CfiUf'. e JANUARJA 1978 — STEV. 1 — LETO XXXTI — CENA 4 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Novo leto začenjamo pravzaprav skromno, glede na obseg današnje Številke, ven- dar glede na praznike so pač bile takšne možnosti r tiskarni. Morda pa bi bilo prav. da bi tudi drugod začeli leto skrovim in ga čimbolje zaključili. Sicer pa varil èe za prihodnjo številko pripravljamo nekatere novosti. Tako bomo pričeli z objavljanjem romana, ki ste si ga mnogi rned vami — vsaj po pismih sa- deč. — tako želeli. že zdaj pa vam naj jiovemo, da smo se začeli pripravljati na izlet 100 kmečkih žena prvič na morje. Tudi letos se bomo, kot kaže, odpravili v Rovinj, seveda pa bo- mo pravočasno objavili tudi kupone za prijave. MILAN SENIČAR območje MOČNA IN ENOTNA USTANOVLJENA JE NOVA TEMELJNA BANKA z ustanovnim zborom t-e- meljne banke, sicer pa Ljub- ljanske banke Sploàne baa- ke Celje, v ponedeQjek, 26. decembra lani, je bida zaklju- čena eim od pomembnih na- log na področju sprememb družbeinoekonomskih odnosov gospodarjenja z denarjem. Toda, z ustanovitvijo Ljub- ljanske banke Splošne banke Celje, ki bo delovala na ob- močjih celjske, laške, šentjur- ske, šmarske, konjiške in žal- ske občine, nalog ni konec. Nova banika šele stopa na svojo prvo pot, m pot moč- nejšega uveljavljanja delav- cev v združeneto delu pri upravljanju z ustvarjenimi sredstvi. Toda, na svojo no- vo pot je stopila močna, enot- na. Samoupravni sporazimi o zdmžitvi v Splošno banko Celje je od 650 možnih pod- pisalo 504 člasnic. Podpisova- nje pa ni zaključeno, saij je sprejemanje odločitev o pri- stopu v članstvo temeljne banke stalen proces. »Vemo, da je usklajenost bančne organiziranosti z do- ločili noive zakonodaje le del procesa preobrazbe bančne- ga in kreditnega sistema. Na vrsti jef bitka za vztrajno in organizirano vgrajevanje no- vih elementov gospodarjenja z denarjem. Bri tem mislim tudi na prizadevanje za sa- moupravno-finančno organizi- ranost združeneg-a dela v okviru posebnih finančnih služb in mtemih bank, kar edino predstavlja celovit bančni sistem,« je med dru- gim na ustanovnem zboru po- udaril v govoru predsednik koordinacijskega odbora za ustavno preobrazbo banke, Emil .R«g Delilgafci na ustsainovnem zboru so ugotovili vse pgoje 2ia delo in ustainovitev nove temeljne banke: LjuibljariiSke banke Splošne banke Celje. Hkrati s tem so iavoM'li tudi vse njene organe. Taiko so za predsednika izvršilnega odbo- ra Emila Juga, za podpred- sednika pa Ernesta žvara. Za predsednika splošnega kreditnega odbora so izbrali Franca Bana, za podpredsed- nika Ivana Fajferja. Predsed- nik kreditnega odbora za sta- novanjsko in komunalno gos- podarstvo je postal Ivan Ža- gar, podpredsednik pa Jani- slav Kobal. Do izvolitve tričlansikega kolegijskega poslovodnega od- bora so za vršilca dolžnostd predsednika tega kolegijske- ga organa izvolili Zdiravka Trogarja. M. BOŽI0 celje PRVA RAZPRAVA O LETOŠNJIH OBVEZNOSTIH Kot vse kaže je združeno delo v celjski občini sklenilo lansko leto z izpolnitvijo vseh predvidenih nalog, ra- zen v izvozu, kjer je bil za- ostanek, vsaj po devetih me- secih, precejšen. Tudi to je ena iz-med ugoitovitef? na loče- nih sejah vseh treh zborofv celjske občinske skupščine, v torek, 27. decembra lani, na sejah, ki so odprle že prvo razpravo za sprejem resolu- cije o politiki izvajajnga druž- benega plana občine v letoš- njem letu. Razprava o letošnjih nalo- gah je toréj stekla prej kot običajno. Sicer pa so že prvi pokazatelji jpotrdili, da gre za zahtevne naloge, saj bo treba zlasti letos vztrajati na uresničitvi vseh nalog letne- ga naórta_. Od teh zavisi tudi izpolnitev srednjeročnega na- črta.. Sicer pa čakajo celjsko gospodarstvo v tem obdobju velike naloge na investicij- skem področju. Nič manjše naloge se nei kažejo na pod- ročju bazične industrije. Gre tudi za razvojni koncept. Iz- voz je pogiavje zase. Pereče poglavje je prav tako v pre- skrbi s pitno vodo, v odlo- čitvi, kako z industrijsko vo- do itd. V teku bodo pomefb- ne naložbe, tako v železarni, kot v Aeru, v celjsiko bodniš- nioo, v gradnjo stanovanj in na druga področja, med ka- terimi je trgovina po vred- nosti na prveon mestu. Kme- tijstvo in preskrba prebival- cev sta stari obveznosti in- dustrijske občine. In če k te- mu dodamo še vlogo Celja kot sejemskega mesta ter skrb, ki bo veljala rajzvoju krajevnih skupniosti, je vsaj v okvirnih obrisih dovolj. Na vsak način pa je odprtili do- volj vprašanj, ki bodo laliiko hvaležna osnova иа javno raz- pravo, ki bo trajala do srö- dine tega meseca. Òaisa ni veliko. ključavničar celje NOVI OBJEKT, DELO NJIHOVIH ROK Krog je bil zaikljU'čen tik pred izteikom starega leta. Krog odpiranja novih obratov, novih objektov v 1977. letu v celjski občini. Nove prostore je dobil En.ektrosisnal, tik pred zaključkom leta Ključav- ničar, z delom je začela nova furnirnica pri LIK Savinja. Položen je bil temeljni ka- men za novi hotel na Dobrni itd. Krog l.Tinskih uspehov je sklenil kolcilitiv Ključavničar- ja, ki si je nove delovne in poslovne prostore postavil ob Teharski cesti. Leipe in svet- le. In tako je z njimi prišel tudi konec dela pod milim ne- bom, pa v pretesnih delavni- cah v Aškerčevi ulici. Dolgo so čakali na ta uspeh. Skoraj petlndvaijset let. Ves ta čas so si zategovali pasove in upali na lepšo prihodnost. »To upanje pa je bilo silno skromno, saj so bile razmere v obrti sikrajno neugodne. Na večji razvoj ni bilo mogoče misliti,« je med drugim v go- voru na otvoritveni svečanosti dejal predsednik zbora delov- ne skupnosti, Jože Tiselj. Kolektiv Ključavničarja je začel skoraj iz nič. še pred triindvajsetimi leti je štel ko- lektiv le štiri člane, ki so ko- maj prisKižili za svoje plače. Zdaj ima delovna organizacija petdeset članov, ki ustvarjajo staro milijardo realizacije. Si- cer pa je to kolektiv, ki je zrasel iz svojih korenin. »Veselimo se tega obijekta, veselimo tembolj, ker vemo, da je delo naših rok. Veseli- mo se, ker smo dosegli nov delovni uspeh prav v jubilej- nem letu,« je še poudaril Jože Tiselj. Nova hala ima tisoč kvad- ratnih metrov površine, zanjo so odšteli okoli deset milijo- nov dinarjev. Z njo so si za- gotovili lepše delovne pogoje, večjo proizvodnost, boljšo produktivnost. Nova hala pa jim odpira tudi drugačno raz- vojno pot. Najbrž ni daleč čas, ko bodo znatno povečali tudi število zaposlenih. Na slavnosti, ki jo je lepo dopolnil tudi mešani pevski zbor Kovinotelme, je sprego- voril še predsednik iz\'ršnega sveta celjske občinske skup- ščine, Marjan Ašač. MB Takrat, ko smo drugi nazdravljali în čestitali s kozarci in rokami ter poljubi so v celjski porodni sobi delali. Komaj je bilo rojeno Novo leto 78 že je bil rojen tudi prvi otrok in to Karmen, hii malsre Dragice in očeta Tomislava Tamšeta iz Liboj. Mala Karmen je pogumno pokukala v svet dve minuti čez poSnoč in z glasnim jokom potrdila, da je zdrava! Izjave o tem, če ji je ves süvesterski trušč všeč, pa ni hotela dati. Karmen je tudi pi-vi otrok, ki je bil rojen v Sloveniji v letošnjem letu. Ob tej priložnosti smo obi.skali srečno mamico Dragico Tamše, ji čestitali in zaželeli zdravja. Kot vedno se je pridružil tudi predstavnik ko!ekî?va IVIODA, ki vsako leto obdari prvega otroka. Letos je to opravil direktor Mode МИап Medvešek, Čestitali pa smo tudi celotni »posadki« pod vodstvom dr. Boruta fvialenška, ki je silvestrsko noč preživela na delovnem mestu in prvi novoletni dan pomagala na svet kar IG malčkom! Foto: D, iVÎEDVED ŽALEC: ZA Z^üUO V žalski občim je trenutno r obravnavi predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parce- lacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kultu- re zemljišč na določenih ob- močjih. S tem odlokom naj bi zagotovili možnost smotrne in urejene iz-gjradnje stano- vanjskih in drug-iih objektov, nemoteno izdela\x) zazidalnih načrtov ali uTOdlx) razlastit- ve zemljišč. V.9a to velja za zemljišča na obmcoju občine, kjer še niso izdelali zazidal- nih načrtov. Mislimo m Pa- rižlje, Ruâe, Š'matevž, Male Braslovče, Gornjo vas, Lat'ko- "vio vas. Vinsko goro. Tabor, šentrupert, Trnavo, Vrbje, Ríízano, Hrñstje pri Letušu. Kasaze, predel nad staro to- varno v Kaplji vasi, Škafar- jev hrib v Ložnici, del Hriž ter predel nad tovarno v Pre- boldu. Splošna prepoved naj bi veljala do sprejetja zaizi- dalnega načrta za posamezno območje, ki pa ne sme biti daljše od treh let. Tam torej ne bodo smeli graditi primar- ne in infrastruktuirne ter re- gionalne objekte, ki niso v skladu z občinskim urbani- stičnim progiramom. 1ијвШ-0- ma bodo lahko izvajaM par- celacijo pri razdelitvi skupne- ga premoženja ter za grad- njo tistih objeßctoTT, za ka- tere so lokacijskio in gradbe- no dm'oljenje že izdali. J. V CELJE' штпшш NAFRADA V počastitev spomina pred leti umrlega državnika, revo- lucionarja in gospodar.stveni- ka Borisa Kraigherja, so na dan njegove smrti, 4. januar- ja, v Ljubljani podelili tradi- cionalne Kraigherjeve nagra- de delo-vmim organizacijam in posameznikom za izredne do- sežke na gospodarskem pod- ročju. Med letošnjimi nagrajenci je bila tudi skupina štirih de- lavcev Lesno industrij sk.'íga podjetja Savinja v Celju: Sre- fan Leskovšek, Franjo Novak, Ivan Petauer in Oton Rak za izjenme dosežke trajnejšega pomena, s katerimi so prispe- vali k vidnemu razvoju de- lovne organizacije. LIK SAVINJA TUDI V PTUJU Tik pred kancem lanske- ga leta so se delovni ljud- je Lesno industrijskega kombinata Savinja v Celju ter delovne organizacije • Les, lesno indoistrijskega podjetja v Ptuju, na refe- rendumu odločili za skup- no pot. Ptujski kolektiv povezu- je svoje delo v dveh te- meljnih organizacijah združenega dela, v trgov- ski ter proizvodni. V sled- nji prevladuje žaganje le- sa lesena embalaža (sodi) ter tudi luščeni furnir in ploiče. Obe temeljni orga- nizaciji imata skupaj ne- kaj nad 200 članov. Glede na to povezanost, ki so jo kmalu po refe- rendumu potrdili tudi s jiodpisom samoupravnega sporazuma o zdiTiževan,ju temeljnih organizacij v delovno organizacijo LIK Savinja, ima nova organi- zacija odslej sedem temelj- nih orgnizacij in nekaj nad 1.100 članov. MB 2. stran — NOVI TEDNIK St. 1 — 6. januar 1978 CELJE: NOVA тшШША Delegati vseh treh zbo- rov ceijssite občinske skup- ščine so na loćenili sejaii tik pired zakijuckom lan- sk£5i'a leta sprejeli tudi ne- kaj predlogov koanásije za volitve, imenovanja in ka- drovske aadeve, Giede na to, da je bol do^euanji tajiuk obcmsiie skuipsćine Boris Rosina iz- voljen za namestnika se- lu-elarja komiteja oijćinske konlei elice Ceije, so ga razirešili tajniške 1'гшк- cije na skupščini in na njegovo mesto imenovali Draga Horvata, doslej sa- mostojnega svetovalca za urejanje aormaLivnih ak- tov in samoutpravnih raz- merij v občinskih strokov- nih slUižbah. Ker je dosedanji koman- dir Postaje milice v Celju Friiderik Žabe-rl premrzel nar loge inšipektofrja UJV Ce- lje, je bil na predlog UJV razrešen dosedanje dolžno- sti. Za novega komandirja Postaje milice pa so ime- novali Nika Malusa, višje- ga upravnega delavca. Delegati so se tudi stri- njali s predlogom o sesta- vi sveta za urbanizem ter o imenovanju inž. Draga Öu5ka za njegovega jwred- sednika. Mimo tega so po- trdili predlog o imenwa- nju Neve Iršič za vršilca doláSnosti naćelnika oddel- ka 2a splošne 2¡adeve. CESTñ DO JAVSSSKÛViH Krajevna skujpnosit Bistri- ca ob Sentii je prtíki nedav- nim diokofličala asfaltiranje okoli 700 metrov do¿ge ce- ste od glavne ceste Trebče—■ Podisreda do Javcirškoa'e do- mačje, domačije Titove ma- tere, v kaiteri bo manjši mu- zej. Cestiáce so modernizirali občani s svojimi sredstvi, s tem pa je krajevna skupnost Bistrica ob Sotli izpolnila svoje obvemo&ti do spomin- skaga pexka Trebče. Spominski park Trebče je s tem skorajda urejen. Do- končan je Izletnikov lokal, urejena je cesta, slišali pa БППО, da nameravajo v doiini rekonstruirati nekdanjo hiši- co Ane Kostanjšek, ki so jo pred leti podrli. S. M. celje HIŠNI SVETI MORAJO POVEDATI SVOJE MNENJE Samoupravna stanxDvanjska skupnce^, v Celju je že konec decembra poslala vsem liiš- nim sîvetom v razpravo pred- log investicijskega vzdrževa- nja stenovanjskih hiš za le- tošnje leto. V le^Ai 1977 se je namreč iz stanarin in najem- nin zbralo za investicijsko vzdrževanje zgradb okrog šestnajst milijonov dinarjev, ta denar pa so gledtí na pot- rebe porazdelili med vse kra- је\тпе skupnosti celjske obči- ne, da bi z njim lahko opra- vili vsaj najibolj nujna vzdr- ževalna dela na zgradbah. Keir je potreb po mujinih ob- novitvenih dedih na stavbah veliko, bi v celjetai občini po- trebovaili za njihovo financi- raimje preko devetdeset mili- jonov dinarjev. Razlika metì potrebnim in reafino zibranim denarjem je tako očitna. Za- to predlog programa investi- cijskega vadrževanja stano- vanjskih hiš predvideva le tista dela, ki samo prepreču- jejo pospešeno propadanje zgradb. Ta pa so obnavlja- nje streh, kanalizacije, mizar- skih in kleparskih izdelkov in le v redkih primerih tudi obnavljanje fasad. Za slednje so v okviira stanovanjske skupnosti pripravili predlog o najetju kredita sa investi- cijsilco vzdržei-anje zgradb, o katerem bo sklepala skupšči- na stanovanjske skupnosti. Tako bi lahko pristopili k obnovi razpadlih fasad pred- vsem v centru mesta in