LETO XI STRAŽA, 26. APRILA 1973 ŠTEVILKA 3 novoles GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „N O V O L E S" STRAŽA PRI NOVEM MESTU V APRILU SMO PRAZNOVALI 20. OBLETNICO SMRTI VELIKEGA REVOLUCIONARJA BORISA KIDRIČA, ZDAJ PROSLAVLJAMO OBLETNICO USTANOVITVE OF, ČEZ NEKAJ DNI BOMO SLAVILI PRVI MAJ. DELAVSKI PRAZNIK JE BIL ROJEN 1. MAJA 1866 V CHICAGU, KO SO STRELI POLICIJE POKOSILI ŠEST STAVKAJOČIH IN RANILI 50 DELAVCEV. V SODNEM PROCESU SO ŠE PET STAVKAJOČIH OBSODILI NA SMRT, A DELAVSTVA NISO MOGLI PRESTRAŠITI: TRI LETA POZNEJE JE KONGRES DRUGE INTERNACIONALE TA DAN PROGLASIL ZA MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK. TAKRAT, KO SO V CHICAGU PADLE PRVE ŽRTVE, SO DELAVCI ZAHTEVALI TRI OSMICE: OSEM UR ZA DELO, OSEM UR ZA POČITEK IN OSEM UR ZA KULTURO. TO OSTAJA ŠE DANES VSEBINA NAŠE BORBE ZA URESNIČITEV IDEALOV DELAVSKEGA PRAZNIKA. SAMO S TAKIM DELOM VSEH SAMO-UPRAVLJALCEV BOMO URESNIČILI TITOVO ŽELJO: „DELOVNI ČLOVEK JE GIBALO NAPREDKA V DRUŽBI!" TITO JE ŽE NA ZGODOVINSKEM ZASEDANJU AVNOJ POUDARIL, DA BO DELOVNI ČLOVEK REZAL POGAČO, ZA KATERO JE PLUG,SETEV IN ŽETEV PRIPRAVIL SAM. ŠE VEDNO NAM OSTAJA BORBA, DA BOMO DELOVNI LJUDJE RESNIČNO RAZPOLAGALI S PRESEŽKOM DELA IN TAKO URESNIČILI NAJPOMEMBNEJŠI POGOJ ZA OSVOBAJANJE ČLOVEKA. ZA TAK PRVI MAJ GOTOVO GLASUJEMO VSI IN TAKEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA SE BO V NAŠI SOCIALISTIČNI DRŽAVI GOTOVO VESELIL VS^K.^ZA TAKE PRVE MAJE PABO POTREBNO DELATI ŠE VEČ IN ŠE BOLJ, DA BOMO ZARES IMELI ČVRSTO IN BOGATO SLOVENIJO V ČVRSTI IN BOGATI JUGOSLAVIJI. INŽ. MIRKO PEČAR direktor finalnega sektoija Leto 1973 je leto gospodarskih težav, ki izvirajo iz začrtanega programa stabilizacije, umiijevanja potrošnje in tudi zaviranje pregretega gospodarstva. Tako začrtana pot ima za nujno posledico tudi ustrezno obnašanje proizvodnih obratov, l/miijanje potrošnje se odraža najbolj na področju tiste proizvodnje trajnih potrošnih dobrin, med katere spada tudi pohištvo. V tako podani situaciji je ponašanje proizvodnje nasproti trgu bistvenega pomena, kajti doseči optimalno usklajenost med tako formiranim tržiščem in proizvodnjo zahteva drugačno vodenje politike proizvodnje in prodaje. V prvi vrsti pride v poštev hitrejše prilagajanje proizvodnje novim zahtevam trga (oblikovanje, cenovna kategorija, servis, itd,). Nadalje v okviru takih zahtev še naprej proizvajati uspešno, kar pomeni akumulativno ter najvažnejše, vendar najtežje, je poiskati rezerve oziroma znižati stroške in povečati proizvodnjo do optimalnih zmogljivosti. Mislim, da se zavedamo teh treh „zakonov" uspešnega poslovanja. Akcija, ki teče v tej smeri, mora biti usklajena ter pretehtana z vseh smeri. Kako bomo proizvajali v takih okvirih, naj prikaže naslednja slika finalnih obratov. TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA Leto 1973 začenja tovarna z bistveno spremenjeno strukturo asortimana gugalnikov. Naslednja tabela pokazuje povprečno število modelov od 1969 do 1973. 1969 6,8 kom 1970 7,6 kom 1971 6,9 kom 1972 6,3 kom 1973 5,7 kom. Naslednji pokazatelj, ki je izredno pomemben, je udeležba lahkih, srednjih in težkih modelov za 5 let. lahki srednji težki 1969 83 % 17 % — 1970 82% 15% 3% 1971 78 % 14% 8% 1972 60% 12% 28% 1973 51 % 14% 35% vodnje, ker je doseganje ustreznih cen za težke tipe laže do- segljivo. Taka oblikovno- strukturna sprememba v tem obratu je pomenila povečanje akumu-lativnosti. Vendar se v letu 1973 srečujemo z zelo navšeč-nim problemom in sicer s preskrbo z lesom — surovino in ceno le-te. Najnovejša gibanja na monetarnem trgu kot tudi ugodna izvozna usmeritev surovine — hlodovine in žaganega lesa — so povzročila praznino na jugoslovanskem tržišču z lesom ter izzvala močno podražitev tega blaga za cca 30 - 35 %. Proizvajalci masivnega pohištva so to podražitev in istočasno pomanjkanje lesa najbolj občutili in so že resne tažave s preskrbo z lesom kot tudi težave v proizvodnji. Suhega lesa ni, svež se suši v umetnih sušilnicah enormno dolgo in zato pada proizvodnja v TDP. Vznemirljivo je, da to ni samo začasno, temveč se bo kriza nadaljevala skozi celo leto. To se da delno ublažiti z nabavo lesa, tudi svežega in največ z nabavo va-kumskih sušilnic, ki zmanjšajo pomen zračnega sušenja lesa, oziroma v trenutku rešijo pomanjkanje suhega rezanega