Poštnina plačana v grotovin. Leto LXXI., št. 238 Ljubljana, sobota H. oktobra I938 Cena Din 1.— lzrta_,a vsak dan popoidne. izvzemSI nedelje In praznike. — inseraU do 80 petit vrst & Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. većji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ali ca *tev. 6 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-20 Podružnica: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska__. telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosflmayerjeva ulica 1, telefon tt. 85; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 180 — JESENICE: Ob kolodvoru 201« Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 : — ... a Po obisku Becka v Romani ji: Stališče Rumunije do Srednje Evrope Zakaj je Rumunija odklonila vabljive poljske ponudbe — Odklanjajoč ideološko borbo hoče Romunija ostati lojalna napram vsem svojim zaveznikom, zlasti po napram češkoslovaški BUKAREŠTA, 22. okt. e. Glede na pogoje, ki jih je stavil poljsk: zunanji minister Beck rumunsk: vlad glede razdelitve Podkarpatske Rusije, se doznavajo naslednje podrobnosti; Poljski predlog je vseboval dva dela. V prvem delu tega predloga se je zahtevalo od Rumunije. da se priključi ake.ji za ustanovitev bloka držav, ki naj bi tvoril nekak jez med Rusijo in Nemčijo in bt imel svoje oporišče v Italiji. Drugi del predlogov pa se nanaša na posebno stališče Poljske Neodvisna Podkarpatska Rudija bi v bodoče predstavljala veliko nevarnost za Ukrajince v Poljski, ki je zarati: tega zahtevala skupno mejo z Madžarsko. Neodvisna Podkarpatska Rusija bi •lila stalna privlačnost in nevarnost za tež-ije petih milijonov Ukrajincev na Polj-kem. ki imajo ^voje sred.šče v L\vovu. kater h želia je ustanovitev samostojne Ukrajine Pol^ka misli, da bo prišel čas. ko bo tudi ona morala računati z izsubo vsepa južnega dela države in zaradi tega smatra, da niena preišnja zunanja poiitika da usmeri svoio ekspanzijo proti K ievu in Črnemu morju, zastarela Zaradi tega je hotel zunanji minister Beck organizirati blok držav z ideinimi skupnim- interes zaradi teea je zahteval skupno mejo 7 Madžarsko ter aktivno solidarnost Rumuni'e Na prvi del poljskega predloga je Rumunija odeovorila da nima interesa da bi sodelovala v -deoloških borbah in da se-želi ogniti vsemu kar bi lahko poostrilo odno^aie med Doedmimi državami Glede dntpeea predloga je Rumunija odkrito in odlnčno izjavila, da niena zunanja polti-ka odločno ostane na dosedanjem stališču, ki ea ne bo opustila V vseh mednarodnh vp*-p$ar.vh se bo dala voditi po dosedanjih načelm lo;alnn«;ti nsn^am vsem svojim priiatpliem n ravernikom ne elede na to. v kakšnem no^o^aju so r>ospme7ni izmed niih ^dai Ne želi se priključiti nobenemu idf»oto=kemu bloku in ravno tako ne želi da-al rjrarruh obliub tem manj. ker želi ohrar>'*ti ckunnp meie s Pndkaro?t«ko Rusijo ker ip to tud' izrabita ž*=»lia v«e?a p.»d-kaTTi^tc^-^jTa nproda k^^or tudi ^o non Ru-rTn^nnv -rive^ih v Podkaroat^ki Rusiji. Pn tem se službeno pouda^ia. da je rumunsko ministrstvo zunanjih del pre- jelo pismeno prošnjo Podkarpatskih Rusov in Rumunov. da se Rumunija zavzema za to. da ne pridejo pod madžarsko oblast. Rumunija se v svojem stališču opira na pravico in potrebo čuvanja svojih življenj-sk h interesov Ne sme se pozabiti, da gre skozi Podkarpatsko Rusijo edina železniška zveza Rumunije s Češkoslovaško in sploh z vsem zapadom. ToČnejše bi se odklonitev poljskih predlogov s strani Rumunije dala formulirati takole: Rumunja ni sprejela poljskih predlogov: 1. Zaradi tega. ker bi bila po skupni meji med Madžarsko in Poljsko pretrgana direktna zveza med Bukarešto in Prago 2 Ker bi se na ta način madžarsko-rumunska meja podaljšala za 150 km n bi bilo to iz strateških razlogov nesprejemljivo za Rumunijo 3. Poljska ne more dati jamstva, da bo Madžarska katere revizion5etične težnje so dobro znane, po tem uspehu opustila svoje na-daljne teritorialne zahteve 4 Ker bi tako poroštvo ustvarilo precedens za nadaljno pol it'ko Madžarske in dalo novo pobudo za revi z; oni stično akcijo 5 Ker skupna meja s Češkoslovaško služi samo ohranitvi miru in obstoječega reda in ker istočasno jamči Češkoslovaški izhod aa Črno morje. Ru-muniji pa prehod v zapadno Evropo 6. Ker bi madžarski zid med Češkoslovaško in Rumunijo vzel obema državama možnost neposrednega trgovinskega prometa, ;n ker bi madžarsko ?ito osvojilo češkoslovaški trg na škodo Rumunije Na koncu se> odpoveduje teritorialnim aspiracijam v voljo Podkarpatske Rusije, ki se je odločno iziavila. da hoče ostati v okviru češkoslovaške republike Poljski komentar VARŠAVA 22. okt. e. O rezultatih razgovorov Becka v Rumuniji se tu čuva popolna tajnost. Poudarja se samo to, da je g Beck odšel v Rumunijo, da se z rumun->kimi odgovornimi činitelji porazgoveri o vseh vprašanjih, ki neposredno zanimajo Poljsko in Rumunijo Poudarjajo, da je uspeh teh razgovorov zadovoljiv in da se je ustvarila dobra podlaga za nadaljno izmenjavo misli med obema vladama Rumuniji narekuje njeno stališče bojazen, da bi se sčasoma madžarske zahteve obrnile prot: Rumuniji. Nemčijo je pri razmejitvi s Češkoslovaško vodila samo etnografska misel, kar bi morali vedeti tudi inozemski listi. Novi šef Hlinkove stranke PRAGA, 22. oki. AA. »Venkov« poroča, da je vodstvo slovaške ljudske stranke prevzel dosedanji podpredsednik stranke poslanec Sidor, in sicer zaradi tega, ker ministrski predsednik dr. Tiso zaradi državnih poslov ne more ostati na čelu stranke. Prepoved komunizma na Tješinskem Varšava, 21. okt. AA. (DNB). Z odredbo šleskega vojvodstva je razpuščena in prepovedana komunistična stranka v pokrajini Olše, ki je bila nedavno odstopljena Poljski. Komunistična agitacija predstavlja v bodoče veleizdajo. Odbita sovjetska intervencija PRAGA, 22. okt. br. Komunistična stranka je bila na vsem ozemlju Češkoslovaške prepovedana. Ruski poslanik v Pragi je zaradi tega sicer interveniral pri merodajnih oblasteh, v zunanjem ministrstvu so mu pa sporočili, da novi položaj ne dopušča Češkoslovaški nikake akcije, ki bi mogla kakorkoli ovirati njeno notranjepolitično in gospodarsko ozdravljenje. Važna seja francoske vlade Akcija za razširjenje vladne koalicije — Parlament ne bo razpuščen Vedno hujše zadrege v Pesti Iz notranjepolitičnih razlogov vlada odklanja tudi nove čsL predloge, čeravno se zaveda, da več ne bo dosegla BUDIMPEŠTA, 22. okt. C CsL vlada je včeraj uradno predložila madžarski vladi nove predloge za nadaljevanje pogajanj Madžarska vlada pa bi se na vsak način rada izognila pogajanjem, ki pomenijo za njo diplomatski poraz. Zato je začela zelo čudno igro Najprvo je izšlo službeno obvestilo, da so že prispeli češkoslovaški predlogi Takoj nato je b.la ta vest preklicana Včeraj popoldne je tiskovni urad v službeni obliki spet potrdil, da so prispeli novi češkoslovaški predlogi V tem obvestilu poudarjajo. da nov: češkoslovaški predlogi vsebujejo večje koncesije kakor pa so jih nudili Cehoslovaki v Komarnu. Kljub temu pravijo, da so tudi novi predlogi nesprejemljivi. »Pester Lloyd« pa spet objavlja, da s češkoslovaške strani še ni prispel noben predlog Istočasno pa z madžarskega pristojnega mesta dajejo tisku celo podrobnosti novega češkoslovaškega predloga, pri čemer pa vedno poudarjajo, da je tudi ta predlog nesprejemljiv. V obveščenih krogih to igro tolmačijo z raz- logi notranje madžarske politike. Pravijo, da je Madžarska že določila svoje stališče in da ne bo sprejela češkoslovaških predlogov, oziroma, da bo izjavila, da se na podlagi teh predlogov ne more pogajati. V političnih krog-.h izjavljajo, da je najverjetnejše: da bo madžarska vlada odklonila češkoslovaške predloge in se obrnila na velesile monakovskega sporazuma. Grof Lubievski, šef kabineta poljskega zunanjega ministrstva je še vedno v Budimpešti :n je imel včeraj ves dan razgovore z madžarskimi odgovornimi predstavniki V političnih in diplomatskih krogih mislijo, da bo nadaljno stališče Madžarske v veliki meri odvisno od stališča, ki ga bosta zavzeli v tem vprašanju Jugoslavija in Rumunija Veliko zanimanje }č vzbudilo v javnosti dejstvo, da je madžarski poslanik v Beogradu Bakacs Becsenvi včeraj ponoldne na poziv vlade prispel v Budimpešto Ko je dobil primerna navodila, se je poslanik spet vrnil v Beograd. Seja esl. vlade PRAGA, 22. okt. br. Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo v navzočnosti članov slovaške in podkarpatske avtonomne vlade. Seja je bila posvečena problemom Slovaške in Podkarpatske Rusije ter obnovi pogajanj z Madžarsko. O sklepih ministrskega sveta so bili informirani zastopniki parlamenta in zastopniki političnih strank. Kundt ostane v Pragi? PRAGA, 22. okt.. e. Doznavajo, da bo v kratkem ustanovljeno državno tajništvo za nemške manjšine. Za državnega podtajnika bo imenovan bivši poslanec sudetskih Nemcev Kundt ki je istočasno predsednik parlamentarne skupine sudet5kih poslancev. Začasno pomanjkanje premoga PRAGA, 22. okt. n. Zaradi rekinitve normalnega prometa po zadnjih dogodkih in odcep'tve najvažnejših premogovnih področij so v Pragi in v nekaterih drugih večjih mestih pošle že skoro vse zaloge premoga. Zaradi tega so morali danes ustaviti tudi pouk na šolah, To pomanjkanja premoga pa je le prehodno, ker je med CSR in Nemčijo že sklenjen dogovor, po katerem bo Nemčija iz sudetsko-nemšklh pokrajin dobavila CSR vse potrebne količine premoga. Dr. Beneš odpotoval v Švico PRAGA, 22. okt. e. Bivši prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš odpotuje danes z letalom v Švico, kjer bo ostal na odmoru nekaj dni. Koliko Cehov je prišlo pod Nemčijo BERLIN, 22. okt. AA. DNB poroča: V tukajšnjih političnih krogih je izzvalo začudenje dejstvo, da nekateri inozemski list: navzlic ponovnim nemškim demantijem še vedno objavljajo netočno vest, po kateri naj bi zaradi nove razmejitve med ČSR in Nemčijo pripadlo Nemčiji 800.000 Cehov. V zvezi s tem tu ponovno opozarjajo, da je po nemških virih že dokazano, da je v krajih, ki jih je ČSR odstopila Nemčiji, po čeških statistikah največ 360.000 Cehov. V tej številki, ki je povsem ugodna za Češkoslovaško, pa je všteto tudi število nestalnega prebivalstva, zlasti čeških uradnikov, ki so bili v teh krajih. PARIZ, 22. okt. br. Danes dopoldne se je sestala francoska vlada pri prezidentu republike v Elizejski palači. Politični krogi pripisujejo tej seji izredno velik pomen za vso nadaljnjo francosko zunanjo politiko. Prav iz zuiianjapolitičnih razlogov je po informacijah dobro poučenih krogov Da-ladier opustil svoje načrte o razpustitvi poslanske zbornice in razpisu novih volitev, povod pa je bilo glasovanje v poslanski zbornici po razpravi o monakovskem sporazumu in novih finančnih pooblastilih vladi, ko se je v zbornici formirala nova vladna večina. Da je Daladier opustil te svoje načrte, je pripisati Leonu Blumu, ki mu je včeraj dopovedal, da bi volitve Franciji nič ne koristile. Uspele bi Daladieru le, če bi mogel prej izvršiti volilno reformo. Na sestanku je Blum min. predsedniku sugeriral, naj razširi svoj režim na desno in levo in naj ga proglasi za vlado narodne rešitve in narodne obrambe. Daladier je po omenjenih vesteh Blumu ponudil ministrstvo za oboroževanje, vodja socialistov pa te ponudbe sedaj še ni sprejel. V glavnem pa so vplivali na Daladiera najnovejši politični dogodki, predvsem umik 10.000 italijanskih prostovoljcev iz Španije, diplomatski razgovori med Londonom in Berlinom itd. V zvezi s tem je bil nemški poslanik Welczek dvakrat v zunanjem ministrstvu. Iz Londona prihajajo vesti, da namerava Chamberlain 9. novembra, ko se bo pričelo novo zasedanje angleške spodnje zbornice, uveljaviti italijan3ko-angleški sporazum in takoj nato formalno priznati italijanski kolonialni imperij. Spričo takega razvoja v Sredozemlju Daladieru in Bon-netu ne kaže drugega, kakor izrabiti priliko in tudi Francijo vključiti v novi krog sredozemske mednarodne politike. Glede na vse to bo Daladier na bližnjem kongresu radikalnih, socialistov podal važne izjave o nadaljnji francoski zunanji politiki. Tudi počasni razvoj francoskega oboroževanja povzroča Daladieru mnogo skrbi. Letalski minister je davi novinarjem izjavil, da je bila dosedanja kapaciteta francoske letalske industrije zelo slaba in da nikakor ni ustrezala potrebam Francije in njenih kolonialnih posesti. Letalske tovarne so doslej izdelovale komaj po 60 letal na mesec. Govoril je tudi o načrtih za bodočnost. Francija si mora v najkrajšem Času ustvariti letalsko silo, ki bo razpolagala s 5000 prvovrstnimi letali. Stroški za ta letalski gradbeni program bodo znašali 17 milijard frankov Razumljivo je spričo takega položaja francoskega letalskega oboroževanja, da bo Daladier prisiljen računati v bodoče tudi s tesnim sodelovanjem z delavskimi strankami, predvsem s socialisti, ki bi mu mogli drugače s svojim vplivom na delavstvo povzročati v letalskih tovarnah še velike težave. Dr. Albert Kramer generalni tajnik JNS in voditelj naprednih Slovencev, proti kateremu so glasila Kopitarjeve ulice usmerila vse svoje napade, ker je z osnovanjem volilnega bloka opozicijo prekrižal njihove račune Pomirjenje v Palestini vojaško akcijo so Angleži zaenkrat zatrli odpor Arabcev JERUZALEM, 22. okt. br. Mesto dobiva polagoma zopet normalno lice. Promet v mestu je zopet obnovljen, ker je angleška vojska pregnala arabske upornike iz starega mesta. Le v Omar je vi mošeji je še zabarikadirana večja skupina. Mošejo so obkolili močni vojaški oddelki in bodo oblegance izstradali. Energičen nastop angleške vojske v Jeruzalemu je močno vplival na ostale palestinske kraje. V Ja-fi, Nablusu, Haifi in drugih večjih krajih so bile izvršene slične akcije kakor v Jeruzalemu. Uporniki so se razbežali na vse strani, mnogo pa so jih ujeli in zaprli. Čiščenje Jeruzalema se nadaljuje pod nadzorstvom angleških policajev, pri čemer se izvaja natančen popis prebivalcev. Vsi, ki ne žive stalno v Jenizalemu, so podvrženi strogi preiskavi, nekateri izmed njih zlasti še zaradi tega, ker se jim na ramenih poznajo sledovi nošenja puške. Zadnje tri dni ni bik) aliaati mujezi-novega klica vernikom z jeruzalemskih minaretov, od katerih služijo nekateri za zatočišča upornikov. Britanske čete so prejele stroga navodila, naj se vzdrže slehernega skrunjenja molilnic. Ta navodi- la se strogo izvajajo zlasti v onih delih mes.a. kjer tako rekoč sleherni kamen predstavlja svetinjo. Po uradnem poročilu je včeraj v starem mestu padlo v bojih 19 oseb, 25 pa jih je bilo ranjenih. Po zasedbi starega dela mesta Jeruzalema so oblasti začele prebivalstvu deliti življenjske potrebščine. Ukrenile so tudi vse potrebno, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni Napad na petrolejski daljnovod JERUZALEM, 22. okt. V bližina Bajsana so Arabci danes napadli stražo, ki čuva petrolejski daljnovod iz Mosula v Haifo. Stražnike so pobili, daljnovod pa v dolžini več sto metrov porušili in zažgali. Šele večjemu oddelku angleškega vojaštva se je s pomočjo letal posrečilo po daljši borbi pregnati Arabce. V spopadu sta bila dva Arabca ubita, veliko število pa ranjenih. Do večjega spopada je prišlo tudi v bližini Sida, kjer so Arabci napadli neko židovsko karavano. V tem spopadu so bili trije Arabci ubiti. Uspela potegavščina pariških novinarjev čudna proklamacija grofa Pariškega PARIZ, 22. okt. e. Francoski tisk ima zopet svojevrstno senzacijo. Včeraj je baje na skrivnosten način pristal z letalom na nekem zasebnem letališču blizu Pariza grof Pariški, sin pretendenta na francoski prestol. Grof Pariški stalno živi v Belgiji. Kakor znano, ne sme on, niti noben drugi član bivše dinastije stopiti na tla francoske republike. To je prvič, da se je pojavil pretendent za francoski prestol v Franciji. V neki dvorec blizu letališča je bilo povabljenih okrog 15 novinarjev, Id so jih pripeljali z avtomobili tja, ne da bi vedeli, kam jih vodijo. V neki sobi dvorca se je pojavil grof in jim preči tal prokla- macijo, naslovljeno francoskemu narodu. V proklamaciji pravi med drugim: Naša propast, kakor tudi naša rešitev ležita v moči naše vojske, v žaru naše volje in v poletu naših src Nato je obširno razlagal, da je edini predstavnik francoskega kraljevskega doma in da bo napravil red v Franciji ter združil vse Francoze v nacionalni ideji. Po preči tanju te proklamacije je grof popil z novinarji časo šampanjca in jih prosil, da ničesar ne spregovore, dokler ne pridejo v redakcije. Nato je izginil z dvorca. V pariških novinarskih krogih mislijo, da gre za uspelo potegavščino. Stalin ubit? Rimske vesti s finske meje RIM, 22. okt. AA, (Štefani). Listi objavljajo vest, ki je prišla s finsko-sovjetske meje in pravi, da. je bil Stalin ubit. Vsekakor je diktator nekam izginil brez sledu. V Kremlu drže te vesti v največji taj« nosti, da bi preprečili splošen upor. Ne pozabite. da je samo še par dni časa za reklamacije Zato se nemudoma prepričajte, aH ste vpisani v volilnem imeniku, ker sicer ne boste imeli volilne pravice. Poglejte tudi, če so vpisani vaši znanci, in če niso, jih na to opozorite ! Vse informacije dobite v tajništvu JNS. Ne odlašajte, storite to takoj! Kanton v plamenih in razvalinah KANTON, 22. okt. (Reuter) Predno so Kitajci prepustili mesto Japoncem, so pognali v zrak vse državne urade, vsa industrijska poslopja, vsa večja poslopja in mostove v mestu in okolici mesta. Kitajsko topništvo in tanki so se z ostalimi kitajskimi četami umaknili v zapadni smeri. Takoj nato se je začel splošen beg civilnega prebivalstva. V mestu je ostal le mali oddelek vojske. Slišale so se strašne eksplozije po mestu. V zrak so zletele tovarne cementa, papirja in pa električna centrala. Vsa državna poslopja so do teme-, ljev porušena in požar, ki je sledil, je zajel vse mesto. Gasilske čete so zažigale mesto na vseh koncih in krajih, in -so kot zadnje odšle v zapadni smeri za kitajsko armado, Manjši oddelek kitajskih čet je skušal nato ovirati prodiranje Japoncev, ki so nato skoraj brez borbe vkorakali v mesto. Italija in Španija RIM, 22. okt. e. V zvezi z vestmi, da bo angleški parlament v začetku novembra ratificiral italijansko-angleški sporazum, javljajo, da bo Mussolini, takoj ko bo objavljena ratifikacija, podal izjavo, da se odpoveduje taritorialnim aspiracijam v Španiji. Ravno tako se doznava, da je italijanska, vlada obljubila, da bo nadaljevala z odpoklici prostovoljcev iz Španije, Sorzna poročila CURIH, 22. okt Beograd 10.—, Pariz 11.735, London 20.975, New York 440.25, Bruselj 74.45, Milan 23.175, Amsterdam 239.40, Berlin 176.30, Praga 15.10, Varšava 12.75, Duiiifjll *y »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 22. oktobra 1938. - - ^ - ^ - — - Kuhinja in prenočevalnice za reveže a, kipa lena*}* ■ to»4tbo Ljubljaaa, *fc Oktobm* Beračenj se Ji pri dM take imzairilo, da Ljubljana poataja preftetoica barastvmt postalo je akt, ki Ima globlje koratiine fil ki ga bo treba salo tudi radikalne odpravljati, če mislimo iskreno &a odpravo, aia» stna občina namerava letos aaceti odprav* ljati beračenje nekoliko drugam kakor g* je doslej. Beračenja v resnici ne more« ie-trebiti s moralnimi pridigami, izgoni, zapor! in tolaioarnl tem ve 5 predvsem a kruhom* Bato namera vajo odpreti veliko kuhinjo za nezaposlene in druge lačne ljubljanske reveže, ki zlasti pt>zimi okušajo prekletstvo bede. Raeen kuhnje nameravajo uvesti tudi prenočevalnice za ljudi brez strehe. Tudi takšnih revežev je pri nas dovolj* 3s je malt mestna ogreValnica vedno pretesna. To so načrti mestnega socialnega urada, ki pa bodo uresničeni le, če bodo zanje zbrali dovolj denarja. Zato tudi organizirajo veliko *oc*&mo ftkfcljo adaj o vseh svetih. Vrhovni socialni avet Je i»iel suoči zopet plenarno Sejo zaradi te akcije, ki zahteva najilrte In složno sodelovanje vseh dobrodelnih drufttev, da bodo uspehi tudi primerni. V Splošnem društva ne odklanjalo sodelovanja In tudi pomislekov proti akciji ni Se Isrekel ftobeh zastopnik društev in organizacij Sodelujejo vse. dobro- i delna Ženska drultva* ne glede na smer. I Značilno je, da sodeluje tadt DfUštvo efaagelskih gospa, featno bOOO AkClii pomagali marUlvi delavci Mteaga ferža. Upravnik HK A. Jagodic Jt prevatl nadzorstvo nadi Skladiščem, ki Jt V pfajlnjih prostorih Slovenske banke na Krekovem trgu. Tudi skavti In gozdovniki alte od-Klonill sodelovanja. Upat- smemo, da bedo pomagali naći vrli gasilci, ki se zavedajo, da je treba priskočiti bližnjemu na pomoč ne le, ko mu gori hiša, temveč tudi« ko gladuje. Glad je Še hujši kakor požar, povoden j ali druge Šibe božje. V Ljubljani je 6.608 hiš in rešiti je treba problem« kako bi po vseh teh hišah čim hitreje in brez strožkov raznesli najprej nabiralne pole in pozneje darovalcem — ki sicer ne bodo v vseh hišah — vence in sveče. Po vseh hišah najbrž ne bodo mogli raznesti nabiralnih pol in morda bodo morali glavno delo opraviti na stojnicah, ki jih bodo razpostavili ob vseh živahnejših križiščih, pred cerkvami in pokopaMiW% kjer bodo vpisovali darovalce in jim delili vence in sveče. Upanje je. da bo vse vsaj kolikor toliko zadovoljivo urejeno m da botte lahko fa*-dali vse vence, ki -^ih *->leto v mefetnem fta* vetišču za ubožne. Spleti so jih že precej in do prihodnjih dni. ko bodo postavili stojnice na javne prostore, bo najbr* že dovolj blaga. Turistični film »Jugoslavija« Ljubljana, 22. oktobra V polni frančiškanski dvorani je snoči Zveza za tujski promet pokazala turistični film »Jugoslavija* v naravnih barvah, katerega je izdelal dr. Konstantin Kostic. Uvodne besede je spregovoril predsednik Zveee ža tujski promet dr Rudolf Marn. Pojasnil je, da bodo gledalci videli samo tretjino filma, ker sta ostali dve tretjini v inozemstvu, kjer ga vrte v propagandne namene. Dr. Kostic je isdeki film po naročilu Putnika,, ki ee nekaj let razvija silno propagando, s katero fekuša vzbuditi zanimanje tujine, slasti Amerike, ?.