pokor je p .vso'ii: tak z upai.j. m in	rabili is00 ton premoga. Naprava božjo pomoej-; zamoremo vse težave	bode imela 00 parnih kotlov, vsak premagati. Vem tud!. da b >demo	po 5o0 konjskih sil, pri kterih bo imeli težuvu') p r pri iskanju zem-	poslovalo le 40 kurjačev po noči in Ijišča in bodemo morali v gojzdu	po dn^vi, ker bodo delali vse z
pri ognju prenočevati, ali vse to kmalu mine in tudi pozabi, ako je sad dober in obilen. Kadar določimo dan in kje se vsi rojaki snidemo, potem se bodemo poda i v Vir-ginijo v cerkev k služIti božji in prosili Boga pomoč; in sreče. Do-bičkaželjnosti pri tej zadevi ni ni-kake, ker Homestead se dobi z a-s to nj, toraj ga ni treba kupiti, le plačati je pristojbine. Pozdrav vsem rojakom. John Sterle, Mountain Iron, Minn.
St. Louis Co.
(Dostavek uredništva. ) Mi take dopise rudi priobčujemo, k^r veselilo bi nas, ako bi se ustanovila kaka naselbina in naj bi se ta ba-vila izključljivo s poljedelstvom, ali obrtnijo, je uam pač vsejedno. Ako je zemlja ob Rainy R iverju v istini dobra in jo je dobiti samo v platež primerno malih stroškov, je priporočati to. Mnogokrat seje pa tudi v tej deželi ž * zgodilo, da je kdo vzel Homestead in potem našel rudo ter svoj claim dobro prodal; ali pa ko je les posekal, onega za lepe novce proda' v rudnike. Go-i tovo ni vsakemu sreča mila, ali zelo mnogi so tako storili, žal, da tudi lahko pridob ]jene novce tudi pre-hitro pognali. Gospod dopisnik je delavec, ima stalno službo, toraj gotovo ne bode to kar tja v en dan zavrgel, in račuuamo na njega, da tudi vestno svetuje in dela.
Butte City, Mont, 10. jan.
Slavno uredništvo ,,Glas Naroda" prosim, da blagovoli sprejeti moj dopis. Naše podporno društvo «v. Janeza Krstnika štev. 14 je imelo svoje glavno zborovanje ; naj preje smo se zahvalil: staremu odboru za njegovo delovanje leta 1S9S in sicer gg.: Ferko Barkoviču, predsedniku; Tone Vidmarju, podpredsedniku ; Juuez Gostiši, tajniku; Jožef Šči nkovcu, podtajniku. V novi odbor so bili izvoljeni; Nikolaj Cvetkovič, predsednikom; Miha Žalec, podpredsednikom; Peter Sneller, tajnikom; Marko Krašo-vec, pod tajnikom: Janez Žagar, blagajnikom. Janez Pezderc, maršalom ; Mate Tomazin, podmarša-lom. Društvo šteje 07 udov. Leta 1898 je imelo nuše društvo $1112.25 stroškov, iD 81593.20 dohodkov. Nafte društvo dobro napreduje bol-nišne, podpora plača $1 na dan, toraj $30 na meaec. Brate vabimo, da naj bi pristopili k našemu društvu ker je dobrodelno; bolnik dobi podporo, strežaja; umrlim oskr-bimo sprevod in ker je društvo pri
stroji.
Za priči -bivanje elektrike bodo postavili največjih generatorjev, ktc •re so še kdaj izdelali in sicer vsak nad 000 konjskih sil. Nad vt-akim g- neratorjem bode parni f^t roj po 6o00 koujskih sil. Glavno poslopje bode veljalo $500.000, stroje in vse druge naprave pa cenijo na $5,000.000.
Preobrat pri tovornem prevažanju.
Pod naslovom ^International Air Pc wer Co." se je v Newjerseyu iz raznih kapitalistov obstoječa družba Inkorporirala, ktera ne namerava samo veliki New York, ampak celo ves omikani svetoskrb-ljevati z ,.Auto Trucks" to je tovornimi vozovi, kteri bodo vozili sami brez konj. Kapital baje znaša r 17.000.000, h kteremu so tudi pri-prisp- !t evropski špekulautje. Kupili bodo tovarne v Providence, kjer bodo izdelovali avtomobile izključno za izvoz. Vse za izdelovanje avtomobil v Ameriki, Angliji, Avstriji, Avstraliji, Franciji, Nemčiji, Rusiji in Turčiji izdane patente je baje nova zadruga pokupila. Krajevni tovorni promet v velikem New Yorku ima večji obseg nego največja železnica v Zjed. državah. Tu vsako leto samo premoga zvozijo 15.000,000 ton. Za prevažanje ledu, mleka in pive po mestu služi 1200 voz in 26C0 konj, kar z vpo-štetjem voznikov na leto stane najmanj 200.000. Skupno je v j\e\v Yorku približno 150.000 konj, kteri so z njihovim delom in postrežbo vredni kakih §300,000.000. Ni čuda toraj, ako veliki kapitalisti drvijo za tako slastnim plenom. Tisoče in tisoče delavcev, kteri so dosedaj kot vozniki itd. imeli skromen zaslužek, bode pogazil kapitalizem, kakor jih je avoječasno železnica.
Zvišanje plače.
„City Record", uradno glasilo ne\v-vorškega mesta, naznanja dne 13. jan. zvišanje plače dvem oso-bam. John Haney, voznik ekspres-uega voza za „City Record" dobi sedaj 81800 letne plače. To je največja plača, ktero kak voznik v New Yorku dobiva. Letno plačo v ,,Citv Record Office" nastanjenega knjigovodje so od S1000 zvišali na $1200. Novi poverjeni komisijonar za javna poslopja, razsvitljavo za Queens County dobi $3000 na leto. Delavce pa odirajo; ali omenjeni so Tammany marueluki.

__i_
/
Gosta megla.
Nad mestom New Yorkom in okolico je bila 14. jan. tako gosta megla na vodi in na kopnem, da so vsi parebrodi, železnice in poulične železnice neredno vozile in imele veliko zamudo. Tudi nad-ulične železnice eo bile pri vožnji ovirane akoravno ne toliko, kakor vsled megle pred par tedni. Tudi zaliv je bil zagrnjen v gosto meglo in na Sandy Hook se je oglašal rog 40 ur. Na morju je megla ležala že dan popreje in več prekomorskih parniko/ ni moglo preje v pristanišče, da se je megla vzdignila.
