IZ CELJA IN ZALEDJA 9li je potrebno zvišanje cen mesu? Mesarski podjetji v C t-ljii sla obvestili Občin­ ski ljudski odbor Celje iu Trgovinsko zbornico, DA sta primorani zvišati ceno govejemu m teleč­ jemu mesu. Podjetje »Planina« namerava zvi­ šati ceno z 29. marcem, in sicer govejemu mesu I. vrste od 260 na 280 din in 11. vrste od 220 *a 240 din; telečjemu mesu od 500 na 320 diin za tg. Podjetje »Mesnina« namerava zvišati ce- •o s 1. aprilom, in sicer govejemu mesu I. vrste •d 260 na 280 din iu telečjemu mesu od 300 na 320 din za kg. Istočasno pa namerava to pod­ jetje znižati ceno kriišnd slanini od 480 na 460 IN hamburškii slanini od 500 na 480 din za kg. T svojih utemeljitvah navajata podjetji, da je ma trgu v zaidnjih mesecih občutno poraa^ijka- Bje goveje živine, predvsem ])a bolj.še vrste. Zaradi tega se je cena dvignila od 115 din v me­ secu januarju, na 145 din, 150 dm za kg zive teže v mesecu marcu. Pomanjkunje zivine v lem času je vsakoletni pojav, vendar pa priha­ ja v letošnjem letu Se posebej do izraza. Izvoz živine v letu 1957 je bil znataio vccji od izvoza v prejšnjem letu. Stalež živine na področju •kraja pa se je v odnosu na leto 1956 zmzal • letu 195T za 8%. Povečalo pa se je število pra­ šičev za 11%. Danes lima nad 50% živinorejcev ma področju okraja sklenjene pogodbe za pitne živine s kmetijskimi zadrugami. Ta zivina bila do nedavnega namenjena predvsem za iz- roz Pogodbena odkupna cena znaša od 150 do 170 din za kg žive teže. S temi pogodbaini je aajeta predvsem mlajša živina, ki lahko doseže boljšo zrast in zelo dobro kvaliteto. \ zadnjem 6asu je po navodilih Državnega sekretariata za blagovni promet LR.S dopustno prodajati to ži­ vino tudi za potrebe domačega trga. Tako bosta •dslej dobivali celjski podjetji mesečno vecje količine živine iz pogodbenega pitanja po ceni 150 do 160 din za kilogram. Kakor je iz predložene kalkulacije razv-idno, sta navedeni podjetji že nekaj časa prodajali goveje meso za 8 do 10 din izpod lastne cene. Tudi cena teletom se je zviišala od 1.0 din v mesecu januarju na 190 din v mesecu marcu. Zvišanje cene je povzročilo trenutno pomanj; kanje telet, ki je deloma nastalo tudi zaradi »krepov preprečitve prevelikega klanja teHc ki so sposobne za rejo. Tako je bilo v letu 19J7 •d skupnega števila 28.000 kom telet danih v zakol 18.500 kom., od tega 8000 telic. ' Ugodnejše pa je trenutno stanje s prasici, kjer se je cena znižala od ?60 na 2-25 din za kg žive teže. Temu sporedno se je znižala prodajala cena svinjskemu mesu in slanini od 420 na i&O dia za kg. Podjetji »Mesiijuc. in »Planina« sta zaključili lanskoletno poslovanje z minimalnim dobičkom. Pni »Mesninaii so izplačali samo 0,60 enomeseč­ ne plače nad plačami po tarifnem pravilniku, medtem ko >Plaiiinai sploh ni bila v stanju iz­ plačati presežnih plač. Podjetji sta v lanskem letu plačali tudi precejšnje anuiiete za najeta posojila, in sicer »Planipa« 6,700.000 din in »Mesnine« 2,950.802 din. V Celju so bile doslej cene svežemu mesu izpod povprečnih republiških cen, ker so v ostalih krajih cene iz navedenih razlogov že zvišali. Tako znaša že dalje časa cena govejemu mesu v Mariboru, Ljubljani in drugod do 300 din, teletini pa do 320 din za kilogram. Svet za tržišče pri Občinskem ljudskem odbo­ ru v Celju, ki je o tem razpravljal, je poobla­ stil Tržno inšpekcijo, da prouči kalkulacije na­ vedenih podjetij ter ugodi če je predvideno zvišanje ceu utemeljeno. K, B. VZROK LETOŠNJE DOLGE ZIME Letos se zima noče in noče posloviti. Smo