& lepote naše domovine. Sel propagandnega oddelka Putnika g. Pavlic iz Beograda je pojasnil v svojem govoru, da se je dr. KostiC s svojimi propagandnimi predavanji uveljavi! v Ameriki in mu je Putnik zaradi tega poveril izdelavo propagandnega filma v naravnih barvah. Film je prirejen za okus tujcev, zlasti žsa okus Američanov, ki jih skuša Putnik kar največ privabiti v našo drzavO. Zdravo valuto imajo in finančne turisti ena postavka v naši bilanci je močna postavka, saj je lani prišlo v naso državo okrog 280.000 tujcev, ki so pustili v državi okrog 200 milijonov dinarjev. Drugi del filma kažejo zdaj na Holandskem, tretji del pa na Švedskem. Prosil je tudi publiko, naj ne presoja f\U ma preveč kritično* pojasnil je napredek fotografije v zadnjih desetletjih in probleme, s katerimi se mora še boriti fotografiranje in filmanje v naravnih barvah. Predvajana tretjma propagandnega filma vsebuje lepote in zanimivosti južnovzhod-nega dela naše države, od Beograda do Skopi j a. jadransko obalo, Plitvice ih Zagreb. Avtot je iskal predvsem objekte, ki učinkujejo z barvami, narodne noše, pokrajine, tipe. Priznati je treba, da je avtor filma uspel vprav z barvami. S te plati tudi filmi v barvah, ki so bili narejeni na primer v Hollywoodu in smo jih imeli priliko videti, niso bili boljši. Skoda pa je, da je film nem, njegov učinek bi bil mnogo večji, ako bi slišali prikazani narod govoriti, se smejati in plesati ob zvokih domače glasbe. S stališča režije je film seveda diletantski, avtor je bolj fotografiral V naravnih barvah kot a filmskimi sredstvi prikazal dinamiko življenja. Za dopolnilo je pokazal g. Cveto Švigelj, zastopnik podjetja Kodak, tri svoje prav dobre in zanimive filme, dva v naravnih barvah, z motivi s Save, Jalovca in Doline sedmih jezer. Da mu ni bilo samo za propagando, temveč tudi za umetniško kvaliteto, je njegovim filmom samo v prid. Lep praznik v Retečah Reteče, KL oktobra. Reteška šolska občina bo imela jutri lep praznik. Otvarjala in blagoslavljala bo novo šolo, ki je mladina po njej že toliko let hrepenela. Trdi so bili boji, nešteto je bilo potov, a krepka volja je zmagala vse. Na lepem prostoru v neposredni bli* zini reteškega postajališča se je dvignilo iz tal ponosno poslopje, najlepše v tej širom naše domovine znani vasici. Mladini se odpirajo sončni, zdravi učni prostori. Ustreženo je želji še iz predvojnih časov. Celih 25 let je bilo treba, da je beseda meso postala... Novo šolo je zgradil stavbenik Oblak iz Kranja, večino del pa so opravili kar domačini sami. Po proračunu bi veljala šola 540.000 din, s popustom pa so dosegli toliko, da so speljali tudi hišni vodovod s 25 m globoko talno vodo — na motor, uvedli angleška stranišča in instalirali elektriko, šola, v kolikor gre za prostore mladini, popolnoma ustreza. 160 otrok bo pohajalo v Štiri prostorne, lepe učilnice, ki imajo divno lego, a ne za gledalca, ker obračajo cesti hrbet, zaradi pravilna sončna lege, pač pa za mladino. Vsi prostori v Šoli so ekonomsko izrabljeni. Poleg stanovanjskih prostorov in pisarne naj posebej podčrtamo krasna hodnika s 56 kvadr. metrov površine. Celotno šolsko poslopje nareja kar najboljši vtisk. zemljišče, namenjeno v Šolske svrhe pa meri 3100 kvadr. metrov. Da se je Šola sezidala, ima seveda največji del zaslug domača občina, ki je Imela do leta 1937 zbranega fonda s podporami in prispevki din 160.000, gospodarski j načrt pa predvideva plačilo stavbe v osmih letih. Akcijo Je podprla tudi bano- J vina. Nova štirirazrednica pomeni nadaljnji korak k izgradnji ustrezajočih Šolskih po-alopij v škofjeloškem okraju. Naj služi • ftn vapodbudno svrham, ki jim je odločen! Kulturni po-vzdigi naroda in napredku domovine! To je na§a topla želja! ■ - S kolesom v smrt zagorje, si. oktobra Danes popoldne okrog 16. are se je bliskovito ražVedelo da se je pri padca S kolesa ubila Ste le komaj 18 let stara rudarjeva hčerka Fafti Romih, stanujoča V »PodurU v Toplicah. Roinibovi so hifl pred kratkim zgTadili v tako žvani »Abe-sUiijU v Toplicah hišico, v katero so se prav danes že delno preselili. V sobi je bilo treba napraviti še arensko slikarijo :n po vzorce je poslal oče pokojfcb Fafti. Dobila bi jih pri botri, ki stanuje v ravnici nad Hribovškom torej v precejšnji višini, kamor se je pokojna Fani kljub pomislekom domačih napoiila s kolesom. Gori grede je šla seveda peš s kolesom ob roki, ko pa je prejela vzorec, je kolo zasedla in se spustila na pot, ki je še za izurjenega kolesarja nevarna. Fani je bila mimo tega še kratkovidna, kar je tudi vzrok, da se je "c vožnja končala katastrofalno. Prvi del klanca je prevozila se dokaj »rečno, ko pa je z vedne večjo naglico začela drveti po drugem, strmejšem klancu, je sicer najb'ž poskusila zavirati, toda ker je bila pač nevešča in kratkovidna, mimo tef^a že prestrašena in zbegana, ker jo je že skoro vrglo v levo *tran čez pot in se je sa las redila na drugo plat, je zdajci zgubila vsakršno oblast nad seboj in kolesom. Sunek od leve na desno je bil tako močan, da je s vso fei-trico odletela čez doaoo stran e poti in zviška v kak meter globok jarek poleg poti z glavo naravnost v precej dolg kos aaVrženega okleščenega drevesa. Z levim očesom je j-riietela na za palec dolg- odrastek, ki se ji je zasadil v moigane in v kratkem povzročil smrt. Ko so prihiteli ljudje, so našli že vso okrvavljeno v nao> njih vzdihljajih. Prihiievst zdravnik dr. Slavko G rum je ugotovil smrt radi težke poškodbe možgan. Pokojna Fani je bila staršem v izdatno pomoč, pridna in delavna najstarejša hči. Kakor da je slutila svoj tragičen konec, je še danes, ko so se selili, zatrjevala, da nikoli ne bo stanovala v novi hiši, tu v >Poduri«, da ji je bolj všeč. In Vendar §e je nesretnica preselila... S težko prizadeto rodbino sočuvstvuje ves revir in obžaluje nesrečno smrt mladega dekleta. Ohranimo ji lep spomin, preostalim n*^ie toplo sožalje! pričala na istem igrišču prvenstvena tekma mladin SK Olimpa in SK Celja, ki jo bo sodil f. Oberlindtntr ta Celja. —c rrapnfntadni lafekoatletaki miting bk Jugoslavije Kot prireditev po dolžnosti se bo pričet Jtttri ob t. dopoldne na Olaziji. Miting je m seniorje t»r M Juniorje C ifi B. Startali bodo atleti Primorja, BK Celja, SK Jugoslavije in SS nekaterih klubov Miting bogotovo zelo saniral v. —c Nsneep celjskih seJustov v Mariboru, Celjski Šahovski klub bo gostoval jutri v Mariboru in igral revanžni mateh s tamkajšnjim šahovskim klubom UJN2B. —c Z atevesa je padla V torek 451etna posestnikov* žena Matilda MuŠiceva iS Druskovem pri Humu Ob So tU in si Slomila desno rOKO ¥ zapestju. Zdravi se V celjski bolnici. —c Članice Sokolskega društva Pri orlu« na Glavnem trgu. Iz Celja _c V počastitev tOletttiee smrti ivafi* Cankarja uprizore dijaki, člani Jtl na kla* sični gimnaziji, drevi ob 8. v celjskem gledališču Cankarjevo »lepo Vido*. Obiščite predstavo v Čim večjem številu! —c Francoski krotek V Cetjtt je na svojem občnem zboru izvolil naslednji odbor* predsednik g. ravnatelj Jože frMnertniRi podpredsednik odvetnik g. dr. Gvidon BŠB* nec. tajnik g, prof. Jože Karba, blaga jni-čarka bančna uradnica gdč. BlaAche Kokotova, knjižničar g, prof* «r. Franjo 61-janec, odbornik g. dr. Ivan Likar, predsednik upravnega sodišča, pregledovalca računov g. prof. Josip Napotnik m šolska upraviteljica v p. gdč. Ivanka Zupančičev*. Na občnem zboru je bila soglasno Sprejeta resolucija, da bo Francoski krožek tudi nadalje izvrševal V društvenih pravilih določeno nalogo, a hvaležno odklanja kakršnokoli podporo sedanje franeoske v*e> de. --c Celjsko pevsko drnstvo prtnefl v na* boto 12. novembra V veliki dvorani Narodnega doma koncert pod vodstvom društvenega pevovodje g. Peca Segule, ki Oa 10 let uspešno vodi pevski zbor CPD. Na sporedu bodo najlepše skladba AflSJntea, Foersterja, Schvvaba, Rista Savina, Lajo-vica. Preglja in Jereba, Ki Jih bosta izvajala mešani in moški KboT. rta konosrt is sedaj opozarjamo vse občinstvo. —c Smrtna žrtev prometne saisrefla* Včeraj smo poročali o težki prometni nesreči na Sp. Hudinji, katere Žrte* Je postal 171etni kleparski vajenec Emanuel Ja-nežič iz Trnovelj pri Celju. JaneftU Je včeraj ob 14. v celjski bolni« potnegel poškodbam. —-c Strelska tekma celjske strelske družine se bo pričela jutri ob pol 0. dopoldne na strelišču v Pečovniku. vabljene so tu* di dfttge strelske družine. —c Podsavestts prvenstvena tekom med SK Olimpom Ih SK Celjem Se bo ptfMeta JutM Ob 15.15 na Olimpovem igrišču ▼ Oa* barja, za tekmo, ki bo gotovo živahna m napeta, vlada veliko eanimanje. Bat sodnik je delegiran g. Vrhovnik Vt LJubljane, . kot nomaetnik pa a> Mrojesk Oa K SI bo | SPORT Prijateljska nogometna taktna V nedeljo je gostoval Športni klub Radeče v Litiji, kjer je odigral prijateljsko teKmO š % Litijo. Zmagalo je moštvo iz Radeč s rezultatom 5:3.(3:2) Moštvo je nastopilo v postavi: rtoa, Žanraštnik, Svetlin. Koren, Huzjak. Lindič. Štefko, Ferči. Mirko, Manza in Šribar. Začetni udarec ima Radeče in takoj preide v nasprotnikovo polje. Opaža se. da nadkriljuje Radeče nasprotnika v vseh vrstah. Razvije se živahna in ogorčena bbrba. Radeče Igra proti soncu, a kljub temu doseže po Sribafju Vodstvo 1:0. Litija še osvobodi pritiska, a počasi preide v premoč1. Vratar Kos irha polhe roke dela in opravlja svoj posel brezhibno V 30 minuti nenaden napad Litije konča z golom 1:1. Temu golu je kumoval levi krilec Radeč. Litija ohrabrena s tem golom obupno pritisne m preide po neupravičeni ehajstki v vodstvo 2:1. Malo pred noičRPom postavi Sriber po kra«mi kombinaciji najlepši sol dneva 2:2. Tik pred koncem pojasa pa Huzjak z razantnim strelom z daljave 25 metrOV potrese mrežo ih poplavi Radeče v vodstvo 3:2. V drugem polčasu pregrupira Radeče Svoje rnoStVo in uspeh ni izostal. V 15. m ppviŽa Hanza vodstvo na 4:2. Radeče je absottitni gospodar ha igrišču. Litija poizkusa z vsemi sredstvi, da zmanjša rezultat. Toda kliub temu Huzjak poviša v 25 minuti na 5:2. Sledi še nekaj napadov in povsem Slučajno oride Litija do svojega zadnjega gola 5:3 Na koncu ima Radeče še več prilik, da poviša rezultat, toda mala smola, malo pa je popustil Hanza zaradi izčrpanosti. Teko je ostalo pri 5:3. Sodnik je bil nemogoč. V nedeljo bo igral SK Radeče v isti postavi prvenstveno tekmo v Krškem proti SK Krško. Po i?ri. ki jo je igral klub v Litiji, nI težko iskati zma skoval ca. Prepričani smo. da nas bosta razveselili z zmago. Moštvo Radeče se odpelje v nedeljo ob 12 z vlakom v Krško. Prijatelji in navijale! belo-rdečih vabljeni! ~ Motocikliške dirke za »Veliko nagrado Beograda«. Moto-klub »Ilirija« javlja, da bodo motociklistične dirke za veliko nagrado Beograda 30. t. m. (prvotni razpis za 9. t. m; t. l.L Dirkači se pozivajo, da se še danes do šestih zvečer javijo v tajništvu kluba ter ponove svoje prijave, člani Mctokluba Ilirije, ki bvvajo izven Ljubljane* naj se takoj prijavijo tajništvu kluba bnsojavno ali telefonsko (interurban telefon 20-66). 12 Novega mesta — V proslavo 20 letnice Jugoslavije priredi kr. odbor Udruženja vojnih invalidov, vdov In sirot v Novem mestu svečano akademijo. Prireditev, ki je bila zaradi šeptemberskih dogodkov preložena na soboto 22. t. m. se bo vršila v obsežni dvorani telovadnice osnovne šole rb 2d; in ima prav pester spored. Poleg orkestralnih in pevskih točk, recitacij in govorov, bd vpfižotjena na odru tudi prava vojna epiždda, pri kateri sodelujejo z odobritvijo ministrstva vojske vojaki tukajšnje ga mizi je v popolni vojni opremi. Orkestralne točke bo dirigiral g. Drago Sproe, pevske g. Markelj. Jutri bo v kapiteljski cerkvi ob 9.30 maša za padle bojevnike, pred to pa bo imel govor prost g. Karel Čerin. Občinstvo naprošamo, da se proslave udeleži v čim večjem Številu, da tako tudi na zunaj Izpričamo ljubezen in zvestobo do svobodne domovine Jugoslavije. — Lepo edhodnieo je priredilo Sokolsko društvo v četrtek zvečer svojemu agilne-mu članu in marljivemu sodelavcu v župni upravi« postajnemu načelniku g. Štefanu Jarcu. Večer poln bratskega sožitja, ki se je vršil v Sokolskem domu, so posetili bratje in sestre v prav častnem številu. Tudi na tem večeru, kakor že na marsikaterem prej, se je poslovil od priljubljenega brata V imenu društva, starosta Aotar br. Marinček, ki je na odhajajočega naslovil prav iskrene in bodrilne besede. Za njim se je od br. Jarca poslovil Se bivši predsednik mestne občine trg. g. Jofo PauČiČ, ki ga je Orisal ne samo kot Sokola, marveč tudi kot plodnega javnega delavca, ki se nikoli ni bal dela za občo korist. Obema govornikoma, kakor vsem udeležencem večera, se je zahvalil br. Jarc v izbranih besedah, povdarjajoč, da sicer težko zapušča Novo mesto, vendar pa S taro čuvstvom, da ga bo imel Ohranjenega Vedfto V dobrem in kar najlepšem spominu. Br. Jarcu, ki odhaja na novo boljše službeno mesto v Ljubljano, selimo, da bi mu tudi tam teklo življenje tSKO *aa©voljnd. kakor ga je preživljal pri nas. —■ Mestna uboinica je sedaj dograjena m v surovem stanju spravljena pod streho. Dela V kolikor bo dopuščalo vreme. Se bodo ifevrseVala v notranjih prostorih. PrOstorna stavba, ki je delo domače tvrd-ke Rataj, BO sprejela pod svojo streho« ko ton slovesno izročena svojemu namenu, preko 40 mestnih uboScav, ki bodo imeli V anvodu vso potrebno oskrbo. — Hotno vajo proti zračnim napadom bo imelo našo mesto v ponedeljek 24. t. m, svečar. PO devetih ne Sme biti v mestu nobene vidhe svetlobe ali kake dru se masvatljSve. Da se to v resnici in strogo I po predpisih izvede, bodo pazili za to določeni organi. Mesto mora biti ta večer V popolni temi, sato tudi na bo delovala električna javna ratsvetljava, KriUos It naredbo, ki Jo Je izdala banska uprava in katero je mestna občina rsaposlala v ravnanje vsem hišnim posestnikom, kakor tudi najemnikom, zadene Občutna globa« Ker bo pri nas v torek 24. t th. velik Lu-kežev sejam, na katerega prihajajo ljudje z vsakovrstnimi vozili Se prejšnji večer, jih bo nočna Vaja nemalo presenetila. —■ V korist revnim priredi Kolo Jugoslovanskih sester v nedeljo na trgu Kralja Petra II. Vsakoletno javno tombolo z bogatimi dobitki. Občinstvo, ki pozna dobrodelne akcije naših kolailc. se naproša, da marljivo posega po tablicah* — Običajni letni LukeSev sojem bo V torek 25. t. m Vsem občinam v vednost Ljubljana, 22. oktobra. Na letošnji glavni skupščini Sadjarskega in vrtnarskega društva je bil stavljen predlog, naj se uvede strožja kontrola pri prodaji izdelkov na mestnih tržiščih. K temu predlogu objavljamo razglas kraljevske uprave, ki se glasi: >V švrhO omejitve tatvin grozdja ki Sadja ter preprečenja velike škode, ki jo povzročajo razrti delomrzneži vinogradnikom in sadjarjem s prodajo nakradenega blaga, odreja kraljevska banska uprava vsem predsednikom mestnih ih trSkih občin, da nj:h organi od 20. avgusta dalje istočasno ko pobirajo stojnino. zahtevajo od nepoznanih prodajalcev dokaze— po možnosti uradno potrdilo občine — da so upravičeni prodajati prineseno grozdje in sadje. Ža pridelke dobavljene izven dravske banovine, zadostuje železniška vozovnica ali potrdilo prevoznega podjetnka. Sumljivo sadje in grozdje naj se zapleni in proda v korist postavke za pospeševanje vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva. Prodajalci zaplenjenega blaga naj se zasledujejo in kaznujejo po zakortu. Občine šo dol-ne pravočasno opozoriti vinogradnike tn sadjarje na ta razglas ter Izdajati tozadevna potrdila. 2!a tako potrdilo ne sme občina zase zahtevati nobene odškodnine«. lgnaci) Založnik umrl Maribor, 22. oktobra V noči na soboto je po daljSem trpljenju izdihnil obrtno zadružni načelnik g. Ignacij Zaiožnik, star 62 let. Preo'anskim je praznoval 60-letnico rojstva. Rojen ie bil 23. julija 1876 v Breznu pri Vitanju. Leta 1897 je maturiral na celjski gimnaziii, študiral je nekaj ča9a pravo^ potem je pa stopil v službo v odvetniško pisarno v Slovenski Bistrici. Pozneje se je preselil v Cel'? k dr. Kutkovcu, pri katerem je ostst r /*n vojnih let do leta 1920. Že kot mladenič je pridno deloval v narodnih društvih, zlasti v slovenjeblstriški Čitalnici, bil je zaveden nacionalist in Sokol. Leta 1920. je bil imenovan za obrtno^ zadružnega nadzornika in za vodjo podružnice urada za pospeševanje obrti v Celju, kjer se je pričelo njegovo plodno delo v prospeh slovenskega obrtništva na Štajerskem. Pozneje 1. 1925. je b^l premeščen v istem svojstvu, toda t veliko večjim delokrogom v Maribor, kjer je opravljal tO funkcijo za vso bivšo mar:borsko oblast. Do zadnjega je opravljal posle obrtno-za-družnega nadzornika za to območje, obenem pa mu je bilo poverjeno tudi tajništvo urada za pospeševanje obrti, ki ga je ustanovila Zbornica za TOI 1. 1933; Neutrudljiv je bil pokojni v svojem obširnem delu. Leto za letom je prirejal za mojstre in pomočnike po več strokovnih tečajev s številnimi predavanji. Marljivo je opravljal tudi posle predsednika komisije za mojstrske ispite. Povsod so bili videni lepi sadovi njegovega dela v korist obrtnikov, katerim je bil vedno iskren prijatelj in svetovalec. Kljub ogromnemu službenemu in pokllenemii delu je p& nflšel še dovolj časa Vsa kulturna, gospodarska in politična vprašanja tef je kot Odkritosrčen nacionalist pomagal povsod, kjer je le mogel. Vzgleden je bil tudi kot mož in oče; enaka harmonija je vladala v njegovem rodbinskem krogu, kakor pri vsem njegovem službenem in javnem delovanju. Vzornemu rodoljubu in odličnemu borcu za nacionalne ideje ohranimo trajen spomin, težko prizadetim svojcem naše Iskreno sožalje! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota. 22. oktobra: iVideset sekund ljubezni Premiera. Premierskl abonma Nedelja, 23. oktobra: zaprto Ponedeljek, 24. oktobra: zaprto Torek* 25. okotbra: Veriga. Bed B Sreda, 26. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda Četrtek, 2?. oktobra. Potopljeni svet. Rad četrtek * _ Opozarjamo na nocojšnjo premier©. Vpri-zorila se bo Benedettijava Veseloigra »Trideset sekund ljubezni« v režiji prof. Šesta V glavfaih vlogah bodo nastopili t M. Danilova, Gabrljelčiceva, M. Boltarjava, Nablocka, Rakarjeva, J. Boltarjeva, Kralj, Cesar, Jerman, Gregorin, Lipah in Preaet-nik. Predstava bo za premierskl abonma. idtri bosta dramsko in operno gledališče zaprti zaradi odredbe ministrstva prosvete zaradi pogreba Nj.Vls. kneza Araefta. OPEKA Začetek ob 20. uri Sobota. 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red B Nedelja, 24. oktobra: zaprto Ponedeljak, 24. oktobra: zaprto Torek, 28. oktobra: zaprto ftreda, 16. oktobra: Oorenjski slavček Getrtak, t7. oktobra: Poljub. Premiera. JPliiidaialU abonma SHaisne^rm opera »Poijub« se bo pe?a prVl§ Po prevratu v nas i operi v četrtek dnO IT. t. m. Delo je Izredno melodiozno. zatO tUdI jako priljubljeno. Dejanje je pr -proitO in opisuje ljubezensko zgodbo, ki se jO godila v mali vasi v čeških gorah. Opero sta naštudirala kapelnik 2ebre in rež »ar Zupan. Premiera bo za premierskl abonma. lt*dlo - LJubljana slavi prihodnji teden 10-letnioo svojega obstoja in na njegovo željo se bo pela v sredo 26. t. m. Foenter-Polieava opera »Gorenjski slavček«. (foe£e\niea KOLEDAR DANES: Sobota, 22. oktobra katoličani: Kordula, F"des JtrfRI: Nedelja, 23. oktobra katoličani: Janez KapUt. 2ivka DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Amor v fraku KINO UNION: Velikn pustolovščina KINO SLOGA: Na dnu KINO MOSTE: Izgubljena žena in Ljubezen ha pohodu KINO 6I6KA: Njena ljubezen, njena bol DRUŠTVO »SOČAi - MATICA proslava 20 letnice jugoslov. države ob 20. HO pri » Levu« RAZSTAVA »OTROK V SLIKI IN PLASTIKI« v Jakopičevem paviljonu, odprta vsak dan od 9. do 18. PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED GASILSKA ČETA VtC javna tombola ob 14. na trgu pred gasilskim domom DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piecoli. TfTŠev« cesta 6, Hočevar. Celov^kn cesta Gartus Moste — Zaloška i< MESTNO DEŽURNO ZDRAV NI s KO SLUŽBO bo opravljal od sobote od osmih zvečer do ponedeljka do osnv.h zjutraj dr. žitko, Pletersnkova ul. št. 13. telefonska številka 47-64. 3$pod bita Zakaj enostavno, če gre tudi zamotitno? Sedi S in bereš: Policija VTJr poiz^dbe za nvznunimi storilci. >. Kmet bi dejal. Policija poizveduje. 