Samomor deklice.
Annie Fisher 16 let stara služkinja pri nekem tičarju v New Yorku dihala v-se plin in se usmrtila. Ze dvakrat popreje je skušala poseči po življenju in sicer enkrat z strupom za podgane, drngikrat pa s kloroformom. Uzroki samomora niso znani. Htariši nesrečne deklice žive v New Yorku.
Roparska dnilial.
Več članov neke roparske druha-li, ktera je dalj čas plenila ob Hudson reki so deli pod ključ. Roparji so se vozili okr< ^g s konji in vozom ter kradli kar na debelo; v New Yorku so baje pokradli usnja v vrednosti SI 1.000. Neka ženska služila je tolpi ter izvohuuila hiše. ktere so potem vplenili, pokradeno, blago pa potem po prav nizkej ceni prodajala. V Asbury Parku se je pripeljala roparska tolpa pred prodaja I n ico trgovca Kraintza, naložila obleke v vrednosti 81700, ter oddirjala ravno ko je redarstvo prišlo na lice mesta. Posrečilo seje vjeti jednega člana te tolpe, kteri je baje ovadil par sodrugov, da bi ga zadela manjša kazen. Na podlagi te ovadbe, upa redarstvo v kratkem vse člane nekdaj toli nevarne tolpe izročiti sodni ji.
Sprevodnik ubil potnika.
Redar blizu 34. ceste v New Vorku je videl, kako je nek mož tekel za vozom konjske železnice držeč se zadnjega konca. Sprevodnik je stal na svojem prostoru, toda ni se brigal za potnika, da bi bil dal znamenje vozniku naj počasneje vozi ali vstavi. Naposled je mož napel vse svoje moči ter skočil na voz. a v istem hipu ga je sprevodnik udaril na tilnik, da se je potnik opo-tekel in padel raz voz. Še enkrat je vstal, Be prijel z obema rokama za vrat in omahnil mrtev na tla. Sprevodnika so zaprli in kakor je videti se radi t^-ga čina nič kaj dosti ne zmeni. Pravi, da se je potnik branil plačati vožnino, in ga je zato že vrgel popreje raz voz. Trdi tudi, da mu je potnik pretil z smrtjo, ako zopet pride na voz, in da je ravnal v samobranu. ter ga le slučajno tako nesrečno zadel.
Umrli je bil mnogo let stenograi' neke tvrde, kjer eo ga vsi čislali radi njegove zanesljivosti in delavnosti. Kesrečni mož zapušča mlado ženo in otroka, s ktero je baje živel v najlepšij slogi.
Morilec na sinrtnej postelji.
Redarstvo v P-rth A m boy, N. J., je bilo brzojavno obveščeno, da je Harry Schlipf na smrtuej postelji obstal umor gospodičine Hester Mary Anderson pred sedmimi leti. Schlipf je bil I. 1892 železnični delavec v Perth Amboy in ko so našli truplo Mary Anderson, bil je ob-dolžen umora, toda dokazi so bili nezadostni, in so ga spustili iz zapora.
Mary Anderson je bila 8. junija 1892 umorjena. Bila je hči siromašnih starišev in se je morala že zgodaj kot služkinja preživeti. Nazadnje je bila v Perth Amboy pri gospej Boguton, ktera jej je omenjeni dan dovolila obiskati Btariše. Pri slednjih je dospela ob 3. uti popoludne; po 5. uri pa jo je videl nek telegrafist dve milje od Perth Ambovh tam kjer se križati dve železnici. Deževalo je hudo in Mary je imela razpet dežnik. Četrt ure pozneje je našel železniški .nadzornik dežnik pri grmu ob železnici. Poieg tega, je ležala tudi ročna torbica in nekaj obleke dekleta. Po nadaljnem iskanju je našel nadzornik tudi truplo, s prerezanim vratom in Ystreljeno v hrbet. Takrat je bil Schlipf dva meseca v zaporu,
___
ker so sumili, da je Marv zapeljal in jo spravil s poti, da mu ne bi skalila znanje z nekim drugim dekletom.
$10.000 odškodnine za 1 cent.
Robert A. Hollister, nek stavbar je priboril v Newarku, N. J., razsodbo za $10.000 odškodnine. Mož je 16. julija m. 1. oddal United States Express Co. zaboj orodja zapre-vožnjo, družba pa mu je zaračunala jeden cent davka za pobotnico. Upiral seje plačati cent, ter zahteval nazaj orodje in denar. Družbeni agent pa tej zahtevi ni hotel vstreči in je moža še povrh dejansko napadel. Sodnija je HolliBteru pri-poznala S10.000 odškodnine. Seveda družba te Bvote še ne bode izplačala, namreč poslužila se bode vseh le mogočih sredstev se izogniti sodnijski razsodbi, ako bi pri tem zapravdala tudi še enkrat toliko svoto.
Država korporacij.
Trenton, N. J., 14. jan. Vto-rek pe je vršilo vmeščenje novega governerja na priprost način. V senatu je McDermott žugal staviti predlog, kteri bi zahteval preiskavo sleparstey pri poslednjih volitvah v Hudson Co. Republikanci se za to zadevo doBedaj niso brigali, toda nekteri vodj i pravijo, ako bode resolucija vsprejeta, se bode tako razširila, da tudi še nekaj druzih reči pride na dau.
Poverjenik Sturr iz Patersona velja kot jjrvak anti-trust postavo-dajalstva in vodje obeh strank ga radi tega po strani gledajo. Kajti v New Jerseyu inkorporiraue družbe, ktere so znane pod imenom kot
mešane korporacije", plačajo v državni zaklad nič manj, nego $500.-000. Tii svota skupaj z davkom, kterega plačajo železnice, v istini pokrije vse državne stroške. Pod postavo države New Jersey inkor-ponranih ,,mešanih korporacij" je kakih 20.000 na številu. Iste so obdačene od SI do S96.980 na leto, slednjo svoto plača ,,Prudential" zavarovalna zadruga v Newarku. Samo 182 korporacij plača $1000 i in več, na stotine pa jih plača manj nego $10.
Poskus spraviti vlak iz tira.