nada- Ijevaili s prenavljanjem tistih, ki jih v letu 1977 niso mog- li v celoti obmoviti. Ker je v pnograma investi- cijskega vadffževanija stano- vanjskih hiš za letošaje lefco zajeta sleheona krajevna skupnost celjske- občine in izdelan podroben razrez del na posameznih sagradbah, je še tako pomembno, da o tem predlogu razpravljajo vsi hišni s-veti. V vsaki posamez- ni hiši namreč stanovalci najbolje vedo, katera vzdr- ževalna dela bi morali v okvi- ru raepoložljive^ denarja v tém letu oipraviti. Sicer pa bo tekla javna razprava o tem gradivu še do konca me- seca, ko bo o njem dokoni- no sklepala skupščina samo- upravne stanovanjsike skup- nostá v Cel ju. DS šentjurska obrt NAJBOLJ še šepa GOSTINSTVO V OBČINI Za ottôino Sentjuj je zna^ čilno, da beleži večje premi- ke na področju raavoja ma- lega gos,podarstva šele po le- tu 1970. Kljub kasnejšemu napredku pa malo gospodar- stvo precej zaostaja za stop- njo razsvoja v Sloveniji. Ker na nekaterih področ- jih malega gospodarstva de- lo ni dovolj ovrednoteno, so številne obrti, zíasti storitve- ne obirtne dejavnosti odmarle. Nekaj industrijskih obratov pa je v občini vendarle izšlo iz obrtnih deilavnic. V občini ugotavljajo, da je obrtna de- javnost dokaj enostransko ttsmerjena. Največ obrtnikov se namreč ukvarja s prede- lavo kovin, 'predelavo lesa, stavbno obrtjo ter z izdelo- vanjem raznovrstnih izdelkov. Moöno suíicitarma je stroka »opravljanje del z gradbeno mehanizacijo«, izredno pa je pomanjkanje storitvenih obr- ti. Od osnovnih grup obrt- nih dejavnosti v obômi kar v sedmih podroöjih ni nobe- nega oibrtnčka. Tako stanje povaroča na eni strani šuš- marstvo, na dnigi strani pa veliko povpražer^anje po teil storitvah. Podobno stanje je tudi na področju oibrti, ki jo občani opravljajo kot popoldansko obrt. Prav na trân področju se pojavlja šušmarstvo iz dveh razlogov. Prvi razlog jtí v tem, ker občani, ki iso zain- teresirani za opravljanje po- samezne obrtne dejavnosti ni- so dovoQj strokovno usposob- ljeni za določeno obrt. Dru- gi vzrok pa je iskati pred- vsem v tem, da delovne otrga- niizacije niso pripravljene iz- dati potrdila, s katerim bi njihov delavec v popoldan- skem času lahko opravljal obrtno dejavnost. V šđntjurski občini ugotav- ljajo, da obstojajo velike možnosti raavoja serijske proizvodnje, predvsem pa raz- voj uslužrkostnih dejavnosti, saj prav na tem podroöju beležijo v občini največji ae- ficdt. òeprav se obrtna dejavnost pojavlja domala v vseh kra- jevnih skupnostih občine, je vendarle skoncentria-ana pred- vsem v samem Šentjurju. Kakšno pa je stacje na pod- ročju Individualnega sektor- ja goeiinstva? Koraki, ki so jih na tem področju napra- vili v občina v zadnjih letih so še vedno prešibki. Kot ka- že, tičijo vzroûci za tako sta- nje v miselnosti nosilcev go- stinske dejavnosti, v slabi kvaHteti gostinskih uslug, v neuorejenih poxenetnih pove- zavah in v pomanjkanju no- čitvenih kapacitet. Podobno kot za obrt, velja tudi za go- stinstvo, da je let» skoncen- trirano v Šentjurju in delno tudi na Planini. V zasebnem sektorju je kvaliteta gostán- sikih uslug v večini obratov na dokaj nizki kvalitetni stop- nji, saj prevladuje predvsem ponudba z alkoholnimi pija- čami, obseg in kvaüteta sto- ritev s hrano ter skrb za dob- ro počutje gostov pa vse pre- več zaosaja. Nekatera gosti- šča komaj izpolnjujejo mini- malne sanitamo-teiinidne po- goje, čemtur bo treba v pri- hodnje posvetiti več pozor- nosti. Glede na tako stanie v zasebnem sektorju gostin^ stva bodo v cA)čind v krat- kem izvršili ocenitev vseh go- stinskih lidkalov to jih razvr- stili v tri kategorije, ki bodo postale osnova tudi za dolo- čanje ceti v gostišču. MAP VENCESLAV ZALEZiN Priznajmo. V sindikalno delo, v celjski občinski sindikalni svet, v delo strokovnih odborov in ne nazadnje v aktivnost osno- vnih sindikalnih organiza- ci}, je prinesel nov veter. Novo kakovost. Ne le za- radi svojega odnosa do dela, do obravnavanja in reševanja problemov, tudi zaradi vsebine, ki je silila v ospredje. Zakon o združenem de- lu, nova pota v delegatskih odnosih so terjala in ter- jajo zlasti od sindikatov novih pobud. Zelo kon- kretne akcije in prav tak- šno vlcrepanje. In pred- sednik občinskega sindi- kalnega sveta v Celju, Ven- česlav Zalezina, se je lotU zlasti teh vprašanj z naj- večjo odgovornostjo. In ne samo to. Vsak korak je bil utemeljen, vsako stališče podkrepljeno, po- jasnjeno. V to aktivnost je znal hvaleèno vključiti tudi mnoge druge, zlasti mlade strokovnjake. Tako se je krog sindikalnih aktivistov razširil tudi po njegovi zaslugi in tako se je kixditeia dela spreme- nila tiAii V osnovnih celi- cah sindikalnega dogaja- nja. Venieslao Zalezina je diplomirani pravnik. Svo- jo pot je začel na sodi- šču, kjer je tudi opravil pravosodni izpit. Delo na sodišču mu je dalo tudi prvo prakso, ki jo je po- zneje nadaljeval kot šef splošnega sektorja in kot direktor skupnih služb pri Tehnomercatorju. Pa ne samo tu. Zajelo ga je tudi delo in življenje v celjskih občinskih družbe- nopolitičnih organizacijah. V tem času je bil dve leti predsednik komisije za samoupravljanje pri ob- činski konferenci ZK. Od tu so se odpirala vrata v širino. Problemi, s ka- terimi se je zdaj sreče- val, So dobivali najmanj občinsko, območno in šir- še obeležje. S tem se je večala tudi njegova od- govornost. Z enako zagnanostjo se je lotil dela kot predsed- nik koordinacijskega od- bora za ustavna vpraša- nja in družbenopolitični sistem pri občinski kon- ferenci SZDL. Torej, v obeh primerih področje, ki je bilo ve- zano na uveljavljanje sa- moìApravnega položaja de- lovnega človeka, občana, na krepitev delegatskih odnosov, še predvsem v združenem delu itd. sNi bilo lahko, še zlasti, ker je šU) pri vsem tem tudi za usposabljanje os- novnih sindikalnih orga- nizacij, ki so morale biti sposobne spoprijemati se z vsemi temi vpraianji, z vso to kompleksno pro- blematiko, ki ni bila eno- stavna, lahka. Zdaj je šlo za konkretno zavzetost vseh, predvsem pa sindi- kalnih delavcev. Od tod tudi pobuda za nadaljeva- nje usposabljanja sindi- kalnih delavcev, ki jo bo- bo uresničUi skupaj г De- lavsko univerzo preko ta- ko imenovane večerne šo- le,« je v pomenku pouda- ril Venčeslav Zalezina. Venčeslav Zalezina je zdaj evidentiran kandidat za možnega predsednika izvršnega sveta celjske ob- činske skupščine. »To je na vsaJc način priznanje za moje doseda- nje delo. Sicer pa spreje- mam to kandidaturo kot normalno delovno dolž- nost, kot obveznost, ki mi prinaša, v kolikor bom iz- voljen za to mesto, novih obveznosti. Tega se zave- dam, Toda, tako kot do- slej, vem tudi zdaj, da pri tem delu ne bom in ne smem biti osamljen. Tudi to delo je tesno po- vezano z aktivnostjo vseh občinskih družbenopolitič- nih organizacij, г zdrtćže- nim delom in celotnim tašim samoupravnim in delegatskim sistemom.« M BOŽIČ »BREZ DOI^A, BREZ ZEMLJE, V BLATU« — Blizu nas, na Bližnjem vzhodu, se pod puščav- skim. pie&konx motno pretaka dragocena surova nafta, nad njim pa prave karavane mešetarjev, ki proda^iajo orožje, politiko, svobodo, ameriške, sovjetske in dnage apetite ter usluge. V tej zmešnjavi, polni visokih obi- skov, nasmehov, raztegnjenih za tisk, mirovnih načrtov, ki povečujejo nevaimost vojne, in grabežljive skrbi le za svoj žep, opaaovalec koanaj sprevidi glavno žrtev. Ljudje, ki žive na tem področju, že desetletja ne vedo za mar. Palestinci so bili jxregnani od svojšh ognjišč in živijo, kot je rekel Jaser Arafat, predsednik izjvršnega komiteja i^estinske osvobodilne organizacije (PLO), pred dnevi v Beogradu »že več kot četrt stoletja brez domov, brez ziemlje, v blatu«. Prav v dneh, ko je svet, z nami vred, za obloženimi miJsami po-aznovaS prihod no- vega leta, pa je palestinska stvar ^)et v resna nevarno- sti, s tem pa budá mir na Bližnjem vzhodu. — To področje ima pisano in krvavo zgodovino, najnovejše poglavje pa se je odprlo pred nekaj tedni. Izrael, ki je bil ustanovljen 14. maja 1948. leta, se je sredi arabsldh deael m ljudstev raavil v objestno, sov- ražno in nasilno deželo, ki je v več vojnah odvzela Arahcem, predvsem Palestincem, ozemlje za njihovo življenje. V tem boju med Izraelom, ki so ga ves čas podpirale Amerika in druge zahodne države, m Arabci, ki I» niso bili nikoli popotooma enotni, se je razvila tudi močna in učinkx>vita palestinska osvobodilna orga- náaacija. V teh vojnah so bile žrtve na obeh straneh, na arabski in na izraelski, zelo veliko pa je pretrpel in žrtvovad sam Ilgipt, prej pod Naserjem in zdaj pod Sadatom. Proijte so bile tako jasne, nasprotja ostra in nepomirljiva, mix pa v nevarnosti, posebno zaradi tu- jih ijrstov, ki bd radi brodili po tistih motnih naftnih kotanjah pod peskom. — 19. novembra lani pa se je shodilo nekaj, kar spominja na pođitično fantastiko. Elgiptovstoi predsednik je obiskal Izrael, s katerim je v vojni. Z izraelskim voditeljem Beginom sta si stisnila roke in začeia po- govor o miru na Bližnjem v^iiodiu. Za tem sta se ne- kaj dni pred novim letom sestala še na sredi sueške ga prekopa, v Ismaályl, ter razgovor nadaljevala. Ob teh srečanjih se je dvignila prava nevihta v arabskem svetu, ki I» jo spremlja zgovorno pritrjevalno godrnja- nje v Washingtonu in nasprotovaino bnuidanje v Mo- skvi. Arabci, kot so Sirija, Alžirija, lábija, Irak, Južni Jemen in РШ, so se sestali v Tripckiju (Libija) in pro- glasili Badata za izdajalca, sami Egipčani in nekateri krogi na zahodu i» ga i>redlagajo za Nobelovo nagrado za mir. ZDA željo, da bi se razmere na Bližnjem vzho- du uravnale tako, da bi lahko še naprej podpiraie Izra- ea, da btt dotodvale arabsko nafto in da bi bila s tega de- la sveta izrinjena Sovjetska zvesa. Ta pa želi, da bi sedanje pomenkovanje med Sadatom in Brinom pro- padlo ter bi tako postalo vsem jasno, da se brez sov- jetskega sodelovanja in br^; pravih rešitev ta klopčič ne bo rszmotal. Pri tem pa je najbolj žalostno to, da se Sadat in Begin za zdaj nista sporaeumela v ničemer in da ni niti enega žarka upanja več kot pred njunim spornim srečanjem. — Naše stališče je glede te nevarne bližnjevzhodne mine jasno. Menimo, da se moira Izrael umakniti z vseh oziemelj, ki si jih je nasilno prilastil v vojni 1967. leta. Prepričani smo tudi, da se pri odkopavanju te mine ne more in ne sme zaobiti Palestincev, ki imajo pravico do življenja, dela in tudi do svoje države. In končno, da je sedanje razivijanje arabske neenotnosti Škodljivo za rešitev na Bližnjem vdiodu, fcaJcor tudi da mora vsaka rešitev biti predvsem stvar narodov in de- žel na tem področju, ne pa tujih pogoltnih stricev. SLOVENSKE KONJICE: ZORUZENE DELEGACIJE V vseh krajevnih skujmostih konjiške občine bodo ob spomladanskih volitvah volili predvsem združene ïXKsebne delegacije, medtem ko pvosebnih in splošnih delegacij ne bodo volili. To odločitev so sprejeli na zadnji seji predsedstva občinske konference socialistič- ne zveze, ko so obravnavali nekatere poti nadaljnjega raavoja delegatskega sistema v občini. Ob tem so se dogovorili, da bi v Slovenskih Konjicah izvolili štiri združene delegacije, v Ločah, Zrečah in Vitanju po tri in v vseh ostalih krajevnih skupnostih po dve zdru- ženi delegaciji. Skupaj s tem predlogom so v Kcxijicah podprli stališče, da v času volitev dclegacij za občinsko skufÄöino in interesne skupnosti ne bi volili samo- upravnih organov krajevnih skupnosti, ampak bi te volitve opravili mesec ali dva kasneje, DS V VSAK DOM NOVI TEDNIK St. 1 — 6. januar 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 planina 77 iDRUŽENI TUDI V USPEHU PRIZNANJE ZA USPEŠNO DELO TUDI NOVEMU TEDNIKU Nekaj dni pred Novim le- tom je predsednik PO ZS Ja- nez Zahrastniik priprEuvil spre- jem za nekatere posamezni- ke in predstavnike OZD in TOZD, ki so dobili priznanja 2a sodeCofvanje in vkljoičitev ter dosežene uspehe v obram- bnih pripravah ¡m izvajanju ZVV Planina 77. Ob tej priložnosti so dobi- li priznanja Janez Paul, Zden- ko Pavlina, Drago Vračim, Jože Rajtmajer, Leopold Pere, Alojz Horvat in Igor Lotrič, ki je poleg tega priznanja prejel še priznanje iz repub- like. Priznanja so dobile tudi organizacije zdiruženega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela, kot PTT Ce- lje, Ljubljanska banka Celje, Zdravstveni center Celje, 2e- lezniško podjetje Ljubljana — TOZD Sekcija za vzdrže- vanje prog Celje in Uredni- štvo Novega tednika teir Ra- dia Celje. Pred podelitvijo priznanj je predsednik PO ZS Janez Zahrastnik spregovoril o dob- rih rezultatih, ki smo jih do- segU v letu 77 na obramb- nem .p>odročju, istočasno pa je opozoril tudi na to, da se moramo vsi skupaj še naprej izpopolnjevati, da nas ne bi presenetil morebitni sovraž- nik. Torej, kljub dobrim re- zultatom je treba še vedno odpravljati drobne пгр^аке, ki so se In se še vedno po- javljajo. Srečanje samo je začel Vla- do Gorjup, ki je med dru- gim omenil takoimenovane apetite 2!unanjih in notranjih sovražnikov, kar pa bomo preprečih z našima skupnimi dobrimi obrambnimi pripra- vami. Zadnja vaja Planina 77 je pokazala, da smo sposob- ni ob vsakem času braniti in obranitd tisto, kar gradimo in imamo. Pokrajinski odbor aa zahod- no Štajersko bo na doseže- nih rezultatih in analizah opravüjenega dela delal na- prej in ves elaborat obramb- nih priprav stopnjeval do ti- ste meije, ki je ¡potrebna. Podolbna priznanja, kot zgoraj omenjeni po&amezni tovariši in OZD ter TOZD, so pred tem dobili tudi tova- riši iz vodstva vaje ter po- krajinskih institucij. Ne nazadnje pa gre zahva- la vsem, ki so sodelovali v preiskusu naše pripravljeno- sti, tako od pionirja, ki je s kredo risal domoljubne paro- le po cesti v kraju med hri- bi pa do kmeta, ki je »skril« tiskamo in vseh, ki so delali podobno, za isto stvar; naše ozemlje je naše! T. VRABL Med drugimi je prejel priznanje tudi IGOR LOTRIC, načelnik UJV Celje. Izročil mu ga je predsednik PO ZS Janez Zahrastnik. FRANCI PUSAR, PREDSEDNIK KONFERENCE ZSMS CELJE Mladinec, ki se je leta 1966 udeležil zveene delovne akcije na Sutjeski, je poleg seminarjev opravil tudi te- čaj iz prve pKMnoči za voznike motornih voízál. Eto- kument o tem sicer ni tiskan na uglednem papirju, vendar je dokument z žigom in podpisom dr. Celik Su- knje polnovöljavno potrjen. Vendar si, kot kaže, ta dokiunent mladinec laliko zatakne za klobuk v spomin na prečute ure ob veče^ rUi po delu, ko je utrujen hodu na tečaj in prebiral predpisano literaturo. V občini Laško, kjer je med tem polnoletni mladinec hotel dobiti dovoljenje za opravlja- nje vozniškega ispita, so potrdilo odklonili, kot listino, ki ni v predpisanih »okvirjih«. Napotila so ga k občin- skemu odboru Rdečega križa, kjer naj bi mu dali pred- pisano listino. Toda tudi tu se je dokimient s Sutjeske izkazal m negativnega. Morda, je bilo rečeno, bi ga oprostili obiskovanja tečaja, moral pa bi polagati izpit ob vplačilu 100 dinarjev. In zakaj se obračamo na vas v Ceilju? Ker je mla- dinec šel na akcijo iz Celja in ker je delal v brigadi »Pobratenih mest«. Vprašanje je: Kdo se iz koga norčuje in afli ne veljajo več nače- la iz let prvih mla/îinskih akcij, ko so obljube briga- dirjem tudi držale, ko si je marsikdo na akciji celo pri- dobil poklic. Novinar Jure Kraáovec novoletni obisk v celjski porodnišnici LANI SE JE V CELJSKI PORODNIŠNICI RODILO 3.126 OTROK v navadi je že, da vsako leto takoj po rojstvu no- vega leta obiščemo celjsko porodnišnico in čestitamo tisti mamici, ki je rodila kot prva v letu, ki se je komaj začelo. To akcijo iz- peljujemo že vrsto let in to vedno skupaj z Trgov- skim lïodjetjem MODA iz Celja, ki prispeva darilo za novorojenca. Tudi za letošnji obisk smo se pravočasno napo- vedali in tako je bila po- sadka štirih vrlih mož zbrana 2. januarja dopold- ne pred vhodom v porodni- šnico. Valter je zabičal Dragu, da naj tega ne fo- tografira, ker bi si potem lahko žene doma mislile, da je kaj narobe.. Milan Medvešek, direktor Tr- govskega podjetja MODA pa je takoj odgovoril, da Drago kar naj slika, da ne bodo (žene, namreč!) mis- lile, da smo tako zanič.. S šopkom rož, fotoapara- ti in beležkami pa obilico dobre volje smo jo mahni- li do prvega nadstropja, kjer so naših novoletnih obiskov že navajeni. De- žurne sestre so hitro vse uredile, da smo kasneje lahko poslikali, poprašaU in obdarovali tisto mamico, ki je kot prva v letošnjem letu podarila življenje otro- ku. To je bila DRAGICA TAMSE iz Liboj 26, zapo- slena v celjskem Topru, mož Tomislav pa je zapo- slen v poslovalnici Borovo prav tako v Celju. Dragica je bila našega obiska zelo vesela in — kot je sama rekla — ni mogla najti us- treznih besed zahvale! »Nekaj dni pred poro- dom ni bilo najbolj prijet- no, saj sem bila v bolni- šnici štirinajst dni zaradi obolelosti ledvic. Potem sem odšla 30. decembra do- mov in v soboto že nazaj, tokrat rodit! Vse se je srečno končalo!« Dr. Marija Preddč je bila pri porodu. »Tamšetovaje izredno sodelovala pri po- rodu, tako da je bilo ve- selje delati tn da je vse potekalo tako, kot je tre- ba.« Torej Novo leto ste re- snično pričakali na delov- nem mestu? »Da, v porodni sobi, saj je mala Karmen prijokala na svet točno dve minuti za tistim, ko se je začelo letošnje leto.« To je tudi verjetno pr- vo letošnje rojstvo v Slo- veniji? »Ne samo verjetno prvo, ampak gotovo.« Razgovoru se je pridru- žil tudi dr. Borut Malen- šek, ki je vodil ekipo v sil- vestrski noči v celjski porodnišnici: »Porod pri Tamšetovi je resnično izredno dobro po- tekal. Bila je pridna...« Pri porodu sta bili še se- stri Mojca in Pavla. Sled- nja nam je tako kot vedno postregla tuda a nekateri- mi podatki celjske porod- nišnice. Tako je lani bilo rojenih 3126 otrok, imeli so ene trojčke in 26 dvojčkov. Na prvi dan letošnjega le- ta so imeli kar deset р>ого- dov, kjer se je rodilo se- dem fantkov in tri deklice. Najtežji »novoletni« otrok je tehtal kar 4190 gramov, najdaljši pa meril 46 cm. Torej dobri obeti za dobro letoáixjo letino! Sploh pa je bila silves- trska noč v celjski porod- nišnici v 23Tamenjii Savinj- ske doHne. Tako je zadnja v lanskem letu rodila MA- RIJA LONČAR iz Grajske vasi 19 v žalsiki občini in to dečka. Prva v novem le- tu je povila deklico Kar- men DRAGICA TAMSE in Liboj, za njo pa sta kot druga in tretja v letošnjem letu postali srečni z majh- nimi živimi štrucami SNE- 2ANA ROSTOHAR iz Mo- zirja, ki je rodila dečka in MARIJA PLAVCAK dz Za- grada 4 v občini Šmarje, ki je tudi rodila dečka. Torej med same »močne« pred- stavnike se je na vrh vri- nila deklica! Je to znak, da bo letos žensko leto? Val- ter je rekel, da ne, kajti ena ženska še nikoli ni ukrotila sedem moških, МГ lan pa je pristavil, da se- dem moških še tudi nikoli ni ukrotilo ene ženske.,. Vsaj v sprefcnostá obrača- nja jezika ne! Tamšetova družina se je tako ix>večala še za enega člana in to zopet deklico, saj je istega spola tudi pr- vi otrok, osemletna Kseni- ja. Ta je tudi izbrala ime za sestrico: »Naj bo Karmen, ker je prav tako na »K« kot jaz.« Dragica Tamše ne skrije zadovoljstva nad veseljem moža Tomislava, ki je si- cer po tihem pričakoval korenjaka, ampak je tudi to zelo v redu. Tamšetovi imajo urejeno stanovanje, tako da za malo Karmen ne bo problem. So srečna štiričlanska družina, ki ži- vi skromno in pošteno ter srečno življenje. Ko se poslavljamo, je Dragica Tamše še rekla: »želiim si predvsem zdravja, zdaj še posebej, ko smo štirje!« V celjski porodnišnici so torej dobro startali v no- vo leto. Želeti je, da bi bi- lo tako na vseh področjih, kajti potem bomo ob kon- cu leta lahko rekli, da smo zadovoljni. Pa srečno mala Karmen in vsi tisti nade- budneži, ki vam naše ma- mice podarjajo življenja! TONE VRABL Milan Medvešek, direktor MODE v Celju, je tako kot vsako leto čestital tisti ma- mici, ki je prva rodila v celjski porodnišnici in ji v imenu koleiktiva izročil daril- ni bon za otroško apremo. Drag-ici Tamše in njeni Karmen je zaželel veliko zdravja ter jih povabil v MODO, kjer si naj izbereta tisto, kar bo mala Karmen po prihodu iz porodnišnice potrebovala. Foto: DRÍiGO MEDVED priprave na volitve 2E ROKOVNIK VOLITVE OD 9. DO 12. MARCA Le še trije meseci nas lo- čijo od volitev delegacij v občinske skupščine in skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti, zato bodo priprave na volitve v teh mesecih še bolj in- tenzivne kot doslej. Pred- vsem v krajevnih skupnostih in tozdih, kjer so doslej — poneöcod celo nedosledno — evidentirali kandidate za mož- ne delegate v skupščinskih delegacijah, v naslednjih dneh pa bodo morali opraviti še vse druge jwedvolilne posto]p- ke. V celjski občini so v okvi- ru socialistične zveze izdela- li podroben rokovnik pred- volilnih opravil v mesecih pred volitvami. Tako bodo že v tem mesecu na skupni seji izvršnega odbcra predsedstva občinske konference SZDL, volilne komisije in koordina- cijsikega odbora za kadrovska vprašanja analizirah in oce- niid rezultate evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij temeljne samoup- ravne skupnosti, delegate družbenopohtičnega zbora ob- činske in republiške skupšči- ne ter delegate zborov skup- ščine SFRJ. Dogovonili se bo- do tudi o sklicu in iz^-^edbi pirve seje občinske kandida- cijske konference. V mesecu februairju bosta volilna komi- sija Ш koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občins'se konfe- rence SZDL skupaj s komi- sijami in odbori v krajevnih skupnostih in tozdih pripra- vili oceno ix>teka predkandi- dacijskih opravil in še pose- bej analizirali kadrovanje v delegacije. Skupaj s predsed- stvom občinske konfenenoe SZDL pa bosita ooenih še po- tek predkandidacijskih po- stopkov in opredelili naloge družbenopolitičnih organiza- cj pri izvedbi kandidacijskih konferenc. Po razpisu voli- tev bodo potekale ¡kandida- cijske kociferenoe v temeljnih samoupravnih skupnostih, ki bodo določile možne kandida- te za člane sfvojih delegacij, obravnavale predlagane mož- ne kandidate za delegarte družbenopolitičnega zbora ob- činske skupščine ter skujjšči- ne SRS ter možne kandidate za delegate zborov skupščine SFRJ. V mesecu marcu, točneje 9. in 12. maica, pa bodo de- lovni ljudje v tozdih in ob- čani v kirajevnih skupnostih na neposrednih volitvah vo- lili člane delegacij temeljnih samouipravnih skupnosti, ki delegirajo sivoje del^ate v ustrezne zbore skupščin, člar ne delegacij za skupščine sa- moupravnih interesnih skup- nosti. Istočasno bodo glaso- vali tudd o kandidatni lišiti za delegate družbenopolitične- ga zbora občinske s'kupščine. CELJE: TOVARISKO SREČANJE Krajevna organizacija Zfve- ze borcev NOV »Karel De- stovnik-Kajuh« v Cediju je ob koncu lanskega leta povabila na tovairiško srečanje ulične poverjenike in matere ter vdove padlih junakov, hkrati pa tudi jubilante, ki so sta- rejši od petdeset let. Bil je lep in prijeiten ve- čer. Po nagovoru predsedni- ka кгаје^лте organizacije ZB NOV, Milana Batističa, se je razvil izredno živahen pome- nek, v katerem seveda nI manjkalo spominov na vojna leta, na delo aktivistov na te- renu, na pota in boje parti- zanskih enot itd. In potem pesem. Partizan- ska, slovenska in jugoslovan- ska ... In ko so se razhajali, so ugotovili, da so takšTia sreča- nja potrebna, da je nujna topla tovariška beseda, res- nično in prijetno таг^раШв- nje. RUDOLF URSIC 4. stran — NOVI TEDNIK St. 1 — 6. januar 1978 aero celje ZA ZDRAVJE DELAVCEV TUDI PO POTI SVOBODNE MENJAVE DELA Samoiiipravni organi т de- kmii organizaciji Aero Celje večkrat ugotavljajo, da adrav- srtveno stanje njihovih delav- cev ni zadovoljivo in da je tu- di bolniàki stalež relativno vi- sok. Ugotovili so še, da bi ne büo prav, če bi izvajali kakr- šnekoli ukrepe aa z^iižanje bolniškega staleža, ne da bi prej proučili vzroke r» tak- Äno stanje, zdravstveno sta- nje delavcev. To nalogo je dobila kadrov- sko-socialna služba skupaj z obratno ambulanto. Ugotovili so, da so nihanja bolniških izostankov z dela med posameznimii temeljnimi organizacijami velika in da so različna tudi obolenja. Za ce- lotno delovno organizacijo pa drži, da je največ iajpada pro- duktivnih ur zaradi bolezni mišično okostnega sistema, nadalje zaradi nesreč, pre- hladnih obolenj itd. Na temelju teh in drugih ugotovitev je kadrovsko-so- cialna služba skupaj z medi- cino dela issdelala program preventivnega zdravstvenega varstva delavcev v celjskem Aeru. Program zajema: predhodne zdravstvene preglede, special- ne zdravstvene preglede za de- lovna mesta s posebnimi po- goji, občasne /Nravstvene in preventivne preglede, ki med drugim vključujejo tudi gine- kološke preglede za zaposlene ženske, preventivne preglede delavcev, ki kronično oboleva- jo zaradi okvar okostno mi- šičnega sistema, zatem pregle- de delavcev, ki so isjpostavlje- ni večjim psihičnim obreme- nitvam itd. Te naloge izvajajo v povezavi med delovno orga- nizacijo in medicino dela ozi- roma z drugimi adravstvenimi ustanovami. Druge naloge, ki vplivajo na zdravstveno stanje delavcev pa se rešujejo znotraj delov- ne organizacije. Te ziajemajo varstvo pri delu, higieno dela, medsebojne odnose, skrb in- validom, kronično bolnim itd. Od sprejema tega programa je minilo že šest mesecev in določene naloge, ki so jih iz- vršili, kažejo na pozitivne re- miltate v prizadevanju za za- gotovitev čim boljšega zdrav- stvenega varstva delavcev v AERU. V tem smislu sta tudi de- lovna oi-ganizacija AERO in TOZD Medicina dela pri celj- skem zdravstver^m centru sklenili poseben sporazum za izvajanje ukrepov zdravstvene- ga varstva delavcev. To je tu- di prvi poskus tovrstne me- njave dela med dvema delov- nima organizacijama. HERMAN MUSEC 20 let sigme V 62 % STANOVANJSKIH GRADENJ SLOVENIJE Na slovesni seji Delavske- ga sveta Sigme iz Žalca, ki je bila konec prejšnjega meseca v hotelu v Preboldu, je bilo še zlasti zanimivo, ko je o prehojeni poti te organizaci- je združenega dela govoril di- rektor Slavko Godič. če je bila Sigma še pred nekaj le- ti delovna organizacija brez zadostnega števila strokovnih kadrov, brez svojih lastnih proizvodov, potem je kot na dlani, da je bilo potrebnega precej samoodrekanja za to, da lahko danes dosegajo tako dobre rezultate. Preobrat v razrvoju pomeni proizvodnja instalacijsko gradbenih ele- mentov. Samo v Sloveniji so lani vgradili sanitarne stene v več kot -60 odstotkov vseh družbenih stanovanj. Sicer pa se Sigmini izdelki vedno bolj uveljavljajo tudi v dru- gih naših republikah, še po- sebej na Hrvatskem. Pomem- bne rezultate so dosegli tudi na področju kovinske prede- lave, kjer velja omeniti raz- lične vrste peči in kotlov. Sigma je danes največji proizvajalec sanitarnih sten v Jugoslaviji in bržčas tudi eden izmed