11 Obdržal je predavanju. In 7ojyct hi dejal naš kmet: Obdržal je najdeno mo.f-njo denarja ali ukradeno koko* . . DaheS je sobofa. jutri bo nedelja. Iz glednliike pisarne prineso »uradne objuve«. V niih ^t<> Ji: Jutri je premiera... Glavno Vlo§jb >ttru... Zopet drugič bvreš: Društvo bo ptittdtto predavanje in — predava ta in tb'-., Neki doslej fe neižsleaeni storilce j v ukradel obleko.,. Poklicani zdrmmik je rnogaJ ugO* toArtti somo smrt. Naj v miri; počiva. . . Torej ždraimik haj v miru poena, ne pa tistU ki ga je našel zdravnik mrtveci... V razpoloženju vedre razposajenmtt je streljal. Če b! vide? kmet takega strelca* bi dejal, da je streljal pijanec... Ob priliki nekega spora... Xa$ jezik protestira tudi tu in pravi: V sporu afi v prepiru . . . Z razbito tobanjo so ga prepeljali v bo/« nico... Ali ga niso prepeljali z vozom'y Z njim je legel v grob mož krerr^ ni ga značaja... Torej sta legla v grob k.tr av V novo življenje ne pomeni vedi'o to. kar razumemo pod poroko. Kaj rudo ti pt : / , da gresta ženin in nevesta v tti ro / n/e, ko stopata pred oltar... Aretirati > tatico, pri kateri pa razen svilene rute ni-so našli nobenega denarju. Svilena ruiit ie torej tudi denar it. Cena jubolkam *e ie zopet ugodno afirmirala. Je&Qtka obim inCi kmetje prm*ijo< da so se jabolku podražila. Izobraženec pa misli, da je imenitnei.. o lepo pisati. Razbojnik Zavsrl pod ključem Ljubljana. '12. okt i>ta Včeraj smo poiočali o i< .:«>"• g |a I b P°-baglega kaznenca Leopolda Zaveiia in njegovega pajdaš > Jož°ta Anžurj«, ki .ta ogražala gorjance vasi na i Litijo in često prihajala tudi v d: lino. kjer eta zagrešila vej vlomov in ta vin. Pred dnevi sta se pojavila tudi v Kiomu pri Sv. Kn-žu in iz repa i a hiso peka Josipa feketa,'pri katerem je bil svoj čas Zavafl 'jelužben kot raznasalec kruha. Po vlomih v d 1 al sta se razbojnika repet umaknila v nribf». kjer sta se počutila varnejše, nego v bližini večjih Krajev. Da se razb?jnikH ikri« vata v hribih nad Li.:;o, eo oiotni'ii z. Litije in i* At. Vida na Dolenjskem ved rdi že dolgo časa in so tolovaja tudi že večkrat zasledovali. Njihov trud pa je vedno ostal zaman, šele včeraj se j'm je končno poerečilo aretirati Zaverla. dooim se An-žur 6e skriva. V Zubnu pri St Vidu je bil včeraj pojem, na ka-ereaa so prišli ljudje od povsod, zlasti pa s hril ov .Na sejmu ~o r-e pojavili tudi orcžriki, ki so navezal: razgovor z gorjanci in jim pokazali Zavir-lovo sliko. Sejmarji s "Prirnakovega so takoj spoznali Zaverla in povedali, da re skriva na gori v neki šupi. vendar \fč-krat prihaja med ljudi. Na Primskovo sta že dopoldne odala posestnikov sin Stanko Drakeler ter organist Ivan Cerr.e sta poiskala. Zaverla v njeg-cvem skrivali&eu in ga povabila v neko zidanico. Vsi trije so aedli k pijači in se prijetno razgovar-jali. Pijača je Zaverlu razvezala jezik, c'a je pripovedoval vesele zgodbe iz evoje&a življenja, dokler ni omagal. Draksler in Gernc sta nato planila nanj in ga zvezala. V aldanico so kmalu nato s:opili orožniki, ki so Zaverla uklenili in ga odpeljali v £t. Vid. Kakor hitro se je po S t. Vidu in okolici zvedelo, da so orožniki aretirali nevarnega razbojnika, se je zbrala tamkaj velika množica ljudi. Zaverla so orožn'ki na postaji zasli5rli in jim je tolovni nriznal kopico vlomov v hribih nad Litijo in pa v okolici St. Ruperta na Dolenjskem. Davi so Šentviški orožniki spravili Zaverla v Litijo, kjer ga sedaj temeljitejše sasllšu-gfr_ *ost*ni in »Mati V + dtlikove družbe! Tivoli in Rožnik naš prvi pravi narodni park Liubljana, 22. oktobra iikoraj povsem neopaženo v širši javnosti jc prišlo pri zadnji seji ljubljanskega mestnega sveta do izredno pomembnega sklepa, ki smo po njem dobili v resnici pravi narodm park. TrigLavskega narodnega parka ne moremo prištevati med prave narodne parke, kjer bi bila flora m favna primerno zaščiteni kakor drugje po svetu v narodnih parkih, saj sta v njem dovoljena celo pasa m iov. Zdaj pa postaneta — v začetku vsaj formalno in pravno — Tivoli in Rožnik narodni park. kar bodo z velikim veseljem pozdravili vsi naši iskreni prijatelji narave. Po novem lovskem zakonu (S 5 odstavek 2) je ljubljanski teritorij, ki meri skupno 6.685 ha. razdeljen na tri lovišča. Po zakonu mora namreč vsako lovišče meriti najmanj 2000 ha. Lovišča so imenovana po svoji legi barjansko, viško in gorenjsko. Barjansko meri 2030 ha ter obsega ves desni breg Ljubljanice s Crno vasjo, Haupt-manco, Ilovico, Golovcem in Stepanjskim poljem. Viško lovišče obsega 2010 ha in se razprostira od Ljubljanice in Glinščice ob mestni meji do Ceste na Rožnik in prehoda na tržaški železniški progi, do Nunske ulice čez Kongresni trg na Ljubljanico. Obsega Rakovo jelšo. Mestni log. Vič. Glin-ce m Brdo. Gorenjsko lovišče meri 2300 ha in obsega Zgornjo Šiško. Koseze. Drav-Ije in polje med Mostami in letališčem. Iz teh lovišč so izvzeti Tivoli, Rožnik in Grad. med tem ko je prejšnje čase spadal ves mestni teritorij v lovišča. V tivolskih in rorniških gozdovih je bil dovoljen lov in zakupniki lova so lahko streljali tudi pse. če so se zatekli v njihova lovišča'. Lovili so lahko ne le divjačino, temveč tudi ptice. Zgodilo se je celo. da je bil na Rožniku ustreljen pes bivšega ljubljanskega župana. Samo po sebi se razume da se divjačina m mogla razmnožiti in da ptice, ki nimajo pri nas nikjer zavetja, rudi tu niso mogle mirno gnezditi. Meja zaščitenega ozemlja je potegnjena od železniškega prehoda s Ceste na Rožnik po Večni poti. Cesti pod hribom. Vodnikovi cesti, po Celovški do železniškega prelaza in po železnici do Erjavčeve ceste. V ta okvir spada torej ves Tivoli z vsemi parki in rožniSkimi ter šišenskimi gozdovi. Na rod ni park meri 345 ha, kar je velika površina, namreč 3.450.000 kv. m. Razdelitev lovišč na ljubljanskem teritoriju je odobrila Zveza lovskih društev I in je bila sklenjena na seji mestnega sveta 13. t. m. Ze novembra bo dražba lovišč na j teritoriju, ki sega tudi v bivše okoliške : občine. Lovski zakon predpisuje zakup lova za 12 let. Zakupniki lova lahko torej uvedejo v svojih loviščih smotrno gospodarstvo, kar ni bilo vselej mogoče pri zakupu, ki je trajal le po nekaj let. Zato bodo lahko redili ter gojili divjačino in ne le lovili. Novi revirji so znatno večji, zato bo izklicna cena znašala najbrž okrog 2000 din. Zanimanja je mnogo, ker so lovišča ; prav lepa in se med seboj precei razlikujejo zaradi posebnosti zemljišč. Tako se n. pr. barjansko lovišče razlikuje od go-[ renjskega. kjer je izrazito poljsko lovišče, j med tem ko se bo na Barju nudi1 iovcem i lov na vodne ptice. Na zaščitenem ozemlju, izvzetem iz lo-| višč, bo strogo prepovedano vsako streljanje in nihče rudi ne bo sme' spuščati prostih psov v parkih in gozdovih (Za parke ta prepoved velja že dolgo.) Pravi lovci, ki imajo smisel in ljubezen za živalstvo, so že obljubili, da bodo darovali za razplod mlade srne. Divjačina se pa h-> začela sča-som tudi sama zatekati v zaščiteno ozemlje, kjer se bo udomačila, kakor so se n. pr. veverice in ptice v T; voli in Simo po sebi se razume, da bod<> skrbeli noz:mi za prehrano divjačine, predvsem srn. da ne bodo delale škode na drevju. Postavil; jim bodo jasli in primerna zavetja, kamor se bodo zatekale v slabem vremenu. Umestno bi bilo tudi zaščititi vsaj na manjšem zemljišču barjanske ptice sicer jih bomo s časom povsem iztrebili. Ustanovitev narodnega parka v Ljubljani je v resnici pravo kulturno dejanje, ki bo v čast ne le Ljubljani, temveč vsemu narodu. Dobili smo pravi narodni park. kar bi naj naše občinstvo tudi znalo ceniti. V našem prvem, triglavskem narodnem parku, kjer je dovoljena celo paša. so največji škodljivci m sovražniki nepokvarjene narave prav ljudje, turisti, ki uničujejo vprav barbarsko redko, »zaščiteno« rastlinstvo. To je potrebno ugotoviti, čeprav bi takšne sramotne pojave človek rad zamolčal. Upajmo, da bodo naši meščani v novem narodnem parku pokazali več srčne kulture in iskrenega odnosa do narave Na pragu nove plesne sezone Iz pogovora z mojstrom Jenkom po njegovem povratku iz inozemstva Ljubljana« 22. okt. Po povratku s študijskega potovanja v Pariz m London, kjer si je ogledal letošnje plesne novosti in jih pokazal vsem jugo-slovenskim plesnim učiteljem, je naš znani plesni mojster Jenko te dni s plesno revijo otvoril svojo znano plesno šolo v Kazini in začel z rednim poukom. Kakor so pokazali že prvi dnevi nove sezone, je zanimanje za ples ne samo med doraščajočo mladino, temveč tudi med starejšimi letos i^elo veliko Letošnja plesna sezona nam prinaša v plesne dvorane novega duha. Zelo zanimivi, zabavni in lahko so veseli družabni plesi večinoma angleškega in ameriškega izvora, ki nas nehote spominjajo na stare, predvojne plese. Razlika med njimi je prav za prav samo ta, da jih zdaj plešemo po modernih, novih skladbah za jazz-god-bo Najpopularnejši med novimi plesi je dambeth walk« (izgovori: lambet vok) imenovan po predmestu Londona, ker so ga izprva plesali samo prebivalci tega trgovskega in obrtniškega londonskega okraja, nato pa si je utrl pot v vsa velemesta in postal zadnje čase posebno znamenit zaradi tega. ker sta ga nedavno na neki dvorni zabavi v Londonu plesala angleški kralj in kraljica. Druga novost, ki je prvi precej podobna, je v letošnji sezon: »blackpool vvalk« (izgovori: blekpul vok). ki je dobil ime po svetovno znanem angleškem letovišču in ki so ga najprej plesali samo tam. »Blackpool vvalk« ni ravno lahek ples, toda je zelo ritmičen in ga plešejo, kakor tudi »lambeth vvalk«, v parih, ki se drže pod roko, ko korakajo naprej ali v krogu. Tretja letošnja plesna novost je zelo originalna, ker jo plešejo v kolonah dva ali več parov ,držeč se skupaj zadaj okoli pasu. Ta ples se imenuje »palais glide« (izgovori: pales glejd) ter je zelo poskočen in zabaven. Ljubljančani so si ga že lahko ogledali v naših kinih, kjer so ga kazali v zvočnih tednikih prav te dni. Ti trije novi plesi bodo prinesli v naše plesne dvorane veliko živahnosti in bodo v veliki meri povzdignili družabnost. Izmed ae znanih stalnih družabnih plesov moramo predvsem omeniti »koračni fox«, ki ga letos plešejo na temperamentne skladbe španskih »passe double« in je zaradi tega precej pridobil na živahnosti. Počasnejši »fox trot« z bistvenim menjalnim korakom ostane tudi letos delno neizpre-menjen in ga plešejo na isto godbo kakor novi »swing step«, ki ima letos nekaj novih, prav lep'h izprememb. »Tango« in »angleški valček«, ki sta oba že znana in zelo priljubljena modema plesa, bosta še tudi letos kraljevala v plesnih dvoranah in imela samo nekaj nebistvenih izprememb in kombinacij. »slow fox«, najpo-časnejši moderni ples, plešejo zdaj na dva načina in sicer na originalnega angleškega s triikoraki, ki pa je precej težak in ga goje predvsem športni plesalci, in na način najnovejšega »slow sw*nga«, ki se letos odlikuje z mnogimi križnimi koraki in živahn-imi slikami. Najpopularnejši družabni ples za mlado in staro ostane seveda še tudi v bodoče naš valček, ki se je posebno udomačil na naše domače skladbe in velja kot ples zidane volje. Polka, ki so jo že lani precej plesali, ostane v modi tudi letos, prav tako pa seveda tudi četvorka. Na željo navdušene mladine bomo letos spet poizkusili obnoviti češko besedo, kar bodo posebno starejši gotovo iskreno pozdravili. Naposled naj omenimo, čeprav bi jih morali omeniti na prvem mestu, naša narodna kola, ki jih posebno ob slavnostnih prilikah in na narodnih zabavah čedalje rajši plešejo. Kot posebno važno novost letošnje plesne sezone moramo omeniti najstrožjo omejitev prevzemanja dam med plesom, kar so nekateri naši plesni učitelji in plesni krožki uveljavljali že tudi doslej. Ta omejitev oziroma prepoved prevzemanja, ki je prav grda ljubljanska razvada, bo gotovo imela svoje posledice tudi v ljubljanskih javnih lokalih, kjer je bilo prevzemanje dam posebno v modi in kjer je zaradi tega večkrat prihajalo že tudi do hudih sporov. Prevzemanje dam ni bilo nikoli ne v drugih državah, ne pri nas v Zagrebu. Beogradu ali kje drugje, običajno, in so Ljubljančani zaradi te svoje grde razvade v drugih mestih večkrat doživljali prav neprijetne blamaže, če so hoteli prevzemati. Prevzemanje dam med plesom škoduje v treh pogledih splošnemu redu in procvitu družabnega plesa: niti plesalka, niti plesalec, nimata nobenega užitka pri plesu in godbi, če ju neprestano vznemirjajo drugi plesalci, dalje je prevzemanje velika ovira pri gibanju v plesni dvorani, ker se zaradi prevzemanja ene dame morajo zaustavljati tudi vsi drugi plešoči pari ali pa se neolikancem vsaj ogibat:, naposled pa moramo poudariti tudi to, da je po naj-primitivnejših pravilih olike zelo neokusno in netaktno pri plesu vznemirjati posebno tuje dame, ki so prišle v kakšen lokal s svojimi sorodniki ali spremljevalci. V plesnih šolah se sme odslej prevzeti dama samo med odmorom, ko se ji plesalec najprej olikano predstavi, po plesu pa jo spet mora spremiti do njenega prostora. Če je v plesni šoli slučajno več gospodov kakor dam, je dovoljeno damo prevzeti spet samo med odmorom ali pa takoj ob prvih plesnih korakih. Ko se je ples ie dodobra začel, pa je tudi v plesnih šolah prevzemanje strogo prepovedano. Glede prevzemanja dam v javnih lokalih pa veljaj eno: prevzemanje je sploh prepovedano, prav tako ni dovoljeno prositi za ples dame od tujih omizij. Če pa se plesalec nikakor ne more ogniti izkušnja-vi, da bi zaplesal s kakšno damo, naj se najprej vljudno predstavi družbi, v kateri dotična dama sedi, in če mu družba to dovoli, šele lahko naprosi za ples samo damo in z njo zapleše. Plesno družabnost v Ljubljani goji prav posebno naš marljivi Plesno športni klub in tam bodo navdušeni plesalci dobili največ pouka o lepem vedenju na plesu. Ples- no športni klub bo letos v novembru priredil veliko plesno revijo, v januarju šolski plesni turnir za prvenstvo Ljubljane, v februarju klubski turnir, marca za zaključek letošnje plesne sezone pa turnir za prvenstvo države v plesu kot družabnem sportu. Za to svoje delo zasluži klub največje zanimanje naših plesalcev, ki bodo h krat u tudi poborniki za proč vi t družabnega plesnega sporta v Jugoslaviji in za čim lepše uspehe Ljubljane na tem polju. H koncertu trboveljskih slavčkov Ljubljana, 22. oktobra Naši dragi mali slavčki iz Trbovelj so nam vselej, kadar pridejo, ljubi* gostje, dvakrat ljubi Se, ker so res pravi pevčki slavčki in povrh Še >od tam doma, kjer se sonce ne smehlja«. Njihovemu požrtvovalnemu vodji in dirigentu Avg. šuMgoju in njim samim moramo biti hvaležni, da danes poznajo in cenijo našo mladinsko zbo rovsko pesem tudi daleč onkraj meja naše domovine. Baš Trboveljski slavček je bil inspirator neštetim mladim in najmlajšim komponistom, ki so v zadnjih letih s svojimi stvaritvami obogatili našo mladinsko glasbeno literaturo. V ponedeljek 17. t. m. se nam je ta naš ljubi mladinski zbor spet predstavil na samostojnem koncertu ▼ ljubljanski Filharmoniji. Komaj par dni po tem, ko se je vrnil s svoje triumfalne turneje po Bolgariji. O koncertu je napisal strokovno poročilo glabeni recenzent, mi bi pa radi pripomnili, da so se nam zdeli mali pevčki zelo utrujeni. Pesmi, ki so nam jih zapeli in ki smo jih že ponovno Čuli, na prejšnjih koncertih, niso zvenele tako kakor včasih. Morda je temu tudi nekaj kriv prenovljeni zbor, v katerem je pretežna večina deklet, popolnoma razumljivo pa je, da morajo biti pevčki zelo utrujeni, saj je bil to po njihovi nedavni vrnitvi iz Bolgarije že drugi koncert, že samih 25 ur vožnje iz Bolgarije v domovino bi izčrpalo celo odrasle, kaj šele drobne, šibke rudarske otroke. Zdi se nam. da bi koncert na umetniški višini mnogo pridobil, 6e bi ga vodstvo priredilo vsaj 14 dni pozneje, ko bi *se otroci že nekoliko odpočili. Tudi takšne velike turneje v inozemstvo se nam za šoloobvezne otroke v šolskem času ne zde posebno primerne, kajti slavčki, Čeprav so v tujem svetu videli marsikaj in se marsičesa naučili, so medtem doma v šoli tudi marsikaj zamudili, kar bodo morali zdaj nadomestiti. Nadpovprečno dobrim učencem bo to še nekako šlo, povprečnim in podpovprečno dobrim učencem (ne dvomimo, da je med slavčki, čeprav so dobri pevci, tudi nekaj takšnih), bo pa zdaj v šoli zelo trda predla. Radovedni smo, če bodo učitelji pri redovanju ob koncu leta njihovo turnejo in koncerte kaj upoštevali. Pravično bi bilo, da bi jih. In končno še to: V uvod koncertu je spregovoril prof. Tome o naši mladinski glasbi. O njenih začetkih in razvoju vse do danes, ko baš po zaslugi Trboveljskega slavčka vedno bolj narašča zanimanje za njo. Navedel nam je imena raznih glasbenih organizacij, publikacij in avtorjev mladinskih kompozicij in čeprav je bilo tudi v časopisnih reklamnih noticah rečeno, da bo koncert tvoril nekakšen pregled mladinske glasbe od začetka do danes, smo imena mladih modernistov, ki so svoja dela ustvarili največ na vzpodbudo Trboveljskega slavčka, na koncertnem programu pogrešali. Zakaj? Ali so te kompozicije za naš najboljši mladinski zbor morda pretežke ?! To se nam skoraj ne zdi verjetno, saj so nam zapeli Osterčev kvartet, ki smo ga sicer že opetovano slišali in še nekatere, toda pogrešali smo še toliko imen. Naj se zdaj naši ljubi slavčki pošteno spočijejo, potem pa naj nas spočiti in sveži razvesele z obnovljenim in osveženim modernim koncertnim programom. In. Kako si pomagajo krošnjarji Škcfja Loka, 20. oktobra Malce začudeno so pogledali včeraj popoldne ob 17. škofjeločani, ko sta pri vozila iz Poljanske doline na Mestni trg dva luksuzna avtomobila, iz katerik je izstopilo osem moških v spremstvu orožniške straže. Kaj neki to pomeni, — so ugibali meščani. No, pa se je kmalu zvedelo, da so zajeli nekje pri Gorenji vasi celo družbo krošnjarjev, ki so prodajali manufakturno blago. Osem moških so odvedli na sresko načelstvo, kjer se je pričelo zasliševanje, štirje krošnjarji so bih Metličani, par je bilo Dalmatineev, drugi pa od drugod. Ker se ni bilo bati. da bi krošnjarji pobegnili, so imeli kmalu prosto pot. Seveda ne kar tako. Neupravičeni prodajalci nanufakture boro morali odšteti predpisano globo, ako pa to ne bi šlo, se jim zapleni v protivrednosti blago. Kakor se je še ugotovilo, so bili zasačeni moški najeli v Ljubljani dva taksija, in se odpeljali na predajo v našo dolino. Oba avtomobila so, v koMkor se je le dak> založili z blagom. Imeli pa so smolo. Za prodajalce je namreč zvedel kontrolni organ trgovskega združenja in tako so prišli kroš-n jar jem na sled. Orožniki v Poljanah ao postopali po svoji dolžnosti. Zajeli so vse krošnjarje in jih odpeljan v škof jo Loko. Včerajšnji nastop proti krošnja rje m pa ni edin. Kakor izvemo, postaja krošnjar-stvo v škofjeloškem okraju velika nadloga trgovcem. Krošnjarji prodajajo predvsem blago, pri katerem se kaj več zasluži. Tako nosijo iz kraja v kraj, iz vasi do vasi in malone iz hiše v hišo vse, kar potrebuje dom. Dognano je, da se je prodajalo steklen ino, pločevinaste posode, metle, kumno, poper, raznovrstno blago, porcelan itd. Da se trgovci za krošnjar-stvo ne morejo ogrevati, je jasno. Oni morajo plačevati vse dajatve državi, banovini ,občini, koliko socialno kulturnega davka je na njihovih ramenih, s poseganjem krošnjarjev v trgovino pa se kon-zum trgovcem mora zmanjšati. Mimo tega pa je v loškem okraju krošnjarstvo sploh prepovedano. Krošnjarjenje preganjajo tudi v kranjskem okraju. Kontrolni organ iz Kranja bi vedel o tem kaj več povedati, kar je doživel. Ko je namreč hotel postopati proti nekemu krošnjarju, je leta potegnil samokres in zagrozil z njim kontrolnemu organu, češ »bom pa streljal___c Krošnjarji se poslužujejo vseh mogočih pretvez. cr:-o da ukani jo ljudi. Ponujajo v prodaje robce, blago za srajce, brisače, ncijcvce In podobno, vse izredno poceni. Ljudje naročajo v mnenju, da bodo blago prejeli. Toda ne gre za to. Na koncu ti ponuditi krošnjar »čisto slučajno« se kako blago za obleko. Ako ga proda, je dosegel namen. Vse ono, kar je ponujal popre je, je bil čisto navaden trgovski »trik«. V škofji Loki sami in njeni neposredni okolici se je že trikrat zgodilo, da so naročali ljudje blago, ki ga potem nikdar niso videli! Neznani prodajalec je seveda imel vsakokrat srečo, da je našel tudi ljudi, ki so pokupili njegovo manufakturo. S (Um&fkega piatna — Kina Matica: A mor v fraku. Nemški fiim o mladem diplomatu, ki mu je zunanji minister poveril važna pogajanja s predstavnikom finančnega sveta. Mladi diplomat (Willy Fritsch) se loti z vso vnemo posla, neki njegov prijatelj mu pobere vstopnico za opero, ko diploma t potoži, da zaradi dela ne more v gledališče, v operi se prijatelj seznani s hčerko parvenij-akega bankirja, katera misli, da je diplomatov prijatelj diplomat sam. Isti večer izgine biserna ogrlica v bankirjevi hiši in isti večer si privošči tudi hči selfmademan-skega finančnika, s katerim naj bi diplomat sklepal posle, nočno pustolovščino. Bankirjeva hči je v zmoti, ko misli, da je njen oboževalec diplomat, diplomat je v zmoti, ko misli, da je finančnikova hči zločinka in ta dva glavna zapletljaja povzročita številne zmede, komične položaje, prijetnosti in neprijetnosti, kakršne so navadno v komedijah. — Film je dobro režiran, igralci so dobri, dialogi teko gladko, dejanje poteka v primernem tempu. Prav posrečena je satirična in groteskna stran filma, ki prikazuje mertaliteto parvenijev. Gusti Huber je temperamentna in simpatična igralka, Georg Alexander odličen predstavnik visoke diplomacije in celo Willy Fritsch je v tem filmu simpatičen. Dejanje se godi v Londonu in v angleškem okolju, a gledalce to ne moti, ustvarjeni tipi so stoodstotno nemški, najbrž zdaj v Nemčiji ne smejo s komedijo smešiti nemškega družabnega življenja, zato je film prirejen tako, kakor da gre za angleške kroge in ljudi. Perfektna komedija ta film seveda ni, in sicer zaradi tega. ker ima izrazite »operetne« prizore; preveč zaplet-Ijajev, ki so preveč neverjetni in neresnični, da bi mogli biti elementi odlične komedije. Iz škofje Loke — Prvo vajo za zatemnitev, ki bo trajala vso noč, bomo doživeli v noči od ponedeljka na torek. Zatemnitev je določena od 19. ure dalje do 5. ure zjutraj in to za Škof j o Loko, Puštal, Staro Loko, Stari dvor, Suho in Trato. Pristojni organi so izdali prebivalstvu natančna navodila, kako mu je postopati, da bo vaja v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Pravkar minuli dogodki so nam najboljši dokaz, da moramo biti na vse pripravljeni. Upamo zato. da bo sprejela javnost vajo za zatemnitev s tisto resnostjo in uvaževanjem, ki jo zasluži. Sicer pa: prebivalstvo se mora ravnati po odredbah oblasti, ker se bodo kršitve kaznovale z globo od din 10 do din 1000 Vsak prebivalec je dolžan pripraviti kar je potrebno za zatemnitev stanovanj, oken. izložb in lokalov. Med zatemnitvijo poteka življenje normalno, le vozila morajo voziti počasneje. Ukinila se bo vsa zunanja razsvetljava, tudi na dvoriščih, in cestna razsvetljava. Uporaba žepnih svetilk in žveplenk je na prostem prepovedana. Tudi vsa razsvetljava izložbenih oken in reklamna razsvetljava se mora odklopiti. Poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena, notranja razsvetljava mora biti docela nevidna. Lesene naoknice. temne tkanine, črni papir, debela lepenka bodo dobrodošla sredstva za prekritie oken. vrat in razsvetljenih prostorov. Tudi žarometi vozil bodo zastrti. Tovarni Šešir in Thaler bo«ta zatemnili popolnoma svoje naprave od 19. do 5., lesna industrija Hein-rihar od 22. do 5., lesni industriii Dolenc in Škofjeloška predilnica pa bo«tq zatem-nila obiekte po posebnih navodilih. Vaia je tedaj temeljito pripravljena. Javnost še posebej opozarjamo, da so dobili javni organi nalog, gledati na striktno izvedbo zatemnitve, in se bo vsaka kršitev strogo kaznovala. — Osebna vest. Mesto honorarne nastavnice na meščanski šoli v Škofji Loki je nastopila profesorica gdč. Erna Lechleit-nerjeva. — Razpored blagoslovitve nove reteške šole v nedeljo popoldne je naslednji: Zbiranje gostov prične ob 13. uri. po cerkvenem opravilu v župni cerkvi se bo razvrstil k novemu šolskemu poslopju sprevod, nakar bo sledila blagoslovitev s pozdravnimi govori, govori gostov, deklamacijo in petjem. Po ogledu nove šole bo še blagoslovitev Doma kmetijske strojne zadruge, ljudska veselica, pri kateri bo sodelovala godba na pihala, bo zaključila slovesnost. — Sožalje češkega sokolstva. Čeravno bo skoro mesec dni, odkar je ugasnilo zlato srce našega sokolskega očeta. br. Franca Dolenca st. vendar še vedno prihajajo so-žalne izjave. Toplo sožalno pismo je poslal Sokolu bivši poveljnik I. planinskega polka v Škofji Loki. polkovnik g. Mihajlo Lu-kic, sožalje so izrazHe sokolske župe Beograd, Zagreb. Split, a te dni je prispelo sožalno pismo od COS iz Prage. Češko so-kolstvo piše: S bolesti