lesa. Večji udarec kalkulaciji pomenijo nove cene glavnih repro-materialov pri proizvodnji gugalnikov in sicer: lak za 22 % in karton za 15 % itd. Zmanjšanje akumulacije za 2 % je samo na tem področju. Podražitev surovine z istočasnim zmanjšanjem % izkoriščanja pomeni zmanjšanje akumulacije za 6 %. Omenjena pokazatelja prepričljivo govorita, da je na področju zmanjšanja stroškov treba vzeti vajeti v roke in predvsem strokovno in organizacijsko organizirati borbo proti nepotrebnim stroškom. To je predvsem naloga strokovnih služb in vseh zaposlenih. Gospodariti na meji rentabilnosti je izredno težko in nevarno, zato je mobilizacijo sil treba opraviti ostro in neusmiljeno, vendar s popolno odgovornostjo in skrbnostjo. Samo rešitve v povečanju cen na inozemskem tržišču ne smejo biti edini izhod iz tega stanja. TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA Obrat TSP je s svojim proizvodnim programom zelo uspešen na domačem tržišču, celo bolj, kot je bilo pričakovati. Stabilizacijske mere in normalna reakcija potrošnika do predmetov trajne potrošnje niso v toliki meri prizadele obrata v prodajnem smislu. Ali to po- meni, da je program posrečeno izbran in da je v tistem cenovnem razredu, za katerega potrošnik misli, da pohištva ni preplačal, ali je to rezultat uspešne poslovne poteze ekskluzivnega kupca Jugo-export Beograd, za sedaj še ne moremo oceniti. Možno je, da je odgovor seštevek obeh predpostavk. Dobro idoče blago vedno vleče za seboj tudi uspešnejšo proizvodnjo. Obrat, ki se je začel oblikovati pred dobrimi 4 leti, nenehno povečuje ne samo proizvodnjo, temveč tudi asortiman. V enem stilu proizvaja nešteto kombinacij- od kabinetov, dnevnih sob, jedilnic do spalnic. Res je, da na proizvodnem področju čuti ploskovna pohištvena industrija manjše udarce nemirnega trga surovin kot masivna proizvodnja, vendar ima zato pohištvena lesna industrija večjo konkurenco na trgu, izvozno je nemočna, odvisna je od politike potrošniških posojil in niveliranja osebnih dohodkov kot tudi od politike stanovanjske izgradnje. Obrat TSP se je za leto 1973 dobro pripravil in sicer: s trdno prodajno pogodbo, ki jamči umirjeno in veliko serijsko proizvodnjo, z nenehnimi drobnimi izboljšavami v procesu proizvodnje, ki dajejo relativno velike učinke, zaznamuje manjšo fluktuacijo in z vpeljavo Georga sistema planiranja dosega boljše koriščenje proizvodnih kapacitet. Ta relativno dober start, kljub zamrznjenim cenam, nosi nevarnost popuščanja na planu znižanja stroškov ali opuščanju razvoja v smislu programa in tehnologije. Da se to ne dogodi, se predvideva v tem obratu razvoj novega proizvodnega programa, ki naj bi bil oblikovno in tehnološko zahtevnejši, t.j. ena stopnja višje kvalitetne obdelave, kar naj bi na konkurenčnem trgu pomenilo nov dosežek. Zasičenost je nujen pojav sodobnega potrošnika (velja največ za dobrine trajne potrošnje, kot na primer avtomobili, bela tehnika, pohištvo itd.) in temu je možno biti kos s pravočasnim prehodom na trg z novimi, atraktivnejšimi modeli. Za doseganje boljših proizvodnjih rezultatov je glavna ovira lakirnica, ki je bila zgrajena za lakiranje okoli 1000 m3 iverskih plošč, danes pa preteče skozi njo že nad 3200 m3 iverastih plošč. Nadalje je problem vskladišče-nje vse večjih količin iveric in furnirja, njihova priprava ter medfazno in končno skladišče. TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Leto 1972 je bila prelomnica v proizvodnji v tem obratu. Razdrobljenosti in nenehno spreminjanje programa je dolgo zaviralo izkoriščanje vgrajenih kapacitet obrata, zato je tudi prišlo do sanacije, ki je takoj dala zelo dobre rezultate v letu 1972. Na žalost so se drugačni pogoji na tržišču najhitreje pokazali pri prodaji v letu 1973 in so težave s plasmanom rezultat (nadaljevanje na naslednji strani) Večje izkušnje boljša kakovost (Foto: Sandi Mikulan) TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA Obrat, ki je pred dobrimi petimi leti pričel z abecedo v proizvodnji pohištva, si je do danes s svojim stilnim programom utrl pot v vse glavne potrošne centre Jugoslavije. Izdelki našega stilnega programa so zelo iskani, predvsem v določenem sloju potrošnikov, katerih specifičnost se odraža tudi v tem, da splošne krize v prodaji pohištva s stilnim programom še nismo občutili. V tem je tudi