največjih v Ev- ropi. Tristo delavcev je letos izdelalo okrog 7000 sanitar- nih blokov,k temu pa je tre- ba dodati še celo vrsto dra- gih izdelkov, precej takšnih, ki so nujno potrebni za opre- mo industrije, še leta 1976 je celotni' dohodek v Sigmi znašal nekaj več kot 70 mili- jonov dinarjev, lani pa že 100 milijonov, dohodek je 1976. leta znašal 23 milijonov, letos pa se je povečal za več kot tri milijone. Srednjeroč- ni plan do leta 1980 predvide- va 14 odstotno povečanje šte vila zaposlenih, za 22 odstot- kov se bo povečal celotni do- hodek, dohodek za 23, aku- mulativnost pa bo večja za 36 odstotkov. Seveda bo pro- izvodni program še naprej te- meljil na stanovanjskih ele- mentih, za investicije pa bo- do namenili dobrih trideset milijonov dinarjev. Celotni prihodek naj bi leta 1930 znašal že 220 milijonov. V Sigmi so letos ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela na Vranskem in v Zabukovici, v Žalcu pa delovno skupnost skupnih služb. Razmišljati so pričeli že o ustanovitvi tretje tozd, ki bi jo sestavljal obrat nek- danje POZD Schnaidt, že v letošnjem letu bodo predvido- ma samo v Beogradu sodelo- vali pri gradnji 4000 stano- vanj, čaka jih delo v Saraje- vu in v Makedoniji, to pa po- meni, da Sigma vse bolj pro- dira tudi v druge naše repub- like. JANEZ VEDENIK Cinkarna m ^к&Це PIŠE 5 LEOPOLD SLAPNIK Za sanacijo trenutnega stanja v obratu so v sodelo- vanju s konstruktorji iz TOZD Vzdrževanje izdelali pro- jekt za očiščenje izstopnih plinov s pomočjo intenzivnih tehnološkega onesnaženja okolja. Oba sistema za proiz- vodnih pralcev ob polni reciklaži pralne vode. Zaprt si- stem vodnega omrežja je zasnovan na mehanskem čišče- nju, vračanju prečiščene vode v omrežje in kemijski pre- delavi trdnih ostankov. Istočasno se vrši rekonstrukcija polnilnice minija, ki je bila glavni vir onesnaževanja zraka. Poleg omenjenih osnovnih žarišč onesnaževanja se v TOZD kemija urejuje tudi obrat litopon. Ta obrat sicer ima čistilno napravo, ki pa zaradi neurejene kanalizacije trenutno ni polno izkoriščena. Ostali obrati ne onesnažujejo oziroma so ustrezno urejeni. Organiziran in sistematski pristop k reševanju ekolo- i^ke situacije in dosedanji rezultati nam dajejo perspekti- vo, ki omogoča normalno in humanizirano proizvodnjo. Pri tem se ta kolektiv, ki pa zagotovo ni izjema, srečuje z ogromnimi materialnimi težavami. Le-te resno ogrožajo normalno iK>slovanje in razrvoj. Kljub temu se v polni meri zavedajo svojih pravic tn dolžnosti pri očuvanju že kritično ogrožene mikroklime, v kar so trenutno in dolgo- ročno usmerjena vsa stremljenja in napori. TOZD TITAN DVOKIS Industrija titanovega dvokisa obstoja okoli 60 let. Za- radi hitrega širjenja zlasti do leta 1965, dane» zavzema dominantni položaj med anorganskimi pigmenti (49 "/'o vsega tržišča). Titanov dvokis je uporaben kot pigment in kot viso- kovredno poLnüo. Struktura potrošnje je naslednja: nad 60 % gre v proizvodnjo barv in lakov, 18 »''o ga rabi indu- strija plastičnih mas in imietnih vlaken, 10 " o ga porabijo gumarji in 7 % papirnice. Titanov dvokis je kemično neaktiven in netoksičen. Obstojata dva procesa proiznrodnje: sulfatni in klo- ridni. Razlika je v kvaliteti izhodne surovine in reagenta, s katerim jo .obdelujemo. Medtem ko pri kloridnem po- stopku izhaja iz naravnega ali sintetičnega rutila nad 95 ®/o titanovega dioksida, ki ga izločijo s plinastim klo- rom, je surovina za sulfatni postop>ek ilmenit z okoli 50 % titanovega dioksida, ki ga raztapljajo z žvepleno kislino. Oba postopka zaključujeta proizvodnjo zahtevnejših tipov z naknadno površinsko obdelavo. Celotno svetovno kapaciteto cenijo na 2,5 milijona ton titanovega dvokisa letno, od tega 80 Ib po sulfatnem jx)- stopku. Večino teh kapacitet (1,9 milijona to) je predvsem v Zahodni Evropi, torej v najgosteje naseljenih deželah. Proizvodnja titanovega dvokisa v Cinkarni Celje je do- polnilo palete belih pigmentov, ki jih podjetje proizvaja že dolga leta. Tovarna titanovega dvokisa s kapaciteto 20.0001 letno, je bila zgrajena na osnovi družabniške po- godbe med Cinkarno in vzhodnonemškim koncernom VVB Lacke und Farben iz Berlina — NDR. Tehnologijo je do- bavila renomirana francoska firma Thann et Mulhouse. Z gradnjo so pričeli leta 1969, proizvodnja pa je stekla v maju 1973. Tovarna je bila zasnovana tako, da bi kar najmanj ркз- segala v okolje. Gre namreč za naslednje ostanke: — trdna materija — preostanki nerazkrojene surovine (ilmenita) ter ferosulfat — odplake, ki vsebujejo žvepleno kislino, železove soli in nekaj titanovega dioksida — dimni plini, ki vsebujejo žveplove okside. Problemi, s katerimi so se pri tem srečevali, so bili številni in težki. Cinkarna je namreč ena izmed redkih proizvajalk titanovega dvokisa, ki je morala v začetku iskati izvirne rešitve za deponiranje in izločanje odpad- kov, medtem ko jih ostali proizvajalci še vedno izpušča- je v vodotoke ali stresajo v morje, šele v zadnjem času jih njihove nacionalne zakonodaje pričenjajo omejevati v onesnaževanju okolja. POBUDA SE NI VSE! PIŠE DRAGO MEDVED Ko smo pred časom načrtovali kulturno akcijo v celjski občini in jo pozneje skozi Celjski kulturni utrip skušali preverjati ali bolje rečeno na novo obu- diti, ni manjkalo pobud za to in ono. Celoten družbeni razvoj je narekoval večjo pozornost kulturnemu življe- nju delovnega človeka v naši skupnosti. Ne samo z vi- dika takoimenovane porabe kulturnih dobrin, bolj s poudarkom na sous tvar jalnem deležu, na razvijanju čuta pa tudi sposobnosti biti aktivni soudeleženec ob- likovanja kulturne politike, torej vsebine in oblike kul- turnega življenja v občini. Samoupravna interesna skupnost kulture kot or- ganizem ali bolje rečeno — institucija ni mogla zago- toviti vseh tistih bistvenih, pa čeprav na prvi pogled drobnih in nepomembnih prvin, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj polnokrvnega kulturnega življenja in v njem samem široko sodelovanje delovnih ljudi. Saj to je tudi nemogoče, kajti tisto ustvarjalno bistvo nastaja vedno v bazi, v osnovi tudi vsega drugega de- lovanja. Nastalo je torej vprašanje samoupravne pro- vice in dolžnosti, zavesti in čuta odgovornosti. Kako skozi ustavne in druge možnosti uveljavljati pravice do dobrine, ki je brez dvoma last vseh. V celjski občini so bile zastavljene mnoge akcije, konkretni načrti. Mnogi so tudi uspeli. Ustanovljena so številna nova kulturna društva v šolah, nekaj jih je tudi v delovnih organizacijah. V nekaterih delovnih organizacijah so izdelali programe dela teh društev ali vsaj odborov, ki skrbijo za kulturno življenje, v neka- terih so o teh programih razpravljale celo družbeno, politične organizacije in delavski svet (Toper, Aero). Toda pozneje je bilo bolj malo slišati tudi o izvajanju vseh zastavljenih programov. Veliko besed je bilo izgo. vorjenih o stalnih stikih z organizatorji kulturnega živ- ljenja, o pomoči njihovemu delu. Premalo smo storili zanje. Videti je, da le v času Tedna domačega filma, pa morda še v času Mladinskega pevskega festivala zaži- vijo pogovori o animiranju »širših množic« za kulturo. Kaj pa med letom? Ko smo ugotavljali učinkovitost samoupravnega de. lovanja v skupščini kulturne skupnosti, smo ugotovili, da delegacije ne delujejo kot bi morale, vsaj ne vse in da se preveč pojavljajo ena in ista imena na posa- meznih zborih skupščine. Na njenih sejah je bil tudi večkrat dokaj zgovoren molk ob zelo pomembnih te. mah za razpravo. Kako torej podružbljamo kulturo? Vrsta vprašanj se pojavlja ob tem. Eno pa je go- tovo. Premalo ali pa vsaj ne dovolj dosledno prever- jamo svoje delo. Marsikaj rešujemo preveč kampanj, sko, od danes do jutri, v nekakšni stihiji, želji, da bi odpravili pomanjkljivosti, ki smo jih leta in leta trpeli. Toda premalo je, če se tega že zavedamo. Vloga kul- ture in njene vsebine je danes v sistemu samouprav, nega odločanja večja kot je bila kdajkoli. Torej nam ta ugotovitev pa tudi že potreba narekuje marsikaj. Ne samo zadovoljevati le s . številkami, ki jih beremo največkrat le skozi dinar. Ta ni vse, to smo že pred časom ugotovili. Vrednotenje dela, njegova ustvar. jalna vrednost je v človeku samem, v njegovi zavesti. Kako jo bomo prebujali, kako jo bomo ne nazadnje spoštovali — za to nam oblik in priložnosti ne manjka. POLZELA: NOVA DEPANDANSA Leta 2000 bo v žalski obči ni predvidoma že 200 osta relih občanov, ki bodo potr^. bovali delno ali popolno ne go in oskrbo. Danes je M sto takšnih, nekaj pa jih ži- vi v specializiimnih zavodih, Otvoritev depandanse v do mu upokojencev m Polzeli, ki je bila zadnje dni lanske ga leta, pomeni korak bliže k uresničiitvi dolgoročnega načrta s tega področja v žal- ski občini. V depandansi je 54 novih mest za upokojen- ce, ki bodo želeli živeti na Polzeli. V njej je osemnajst enoposteljnih ter prav toliko dvoposteljnih sob, jedilnica, Čajna kuhinja ter pralnica. O tem, da bi takšen objekt dili, so pričeli razmišljati že pred več kot petimi leti, ven- dar do gradnje ni prišlo, ker si v občini nd&o bili enotni glede lokacije, izdelan pa ni bil tudi dolgoročni program s tega področja. Vrednost novega objekta znaša več kot., štirinajst mili- jonov dinarjev. Sredstva so prisï>evali republišici sklad za gradnjo stanovanj upoko- jencev, občinsko društvo upo- kojencev, skupščina občine Mozirje, občins'Ka skupnost socialnega skrbstva Žalec, sta- novanjska skupnost iz Žal- ca, samoupravna komunalna skupnost ter sklad za ele- mentarne nezgode pri žalski občinski skupščini. Res je, da bi lahko novi objekt odprli že pred meseci, vendar se nikakor niso mog- li sporazumeti s kmetijskim kombinatom iz Žalca, ki je imel v bližini hleve. Te bi namreč morali podreti, ven- dar vodstvo doma upokojen- cev in Hmezad nista našla skupnega jezáka gledtó vredno- sti hlevov. V novi depandansi je še ne- kaj prostih mest. Vrednost celotne ostorbe pa znaša, kot nam je zatrdila direktorica Martina Jurjovec, okrog tri- sto starih tisočakov. JANEZ VEDENIK uspeh numana ukića DRUGI V ANGOLI ODLIČEN START V LETU 1978 Prvi letošnji športni uspeh v našem mestu je dosegel odlični atlet Kladivarja NU- MAN UKIĆ in to v daljni afriški državi Angoli, kjer je nastopil na velikem medna- rodnem silvestrskem teku. Ta tek je sicer trenutno manj znan, kot pompozni po- dobni tek v ..braziLskeim Sao Paulu, kjer so vse do letos nastOipali tudi Jugoslovani. Vendar je bila konkurenca na teku v glavnem mestu Ango- le Luandi izjemno dobra, saj so nastopili števidni tekmoval- ci z vseh petih kontinentov. Numan Ukič je prvič nasto- pil v Afriki in sploh na takš- nem teku, kjer iz enega v drugo leto — tečeš! Start je bil namreč nekaj minut pred izte'kom starega leta, cilj pa že v novem letu. Proga je bila dolga nekaj več kot osem kilometrov, torej kar primer- na za Ukića, ki je izrazit dolgoprogaš, saj je lani v čardi pretekel tudi 65 km in zmagal. Da je Numan dobro pri- pravljen za letošnjo sezono, kjer ga čaka še vrsta tež- kih tekmovanj, je ponovno dokazal v Aneoli. Kljub krat- kim pripravam za potrebno ustrezno aklimatizacijo, se je med približno de^i^etdesetimi tekmovalci dobro držal in ob koncu osvojil odlično drugo mesto! Zmagal je Vasilij Iva- nikov iz Sovjetske zveze, Nu- man Ukič je bil s časom 21 : 40 drugi, tretji in četrti pa sta bila predstavnika Angole in Mozambika. Kdor pozna odlične dolgop rogase različ- nih afriških dežel, ki vedno osvajajo najboljša mesta po velikih mitingih in tekmova- njih po vsem svetu, potem ve, da je Numanov uspeh še to- liko ve'iji. Numan je tako dal prvi bi- ser v letošnje športno leto Celja. Upamo, da bo takšnih in podobnih biserov še več ali vsaj toliko kot lani. Brez dvoma pa je Numan prav z nastopom in še bolj uspehom v Angoli potrdil, da se vse bolj razvija v odličnega atle- ta, ki bo največje dosežke šele dal. Resno in trdo delo v zadnjih sezonah se tako po- časi obrestuje. Za prihodnjo stévilko NT pa bomo s tem izvrstnim atletom pripravili tudi daljši razgovor. TONE VRABL St. 1 — 6. januar 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 celje POMEMBNA ZMAGA GOSTINSKEGA PODJETJA petstočlanski kolelttiv Celj- skega gostinskega podjetja, ki upravlja z osemindvajsetimi gostišči od Rimskih Toplic, Celja do Frankolovega in ki je lani ustvaril za okoli enajst milijard starih dinarjev pro- mota, je tik pred zaključkom lanskega leta dosegel še eno zmago, ki predvsem zaradi vsebine, namena, zasluži več- jo posomost, kot bi jo sicer. Predstavniki vseh štirih te- meljnih organizacij združene- ga dela v tej delovni organiza- ciji so namreč podjpisali sa- moupravni sporazium o zdru- ževanju sredstev za uresniči- tev investicijskega programa do 1980. leta. Ne gre samo za težnjo po modernizaciji obra^ tov, po zgraditvi novih, po ve- čanju zmogljivosti, zboljšanju uslug in vsega drugega, mar- več še za drug izpit, ki je iz- rednega pomena. Sporazum namreč potrjuje, da so v tej delovni organizaciji že zdavnaj oziroma že takrat ko so se do tedaj razdrobljene enote odločile za skupno pot, pre- magali podjetniško miselnost, da so spcCTiali, da lahko le z združevanjem dela, sredstev in znanja napravijo večji in hitrejši korak naprej. In na- pravili so ga, saj so v teh dob- rih dveh letih skupnega dela obnovili veliko svojih enot ter na novo zgradili Ribiča in ob- rat Po obokom. Sporazum o združevanju sredstev za uresničitev sred- njeročnega investicijskega na- črta je nova potrditev drugač- ne miselnosti, je uspeh, na katerega so lahko v resnici ponosni. Po tem sporazumu bodo de- lavci v vseh temeljnih enotah delovne organizacije združili okoU 76 milijonov dinarjev za ureditev restavracije in okrep- čevalnice v Cuprijski ulici, to- rej v poslovni zgradbi Raizrvoj- nega centra, zatem za gradnjo penziona Turška mačka, za gradnjo motela Hum v Laš- kem ter za zjgraditev tist^ novega gostišča, ki bi naj na- domestil sedanji Branibor. To hišo bodo namreč porušili in novo gostišče bo urejeno na novi lokaciji, V tem programu je na pr- vem mestu, kar se tiče časa, restavracija in okrepčevalnica v čuprijski ulici. Ta objekt bodo odprli aprila letos. Do konca lotos naj bi zgradili tu- di novo Turško mačko. Zače- tek gradnje motela Hum v La- škem je predviden na začet- ku 1979. leta, medtem ko bo novo gostišče namesto seda- njega Branibora prišlo na vr- sto 1980. leta. Torej zahteven načrt, ki bo terjal od kolektiva novih na- porov, saj gre na koncu kon- cev za sredstva, ki jih bo mo- ral ustvariti sam in ob vlaga- nju v nove objekte paziti tu- di na delo, vzdrževanje obsto- ječih, čeprav je na dlani, da si ob tem investicijskem na- črtu ne bodo mogli privoščiti še drugih večjih del. Sicer pa je že to dovolj, celp zelo ve- lika, M. B02IC BISTRICA OB SOTLI: PETBOLOV fílOTEL Se nekaj mesecev in Bi- strica ob Sotli bo poleg gradbišča nove šole dobila še eno gradbišče: na kri- žišču ceste Maršala Tita, ceste proti Celju in ceste proti Kumrovcu bodo zače- li graditi motel, v ка!