Pri Hopewell, blizu Bound Brook, N. J., so 15. jan. zvečer poskusili spraviti s tira vlak Reading železnice. Položili so na tir težko bruno, in jo s kamenjem podprli. Strojevodja iztočno vozečega vlaka je zapazil zapreko, ter ustavil vlak pri Hopewell postaji. Potem so obvestili vse bližajoče se vlake in preiskali tir in ogibališča, toda ra-zun zapreke niso našli nikakega poškodovanja. Zapreke so potem odstranili in. zadevo redarstvu naznanili.
Delavski vlak s tira skočil.
V soboto večer je skočil iz tira vlak Greenwod Lake divizije Erie železnice, poldrugo miljo od Mouks postaje. Vlak je vozil delavce iz Greenwood Lake, kjer so čez dan rezali led, v Pompton. Ko je vlak vozil po hudem ovinku, skočil je voz z delavci s tira, se valil po nasipu kakih 20 čevljev globoko in se razbil. Večiua ljudi se v razvalinah ni mogla gauiti. K sreči se je vendar eden oprostil in hitel v Mouks pomoči iskat. Ko seje zvedela vest o nesreči, prišli so sorodniki dblavcev v velikem številu in pričeli so se pretresljivi prizori. Bila je skoraj polunoč, prodno so zamogli z osvobodovalnim delom videli. Oprostili so ljudi in pokazalo seje, da je bila večina le neznatno ranjena. Ko so jih navzoči zdravniki obvezali, podali so se domov. Dva sta imela zlomljenje nogi. Jednega so izvlekli mrtvega z udrtimi prsi, isti zapušča ženo in sedmero otrok. Uro pozneje našli so druzega mrtvega, kteri zapušča mlado ženo z detetom ; imel je zlomljen tilnik.
Pridelovanje lann.
Albany, 14. jan. Prihodnjo poletje bodo Bkusili vpeljati v državi New York pridelovanje lanu. S. S. Baynn iz Lexingtona, Ky., zvedenec v tej stroki je pri volji dati potrebna navodila o obdelovanju. Sedaj se prideluje lan v državah Kentucky, Mississippi, Illi-
__
nois, Nebraska in California in lansko leto so napravili v vseh južnih državah vspešne poskuse. Stroški za obdelovanje lanu znašajo po $10 do $15 na aker, pridela se pa na jednem akru po $75 do $150.
Domišljane krasote konec.
N i a ga r a F a 11 s, 15. jan. Gor-ko vreme in južni veter minolih dni je vničilo VBe upanje stavbarjev ledene palače. Kakih 300 ton l«du, kterega so ž« vporabili za čudovito stavbo, pričelo se je očividno tajati. Ker so tudi vsi denarni pripomočki že skoraj pošli, odložili so načrt za prihodnjo leto.
Živi brez želodca.
B o s t o n, 14. jan. Pripetilo ae je v tretjič v zgodovinizaravništva, da je dr. Maurice H. Richardson, pomožni profesor kliničnega oddelka v Harvard medical učilišču 31. maja m. 1. izrezal nekej ženi želodec in sedaj čez pol leta je popolnoma zdrava, je in pije, kakor drugi ljudje. Prvo rezanje želodca je izvršil dr. Schlatter 6. sep. 1897 v Ziirichu, drugo pa dr. Borgham v San Fran-ciscu. Bolnica dr. Richardsona je srednje Btarosti, mati šestih otrok in živi v dobrih razmerah. Dalj časa je trpela bolečine v želodcu in meseca aprila 1897 so spoznali, da jej raste goba v želodcu. 20. maja m. 1. so Be posvetovali specijalisti, ter odločili, da edino izrezanje želodca zamore bolnico rešiti. 31. maja so se ti izvršili in požiralnik naravnost prišiii k debelemu črevesu. Vsa operacija je trajala dve uri. 3. junija je bolnica prvič vzela skozi usta malo vode in drugi dan tekočo jed. Od meseca oktobra se počuti popolnoma zdravo.
Železnični vozovi razdjaui.
N o r r i s ton, Pa., 15. jan. Na North Pennsylvania železnici ee je danes pri Glenside odtrgalo nekaj železničnih vozov od tovornega vlaka, ter drvilo navzdol proti drugimi vozovi in z veliko silo oboje zdro-bivši. V zdrobljenej kabusi je nastal ogenj in med razvalinami stisnjeni zaviralec Jakob Ruth iz South Betlehema je zgorel predno so ga zamogli oprostiti.
Prebisan trgovec-
Columbus, O., 14. jau. Tu je živel minole dve leti Arcinius Chevaliers, ter v tem času pridobil kakih $100.000. Danes pa je zatožen, da je zlorabil pošto Zjed. držav za sleparske namene. Njegovo slepar-stvo je bilo kaj priprosto. Naznanje-val se je povsod kot predsednik zadruge, ktera izdeluje stenj (doeht), da se lahko rabi deset let, ne da bi pogorel. Namakal je stenj, kteri stane G komadov 5 centov, v neko tekočino, ter ga prodajal po 40 centov komad. Seveda v drugič ni nikdo več kupil tako drag stenj, kajti trajal je le malo časa dalj, nego navadui. Toda Zjed. države bo velika dežela in ker je Chevalier vstrajno naznanjal, vsedali so se vedno in vedno novi ptički na njegove limanice. Pisalni papir sleparja je kazal na čelu šestnadstrop-no poslopje, da bi prejemnici pisem mislili, to je tista velika tovarna, kjer izdeluje hvalisani stenj. Chevalier je delal velike kupčije in tisti dan, ko so ga zaprli, je ravno odgovarjal na kopico pisem, v kterih je došlo $110. To je bila že druga pošta isti dan, s prvo jedošla še večja svota. Po postavi predpisana kazen za tak prestopek je 18 mesečna ječe za vsak slučaj. Chevalier se je minolo leto oženil z mlado deklico iz Columbusa, ktera se sedaj pritoži radi odurnega ravnanja.
Velikanski zemljevid.
C h i c ago, 111., 15. jan. C. B. Maugham iz Chicage je predlagal, za razstavo v Parizu 1. 1900 napraviti velikanski zemljevid, nakterem bi bile vidne vse železniške, telefo-nične in brzojavne črte v Zjedinje-nih državah, parniške črte na jezerih, reke in gore. Ako bi se poslu-žili predlaganega merila jeden palec na miljo, potem bi bil zemljevid 230 čevljev dolg in 140 čevljev visok. Ker se kaj tacega ne da v kakem poslopju razstaviti, bodo skušali v bližini razstave dobiti za to pripraven prostor. Stroški bo proračunani na $100.000, h kterim bodo prispevale vse železnice Zjed.