dvidame se. že ze-mrel koncem minuleho mesice Vaš spolu-pracovnik a prislušnik sokolskvch rad vice bež tricet bratr František Dolenc st. Ze-snuly byl pres osmnact let starostou jed-noty a vvkonal pro Sokol zajiste mnoho zaslužene prace. Proto Vas žadame. abyste jednote, kterou vedi, tlumačili naši učast nad ztratou tak vvnikajiciho pracovnika. Cest j eno pamatce! Starosta dr. Bukovski s. r., jednatel dr. Vodička, s. r. — Slovo podpolkovnika g. Cvijanoviča. Orožništvo Gorenjske je imelo v soboto, intimno svečanost. Poslavljal se je od podrejenih podpolkovnik g. Cvijanovič. Na dvorišču sreskega načelstva v Kranju so bili zbrani častniki, komandirji orožniških postaj iz kranjskega, škofjeloškega in radovljiškega okraja. Odhajajoči predstojnik je imel na prisotne lep poslovilni nagovor, nakar so se vsi prisotni slikali. Odhajajoči ostane vsem v najlepšem spominu. Vsi žele gospodu podpolkovniku mnogo sreče! — Vse se primeri! Tudi najboljšemu vozaču včasih spodleti. V nedeljo popoldne se je znašel, da prav za prav sam ni vedel kako, pri Starem dvoru, onkraj suškega mostu, na njivi, eden naših avtobusov. No, nezgoda je ostala res zgolj nezgoda. Vo- Zaščitnik Vaše nežne lepote ELIDA MILA Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje zilu se ni zgodilo nič, ljudem pa tudi ne, ker je vozil avtobus prazen. Voz se je tako kmalu znašel zopet na trdni Kolodvorski cesti. — Prijateljem sokolskega kina! Škofjeloški Sokol pričenja zopet z rednimi kino predstavami. Kakor doslej, bo skušal Sokol tudi v bodoče svojim dragim prijateljem — gostom kolikor mogoče postreči z lepimi, zanimivimi in poučnimi film:. Odvisno pa je izbiranje filmsk h trakov mnogo od opore, ki jo ima kino v javnosti. Cim večji obisk, tem boljši trakovi! Zlasti naj to upoštevajo sokolski bratje in sestre, ki bi jim morala biti tedaj, ko iščejo filmske zabave, prva pot v Sokolski dom, k prireditvam lastnega društva. Ako sami ne bomo krepko povezani, odkod naj potem pričakujemo opore? Obisk sokolskega kina naj topleje priporočamo, saj se nudi za cenen denar mnogo užitka, ki prihaia ob jesenskih in zimskih večerih kot nalašč. Predstave bodo redno ob sobotah, nedeljah in praznikih. Iz Zagorja — Nov kcmpre*»or, ki ga je postavla TPD v Potoški vasi za vporabo električnega daljnovoda s kapaciteto 3000 V bo kmalu v obratu. Oblastveni ogled bo v torek 25. t. m., na kar opozarjamo vse mejaše in druge interesente. — Seja občinskega odbora bo v nedeljo 23. t. m. ob 8. uri. Na tej seji bo med drugim izvoljen tudi odbor za zidavo meščanske šole. — Zapora banovinske ceste med 28. in 29. kilometrom, to je v odseku, kjer stoji Kofelov most bo radi gradnje novega Že-lezobetonskega mostu trr.jala približno mesec dni. Ta čas gre ves promet po strminah čez Repnik na Podkraj. Dovoljena teža tovorov ne sme presegati 1 in pol tone radi slabega most:ča pri Martanovčevem mlinu. Precej neprijetna reč za voznike in je res škoda, da ni nihče nvslfl na začasni zasilni most v soteski ali pa celo na regulacijo poti v tem odseku. Izvršiti bi se mogla s tem. da bi zgradili novi most takoj pod klancem pri Repovžu ter izpeljali novo pot, ki bi bila dolga kakih 50 metrov v ravni črti s priključkom na obstoječo pot kakih 10 metrov za starim mostom. Seveda bi nekaj več stalo, a ljudje bi bili menda zadovoljni. — Nove uradne ure v Litij} na davčni upravi veljajo do 31. marca drugega leta in sicer ob delavnikih od 8.—12.. popoldne od 14.—17., toda ob sobotah od pol 8. do pol 14.. dočim je blagajniško poslovanje vedno le od 8.—12 — Pogreb ponesrečene Fani Romihove bo v nedeljo popoldne. O tragičnem dogodku poročamo na drugem mestu. — Število volilnih upravičencev znaša za prvo volišče, ki bo na občini 704. na II. v zagorski šoli 846, na HI. v občinski hiši na Lokah 853, torej vseh 2403. Opozarjamo, da poteče rok za reklamacije v torek 25. t. m. Akademija za gejše V Tokiu so otvorili državno aka lom »o za gejše. Njena naloga bo v prv: vrit] gojiti staro gejSjo kulturo in zr?čiv;t: c"e-kleta pred brezvestnimi izkoriščevalca V Akademiji ae bodo poučevali vsi prp'-t 'ni predmeti gejšje umetnosti, kakor ra r»le?. vezenje Šopkov, recitiranje pcr.mi i tO. Tečaj traja štiri leta in se kenčr. z Izpisom, po katerem dobi gejSa d*p!omo. Napeto dejanje, razkošni revijski prizori, senzacijonalnl zapleti Ja ji! — Nedolžen »VELIKA PUSTOLOVŠČINA« £SS*£bt-££T Marta Andergast, Albrecht Sohiinhals, Charlotte Susa KINO UNION Danes ob 16., 19. in 21., jutri, v nedeljo, ob 15., 17. 19. in 21. uri TeL 22-21 NEVNE VESTI — Vodnikova družba je največja slovenska napredna prosvetna organizacija. 2e dvanajst let vrši svoje vzvišeno kulturno poslanstvo med naš m narodom. Na stoti-soče izbranih knjig je že razposlala med naše ljudstvo, mladim in starim v pouk in zabavo. Vendar Vodnikove knjige še niso tako razširjene, kot bi morale biti. Mnogo naprednih slovenskih domov še ne dobiva vsako leto bogatega knjižnega daru Vodnikove družbe. Zato Ti dragi bralec Slov. Naroda polagamo na grče Vodnikovo družbo. Prijavi se še danes za člana Vodnikove družbe pri poverjen:ku svojega kraja ali pa direktno njeni pisarni v Ljubljani, Knaf-Ijeva 5. Opozori na našo družbo tudi svoje znance in prijatelje! Za borih 20 din boš dobil letos v drugi polovici meseca novembra štiri lepe knjige, bogate in zanimive vsebine. T»Je odlašaj torej s prijavo, da ne boš ostal brez Vodnikovih knjig! SPECIJALIST ZA KIRURGIJO M« U. Dr« Peršič Ivan je otvori! privatno prakso Ordinira za splošno in otroško kirurgijo od 2. — 4. Ljubljana, Lingarjeva 2 (pri Magistrata) — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. S5 z dne 22. t. m. objavlja pravilo o de-naturiranju »prodaji in kontroli porabe vvhrte-spirita za industrijske namene, odločbo o sredstvu za denaturiranje vvhite-spirita ,pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o izvrševanju rokodelstev brez sitakiega. poslovališča, avtentično tolmačenje 5 58 zakona o volitvi ra-rodnih poslancev za narodno skupščino. avtentično tolmačenje § 18 zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino, avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ter posameznih določb uredbe in odločbo o pobiranju davščin od inozemskih avtobusov. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 1. oktobra je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka na 374 dvorcih »svinjska kuga na 54, svinj ska rdečica na 23, kuga čebeme zalege na 11, steklina na 2. perutninska kolera na 1 in smrkavost na 1. — Milo za ribati po 2.— Din v milarni Zg. Šiška 92 in v zalogi milarne, Vodnikov trg, trgovina Stolfa. ke carine zastal. V ljutomerskem srezu je okrog 2000 ha vinogradov, tako da bo znašal letošnji pridelek okrog 500 vagonov za izvoz. To vino je najprikladnejše za Dunaj in Graz, kamor je šlo že pred vojno. Ljutomeiski vinogradniki upajo, da bodo na merodajnem mestu upravičeno prizadevanje podprli. Imej čista usta! wm—'■■■™™• imajo čista usta in blesteče tobe. Orodje ki *e stalno rabi — kakor naši tobje - je treba seveda redno negovati. Zju**-aj in zvečer zobno sčetko in Chlorodont pa iobe očistiti v vseb smereh! Nič strahu: lubje to prenesejo. Le slabe nege ne vzdrže ! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod. * Redni letni občni zbor Zveze ku.turnih druStev v Ljubljani bo v nedeljo SO. oktobra 1938 ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Kazine. Kongresru trg št. 1. 1. nadstropje. Upravni odbor vabi vsa v ZKD včlanjena društva .da pošljejo na občni zbor svojega delegata Občni zbor kulturnih društev naj bo prava manifestacija nacionalnih kulturnih delavcev in sejalcev narodne prosvete. — Konferenca ravnateljev Higijenskih zavodov. V mestni posvetovalnici na Sušaku se je pričela včeraj zjutraj važna konferenca ravnateljev naših Higijenskih zavodov Konferenci prisostvujejo tudi zastopniki ministrstva socialne politike in narodnega zdravja ter banskih uprav. Iz Beograda je prispel tudi referent centralnega Higijenskega zavoda dr Bojan Pire Konferenca bo danes končana Obravnava se načrt zgraditve higijenskih ustanov po vsej državi, sodelovanje med higijenskim! ustanovami in organizacija protitu-berkulozne borbe na temelju sklepov konference strokovnjakov, ki je bila v avgustu v Beogradu, dalje vprašanje patologije šolske mladine in navodila za zatiranje nalezljivih bolezni. * Promocija. Danes ob 11. bo na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja tehniških ved Iz urbanizma, g. Inž. arch. Branko Maksimovič, profesor teh. srednje šole v Beogradu. Njegova disertacija nosi naslov »Urbanizam u Srbiji, osnovna izpi-tivanja i dokumentacija« (Strani 143 s 96 slikami). Delo predsta\Tlja prvo strokovno študijo urbanistične kulture v Jugoslaviji in izpopolnjuje na izredno zanimiv način celotni pregled evropskega urbanizma. TVRDKA S. REBOLJ & DRUG se je preselila z Gosposvetske ceste 13 na MIKLOŠIČEVO C. 13 V novih prostorih bo imela še večjo izbiro koles, šivalnih strojev. Otroških vozičkov in najrazličnejših Igrač. — Huda slana. Nastopili so hladni, a krasni jesenski dnevi, ki jim slede naravnost mrzle noči. Danes ponoči je temperatura ponovno padla, in zjutraj je padla huda slana, ki je pomorila veliko nezavarovanega cvetja na vrtovih. Zlasti veliko škode je napravila slana cvetju na pokopališčih, kjer so ga nasadili ljudje na grobovih pred Vsemi svetimi. — Zakaj bi naročali tuje radijske revije, ko vam »Naš Val« nudi sporede vseh evropskih radijskih postaj s posebnim zelo preglednim izvlečkom najboljših točk evropskih radijskih sporedov za tekoči teden. ^Naš Val« vam nudi poleg tega tudi obilo zanimivega branja, tako da je ves teden vaš prijatelj, ki vam skupaj z vašim radijskim sprejemnikom skrajša marsikatero dolgočasno uro. Zahtevajte še danes brezplačno številko na ogled: i Naš Val«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina znaša samo 12 din. Z.\ OC.N 1 k1.NO sUhULSh) LMJAi V SISK1. TELEFON 41-7» VELEFILM NJENA LJUBAV NJENA BOL v glavnih vlogah: Magda Schneider in Svetislav Petrovič predvajamo: v soboto ob nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. url in v ponedeljek ob V* 9. uri Pararaountov zvočni tednik! SOKOLI ! Posečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Vesela zapeljivka Disertacija kot rigoroz sta bila odlično ocenjena. Promotor bo g. prof. Ivan Vur- j nik. G. doktorju, ki je prvi na arhitektnem oddelku naže univerze dosegel to čast. iskreno čestitamo! — Licitacija za gradnjo prode Črnomelj | —Vrb^ko. Oddelek za gradnjo železnic je razpisal licitacijo za novo železniško progo Črnomelj—Vrbsko. Pivi del sega od 0 -f 000 do kilometra 8 -f- 840 »drugi pa od 40 do -h 939 do kan 47 -f- 660. V poštev prihajajo ponudbe izpod 21,160.000 din za prvi del in izpod 45.170.000 din za drugi del. Obe licitaciji bos:a v oddelku za gradnje železnic v Beogradu. — Vprašanje izvoza naših vin v Nemčijo. V zvezi s trgovskimi pogajanji med Nemčijo in Jugoslavijo so se zbrali včeraj vinogradniki ljutomerske okolice in sklenili obrniti se na merodajno mesto 3 prošnjo, naj bi se omogočil izvoz okrog 500 vagonov vina iz teh krajev v Nemčijo. Vinogradniki v teh krajih žive v težkem gospodarskem položaju, tembolj, ker je iz- — Nered v poštnem prometu. Ze večkrat smo grajali nered v poštnem prometu v nekaterih naših krajih. Zdaj smo spet prejeli pismo nekega našega naročnika iz Podpreske v poštnem raznašalnem okolišu pošte Drage pri Čabru, ki nam sporoča: »Vas Podpreska je oddaljena samo četrt ure od Drage, kjer je pošta. Pošta prihaja iz Drage v Podpresko trikrat na teden in sicer ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah. Ko je bil mednarodni politični položaj napet, je bila pri poštni dostavi takšna zamuda, da sem prejel dnevnike od sobote, ponedeljka in torka šele v četrtek, dnevnike od srede, četrtka, petka in sobote pa šele naslednji ponedeljek, tako da bi bilo čisto vseeno, če bi bil naročen na tednik. Poleg tega se zdi, da poštno osobje pričakuje še kakšno posebno nagrado za dostavo na dom.« Prosimo poštno upravo, da v tem primeru energično napravi red in poskrbi, da bo poštna dostava v naših krajih v red^. — Sneg v Bosni. V četrtek ponoči je jelo na Trebeviču pri Sarajevu snežiti, in snežilo je do ranega jutra. Temperatura je sicer občutno padla, vendar pa sneg ni obležal. —I Ustanove sklada viteškega kralja Aleksandra L Zedlnitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani razpisuje za leto 1938. za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 100 din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1938, podprte z dokazih tn opremljene s potrdilom občinskega urada In pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno "izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati m je obubožal, odnosno da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagali vsak prosilec zase im. se prošenj trnSamkrnJk po pinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kake obrti ali trgovine, ne more upoštevati. — Putnikova potovanja ob Vseh svetili v Trst, Gorico in Idrijo v dneh od 29. t. m. do JL novembra so zagotovi jena in se izvedejo nepreklicno. Sporede dobite v vseh biljetarnah Putnika in pri poverjenikih izven Ljubljane. — Vreme. Vremenska napoved, pravi, da bo zjutraj megleno in hladno, čez dan večinoma jasno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala na Rabu 23, v Splitu 16, v Dubrovniku 14, v Ljubljani 13.1, v Zagrebu, Beogradu in na Visu 13,, v Mariboru 12.3. v Sarajevu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767 4, temperatura je znašala 0.5. — Zasledovan vlomilec. Orožniki v okolici Novega mesta zasledujejo 24 letnega Leopolda Novaka, znanega tudi pod imenom »Guze«, ki je nevaren vlomilec in tat. Novak je izučen ključavničar, pa je že davno opustil svojo obrt. Pred dnevi je vlomil v zidanico Petra Badovinca v Jugorju, kjer je ukradel zalogo masti sladkorja in kave ter več steklenic vina, potem pa je vdrl še v zidanico Jakoba Dra-ganca v Malini in odnesel namizni prt, dve rjuhi, rečno žago in nekaj drugega orodja Novak, ki je doma iz Semiča. je vedno dobro oborožen in zato tem bolj nevaren V nedelf a 33- oktobra vsi na Gasilsko tombolo na Viču. Tombola se vrši na trgu pred Gasilskim domom. Glavni dobitki: 10 moških in ženskih dvokoles. kuhinjska oprava i. t. d. Začetek ob 14. uri. Cena tablici Din 3.— Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Žrtev steklega psa. V četrtek je stekel v Banjaiuki železniški uradnik Hil-mija Palisbanovie in včeraj zjutraj je v bclnici v silnih mukah izdihnil Nedavno se je vrnil od vojakov. Pred 46 dnevi ga je ugriznil stekel pes in takoj se je obrnil na zdravnike, ki so mu dajali injekcije proti stekkni. V četrtek je prišel, da bi dobil zadnjo iniekcijo. toda zdravniki so opazili na njem znake stekline. Takoj so ga poslali v bolnico, da bi mu rešili življenj. Toda steklina je bila že v zadnjem stadiju in vsaka pomoč je bila zaman — Sedemletno deklico ustrelil iz zasede. V Zorkovcu pri Karlovcu je bil storjen v četrtek zvečer težak zločin Življenje je izgubila Tlelna Anki ca Sporljarevič Deklica se je vračala z vlakom iz šo^e iz Karlovca in spremljal jo je Sletni bratec Ivan Na poFtaji v Zorkovcu je čakal otroka oče. Komaj io je poljubil, je počilo iz zasede več strelov Deklica je bila zadeta v glavo in zgrudila se je mrtva Ena krogla ie zadela njenega očeta v nogo. v roke je bil pa zadet nek železničar. Ko so streli utihnili, so planili ljudje proti grmovni, od koder je neznanec streljal, toda zločinec je bil že pobegnil. — Naprave proti morski bolezni na naših pirnikih. Nizozemec dr. Uterrndhlen je izumil pred dvema letoma napravo za zatiranje morske bolezni. Na to napravo nasloni človek med guganjem parnika glavo in morska bolezen preneha. Ta naprava bo instalirana tudi na nekaterih naših parni-kih. Parniki ^Cetinje^. ^Kiimrmovo« in >Lovčen-> so jo že dobili. — Poroka filmskega igralca Petroviča? Včeraj zjutraj je nenadoma prispel v ^plit znani fi-mski igralec Svetislav Petrovič. Z njim je prišla tudi znann kolora turna pevka Friedel Schuster. i\Tjv.n prihod v Split je izzval splošno zanimanje, ker se namerava Petrovič v Splitu poročiti s Schusterjevo. Petrovič sam pa o tem ni hotel ničesar povedati. Dejal je samo. da je prispel v Split za dva dni, da dovrši najnovejši film s Polo Negri, ki se bo imenoval* »Sen mladosti«. Iz Lltsbfiane —lj Anton Jenko na zadnji peti. Včeraj popoldne je bil izpred mrtvašnice splošne bolnice pogreb tapetnika in ličarja Antona Jenka, ki si je v zmedenosti pognal v Rožni dolini v glavo kroglo iz samokresa, popreje pa streljal še na soprogo brivskega mojstra Kristino Z. Pokojnika, ki je bil uslužben v poštnih delavnicah, je spremilo na zadnji poti na viško pokopališče mnogo občinstva iz Kožne doline in z Gline ter številni tovariši poštni nameščenci, ki so mu položili na grob tudi tri krasne vence. Kino Sloga, tel. 27-30 Videti in slišati ta film, znači najtopleje in najneposredneje občutiti vso veličino in moč romana M. GORKEGA. Po istoimenskem romanu slavnega Danes ob 16., 19. in 21. uri PREMIJERA slikovitega in globoko pretresljivega filma NA DNU ruskega pisatelja MAKSIMA GORKEGA. Danes ob 14.30 in jutri ob 10.30 po znižanih cenah od Din 2.50 dalje Grace Moore v prekrasnem glasbenem filmu P O «1 L, E M ENI! MOŠKE in DAMSKE kupite pri meni lahko po svojem okusu, po najnižjih cenah. — Popravila vseh klobukov izvršim takoj od Din 14.— dalje. Strokovnjaško postrežbo Vam zagotavlja in se priporoča PAJK, Sv. Petra c. 38. —lj Mirje «e tepo razvija. Na Mlrju je bila sicer nekoliko popustila gradbena delavnost, jclaz je pa zopet oživela. Z las i je lpo napredovala Marmontova ulica, kjer je bilo v zadnjem času zgrajenih več zelo lepih vil a krasnimi vrtovi, ki jih deloma Še urejajo. Cesta v spodnjem delu, kjer jO sekata Hajdrihova in Jadranska ulica, še r±: lovsem urejena, zlasti so zaneuarje-ni hodniki, pa bo kmalu tudi ta nedosta-tek odpravljen. Tudi v Jadranski ulici so bile zgrajene letoe tri lepe večje vile, ki Se čakajo na ureditev vrtov. Veliko ^e zida tudi ob Gradaščici. kjer bo treba sčasoma misliti na ureditev ceste ob levem bregu vode. Svet je tam že parceliran. V doglednenn Času bodo bolje uredili tudi Mencingerjevo cesto, vzdolž desnega brega Oradašcice proti Glincam. Tudi tam so letos sezidali nekaj novih vil, tako da je le še malo presledka v strnjeni vrsti hiš od Kolezije do Gline. Stavbeni svet na Mlrju in v Koleziji je zadnji čas precej podražil in ga prodajajo Že nad 100 din kv. meter. —lj K. O. JNS Ljubljana-Vič ponovno poziva voliloe, da se Informirajo, ako so vpisani v volilnem imeniku. V ta namen posluje strankina pisarna danes od 18. do 20. in jutri od 10. do 12. v gostilni »Pri posti«, nasproti župne cerkve. Ker je v ponedeljek 74. t. m. zadnji dan za reklamacije, se prepričajte, ako ste vpisani v —lj Nemščina in nemška korespondenca se poučuje v večernem tečaju pri »Chri-stofovem učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni začetniški in posebni nadaljevalni tečaj! šolnina 30 thn mesečno. Prijave se sprejemajo vsak dan. —lj Otvorili smo tudi pri slonu frančiškanska pasaža sprejemališče za kemično snaženje, parno likanje oblek, pralnico, svetlolikainco Šimenc. Kolodvorska 8. —lj OBLEKE — PLETENINE — KAR-NICNIK — NEBOTIČNIK. —lj Društvo »Soča«-matiea v Ljubljani, domača ljudska univerza, ki si je v teku skoraj 20 let pridobila mnogo prijateljev poslušalcev na rednih sobotnih predavanjih, bo otvorila danes ob 20.30 uri v salonu »Pri levu« 19. sezono. Nocoj proslavi >Soča< 20letnico jngoslov. države s predavanjem predsednika g. dr. Dinka Puca. Sodeluje tudi oddelek pevskega zbora »Sloge* pod vodstvom g. M. Premelča. Vabimo vse Sočane in prijatelj©/ društva, da se polnoštevilno udeleže tega patriotskega večera. Vstop prost. —lj Jutri ob 18. uri »prvi nedeljski popoldanski ples« s poukom vesele novitete »Lambeth-VValk« v Jenkovi soli, Kazinu. V ponedeljek in četrtek ob 20. uri »začetniški plesni tečaj«, novinci dame in gospodje se še sprejemajo. V torek »nadaljevalni tečaj«. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki popust. —lj Viča ni! Udeležite se Jutri v.velikem številu prve tombole, ki jo priredi naša marljiva gasilska četa na trgu pred Gasilskim domom. Srečne dobitnike čakajo lepe tombole in drugi dobitki. Segajte pridno po tomboiskih tablicah še danes in jutri. Začetek ob 14. ob vsakem vremenu. Jutri vsi na gasilsko tombolo na Vič! —lj tTnirli so v LJubljani od 14. do 20. t. m. Petek Valentin, 3 leta. sin dimnik, pomoč.. Lužar Marija, roj. S tar, SI let, zasebnica. ćarman Franc, 28 let. ključav. pomočnik Svetje, obč. Medvode. Palčič Jožef. 59 let. natakar, E>omlacliš Marija, roj. VVoschnagg, 68 let, zasebnica. Buh Uršula, 74 let. vpokojenka tob. tov., širok Marija, roj. čadež, 73 let, vdova nadučite-lja. Legat Mihael. SS let, nadsprevod. drž. žel. v p. — V ljubljanski bolnici so umrli: Banol Mihael, 65 let, vojni mvald. Hafner Terezija. 3 dni, hči posestnika. Straži-šče pri Kranju. Palovšnik Franc, 2S let, trg. pomočnik, Kranj Javornik Ivan. G 5et, s.n delavke, Perovo, "obč. Grosuplje, Ovitkov.c Matija, 32 let sin posestnika, Dolence, obč. Adlfšiči. srez Črnomelj. Sajovic Karol, Y5 let. vi3. inspektor drž. Žel. v p., Jenko Anton, 28 let, tapetnik, Debevc Fr., 65 let, posestnik, Begunje pri Logatcu, Svetlin Ana. 70 let žena posestnika, Koli-čevo. obč. Dob., Pucelj Viktor, 43 let, zva-nič. drž. žel., Jesenice, Krstan Ignacij, 40 let. delavec, brez stal. bivališča, Debevec Ana, 3 mesece, hči delavke, Stražisče. Va-lentinčič Janez. 65 let, delavec. —lj Zanimivo vzgojeslovno prolavan je priredi Pedagoško društvo V ponedeljek. 24. t. m. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo priznani zagrebški pedagoški teoretik, univ. prof. nt. Pavel Vuk-Pavlović o temi »Vzgojiteljevo carstvo«. Za predavatelja, ki je avtor mnogih priznanih pedagoških in filozofskih del, se bodo gotovo zanimali vsi, ki Imajo opravka z vzgojo. Predavanje se bo vršilo ob 18. uri popoldne. Vstop prost. —lj Vodstvo na razstavi otrok v sliki in plastiki naše umetnosti bo imel jutri ob 11. ak. slikar g. Ivan Vav-potič. Vabimo cenjeno občinstvo k udeležbi. —lj Med najpomembnejše dogodke n?.j-biižnjega časa bo spadala proslava 20 letnice našega osvebojenja in zeclinjenja. Niša Glasbena Matica pripravlja v proslavo tega dogod&a slavnostni koncert, ki s.