л'гега bo nekaj čez sto ležSč in dokaj prostorna restavra- cija. Investitor tega po- membnega objekta bo Pe- trol iz Ljubljane. O pomembnosti tega ob- jeikta je škoda izgubljati basede. Spominski park Kumrovec-Kozjansko bo z motelom pridobil to, kar v Obsotelju najbolj potre- bujejo: prenočišča, Bistri- čani pa žele, da bi v no- vem motelu bila tudi turi- stična pisarna njihovega turističriega društva, ki bo usmerjal turiste v sloven- skem delu spominskega parka. Motel bi za pisarno bü vsekakor najbolj pri- merno mesto. Petrolov motel bo do- končan še letos. M. S. turizem HITUI KORAKI POSLOVNE SKUPNOST! TURIZMA z letošnjim letom stopa v svoje prvo delovno obdobje območna poslovna skupnost za turizem Celje. Zaenkrat še s skromnimi koraki. Tuidi po veličini, kajti ob njeni usta- novitvi se je za pristop odlo- čilo le šestindvajset temeljnih in organizacij združenega de- la s področja gostinstva, tu- rizma, zdravilišče dejavnosti, trgovine in celo industrije. Dvajset preostalih čaka na članski podpis. Kako dolgo in zakaj? Med njimi tudi vse go- stinske organizacije iz mozir- ske in velenjske občine. Za- enkrat niso rekle — ne, pa tudi — da še ne. Tudi čakajo. Na delo nove skupnosti za turizem pa čakajo vsi. Tega se organi nove turistične organi- zacije na celjskem območju dobro zavedajo. Zato so tudi na prvi seji izvršnega odbo- ra opozjorili, da naj skupnost ne čaka predolgo, da bo sho- dila. Takoj na začetku mora opozoriti nase, na svojo vlo- go in mesto v obravnaivanju, Xisklajevanju ia usmerjanju šitevilnih vprašanj s področja turističnega gospodarstva. Nalog ne manjka. Kajtá skupnost se je odločila, da bo sama vodila vse tisto, kar mora. Tudi zahtevna vpraša- nja informativne in propa- gandne dejavnosti. In zato ni naključje, če je v tej zvezi že tekla beseda o pripravah na izdajo novega območnega prospekta. Zahtevna bo priprava dogo- vora o srednjeročnem in dol- goročnem programiranju tu- rističnega razvoja, prav tako si članice veliko obetajo od enotnega nastopa na domačem in tujem tržišču. Gre torej za usklajeno turistično ponudbo. Tudi kompletno. Takšna bi naj bila oziroma mora biti. Bo pa le tedaj, če bo skuï>- nost zajela celotno oeljsko tu- ristično območje. Turizem ne pozna meja. Se zlasti občin- skih ne. Poslovna skupnost je spre- jela še druge naloge. Tudi skrb za izobraževanje kadrov, zatem zsa usklajevanje cen, za stike z zasebnim gostinstvom in za povezavo z oddajalci za- sebnih turističnih sob itd. S svojim delom in nalogami se bo morala predstaviti tudi po- sameznim občinskim skupšči- nam, njihovim izvršnim sve- tom, občinskim družbenopoli- tičnim organizacijam, skratka vsem, ki lahko kakorkoli vpli- vajo na turistične tokove. So- delovanje s Celjsko turistično zvezo bo nujno. V njenem delovnem načrtu za letos pa je še več drugih postavk. Skratka, na vidiku so nova prizadevanja za uva- Ijavitev turizma na celjskem območju, nove pobude, ki pa bodo dosegle svoje cilje le te- daj, če bo ohranjena enotnost območja, če bodo vsi in vsak po svoje v olcviru delovnega programa skupnosti, prispeva- li svoje deleže. M. BOŽIS TEKSTILNA ШШћ PREBOLD: IN¥ESTICIJE V BODOCÜOST V prisrčnem kulturnem programu, ki so ga na Sil- vestrovo dopoldne pripravili člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine tekstüne tovame Prebold, je o uspehih in naórtüa te organizacije združenega dela govoril direktor IVAN 2AGAR. Se posebej zanimivo je bilo, ko je gofvaril o investicijah. Lani so več kot 10 milijonov dinarjev vložili v večnamensldi objekt, halo, kjer imajo delavci urejeno toplo prehrano, ki jo vozi- jo iz hotela Prebold. Do prvega maja bo končan tudi energetski objekt v vrednosti 140 milijonov dinarjev. Gre namreč za kotlovnico, ki bo lahko proizvedla 16" ton tehnološke pare ter elektroagregat z močjo 1,5 me- gavata. Za ilustracijo naj zapišemo, da gre za energet- sko moč, ki bi zadoščala za oskrbo vseh gospodinjstev v mestu, ki šteje 30.000 ljudi. Z novim objektom bo omogočan nemoten razvoj tekstilne tovarne, rešen pa bo tudi pereč problem energetike, ki je v I»reboldu pri- soten že nekaj let nazaj. Pravi razmah bodo doživela investicij alca vlaganja v letošnjem letu, V tekstilni tovarni bodo namreč ime- li svoj lastni računalniški terminal, ki bo veljal več kot staro milijardo, kar 20 starih mlijard pa bodo na- menili za obnovitev proizvodne linije. Mislimo na ob- novitev tkalnice, oplemenitilnice, proizvodnjo konfekcij- skih podlog, novi indigo jeans pa-ogram ter drugo. Razumljivo je, da takšna vlaganja doživljajo dolo- čeno kritiko, vendar si moramo biti na jasnem, da po- menijo osnovo za bodoči razvoj in s tem tudi socialno varnost vseli preboldsldh tekstilcev. To dokazujejo tudi sedanji energetski objekti, ki so dotrajani in komaj za- doščajo za trenutni obseg proizvodnje. Vpra.šanje je se- veda, kako bi bilo čez nekaj let. Pa še nekaj besed o kulturnem programu. V so- delovanju z mladinoi tefctilne tovame ga je pripravüa znana humoristka, sicer pa delavka v tekstilni tovarni Olga Markovičeva. Za delavce iz posamazmih temeiîjnih organizacij združenega dela so prlipraviH vrsto nagrad- nih zabavnih iger, recitacijske točke, ter odlomke iz dramskih del. Nastopili so tudi člani folkU^me skupLne osnovne šole Slavka šlandra. Mladi so znova doka^/ali, da lahko z rasnim delom dosežejo lepe uspehe. In pri- znati si moramo, da je bilo takšnih ali podobnih pri- reditev lani na preboldskem območju bore malo. Sicer pa so prireditvi poleg delavcev prisostvovali tudi pred- stavniki krajevnih dm.žbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih kolektivov. JANEZ VEDENIK ROSAŠKA SLATINA: POSLO¥HI CENTER Krajevna skupnost Rogaška Slatina se že dalj ča- sa ukvarja z zamislijo, da bi v svojem kraju postavili poslovni center zavidljivih raasežnosti: v njem naj bi bili kulturni dom, razne trgovine in podobni Ickali, ter poslovni prostori, ki jih v Rogaški Slitini že kar kronično primanjkuje. Krajevna skupnost bi z izgradnjo poslovnega cen- tra mnogo pridobila, zlasti še s kulturnim domom, saj so sedaj domala vse akcije veaane na Zdraviliški dom. V Rogaški Slatini že prijïravljajo potrebno dokumenta- cijo. Poälov»i center bo, če bo na raapolago dovolj sred- stev in če se bodo v krajevni skupnosti dogovorili, si al bo med sedanjim hotetom Trst in kopališčem, hotel Trst pa bodo porušilL S. M. Zakon o varstviou zraka, ki velja od maja 1975. leta, uvršča Celje v četrto kate- gorijo onesnaženosti — v kategorijo naj- bolj onesnaženih mest. Skupnost za var- stvo zraka v občini Celje deluje od maja 1976 naprej. Kot eno osnovnih si je skup- nost zadala nalogo, da se opremi s sodob- nimi merilnimi aparati za ugotavljanje škodljivih primesi v zraku. Z meritvami in obveščanjem o stanju v ozračju bo namreč mogoče v vsakem trenutku prebi- valce Celja seznanjati s koncentracijo škodljivih primesi v zraku. Po več kot erMetnih prizadevanjih je skupnost uspela z denarno pomočjo nekaterih samouprav- nih interesnih skupnosti in delovnih orga- nizacij ter občine kupiti prvo napravo za merjenje trenutnih koncentracij žveplove- ga dvokisa v ozračju. Za boljše razumevanje rezultatov meri- tev je treba nekoliko podrobneje oprede- liti, kaj sploh je onesnaženje ozračja. Po eni od definicij je to: »Prisotnost ene ali več snovi v ozračju, v kemijski sestavi, količini in trajanju, ki je škodljiva za človeka, živali in rastline, ali za družbeno in zasebno lastnino, ali vsaj onemogoča sproščeno uživanje vrednot življenja.« Snovi, ki jih označujemo kot onesna- ževalce ozračja, so vse primesi zraka, ki nastopajo v nenormalnih koncentracijah. Lahko so naravnega ali umetnega izvora. Potencialnih onesnaževalcev zraka umetiie- ga izvora poznamo danes več kot 250. Izvi- rajo iz procesov gorenja, tehnološke pre- delave, kmetijske dejavnosti in prometa. KoličiTio vseh snovi, onesnaževalcev zraka, ki jo oddajao v zrak viri onesna- ževanja, imenujemo emisija. Merimo jo s kilogrami ali tonami na uro ali dan. Koli- čino istih snovi, ki pa se v zraku zadržu. je v danem trenutku, uri ali delu dneva, pa imenujemo imisija. Merimo jo z mili- grami ali mikrogrami пл kubični meter. Pravilnik o izpuščanju nevarnih snovi v ozračje predpisuje, kolikšna je lahko emisija ali imisija posamezne snovi, ki onesnažuje zrak. Prav na podlagi najviš- jih dovoljenih koncentracij —- torej imi- sije, ki jih predpisuje ta pravilnik, je Celje uvrščeno v četrto kategorijo, ker so imisijske vrednosti izmerjene v Celju, višje od dovoljenih. Kar zadeva emisijo, količino vseh snovi, ki izhajajo v ozračje, je ta količina nepomembna, če jo primer- jamo z velikimi industrijskimi središči v zahodni Evropi ali celo nekaterimi sloven- skimi. Vendar pa neugodne geografske in meteorološke razmere, ki so značilne za Celje, povzročajo kopičenje številnih snovi v zraku do takšne mere, da postanejo škodljive sa zdravje Ijtuii in ostale bio- sfere. Vseh škodljivih movi v celjskem zraku Se ne poznamo. Iz značaja industrijske proizvodnje v Celju lahko sicer domneva- mo na prisotnost nekaterih škodlijvih snovi, vendar pa njihova količina doslej še ni bila izmerjena. Doslej opravljene meritve so merile predvsem koncentracijo žveplovega dvokisa ter dima v Celju. Poleg teh dveh primersi pa lahko priča- kujemo v celjskem zraku še prekomerne koncentracije dušikovih oksidov, floura ter ogljikovega monoksida. Zveplov dvokis je nedvomno najpogo- stejši onesnaževalec zraka vseh naselij. Je težji od zraka, zato se najprej koncentri- ra pri tleh, kar je še posebej nevarno. S čutili ga zaznamo v že zelo majhnih koncentracijah, od 0,3 do 1,3 miligrama v kubičnem metru zraka. Epidemiološke po- sledice se pri kratkotrajnem učinkovanju pojavijo že pri koncentracijah, večjih od pol miligrama, močni učinki na ves dihal- ni sistem pa pri koncentracijah, večjih od 4 miligramov na kubični meter. Razen na človeka ima žveplov dvokis močan učinek tudi na živali in rastline, za katere so usodne koncentracije večje od 0,7 mili- grama na kubični meter v trajanju do 24 ur. Z vsemi posledicami delovanja žveplo- vega dvokisa smo Celjani pravzaprav do- bro seznanjeni, saj smo jih srečevali in se z njimi srečujemo vsak dan. O tem govori tudi izredno veliko število bron- hialnih obolenj pa opustošena pobočja vzhodnih gričev na obrobju Celja. Ker je torej prav žveplov dvokis naj- bolj nevaren prebivalcem Celja, se je SIS za varstvo zraka odločila za nakup moni- torja, ki meri trenutne koncentracije žve- plovega dvokisa. Monitor je postavljen na stavbi Kovinotehne, torej v predelu mesta, ki je na meji med industrijskim in osta- lim delom mesta. Na ta način lahko apa- rat, pač glede na smer vetra, povsem natančno meri stanje v celjskem ozračju. Skupnost za varstvo zraka bo z rezul- tati meritev redno seznanjala občane, in sicer dvakrat tedenslco (ob četrtkih in sobotah) preko Radia Celje. V primeru večjih onesnaženj, ki bi bila zdravju še posebej škodljiva, pa bodo obvestila tudi pogostejša. Skupnost za varstvo zraka naproša vse občane za sodelovanje. Ka- dar boste začutili, da vam koncentracije škodljivih primesi povzročajo težave pri dihanju, nemudoma to sporočite na tele- fon 31-685.. Hiter pregled koncentracij žveplovega dvokisa v zraku v zadnjih dneh starega leta pokaže, da je bilo stanje vseskozi nenormalno. Redki so bili dnevi, ko роту prečna dnevna koncentracija ni presegla dovoljene, še redkejši tisti, ko je bila v okviru dovoljenih stopenj najvišja dose- žena dnevna koncentracija žveplovega dvo- kisa. Tudi obeti za naprej niso najboljši. Glede na meteorološko situacijo je priča- kovati pojav jutranjih inverá.j, in le če bo, kot zadnje dni, dovolj vetrovno, bo stanje v ozračju