naš optimizem, da s prodajo izdelkov tega obrata v 1973. letu ne bo- Ob naštetih problemih lahko sklepamo, da bo za uresničitev zastavljenega plana potrebno veliko boljšega dela in truda prodajne službe ter vseh, ki lahko vplivajo na konkurenčnost naših proizvodov. Pri tem pa ne gre v bodoče pozabiti pomembnih dejavnikov, ki spremljajo in vplivajo na proizvodnjo: reklama in propaganda, krediti, razstavni prostor, trgovine, boljši servis itd. TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA Obrat je še vedno vodilni v Novolesu po deseženem brutto produktu in to izključno s svojimi specifičnimi izdelki — gugalniki. Po proizvodnji le-teh smo tako rekoč ena vodilnih tovarn v svetu. S prodajo izdelkov tega obrata že več let nismo imeli težav, nasprotno, zmogljivosti glede na povpraševanje so bile vedno premajhne. Tudi v 1. 1973 nimamo in ne pričakujemo zastoja na tržišču (izključno inozemskem) gugalnikov, zelo resen problem pa tiči drugje. Vsem je namreč zelo poznan problem lesa na jugoslovanskem trgu. Posledica politike okrog lesa je prisilila, da smo v zelo kratkem času morali dvakrat občutno povečati cene našim kupcem. Obstoja pa resna bojazen, da nas učinek tega v bodočnosti prizadene v negativnem smislu — s pojavom novih kapacitet v svetu. Zal pa se precejšni zneski, ki smo jih dobili s povečanjem cen, ne odražajo v dobičku, ker so se v celoti prelili na področje surovin. MIHA BLAŽIČ začasne potrošniške previdnosti za nakup ob povečani konkurenci proizvajalcev podobnih programov. Letošnje leto bo za obrat nekoliko težje, ker se sprememba tržnih pogojev prenaša na proizvodno področje takoj po uspešnem zaključku sanacije. Obrat naj bi letos ob skrčenem programu dosegel že 28 milijonov din, pri čemer je sedaj predvideno 40 % izvoza. Prav orientacija na izvoz (regali, knjižne police itd.) naj bi razbremenila prodajo na domačem tržišču ter zagotovila nepretrgano proizvodnjo. Z montažo nove stiskalnice in ureditvijo transporta so dani pogoji za še večjo proizvodnjo, pri čemer se ozko grlo takoj pojavi pri razrezu iveric in lakirnici. Taka vlaganja bodo opravičljiva samo, če bodo tržni pogoji ugodnejši za ta obrat. Z ozirom na omeje- okoli 117.850.000 din. Razdelitev na izvoz ter dom. trg bo predvidoma v razmerju 56 % : 44 % v korist izvoza. Kako bomo prodajali v 1. 1973 oz. dosegli prodajo v vrednosti omenjinih cca 118 milj. din, je vprašanje, ki si ga danes zastavljamo bolj resno kot že več let v preteklosti. Če hočemo pobliže ogledati značilnosti oz. probleme, ki nas čakajo s tem v zvezi, moramo obrate posamezno obravnavati. Izdelki le-teh so si po strukturi funkcionalnosti in načinu plasmana toliko različni, da zahtevajo ločeno obravnavo. nost lokacije je potrebno izdelati program dokončne zazidave tega obrata z dolgoročno programsko perspektivo. Možnosti za doseganje boljših gospodarskih rezultatov so letos tudi v vpeljavi bolj eksaktnega planiranja, večje skrbi nad stroški ter izboljšani delovni oziroma proizvodni disciplini. Pozitivne premike je v zadnjem času opaziti tudi na področju kvalitete, kajti današnji trg je pri povečani ponudbi občutljivejši tudi za kvaliteto in ne samo za ceno. Za zaključek te informacije naj poudarimo, da je finalni sektor letos zastavil proizvodni plan v višini 120 milijonov din, kar je za 30% več kot v letu 1972, dosegli pa ga bomo samo z boljšim odnosom do zastavljenih planov ter upoštevanjem vseh pogojev, ki smo jih prej našteli. mo imeli večjih težav. Posebno zaskrbljujoče pa je, da se ob zamrznjenih cenah pohištva povečujejo cene suiovm in materialov, kajti vpliva le-tega ne bo možno premagovati z boljšo tehnologijo, večjo storilnostjo itd. Moramo se zavedati, da stilni program, kakršnega imamo, ustreza le trenutni ravni stanovanjske kulture večine naših potrošnikov. Zato bo treba že v bližnji prihodnosti veliko storiti za izboljšanje oz. izpopolnitev zastavljene smeri, da se ne bomo znašli pred problemi plasmana, ki so vedno zelo boleči. TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Komercialno nam danes program TPP-ja za domači trg pomeni zelo resne probleme. Eden izmed najpomembnejših ukrepov države za uspeh stabilizacije je zmanjšanje potrošnje, kar je zlasti občutila pohištvena industrija. V programu spalnic in jedilnic (kar je proizvodnja tega obrata), je danes na našem trgu velika konkurenca. Ker obrat TPP ni primeren za veliko serijsko proizvodnjo, smo se usmerili v eksluzivnejše — dražje garniture, danes pa cenovni razred igra zelo pomembno vlogo. Da bi čimbolj ublažili težave plasmana na domačem trgu (te so zelo prisotne tudi pri drugih proizvajalcih), poizkušamo najti rešitev v večji preusmeritvi proizvodnje v regie za izvoz, kajti v tem ima obrat že večletne izkušnje. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je v ploskovni proizvodnji v svetu velika konkurenca odlično opremljenih, organiziranih tovarn z visoko serijskimi proizvodnjami. Spričo že omenjenih problemov (podražitve surovin in materialov) ob nespremenjenih izvoznih pogojih se naša konkurenčnost dnevno zmanjšuje. Kako ostati konkurenčen? Področje prodajne službe finalnega sektorja obsega prodajo izdelkov TDP, TSP in TPP. V letu 1972 predstavlja eksterna realizacija izdelkov navedenih obratov vrednost 87.131.957 din. Od tega je bilo izvoza za 56,75 % ali 50.587.660 din oz. za 3.061.854 ameriških dolarjev. Prodaja finalnih izdelkov za 1. 1973 je predvidena v višini PET MINUT S SAMOUPRAVU ALCI I Pridobitev: I ambulanta j§ VIKA VO VK je zaposlena M v Tovarni drobnega pohišt-§§ va, na delovnem mestu „lep-= ljenje trakov". V Novolesu §| se je zaposlila pred dvema le-= torna, takoj po končani §f osemletki, ker doma niso s imeli dovolj sredstev, da bi §j lahko nadaljevala šolanje. s Toda misli na nadaljnje izpo-M polnjevanje in izobraževanje §j ni opustila, zato se je vpisala H v I. letnik dopisne admini-H strativne šole v Ljubljani. „ Vemo, da ste zelo aktivna članica industrijskega gasilskega društva Novoles. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste postali gasilka? “ „Mislim, da ni to nič čudnega, saj sem se že v osnovni šoli navduševala in ukvarjala s športom, gasilstvo pa je tesno povezano s športom, zato sem vstopila v vrste gasilcev Novolesa. “ „Kot članica izvršnega odbora gasilskega društva se srečujete tudi z raznimi problemi gasilstva v našem podjetju. Kateri so to? “ „ V prvi vrsti je nedisciplina nekaterih članic gasilske desetine, ki se ne udeležujejo gasilskih vaj in treningov. Seveda bi bilo nujno tudi v Novolesu zgraditi gasilski dom ter nabaviti gasilski avtomobil. “ trAli menite, da bi bilo potrebno na področju družbenega standarda v Novolesu še kaj storiti? “ „Mislim, da bi morali čimprej urediti centralno kuhinjo. Ne gre pa pozabiti, da bomo dobili letos delavci Novolesa svojo ambulanto, tako zobno kot splošno, kar nam bo prihranilo veliko časa. “ Ismet varčuje ISMET ČAUŠEVIČ, doma iz Bosanske Krupe, krlji-ščni delavec v Tovarni veza- nih plošč, je zaposlen v Novolesu že od leta 1963. „Kako ste se vživeli v novo okolje? “ „Lahko rečem, da zelo dobro. Dolenjska mi je zelo všeč in tudi ljudje so prijazni, zato sem sklenil ostati kar v Straži ter v ta namen že pridno varčujem za gradnjo hiše. Tudi žena je zaposlena v Tovarni vezanih plošč. “ „Ali ste v teh letih doživeli kaj neprijetnega? “ „Ne. Z vsemi se dobro razumem ter imam veliko prijateljev. “ „Kolikšni so vaši osebni dohodki? “ ,Ne bi mogel reči, da so, dobri, posebno še zato, ker je delo, ki ga opravljam, nevarno in naporno, zato menim, da bi moral biti osebni dohodek za taka dela večji. Če že drugega ne, bi bil lahko določen poseben dodatek. “ „Kako izkoristite prosti čas? “ „Predvsem se ukvarjam z obdelavo vrta. Gledam tudi televizijo, posebno se navdušujem nad športnimi prenosi. “ „Ali sodite, da bi bilo potrebno kaj urediti v vašem obratu? “ „Seveda. Nujno bi bilo treba nabaviti nov žerjav za krljišče TVP ter tovornjake jjš za prevoz hlodovine. Pove- M dal bi še to, da sem začuden §§ in vznemirjen, ko vidim, ka- || ko gre hlodovina v izvoz, mi = pa kmalu ne bomo imeli kaj j§ predelovati. Ta izvoz botruje = manjšim osebnim dohod- M kom delavcev. “ „Kako boste preživeli prvomajske praznike? “ „Na delu. Kot dežurni gasilec bom pomagal pri protipožarnem varstvu podjetja. Posebno bom skrbel za to, da pri varjenjih, ki bodo v teh dneh, ne bi prišlo do morebitnega požara. “ Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Samoupravni organi podjetja so v preteklem obdobju razpravljali in sklepali takole: — Odbor za medsebojna razmerja je imel 2 seji in: 1. odobril nadure sodelavcem podjetja, ki prejemajo stimulacijo in so v mesecu februarju in marcu opravili dela izven svojega delokroga; 2. slušateljem na delovodski šoli odobril plačilo nočnine v višini 200 250 din mesečno. 