* bo vršil v p^n^doljek. dne 7. novembrn. Pevski zbor Glasbene Matice bo izvaja I s 30-delovanjem 4 solistov ter Stfftf?ničnega orkestra Ljubljanske Filharmonije eno najpomembnejših del slovenske giasbetie literature, škerjančevo skladbo na šoti, zbor in orkester Zerlinjsnje. Delo je celovečerno in komponirano na podlagi besedila dveh Gradnikovih sonetov. Na slavnostni koncert že danes opozarjamo. —lj Brezobzirnost učeče se ženske mladine. Prejeli smo: Ko sem šel v četrtek po šestih zvečer po Wolfovi ulici po hodniku ob Dolenčevi hiši, sem srečal skupino mladih dijakinj, šle so v vrstah po l> do 4 sklenjene pod pazduho, tako da sem se jim moral umakniti daleč na cesto. Ko sem jih pozval, naj bi šle vsaj paroma, so se mi za hrbtom še nesramno krohotale. Bile so najbrž gojenke drž. učit. šoie ali n. drž. realne gimnazije, ker so piisle po Sv. Petra cesti. Prosimo ravnateljstva m upraviteljstva dekliških šol, da svoje učenke opozore na dostojno vedenje na cesti, zlasti na hodnikih, žalostno je. da moramo ravno o ženski mladini kaj takega pisati, za kar pri dijakih nimamo povoda. Ako ta naš poziv ne bo zalegel, bomo primorani energično nastopiti proti takemu vedenju ter pozvati stražnika, da bo take ohole dijakinje legitimiral in jih naznanil pristojnim šolskim oblastem. Starejši mehčan v imenu mnogih. _lj Maksim Gorki »Na dnu« V kinu Slogi. Po Gogoljevem romanu »Taras Buijbi* prinaša danes kino Sloga znamenito literarno delo ruskega pisabelja Maksima Gorkega »Xa dnu«. Film so izdelali Francozi in sicer tako živo in pretresljivo, da je sam avtor romana Makslm Gorki priznal veličino tega filmskega umotvora. Film nam slika odlomek iz sedanjega življenja visoke družbe ter najnižjih plasti naroda, živečega v bedi in pomanjkanju. Najboljši igralci francoskega filma -*ean Gabin, Suzy Prim, Louis Joovet, Vladimir Sokolov itd. so ustvarili pod spretno režijo Jean Renoira res klasično delo, ki je brezdvomno v ponos francoski filmski produkciji. K premieri tega lepega filma vabi kino Sloga vse ljubitelje modemih literarnih filmskih del. u_ T. K. Stcala vabi svoje članstvo m prijatelje kluba, da se čim Številne je udeleže predvajanja propagandnega turističnega fflma v naravnih barvali -Jugoslavija«, katerega. Je iadela! g. dr. Koetić. Predvajanje bo danes ob 20. ari V Fraa- —lj Igra narave. Na vrtu g. Ivana Pogačnika pod Golovcem na Hradeckega cesti 84 so nedavno cvele rdeče jagode, sedaj pa je dozorel tudi sad, k čemur je pripomoglo še vedno toplo jesensko solnce. —lj Nesreče na ulici in pri delu. Na Sv. Jakoba trgu je včeraj podrl neki kolesar 40 letno delavčevo ženo Frančiako Puri-čevo iz Velike čolnarske ulice. Puričeva je dobila poškodbe po životu, pretresla pa si je tudi možgane. — Žrtev nerodnega kolesarja je postala včeraj tudi 72 letna mestna uboga Frančiška Zefran in sicer na cesti v Stepanji vasi. Zefranova se je potolkla po glavi. — Železniški premiknr Janez Strekelj, stanujoč v Rožni dolini se je včeraj nevarno poškodoval na roki pri delu na glavnem kolodvoru. V bolnico so prepeljali tudi 23 letnega mesarskega pomočnika Jožeta Rebolja s Tvrševe ceste 41. Pri delu ga je stroj s tako silo udaril po roki. da se je onesvestil. u— iZdmženi ljubljanski Šahovski klubi, prirede, danes točno ob 19.1H na verandi gostilne pri »Jerici* (Perkse) p >leg glavno pošte prvi propagandni brz* turnir. Borilo se bo vseh sedem ljubljanskih šahovskih klubov in če nastopi državni prvak z dvojnim moštvom, bo sedlo za šahovnice 64 najboljših ljubljanskih šahistov. Vstopnino in prijavnine ne bo! Zanimiva prireditev, ki bomo o njej Šc poročali. U— Odpovej pr°nv*nadnoga Koncerta. Zaradi .smrti Nj Vis kneza Arsena odpoveduje turistični odbor za mesto Ljubi ia-no drevi ob IS.30 napovedani promenad-ni koncert v Zvezd! _lj* Koncert violinista Zlatka Balokovi- 63, ki je bil napovedan za ponedeljek. 24. oktobra, se ne bo vrsi!. Kttpljene .sapnice naj se vrnejo Matični knjigarni. —lj Gostilna Strelišče pod Rožnikom »pri Nežki« vabi na domače koline, izborne krvavice, pečenice, piske, kokošjo obaro — izbrana vina, portugalko. Iz Maribora _ Nezgoda gledališke igralke Zamejr#- Kovičeve. Pri snočnji generalki se je pripetila naš: operni altistki ge. Zamejie-Ko-vičevi nezgoda, ki pa k sreči ni imela hujših posl?dic. Ko je gospa stopila na oder, se je nenadno pogreznil pogrezljivi del in gospa je padla v globino ter se nekoliko pobila na glavi. Mar;borski reševalci so ji nudili prvo pomoč. Zaradi tega tudi odpade nocojšnja premiera Suppejevega ; Bocca-ccia«. — Nabornikom je prepovedano prodajati pijač0. Na osnovi členov 66. U*67. zakona o notranji upravi se za 29. yi 30 i ber odreja: Med časom vpoklica lasniki gostilniških in kavarniških obratov ne smejo prodajati in točit] alkoholnih pijač nabornikom in njih spremljevalcem. Prepovedano je prodajati kakršnokoli alkoholno pijnčo Na«>orrikom tudi ni dovoljeno ■ seboj nositi alkoholnih pijač. Prestopki bodo kaznovani z globami od 10 do 500 din odnosno z zaporom od 1 do 10 dni. — V mariborskem gledališču ju n na dan pogreba kneza Arrena ne bo nobene preds'ave. — Pohorski dan bo. kakor znanu. 30. oktobra Ruški, framski in selniski di carji se pridno pripravljajo. Jutri Dodo v Framu pri Freglu, v Hočah pri VTapfintku in V Rušah pri Crnku sestanki drvarjev in deklet za »Pohorski dan* v Mariboru. Ob tej priliki izide tudi >Pnfcfiski list« s pestro in poučno vsebino. — Tczenske novice. Dramski odsek te- zenskega Sokola pripravlja znano učinkovito dramo »Ub^t .o v režiji dramatika g. Rebolja in V prevodu ljubljanskega režiserja Milana Skrbinčka. _ žrtev moto ik'Htične nesrečo je postal 381etni ^idsr Josip Rre7nik. Pri padcu si je stri lesno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. _ ^^^'.^^o^>ke novice. Jutii priredi šahovska sekcija TJ.7NŽB s celjskim šahovskim ! klubom dvomateh na 10 deskah. Pričetek ob 10. V restavraciii Mariborski dvor vjpvirski strokovni tečaj v Mariboru. Marib iska poslovalnica zlx»rničnega obrt no-pocpo^evaJnega zavoda priredi strokovni tečaj za mesarske in klo-basičarakfl pomo'nlke iz me?ta in okolice. Tečaj bo trajal najmanj 12 ur in bo predaval preizkušeni strokovnjak v takem času. ko je udeležba vsem najlažje mogoča. Prijavili se je V dopoldnevnih urah v obrtno-za-družnem nadzorništvu na aresfkem naeei-stvu, kjer se zvedo tudi nadaljnja p^ja/-*-ni!a. Osveta bivših sužnjev V znani egiptski piramidi Ab-del-Kurna so neznani podivjanci uničili starinske slike in razbil' vse kipe. Posebno policija, ki ji je poverjeno čuvanje piramid, je obve« stila nadrejene oblasti, da ji je bilo prijavljenih več roparskih napadov na turistične ekspedicije v okolici. Polcija domneva, da gre za osveto, kajti roparska plemena so potomci večjih egiptskih sužnjev. Letala za loo potnikov Med ameriškimi letalskim1, družbam se je vnel hud konkurenčni boj za prvenstvo v rednem zračnem prometu med Ameriko in Evropo preJco Atlantskega oceana. I I teh družb je pravkar odohnla načrti- /a zgraditev ogromnega prekooceanskoga letala, ki bo v njem prostora za 100 potnikov. Potniki bodo imeli v letalu vse udobnosti, jedilnico, bar, salon za kadilce itd. Samomorilec in trije mrtvi Tragična nesreča se je pripetila oni ta v nekem paridkem pre- tone 9tn ean hotelu, kjer se je nastanil neki Robert Joli. Mož se je hotel zastrupiti s plinom, ker ga je iskala poHciJa. Zakrivil je bil promeno nesrečo, pri kateri je bil nekdo lahko ranjen. V hotelski sobi je odpri plinovod in plin je začel čez dve uri uhajati na hodnik. Ko je hotel vratar pogledati, kaj se je zgodilo ki je prižgal vžigalico, je nastala sfina etefplozija. Demolirano je bito vse nadstropje. Trije hotelski nskržbenci so hm ufcrtti dva pa težko ranjena, dodno je, da se vmtarju ni nič agodOo. Samo-MOrltec je bil ob e*^lozrji že _r.r*r: tn Nova železnica št. Janž — Sevnica Mi renski dolini tat njenemu prebivalstva se obetajo boljši časi Sevnica, 21. oktobra železniška uprava je zaposlila mnogo delavcev, ki grr.de hkrati most, cesto, železniško progo, nadvoz itd. Vse delo gre pod vestnim nadaorstvom desetarjev preddelav-cev in gradbenih tehnikov, ki imajo polne roke dela. Vse gre točno po načrtih in vse kaže, da bodo končana gradbena dela Se pred i. decembrom, ko bo nova železniška proga št. Janž—Sevnica slovesno o tvor je-na. Za otvoritev se že sedaj napovedujejo velike slovesnosti. železna konstrukcija mostu čez Savo je tik pred dograditvijo. Pobarvati je treba še tretji lok mostu, postaviti fundament za tračnice in odstraniti lesene opaže, potem bo pa most dograjen. Od tu bo treba speljati priključek na progo v Boštanju, do kamor že pridno vozi tovorni vlak, ki prevaža gradbeni material in drugo iz Tržišča in Št. Janža in obratno. V Sp. Boštanju je tudi že dograjena železaiiska postaja, kamor bodo hodili občani iz Boš tanja in Radne ter ostalih naselij. Postajno poslopje je lepa pritlična stfivba, poleg stoje tudi novozgrajene hiše ter lepo veliko novo poslopje, kjer ima g. Zupančič, zakupnik premoga na Savi, lepo trgovino in gostilno ter več tujskih sob. Tu se bo lahko spričo idilične pokrajine razvil tujski promet, ki bo z novo železnico in ostalimi dobrinami prinašal blagostanje v do-sedaj tako pozabljeno romantično dolino gradov. Seve bo treba urediti še marsikaj, predvsem pa popraviti cesto, ki pelje ob Mirni proti Tržišču. Ta cesta je v zadnjih dveh letih zelo veliko trpela, saj so do zadnjega po nji prevažali ves gradbeni material. Cesto bo treba nasuti z gramozom in g~a stlačiti s parnim valjarjem. Nekaj posebnega za Sevnico bo že Le zobe tonski nadvoz ceste, po katerem pojde precejšen del prometa varneje in hitreje. Nadvoz je grajen že za dva tira. t. j. za drugi tir Zidani most—Sevnica, ki se bo, kakor doznavamo, pričel graditi tudi v najkrajšem času. K nadvozu je speljana iz Sevnice precej široka cesta, ki se do njega dviga le polagoma z majhnim strmcem. Za to cesto, ki je dolga kakih 350—180 metrov, so porabili že okoli 75 vagonov granitnih skal m zdrobljenega granitnega gramoza, katerega dovažajo z Verda, deloma pa tudi iz Zagorja ob Savi. Cesta je zidana in Ima 35 cm debelo plast granita. Tu je zaposlenih precej delavcev, ki v malih vagončkih po ozki Industrijski železnici vozijo granit k nadvozi), kjer ga drugi ravnajo; cestni valjar pa ga tlači in naprav-lja lepo cesto. Nad potokom, ki teče v Savo, grade delavci most, po katerem bosta speljana dva tira in cesta. Tudi ta most je že grajen tako, da bodo lahko postavili nanj drugi tir z Zidanega mosta do Zagreba. Po tem mostu bo speljan tudi novozgrajeni industrijski tir v tovarno Jugo^onin. Že zadnjič smo omenili, da stoji nasproti ponosnega Sokolskega doma veliko novo poslopje, ki bo služilo «a kurilnico. Tudi to se dokončuje. Pred njim je velik spla-niran raven prostor, r^o katerem bodo položili tračnice, V ta namen so že položeni pragi. Ta proga se bo najbrž porabila Film »Na dnu« Ljubljana, 22. oktobra, slavni rusfcf. pisatelj, apostol novega, lefipega življ«vnja, Maksim Gorki, je 18. jrmija 1936. v Moskvi zaključil svojo življenjsko pot. Bil je pravi proletarski pisatelj. Njer^ov veliki duh je posegel globoko v življenje človeka-trpina in zajel iz njega v/so tragiko, pa tudi vso vero v lepšo bodočnost j t \ m0 i Gorki z literarnim psevdonimom Ale— ksej Maksimovič Pješkov, je bil rojen 1868 v Nižnjem Novgorodu Kot tapetni kov sin. Oče mu je umrl, ko mu je bilo 4 leta in živel je pri svojem starem očetu. Bil je samouk v pravem pomenu besede, saj je moral šolo zaradi koz zapustiti in izobraževal se je sam. Ko mu je bilo 10 let, mu je umrla še mati in tako :e os*:al sirota. Prebijal se je skozi življenje najprej kot čevljarski vajenec, potem kot risar in delavec na ladji na Volgi, pozneje je prodajal ptice, postal zopet risar, potem trgovski vajenec itd. Prva njegova povest »Makar Cudra« je izšla leta 1892 v Tiflisu v listu »Kavkaz«. Težko življenje je pritisnilo svoj pečat vser.j njegovim literarnim delom. Eno najznamenitejših njegovih del je njegov roman »Na dnu«, Ki so ga dramatizirane^ vprizorili Hudožestvenlki prvič leta 1002 in takoj je iose^el ogromen uspeh. Potem so začeli dela Gorkoga prevajati v vse svetovne jezike. In po tem romanu je izdelala francoska filmska industrija film, o katerem je Gorki sam. dejal, da kaj takega ni pričakoval. Kdor | vidi ta film. to krasno delo francoske j filmske umetnosti, šele prav občuti vso veličino in moč tega pretresljivega romana Maksima Gorkega. Z? mnogo krasnih del je ustvarila francoska filmska umetnost, a med njimi zav.:ema er*o prvin mest film ^Na dnu«. Francozi so se znali najbolj približati v svoji gledališki, zlasti pa v filmski umetnosa" ruski duši In to vidimo v filmu *Na dnu*, ki ga bodo občudovali od danes v kinu vS!n.i>. PRISTOPAJTE K JĆ LIGI! za premikanje voaov ter za dohod lokomotiv v kurilnico in verjetno tudi za prostor, odkoder bodo nalagali premog na stroje. Blizu kurilnice stoji novo pokončno poslopje, kakršno vidimo v Ljubljani na gl. kolodvoru ali v Šiški ob Suvoborski ulici. V njem, ki je mnogo večje od starega lesenega, bodo vse bločne naprave za postajo. Dosedanji »bločni stolp« pa bo za tako povečani promet gotovo premajhen, zato bo najbrž opuščen. Na železniškem prelazu k ljudski šoli (bivši Schulvereinski) je tudi zaposlenih precej delavcev. Ti grade nov tir, po katerem pojde ves promet proti Zagrebu. Sedanji tir, ki vodi tod mimo, bo najbrž opuščen, in sicer zato. ker je tod preoster ovinek, kar povzroča pogosto iztirjence vlakov. NI še dolgo tega, ko je iztirila tovorna lokomotiva, zaradi česar je zastal ves promet za več ur. Enako so imeli zamudo tudi ekspresni in brzi vlaki. Da se bo železniška uprava izognila tem nevšečnostim, polaga blizu tega tira nov tir, ki bo ublažil preoster ovinek in s tem tudi eventualne železniške nezgode. Tir bo položen tik prenovljene ljudske, bivše Schul-vereinske šole ter bo priključen na južni strani ostali progi. Tudi vprašanje drugega tira od Zidanega mosta do Sevnice postaja aktuainejše. O tem tiru se je že mnogo razpravljalo in pisalo, kako nujno potreben je za hiter promet na najvažnejši progi Ljubljana— Beograd. O njem se je že letos razpravljalo v Narodni skupščini, kjer se je doseglo tudi, da se gradnja tega tira prične še letos, železniška direkcija je Že naročila potrebni gradbeni material, predvsem tračnice. Prostor za drugI tir je že tudi pripravljen. Enako so zgrajeni za. drugi tir potrebni mostovi, ponekod tudi prelazi. Verjetno je. da se bo z gi-adnjo pričelo takoj, čim bo Izpeljan priključek železnice iz st. Janža. H koncu naj omenim, da bi se v zvezi s povečanjem prometa moral povečati tudi kolodvor v Sevnici, ker bi dosedanji nikakor več ne odgovarjal. Povečati bi se moralo torej nujno postajno poslopje! Ze zdavnaj pa bi bila nujno potrebna instalacija elektriKe na postaji. To pa zlasti zaradi tega, ker je instalirana po vsem trgu, enako tudi nasproti kolodvora v restavraciji. Zato je na postaji tem mučnejše v temi, kar goto\'o ni v skladu s sodobnim varnim prometom. Upamo, da se bo tudi to vprašanje uredilo v najkrajšem času. Odpirajo se nam torej lepe perspektive za hiter in važen železniški promet, predvsem pa nas razveseljuje dejstvo, da se bomo lahko že letos vozili po novi železnici 12 Sevnice v St. Janž, Novo mesto ali v LJubljano fttlrenska dolina bo oživela, gozdovi bodo pridobili na cenah in z njimi vred tudi les, kmetje bodo laze vnov-člli svoje skromne pridelke. obubožano prebivalstvo bo laže prišlo do zaslužka. Tu se bo lahko, kakor smo že uvodoma omenili, zbolJSal tujski promet, skratka, dvignilo se bo narodno gospodarstvo, česar si vsi tako iskreno želimo R. B. Spominu Valentina Žuna Ljubljana, 22. oktobra Na včerajšnji dan pred dvajsetimi leti se je poslovil od tega sveta naš odlični so-trudnik Valentin Žun, finančni svetnik in odbornik Slovenske matice. sotrudnik Slov. pravnika, Merkurja itd. Valentin Zun je bil mož svetovnega formata, kakršnih je bilo tiste čase in jih je še danes bore malo. Bil je mislec, tvorec in obenem borec. Odličnjak v svojih študijah, se je posvetil finanon; stroki, kjer je po svojih izrednih sposobnostih sijajno uspeval. Na tem polju ga ni prekašal nihče. Za nadrejene, nam Slovencem skrajno sovražne oblasti je rmel edino napako, da je kazal izven svoje službe vedno svoje nacionalno prepričanje, kar je pomenilo nekdaj in žali-botf tudi danes hud pregrešek. Tine Zun, doma tam okrog Trboj pri Smledniku, je bil velik Slovan, pristna slovenska gorenjska grča, dodobra izklesana ki kljubujoča neznosnemu vzdušju tedanjega avstrijskega lažnega patriotizma. Zelo načitan in stremeč po višji izobrazb^ je obvladal pretežno skoraj vse slovanske jezike poleg nemšerine. francoščine in italijanščine. Obširna in dotlej edinstvena slovenska knjiga »Uvod v narodno gospodarstvo«, ki jo je Valentin Zim spisa! po najboljših virih svetovnih znanstvenikov, je bila plod njegovega dolgoletnega in marljivega proučavanja te tvarine. Knjiga je vzbudila v javnosti mnogo pozornosti in je bila deležna ugodne splošne kritike. Za študijo tega dela je dobil Zun enoletni dopust. To delo je že pošlo in *e ne dobi več. Pozneje je spisal tudi praktično »O*»ebno dohodnino«, ki je doživela par izdaj. Ze na svojih službenih mestih v Litiji ih Logatcu se je jel uveljavljati v javnem življenju. Višek javnega udejstvovanja je bilo njegovo službovanje v Radovljici. Kot vi-.ok finančni organ je imel mnogo prihke. da se je seznanil z vplivnimi osebami tega okraja ter kot uvideven in socialen mož marsikomu olajšal težko davčno breme. V radovljiškem občinskem odboru je bil desna roka tedanjemu naprednemu županu in deželnemu poslancu dr. Janku Vilfanu m je veljal kot gonilna sila vsemu napredku. Vodovod v Radovljici je njegova ra-misel in za to prizadevanje je bil i7b'^"> za častnega občana. V novinarskem poslu je bil Žun pravi mojster, silno spreten in vsestransko uporabljiv. Dopisoval je raznim listom. Poleg gospodarskih razprav je kaj rad pisal tudi politične članke in je zrtal z vidnim uspehom sukati pero v strah in treoet nasprotnika. »Slovenski Narod« ga še danes v najčistejšem spominu prišteva med svoje naj-odličnejše sotrudnikc. Kot mož Širokega obzorja, prave?!' razumevanja in hitre odločitve je bil pokojni Žum na svojem mestu. KM bolezni, ki jo je nosil več let v sebi, je pretrgala nit njegovega znanja bogatega n dragocenega življenja, ko bi ga bila brez dvoma klicala kot izredno sposobnega in r>faktičnega človeka na odločtliia visoka mesta svobodna Jugoslavija, o kateri je toliko sanjal in deloval zanjo. Bodi ohranjen Valentinu Žumi ob dvajsetletnici njegove smrti najlepši spomin! VI. p. Živilski trg Ljubljana, 22. oktobra Prva slana, ki je sicer naredila precej škode na vrtovih, se §e danes ni poznala na živilskem trgu, kjer j* zdaj naprodaj že skoraj toHko jesenskega cvetja kakor zelenjave. Trg je bil nekoliko slabše salo-žen le »radi vJSokerra datuma, po terminologiji prodajalcev. SSato Je bilo danes naprodaj tudi nekoliko manj krompirja in zelja na debelo. Sadni trs; Je pa še vedno enako dobro zaloten, predvsem z Jabolkami. grozdjem in kostanjem Danes Je bilo naprodaj dovolj tudi še gob. ne le Šlvk, temveč tuoM iurdkov; odslej jih najbrž ne bo več toliko, ker se začenja znatno hladnejše vreme. Jabolka so letos malo dražja, ker je bila slabša sadna le trna k »»kor wno Pričakovali. Se 'em bclj drage so hruške, .ki fn ie malo na trgu. Prodajajo jih od S din kilogram navzgor. Med s* rije m je najcenejši koštani, razen gcriškeera maronija. ki je v Italiji baje po liri kg. med tem ko ga na našem tram prodajajo po 12 din. na* zaradi prevoznine in tresarm Štajerski kostanj je po 2 din liter aH po i din kilooram. Domači kostanj iz ljubljanske okolice in z Dolenjskega je po 1.50 do 1.75 din liter. Na zelenjadnem trgu Trnovčanke zadnje čase prodajajo r«zen zelenjave tudi jesensko cvetje, oredvsem krizanteme. Doslej ljudje še niso mnofjo kuoovali cvetja. Zaradi slane ^ letos nekoliko dražbe vendar ga bo na izbiro. Krompirja je bilo danes naprodaj le okroer 10 vozov bi zelja 15. KupčMa s'abo cvete. Posebno težko nrodajo kane*je zelje. Nekateri zarad« te 3 pare užitnine na kilogram uvoženega zelja. L|iiblisi*ipfci frizeri! in nedeljski vočitefe Ljubljana, 22. oktobra Ker vodilo lnihnarski HtivSKd frizerski mojstri zopet obširno akcijo proti nerteli-skemu počitku, je v interesu vseh pemočnikov te stroke, da se odločno unremo ?e-mu početju trotovih gospodov, ki jim je samo lasfni žep sveta stvar. pom?