normalno. SKUPNOST Ziâ. VARSTVO ZRAKA CELJE CEUE: 1Ш1ШШ mim Negotovosbi je koinec. Prav tako ugibanj. Tudi misli, da bi Temeljna organizacija zdru- ženega dela Tkanaiaie za Vele- prodajo gradila skladiščne prostOTe in razrœovalnico za obdoge kje da-ugje, so zidaj odveč. Takšen konec vprašanju, ki je visel v ziraiku več kot leto dni, je na sej-i pred zaiključ- kom lanskega leta napravil izvi-šni svet celjske občinske skupščine, ki je aprejel pred- log za odobritev lokacije za gradnjo razrezovalnice in skladišča na Lavi kot manjši odmik od zazidalnega načrta. Gre za zemljišče poleg no- ve hale Elektrosiignala in za obmioöje, ki Je bilo sicer v osnovi namenjeno za stano- vanjsko gradnjo, pozneje, vsaj v misJih, rezervirano za neka(tere gradbene kolektive, ki že imajo svoje objekte v neposredni bližini. No, adaj je odločitev znana — tu bo svoje prostore za razrezoval- ndco oblog in za skladišče gradila TOZD Veleprodaja celjskega trgovskega podjet- ja Tkanine. MB IZLETNIK IN SPDMINI Z leti se nabirajo spomini. Veseli in žalostni. Nam pa bo o.Sítal prav prijeten spomin na dan, ko smo se na povabilo Izletnika sestali nekdanji so- delavci, sedanji upokojenci. Čeprav ni bilo vseh, se nas je obralo kar lepo število. Po- peljali so nas na Celjsko ko- čo. Bil je čudovit zimski dan, čeprav brez snega. No, v bliž- nji okolici koče smo ga vi- deli in celo hodili po njem. V okusno urejenih prosto- rih smo se počutili pomlaje- ne. Glavni direktor, Leopold Peopc, nam je poročal o uspe- hih podjetja v 1977. letu. Nas, ki smo bili navajeni skromnej- ših številk, sta nas dvig in za- grianost prijetno presenetila. Iz srca želimo, da bi se Izlet- nik lepo razvijal tudi vna- prej. še dolgo smo med seboj ži- vahno razpravljali in kramlja- li, Veselo so zadonele naše pe- smi. Ob slovesu smo si s sti- skom rok zaželeli veliko adravja in čim več uspehov v novem 1978. letu. Za pozornost, povabilo, go- stoljubno FK)StrežTx> in darila se kolektivu Izletnika pri- srčno zahvaljujemo. Mi pa smo k svojim prejšnjim pri- maknili še en lep spomin. IGNAC PRIMC BILA JE NAPAKA! Na pismo, ki smo ga obja- vite 15. decembra lani pod to rubriko, ki ga je zapisal Samo Miheldn, smo TOZD Potniški promet, celjskega Izletnika do- bili naslednji cxigovor: »V ponetleljek, 28. novetnbra 1977, je imelo redni delovni dan izredno malo delovnih or- ganizacij ne samo v Celju, temveč tudi v vsej naši ožji domovini. Kljub temu, da je bilo že v naprej jasno, da bo- do avtobusi vozili ta dan na pol prazni in bo s tem stor- jena določena gospodareka škoda, ni bil zaradi tega izdan s strani TOZD Potniški pro- met nikakršen nalog za ukini- tev nekaterih avtobusnih red- nih linij. Žal pa je primer, ki ga je opisal tov. Mihelin popolno- ma resničen. Vzrok za izpad linije Celje — Prebold je sa- movoljnost in neiz^'rševalnje obveznosti vocnega osebja na omenjeni avtobusni liniji. Vo- znik in sprevodnik bosta za skrajno neodgovorno dejanje primerno kaznovana, vsem prizadetim potnikom pa se za nepredviden spodrsljaj vljud- no opravičujemo z zagotovi- lom, da se kaj takšnega v pri- hodnje ne bo ponovilo.« DIREKTOR TOZD POTNIŠKI PROMET JANKO CES.\R ing. UREDNI.^TVO Na vsak na- fin primemo opravičilo in spodl)u(ina napoved, da se kaj takega ne bo več zgodilo. To- da, ali jf bilo treba za to op- ravičilo prej napi.sati pismo, lititiko? Ali bi ne bilo veliko iKilj primerno, če bi TOZD Potniški pro-met takoj prišel na dan »s primerom samovolj- nosti in neizvrševanja obvez- nosti. . . « in .se prej, kot je bila napisana in objavljena kitika, opavičil potnikom, ki so tisti večer zaman čakali na avtobus, da bi jih o večerjo. Tako so recimo enemu (pa jih je še več takšnih) ostali štirje blo- ki v vrednosti 320 din!, ki jih ni mogel uporabiti i niti za pijačo niti za ciga- rete niti za novoletne ka- ; pe niti za jutranjo juho! ' Večerjal namreč ni! Sicer i je pa samo v hali Golo- I vec ostalo toliko hrane, da resnično lahko rečemo, i da živimo v deželi Koro- ' mandiji ... i Za izredno razpoloženje so v silvestrski noči v hali Go- lovec poleg Venusov in Marjctke Falk poskrbeli zla.sti »VESELI HMEIJ.\iUI« pod vodstvom Vili ja Ograjen- ška. Njihova »notna torba« je bila polna in pestra, tako da nobenemu ni bilo žal uničevati podplatov pod njihovimi zvoki, še enkrat so dokazali, da niso zikstonj med najbüIjNÍnii tovrstnimi ansambli prd nas. Foto: tv %__ DEDEK MRAZ JE ODŠEL — POHVALA ZVEZI PRIJATELJEV Mt Vesel novoieí.ná živ-žav je uitihnil, čeprav je spomin na obisk dragega dedka Mraaa še vedno živ. Cel teden je dedek mudil v naših krajih S svojim spremstvom je obi- skal šole, vrtce, krajevne skupnosti, pozdravljal je svo- je varovance v hali pod Go lovcem, vsak dan je nato pri- sopihal .šle v naš studio .. . oh, kdo bi sploh vedel, kje se je še mudil. Toda povsod, kamorkoli je prišel, navduše- nju ni in ni bilo konec. Vsak še tako majhen otroče je ho- tel pobožati dolgo sivo bi'a- do ali topel kožuh. Najbolj pogun^ni so dedku z veseljem povedali ali zapeli pesmico. In darila, ká so jih otroci prejeli iz rok dedka Mraza so bila najbolj drag'^cena. Le- tos je bil dedek še pcjsebno pravičen. Trudil .se je, da je zavil vsem otrokom enaka da- rila. Ne vidi rad solza razo- čaranja v očeh iinalčkov. Se- veda so mu pri tem velikem delu precej pomagali pri Zve- zi prijateljev mladine Celje, k.jier je delal odbor za novo- letno praznovanje otrok. Letos so se pri Občinski zvezi prijateijev mladine še pi>sebej potrudili, saj so v dneh od 26. do 29. decembra pripravili y hali pod Golov- oe in dobro! ¡alo na stran: 4. ja- ¡r je bil za večino prvi 3vni dan v letošnjem I. Uvod smo dobro stali, zdaj pa zavihaj- rokave, kajti čaka nas omno dela, če hoče- , da bomo vedno lah- tako dobro živeli, kot 0 prejšnja In lansko >. Pa še enkrat vsem čno, zdravo in mirno )šnje leto s čimmanj animi besedami in več ikretnimi delovnimi ak- ¡mi! s.: podobno, kot v 1 Golovec, je bilo tudi gje, kjer so se zbrale je ali manjše skupine, pričakajo Novo leto- vzaprav je bila gneča 'sod, tudi doma. Ob I namreč nekateri po- Jjajo, da otroci raste- in ti tudi silvestruje- .. Lepo je bilo v Ro- iki pa na Dobrni pa v cu pa v Laškem pa na jli pa na Golteh... don tu ne, ker je bilo !t vse narobe... pa i drugje. Toliko za en- t in zdaj na delo pa niišljanje o tem, kje no preživeli bližnjega STA!!! TONE VRABL HNE priklicali v dvorano ijuMje lega dedke. Seveda vieseija ni m nd bilo !konec. Dedek VIraz, ki даа tako 1ер.з pripo- vedovati pravljice in ki nosi iarila, 2па Ixadi plesati, se lo- ttiti in valjati po Ueh skii- i>aj z otroki! Pošteno so ga Jtrudili tega našega dedka, ^j prav gotovo kdo ve kje pije vroč čaj z limono. Sle- pi si je bil namreč to.pel ko- ^ in obul copatte. Utrujen pe je stisnil v kot za pečjo ti zdaj bo celo leto razan'iš- Ijal o svojih ljubih varovan- cih. Srečen je, ker so bili okupao z njim srečni otroci, roda zdaj, v teh ponovolet- nih dneh dedek že verjetno razmišlja tudi o vseh ■ tistih starših, prosvetnih delavcih in vzgojiteljih, ki so svoje otroke ali i varovance prikraj- šali za prijetno novoletno za- bavo v hali pod Golovcem. Več, mnogo več otrok je pri- &ako\'al dedek v prostorni in •^РИ dvorani. Vsem bd se ■■^^reč želel enako posvetiti, 5«ito je iz dneva v dan upal, da bodo prihajali v večjem šteTOh). Več res ni mogel na- rediti, saj so na vse, prav na ^se mislili že pri občinski zvezi prijateljiev mladine v ^ Celju_ ki ji gre vsa pohva. la та oi-ganázacijo in reali- jo novoletnega rajan )« otrok. M. P. $ЕШиВ: HÍSE RASTEJO Gradbena operativa temeljne orga- nizacije združenega dela Ingrad v ¡Šentjurju, ki ima gradbišča v šentjur- s^ki in šmarski občini, uspešno zaklju- čuje letošnje poslovno leto. Finančni načrt v višini 75 milijo- nov dinarjev bodo dosegli v celoti. Med večjimi deli, ki so jih delavci te enote opravili letos so: osnovna šo- la Šentjur, zdravstveni postaji na Pla- nini ter v Podčetrtkii, stanovanjski stolpiči v Šentjurju itd. Motnažna sku- pina je .sestavila 20.000 kv. metrov montažnih elementov. Za naslednje delo imajo že zdaj sklenjenih pogodb v vrednosti 35 mi- hjonov dinarjev, sicer pa računajo na î-ealizacijo v višini 90 milijonov dinar- jev. Trenutno so v gradnji skladiščni prostori Alposa, hala LIP Poljčane, kulturni dom v Šmarju pri Jelšah, plinohram v štorah 'ter stolpiči VI in VII v Šentjurju. ERNEST RECNIK PODSREDA: OBISK DEDKAMBAZA V ponedeljek, 26. decembra lani je Podsredo obiskal dedek Mraz. Z njim so prišli mnogi gostje, tako tu- di iz uredništva Kmečki glas, Hmeza- da, brusilnice Kozje, Pinusa iz Rač, časopisa Komunist, republiške gospo- darske zbornice in Ana Kostanj šek, sorodnica predsednika Tita. Ti so sku- paj s krajevno skupnostjo pripravili prihod- dedka Mraza pri nas zato, da süno skupaj p>očastili lansko jubilejno leto. Razen tega je kolektiv Kmečkega glasu poklonil kraju kotektivno dari- lo, to je zbirko knjig za knjižnico in zagotovilo, da bodo še dve leti poši- ljali brezplačno vse svoje nove izvode. SILVA KOS, OSNOVNA SOLA Kozje SLOVENSKE KONJICE: SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V mnogih krajih naše domovine delujejo folklorne skupine, ki oživlja- jo ljudske plese in ohranjajo ljudsko tradicijo. Na pobudo mladine iz Lesno indu- strijskega podjetja Slovenske Konjice so v Slovenskih Konjicah tako skupi- no tudi ustanovili. V sredini decem- bra lani je praznovala prvo letnico obstoja. V ta namen je pripravila sre- čanje folklornih skupin, ki so se ge udeležili plesalci narodnih plesov iz Arandjelovca, Maribora, Celja in Slo- venskih Konjic. Sodelo\'ala je tudi domača pionirska skupina, ki so jo ustanovili oktobra lani. Členi vseh skupin so na nastopu prikazali nekaj plesov, ki so značilni Ea posamezne pokrajine naše domo- vine. NEVENKA ÒREÒNAR ŠOŠTANJ: IRENA GRAFENAUER IN ACIBERTONCELJ Zadnje dni decembra je kulturni center Velenje priredil v dvorani Do- ma kulture v šoštanju celovečerni koncert flavtistke Ii'ene Graíenaiier iz Ljubljane. Priznano solistko je pri kla- virju spre'mljal Aci Bertoncelj. Gostja je Šoštanjčanom predstavila več .skladb za solo ПалЧо, sicer pa de- la Bacha, Mozarta, Poulenca in Cho- pina. Za svoja iz\'ajanja sta bila oba umetnika deležna zasluženega prizna- nja. V. KOJC SLOVENSKE KONJICE: NOVI PROSTORI ZA GLASBENO SOLO Začetki dela Glasbene šole v Slo- venskih Konjicah segajo v 1952. le^o. Večji del je gostovala v prostorih ko- nji.^ke graščine. Zadnjo sredo v de- cembru lani pa so na slavnosten na- čin odprli nove prostore za njene po- trebe. V središču Konjic je sklad za druž- beni standard kupil staro atrij.sko sta- no\''anjs'KO hišo in jo preuredil. V njej so uredili šest lepih učilnic in jih so- dobno opremili za glasbeni poiik. Ure- dili so tudi druge prostore. V načrtu je tudi ureditev dvori- šča, kjer bodo lahko imeli poletne kulturne prireditve. Ta prostor bo pri- meren tudi za predvajanje filmov. Za vsa ta dela je sklad odštel oko- li 1,8 miljona dinarjev. Glasbeno šolo v Konjicah obiskuje 150 otrok. Imajo tudi dislocii-ane od- delke v Zrečah, Ločah in Stranicah. Svoj oddelek pa bi radi imeli še v Vitanju. V konjiški glasbeni šoli imajo od- delke za klavir, violino, kitaro, za pi- hala, trobila, harmoniko itd. Šola te- sno sodeluje z godbo na pihala v Ko- njicah, za katero vzgaja tudi prepotre- ben kader. FRANJO MAROŠEK BUCE: DEDEK №RAZ JIH JE OBISKAL V pričakovanju novega leta so otro- ci nestrpno čakali tudi na prihod ded- ka Mraza, šolarji so napravili veliko čestitk in jih poslali ostarelim ljudem. Ob prihodu dedka Mraza so imeli v Bučah tudi kratek program. Petje, de- klamacije ... ŠMARTNO OB PAKI: VELIKO SO NAREDILI Krajevna skupnost Šmartno ob Pa- ki se je od lanskega leta poslovila z mnogimi lepimi delovnimi uspehi. V , ožjem delu šmartnega so priključili na glavni odvodni kanal več kot trideset hiš. Požrtvovalni gasilci so dobili svoj dom. Ko si bodo priborili še potreb- no orodje in dovolj cevi, bodo gasilci dosegli svoj namen in cilj. Pri regulaciji Pake je celjski Nivo napravil več kot je bilo predvideno. Mislili so, da bodo regulirali okoâi 400 metrov struge, pa so napravili za oko- li sto metrov več. Ko bo rekla reguli- rana do Remenihovega jezu, bo Šmart- no rešeno nevarnosti pred poplaA'ami. Doslej so bile i)oplave kar prepogost pojav. V zamiidi so gradbena dela na no- vem bloku. Kaže, da se bodo ljudje lahko vselili v ta stanovanja v^^m mesecu. V blok se bo vselilo 17 st*nk, v pritličju pa bosta dve ambulanti in to splošna ter zobna s potrebnimi la- boratoriji, lekarna in poštni urad. Ob koncu lanskega leta so urejali pločnik ob glavni cesti, ki pelje skozi Šmartno. Velika pridobitev je asfaltirana ce- sta v Velikem vrhu. Ko pa bo asfalti- ran še del ceste v Podgori, bo ¡Šmart- no z asfaltno cesto preko Velikega vr- ha povezano s šoštanjem in Velenjem. Tako bo tudi razdadja med Šmartnim in Velenjem skrajšana za devet kilo- metrov. Na tej cesti so ljudje сфгavi- li okoli 4200 prostovoljnih delovnih ur in nad 240 vir traktorskih prevozov. Na pomoč so prihajali tudi prostovoljci iz Šmaitnega, Podgore in Rečice ob Pa- ki. Slednji so se z delom še posebej izkazali. Krajani Velikega vrha so s svojim delom prihranili skupnosti več kot sto milijonov starih dinarjev. Glavno težo vsega tega dela je no- sil Stanko Dobnik, po domače