.........-.............L ........._ .
držav. Maugham je svoj načrt predložil glavnim zastopnikom v Chicago stekajočih se železnic in iste so bili pri volji vresničiti to novo idejo.
Najyecja jadrnica.
Bangor, Me., 14. jan. Ladija z imenom ,,John B. Prescott", ktero so te dni spuBtili v morje, je največja jadrnica svoje vrste na svetu. Ladija ima pet jamborov, je 320 čevljev dolga, 44 široka, gre 22 čevljev globoko v vodo in ima proBto-ra za 2489 ton blaga. Rabili jo bodo splošno za pre vožnjo premoga.
Hnje nego vojska.
Washington, 13. jan. Danes so objavili 12. letno poročilo meddržavne trgovske komisije. Komisarji menijo, da Be sedaj veljavni zakon, ne da izpeljati ter ponavljajo dostavke, ktero bo že preje predlagali. Se vedno dovoljujejo cenejše železniške tari l e, toda to ne hasni občinstvu, ampak le velikim trgovcem. Komisija predlaga Blednje odloke višjega sodišča in ne najde, da bi bila železnicam pripoznana pravica sklepati pogodbe, ktere tudi nikoli imele niso. Ako je neomenjeno tekmovanje kako hudo, potem ne ostane druzega nego isto omejiti. Občinstvo, meni komisija naj bi pri določilih tarilov, smela glasovati.
Skupni dohodki železnic so znašali 30. junija 1898 zaključenega leta $546,790.116, preostanek $42,-604.999, dividend so razdelile$65,-995.915, to je $839.337 več nego prejšnje leto. 1. junija 1898 je bilo 90 odstotkov lokomotiv oskrbljenih z jeklenimi zavirami v soglasju zakona glede varstvenih naredb. V špansko-amerikanskej vojski je bilo 298 mož ubitih in 1645 ranjenih. V železniški službi pa je bilo 1. 1897 1693 mož usmrtenih in 27.667 poškodovanih. Od leta 1893 se je število žrtev pri nesrečah v primeri prejšnjih let skoraj na polovico zmanjšalo- Pri skopčanju železniških voz je bil v Veliki Britaniji od 350 delavcev jeden ubit, v Ameriki pa se je to razmerje zmaujšalo na 600-1.
Prostovoljno gladu nmrla.
Marionette, Wis., 14. jan. Šivilja Jennie Howard je z neupogljivo trdovratnostjo izvršila samomor s prostovoljnim odtegnenjem živeža. Od 1. 1892 je imela znanje z nekim možem, kteri je imel, kakor je bilo videti nekak hipnotični vpljiv nad njo. Izvabil je iz nje velike svote denarja in jo mučil na razne načine, da je konečno sklenila, nič več kaj užiti. Odvedli so jo naposled v bolnišnico, toda tudi tam se je vspešno uprla umetnej reji. Pred nekoliko dnevi je napravila oporoko in včeraj je umrla.
Popnlisti so jim za petami.
T o p e k a, Kaus., 13. jan. Posta voda j alstvo države Kansas je že vsprejelo celo vrsto zakonov, kteri bo namenjeni železnicam nekoliko ostriči ogromne dohodke. Sedaj obrača vso svojo pozornost na družbe spalnih vozov. DaneB so predlagali zakon, kteri določa, da dvojna postelja za noč ne sme več veljati nego 50 centov. Ako bi bile vse postelje oddane, se mora potniku proti plači jednega dolarja odpreti ,,Stata Room", da se v njem lahko vleže k počitku.
Poročila iz Klondike.
T a c o m a, Wash., 15. jan. Tri ladije so v jeseni v Yukonu zamrznile in spomladi, ko se bode jel premikati led, jih bodo zdrobile ledene gore. Neka družba, pri kte-rej je bil tudi Robbins iz Victorije, Horsfell in njegova žena iz Seattle, je meseca novembra Bkušala s čolnom vesljati preko Yukona, toda velike množine ledu so jih zmečkale. Pri White Riverju so videli dne 16. dec. ostanke črede severnih jelenov, ktere je vlada kupila; od 450 glav, ostalo jih je samo še 150. Gonjači pravijo, da živali po zimi niso v stanu dobiti potrebnega živeža, po letu pa podnebja ne morejo prenašati. Iz WaBhingtona ae poroča, da je neka družba dobila koncesijo, graditi železnico iz Val-lesa ob princ Viljemovem zalivu preko Mentasia soteske do Cirkle City ob Yukonu. Železnica bode baje 400 milj dolga.
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266 ; Podpredsednik: Georg Kotce ;
I.	tajnik : Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 286; Josip Mantel;
VHi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Mirna.
Glasilo: ,, GLAS NARODA V
Sibirska železuica.
S a n Francisco, 15. jan. Viljem Cywiuski, zemljemerec iz Pe-trograda, kteri je delal pri manšu-riški železnici, je dospel danes sem iz jutrovegu. Načrte bode vzel Bali j v Petrograd, da jih odobri minister za promet. Prihodnjega maja hod«1 na železnici delalo 3000 mož in misli, da bodo 1. 1900 promet odpr'1. Pravil je, da so zem-ljemerci imeli stotnijo kozakov proti kitajskimi tolovaji, in ko se je enkrat nekoliko od tabora oddaljil, napadli so ga in malo da ne ubili.
Devetuajst mornarjev vtonilo.
Taco m a, Wash., 14. januarja. Angleška ladija „Audelina", ktera je včeraj vefier sem pri pij u I a, se je dan es zjutraj pri viharju, kteri je danes hkrati nastal preobrnila in potopila, kapitan in 19 mornarjev je vtonilo. 11 mornarjev je bilo včeraj odpuščenih, in nekaj jih je bilo službe prostih, so se podali na kopno in na ta način vtekli smrti. „Andeliua*'je bila ladija na štiri jambore z 2100 tonami, sem je dospela, da bi žito naložila m Shanghai.
Viharna vožnja.