3. sklenil, da predlaga DS roke, v katerih si morajo delavci podjetja pridobiti ustrezno kvalifikacijo za delo na delovnih mestih, kjer se zahteva priuči-tev; 4. sklenil, da razreši iz uredniškega odbora tovarniškega glasila Emila Tramupša iz TDP in Janeza Fabjana iz TVP in predlagal, naj osnovni organizaciji Z K in ZMS predlagata svoje predstavnike namesto njiju; 5. odobril 14 — dnevno prakso delavcem iz žage Soteska v Nemčiji - v tovarni za izdelavo plastičnih predalov: 6. sklenil, da uredi oddajo drv tako, da bo potekala organizirano in 7. dodelili sobo, v kateri stanuje Alojz Senica z družino, delavki iz TVP-ja Tereziji Vitaso-vič. — Odbor za ekonomiko je imel eno sejo in predlagal terjatve do kupcev. Sklenil je, da toži neredne plačnike, oziroma odpiše terjatve, ki jih ni mogoče izterjati. — Odbor za tržišče je imel 1 sejo in 1. imenoval komisijo za cene repromaterialu in izdelkov v sestavi: ing. Ivan Peperko, Miha Blažič, ing. Boštjan Japelj; 2. priporočil potrditev pogodbe z GG Kočerjem za kooperacijo. . Pokal je spet doma Tradicionalno srečanje med moškimi odbojkarskimi ekipami Centralšpeda iz Trsta, Javorja iz Pivke in Novolesa je bilo organizirano že tretjič. To pot je bil prireditelj tekmovanja Javor iz Pivke. Z izredno borbeno igro je naša ekipa v postavi Goleš Janko, Tavčar Edo, Pirc Me- tod, Sedaj Vlado, Grandovec Tone in Vidmar Slavko premagala vse nasprotnike in tako ponovno, že drugič, osvojila pokal. Vsekakor je potrebno še posebej pohvaliti soigralce, saj je pred tekmovanjem prevladovalo mnenje, da je ekipa tako oslabljena, da bi bilo upravičeno pričakovati, da bo zasedla zadnje mesto na turnirju. Naši v šolskih klopeh Sodoben razvoj znanosti in tehnike terja od podjetij nenehno skrb za vzgajanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. Tudi v našem podjetju se tega dobro zavedamo, zato vlagamo velika sredstva v šolanje strokovnjakov. V tem članku bi vas želeli podrobneje seznaniti z ljudmi, ki jih šolamo njihovimi uspehi v šolanju. Bralci boste lahko ugotovili, da bomo v prihodnjih letih podjetje dvignili kvalifikacijsko strukturo strokovno občutno pomladili in na primemo raven. Kot je znano, imamo v Novem mestu dva razreda TSŠ lesne stroke. Organiziran imamo I. in IV. letnik. V I. letniku je 33 dijakov in so dosegli v I. polletju naslednji uspeh: izdelalo je 19 dijakov ali 57,6%, padlo pa je 14 dijakov ali 42,4%. 1 nezadostno oceno je imelo 6 dijakov, 2 nezadostni oceni so imeli 3 dijaki, 3 nezadostne ocene sta imela 2 dijaka, 4 nezadostne ocene je imel 1 dijak, 5 nezadostnih ocen je imel 1 dijak, 7 nezadostnih ocen je imel 1 dijak. Od prve redovalne konference do polletja se je uspeh nekoliko izboljšal, vendar je stanje še vedno porazno. Vedenje dijakov v tem razredu tudi ni najboljše, saj ima prav dobro v vedenju kar 6 dijakov, z ukorom razrednika pa so bili kaznovani 3 dijaki. IV. letnik letos končuje svoje štiriletno šolanje. V razredu je še vedno 23 dijakov, od tega 7 deklet. V tem razredu imamo tudi 9 štipendistov. Učni uspeh je razmeroma dober, saj je izdelalo 17 dijakov ali 73,9,% in padlo 6 ali 26,1 %. Dijaki imajo samo po 1 ali 2 nezadostni oceni. Na srednjih šolah raznih strok podjetje štipendira 30 dijakov. Štipendisti so: Gričar Danica, Administrativna šola, I. letnik; Gašperšič Danica, Administrativna šola, II. letnik; Železnik Brigita, Srednji vzgoj_. šoli, I. letnik; Bogič Nada, TSS - kemijska smer, IV. letnik; Jakše Ivica, Ekon. srednji šoli, II. letnik; Rifelj Devana, Ekon. srednji šoli, III. letnik; Piškur Karel, Ekon. srednji šoli, III. letnik: Wolf Zvonka, Ekon. srednji šoli, II. letnik; Zupančič Marija, Ekon. srednji šoli, I. letnik; Kumelj Anica, Ekonomski sred. šoli, II. letnik; Avbar Franci, TSŠ — strojna, III. letnik; Todorovič Miodrag TSŠ — lestna, IV. letnik; Zoretič Jožica, TSŠ — lesna IV. letnik; Povše Jože šSŠ — lesna, IV. letnik; Novinec Janez, TSŠ — lesna, IV. letnik; Mirtič Danica, TSŠ — lesna, IV. letnik; Mirtič Anica, TSŠ - lesna, IV. letnik; Soško Tatjana, TSŠ — lesna^ IV. letnik; Dular Brane, TSŠ — lesna, IV. letnik; Rebolj Andrej, TSŠ - lesna, FV. letnik; Jovanovič Dušan, TSŠ — lesna,JV. letnik; Hočevar Aleš, TSŠ — lesna. III. letnik; Markovič Bojan, TSŠ - lesna, III. letnik; Franko Miran TSŠ — lesna, II. letnik; Longar Ludvik, TSŠ — lesna, I. letnik; Hrovat Franci, TSŠ — lesna, I. letnik; Pečjak Andrej, TSŠ — lesna, I. letnik; Može Jože, TSŠ, I. letnik; Gorenc Jože, TSŠ - lesna, I. letnik. Na Delovodski šoli v Škofji Loki študirajo: Bele Leon iz Tovarne ploskovnega pohištva, Rozemberger Ivan iz Tovarne plosk, pohištva, Barborič Slavko iz Tovarne vezanih plošč, Flander Slavko iz Tovarne stilnega pohištva, Potočar Janez iz Tovarne stilnega pohištva, Bevc Franc iz Tovarne drobnega pohištva, Muren Albin iz Tovarne drobnega pohištva. Način študija teh delavcev je tak, da obiskujejo šolo dvakrat po 19 tednov v letu, nato delajo diplomo. Poleg redne zaposlitve pa študirajo nekateri naši delavci v naslednjih šolah: Pirc Jože na Višji ekon. komer, šoli, Šnidar-šič Jadran na Višji ekon. kornere. šoli, Brsan Vesna na Višji ekonom, kornere, šoli, Bajuk Janez na Ekonomski fakulteti II. stopnja, Artač Janez na Strojni fakulteti I. stopnje, Urek Darko na Visoki TŠ elek-tro stroke, Martinčič Andrej na Višji TŠ — elektro stroke, Sun-jerga Ante na Višji šoli za organizacijo dela, Faleskini Brane na Delovodski šoli strojne stroke, Makovec Jože na Delovodski šoli strojne stroke, Brezovar Vid na Delovodski šoli strojne stroke, Fink Jože na Delovodski šoli elektro stroke, Jarc Anica na Ekonomski srednji šoli, Jaklič Slavka na Ekonomski srednji šoli,Zupančič Danka na Ekonomski srednji šoli, Koš-merl Anica na Ekonomski srednji šoli, Redek Franci na Ekonomski srednji šoli, Okroglič Marjan na Ekonomski srednji šoli. Tako smo vas seznanili z možnostmi, kijih bo imelo naše podjetje, ko bodo ti kadri doštudirali. Zavedamo pa se, da moramo poleg tega skrbeti tudi za izobraževanje neposrednih proizvajalcev, o čemer bomo pisali v naslednji številki. BERTA ZELNIK Zahvala Ob smrti dragega očeta Antona Pirnarja se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sindikalni podružnici iz TDP za podarjena venca. Enako se zahvaljujem tudi Novole-sovim godbenikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z menoj in dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ALOJZ PIRNAR TDP V tretji redovalni konferenci so v IV. letniku dosegli boljše uspehe, saj je od 23 dijakov pozitivno ocenjenih 19 ali 82,6 %, negativno so ocenjeni 4 dijaki ali 17,4 %, od tega imata dva po dve nezadostni oceni in dva po eno nezadostno oceno. V prvem letniku je stanje še vedno porazno, saj ima negativne ocene 17 dijakov, šestnajst dijakov pa je izdelalo. Kot kažejo dosedanje ocene, bo moralo precej dijakov zapustiti šolanje. Tudi disciplina je v tem razredu zelo slaba, dijaki so neresni in noben vzgojni ukrep še ni zalegel. Na fakultetah naše podjetje štipendira šest študentov. To so: Starič Marija, Fakulteta za kemijo, IV. letnik; Bambič Matevž, Ekonomska fakulteta, IV. letnik; Plantan Irena, Ekonomska fakulteta, I. letnik; Pelko Tatjana, Viš. šola za soc. delavce, II. letnik; Cetina Radovan, Gozd. fak.-lesna smer, III. letnik; Ivančič Rudi, Višja varnostna šola, I. letnik; Dijaki IV. TSŠ med poukom (Foto: Sandi Mikulan) 8 "fllf IT m tl i Jir -'ai'aaffl K j ■JJBP 1 iff liii \\ ■ *& P : i - «T. Vsako leto morajo gospo-j darske organizacije uskladiti stanje sredstev in virov, ki £ jih izkazuje knjigovodska | evidenca z dejanskim stanjem. Popisovanje sredstev in ugotavljanje virov imenu-£ jemo — inventura. Z inventuro ugotovimo £ dejansko stanje sredstev in £ virov, ki jih ob popisu pose-S duje gospodarska organizaci-| ja ne glede na to, če pripada-i jo gospodarski organizaciji S ali so pri njej naposodo, v • hrambi, popravilu, predelavi, £ dodelavi ali obdelavi. Gospo-\ darske organizacije morajo z £ inventuro izkazati tudi sred-£ stva in vire, ki sestavljajo j njeno premoženje, čeprav i niso pri njej - če so na poti, i dana v popravilo, na posodo, E v predelavi oddelavi ali do-£ delavi. Vsa ta sredstva izka-£ žejo v inventurnih seznamih { posebej. Popis sredstev in virov po £ obratih opravljajo inventur-£ ne komisije, ki jih določi j odbor za ekonomiko. Prav i tako določi odbor tudi čas E popisa. Za uravnavanje dela E vseh popisnih komisij je ime-\ novana centralna inventurna E komisija. Organizacijo popi-S sa vodi vodja knjigovodstva ■ gospodarske