Krznar, z Velikega vrha. Na svoje delo je lah- ko ponosen. ZORKO KOTNIK MOZIRJE: PRIJETNO PRESENEČENJE Gledališka skupina Prosvetnega dru- štva v Mozirju je kot uvod v delovno sezono 1977/78 pripravila uprizoritev komedije izpod peresa Sama in Belle Spewack »Naši trije angeli«. Delo je svoječasno doživelo izreden uspeh v filmski priredbi. Zato je toliko bolj razveseljivo, da so se zahtevne naloge lotili mladi igralci, zbrani okrog svoje- ga priljubljenega in požrtvovalnega re- žiserja Franja Cesarja. Obiskovalcev na predstavi je bilo toliko, da niso vsi mogli najti prostora v dvorani. To torej pomeni, da ljudje v kraju in okolici radi gledajo svoje igralce in da so željni vedrine na odru. Smeha je bilo dovolj. Vsebina komedije omogoča igralcem in režiserju zagotoviti uspeh in dober sprejem pri gledalcih, vendar spada k temu tudi dobro obvladanje besedila in TOiveta igra. In tako smo tudi tokrat ugotavljali, da so bili vsi nosilci vlog pa dobra igra celjskega moštva pa potrjujejo, da so Celjani vsaj letois v medrepubliški li- gi braz konkurence. To po- meni, da so že starin prvi korak na poti v I. zvezno hokej ligo. Toda najtežji korak jih šele čaka ob kon- cu prvenstva. To so kvalifi- kacije proti zmagovalcu juž- ne medrepubliške hokejske lige. V tej ligi je boj za zmagovalca mnogo bolj ize- načen. Trenutno vodijo igral- ci Spartaka iz Subotice pred Partizanom in Cn'eno zvezdo iz Beograda. In vse kaže, da Celjani vse do zadnjega ko- la ne bodo vedeli proti kate- ri ekipi se bodo pomerili v kvalifikacijah. To pa še toli- ko bolj otežuje delo trenerja Albina Pelea. Se dobro ima- mo v spominu predlanske kvalifikacije, ko so Celjani pričakovali v kvalifikacijah Spartak, toda namesto te eki- pe so potem prišli v Celje igralci Partizana, ki so v Ce- lju sicer izgubili 1:4, toda v Beogradu so premagali Ce- ljane 1:8 in I. liga je bila za Cel;e nedosežna. Da i>a se letos ne bi pono- vila tradicija zadnjih let, je potrebno celjsko ekipo v pre- ostalih desetih tekmah čim- bolj e pripraviti. Za uspeh proti zmagovalcu južne med- republiške lige bo p>otrebivo več konibinatome igre, manj spodrslajev v obrambi in več samozavesti. Vse to pa celj- skemu moštvu vsaj sedaj še primanjkuje. Na zadnji tek- mi proti Tivoliju smo videli slab hokej. Po precejšnjih na- pakah vseh napadov se je ce- ljsko mo§tvo razživelo šele potem, ko je trener Albin Felc izkoristil tri svoje pri- ložnosti. Igralo se je preveč individualno, nepovezano in slabo v povezavi med napa- dom in obrambo. Trdnutni uapeh celjske ekipe naj ne uspava celotìK) moštvo. Za vstop med najboljše štiri eki- pe Jugoslavije je potrebno pokazati nmogo boljšo igro in bolj prodoren hokej. To velja tako za obrambo, ka- kor tudi napad. Ce bodo ce- ljski hokejisti v tem uspeli popraviti етојо igro, potem lahko tudi тагпо pričakuje- mo dober hokej v drugi po- lovici hokejske sezonei pri nas. J.KUZMA Drugi celjski napad z leve Bratec, Vertovšek, Felo potrebu- je ob sebi še preo'Stala prodorna napada za še boljši uspeh v kvalifikacijah, ko celjski hokejisti ne smejo prepustiti prav nič športni sreči. (foto: F. Berk) SAH: PESGU TODI BRZOPOTEZNI NASLOU Šahisti celjskega salwvske- ga kluba in nekateri najbolj- ši šahisti celjske regije so tu- di lansko leto odigrai deset mesečnih brzopoteznih tur- nirjev za naslov najboljšega igralca v Cälju. Zadnji turnir je bil na programu zadnji četrtek decembra. V konku- renci dvanajstih igralcev je zmagal Jazbec, ki je zbral 8,5 točke. Sledijo; Markovič 8, Pertinač 7, Subotič 6, Stud 4,5, Janez Pešec 4 točke. Po desetih tumirjiih v letu 1977 je naslov najboljšega brzopoteznega šahista Celja osvojil Franc Pešec, ki je zbral 47 točk. S edijo: Börvar 33, Pertinač 27, Jazibec 20, Markovič 18, Cegler 15, Janez Pešec 12, Ojstrež 10, Skok 8, Mikac 7 itd. J. KUZMA ZVONEĐ^ZN^K NOVI PI'FRSEDNIX CSK Pred dnevi so imeli celj- ski šahisti svečano sejo izvrš- nega odbora. Na njej se je po 36 letih predsedovanja po- slovil njihov dolgoletni pred- sednik in mentor dr. Anton Kovač. Ta jtí vodil Celjski ša- hovski klub vse od leta 1951 in to uspešno. Sedaj pa je zaradi drugih obveznosti za- prosil za raarešnico. Ob tej priložnasti so se niu dolgolet- ni sodelavci zahraiili za nje gOT trud in delo, ki :e büo vzomo in amatersko. Za no- vega predsednika pa je bil iz- voljen znani celjski šahovski entuziast Zvone Dežnak. Spre- jeli pa so tudi sklep, da se v letošnjem letu v Celju pripra- vi turnir prvokategomikov celjske regije in še on večji šahovski turn-r. J02E KUZMA nas gost ansambel »fantje iz podjune« . 7 JANUARJA SREČANJE V LIBCüAH Lani, nekaj dni pred dne- vom republike, je bila v de- lavskih Libojah že peta — to- rej drobna jubilejna — revija narodno zabavnih ansamblov. Nastopilo je 23 ansamblov, med njimi tudi »Fantje iz Pod june«. Na obeh koncertih so nastopili prvi in za svoje izvajanje izzvali iz rok pre- polne dvorane ne samo senti- mentalno naklonjenost, am- pak tudi priznanje za resnič- no kvalitetno ohranjanje lepe slovenske pesmi. že takrat smo se dogovorili za razgovor, ki ga danes v prvi številki Novega tedniica v komaj rojenem novem letu 78 tudi objavljamo. Objavlja- mo zato, da jih predstavüno in da vidimo, kako delajo na- ši ljudje v bližnji Avstriji. Člani ansambla so. FRANC GOJER igra harmo- niko, je vodja ansambla, si cer pa lanet v Lokvah. RUDI GOJER je trobentač, sicer pa uslužbenec v labora- toriju v Sinči vasi. MARTIN RIPL igra klari- net, zaposlen pa je kot brusi- lec v tovarni lesa v Sinči va- si. ALBEirr LIPUŠ se trudi z iskanjem prijetnih zvokov s kitare, drugače pa je mizar v šmihelu. LOJZE LIPOVNIK piha v bariton, je strokovni vodja ansambla, sicer pa profesor glasbe in zaposlen v Glasbeni šoli v Ravnah na Koroškem, kjer opravlja ravnateljsko de- lo. Fantje iz Podjune so se zbrali pred devetimi leti v Dobrli vasi na Koroškem in to pri bratih Gojerjih. Prav slednja sta bila tudi pobudni- ka za ustanovitev ansambla, sama pa se z glasbo ukvarja- ta že vse od tistih let dalje, ko sta nosila kratke hlače in bosa tekala po travnikih. Lojze Lipovnik, ki je edini stalno živeči član ansambla v Jugoslaviji, pripoveduje: »Vadimo enkrat tedensko in tu en teden pri Gojerju v Avstriji in diTig teden pri me- ni na Ravnah, Seveda opravi- mo še kakšno vajo več, to pa v glavnem takrat, ko se pri- pravljamo na kakšen poseben nastop ali snemanje.a Ansambel »Fantje iz Podju- ne'( so člani Slovenskega kul- turnega društva v Giooasnici, za katerega tudi največ na- stopajo. Lui pa so že večkrat tudi na gostovanju v matičru domovnii in ena izmed tak- šnih zadnjih turnej je bila koncem oktobra lani v Sara- jevu, MüStarju in Sphtu. Z njimi sta takrat nastopila tu- di moški in mešani pevski zbor. Pojavili so se že tudi na festivalu v števerjanu v Italiji, po različnih krajih Slovenije in seveda doma, po skoraj vsej Avstriji. Predsednik Narodnega Sve- ta Koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je med drugim zapisal: »Kulturno političen poman tega ansambla je ravno zara^ di tega dejstva tako velik, ker od nastopa do nastopa širi slo- vensko pesem. Sodelovanje strokovnjakov, kot je n. pr. prof. Lojze Lipovnik z Raven na Koroškem pa je treba z vsemi močmi pKKipreti, ker brez dvoma koristi obstoju in razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem«. Ansambel je izdal že več lastnih plošč, žal zaenkrat sa- mo v nemškem jeziku, zdaj pa so v zaključnih pogovorih 2 našim Helidonom za posne- tek v slovenskem jeziku. So stalni gostje radia Celovec in seveda njihovih Ijudsldli pra- znikov od štehvanja v Ziljski dolini, v Rožu in Podjuni, kjer je ansambel doma in no- si tudi jegovo ime. In njihove želje? »Predvsem plošča v sloven- skem jeziku pa čimveč nasto- pov v matični domovini, želi- mo tudi nadalnjo kvalitetno rast ansambla in to, da nas bi ljudje vedno radi posluša- li. In seveda — želimo tudi v bodoče prispevati svoj delež k širjenju in utrjevanju slo- venske pesmi in kulture pred- vsem na avstrijskem Koroš- kem.« Kdo vara piše melodije in tekste? »iCar sami.« Glavna tema vaših melodij je... »Opevanje naših krajev. Koroške, ljubezni, življenja naiiili ljudi in podobno.« Kako ste se počutili na re- viji v Libojah? »Poslušalci so nas izjemno dobro sprejeli, organizacija je bila odlična, skratka vse je bilo O. K. in še bomo prišli!« Prvo takšno srečanje bo že v soboto, 7. januarja v Žalcu, ko se bodo srečali na delov- nem sestanku prestavniki kulturnega društva Globasni- ca iz Avstrije in kulturniki iz žalske občine s predstavniki DPD Svoboda Liboje. V skup- nem pogovoru bodo sprejeli program medsebojnega sode- lovanja za letošnje leto. že^ja vseh pa je, da to sodelovanje postane trajno, kot je trajna vez med nami in njimi pa čeprav je vmes meja. V isti zibelki smo bili rojeni! Ima- mo srca, kjer je največ pro- stora za domovino in resnič- no skupno sodelovanje. Ena izmed takšnih vezi je tudi so- delovanje na kulturnem in dalje glasbenem področju. Z vrlimi člani ansambla »Fan- tje iz Podjune« so vzpostav- ljeni kontakti, ki bodo dali še veliko melodij, da ne bomo sami. Ne »mi« in ne »oni«! TONE VRABL St. 1 — 6. januar 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 OBMOČJE: POSOJILO ZA SANACIJO »VOLNE« Izvršilni odbor celjske podružnice Ljubljanske banke je na svoji zadnji seji, tik pred zaključkom starega leta, sprejel nekaj pomembnih predlogov za investicijska posojila. Poleg ustreznega jamstva in avala so kolektivu Tekstilne tovarne Prebold odobrili investicijsko posojilo v .skup- nem znesku 46,5 milijona dinarjev za Izgradnjo pripravljalnice in skladišča za reprodukcijski material ter za mo- dernizacijo opreme. Nekaj nad štiri milijone so odobrili tudi Kmetijskemu kombinatu v Šentjurju za izgradnjo trgovine v Loki pri Zusmu. Pomembna je bila odločitev o odo- britvi posojila v znesku 13 milijonov dirvarjev Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani za siinacijo »Volne« v Laškem, ki poslej dela kot temeljna organizaci- ja 25druženega dela Dekorativne. V tej ïvezi gre za preusmeritev proizvodnje te obstoječe tkalnice volnenih tkanin v predilnico za potrebe Dekorativne. Posojilo v znesku 4 milijone dinar- jenr pa je dobila tudi celjska Vrvica za izgradnjo dodatnih poslovnih pro- etorov v Cretu. MB ŠENTJUR: STABILIZACIJSKI UKREP Medtem ko je bile Celje in tudi druga mesta v času prehoda starega v novo leto okrašeno in so zaradi mno- gih okrašenih ulic, razsvetljenih jelk itd. prišli na svoj račun tudi malčki, T Šentjurju vsega tega ni bilo. človek je v Šentjurju zaman iskal minule dni okrašeno ulico, cesto. Tudi otroci so bili prikrajšani za poglede v raznobarv- ne žarnice. Je bil to stabilizacijski ukrep? Naj bo tako ali drugače, šentjursko turistično oziroma olepševalno dnuštvo bi lahko poskrbelo za okrasitev občdn, skega središča, če je za takšno akcijo 2smanjkalo idej, bi se lahko zgledovali po drugih, ki so na tem področju ven- darle nekaj naredili. BOGDAN PODPLATAN ŠMARJE: KONFC CESTNIH TEŽAV Če ocenjujemo lansko leto v šmar- ski občini s stališča gradenj in rekon- strakcij cest, potem je bilo leto 1977 prav gotovo eno najuspešnejših v zad- njem desetletju, tako po številu novih kilometrov kot po vloženih investicijah. Te so bile po nekaterih podatkih celo najvišje v Sloveniji, če ne računamo avtoceste. Ne bi naštevali, kaj vse je bilo agrajeno, zanima nas, kako bo s ce- stami v šmarski občini v prihodnje, do kod bodo prišli še neasfaltirani cestni kraki in kaj se v občini obeta novega. Obsoteljska magistrala je dokonča- na, celjsko cestno podjetje pa 7je pred- videva, da bi jo preko Gor pri Bistrici ob Sotli podaljšali do Bizeljskega, do koder je že asfaltirano cestišče. Z re- konstrukcijo naj bi začeli še letos spo- mladi. Prav tako bodo nadaljevali gradnjo ceste Maršala Tita, ki bi v letošnjem letu po prvotnem načrtu morala priti do Kozjega. Ker so se dela v lanskem letu nekoliko zavlekla zaradi slabega vremenea in plazovitega terena, gradi- telji niso prišli niti do Podsrede, kot je büo načrtovano. Nekoliko vprašlji- vejša je gradnja okoli dveh kilometrov ceste od ViJštanja do Amona, saj zaenkrat ni znano, kako priti do sred- stev, je pa verjetno, da bo tudi ta neasfaltirani del, ki bo dokončno pove- zal Obsotelje s Kozjanskim, rešen še letošnje leto. Prav tako bodo letos začeli z grad- njo solidarnostne ceste Podsreda—Ko- privnica, obvoznice v Rogaški Slatini, nadaljevan pa bi radi modernizacijo cestišča proti Sladki gori in Zibiki ter Loki pri Žusmu. Modernizacija pre- vorske ceste, ceste od Slivnice proti Lesičnemu in Kozjemu, je zaenkrat obstala zgolj pri dveh kratkih asfalti- ranih, toda odlično urejenih odsekih, z gradnjo pa naj bi nadaljevali še letos, ko bodo prišle na pomoč še mladinske delovne brigade, ki bodo pomagale prestavljati mednarodni ka- bel, ki je tudi eden najpomembnejših vzrokov za zavlačevanje rekonstrukci- je tega cestišča. Glede na takšen tempo cestnih gra- denj v šmarski občini v zadnjih letih lahko povsem z gotovostjo računamo, da v letu 1980 »cestnega problema« ne bo več. STM množična akcija STRAN Z UŠMI! Z DELOM SO ZAČELI, POUDAREK JANUARJU TJšivost, ki jo beležimo v adravstveni celjski regiji že dve teti, se je letos moč.no razširila in ima že zaoačaj prave epidemije. Standard osebne higiene je močno padel, kar ni