Halifax, N. S., 15. jan. Par-nika „Willkomm" iz Stettina in ,.Phoenicia" iz Hamburga namenjena v New York, sta v tukajšnjej Inki iskala pribežališče, ker zmanjkalo jima je premoga. Kapitana pravita, da nista še nikdar doživela tako strašne vožnje.
V obče so imeli vsi prekmorski paruiki poslednje dni slabo vožnjo in se zamudili za najmanj 24 ur, posebno so jih ovirali gosta megla in viharji.
Vojno ladijo spustili v morje.
N e w c a e t 1 e, 14. jan. V prisotnosti v lad i nega zastopnika \Vhi-ta, poverjenika mornarice, poročnika Co 1 well a in raznih Amerikan-cev so spustili danes v morje vojno ladijo ,,A Iban v", sestro vojne ladije „Ne\v Orleans'*. Ladijo so kupili malo pred začetkom vojske, toda potem ni mogla voziti iz razširjene luke. ,,Albany" ima prostora za 850 ton premoga in je oborožena z 28 raznovrstnimi brzoatrelnimi topovi.
Evropejske in drage vesti.
Bruselj, 14. jan. Zveza belgijskih rudarjev je izdala razglas, v kterem pravi, da je radi ožemanja rudniških posestnikov štrajk neizogiben. 30.000 vojakov je dobilo povelje varovati rudnike.
(i rade c, 14. jan. Graški „Tag-blatt" poroča, da je mariborsko okrajno glavarstvo dobilo od vlade odlok, da se mora od sedaj nadalje poleg nemškega jezika posluževati tudi slovenskega kot uradni jezik. (To bode pa zopet velika nevarnost za „Nemčijo" in avstrijske Nemce.)
Dunaj, 14. jan. ,,Neue Freie Presse" priobčuje danes brzojav iz Krakove, da je tam poročnik Pa-kareviez ustrelil svojega polkovnika. Poročnik je bil pred nekaj časom zaradi nemarnosti službeuih dolžnosti obsojen v kratek zapor. Ko so ga prijeli, se je izjavil, da je nameraval vse člane vojne sodnije, kteri so ga obsodili, ustreliti.
Madrid, 15. jan. »Reforma1' pravi, da je dobro poučena, da bode vlada pri otvorenju Cortesov prosila za dovoljenje v prodajo Ca-rolinskih, Pelens in Ladronskih otokov, ker Španija nema potrebnih sredstev za brambo za te oddaljene naselbine.
Hamburg, 15. jan. Ker naprave luke nezadostujejo potrebščinam trgovine, je senat dovolil 20 milijonov mark za nova pristanišča in nasipe.
Pariz, 16. jan. Kakor ,,Soir" poroča, je včeraj večer grof Miiu-s ter, nemški poslanec, nagloma potoval v Berolin poklican od Viljema, da bi se ž njim pomenil o Dryfusovi aferi.
London, 16. jan. Iz Caire se ,Morning Leadru" brzojavno poroča, da je bil napad dervišev pod vodstvom Emir Ahmad Fedila, dne 26. decembra na egipčansko vojno, pod poveljništvom polkovnika Le-wisa, zelo osodepoln. 10. suda-neški polk je bil skoraj popolnoma uničen in častnikom se je le s težavo posrečilo zopet zbrati nekaj razkropljenih ostankov. Pomoč so že odposlali in sedaj pričakujejo drugo bitko.
V zvunajnem uradu in vojnem ministeratvu to vest zanikujejo. Kakor znano, se je pred nekaj časom poročalo, da je polkovnik Lewis premagal derviše. To je pa drugače Čuti-
Carigrad, 16. jan. Sultanov ukaz zapoveduje, da si Turčija omisli 162 Kruppovih topov in 300.000 šrapnel. Mislijo, da je temu naročilu dalo povod darilo cesarja Viljema, kteri je ob priliki svoje navzočnosti v Carigradu poklonil Sultanu popolno sestavljen K rupov top.
C a d i x, 16. jan. Španska vojna ladija „Conde de Venadito" je danes pripeljala sem Kolumbove kosti iz Havane.
ULisi^oIls:. Na Stolacu.
(Povest i/ Hercegovine.)
I.
Tik ob bregu čez velike kamenja deroče Bregave se nahaja posestvo Hercegovca Bajro. Le samo jedno malo z lesenim okrižjem zaprto okno je bilo obrnjeno proti reki. Na cesto ni imelo poslopje nobeno okno, kakor običajno, pač pa le vrata. Hiša Hercegovca je od vseh časov bila nekak grad, ureje-va je bila za obrambo, in Hercego-vec je bil do leta 1878 mož, kteri je imel noč in dan pri rokah handžar in puško, da je branil svoje življenje in imovino; mož, kteri ni druzega poznal kakor boj in vojno, ter bil vsak trenotek pripravljen iti v smrt za svojo vero, za svoje pleme, družino in posestvo.
Nad visokim hribom, ktere vrh je bil mala ravnina, na tej pa stal star že na pol prepadli grad Stolac, za tem pa je počasi šla kvišku na horizontu polna luna. Žeje svit lune razsvitljeval vrh minare-ta in strehe hiše ob vznožju hriba. Ob ograji vrhnega moBtovža na mi-naretu so svetile višnjeve in rudeče svetilnice. Bilo je petek večer, mo-hamedanski dan počitka, kterega so v Stolacu, kjer je bila večina prebivalstva mohamedanska, rav-notako vestno obhajali kakor v vseh deželah, kjer vlada Islam.
V petek večer je pa tudi čas za ,,ašylik". V petek večer stoji deklica bodisi Mohamedanska ali Kri-stijanka pri edinem oknu poslopja, ali za odprtino poleg duri, in fant, kteri jej dvori, ali jo zalezuje, sme vsled deželnega običaja priti pod to okno in se z deklico zabavati. Celo stroga Mohamedanka sme stati za odprtino v zidu poleg vrat in se zgovarjati z svojim ljubimcem, ter mu sme skozi to odprtino podati roko, tudi za gostim lesenim okrižjem okna sme stati se zakritim obrazom in govoriti z ljubimcem. Večkrat se pa tudi pripeti, da se pajčolan malo odkrije in ljubimcu od zunaj se ponudi sreča, da ne vidi le oči deklice, temveč tudi ves njen obraz.