čnik pa naj bi Jim bil na razpolago malodare Še ponoči. Vsak nohten človek si želi en dan v tednu počitka, oziroma prostega časa. ako pa mora v nedeljo dc-poldne dela*i, mu ponuđeni pro«*ti čas v nonedeljek donoldne prav nič ne koristi, če ie pomočnik oziroma pomočnica na razpolago 57 ur v tednu in to cb sramotno nizki plači, naj mu da mojster vsaj v nedeljo ves dan mir, da ga izrabi po svojo vel ji in se razvedri. Tudi vsak gospod oziroma dama ima največjo možnost olepšati se za nedeljo, saj so sakmi ob sobotah odor'i celo do 21. Kdor se pa želi še v nedeljo briti oziroma striči odnosno frizirati .temu naj bo vsak posamezni mojster na razpolago, v prvi vrsti pa oni, katere najbolj tišči nedeljski počitek, pomočniku (cA) pa nal ne knti že tako malenkostnega prostegra časa. Tako bodo najbolje zadostili svojemu hotenju: zatre ti šušmarstvo. na katerega se izgovarjajo, da ob nedeljah najbolj cvete. Ce se širi Sušmarsfvo, ni čudno: kdor je dobro plačan, mu to sigurno ne pride na misel, kdor na ne more dobro plačati svojega pomočnika, bi bilo pač lepše, da bi mu dal poleg nedelje še en dan v tednu prost, ne pa da mu še tega edinega skrajša. Odločno pozivamo mojstre in mojstrice, da nam pri tolikih skrajšanih pravicah ne kratč se teh. Proti temu se bomo vedno odločno in složno uprli. Cenjeno občinstvo pa naprošamo, da nas v upravičeni zahtevi podpre s tem, da ne bo posečalo ob nedeljah brivsko-frizer-skih lokalov, ker je dovolj velika ugodnost to. da je ob sobotah vsak frizerski salon odprt do devetih zvečer; kdor pa se hoče še v nedeljo briti. naj se obrne na mojstra, h kateremu zahaja in mu bo vsak rad ustregel s posetom na njegovem stanovanju, kar bo zanj Se ugodnejše. Brivsko-frizerski pomočniki in pomočnice. Iz Trbovelj — SK Amater : SK Atletiki. V nedeljo 23. t. m. nastopita v prvenstveni tekmi tukajšnji SK Amater in celjski SK Atletiki. Gostje so znani po svoji fair igri, s katero so vedno zadovoljili tukajšnjo športno publiko. Moštvo SK Amaterja bo nastopilo tokrat precej oslabljeno, saj so v napadu sami novinci, pa tudi ostala postava ni v zadovoljivi formi. Kljub temu pa pričakujemo, da bo vsak igralec na svojem mestu in da bo skušal častno zastopati barve rudarskega športa. Tekma se prične ob 15. uri na Amaterje vem igrišču. — Občni zbor Sokola. Drevi (22. t. m.) ob 8. uri bo v veliki dvorani občni zbor tukajšnjega sokolskega društva. Vabi se članstvo k polnoštevilni udeležbi. — Dnevni kop Dobrna. Vest, da bo podjetje Dukič obratovalo na dnevnem kopu Dobrna še naprej, je izzvala med delavci podjetja veliko veselje, kar je povsem razumljivo, saj je grozila več kot 400 delavcem brezposelnost. Veliko jih je bilo zad-je tedne že odpuščenih, ostale pa se je nameravalo odsloviti prihodnje tedne tako, da bi bil dnevni kop nekako z novim letom ustavljen. Kakor kaže. je zaenkrat nevarnost teh redukcij odstranjena ali vsaj omiljena, če ne bo jesensko deževno vreme, ki utegne prej ali slej nastopiti, povsem onemogočilo dela na dnevnem kopu. Seveda je s tem popolna ustavitev obrata samo za nedoločen čas odložena in po vsej priliki si bo moralo delavstvo, ki je še zaposleno na dnevnem kopu Dobrna, s pri-hodnio spomladjo iskati trajnejše zaposlitve. — Novi občinski dom. V zadnjem času se mnogo govori o gradnji novega občinskega dom* ks nai bi stal na zemlvšču. ki ga je občina že kupila od posestnika g. Pusta p. d. Voiaja v Lokah. Ta prostor j leži nasproti bolnici bratovske skladnice I ■ ob banovinski cesti iz Lok v Trbovlje. Ta prostor je nekako v središču Trbovelj in če se te* hoče novi občinski dom kje graditi, potem občina res ni mogla najti ugodnejšega prostora. — Občina dela tudi na regulacijskem načrtu Trbovelj, ki bodo razdeljene po tem načrtu v okraje in sicer Trbovlje I, Trbovlje II, Trbovlje m. itd. Krajevni nazivi Trbovelj, kakor Loke, Ret-je itd. bodo a tem odpadli. — Občina je o prenosu sedeža iz kraja Trbovlje v kraj Loke že sklepala, vendar se naziv občine ne bo spremenil*. — Vse kaže, da bo pričela občna z gradnjo novega občinskega doma že v kratkem, saj so denarna sredstva že pripravljena. — Odlikovanje. Komandir tukajšnje orož niške postaje, narednik-vodnik g. Urleb je bil odlikovan za vestno službo s srebrno kolajno. Čestitamo. — Razglas. V smislu naredbe bana dravske banovine o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnostt (Službeni list štev 31) 204 ex 1033 v zvezi z okrožnico kraljevske banske upra\*e dravske banovine z cme 23. L 1934. VI. No. 1494/1 ter odloka sreekega načelstva v Laškem z dne 6. n. 1934 No. 917/1, pozivamo vse brezposelne osebe, ki radi izrednih gospodarskih razmer brez svoje krivde ne morejo dobiti zaposlitve, da se takoj ali najkasneje do 25. oktobra t. 1. zglase med uradnimi urami v občinskpm sociialnem uradu y sVrbb preskrbe novih razvidnic za brezposelne. S tem razglasom ko razveljavljene vse dosedanje uradno izdane razv'dnice. Osebe, ki si ne bodo pravočasno preskrbele oredpisane razvidn-ce. ne bodo imele pravice do nikake zaposMtve in do nobenih podpor. Vsakdo naj nrinese 9 seboj delavsko i'nl'^o in dosedanjo razv:dnico. Iz Kranja — število volilcev. Zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev nastaja zanimivo vprašanje, koliko vohlcev šteje sedaj veliki Kranj. Volilni imen k. ki se uradno pregleda v3ako leto meseca januarja, izkazuje za staro mesto Kranj po sodnijsko overovljenem popisu z dne 8. febr. 1.1. 1055 volilnih upravičencev, v priključenih vaseh pa 726. in sicer rta Primskovem 291, v čir-Čičah 111. na Klancu 128, na Rupi 46. na Hujah 57, v Gorenjah 27 in v Struževem 66. Vseh vol:lnih upravičencev tedaj šteje veliki Kranj 1781. Seveda se bo to število pred volitvami radi reklamacij nekoliko spremenilo, vendar velikih korektur gotovo ne bo. Za reklamacije je čas še do 23. t. m. Vsak volilec naj se prepriča, če je vpisan v volilnem Imeniku. - — Jezikovni tečaji. Zaenkrat sta letoa predvidena 2 tečaja in sicer za nemški in francoski jezik. V nemškem tečnju bosta dva oddelka: začetniški m nadaljevalni. V francoskem tečaju bo oddelek za osnovnošolpko mladino, za začetnike m nadaljevalni. Glede tečajev češkega jezika še ni potrebnega odobrenja. Za nemški :n francoski tečaj sprejema prijave gimnazijski sluga g. Semen Jože. — Licitacija poštne vožnje. V sredo dopoldne se je v občinski pisarni vršila licitacija vožnje na progi Kranj pošta-kolo- dvor. Letos je bila konkurenca precej I ostra, ker so se licitacije udeležili kar 3 J ponudnik: in sicer dosedanji najemnik Fr. Gabrič, žena prevoznika Sirca in žena prevoznika Završaria. Licitirana vsota je znašala din 25.000.— na leto, kateri znesek je prejemal sedanji najemnik poštne vožnje Gabrič. Končno je vožnjo pošte na kolodvor izlicitirala Jožefa Završan za vsoto din 13.000.— Pošto na kolodvor se vozi štirikrat dnevno. Doba izlicitirane vožnje traja od 1. jan. do konca leta. — Ogenj. V sredo zvečer je v gozdu med Rupo in Kokrico zgorelo nekaj lesenih barak. Tam ima namreč veletrgovec g. Gor-janc svojo žago m so te barake služile za delavce in za skladišča. Sreča, da se ogenj ni prenesel na v bližini nahajajočo se žago in* zalogo lesa. Ogenj so v kratkem času udušili. — Nesreča motorista. V nedeljo dopoldne se je na cesti Ljubljana—Kranj ponesrečil trgovski pomočnik Palovšn k Franc. Vračal se je z motorjem iz Ljubljane, kjer je obiskal svoje prijatelje, v Kranj. Na cesti med Št. iVidom n Mednom pred klančkom je na nepojasnjen način padel in odletel v kake 3 m oddaljen obcestni kamen, motor se je pa tudi valil še več metrov naprej. Pri padcu si je Palovšnik zlomil nogo v stegnu, poč la pa mu je ob udarcu z glavo na tla tudi lobanja. Mimo vozeči avto-mobilisti so ponesrečenca odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V nedeljo popoldne je bil še pri zavesti, tožil je le o Silnih bolečinah, zvečer pa je padel v nezavest. Njegovo stanje je po zadnjih vesteh ;z bolnice brezupno. Palovšnik je svoj čas služboval v Kranju pri tvrdki Logar & Kalan, kjer se je tudi izučil. Bil je marljiv in simpatičen fant. Sedai se je spet vrnil v Kranj in ga je že po prvem tednu službovanja zadela nezgoda. Kaj je pravi vzrok njegovi težki nesreč5, ki ga bo morda veljala življenje, se ne ve. Morda prehitra vožnja, I ali pa defekt v stroju. Srečo je imel nje- | gov prijatelj, ki se je hotel peljati z njim v Kranj, pa se je zadnji hip premislil. Bil bi lahko mrtev, ali pa težko poškodovan. — Kocke polagajo. Ta teden so pričeli s polaganjem kock na odseku modernzi-rane ceste Labore—Kranj. Zaenkrat polagajo od Labor do Gašteja in je del ceste zaprt, dočim je ostali del po klancu še vedno odprt za vozila. Cestišče se je sedaj dovolj utrdilo in sssedlo in bo tako ta del ceste končno popolnoma dovršen. Ob cesti delajo tudi kamnitno ograjo iz rezanega kamna, ki bo trpežna in prav lična. Tudi stopnice v Straž"šče so dovršene in pridejo na cesto ravno tam kot prej. — Sport. Nedeljska pokalna tekma med 2SK ^Hermesom« iz Ljubljane in SK »Krajem«, ki je končala z rezultatom 3 : 2 za Kranj, je bila pravzaprav le resen kondi-cijski trening. Pri Kranju je igralo nekaj igračev, ki so doslej pavzirali, kar se jim je zlasti v 2. polčasu tudi poznalo. Kranj je nastopil brez Raceta in Engelmana v obrambi. Napada obeh moštev sta igrala raztrgano, vendar je bil kranjski prodor-nejši, dočim je srednja linija pri Hermesu bila boljša kot domača. Oba gola je Hermes dosegel vsled napake domače obrambe, medtem ko so Kranjčani dali 2 gola iz kotov, tretji pa verjetno ni bil autogol Hermesa, marveč je v gnječi potisnil žogo v mrežo eden izmed belordečih. V prvem polčasu je Kranj imel več od igre, vendar ie napad zgrešil par popolnoma zrelih si-tuacj. V hermežanskem napadu Je pa manjkalo realizatorjev. Razen prve četrt ure je Kranj ves čas obdržal vodstvo. Sod-n^k g. Sketelj je sicer sodil objekt;vno. ker je pa preveč popustil, je igra postala proti koncu precej oatra. Gledalcev je bilo okrog 200. V nedeljo 23. t. m. igra i: s Hermesom v Ljubljani prvenstveno lenino. Za navijače bo najbrže vozil poseben avtobus. Koncert »Grafike« v Kranju Kranj. 22 oktobra. Koncertna sezona v Kranju, ki nam navadno ne nudi posebno pestrega in bogatega programa, nam letos za otvoritev obeta nenavadnd presenečenje. »Zvezna organizacija Saveza grafičkih radnika v Ljubljani« praznuje letos 70 letnico obstoja in priredi v ta namen njeno pevsko društvo koncerte po vseh večjih mestih Slovenije. V Kranju ^e vrii Koncert pevske in orkestralne »Grafike* drevi ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Povdariti moramo, da nam je kakor vselej tudi to pot obisk grafičar jev-pevce v zelo dobrodošel in !e obžalujemo, da že dolga leta nismo imeli v Kranju prilike poslušati ta prvovr««—' r——ki zbor, da bi tako spoznali nje^ov^ ucio u\ razvoj. Zato toplo pozdravljamo namero Grafike«, da se s svojim zborom spet enkrat predstavi kranjskemu občinstvu. Tudi čas za koncert je jako primeren, ker sedaj še ni sezona velikih zimskih prireditev. Stanovska zavest in sijajna organizacija, ki družita grafike v borbi za obstoj in njihove pravice sta lahko vzor vsem strokovnim organizacijam. Grafiki imajo izborno urejeno svojo humanitarno akcijo, ki svoje nezaposlene člane vsestranr sko podpira in je v povojnem času izplačala na teh podporah nad 15 milj. din samo v Sloveniji. Seveda je bilo v tej dolgi dobi treba precej truda, da so si grafiki priborili vse danes obstoječe pravice, vse ugodnosti današnjega položaja. Tudi pri ustvarjanju naše slovenske kulture, pri delu za sodobno slovensko knjigo in časopisje, o čemer so pričale razne tovrstne razstave, imajo črni umel-niki svojo vlogo in svoj delež, čeravno so oni najbolj anonimni delavci na tem področju. Kranjsko glasbo in petje ljubeče občinstvo, ki zna ceniti delo in napore pevskih društev, bo tudi grafike toplo pozdravilo v svoji sredi in njihovemu koncertu posvetilo vso pozornost in zanimanje, saj pričakujemo, da nam bodo nudili lep umetniškega užitka poln večer. Po končanem koncertu pa bo v dvorani zabava s plesom Iz Brežic — Kramarski in živinski sejem v RaJ-henburgu. Dne 10. t. m. je bil v Rajhen-burgu kramarski in živinski sejem. Običajno je to najbolj obiskan jejenski sejem v vsem letu. Zaradi parkljevke in slinavke, ki razsajata v nekaterih krajih brežiškega in krškega sreza, pa se ž vinski sejem n! tako obnesel. Sosedne občine so prejele namreč od sreza obvestilo, da zaradi te živinske kužne bolezni sejma n? bo. dočim je prejela to prepoved rajhenburška občina šele na dan sejma. Prodajalci iz krškega sreza so hoteli gnati živino v jutranjih urah na sejem, pa so jim oblasti to preprečile na krškem mostu tako. da so morali reveži odriniti brez kupčije domov. Kljub temu pa je bilo prignane na sejem 129 glav živine. Cene živine so bile: voli I. vrste po din 5.— za kg, II. vrste po din 3.— do 4.50. stare krave (za mesarje) po din 2.—, mlade krave po din 3.—, tel;ce-jalovke po din 4.50, ozir. 4.75 din. Kramarjev je bilo kot običajno zelo veliko, vendar kupcev mnogo manj. tako, da so nekateri kramarji kar obupavali, češ, da ne bo sejma. Kljub temu pa se je sejem vršil in šele proti poldnevu se je nabralo malo več kupcev tako, da je bil sejem še precej živahen. — Karambol v Globokem. V torek zvečer se je mudil v trgovini Bibiča Josipa v Globokem Verstovšek Jože, pos. sin v Boj-snem št. 41. Po opravku je zasedel svoje kolo ter se odpeljal proti vasi Globoko. Kakih 100 m pred njim pa se je vozil z motornim kolesom Dimhek Franc. trg. po-močn'k v Globokem. Pred trgovino Ko-stevc Josipa v Globokem, pa je hotel Dirn-bek zavoziti z motorjem na levo stran ceste, čim pa je bil na drugi strani, se je nenadoma pojavil pri njem Verstovšek. Nesreča je bila ne zogibna. Dirnbek je z motorjem podrl Verstovška. ki je s kolesom vred padel na cesto na gramoz. Tudi Dira-bek je pri sunku 'zgubil ravnotežje in padel. Verstovšek je zadobil hude poškodbe po vsem telesu, dočim se Dirnbeku ni nič zgodilo. Verstovška so prepeljali v brežiško bolnico, kjer se zdravi. Nesreče bosta kriva bržčas oba vozača. Dirnbek je vozil po napačnih strani. Verstovšek pa brez luči. — Iz bolnice je pobegnila. V petek zjutraj se je nudila Brežičanom. ki bolj zgodaj vstanejo, dokaj čudna in smešna slika. V beli srajci, bosa In razoglava je tekla po ulici in po drevoredu proti kolodvoru, neka bolnica ,ki je pobegnila iz naše bolnice. Za njo je hitela na vso moč bolniška strežnica, ki je pa zaradi svoje zavaljenosti ni mogla dohiteti. Ubogi strežnici je priskočil na pomoč neki kolesar. Na koncu drevoreda jo je res dohitel ter imel z njo hud boj, da jo je umiril in skupaj s strežnico, k' je med tem časom že prisopihala do prerivajočega se para, odpeljal bolnico nazaj v bolnico. Po prejemu večje doze učinkovite injekcije se je uboga bolnica pomirila in ji je lažje postalo na bohvški postelji. Pod vplivom neozdravljive bolezni se je bil nesrečni bolnici omračil um. Neopaženo se Je navse zgodaj zjutraj splazila do veznih vrat bolnice in zbežala v mesto. — Iz maščevanja zaboden v hrbet. V sredo okoli pomoči je bil v Obrežju pri Veliki Dolini, srez Brežice z nožem zaboden v hrbet Lončarič Franc iz Obrežja. Lončariču je že dolgo grozil Hostnik Franc iz Obrežja, da se mu bo osvetil in ga zaklal, ker je bil nanj jezen radi nekih lju-bavnihc spletk. Kritične noči, ko se je vračal Lončarič proti svojemu domu v Obrežju, ga je blizu doma dohitel Hostnik ter ga brez vsakega povoda zabodel z nožem v hrbet tako močno, da se je Lončarič ves okrvavljen in nezavesten zgrudil. Ko se je kasneje malo zavedel, je klical na pomoč ter so ga domači odpeljali v brežiško banico. Zdravniki upajo, da mu bodo re«S^ življenje. NI DOBRO RAZUMEL — Kako to, da je porota oprostila obtoženca, ki je umoril svojo ljubico? — Duševna zmedenost. — Kaj, vseh dvanajst porotnikov da bi htio duševno - - —* Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 33. oktobra ltM. Bolnica za drobne krilatce Ustanovil jo je Anglež E. A. Andrae v Londona — Ptičke v nji tiidi operira V neki hišici v londonskem okraju Southgate je najčudovitejša bolnica, kar jih je kdaj svet videl. To je bolnica za drobne ptičice in bolnike ločijo v* nji brezplačno. Bolnica je posledica dolgoletnega prizadevanja njenega ustanovitelja in lastnika E. A. Andrae, njegovih študij, katerim je posvetil ves prosti čas in laboratorijskega sodelovanja z njegovim prijateljem, znanim veterinarjem v Bruslju. Napačno bi bilo smatrati to podjetje za igračo bogatih ljudi. Niti Andrae niti njegov prijatelj veterinar nista bogata. Ra- zen tega ima pa njuno delo tudi širši praktični pomen. Eden najvažnejših uspehov je odkritje seruma, s pomočjo katerega se zdravita perutninska difterija in kolera. Pe:utninske farme imajo težke iz-gube zaradi tega. ker mnogo kokoši pogine ali pa dobe eno izmed omenjenih nalezljivih bolezni, tako da njihovo meso ni več už: no. Na farmah, kjer so- delali poskuse s tem serumom, sta pobrali perutninska difteMja in kolera komaj štiri odstotke kokcši. Andrae ims na vrtu velike kletke za 200 ptif:k in *c posebne kletke za obolele ptice. Med drugimi bcleznimi zdravi tudi perutnins'.o astmo m pljučnico in sicer z inhalacijami in in akcijami. Začel sem tako, pripoveduje, da sem se zanimal za medicino, posebno z<: kirurgijo. Moja žena je bila kupila par kanarčkov. Ne tipim v s»voji bližini nobene stvari, ki je ne razumem. In kr pem ugotovil, da ne najdem knj:ge. iz katere bi zvedel kaj važnega o svojih ptičkih sem sklenil preštudirati vse od temelja sam. Andrae ima tipične roke kirurga z dolgimi, temomi prsa. Zoaj mu ni nobena operacija pretežka Njegove 4zkušnje so pokazale, da mučMo pt:ce podobne bolezni kaker ljudi, samo da se razvije pri ptičih bolezen zelo hitro in je 'orej potrebno čim hitrejše zclravlieme. To je bilo najvažnejše Andraevo sp?znanje. ko je iskal serum proti nerutninski dif eriji. Zdaj zna to bolezen pri svojih bolnikih izleći tj v š'.irfh dneh, če jo dobi v reke v zaroda, kajti sicer ptirn pogine, še predno jo je začel lečiti. v Anclraevi bolnici se leči-jo bolezni v prebavnih organih, zlomljene noge in krila prehlad in razne druge bolezni. Bolnike ima z vseh aneleških otokov in ljudje mu roges ? nosiliaio 'udi mrtve ptice. č*a p»oučuje na njih razne bolezni. Leči ^e,° r>v.ice 12 Amerike ki mu jih pošilj£*o p; oošt: čez morje. 2ena mu priuno nemaga Po njenih načrtih je bila iz'Jc'p ia nmatumR 'migracijska mizica z ^kvmenčki^ s kp'er'mj bolnika na nji pripno Aen? nrvr> mo na ^Hra možu pri operacijah. Pred operacijo pO-čico uspavata. Zadostuje 20 do 30 nrinind vdihavanja e t rovih hlapov. Med operacijo je važno opaž-vati ptičji rep. Andrae pravi, da ptičji rep točno kade, kako utriplje ptičici srce. To je isto, kakor pel Čtove. ku otipati žilo, samo da ta ni breba tipe ti, ker se utripanje ptičjega sroa vidL KiD so se zglasiti pn Andraeu novinarji, je baš operiral papigo, ki je imela v drobovju čir. Pičle- orl minute je zadostovalo za njeno uspavanje, Andrae je spletno fce-rezad čir in ustavil krvavitev ip že je lan-ko operirana papiga zopet sedela na svoji gugalnici. Rane sploh ni treba zasiti. Celi se tako hitro, da se zapre, čim preneha krvavitev. Cez nekaj dni ne ostane po nji niti sledu. Zdaj dela Andrae poskuse z infrardečo žarnico, ki njeni žarki blagodejno vplivajo na revmatizem in naduho. Nedavno eo ptičjega zdravnika poklicali k nekemu angleškemu plemiču, ki mu je bilo poginilo več pavov, ne da bi mogel kdo ugotovili vzrok. Andrae je mislil, da gre za difterijo. Zato je vzel s seboj svoj serom in s njbn je cepil vse pave, kar jih je bilo se ostalo živih. In izkazalo se je, da je imel prav. Plemiču ni poginil noben pav več. V operacijski sobi ima Andrae v zalogi razne instrumente in naprave, zdravila in serume. Nekateri operacijski instrumenti so podobni zobozdmvmskim, drugi zopet so izdelani po naročilu nalašč za operacije ptic Kirurgični instrumenti so zelo velika. Stroški za zdravljenje znašajo pri- I m toda Andrae ne* piše nobenih računov. V bolnici je samo nabiralnik, kamor mečejo laerrriki on*ravljenih ptičk prostovoljne prispevke To vsak rad stori. Nič ne de, pravi Andrae, če moram kdaj doplačati, saj je to končno moj konjiček. Mnogi ljudje bj ne mogli plačati aa zdravljenje svojih ptičk in končno ptičice same niso mnogo vaedne, če bi jih hoteli vnovčdtt Zato prepuaSam nJUiovim lastnikom sto voljo* aH nočejo kaj plačati al Kdor more. vlača itak rad. Andrae ima tudi svoj dnevnik, v katerem je podrobno opisanih na tisoče primerov zdravljenja drobnih krilatcev. An-draev telefon zapoje vsak dan večkrat, oglašajo se prijatelji ptičk, ki ga prosijo za nasvet, kako bi izlečih svoje krilatce. V primerih težje bolezni jih morajo prinesti v bolnico. In še nikoli se ni zgodilo, da bi bil kdo odklonjen. Celo letala kradejo Ker se je zločinstvo razširilo tudi v zračne ustanovila Amerika in za njo ie Nemčija posebno policijo «1« Londonski listi pišejo pod naslovom vTolovajstvo v zraku« o vrsti skrivnostnih letalskih tatvin v Evropi. Policijske oblasti so baje prepričane, da gre za tajno organizacijo, ki kupuje in prodaja ukradena letala, čudno se sliši že, da si upajo tatovi ukrasti avto, še bolj čudno je pa, da so se spravili celo na letala. Nedavno je izginilo z letališča v Mar-seillu letalo, ki ga še sedaj niso našli, čeprav je napela policija vse sile, da bi ga izsledila. Nekaj podobnega se je pripel ilo tudi v Budimpešti. V Amsterdamu so pa aretirali letalca amaterja, ki ni mogel točno odgovoriti na vprašanje od kod mu letalo. Tudi tu gre najbrž za tatvino. Pa tudi v drugih evropskih državah so se opetovano pojavila sumljiva, po vseh znakih sodeč, ukradena letala. Ukrasti letalo ni tako lahko kakor recimo kos mesa ali kolo. Politične zemljepisne razmere v Evropi so pa za take tatove ugodne, če ima namreč tat letalo že v zraku in če tatvina ni lakoj odkrita, jo lahko popiha č.ez mejo in se spusfi kje na samem v tuji državi na tla, da izpremeni zunanjost ukradenega letala. Tega pa ne more storiti en sam človek in zato je jasno, da gre za veliko organizacijo. Letala pa služijo zločincem tudi kot najmodernejše prometno sredstvo. Na belgijsko francoski meji so oni dan ustavili letalo, s katerim so tihotapci prevažali tobak in cigarete čez mejo. Tudi alkoholne pijače prevažajo tihotapci z letali ali pa s hitrimi oklopnimi ladjami. Njihova letališča so visoko na severu, kjer jih je policija odkrila že več in vsa so moderno opremljena. V Ameriki so igrali zračni tolovaji že davno važno vlogo. Al Capone in drugi junaki zločinskega sveta so imeli svoja letala. Velike tolpe, ki je njihovo zločinsko ielovanje zadnje čase močno omejila vlada z ostrimi ukrepi, imajo zdaj na razpolago več letal. Ni vrste zločinov v Ameriki, pri kaerih bi zločinci ne rabili letala. Zato je ameriška vlada že davno ustanovila federalno letalsko policijo, ki je opremljena z debrimi letali. Skoraj vsak dan mora nas'cpiti ta policija proti zločincem. Energični mednarodni ukrepi v tem pogledu so samo vp paša nje časa. Nemška zračna policija v Berlinu ima že na razpolago mnogo najboljših letal, pripravljenih vedno k startu. Druge evropske države bodo pa kmalu sledile temu zgledu. Umetna jezera Izmed vseh umetnih lezei, Kar jih je bilo kdaj na svetu, je bilo največje in morda tudi najslovitejse jezero Moiris v starem Egiptu. Razprostuaio se je blizu glavnega mesta Memride in narejeno je b lo pred 4.000 let: Kot rezervoar, kamor se je stekala voda po nilsKi poplavi, da so z njo pozneje zamakali polja v primeru, ce votla iz Nda ni dosegla tolike višine, da bi se sama razlila pe oddaljenejših poljih. Sodeč po star h poročil h. je bilo jezero Moiris dolgo nad 200 km, široko pa 75 km. Največja globina je znašala 90 m. Z Nilom je bilo jezero zvezano po 15 km dolgem kanalu. Sredi jezera je bil otok in na njem sta bili zgrajeni dve piramidi. Pri njih sta bila dva orjaka, predstavljajoča na prestolu sedečega moža. O točni legi jezera, k: je zdaj že izginile, nimamo zanesljivih poročil, pač pa učenjaki domnevajo, da je njegov ostanek sedanje jezero Birket-el-Karun v dolini Fajum V naših časih je največje umetno jezero Mead pri slovitem Boulderskem jezu na reki Cclorado. v tako zvanem Črnem kanonu. Njegova velikost ie različna, kolikor se pač nateče van- vode. Največja možna dolžina znaša 158 km. širina pa 13 km. Njegovr. površina je torej samo šestina t površna jezera Mo ris. Pač je pa jezero ' Mead globlje, do 180 m torej dvakrat tako globoko, kakor umetno jezero v starem Egiptu. Vode je pa v njem komaj tretjino toliko kakor v jezeru Moiris. V jezeru Mead je do 4 trilijone litrov vode. če pomislimo, da je zdaj na svetu 2.000 mil. ljudi, bi lahko dobil vsak človek iz tega jezera 2.000 litrov vode. Draga mačka Neki francoski starinar je hodil vedno ob določenem času v letu po kmetih m iskal po hišah stare predmete. V neki nor-manski vasici se je zapletel na dvorišču v pogovor s kmetico. Kar je zagledal v bližini mačko, ki je pila mleko iz lepo poslikane sklede. Takoj je spoznal, da je to stara skleda velike vrednosti, in sklenil je dobiti jo za vsako ceno. Ozrl se je kakor mimogrede na mačko in dejal: — Vaša mačka je pa lepa. Tako W tudi jaz rad imel. Ali bi mi jo hoteli prodati? — Kaj še, je odgovorila kmetica, naša mačka sploh ni naprodaj. — Kaj pa, če bi -am dal zanjo deset frankov? — Ne, ne prodam je. — No. vam pa dam dvanajst, petnajst frankov. Kmetica je jela razmišljati. Dvajset frankov dam — je dejal starinar. — Pa jo vzemite, — je končno pritrdila kmetica. Starinar je vzel mačko v naročje, po- Tristan Bernaid Žeas 53 £ri£ož»?s Ležal sem na obali, preti menoj se je razprostiralo daleč tja do obzorja sinje morje. .Mor'c je tiho šumelo, jaz sem pa razmišljal — to st piavj v moji glavi sploh ni b;io nobene m:s!i. Morje baje vobče budi velike msli. Toda jaz ne poznam ničesar kar bi tako temeljito oprostilo elov< ka vseh misli, velikih in povprečnih, kakor prav morje. In vendar nisem ležal na obal! zato. da bi ničesar ne delal. Trav kar sem dobil grozilno pismo od svojega glavnega urednika. Zahtjval je naj mu narriestu člankov, polnih m o tirih naukov, ki so posebnost in ponos mojih zrelih let. nanišem in po'] un kakšno zgodbo. Misliva* tla je ^'^el moj šef glede na svoi noložai. z:**ti pa na podlagi svoje rrJ';ce močnejšega, obdržati vso modf^r x*sc. Toda ta nenrrč >kr -ana zahteva ie moji domišli'i1 n -«•■ tr-'c'a r*eroti*5ef mije zapoveda1 n«n si ?zinfšU?