čudno, saj 30 odstotkov ljudi v regi- ji še ni'nia kopalnic. Uši so se najprej pojavile T šolah in vrtcih, ponekod pa je bila ušivost c«lo 80 odstotna. Zdravstvena služba in si- cer Center za socialno medi- cino in higieno v Celju inia že pripravljen širok program zatiranja uši. Razdelili so ga na več faz, poudarek pa bo meseca januarja, ko bo akci- ja najbolj množična. Kader za to imajo že zago- tovljen. V prvi fazi bo epi- demija zatiranja uši zajela šole in vrtce. V novem letu pa bodo priprave sistematič- no stekle, pričelo pa se bo tudi z zdravstveno vzgojo la- ičnega kadra. V drugi fazi bo operativa prepuščena laični obravnavi, ker bo tudi veli- ko terenskega dela. TYetja faza pri eat i ran ju uši pa bo predvsem skrb, da se ušivost ponovno ne pojavi. Staršem bodo tudi razdelili ustrezna navodila za zatira nje uši, nekatere otroke, kjev b(Kk> uši še našld pri ponov- nein pregledu pa jim bodo sledili domov in še tam na- daljevali A zatiranjejn uši. Ves čas pa bodo otroci v šo- lah in vrtcih pod higienskim nadzorom, uvedli pa bodo tudi nov način zastrupljeva- nja. V akciji bodo uporabljali strup za gnide in uši v obliki tekočine in ne tako kot je bila navada do zdaj, da so otroke posipaái s prahom. Ušivost beležimo v repub- liki in čisto v vseh regijah, sistematično pa se jo bodo lotili januarja meseca samo v širši celjski regiji. ZDENKA STOPAR SLOVENSKE KONJICE: ZRASLO JE NASELJE Malce umaknjeno iz središča mesta in pomaknjeno k Dravinji je zraslo v Slovenskili Konjicah novo naselje. Zgradilo ga je podjetje Konu.s, ki je vanj preselilo 25 srečnih dru- žin. Celotno naselje je zelo lepo urejeno, saj so dovozi do vrstnih hišic asfaltirani, po.4tav- Ijeue so ulične svetilke, v vsakem domu imajo telefone. Vsaka stanovan,jska enota je ve- ljala preko milijon dinarjev, v ceno pa je seveda všteta celotna komunalna ureditev nase- lja. Ob tem, ko so zgradili to našel,fe vrstnih hišic, so v Konusu iztiali 62 stanovanjskih odločb svojim delavcem, saj so z vselitvami v vrstne hiše omogočili tudi druiçim delavcem, da s preselitvami pridejo do ustreznih stanovanj. D. S., D. M. VELENJE: RAZSTAVA, KULTURNI VEČER \ počastitev jubilejnega leta je šaleški študentski klub ргЈргалИ ob zaključku lanske- ga leta dve pomembni in u.speli prireditvi. Prva je bila »Večer poezije in proxe«, druga pa razstava likovnih del Roberta Klančnika in Iztoka i^maj.sa. Razstavo je odprl akadem- ski slikar Alojz Zavolovšek, ki je opozoril na delo študentskega kluba tudi na tem področ- ju. šalešld študentski klub je tokrat prvič pripravil takšno razstavo, kot \-se kaže pa bo poetala v prihodnje tradicionalna prireditev. Tako bo tudi pomemben prist^mek volenj.skili študentov k še bolj pestremu kulturnemu življenju v velenjski občini. Čeprav se je leto 1978 šele pričelo, že razmišljamo o bližajočih se zimskih počitnicah. Upajmo, da bo sneg pobelil še gole golicave in tako pripravil našim otrokom kar največ pravega zimskega ve- selja. Na to se pripravlja tudi veleblagov- nica T, bolje rečeno oddelek športne op- reme, kjer vas čaka bogata izbira smu- čarske opreme za najmlajše, drsalke In še kaj. Pridite, izberite, kupite! 10. stran — NOVI TEDNIK St. 1 — 6. januar 1978 St. 1 — 6. januar 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 мш^шишмиир^ I HIHIHI um ii'iiwwiiiipipipi^^ po sibiriji (4) ŠESTDESET ODSTOTKOV SOVJETSKE CELULOZE Morda še nekaj besed o hrani. V hotelu smo imeli hrano kot skoraj povsod pri nas. Vseeno pa so nam v Bratsku postregli z značilno sibirsko jedjo boljon s pelji- menji. V lončenih loncih so nam namreč servirali smeta- П0ЛО omako, v njej pa so bile kuhane testenine, polnje- ne z mesom. Vse kar lahko rečem o tej jedi je to, da je izredno okusna. Nekaj po- dobnega smo kasneje jedli tu- di v sovjetski juiSni sosedi Mongoliji. V Bratsku smo si seveda ogledali največjo hidroelek- trarno na svetu, ter velik les- no predelovalni kombinat. Bratska hidroelektrarna pro- izvede r letu dni okrog 22 milijard kilovatnih ur elek- trične energije. Skupaj dela 18 turbin, ki jih upravlja le ''evot tehnično usposobljenih ljudi. Elektrarna je kot reče- no na reki Angari, ki teče iz Bajkalskega jezera proti seve- ru, Velika prednost reke je ta, da nikdar ne zamrzne in da ima izredno močan pritisk. Umetno jezero, ki je nastalo meri okrog 5600 kvadratnih kilometrov. Tik pod jezom, ki je visok 146, njegova dolži- na pa meri 5191 metrov sem lahko videl ljudi v čolnih. Res je, da je temperatura Arv PIŠE JA^NEZ VEDENIK gare celo poleti le okrog 10'''C kljub temu pa se ljudje v njej v poletni vročini radi ko- pajo. V številnih zalivih, kjör se voda ogreje tudi do dvaj- set stopinj, še en podatek v zvezi s hidroelektrarno je za- nimiv. Doslej se je že trikrat izplačala. Na Angari gradijo v sklopu sibirskega sistema hidrocentral še dve novi. . Ob obisku v velikem lesno predelovalnem kombinatu smo se lahko prepričali, da je tehnologija izredno moder- na, sami proizvodni obrati pa stoje na področju velikem kot skoraj pol spodnje Sa- vinjske doline. Tu predelajo 60 odstotkov vse Celuloze v Sovjetski zvezi, zraven pa gra- de še en kombinat, kjer naj bi proizvedli 30 odstotkov vse sovjetske celuloze. Seda- nji kombinat so pričeli gradi- ti pred sedemnajstimi leti, s proizvodnjo pa so pričeli leta 1965. V okviru kompleksa, ki ga je öbiskal pred leti sam Brežnjev je tudi muzej, kjer je prikazana zgodovina tega kombinata, razstavljene pa so titdi fotografije najboljših delavcev. Med delavci so nam- reč uvedli posebno tekmova- nje, ki pa seveda nima po- sebnega vpliva na osebne pre- jemke. Povprečni mesečni osebni dohodki znašajo 150 rubljev, kar je precej več kot v evropskem delu Sovjetske zveze. Od Bratska, mesta ki stoji na večnem ledu, kljub viso- kim poletnim temperaturam, mesta, kjer vlada kljub indu- striji izredno čist zrak (veter nenehno vleče v nasprotni smeri kot je mesto), mesta, ki ga sestavlja osem manjših mest, mesta mladih, sem se moral posloviti. Prihodnje le- to, bo tu že petnajst tisoč no- vih mladih delavcev, čez tri leta bo imelo že drugačen obraz. Razlog več, da se še vrnem. Pa čeprav na pr/i pogeld izgeda, kot da je to dolgočasno mesto. Dolgočas no pa ne more biti. Zaradi mladih in mladi v Sovjetski zvezi ne vedo, kaj je dolgočas- je. (dalje prihodnjič) MisH o njej Z ženskami je tako kot s fotografijami. Nek naivnež ljubosumno čuva negativ, s katerega pa- metni jemljejo kopije. Ф Nikdar ne ukazuj ženski, če nisi vnaprej pre- pričan, da te bo poslušala. ф Ženske nikdar ne vidijo, kaj naredimo za njih, vidijo samo tisto, česar ne naredimo. NAJSTAREJŠE DREVO Nek botanik je na oto- ku Tajvan (Formosa) na- šel drevo, ki se mu la- tinsko reče сћатаесура- ris obtusea. Drevo ima obseg 27 metrov. Njegovo starost sodijo ш 6000 let in je ob tem najstarejše znano drevo na svetu. Ta drevesni veteran je začel poganjati iz tal v mlajši kameni dobi. NAJDRAŽJA PRIČESKA V prazničnem času so pričeske velika skrb veči- ne žensk. Pri frizerju Tri- stianu v kalifornijskem Hollywoodu stane uredi- tev lasišča s studio obra- za in večvariantnimi pred- logi okoli 1.800 novñh ■ di- narjev. NAJHLADNEJŠI DEL TELESA Marsikdo bi zdaj v teh hladnih dneh takoj dejal, da so noge najbolj hladni del telesa. Toda ni tako. Najbolj hladen je nos, ki ima komaj 22 stopinj Cel- zija. NAJDALJŠI LETNI CAS Najdaljši letni čas ni zima, kot bi vsak pomi- slil. Zima ima samo 88 dni in 23 ur, medtem ko ima poletje 93 dni in 16 ur. Ti»di pomlad in jesen sta daljša letna časa od zime. Toda kaj pomaga, če se letni časi ne ravna- jo po koledarju. NAJ Močan padec reke Angara, ki nikdar ne zamrzne ... To je bilo tisto, zaradi česar se je ro- dilo mesto Bratsk z danes največjo hidroelektrarno na svetu V dolini prava pomlad. Tudi v planinah in gorah toplo in prijetno. Ob koncu decem- bra in prve dni januarja. Navzlic temu so smučarji prišli na svoj račun. Zaživele so Golte, polno smučarjev in izletnikov je bilo tudi na Rogli. Mnogi so se podali še drugam, zlasti na terene slove- njegraškega Pohorja, pa k Arehu itd. Medtem ko je bilo prvi dan novega leta na smučiščih več ali manj mirno, je bila drugačna slika v ponedeljek in v torek. To še posebej velja sa Golte. V ponedeljek jih je na smučiščih pod Medvedjakom kar mrgolelo. V Moravi je bila prava bitka za prostor na snegu. In kot nalašč je prav tu odpovedala vlečnica. Ljudje so bili slabe volje, še posebej tisti, ki so na spodnji po- staji kupili celodnevno karto. Slaba volja, navzlic novoletnemu razpoloženju. Prišla je ob nepravem času, čeprav seve- da okvar ni moč predvidevati in jih zato v celoti preprečevati vnaprej. Toda, navzlic temu bi Izletnikovi delavci na spodnji po- staji vendarle lahko povedali, kakšno je stanje na planin}. Potem hi bilo slabe volje manj, kajti neizpolnjena pričakovanja so prizadela marsikoga. Po vrnitvi v dolino je tudi jeza popusti- la. Toda, naloga kolektiva na Golteh, da bodo vlečne in druge naprave čim bolje vzdrževane, da bodo prav takšna tudi smu- čišča, vseeno ostane ... -»n zaostala rokometnatekma MIHA BOJEVIČ ODHAJA V TOREK V jla v zaostali tekmi I. zvezne lige sta se v sredo v Celju srečali ekipi АБШ.А Celje in VARDARJA iz Skopja. Tek- ma bi morala biti odigrana že v lanskem letu, vendar so gostje bili na krajši tur- neji v inozemstvu. Odmor se je Celjanom pomal, saj so prvi delovni dan v letošnjem letu zaigrali pravzaprav sla- bo, brez posebne volje in elana, ki je bil tako značilen za njihove prejšnje igre. Pri- znati pa je treba tudi po- gumno potezo trenerja Slo- bodana Miškoviča, ki je tu- di tokrat zaupal precejšnjo vlogo mladim igralcem, ki si šele utirajo pot v najboljšo ekipo. Tako so nastopili mla- dinci Zupane, Ščurek, To- plak in Praznik, ob katerih so bili še nekateri preizku- šeni starejši igralci, vendar brez Mihe Bojeviča. Vsa upanja, da bo ustrez- na komisija le preklicala sijspenz tega igralca, je pad- la v vodo in se znova poka- zala za ničevo. Miha pač ne bo smel igrati vse do takrat, da svoje ne bo rekla osred- nja rokometna zveza v Beo- gradu, do takrat pa je vsako upanje odveč in vsako na- povedovanje morebitnega preklica ali nastopa brezsnii- selno. Tekma z Vardarjem je bi- la slaba, morda le na trenut- ke so domačini navdušili in si ob koncu zagotovili zma- go ter dve novi dragoceni točki. Gostje so bili slaba ekipa, ki bi jo Celjani lahko premagali tudi z več kot de- setimi goli razlike, vendarse jim to mi dalo«. Vse preveč je bilo zapravljenih žog in medlih podaj v prazno, tako da se rii čuditi sorazmerno skromnemu rezultatu, pa če- prav gre za šest golov razli- ke. Tudi gostje se niso po- sebej trudili oz. so igrali ta- ko, da so zavlačevali žogo in poskušali doseči čim manjši poraz. Seveda jim je to ob nerazpolozenáh Celjanih tudi uspelo. S to zmago (28:12) so se Celjani še vedno obdržali na vrhu lestvice. Zdaj bi mora- li igrati s Crvenko, pa je tu- di to srečanje preloženo, ta- ko da bodo ponovno zaigrali šele prihodnjo soboto, ko pnde v CJelje odlični bjelo- varski Partizan. Njegovo go- stovanje bo vsekakor poseb- na poslastica za rokometne gurmane, saj se bosta sreča- li ekápi, ki krojita vrh leto- šnje I. zvezne lige. Največji optimisti celo pravijo, da bo to srečanje odločalo tudi o letošnjem državnem prvaku. Kakorkoli že, prednost je še vedno na strani izkušenejših gostov, poleg tega pa doma- čini v zadnjem času ne igra- jo tako, kot bi morali oziro-,:-' ma so v prvem delu prven- stva. In še nekaj podatkov o tekini z Vardarjem. Najbolj- * ši strelci so bili Vlado Boje- Vič, Vukoje in Anderluh. Zla- . sti prvi se je izkazal z ne- kaj čudovitimi potkami, res pa je tudi, da je nekajkrat : za reprezentanta prav nera- ■ zumljivo pogrešil. P. S.: Miha Bojevič, igra- lec, o katerem že pet mese- cev teče rokometna pravda, se je odločil in bo v torek odpotoval na odsluženje vo- jaškega roka. Rokometna farsa bo tako končana na najbolj tragičen način in to z umikom igralca, ki je po neki čudni zalculisni mahina- ciji najprej izpadel iz igre v klubu pa še — kar je naj- dragocenejše — iz reprezen- tance. Vprašanje je, če se bo po povratku iz vojske tja še uspel prebiti! Miha je 2xiaJ, ko mu drugega ni preostalo, naredil najbolj prav in se odločil za JLA. Marsikdo pa bo ob tej odločitvi nosil te- žo odgovornosti oz. neodgo- vornosti, drugi pa pritajene- ga nasmeha, žrtev pač mora vedno biti, sploh pa, če v us- taljen klan pride novinec, ki ruši vse pred seboj. Pa sreč- no, Miha, na služenju voja- škega roka! TONE VRABL NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih orgiriizacij Socialistič ne zveze delovnega ljudstva (3elje Laško Slovenske K.onjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah tn Zaiec — Uredništvo: Celje, G regorčičeva &, pošinj predal 161 Naročnma ш ogiasi: Irg V Kongresa 10 — Glavni ш odgovorni uredniic: Milan Seničar; tehnični urednik; Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizamal, Brane Stamejčič (odg ur Radia Celje). Damjana Stamejčič, Zden- ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik Гл)е Vrabi — Izhaja vsak četrtelt — Izdaja ga CGF »Delo«, LJubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 dm. polletna 90 din Za mozemstvo le cena dvojna Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Liubliana — Teleion 22-369, 23-105, oola.si ш naročnina 22-800.