Umihana, OBemnajstletna hči Hercegovca Bajro je stala za lesenim okrižjem in sem in tja pogle-davala na šumeče vale Bregave. V mraku je videla, kako se je nekaj premikalo in kmalu poznala vitko postavo Hercegovca, kteri je od kamenja do kamenja skakal in Bi tako izvolil nevarno pot skozi deročo Bregavo. Umihana se je bala za življenje mladega, srčnega fanta.
Vf dela je, da je ta, kteri pride v nevarnosti za življenje v vas, Mujo, sin soseda. Sedaj ga je spoznala po n jegovem rujavo rudečem fesu (čepici), in temuoruja vem pasu.
Mujo nosi temno rujavo barvo, barvo Kristijanov. V tem slučaju je zopet ljubezen sosednih otrok nadkriijevala versko razliko, ktera se malo kje huje pojavlja nego v Hercegovini. L'mihana je ljubila Mujo, sin Mujo je prihajal k njej pod okno, akoravno je vedel, da stari Bajro in njegovi sorodniki ne poznajo nikake šale. Ti bi raje Umihauo usmrtili, nego videli, da bi Kristijana vzela v zakon. Da, ako bi se Mujo odločil prestopiti k Islamu, potem bi bilo to kaj druzega, ali to gotovo ne stori Mujo, ker vsi njegovi sorodniki, vsi znanci bi ga zaničevali, celo pri Moha-medanih ne bi kot renegat bil na dobrem glasu, akoravno bi vsled spremenenja vere postal njih so-drug. toda vskok bi le bil.
Sedaj je stal Mujo pred okrižjem, in dva prsta bele, male roke mu je podala Umihana. Presledki omrežja so tako ozki, da mu ni zamogla podati svoje~cele roke. Mujo jej je poljubil prste in bil vesel, da je na njem našel prstan, kterega jej je pred nekaj tednov podaril. Tako bi izo nje se je moral zadovoljiti, da jej je zamogel poljubiti njene prste in občudovati nje oči, ktere so nepokrita s pajčolanom tako žarela skozi omrežje.
Mujo je pripovedoval Umihani kako je tudi ta teden bil s tovorno živino in blagom očeta tam v Črnej gori, in da pojde v kratkem v Dalmacijo in tam delal kupčijo, ker v Crnej gori ni več trgovina varna. Bila je vojna med sultanom in ruskim čarom, Črnogorci so bili na strani čara in zato smatrajo Herce-govce, ker so turški podaniki, sovražnikom. In Mujo jej pripovedoval sanje bodočnosti. Kako se bode tam v Dalmaciji, kjer je bolj varno pod avstrijsko vlado, stalno naselil, in kako se bode potem približal dan, ko bode Umihano odpeljal in se tam v Dalmaciji ž njo poročil.
Umihane srce je bolj hitro l»ilo. Naj večja čast je za hercegovsko deklico, ako jo ljubimec odpelje in se proti volji starišev poroči; deklica vidi potem, da jo mož res ljubi in zaradi nje svoje življenje tvega. Ker gorje, ako odpeljano in onega, kteri jo odpelje preje zasačijo, nego je dospel čez mejo na varno. Brez usmiljenja bi oba umorili po maščevanju hrepeneči sorodniki.
Polna luna je prišla čez Stolac in lepo razvitljevala mali kraj in hribe, kteri so proti severoiztoku zakrili horizont in gola kraševina se je lesketala v mesečnini.
„Moj dragi, sedaj moraš proč", rekla je Umihana. „ Mesec nas izda."
Še enkrat je Mujo poljubil prste Umihane roke, potem pa zopet skakal od kamena do kamena na drugo stran Bregave. Tam na drugej strani se nahaja vrbovo grmovje in v poslednjem trnotku se bode Mujo skril za temi, Umihana pa je skrbno za njim gledala. Sedaj vidi kako je z velikim Bkokom skočil za vrbov grm. Zginol jej je spred oči, zato se umaknila od okna, in se podala v sobo, ktera jej je bila na razpolago kot elini hčeri bogatega Bajre. Na lepej preprogi lahko sanja lepe sanje bodočnosti v toplih večerih meseca avgusta. Ali ona ne sluti veliko nesrečo, ktera nastopi že v prihodnjih trenotkih za njo in nje ljubimca.
(Dalje prihodnjič).
Drobnosti.
Umrl je v Skofjiloki znani po-dobar Iv. Šubic, oče dež. poslanca ravnatelja Ivana Šubica. Lahka mu žemljica.
* * *
Mrtvec najden. 22. dec. dopoldne so našli Ivana Varla, traj no opuščenega infanterista 1. kompanije 17. pešpolka na desnem bregu Save pod gozdom Mežakla ustreljenega. Kroglja mu je šla
skozi trebuh. Morilec je neznan. * * *
Požari. 18. dec. je zgorel posestniku Iv. Urankarju Vrhu ko-
zolec, da ima 200 gld. škode. Zažgali so otroci, ki bo se igrali z uži-galicami.— 19.dec. je začelo goreti v kažji Marije Palinc v Mladji pri Kostanjevici. Zgorelo je vse pohištvo in živila. Škode je nad 200 gld. Užgalo se je vsled železne peči. Oba pogorelca nista bila zavarovana.
* * *
Zaklad. Iz Radoljice poročajo : Dne 27. novembra m. 1. je dobil orožniški vodja, Josip Jaklič v Kranjski gori poročilo, da si dopisuje neki P. K. iz Rateč z nekim človekem radi kopanja zaklada, ki leži nedaleč od Rateč. Preiskava je dognala, da je dotični dopisnik slepar, ki je menda identičen z neki ni Korošcem Francem Pollnig-gom. Hotel je izvabiti denar, ker ga pa P. K. ni imel, se zaklad še do danes ni dvignil. Pollnigg pa
je že pod ključem.
* *
*
Konf isciran Bismarck. Žalostna usoda je zadela nekega Ljubljanskega gorečega nemškona-cijonalnega čestilca stvoritelja ,,Velike Germanije." Prikazala se je namreč pri njem prav prozajična osoba davčnega eksekutorja, ki mu je neizprosno odnesel zarubljeno uro in verižico. Mej okraski na verižici je imel nesrečni eksekut tudi svoj ,,idol", malega srebrnega ali niklastega Bismarka. Hudobni jeziki trdijo, da za vso uro in verižico ne žaluje mož toliko, kot za ugrabljenim Bismarckom, katerega navzlic topli prošnji ni mogel iztrgati iz eksekutorskih krempljev. Zdaj pa žalostno prepeva: „0 du lieber Augustin, Uhr isthin, Kette
hin, Bismarck ist hin!"