*n zgodbe in prepovedal mi je razmišljati ... No. izmislil si nis^m niče«;"- na tudi razmišljal n:se~v Or*azoval °em morje in nebo, toda tudi ta dva mi nista hotela pomagati. — Dober dsn! Obrnil sem sc ne posebno vesel v stran, od koder je prihajal pozdrav! Kaj! Nekdo si je drznil motiti pisatelja pri njegovem delu? Mar je pisateljevo delo manj sveto od popoldanskega dedove<2a spanja? Sloka, svetlolasa dama, lepega, nekoliko utrujenega obpaza je opazila, da jo gledam. Videla je tudi, da se je ne morem spomniti — Gospa Lavelinova . .. Tcdai sem se nasmehnil, ker se nisem mogel n;^es,ar spomniti Tudi to je opazila in brž je pripomnila: Po* učevala sem vaše otroke klavir. Razumem pa. da se me ne spominjate, ker sem mo^1"1 :V tri t«nine onustiti pouk v vrt^; roJV»:ni. ker je bil moj mož na jugu težko obolel. Zdaj je b:la taina o.dkrita in gospa Lavelinova mc ni več zanimala. Zadovoljil sem pe s t^n* da sein jo vprašal: K.pVo se pa počut^ vaš mož zdaj? — Mrtev je — umrl je pred osemnajstimi meseci. Moie ;zraze so7alja je brž nrekinUa: — Zda i sem i*ospa Ren »n^e^va žena mladega zdravnika doktorja Re-nancea, ki sem se seznanila z njim pri svoiih starših. Prakse ne izvrstne več. Tzkaza'o se ie. da je gospa Renan-ceeva nrav tako malo skopa kakor gospa Lavelinova, kar se tiče informacij o njenem življenju. Njeni podatki sploh niso bili potrebni, a množili so se čim dalje bolj v pcavo izpoved. Čutila je nujno potrebo govoriti. Sedla je kraj mene na pesek, potem je pa govorila in govorila. Ne, ta ženska očitno ni kazala nobenega spoštovanja do pisateljevega dela. — Doktor Renance je bil do ušes zaljubljen vame, to lahko smelo trdim. Njegova strast me je potegnila za seboj, bila sem že pripravljena zapustiti svojega moža in slediti mu. Usoda pa tega ni hotela, skrajšala je zadnje dni gospoda Lavelina in zaročila sem se s tem zdravnikom. Po zakaniti dobi desetih mesecev me je že oboževal kot svojo nevesto. Le tu pa tam sva preživela neka i dni skupaj bodisi v hotelu Fontainebleau ali pa kje v morskem kopališču. Potovala sva z avtom. Doktor Renance ni poznal nič lepšega kakor sedeti z menoj v avtomobilu. — Ko bova poročena, — je zatrjeval, — bova neprestano potovala. Videla bova mesta, dežele in spomenike, ki jih še ne poznava. Skupaj jih bova odkrivala. Tn potem bova ena duša___ — Da. vedno mi je govoril o tako lepih stvareh. — Tik pred najino poroko je sklenil naučiti se šoBrati, da bi bila v svojem avtomobilu sama. Kupil je lahek, zelo hiter voz. Sedela sva spredaj, zadaj sva pa imela prtljago. Včasih sem morala sedeti zadaj, to je žeJd t mte* boaal jo je in se obrnil kakor da hoče oditi. Naenkrat je pa stopil nazaj h kmetici, kakor da je nekaj pozabil. — TJbozica bo hotela med potjo tudi piti, je dejal. — Dajte mi to skledo s njo, da bom imel kam nalitd mleka. — Kaj vam pa pride na misel, — se je zasmejala kmetica. Sklede ne dam za noben denar, saj mi je pomagala prodati že Štirinajst mačk. Palestina nekoč in zda] Palestina se v naših časih hitro iapre-minja. ona izgublja svoje svetopisemsko lice. To dokazuje med drugim Genezareško jezero. Po svojem imenu je bOo to jezero znano po vsem svetu. Poznajo ga povsod, kjer se čita sveto pismo. Na bregu tega jezera je stalo mesto Kafarnaum, kjer je nekaj časa prebival Jezus. V neposredni bližini stoji hrib, na katerem je Jezus pri-digoval. Popotnik, ki si je v devetdesetih letih preteklega stoletja ogledal Palestino, pripoveduje, da je prehodil to pot, ki je bila takrat zelo nevarna in težavna, v prvi vrsti zato. da bi videl zgodovinsko GenezareSko jezero. Ko je slednjič prispel do nJega> je bil pa razočaran, kajti zagledal je dolgočasno jezero brez vsakega življenja. Na vsem po solncu ožganem bregu je bila samo ena siromašna naselbina Ti-berias. Kako bi se ta popotnik začudil zdaj, če bi ga zanesla pot h Genezareškemu jezeru! Na kraju, kjer je Kristus nekoč pridigo val svojim učencem in zbranemu ljudstvu, stoji moderen turistični hotel z restavracijo, drevoredi, teniščem itd. Po lepo urejenem nabrežju in v kopališčih kar mrgoli ljudi, večinoma angleških uradnikov in turistov. Vsa okolica jezera se je temeljito izpreme-nila in človek, ki pride k njemu s svetopisemsko podobo v mislih, osupne in izgubi svojo iluzijo. Bfoooifictlđ brani svoje lepotice -Angleži pravijo, ve letali tega tipa je naroČila danska družba za zračni promet in eno je bilo že dobavljeno. Prednost teh nemških letal je v tem, da so del normalne teže porabili za zaloge pogonskih snovir tako da znaša akcijski radij letala približno 8000 km. Nemci pa vsaj zaenkrat še ne mislijo na organizacijo rednega zračnega prometa čez severni Atlantik s temi letali. Podtajnik v letalskem ministrstvu general Milch je izrecno izjavil, da more Nemčija organizirati reden zračni promet na progi Berlin—New York ob sodelovanju drugih velesil. To pomeni z drugimi besedami polet z etapami v Parizu, v Angliji ali na Irskem, eventualno tudi v Kanadi, če bi se odločili za severno pot. Ce bi se odločili za pot nad ekvatorjem, bi se letala najbrž ustavljala v Franciji. Španiji ali na Portugalskem, na Azorih ali Bermudih. V tem primeru pa bi morali imeti hidroavio-ne, ki bi se lahko spuščali na morje, dočim je 3»F. W. 200« navadno letalo. Uspeh nemškega letala je vreden vse pozornosti. Preletelo je progo Berlin—New York v 25 urah, torej s povprečno hitrostjo 255 km na uro. Pot nazaj pa v 20 urah, torej s povprečno hitrostjo 320 km na uro. Tu pa moramo prišteti ugoden veter. Hu-ghesovo letalo je preletelo pot do Pariza v 16.35 ure, torej s povprečno hitrostjo 300 km na uro, čeprav razvijajo motorji nemškega letala 1000 HP več. Francoski hidro-plan >I.ieutenant de Vaisseau Pariš« daleč zaostaja za obema letaloma, čeprav je izrazito prekomorsko letalo. To je pravi starec med letali, saj je v prometu že 10 let, bilo je že večkrat popravljeno in njegova povprečna hitrost znaša komaj 165 do 180 km na uro, pa še to le ->b agodnem vremenu. Ce pa leti proti vetru, doseže komaj 140 km na uro. To je torej velik nedostatek v primeri z nemškimi letali. Francija namerava graditi najmodernejša prekomorska letala. Polet letala >Lieutenant de Vaisseau Pariš« naj bi bil samo generalna izkušnja, da Francija tako ne more tekmovati z Nemčijo v zračnem prometu čez ocean. Zdaj je vse odvisno od tega,, dali so bile mišljene besede generala Milcha o sodelovanju v prekomorskem zračnem prometu med Evropo in Ameriko čez severni Atlantik iskre no. V tem primeru bi Francija začela hitreje graditi velika potniška letala. Ce pa to ni bik) mišljeno iskreno, bo morala graditi za svojo obrambo velika bojna letala. _______ Gimnazijski ravnatelj je na obisku pri svojih znancih, ki mu pokažejo novorojenčka. — Koliko je pa star? — vpraša ravnatelj njegovo mater. — Deset tednov. — In je to val najmlajši? PRISTOPAJTE K Jč LIGI! «tev. 238 »SLOVENSKI NAROD«, aobota, 1». oktetom 1038. Stran T Dela 43 slikarjev in 12 kiparjev na razstavi »Otrok v sliki in pUstiki" v Jak©Ri*«vetti paviljon* Ljubljana, 22. oktobra Telesno-kulturnb društvo Atena je uresničilo dobro misel, ko je priredilo razstavo »Otrok v sliki m piaflUkA« v Jakopičevem pa-viijonu. Po dosedanjem obisku sodeč je vzbudila tk umetniška, raastava vendarle premalo B&nimahja v siraih krofih. Kaastava ni samo zanimiva, glede na n ro razstavljenih del jo lahko štejemo med do-bre in uspele razstave letošnje jesenske sezone. Ne samo ljudje, ki imajo ustaljen in negovan odnos do umetnosti, tudi številne mamice in očetje iz meščanskih krogov naj si jo ogledajo, saj se jim odkrije na razstav; otrok, kakor ga vidijo in oblikujejo umetniške OČI. V svojčm otvoritvenem govoru je predsednica Atene gospa Mmka fcroftova i2javila. da bodo priredi-teljice zadovoljne, če 9e bosta s pomočjo te razstave zbližala Še tesneje m V globljem odnosu družba ih umetnik, dom ter družina in kultura. Na men razstave je torej idealen i h zaradi tega naj nihče ne za-mudi prilike, da bo plemenito prizadevanje druatva poplačano in da bodo tudi slovenski umetniki dobili veljavo v krogih, kateri baš z otrokom lahko pridejo v stik z umetnikom. V lev. stranski sobi so razstavljena dela starih mojstrov. Obiskovalec naj si ogleda najprvo slike v tej sobi. da spozna* ko stopi nato v srednjo sobo s deli sodobnikov in nato v sobo z deli naše najmlajše pionirske generacije likovn h umetnikov, kakšna razlika je med pojmovanjem otroka pred stoletjem ali poldrug m stoletjem in sedanjostjo. S psihološkega 6tališča je ta problem tu pred nami izredno jasen. Stari so mislili, da je otrok odrasel človek v miniaturi in So ga, takega tudi oblikovali, moderna doba ve, da je otrok bitje zase s svojevrstnim čustvovanjem, nršljehjem In hotenjem, ki ni samo manj intenzivno ali manj izrazito doživljanje nego fenako doživljanje pri odraslem človeku, marveč je rrstvenc različno od poslednjega. Z umet-rrškeea vidika bo obiskovalce presenetila doErr.ncio :e tehn'ke, oblikovanja in barv v slikah mojstrov, kakor Petkovška. Groharja Kobilice, \Volffa. Langusa. Stroja in šubicev. Nad vse zanimiva je razlika med starejšimi (IjangUs. Stroj) in onimi iz prehoda v dvajseto stoletje (Petkovšek, Grohar. Kobilica. Franke, šubica): pri pr-v"h Se staro pojmovanje otroške psihe, pri drugrih že slutnje o samobitnosti ne samo otroškega, telesa, temveč tudi otroške du- 6e vnos ti, pn prvih ie manira in podreditev doloGeni vladajoči umetniški Šoli, pri drugih že močno uveljavljanje svoje umetniške osebnosti* Med Otroške portrete, Ki so kot umetnine dognane in predstavljajo feraj bo umetnidko vrednost in ne samo v tej ali oni družini spomin na otroke, ki so Svojcem Kdaj morda ie dedje in pradedje, je prišteti VetkOvSkoveg*. >It*1i-Jančka«, Groharjevega »Paglavca« in »Deklico«, Franketovega »Dečka«, portrete Ivane Kobilice, Veselovega »Dečka na stolu«, Jur>ja Bubice >Glavo dečka«, Janeza tu bića »Kmečkega fantička«, skoraj vse Langu-BoVe in Strojeve otroške portrete in kompozicije. Poleg Se ooienjenin so razstavlje-ha Se dela Hehtike Langus. Pavla Kunla, Karla Vogia, Vmceftca Dorfmeistra, Andreja Herleina ih Janeza Potočnika V sredni sobi med sodobftki so razstavljena dela Avgusta Bucika. Božidarja Ja-kaca. Maksima Gasparija. Matije Jame, Ivaha Vavpotiča, Tineta Gorjupa, Henrike santlove. Bare ftemčeve. Frana Tratnika, Ferda Vesela, Frana Skodlarja, Anice Zu-panec, Mateja Sternena. G. A. Kosa. Franceta Kralja, Franca Pavlovca, Draga 'n Naftdeta Vidmarja. Frana Klemenčiča Toneta Kralja in Rajka Slapernika ter po ena plastika kparjev Frana Goršeta, Ivana Sajevica, Toneta Kralja. Ivana Na potnika, Lizelote Obereigner, J. Povirka in Fr. Bernekerja. Slike in plastike kažejo mnogo vrednega in resnega umetniškega prizadevanja posameznikov. Marsikoga bodo prijetno presenetila starejša dela Ivana Vavpotiča. odlčna glavica G. A. Koaa. »Speče dete« Bare RemČeve. škodlarjev »črtek<. solidno delo Henrike santlove zlasti pa slike Anice Zupančeve. Po dognanju otroške duše in po dognanju umetniške reali-aacije so njeni otroški portreti popolni. V desni sobi so se utaborili naš" neodvisni: Stane Kregar. Zdenko Kalin. Frančišek SmerdU. Mar'j Pregelj Franc Mihel-čič. Maksim Sedej, Miklavž Omersa. Boris Kalin, Karol Putrih in Nikolaj Prnat. VeČino razstavljenih slik in skulptur iz te sobe srno videli na razstavah v zadnjem času. O njih kvaliteti smo že poročali. To so dela, med katerimi so šl:ke in kipi, ki gledalca 8 svojo močjo dvignejo naravnost V estetično zamaknjenle. Pred\*sem imamo V mislih plastiko. Nikolaj Pirnat se je s svojo >Pnionco* postavil ob stran Zienku Kalinu. Borisu Kalinu. Karolu Putrihu in Smerduju. okolstvo Občni zbor Sokola Ljubljana-Moste Ljubljana, 22. oktobra. V sokolski, kino-dvorani v Mostah je imel snoči moščanški Sokol svojo XXXI. redno skupščino, ki je bila zelo dobro obiskana, kar priča, da je sokolska misel globoko zasidrana med moščanskim prebivalstvom. Kljub vsem neprilikam, ki se mora z njimi boriti marljivi moščanški Sokol — izguba Šolske telovadnice, oz. pretirana najemnina. — društvo lepe deluje, kar je dokazala zlasti proslava društvene 30 letnice z razvitjem naraščaj-skega prapora. Ob 20.30 je otvoril skupščino starosta br. Vekoslav Baloh, ki je po uvodnih formalnostih najprej nazdravil mlademu kralju Petru II.. ki so mu navzoči žakli-cali »Zdravo«, potem je pozdravil zastopnico KJS s. Lenassijevo, zastopnika po-niče CMD br Ilaunlka, zastopnika viškeca Sokola br. Horvata in zastopnika čete Dol brata Osredkarja. Skupščini je prisostvoval tudi zastopnik policije komisar g. Polak. V svojem programatičnem govoru je brat starosta kratko omenil uspešno delovanje društva, predvsem proslavo 30 letnice, ki je v vsakem pogledu lepo uspela, udeležbo na sokolskih manifestacijah, zlasti pa X. vsesokolski zlet V Pra«i, ki je pokazal moč sokolske in slovanske ideje. Ob zaključku je pozval Vse brate in sestre, ki so prostovoljno prevzeli svoje funkcije, da marljivo in vztrajno delujejo za napredek in procvit mo-šaanskega Sokola. Za tem so društveni funkcionarji podali svoja pregledna in izčrpna porečila. Tajnik br. Andrej Sturm je poročal, da je uprava delovala v okviru Petrove sokolske petletke in si je društvo začrtalo naslednji program: razdolžitev doma s pomočjo brezobrestnega posojila Saveza SKJ. zgraditev in ureditev letnega telo-vadišča in postavitev lesene telovadnice na telovadišču. Od tega programa je dru- štvo uresničilo ureditev letnega telova-dišča, ki je bilo slovesno otvorjeno ob proslavi 30 letnice društva 7. avgusta t. 1. Ker je društvo izgubilo šolsko telovadnico, ki jo je 30 let brezplačno uporabljalo za telovadbo. Sta članstvo in naraščaj uživala gostoljubje pri Sokolu I. na Taboru, dočim je deca telovadila v narodni šoli, proti mesečni odškodnini din 200. Pod okriljem našega društva je delovala marljiva sokolska četa v Dolu. ki ji starostu-je br. Grad. Prisrčni so bili stiki z domačimi narodnimi društva, predvsem s Kolom jugoslov. sester, ki so darovale naraščaju za jubilej krasen narasčajski prapor. Kumoval mu je Nj. Vis. kraljevič Tomislav, drugo leto pa bomo po možnosti razvili še dečji prapor in bemo naprosili za kumstvo Nj. Vis. kraljeviča Andreja Ob zaključku svojega poročila je brat tajnik omenil slovesnosti v bližnji bodočnosti, ki se jih bo moralo članstvo in naraščaj udeležiti v polnem številu, sta to proslava 20 letnice Jugoslavije in jubilejni zlet 1939 v proslavo 75 letnice Ljubljanskega Sokola. Brat tajnik je zatem poročal še o delovanju sokolskega kina, ki uspešno deluje pod strokovnim vodstvom g. Vakslja. Načelnik br Janez Pavlica je omenil, da je bilo tehnično delovanje zadovoljivo, kljub pomanjkanju telovadnice in je telovadilo v 344 urah 4128 telovadečih oseb. Društvo se je udeležilo v velikem številu poklonitve na Rakeku, II. obrambnega zbora, župnega zle-ta, X. zleta v Pragi in sodelovalo pri nastopih bratskih društev. Pomladanska akademija in letni nastop sta izvrstno uspela. Marljiv in delaven je bil tudi strelski odsek pod vodstvom kapetana I. kl. br. Ilije Deretiča Lepe uspehe so dosegli člani in naraščaj tudi pri meddru-štvenih in župnih tekmah. V bojni tekmi na obrambnem zboru je naraščaj dosegel celo I. mesto, člani pa so prejeli priznalno listino. Poročilo brata načelnika je bilo soglasno sprejeto, nakar bo podali izčrpna poročila še prosvetar br. Danilo Weber, gospodar br. Herman Supan, statističar&l a. Sonja GOStičeVa. k njene* ga poročila je bilo razvidno, da Iteje ffir> Ščanski Sokol 300 pripaariikov. Blagajnik br. Martin Pune je V obatmafti in fr*-glednetn poročilu omenil, da Ja imalo društvo 144.000 din prometa, dotom pa znaša dolg a* okroglo 14O.00O, Vrednost društvenega premičnega in nepremičnega Imetja pa znaša Ml 000 din* Po poročilih je bila na predlog nadzornega odbora ao> glasno izrečena raaresnfca upravi ln br. blagajniku. Pri Volitvah je bila potem soglasno izvoljena nastopna uprava: starosta br. Balota« nam. starosta br. OostiC In dr. Milan Perko, načelnik br. Joae Vatel, podnačelnik br. Vinko Meanik, načelnica s. Zdenka Kruharjeva, podnaCel-nica a Freda Starčeva, prosvetar kapetan br. Ulja btrettt, tajnik br. Hinko tlai, blagajnik br. Martin Peerme, društveni zdravnik br. dr. Tene ICriaper, dalje ia članov Uprave, 6 članov nadzornega odbora in 8 članov razsodišča ter 8 Članov gradbenega odseka. Brat starosta se je po volitvah zahvalil za izkazano zaupanj« in SakljUČU ob aa. uspelo sOkOlskO zborovanje. ■—nt. Težke Izgube češkoslovaškega sokc!stva V neverni župan }e odpadlo 390 druitev In 96 odsekov v tkmpmšm ftevil* 112.141 članov S priključitvijo sudetakega ozemlja in precejsnjaga povsem češkega ozemlja Nemčia je zadel bratsko čeakoalovasko aofeotolvo toiaJt udarec, tz *V>i|. i *nam poročajo, da je v deve ih župah odpadlo 390 društev m 98 odsekov a skupno 112.141 prtpadndJrir to Je 38.0M ŠUtik lT.?t4 članic. 8.678 natra^cajTftfkov, 8.16* narašfiaj-nic. 18.169 deOkov ia 31.066 deklic. Ha)* manj lzgnjft je utrpela Sapa Barakova, ki je izgubila druslvo Ubečhov a 200 pripadniki, tuna ž«kova pa druatvo Nova Bftstrica š 144 pripfedniki. Največjo legttfeo hele*' GOS z izgnbo celotne lupe Krušno-horske. ki je prešla popolnoma pod Neni^-^ijo e 75 edinicami in 21.807 pripadniki. Zupa TeSineka je iagUbila > «1 edifticah 21.498 članstva* od tega 7-B55 članov 28A2 članic* i»52 haraačajnlkov. 174* *a* ra^čajnic. 3504 dečke iti 4177 Jeklic, dalje 15 sokolskih domov ln 43 letnih tek»va>-disc. Močno je priaaoeta zupa Plzanjska, ki je od 12© edtoic iz^rufctta 51 z 2371 člani/ 1065 član.cami. 42S naradčafhiki, 436 naraSčajnicami, 054 dečki in 1132 deklicami. Mo*ne iKgnbe ima tudi župa Bever* nomoravska k! je izgubila od 62, edirtie 51 in s tem 2805 članov. 1922 članic. 741 narasla inikov. 161 naraSčajnic. 1605 deč* kov in 1878 rfekV'c župa Jedštetska je 1Z» trubila tretjino edinic — 23 1808 članov. 8*3 člahk\ 332 naraščRlnikov. 380 naraS^Pjnic ln 1401 oboje dece. Na jbolestne.iSa je ?33|Uba naraščaja in dece. ki se boi?4 a težko Vživela v nove razmere. Večina soknlskesra članstva je čsta-na ZVestp. Tvrševf ideji in se bo včlanila, ako soko^kn cr^ranizacija ne bo dovolle-na. v tuzemska .'»nkol^ks društva. Izguba na premičninah in nenremičntnah znaša 70. 156 450 Kč %fed izjarnbami pa niso navedeni sokolski kinemito^rafi — 50 po Številu in edinice na Slovaškem in v Pod-karpatški Rus"ji. Med :z'?mcni Vrchlabi in Liiberctl. ki j?-re d stavljalo \Ter?