na koncu meseca marca, toda ni­ komur ne pade na pamet, da bi odložil težak plašč in sezul zimske čevlje. Za­ kaj? Meteorologi bi vedeli našteti vrsto vzrokov,, toda mojster Pelikan nam je postregel z zelo prepričljivim dokazom: Samo zato, ker je v izložbi trgovine »Pri turistu« v Celju še vedno Dedek Mraz. O DELU GASILCEV V GABERJU Gabersko gasilsko društvo sodi med najmočnejša društva v našem okraju. Lani je slavilo 45 let svojega obstoja in ob tej priliki so razvili nov društveni prapor. Razvoj društva je šel naporno pot, vendar je do danes dosegel velike uspe­ he, tako v izobrazbi svojega članstva kakor v pridobitvi materialnih sredstev, brez katerih bi bilo njegovo delovanje onemogočeno. Mimo tega so si gasilci s prostovoljnim delom zgradili svoj dom tei' pomladili svoje društvo z novimi čla­ ni. V letošnjem požarnovarnostnem ted­ nu so pregledali hidrante, požarni jez na Spodnji Hudniji, ki so ga člani po vojni izkopali za tamkajšnje področje, priredili večjo gasilsko vajo ter več pre­ davanj, med katerimi je bilo pomembno množično predavanje s tremi fikni o vzrokih in preprečevanju nesreč, po­ vzročenih z električnim tokom. Društvo skrbi za strokovno izobrazibo svojega članstva, za povišanje števila članstva ni za redno obnovo znanja svo­ jih strojnikov. Dograditi nameravajo tudi podstrešna samska stanovanja v domu, članom izven doma pa bodo na­ mestili avtomatične zvonce. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 13-14 (13-18); čebula 50 (50- 80); če- *en 180 (160-200); fižol v. 100 (80-100); fizol n. — (50-70); solata 150—170 (140); cvetača 100 (—); Spinača 100 (150—250); motovileč — (250—500); regrat - (200—250); radič 100 (250-550); zelje rib. 40 (40); repa rib. — (50); pesa 50—60 (40 do 60); ohrovt 25,(30-40); peteršilj 80 (80-100); korenček 40-60 (20-80); hren - (150-200); ko­ leraba - (50 -40): kis - (15-40); por 40 (40 do 70); redkev - (20-40); redkvica 100 (-); suho sadje — (120—150); slive suhe 280 (—); gobe suhe - (1500-1600); fge suhe 200 (-); »rehi celi 230 (240); orehi luščeni 740 (750); ro­ zine 440 (-); mandeljni 1400 (-); limone 260 (—); pomaranče 210 (—); orašidi 560 (-); ribe — (160); jabolka 50—100 (60—110); mleko — (36); skuta - (160); smetana — (240); maslo — (520); kokoši - (470-680); piščanci 500 (-); zajci - (200-500); jajca 12-14 (11-15); ko­ ruza — (40-50); pšenica — (50); rž — (40); jec; men — (40); oves - (40); proso — (70); ješprenj — (70); go-be sivke — (100); kumare kis.le — (100); paradižnik konserve 120 (—). USPEHI TEHENSKE ORGANIZACIJE BREG—POLULE—ZAGBAD Na zadnjem občnem zboru organiza­ cije ZB Breg—Polule—Zagrad je orga­ nizacija sprejela pohvalo in priznanje. Olani so tudi letos zelo delavni. Na zad­ njem sestanku je predaval dr. Hrašovec o Zakonu o pokojninskem zavarovanju. Po predavanju so člani terenske orga­ nizacije ZB določili še program proslav praznika Dneva borcev in Dneva vstaje ter si porazdelili delo za njegovo iz­ vedbo. P. OBČNI ZBORI KZ PRED ZAKLJUČKOM Te dni v mozirski občini končujejo letne občne zbore kmetijskih zadrug. Zbori so po večini dobro obiskani. Tudi razprava na njih je plodna in kon­ kretna. Precejšnja razlika od lansko­ letnih občnih zborov je v tem, da KZ vedno bolj usmerjajo svojo dejavnost v pospeševanje kmetijstva. Vse KZ iz­ kazujejo za lansko leto blizu 30 milijo­ nov dinarjev dobička. IZSUŠEVALI BODO ZEMLJIŠČA Na območju KZ Gornji grad obstoja­ jo večje površine zamočvirjenih zem­ ljišč. Lastniki zadnji čas resno razmiš­ ljajo, da bi