* * *
Roparski umor? Neki 68-letni mož, po imenu Ivan Glavina. ki je na potu iz Trsta v Kopru šel v neko gostilno, je jezdil od tanrna svojem oslu proti svojemu domu po cesti proti Bujam. Ker je prišel osel sam domov, so pričeli domači poizvedovati, kje je ostal Glavina. Dne 27. dec. so našli Glavino blizo Kopra ležati mrtvega. Razne okol-nosti kažejo na to, da je bil mož umorjen in oropan. Sum leti na nekega mladega moža, ki je bil Glayino poklical iz krčme in se
ž njim oddaljil.
* * *
Nenavaden samomor. Na Mostiču na Koroškem se je 181etni delavec Jernej Fige sam umoril s tem, da je svojo glavo položil pod kladivo, težko 250 klg. Kladivo
mu je gl avo popolnoma zdrobilo. * * *
M i n i s t e r sk e m u predsedniku grofu T h u n u se je odposlala iz Trsta nastopna brzojavka: Na današnjo, 29. dec. otvoritveno sejo deželnega zbora so došli podpisani slovenski poslanci. O prihodu posl. Nabergoja je nastal na galeriji peklenski spektakel. Ko so italijanski poslanci zapustili dvorano, so jeli v navzočnosti pasivnega vladnega zastopnika z galerije metati različne predmete, med temi celo okvirje od oken, na podpisane, in bo s tem načinom spravljali v nevarnost njihovo življenje. Pro-testujoči proti takemu barbarične-mu in od deželnega glavarja do-puščanemu postopanju, izjavljaje podpisani, da se v bodoče ne bodo udeleževali sej deželnega zbora in mestnega sveta. Ivan Nabergoj, Ivan Gori up, Alojzij Goriup, Fran Dollenz, Fran Kosec, Ivan Marija Vatovec.
* * *
Lep sin. Iz Zadra se javlja, da se je korporal Fissina na sv. večer spri a svojim očetom ter zabodel očeta z bajonetom.
* * *
Grozno hudodelstvo. Na Dunaju se je 27. dec. zgodilo besti-jalni hudodelsto. Delavka Frančiška Hofer, 401etna mala, slabotna ženska, je bila umorjena. Njena polusestra je našla 28. dec. vrata v sobo Frančiške sicer zaprta, toda ne zaklenjena. Stopivša v sobo je zagledala v polutemi na desni pri vratih Frančiško popolnoma izsle-čeno in pokrito s strašnimi ranami in — mrtvo ležečo na zofi. Gorenji del života je bil nepoškodovan, trebuh pa je bil popolnoma raztrgan, jetra so bila izrezana in so ležala na tleh. Ves spodnji del života je bila samo ena odprtina, v kateri je bilo videti drob v posušeni krvi. Noge
so bile pokrite s krvjo, na tleh je bila velika luža krvi. Umorjena je ležala tako, kakor da se ni nič branila, toda na tleh je bilo raztresenih več igel za lase in iz tega sklepa komisija, da seje Hofer vendar le branila. V kotu je stala posoda s krvavo vodo, v kateri si je zločinec umival roke. O zločincu ni nikakega sleda. Srajca in čeveljčki
umorjene manjkajo.
* *
*
Car — pevec. Znano je, da se bavita car in carica mnogo in jako navdušeno z igranjem na klavirju. Manj znano pa je, dajecnr tudi dober — tenorist. Njegov glas sicer ni velik, a jako simpatičen in milozvočen. Nedavno je v Li-vadiji vpričo členov carske rodbine zapel Nikolaj II. dve romanci (Flc-gierja in Masseneta1) ter se sam spremljal na glasovirju. Ko so mu člani rodbine ploskali, s^ je ljubeznivo priklonil rekoč:	tudi mi odrekajo nasprotniki vse lepe lastnosti, imam vendar to, da znam romance čustvene j še peti kakor oni I"
Listnica uredništva ?
Rojakom odpošljemo sedaj za 640.70 100 gld. avstr. veljave, pride jati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev
registrirana.
VaMlo
na
maškeraflno veselico
ktero priredi
društvo „SL0VEM" v Cleveland, D.
dne II. februarja 1899
v Union Hai,i. 1696 St. Ct.air Str.
idiLl:
•irdhn—•tU:-« ...........-las..........■
KOLEDAR za leto 1890 imajo na prodaj gg.:
V	Clevelandu, O. : Jakob Vidmar. Grocer, 1186 St. Clair Str.
V	Calumetu, Mich.: Grahek in Su-nich, Cor. 7th & Portland Str.
Schneller in Plautz 519 Pine Str. Matija Kobe, 430 7th Str.
V	Jolietu, 111., S. Kukar, 920 N. Chicago Str.
■ r- ''w*- ijt- -nr -T- -IT :T' —7—rr~ T~
IKZjo so ?
JOE MILER, doma iz Novega Mesta, pred dvemi leti je bil tukaj pri meni v Neihartu. Dalje se nahajata ■ JAKOB ŠKOFLEK in FERDINAND ME L, pred štirimi leti smo bili skupaj v Rouse, Colo. Kdor rojakov ve za naslov, kterega imenovanih, naj mi ga blagovoli naznaniti: Andrev Slabe, Nei-hart, Cascade Co., Mont.
Kjeje?
ALOJZ HARTEL, temu rojaku sem pomagal pred dvemi leti v Ameriko priti, na potovauju sem mu posodil 817.65, a mož mi ničesar povrnil. Rojake prosim, da bi mi blagovolili naznaniti njegov naslov : John M ožina, Worthing-ton, Dubuque Co., Iowa.	d)
Karakteristične maske bodo do-i bile 6 ali več daril v vrednosti 815. < lani domaČih društev z društvenimi znamenji so vstopnine prosti.
Vstopnina za maske in druge 25
j centov.
K obilnemu obisku najuljudneje vabi _ODBOR.
Na prodaj
stavbeni prostor (lot) ob Kilf&yl, St. v Clevelandu, O., tik slovenske cerkve. Kupni pogoji lahki. Oglasiti se je 29 Norwood Ave., Cleveland, O.