^osl nad 5n miliicncv Kč- Malos*trans»ki Sokol v Pragi je izgu- bil sokolsko kočo na Dvoračkah, vinogradski Sokol pa letna otvorjeno planinsko kočo V Bratrouchovem. Sokol Medvode. Po kratkem presledku an%0 uprizorili 16. oktobra igro >švejk«, ki je moralno zelo dobro Uspela. Zaradi lepega sončnega dne pa tudi zaradi tradicionalne tombole v Krah ju nismo imeli tako velikega obiska, kakor smo ga Vajeni. Nade prireditve vedno »budijo veliko zanimanje in oblak, kajti vsakdo gre tz našega doma zadovoljen, da se je la«-hko nekaj uric poSteno aabaval in pri tem pozabil na Vsakdanje krize ln težave. Dobričina »švejk« je pa nase prijatelje 6e posebno potroStal, zato ga bomo v bedeljo 23. t. m. popoldne spet uprizorili, čemur priključimo tudi zabavo, ki naj pokaže. da smo veseli zaključili drugo etapo svojega dela ih otvorili noVe lepe prostore. »š\-ejk« bo ostal nase klasično delb. ki t<)otttinjtt « svojim zdravim humorjem in Segavostjo na tiste čase, ko amo bili hlapci tujih narodov ter nas opominja, da bod?mo trezni in pametni, če hočemo ohraniti svobodo. Prijazno Vabimo vse, ki igre fle nw videli, da si 1o Ogledajo in se nasmejejo. Začetek bo ob 16. uri, zveze vlakov so na vse strani Ugodne. — Obča i zbor, ki smo ga imeli d. t. m. hi prmesel sipremetnb, vsi bratje so 2 veseljem in dobro voljo do dela ohranili sVoja mesta. Bilanca dela je pokazala na vseh po-prlščih hapredek in lepe rezultate. Do konca Petrove petletke, do popolne dogradi ve SoKnlskega doma osta nejo vsi bratje na mes*ih, ker se zavedajo, da ne bi bilo pametno, niti lepo prenehati sredi pota itt v največlem vzponu. Globoko ljubezen do naše domovine In dinastije smo pokazali s prisrčno in občuteno komemoracijo v spomin Vite§ke$A kralja. Prvi december postaja tudi v široki* masah ljudstva naš vsenarodni praznik Zaključn* beseda oPKL Ljubb'ana. 22. oktobra Avtor doka i neT>or>olne<*i »Poštnega kra-ievnega leks-ikona« F"anc Pire se Je v soboto oglasil z dopivun. lči naj bi bil odgovor n.i mojo kritiko .njegovega površnega dela Odgovor na njegova izvajanja je prav lahek: Ne morem in nočem biti korektor napak v PKL. ker ni moja dolžVtost. da bi oskrbel avtnrju celotno korekturo njegovih zmot in zablod, če želi izvedeti kaj več o svojih narv^kah. nai SI preskrbi ur«d ni se?nam turističnih krajev in seznam slovenskih n!anin*kih nos-tojajiki o« bo imel tem priložnost odkriti naitnatij za dve strani leksikona manjlcaio^ih krajev in napak. Če nisem Hotel prvič javno povedati naglavnih g-ehov njegovega dela. sem storil to samo iz obzirnosti do avtorja in do izdajatelja. če smatra 2. P'rc. da so Pohorski dom, Seniorjev dom in Polževo »neznatna manj-kaiocn imena«, mu lahko novem da te no-stojanke niso nikakšne neznatne planinske koče. kakor nh on imenuje, pa? pa moderni planinski domovi ali se bolje: hotelu Razen tega mu lahko poverrt še kopico imen. ki jih je izpustil, ih med njimi celo rudi »Poštni doma na Poborju, ki bi moral biti g. Pircu kot poštnemu uslužbencu p4č znan In ponosni pohorski »Dom kraljice Marije«, tudi v inozemstvu znani skalaški dom na Komni, ki ima vsak dati postno zvezo, pa še drugi^ ki so v PKL ispuščeni — po mnenju g. Pirca ne pomenijo nobene pomanjkljivosti. O slovniškem opravičevanja: če skače drugi v vodo, ne skačem tudf faz. Tega rudi ni storila kr. banska uprava, kakor trdi g. Pire. :^ : Glede pripombe g Pirca, dk bi bila za tisto, Čemur se je on ogni' s pripombo »po-izveste rta pošti«, potfebna kar posebne knjiga, naj m« kot lafik razodemem skrivnost, da je za vse tisto, česar on poslovnim ljudem, ki so za njegovo knjigo žrtvo- vali 100 din, ni hotel razodeti. potrebnih komaj deset tiskanih vrst. Če ne verjame, naj povpraša nri poštni upravi, katere države so v postni tarifi izjeme, potem naj jih napiše drugo zraven druge m se bo lahko prepričal o resničnosti moje trditve. Naposled 5e tole* zaradi malenkostne napake pri zidavi se včasih podere vsa palača. Kljub številnim napakam pa naj bi leksikon g. Pirca po njego\enf» lastnem mnenju Še zmerom lahko ostal leksikon, čeprav je samo pomanjkljiva knjiga, ki ji ne kaže dajati samozavestnega leksikonske-ga naslova. S tem je debata o nepopoln! popolnosti PKL m samo »neznatnih pomanjkljivostih«: v delu g. Pirca zame v časopisju končana. Če jo želi g. Pire nadaljevati kie drugje, sem mu na razpolago in mu bom tam do-kazai. da napake v stvarnih leksikonih niso dopustne in da je v takih ptimerih pametneje priznati svojo krivdo. Vladimir Regally Iz Pttifa — Nov grob. Na svojem veleposestvu na gradu v Zavrču pri Ptuju je umrl splošno mani veleposestnik Maksimilijan Ulm star 74 let. Pokojni je bil znan kot dober fospodar V strokah poljedelstva, sadjereje, .vihoreje '.ti vin čarstva. Prizadetim naše iskreno eožalje! — Tatvina * kolesa. Tatvine koles se v zadnjem času zelo množe. Pred dnevi je bilo zopet ukradeno kolo trgovskemu pomočniku O. Gregorcu izpred lokala nekega brivskega salona, kolo je znamke »Wan-derer« s tvor. številko 554.643 vredno 1.800.— dih. — Srborita ženska. 80-letni užitkar Ivan Smid -z Kicarja je bil na polju zaposlen a drugimi delavci in delavkami. Nenadoma se ga je ena delavka brez povoda dejansko lotila in ga tako pretepla, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Živinski sejem. Na zadnji živinski sejem je bld prignanih 54 volov, 20 bikov, 26 juncev, 194 krav, 69 telet, 129 konj in pet žre bet; od tega je bilo prodanih vsega skupaj 224 glav. Cena volom je bila 4.25 do o\50, bikom 3.50 do 5.—, juncem po 3.— do 4.—, kravam po 2.50—3.75, ttlttom pa po"*--- do 0.— din aa kg žive ttat. Kanji so §e prodajali po 600.— do 4.500.—, ire-beta pa po 500.— do 2.000.— din za komad, Neaaj konj je bilo prodanih v Nem-cijo B vin je do 12 tednov stare so se prodajale po 80.— do 165.— din za komad, deb#ie svinje po 7»—- do 8.— plemen o »vi- njč pa po 6 50 do 7. - d!h ža kg Žive teže. — Nočni napad. Ko se je v četrtek zvečer okoli 22. vračal z obiska domov posestnik IvAA MePkui iz Spuhlje. so ga napadli blizu vasi Sv. Lovrenc v Slov. gor. pijani fantje, ki šo ga oklali z hozi. Mefkuž se je težko ranjen Še zavlekel do bližnje hiše, kjer se je onesvestil. Dobri ljudje fto mu hudil: prvd pomoč in ga odpeljali v bolnico. Orožniki zasledujejo napadalce. Podrobne sporede vseh evropskih rfcdljr fckfh posta) lh o0\\o zanimivega JrtVa dobite v tedniku za radio. gleuahSde m film »NA* V Al, gorje nekoč (5. Amost Adamič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Tjvod v prenos. 20: Prenos iz ljublj. opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v H. odmoru: Napovedi, poroCTa. — Konec ob 23. uri. četrtek, 27. Oktobra 12: Valčki, polke lh koračnice (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »škerjanček«. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf KolariČ). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Save£ Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: VVagner: Rien-zJ, zadnji tribun, uvertura (plošče). — 20: A. Medved: Viljem Ostrovrhar, tragedija v 5. dej. Izvajajo člani rad. igr. druž.). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. — Konec ob 23. uri. ZAKONS K A MATEM ATTK A — Jaz in moja žena SV a doma eno. — To še nič hi. Midva z ženo sva pa deset. — Kako to? — Kaj enostavno, ona je ednica, jaz pa ničla. Boris Lcvin: Starši in otroci Sedmošolec Dima Matlosov je vso noč zlagal pesmi, ob jutranji zarji je pa prečrtal vse, kar je bil zložil in zapisal v svoj dnevnik: Danes sem se končno prepričal, da iz mene nikoli ne bo pesnik. Nisem nadarjen. V tem ne smem varati samega sebe. In sploh sem samo povprečen človek: plavam slabo, žogo brcam še slabše, risati sploh ne znam, tako 2a silo mi- gre Še drsanje, vse drugo pa ni vredno, da bi omenjal. Moram se telesno utrditi. Zdaj je spal Dima v jedilnici na starem divanu. odet do vratu, samo pete so mu molele ven. Dimova mati, ženica majhne postave, v sinji, iž starih odej Sešiti jopici, je tiho *pogrinjala mizo, da bi fanta ne zbudila. Danes so vsi prosti in obedovali bodo skupaj: mati, oče in sin. Oče v karirasti pižami in v copatah na boso nogo je stal v kopalnici pred zrcalom in se bril. Dima se je obrnil na drugo stran in izpod pernice mu je padel na tla zvezek. Marja Mihajlovna je že dolgo sumničila sina, da nekaj piše. Toda kaj? Sam bog ve. Dima nikoli ni govoril z njo o tem. Brž je pobrala zvezek in odšla iz sobe. — Stiepan, — je dejala tiho možu v kopalnici, — ali hočeš, da ti nekaj prečitam? — No, da, — ji je odgovoril Stjepan Aleksandrovič nevoljno, — le nikar se mi preveč ne suči tod okrog. Marja Mihajlovna je sedla na koš za perilo in glasno pročitala zadnje zapiske iz Dimovega dnevnika. — Ubogi fant, — je vzdihnila, — pesnik ne bo iz njega. — Hvala bogu, — je zamrmral Stje* pan stisnjenih usten. — Zato je pa fant iskren, da nikoli tega, —1 je clejala Marja Mihajlovna navdušeno. — Le poglej, kako odkrito vše priznava: plavam slabo, risati sploh ne znam . . . Dober in odkrit fant, to je lepo od njega ... Potem je pa tiho nadaljevala čitanje Dimovega dnevnika. Kar je krik-nila tako glasno, kakor da se ji je nekdo Od zadaj približal in jo ugriznil. — Pri moji veri, Musja, saj se bom ie urezal zaradi tebe. — je dejal Stjepan Aleksandrovič jesno in odložil britev. — No- kaj pa je takega? — Groza! To je groza! Samo blato meče na naju! — je kriknila Musja prestrašenih oci. Stjepan Aleksandrovič je sovražil škandale vseh vrst: doma. v tramvaju, v službi. Nestrpno si je odkailjal, sedel k ženi in skupaj Sta čitala Dimov dnevnik. -— Čitaj od tod in Marja Mihajlovna mu je pokazala s prstom na poglavje pod naslovom »Moja "roditelja*. Cujte, kaj je bilo tam napisano: — Staršev nimam baš najboljših. Oče ni slab Človek, toda v splošnem je to malenkostna dušica. Nekoč se je boril v državljanski voini in ia tistih časov mu je ostala sablja — visi nad njegovo posteljo -f- in nekaj neverjetnih zgodb, ki jih neprestano znova začenja pripovedovati in nikoli ne dokonča, ker se nihče ne zanima za njihov konec. Oče je prava klepetulja. Oče in mati se rada bahata pred ljudmi. Oče se mi smili. Mati tudi. Večkrat se prepirata. Ob takih prili* kah si zamašim ušesa in zbezim. Vpričo gostov sta pa Zelo nežna in celo poljubljata se. To je zoperno. Mene le vedno smatrata za otroka in bahata se z mojimi izpričevali. Kadar, dobim prav dobro, me mika nalašč izjaviti, da sem dobil nezadostno. In sploh me mika delati vse tako, da bi jima nagajal. Vem, da to ni lepo od mene. toda kaj naj počnem s seboj? Oba sta zelo lakomna. Vedno se jima zdi, da imata okrog sebe same tatove, da krade mlekarica, postrežnica in starinar. Jaz sem pa sam videl, kako je stari-narju nekoč padel iz roke rubelj, pa je stopila moja mati nani in čim je starinar odšel, je brž pobrala rubelj in ga vtaknila v žep. In neprestano zabavljata na ljudi. Niti svojih najbolj* ših znancev ne pustita pri miru. Gostita jih s čajem in marmelado, čim pa odidejo, jih že opravljata. Oče je strahopetec in hinavski slepar. Nekoč sem prišel k njemu v pisarno in videl sem, kako se je prilizoval svojemu pred stojniku. Sramoval sem se zanj. Doma je pa čisto drugačen! Oho. kako zna zakričati na postrežnico ali na dečka pri dvigalu. Doma govori skozi nos m zmerja vse po vrsti. In razen novin ničesar ne čita. In vendar je dovršil univerzo, sam sem videl diplomo, frobro napapcati se, to je tudi nekaj «a moja roditelja -. Ta zadnii stavek je posebno razjezil Stjepana Aleksandroviča. — Ta himp! — je zarohnel. — Ti* ko j izpregovorim z njun. Jaz mu že ... Roditelja sta odšla k Dimu. Prav kar se je bil prebudil. — Čuj, ti fant! —- je zakričal nanj Stjepan Aleksandrovič. — Ali si pisal tole? — je vprašal in pomahal z zvezkom. Dima ie takoj razumel vse. Prvi hip je bil silno razkačen. Le kako sta si drznila brez njegovega dovoljenja Citati njegov dnevnik? — Ali je to tvoj dnevnik? — je ponovil oee srdito* Mati je proseče gledala Dimo. Kako klaverna sta bila oba — mati v jopici, sešiti iz starih odej, oče v karirasti pižami. Dima je molčal. *fc Zakaj molčiš, Dimočka? Ce ni to tvoje, pa povej. Ne boj ae, — je prosila Marja Mihajlovna. — To nI moje, — je odgovoril Dima naglo. — Te je dnevnik Kolke Šče-glova. — Torej iti tvoj,— je dejal oče m kamen Se mu Je odvalil od srca. — Jaz še« te pa It hotel našeškatj, sinko — je pripomnil sladko. — No, ta Kalka ima pa res vzorne starše. — Zares, — vtorne, — je pritrdil Dima, zroC nekam mrrno ofcta in matere. — Kakorkoli se obrne, vedno je proklet Nevarna žeparica, ki slučajno najde tuje stvari in slučajno sega v tuje žepe Ljubljana, 22. oktobra Na zatožno klop pridejo ljudje z najrazličnejšimi rodbinskimi in krstnimi imeni. Nedavno je sedel na njej obtoženec, k: se je pisal Osel, pa se je tako sijajno zagovarjal, da so mu prijatelji, ki so poslušali razpravo med publiko, po končani razpravi svetovali, naj se prekrsti, ker njegovo ime nikakor ni v skladu z njegovo pametjo. Fant se je smejal in je odgovoril, da se samo slučajno tako piše. Ime ga ni n koli zapeljalo, da bi obupal nad seboj ali se zdel sam sebi enakovreden z golgouhcem. Včeraj je sedel na zatožno klop obtoženec, ki se piše Preklet, ime mu je pa Jožef. Tega pa je rodbinsko ime čisto uničilo, j— Jaz sem preklet! je žalostno pripomnil. — Kako, zakaj? smo ga vprašali. Odgovoril je; Prvič se p:šem Preklet, drugič sem pa v resnici preklet. Saj sem vse priznal, človek ne more uteči svoji usodi, naj bi zanikal ali priznal, v vsaki izmed teh dveh mogočih možnosti bi bi Preklet. Zato sem pa kar priznal, priznanje je vrhu vsega še olajšilna okolnost. Sodnike dražiti z zavijanjem in olepšavanjem tudi ne kaže, sodniki imajo tudi živce. Jožef Preklet, izgubljenec brez stalnega b vališča, je bil že kaznovan, je torej povratnik. Piko je imel na ure in verižice. Po dolgi vlomilski praksi mu je bilo malenkost vlomiti v zaklenjeno hišo. To pot je dobil pokoro za vlome, ki so mu uspeli v marcu, aprilu, maju in juliju. V Vodicah je okradel Jožefa Plahutn ka. v Podhonški Janeza Šuštarja, v Vranji peči Jožefa Me-zra, v Županjih njivah Marijo Sleve, v Ti- roseku pa je poizkusil okrasti Zabreznik Marijo, pa mu ni uspelo. Vse je priznal Jožef Preklet in sodniki malega senata s predsednikom s. o. a. g. Raj kom Lederhasom so upoštevali njegovo pr'znanje ter mu prisodili samo poldrugo leto strogega zapora. Državljanske pravice je izgubil za 3 leta. NEVARNA ŽEPARICA Natakarica Ivana Majdič, ki je bila tudi že kaznovana na kazen strogega zapora zaradi tatvin in podobnega, je pa tajila krivdo. Obtožnica jo je dolŽila, da je 31. julija odnesla Avgustu Jerančetu 300 din vredno srebrno dozo, Alfredu Lazarju pa je v gneči skušala vzeti iz hlačnega žepa uro z verižico. Glede doze se je obtoženka zagovarjala, da jo je našla na nekem travniku v Komendi. Glede Lazarja pa je rekla, da nikakor ni imela tatinskih namenov. Z Lazarjem se je znašla v gneči in morda se je slučajno dotaknila njegovega hlačnega žepa, Lazar je dobil samo tak vtis, kakor da mu hoče seči v hlačni žep, v katerem je imel srebrno uro z verižico. Jeranče je povedal, da je srebrno dozo pozabil v Prosvetnem domu. kjer se je motovilila tudi obtoženka in nekdo je tudi videl, kako je poba sala dozo v svoj žep. Lazar pa je izjavil, da je čisto natančno čutil, kako mu je obtoženka segla v žep, pa jo je še ob pravem času pograbil za roko. a žeparka je bila urna in je pobegnila, preden se je Lazar zavedel, za kaj gre. Senat je spoznal natakarico Ivano Maj- dič aa krivo po obtožnici in ji jo prisodil kazen 10 mesecev strogega zapora. CIGANSKA LJUBEZEN Kadar pridejo cigani in ciganke v sodno dvorano kot obtoženci in obtoženke. je publika vedno priča nenavadne ciganske ljubezni. Ako ae zgodi, da se morata zagovarjati neciganska mož in žena, sedeta na zatožno klop s primernim spoštovanjem prostora in ljudi, Id odločajo o krivdi. Ciganski mož in njegova žena ciganka se držita za roko in ai šepečeta kdo ve kaj med razpravo, stisneta se pa drug k drugemu tako tesno, da ju paznik, ki mora preprečiti sporazumevanje med obtoženci, ne more z lepo besedo razdružitL Tak ciganski par se je nedavno tako združil na zatožni klopi in morali so ga s silo ra združi ti, ženo in moža vsak na svoj konec klopi. V kratkem sta bila seveda spet skupaj, skoraj zlezla sta drug v drugega, in začela sta moliti polglasno. Se bolj ganljiva je ciganska ljubezen do otrok in do matere. Včasih se vidi, kako srečen neciganaki zakonski mož boža svojega otroka, ki javka v materinem naročju, Se nikoli nismo videli, da bi neciganaki oče poljuboval svojega otroka po ročicah, nožicah trebuščku in glavici. Ciganski oče pa je tako naredil pred sodniki in se ni sramoval. Res. čudovita je ciganska družinska in očetovska ljubezen. Železniškim upokojencem, rentnikom in vdovam Važna navodila glede podaljšanja rumenili legitimacij Ljubljana, 22. oktobra Za podaljšanje rumenih legitimacij za leto 1939 opozarjamo železniške upokojence, rentnike in vdove na sledeče: legitimacije se predlagajo kakor vsako leto le potom železniških postaj ter jih mora predložiti samo poglavar družina (to je vpokojenec ali vdova, ne pa posamezni družinski člani, žena ali otroci). Legitimacijam je treba predložiti: 1) čekovni odreže k o prejemanju pokojnine. 2) znesek din 4.— za vsako legitimacijo, (din 2.— za markico in din 2.— za vložek), 3. lastnoročno od poglavarja družine podpisano izjavo, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo ter da žive rodbinski člani (imenoma navesti) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu, 4) za otroke preko 18 let starosti < sinovi do največ 26. leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti) se mora predložti potrdilo šole odnosno učna pogodba, 5) za hčerke preko 18. leta starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka, tozadevno izjavo poglavarja družine, katero potrdi občinski urad, za one pa, ki imajo lasten mesečni zaslužek do največ din 500.— pa še potrdilo delodajalca o mesečnem ' kosmatem zaslužku ter mora biti ~ndi navedeno kolikšen prispevek plačuje za bolniško blagajno odnosno v katerem mezdnem razredu ia zavarovana, 6) za duševno ali telesno trajne nesposobne otroke preko 18 let starosti je treba priložiti tozadevno potrdilo pristojnega železniškega zdravnika. Gojenci vseh vojaških šol in zavodov, kakor tudi sinovi, ki služijo kadrski rok, niso upravčeni do voznih ugodnosti. Za izjave so poglavarji družine moralno in materialno osebno odgovorni ter se bo proti onim. ki podpišejo lažno izjavo disciplinsko postopalo, na kar se poglavarji družine posebno opozarjajo. Direkc:ja državne železnice v Ljubljani je izdala vsem železniškim postajam glede podaljšanja legitimacij točna navodila, ka- mor naj ae obrnejo vsi poglavarji družin. Osebno direkciji predloženih legitimacij pa direkcija ne bo sprejemala. Vsem v Ljubljani stanujočim upokojencem pa se se posebej naznanja, da bodo postaje Ljubljana glavni, gorenjski in dolenjski kolodvor sprejemale legitimacije v računskih pisarnah kakor vsako leto od 10. do 20. in od 24. do 30. novembra 1938. Zamudnikom bo pa direkcija podaljšala legitimacije šele po novem letu. V interesu vseh prizadetih je, da ta navodila upoštevajo, da se s tem pospeši hitro podaljšanje legitimacij. Izreki Trajen mir se da ohranit ile tako, da prisilimo narode, da se ne zapletejo v vojno* dokler ne poravnajo iz prejšnje vojne izvirajoči h dolgov. Najbolj uničujoča kritika je brezbrižnost. Najhujše strasti življenja niso zapopade-ne v njegovih izgubah in nesrečah, temveč v strahu pred njimi. Iščimo v vseh porazih klice bodočih uspehov. Nič vam ne bo pretežko, če razdelite svojo nalogo na dele. Tisti, ki seje seme napadalne vojne, pozablja na to, da bo edini pridelek, ki ga požanje. žalost. če ne znam ugrizniti, ne bom nikoti pokazal zob. Napram samemu sebi je vsak človek nesmrten; morda ve, da umira, nikoli pa Še ne \*e, da je mrfev. Tekma najzvestejših psov Znani pariški dnevnik »Figaro« je priredil nedavno tekmo najzvestejših psov. Lastniki psov so morali opisati dokaze zvestobe svojih psov, potem so pa Čitatelji glasovali in s cer za Dse same in za po-edine pasme. Čitatelji »Figara« smatrajo za naj zveste j šega psa volčjaka, takoj za njim je pa po njihovem mnenju pekingeze. MALI LASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ŠTAJERSKA JABOLKA veliko zalogo proda po ugodni ceni trgovina Martine. Tyrševa c. 17. 2436 lieseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova c. 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. . valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 33/M. Neprenioeljive Hubertuse trenčkote 4n vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila i. t. d. najboljši nakup pri P K E S K E K, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. ŠTAJERSKA JABOLKA sortirana, najboljših sort ima na zalogi po dnevnih cenah Kmetijska družba r. z. z o. z. v Ljubljani. Novi trg 3. 2456 50 PAK EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din ».Fuliianac Gosposvetska c 12 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. 2.500 DLN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: »ANOS«., Maribor. 3.M. D. K. W. MAISTER vožen samo tri mesece, tovarniška garancija, brezhiben, poraba 7 litrov, se proda 8.500 din izpod normalne prodajne cene. Ponudbe na »Slov. Narode pod »Zadovoljni boste«. 2479 TRAJNO KODRANJE najnovejše frizure za Din 40.— izvršuje frizerski salon Jurman, Tvrševa 69. 2488 /E£BABVNE- JUGOGfcAFIKA SVPETHANAM POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din GOSTILNA NAPRODAJ Hiša 9 strank, mesečni donos 3.500 Din, tudi za kavarno, velik vrt, industrijski okraj v Ljubljani — Selo. 450.000. polovica hipoteka. Poizve se pri A. Trškan, Hudovernikova 41. 2478 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek * Din ...... ' ■ ■ ■"• ■■ .....uiiiiifliiiiiiu SPALNICA kompletna, dobro ohranjena, čista, mehkega lesa. ugodno naprodaj. Ahčin, Stan trg 6-II. 2468 MREŽE ZA POSTELJE najceneje ANDLOVIC, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 2437 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 D1d NEMŠKO LITERATURO vse vrste o Kranjski, Spodnji štajerski, Koroški in Primorski kupim. Ponudbe pod »Slovenija« na upravo »Slov. Naroda c 2177 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din DAMO PRIJATELJICO iščem. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovec-. 2487 PREPOZNO dvigni pismo. Tugomič razveselim. 24S1 DAMA srednje starosti, ki v svojem zakonu ni zadovoljna, ločenka ali vdova, naj pošlje svojo sliko in svoj polni naslov na upravo •Slov. Naroda« pod »Svidenje 117«. — Tajnost strogo zajamčena. 2480 DVIGNITE PISMO poštno ležeče Jožica. 2482 SIMPATIČEN GOSPOD razočaran, želi znanja z osamljeno gospo ali starejšo gospodično. Ponudhe na upravo pod »Ljubljančanka«. 2460 GOSPA SREDNJIH LET želi poznanstva s solidnim nad 50 let starim gospodom. Dopise poslati na upravo >S1. Naroda« pod šifro »Diskretnost t. 2486 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši mesen * Dir SLIŽBO išče absolventka mestnega trgovskega tečaja, dobra steno-grafinja in strojepiska. — Ponudbe na upravo xSl. Naroda« pod Marljiva in zanesljiva«. iiiiM'iiiiiiiim.ii i .i.ii i!iHt^uiiiiiiiinuiiin;i)iiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiuiiuii:iiiiiiii'iiiiniiiiiiiiiii'i iiiii]iriiiiiiiiiii/:!iiiii!>'iuiiii! Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, motorji, triclkli Šivalni stroji pogTezljivI PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 —- Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 Narodno tiakarnoc Fran Jeran — Za upravo in Inaeratni del Mata Oton Cnristof — Val ▼ LJubljani