jih začeli izsuševati. Na pobudo KZ Gornji grad je Poslov­ na zveza v Mozirju pristopila k izde­ lavi potrebnih načrtov, ki bodo zajeli blizu 30 hektarjev zamočvirjene zemlje. Večji del stroškov bodo krili kmetje sami, predvsem z delom in prevozi. TUDI V LUCAH OSEMENJE­ VALNA SLUŽBA Osemenjevalna služba se na območju Zg. Savinjske doline iz leta v leto bolj uveljavlja. Zajela je skoraj že vse kraje v občini, razen nekaterih hribovitih. V letošnjem letu se bo razširila še na pod­ ročje KZ Luče. KRONIKA NESREČ Ivan Smajdek iz Gregorčičeve ulice je padel z motorjem. Pri padcu si je pretresel možgane. Pri delu se je vsekal v nogo rudar Ja­ kob Perčič iz Tremerja. Pri padcu sta si zlomili nogo Nežika Brumec iz Luterjev pri Ponikvi in Ru­ ža Laznik iz Spodnjih Tmovelj. Sprejmemo snažilko za 4 ure dnevno. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Vprašati pri »Go­ stinskem podjetju« Gaberje GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 15. do 22. marca 1958 je bilo roje­ nih 25 dečkov in 28 deklic. Porok ni bilo. Umrli: Justina Verčnik. posestnica iz Zreč, STARA 60 let; Jakob Regula, podpiranec soc. skrbstva iz Celja, star 54 let; Marija Kunej, gospodinja iz Pcdsrede, stara 72 let. Bojan Gregi, otrok iz Višnje vasi, «lar 3 mesece. Friderik Legvart, upokojenec liz Celja, star 71 let; Jana Lihtc- meger, otrok iz Ljubnega. stara 2 dni; Pavel Blatnik, otrok iz Vrbja, star 5 mesecev; Boris Kotnik, otrok iz Zavedne, star 3 dni; Jožefa Mastnak, šolarka iLz Kompol, sitara 8 let; Fran­ čiška Šimenc, upokojenka iz Ljubljane, stara 55 let. VAŽNO ZA POTROŠNIKE Od torka naprej bodo na vseh razglasnih deskah v našem mestu vsak teden objavljeni letaki, na katerih bo celjska trgovinska mreža poimensko za podjetja in za posamezne proizvode, ki jih ima v prodaji, javno objavljala točne nabavne cene najvažnejših potrošnih predmetov, točni odsto­ tek marže, ali zaslužka, tako da bo vsak potrošnik lahko videl, kje je kaj najceneje in kam se ne izplača hoditi, ker jim g^e le za zaslužke. Pa ne samo to. Trgovinska zbornica bo vse svoje člane, ki bodo neupravičeno dvigali marže pri posameznih proizvodih, pose­ bej ožigosala na teh letakih. Stara Užmaho¥a teta je prišla... V nedeljo je bilo preveč toplo na vir- štanjskih strm,inah. Hladen veter je lizal vinogradna pobočja in popoldan­ sko sonce je brezuspešno upiralo bele žarke proti snegu, ki se je na osojnih pobočjih udobno stisnil k zemlji. Ven­ dar so se ljudje ves dan prikazovali iz gozda, ki zastira pogled proti Veračam in Peci ju, drseli po klancu iz Viršanja ter se srečavali v dolini v Plevnikovi hiši, kamor so hodili volit zastopnike svoje volje. Dan se je že nagibal, volil­ na komisija se je pripravljala,, da bo počasi zaključevala, ko je v predsobi nekaj zakašljalo in drsajoče korake so spremljali topi udarci ob tla. Med vrati se je pokazala skoraj že osemdesetletna Užmahova teta. Smehljala se je, čeprav je sunkovito dihala in oči so ji mladost­ no žarele kot otroku, ki je premagal veliko oviro, ki je prvič pomembno zmagal. »Mene pa menda niste več pričako­ vali. Veste, saj bi poprej prišla, pa sem stara in bolehna«, se je dobrodušno hi­ tela opravičevati. »Saj dosti ne vem in ne razumem, rekla pa sem, da iti pa le zmorem, če se oprimem palice. Zdaj pa mi le dajte listek, da bom volila kot drugi«, se je nasmejala in pristopila k mizi. »Prav ste naredili, mamka«, ji je de­ jal član komisije. S tresočo roko je od­ nesla listek v kot k mizi, ga potem zga­ nila in vtaknila v skrinjico. Še enkrat tako. »No, pa sem le!