Slovencem in Hrvatom v Lead-viile, Cnio., in okolici, kakor onim, kt^ri sem pridejo priporočam svoj
^saloon^
400 FJm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, 1 dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam tine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shaja-; jo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
_ I(x\AC MIKLICH.
50 centov pr dolarju!
Na prodaj imam trinadstropni
Kje je?
HELENA MAROLT, doma iz Moravč, župnija Sv. Gregor, sodni okraj Velike Lašče. Mene je prav hudo oškodovala, zato bi rad zvedel za n jo. Ako kdo rojakov ve za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti : John K a s t e l i c, Box 60, Eveleth, Minn., St. Louis Co. (1. febr.)
Kje je ?
ANTON RATAJC, ali po domače Sapor, doma iz Lokev, župnija Trebnje. Pred enim letom je bival v San Francisco, Cal. Kdor roja-# ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: August M i k o-lič, 718 Hamilton Str., Cleveland, Ohio.	(91. j.)
120 čevljev dolg in 25 širok ; oskrbljen je z VSO OPRAVO in pripravljen za poset. Hotel je v Mountain Iron, Minn., na Mesaba Range in ga prodam za polovico cene kar mene stane, ker ostavim Duluth, Minn., in se podam v Californijo. Poslopje je pripravno za SALOON in BOARDINGHOUSE in provi-mož bi naredil lepe novce. Za pojasnila se obrni na:
JACOB STUBLER,
217 Superior Str., Duluth, Minn.
(8 fb.)
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
vSA/.OOiV,
ktnrega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY. MICH.
Rudarji in podzemeljski delavci,
kteri prihajajo v Zjedinjene države, in sedaj iščejo stalno delo, dobe isto v Faj-al, Genoa in Minnesota rudnikih v Mesabi in Vermilion okraju za železno rudo v državi Minnesota. V imenovanih okrajih dobi pet do šest sto rudarjev delo in tisoč več, kakor hitro bo oglasi spomlad. Plača je od SI.60 do £2.25 na dan, kakoršno delo kdo ima. Delo je stalno po zimi in po leti in v rudnikih ie varno. Dobre hiše dobe družine za primerno najemščino, od 85 do $7 na mesec.
Stranke, ktere žele zgraditi svoje lastne hiše, dobe potrebni materija!, za kterega lahko plačajo v mesečnih obrokih od $5 do $10. Ako bi rudarji ali delavci želeli priti v ta okraj, pase ne čutijo varne to storiti brez nadaljnega poizvedovanja, lahko pišejo na John Martinoviča George K o b e t a ali Joe Blatnika v Eveleth, St. Louis Co., Minnesota. Imenovani možje delajo v Fayal rudniku, ter jih bode veselilo pisati svojim rojakom podrobnosti glede tega kraja.
Captain G. W. WALLACE, Manager of the Fayal Iron Co.,
EVELETH, MINN.
slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLP ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici Bvojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
4	IGNATIUS TANCIG,
5	CALUMET,	MICHIGAN.


mk^i:, « žtk - . . mL* -

Slovenci I Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obr-nite se na F. Sakser & Co.
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je j 1 na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče, |
S pozdravom in odličnim epo- 4 6 tovan jem	4
ANTON ZORČIC, 1335 Main Str., La Salle, 111.
'iHfflŽlmrnlčlmnilBlir 1 ,.rf3Cir „:ftmi.....riinT„..^iBi,., r^,,,.,,Jj;. l.„ljfa,„^iini.,..Hiifln...iian.,^
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
13 A JSTJKA.
C HAS. R. WEITERSHADSEN,
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,{kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v tu posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in liitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
; T ..'	,••■'■>. .jj'r
—Tlfl———yr*] y.mift.i.ii;,|P.! •'mp^p,.uwilgJiAi||e '»T 1	g- •'
Francoska parobrodna dražba
Coinpapie
jan. febr.'
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Bretagne La Normandie La Gasgogne La Champagne La Bretague La Touraine La Normandie La Champagne La Bretague La Touraine La Normandie La Champague La Bretagne La Touraine La Gasgogne La Normandie La Champague
Prvi razrod kajit do Havre veljajo in višje.
Glavna apeacija za Zj^d. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
m
M
M
m
M M M
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4°|0
rentnega davka.
brez odbitja novega
Denar — tudi amerikanski -nost ali pa s posredovanjem
S
m m
m
M
m
m m
M
THE PRINCE LINE
se jej lahko pošilja narav-Glas Naroda4'.
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo is
UST o sa/ ITorlkia Genovo ±xl ŽsTearpoX
„Spartan Prince", „Trojan Prince", »Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	/—-- NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
dne 21.
„	28.
„	4.
„	11.
„	18.
„	25.
„	4.
„	11.
„	18.
25. 1. 8. 15.
«>o 11). G. 13.
marca.
aprila.
maja.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in
okolici svoj lepo, na novo urejeni
—>S JlI^OON^^
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo d šli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat.
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spo-tovaujem
Martin Bluth Se Co.,
SALOOSER CORNER OTTAWA A JACKSON STR., JOLLIET, ILL
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO.
Vse prodajam po najnižji ceni.

HOTEL
Warenberger
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke.'
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
G. MARTINI
^ na 5 cesti v Red Jacketu, JVLich.,
odprl
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
t '
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.
NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje se sprejmo proti ugodnim pogojem.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
%
i
130
J. STREIFF & CO., lastnika
Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
\ našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni.
Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.	^
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. U William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgeve.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čestokrat obiskat moj
SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
f°ilDni^^NHAEUSER & BUSH PIVO ali ST. LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam Da razpolago dobre SMODKE.
in postrežbi P°9etite me Parkrat prepričali se bodete o dobrej pijači
S poštovanjem
Mike Krawl,
1206 Scott Street, Joliet,111.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj-Se vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, 113.
in
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi. da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vi j ak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dohrim. Elgin koleBovjem
na 7 kamnov samo. . .
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje Be razp siljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
isim m
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor m vrajil bolezni).
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET, CHICAGO.
ILL
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-| npasnejše člove-; ške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
slsotn m o i ~n si30i3±n=L©
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj bo vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali Brcu, želodcu,vo-denici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kraB-
no vrejeni
Ho tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okuBna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
□sioglLjisoe-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Sč spoštovanjem
Frank Golef
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
neyarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K a r o 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IVA.JST POHEK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pov® dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEk,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.