organizacije. Inventura Naloga inventurnih komi-£ sij je, da ugotovijo s pravil-\ nim štetjem, merjenjem in 5 tehtanjem točno stanje sredstev in virov ter to stanje vnesejo v popisne liste. I Skrbijo tudi za pravočasen j popis. V inventurne sezname £ se nato vnesejo še knjigovod-£ ski podatki, nakar se ugoto-£ vijo inventurne razlike, in to i količinsko in vrednostno. Iz-E polnjene inventurne liste £ člani komisije podpišejo. ] Razlike, ki ob popisu nasta-\ nejo, komisije zapisniško £ obrazložijo in jih predlagajo \ v odobritev odboru za eko-j nomiko. Odbor na podlagi j razprave izda nalog knjigo-■ vodstvu za preknjiženje le-| teh. E J Naše podjetje je opravlja-E lo popis sredstev in virov za leto 1972 v času od 30. 6. do 15. 1. 1973. po naslednjem redu: Surovine 30. 6. na žagah, 31. 7. na ostalih obratih — polizdelki 31. 8. 72. - gotovi izdelki in nedovršena proizvodnja 31. 10. 72. - re-promaterial do 31. 7. do 31. Tekmovanje sanitetnih ekip civilne zaščite v naši občini je končano. Naše tekmovalke: Iva Jakše, Fani Gorjanc, Jelka Mršič, Anica Tisovec, Vera Aš, Marija Urbančič in Nada Brus so dosegle lep uspeh z doseženim tretjim mestom v skupni razvrstitvi. Zmagovalka je bila že tretjič zapored ekipa ISKRE iz Novega mesta. Uspeh naših sodelavk je hkrati potrditev, da civilna zaščita v podjetju dela res organizirano in načrtno, za kar ima precej zaslug Jure Dragovič, referent za civilno zaščito v podjetju. v_______________________________________________________________________________________ £ 8. 1972. — drobni inventar j od 1. 9. do 30. 9. 1972. -E osnovna sredstva od 1. 9. do £ 30. 9. 1972. - pisarniški £ material, živila, embalaža na j zalogi in v uporabi 31. 12. ■ 1972. - teijatve do kupcev 5 od 31. 10 do 15. 12. 1972. £ - terjatve do dobaviteljev 5 od 31. 12. 1972 do 15. 1. E 1973. — ostala obratna sred-| stva 31. 12. 1972. Na podlagi zapisnikov in-5 venturnih komisij je vse in-£ venturne razlike odbor za £ ekonomiko na svoji seji te-£ meljito preanaliziral in ugo-E tovil naslednje: Pri surovinah je nastal i večji višek za 88.000 din na ■ žagi Straža. Ugotovljeno je, E da je nastal pri merjenju hlo-£ do v pred razžagovanjem v £ žagalnici, ker se ne upošteva-| jo bonifikacije, ki jih pri na-\ kupu hlodov upoštevajo. £ Glede na letni razrez cca ] 21.000 m3 hlodov je ta raz-J lika mogoča. Na ostalih ob-j ratih pri surovinah ni večjih E razlik. m m m ■ Za večji višek pri polizdel-\ kih na žagi Straža smatra £ odbor, da je opravičljiv gle-E de na visoko proizvodnjo in £ prodajo bukovega žaganega £ lesa. m ■ ■ { Pri gotovih izdelkih so E viški in manjki pri tovarni s s s i : vezanih plošč. Vzroki so zamenjave posameznih vrst vezanih plošč. Premajhno skladišče gotovih izdelkov otežuje pregled nad zalogami, evidenco in manipulacijo. Manjko je z ozirom na celotni promet malenkosten. Na ostalih obratih so le manjše razlike. Visoki viški in manjki, ki so nastali pri repromaterialu, izvirajo v glavnem iz zamenjav materialov. Med letom so se menjale šifre, material se je prenašal iz enega prostora v dmgega, kar je možno, da je prišlo do zamenjav sorodnih materialov. Večji manjko je nastal pri železu. Železo je bilo vskladiščeno v odprtem prostoru, dostopnem vsakomur. Celoten manjko repromateriala 30.397,50 din je dopusten z ozirom na vrednostno opravljen promet v letu v skladišču repromateriala. Manjko drobnega inventarja v znesku 2.336.65 din pokrivajo obrati iz svojih osebnih dohodkov. Manjki in viški pri osnovnih sredstvih se razknjižijo. Ta osnovna sredstva so v celoti odpisana. Ponovno se opravi točen popis elektromotorjev. Izvrši naj se tudi opravičljiv odpis terjatev do ino- zemskih kupcev. Odpis se £ prizna zaradi reklamacije po- « škodo vanih gugaln iko v. Na podlagi gornjih ugoto- E vitev je odbor sprejel sklep: viški in manjki obratnih sredstev se preknjižijo na iz- j redne dohodke in izredne izdatke, razen manjkov drobnega inventarja, ki se pre- j knjižijo na terjatve obratov, £ ki se pokrivajo v letu 1973. Reorganizacijske spre- S membe v letu 1973, ki jih je S naše podjetje vpeljalo, bodo v večji meri odpravile razlike, ki se pojavljajo pri inventurnih popisih. Od 1. 1. 