« se je prijazno za- smejala. Še lica so ji rahlo zardela in nekako mladostno je zapuščala volišče. Tako je tudi Užmahova teta oddala svoj glas in se priključila 98% virštanj- skega prebivalstva, ki je tako potrdilo svojo voljo in željo po lepšem in bolj­ šem tudi v hribovitih ilovnatih obso- telskih klancih. Planina ni samo prijazen kraj pod Bohorjem. Pa tudi ne zgolj znana po svo­ jih znamenitih sejmih, ki bodo kmalu spet spričo sodobnejšega živinogojstva ponovno zasloveli. Tudi stari grad nad trgom ni edina zanimvost. Planina je tudi znan partizanski kraj, nekaka nekronana prestolica osvobojenega ozem­ lja med zadnjo vojno, med Sotlo in Savinjo. Planina je zapisana tudi v naši slovstveni zgodovini. Na Sliki je hiša. kjer se je rodila pisateljica Ana Wam- brechtsamerjeva, ki je v knjigi »Danes grofje Celjski in nikdar več«, na zani- in umetniško prepričljiv način ohranila zanamcem v prijetnem branju na življenje in konec rodu celjskih veljakov. S posebno ljubeznijo je opisovala po­ leg drugih naših krajev in Ijiidi v njih, tudi svojo rojstno vas. Kaj ne bi. Na Planini je bojda Friderik poročil Veromko. Tam blizu je živel pri nekem kme­ tu njun sin in v bližnjem Jurjevem kloštru je bila njegova velika ljubezen pokopana. Kmetijska dejaTDOst v LesicncDi Kmetijsika zadruga Lesično je zaklju­ čila z uspehom, kakor še nikoli. Dva mi­ lijona čistega dohodka so zadružniki ta­ ko razdelili, da bo kmetijstvu kar naj­ več koristil. Poskrbeli so za semensko blago kakor krompir, pšenico, letos pa bodo na 4,5 ha posejali lan. Sto ton lani prodanih umetnih gnojil dokazuje pri­ zadevanje, da bi iz zemlje dobili čim več. Sadna sušilnica bo prevzela letos dobršen del sadja, za shrambo svežega pa bodo zgradili posebno skladišče. Se­ dem kmetijskih skupnosti bo do konec leta obnovilo 16 ha sadovnjakov, 8 ha vinogradov in zasadilo 6 ha ribeza in jagodičevja. Pogozdovanje je šlo uspeš­ no od rok, zlasti v Zagradišču, kjer je pogozdovala zadružna mladina. Iz 374 kmečkih gospodarstev je 33t) članov ali 88 %. Drugi letnik Kmetijsko gosipodarske šole je ob zaključku polagal izpite. Vsi so se dobro odrezali. Tako bo spet 23. mladih ljudi veselo F>oseglo v petletni načrt razvoja kmetijstva. MITJA MEJAK NA VLRŠTANJU Pred dnevi je obiskal Virštanj član Svetaf za prosveto LRS in tajnik Dru­ štva književnikov LRS tov. Mitja Ivle- jak. Ogledal si je obnovljeno šolo in. pravkar dograjeni vodovod, obenem pa se je pozanimal za delo Prosvetnega društva in virštanjskega prebivalstva. Delavnemu prosvetnemu kolektivu je izrekel priznanje, kakor tudi vsem pre­ bivalcem, ki so pokazali veliko priprav­ ljenost za gradnjo Ljudskega doma. SLADKOGORSKA RAZSTAVA Pred dnevi so mladinke na Sladki go­ ri pri Lembergu zaključile gospodinjski tečaj, ki sta ga vodila tov. Vudlerjeva in Mlakarjeva. Obenem so pripravile razstavo svojih izdelkov iz kuharske umetnosti in ročnega dela, -ki je pri­ jetno uspela. Tako se kmečka mladina izpopolnjuje in odslej bodo jedilniki tudi na kmečkih mizah pestrejši, čeprav iz istih km^etijskih pridelkov. Sladko- gorski pionirji pa bodo pripravili pri­ reditev »Oko za dedka«, dohodek pa bodo uporabili za obisk otoka Raba. POSTAJA MED ZIBIKO IN PRISTAVO Pestra so vprašanja, ki se porajajo^ ob gradnji obsotelske proge. Tam stoka očanec za pregaženo njivico in podrto^ staro hruško, tu se ljudje bijejo za me­ sto, kjer naj bi stala železniška postaja. Razumljivo, vsak bi jo rad imel pred nosom. Posebno srdito pa so vlekli k sebi Zibčani in Pristovljani. Končno so- pogajanja uspešno končana. Zdaj so komisijsko odločili, da bo postaja med Pristavo pri Mestinju in Zibiko nekako na sredini razdalje. Tako je tudi naj­ bolj pravilno in ljudsko. MOTNJE PRI ODDAJI MLEKA Z ustanovitvijo mlekarne v Kozjem so naši živinorejci na moč zadovoljni. Marsikomu pomeni izkupiček odkup­ ljenega mleka lep vir dohodkov. Na pri­ mernih razdaljah so bile doslej zbiral­ nice mleka. Za zbiranje in popisovanje so zbiralci prejemali po 1 dinar od litra. Sedaj so zbiralnice ukinili,, da so jim predrage. Ljudje nosijo mleko k cesti in čakajo na voznika s konjem, da pri­ pelje mimo in prevzame mleko. Takšno prevozno sredstvo z nič kolikimi posta­ jami ne more imeti točnega voznega re­ da, zato čakajo gospodinje ali kdorkoli iz družine ponekod včasih eno uro ali še več na voz. Sedaj, ko čakajoči ne bo­ do več prezebali, jih bo pa zato klicalo poljsko delo. Ne vemo, kje bo več ško­ de, na zamudi delovnega časa ali na prispevkih za zbiralnice. Prav bi bilo,, če bi o tem v Kozjem ponovno razmiš­ ljali. Dejav^nost KZ Vojnik se je močno povečala OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE V VOJNIKU Nedavni občni zbor kmetijske zadruge v Vojniku je pokazal, da se je njena dejavnost v zadnjem času močno pove­ čala. Medtem ko je V prejšnjih letih iz­ kazovala izgubo, je v preteklem letu ustvarila dobiček. Največjo pozornost je zadruga posvetila dvigu kmetijske proizvodnje in je v ta namen organizi­ rala tekmovanje za višji hektarski do­ nos. Preskrbela je kmetovalcem potreb­ ne kredite ter propagirala rentabilne liulture, med katerimi zavzema hmelj prvo mesto. Tako se je hmeljska proiz­ vodnja samo lani povečala za 80 od­ stotkov. Na pobudo zadruge pa so hme­ ljarji začeli uvajati tudi žične nasade. S tem so prihranili precej lesa. Mnogo je kmetijska zadruga storila tudi za razvoj živinoreje; pregledala je živino na celotnem področju. Rezultat je pokazal, da je bilo 50 odstotkov vse živine okužene z metiljavostjo. Za od­ stranitev te bolezni bo zadruga v bližnji bodočnosti osušila 20 ha zamočvirjenih zemljišč. Živinorejci so lani za izbolj­ šanje živinoreje nabavili plemensko ži­ vino, svinje in 300 štajerskih piščancev. Letos ncunerava zadruga razširiti hmeljarske nasade še za 14 ha, nadalje bo izvedla asanacijo sadovnjakov,, v Vojniku pa uredila osemenjevalno po­ stajo. Priredili bodo tudi vrsto preda­ vanj iz sadjarstva in zaščite hmelja. S. K. ZAKLJUČEK POUKA Na kmetijsko gospodarski šoli v Voj­ niku so zaključili pouk. Ta je trajal tri mesece in je imel izrazito praktični po­ men. S tem se je med mladino močno povečalo zanimanje za predavanja, saj je anketa ob zaključku pokazala, da so učenci z novim načinom zadovoljni. Šte­ vilo učencev se je od lanskih 17 pove­ čalo na 30; dekleta so v zimskem času obiskovala gospodinjski tečaj, dovršila pa so tudi krojni tečaj. Spomladi na­ meravajo prirediti še traktorski tečaj. IZ SLOV. KONJIC Konec preteklega tedna je 17 tečaj­ nikov iz tečaja večerne nižje gimnazije v Slov. Konjicah polagalo izpit za prvi razred. Na postavljena vprašanja so vsi dobro odgovarjali, tako da bodo lahko šli naprej v di-ugi razred. V istih dneh so strokovne izpite polagali tudi tečaj­ niki iz strokovnega tečaja v tovarni usnja KONUS. Večina je izpite dobro opravila, le posamezni bodo morali iz določenih predmetov ponavljati. NA VOLITVE DELAVSKIH SVETOV SE PRIPRAVLJAJO V vsej konjiški občini se v večjih pod­ jetjih pripravljajo na volitve delavskih svetov. Med prvimi, ki^so jih že opravili, so bili v tovarni usnjarskih strojev KOSTROJ. Sindikalni odbori v podjet­ jih so prav tako že pristopili k izbiri kandidatov, ki jih bodo predlagali v or­ gane upravljanja. Med njimi je poleg nekaterih dosedanjih članov tudi več mladih ljudi, ki jih to pot prvič predla­ gajo v te organe. KRATKE VESTI IZ PREVORJA Krajevni odbor ZB na Prevorju bo do 25. maja letos postavil padlim bor­ cem in žrtvam fašističnega nasilja spo­ menik. Na področju Prevorja je v NOB padlo dvajset ljudi. C>dbor že zbira pro­ stovoljne prispevke od svojcev padlih in prebivalcev, nekaj sredstev pa bo prispevala tudi šentjurska občina. Krajevni odibor Prevorje je na svoji zadnji sejti sklenil, da se bo sestajal vsak mesec. Ce bo imel na razpolago denar­ na sredstva, bo poskrbel za ureditev ve­ terinarske ambulante. Na razširjeni seji odbora SZDL so razpravljali o delu krajevnega odbora in KZ Prevorje in o tem, da bi uredili prosvetno dvorano. Doslej je sestankom, zborovanjem in kulturnoprosvetnim pri- rediitvam služila šolska učilnica. Igralska družina na Prevorju šteje 15 članov. Do 25. maja nameravajo uprizo­ riti dve deli. Delavni so tudi tamburaša. IZ PILŠTANJA Mladina je na Pilštanju uprizorila petdejansko komedijo »Slaba vest«. Mla- , di igralci so se zelo potrudili in v na­ bito polni dvoranici izzvali vsestransko odobravanje in željo, da bi se večkrat pokazali. IZ VELENJA Velenjčani so pozdravili otvoritev bi­ feja v tržnici, ki je okusno urejen. Od­ prt je le čez dan in lahko dobiš v njem mrzle in tople okrepilne pijače. To je prvi manjši družabni prostor, kjer Ve­ lenjčani lahko izmenjajo besede ob črni kavi. IZ ŠOŠTANJA v sredo se bodo zbrali na občinskem ljudskem odboru Šoštanj vsi direktorji podjetij. Pogovorili se bodo o ustano­ vitvi potresnega sklada. Nedvomno bo­ do vsa podjetja pozdravila ustanovitev takega sklada, iz katerega bodo črpali sredstva za gradnjo šol, zdravstvenih ustanov in drugih nujnih gradenj. Ta sklad je treba pozdraviti tembolj, ker je ravno vprašanje izgradnje šol in zdravstvenih domov v tej občini več kot nujno! Pri občinskem odboru SZDL bodo prav tako ustanovili sklad za kultumo- prosvetno in športno dejavnost. Tako občina kot SZDL kažeta vse ra­ zumevanje za kultumoprosvetno delo. Naj povem še to, da so lani v šoštanjski občini dali v raznih oblikah samo za telesno vzgojno dejavnost kar 4 milijo­ ne dinarjev. DOBRI VOLILNI REZULTATI Volitve v šoštanjski občini so v ne­ deljo potekale zelo dobro. Vse volilne priprave so bile dobre, aktivisti so svo­ je delo opravili v redu, poleg tega so tu­ di kandidati tu bili taki, ki jih lj.udje dobro poznajo. Perspektiva volivcev v šoštanjski občini je jasna. Zato je .tudi reztiltat 95,7 % volilne udeležbe v celj­ skem okraju zelo lep. OGLAS V CASOPISV TE NAJBOLJŠA reklama REVIZIJA PREMIJ V TOB Na priporočilo zbora proizvajal­ cev Občinskega ljudskega odbora Celje je delavski svet Tovarne organskih barvil v Celju na za­ sedanju, dne 13. marca 1958 skle­ pal o revizji premij za leto 1957. Delavski svet je sprejel sklep, da se premije odgovornih vodil­ nih uslužbencev za leto 1957 ome- je z maksimalnim zneskom din 150.000.—. Prizadeti uslužbenci bodo morali preveč izplačane pre­ mije vrniti v času 2 let. Dalje je delavski svet imenoval posebno komisijo, ki bo proučila vprašanje revizije premij za ad­ ministrativne uslužbence. Komi­ sija mora pripraviti predlog o re­ viziji do prihodnjega zasedanja delavskega sveta. Občinski ljudski odbor Celje