1973 naprej teče obdelava prejemnic in izdajnic repro- E materiala na računalniku, ki £ vse morebitne napake odkriva sproti. Za repromaterial je vpeljana kontinuirana in- £ ventura, izboljšani so tudi skladiščni prostori. Za dosledno in točno vo- j denje osnovnih sredstev so i izdana navodila o nabavi in 5 premikih osnovnih sredstev. Za izvajanje teh navodil so E po obratih zadolžene odgo- £ vorne osebe. Za drobni in- \ ven tar bodo prav tako zadol- j ženi posamezniki. Sicer pa je £ dolžnost nas vseh, ki smo zaposleni pri podjetju, da ] skrbimo za sredstva, s katerimi upravljamo, kot da so E naša osebna lastnina. IVA JAKŠE i NAŠI GASILCI BI RADI DOM V nedeljo, 8. aprila, smo se zbrali gasilci našega podjetja, da bi pregledali delo preteklega leta in nakazali naloge gasilcev za leto 1973. Po poročilu predsednika društva Nika Somraka sta poročala še vodja službe in poveljnik društva. V poročilih je bilo nakazano delo gasilcev našega podjetja v obdobju 71—72. Ugotovljeno je bilo, da gasilci podjetja „Novo-les“ opravljajo svoje naloge, ki jim jih nalagata pravilnik in statut društva. Ugotavljamo, da je ta organizacija številčno majhna, povprečna starost članov pa Nočemo družbe revnih in bogatih! „Zveza komunistov in vse organizirane socialistične sile naj odločno premagujejo in odstranjujejo vse tiste tokove v življenju, ki razslojujejo družbo na revne in bogate. Potrebna je nujna, organizirana in široka akcija za odpravo virov bogatitve, pridobivanja dohodka brez dela oz. v nesorazmerju z vloženim delom, vodijo pa naj jo komunisti. Za premajhno učinkovitost pri odstranjevanju teh pojavov so odgovorni organi, ki so dolžni sprejemati zakone in odloke o obdavčenju čezmernega zaslužka, organizirati sposobne davčne in druge inšpekcijske organe, ki bodo dosledno in brez omahovanja uresničevali zakonske predpise in odloke državnih in samoupravnih organov. “ IZ PISMA PREDSEDNIKA ZKJ DOSTOP DO VSEH VIROV Delovni ljudje in občani imajo pravico biti obveščeni o delu družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter društev in imajo zato pravico dostopa do vseh virov sporočil ob pogojih, ki jih določa ta zakon. (Iz novega zakona o javnem obveščanju) je visoka. Podjetje bi moralo imeti najmanj 10 % zaposlenih med aktivnimi gasilci, še enkrat več kot sedaj. Pohvale je vredna naša „elitna desetina11, ki se je udejstvovala na vseh večjih občinskih in republiških gasilskih tekmovanjih. Poudariti je treba, da so dosegli na tekmovanju v Cerknici med večjimi lesnoindustrijskimi podjetji II. mesto. V poročilu je bila nakazana perspektiva ženske desetine, ki se je v letu 1972 pokazala zelo delavna. Nakazane so bile pomanjkljivosti po obratih za preventivno požarno varnost, nedisciplinira- V marcu 1973 smo sprejeli na delo 21 novih delavcev. TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA: 1. ČRNIČ Jože -iz JLA, 2. GRUBAR Jože — iz JLA, VEZANIH PLOŠČ3. GRIL Matija — iz JLA, 4. ŠERCELJ Janez — iz JLA, 5. TINK Ana, 6. -TRIFKOVIČ Stana, 7. DJE-NIĆ Ljepovska, TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA: 8. PAVČEK Branko - iz JLA, 9. JAKUBOVIČ Jakob - iz JLA, 10. KUŽNIK Alojz - iz JLA, 11. MENART Franc — iz JLA, TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA: 12. OVNIČEK Slavko, ŽAGA SOTESKA: 13.KRA- nost za čuvanje požarno varnostnih sredstev in zloraba le-teh. V razpravi so nakazali, daje nekaj protipožarnih sredstev dotrajanih ali pa jih sploh ni, zato jih je nujno zamenjati in nabaviti nova. Razrešen je bil stari upravni odbor gasilskega društva in izvoljen nov. Novi člani upravnega odbora gasilskega društva „Novoles“ so: Somrak Niko, Oberstar Drago, Vovk Vika, Jakše Ivan, Zupančič Franc, Darovec Justi, Tisovec Franc, Kovačec Janez, Gregorčič Stane, Zajc Jože, Jaklič Ivan. Po izvolitvi je občni zbor sprejel precej sklepov, ki jih mora MARŠIČ Janez - iz JLA, 14. PIŽEM Slavko CENTRALNO SKLADIŠČE LESA: 15. JELIČ ZVONKO -iz JLA, 16. AŠČIČ Anton - iz JLA, UPRAVA: 17. MIŠKO VIČ Štefka — snažilka, 18. ZUNIČ Iztok — pom. delavec v skladišču, 19. SKRABL Alenka - v računovodstvo, 20. ŠOBAR Stane — v računovodstvo, 21. KRALJ Ivanka - v skladišče teh. materiala, V marcu 1973 je z delom prenehalo 25 delavcev. SPORAZUMNO: 1. MANCE Vlasta, 2. TRAVNIK Tončka, 3. PODRŽAJ Jože, 4. GRU BAR Terezija, 5. KUM Darinka, 6. ŠIMENC Jože, 7. ROZMAN Štefan, 8. NOVAK Marija, 9. upravni odbor uresničiti v letih 1973 — 74. Med njimi so najvažnejši: Organizirati je potrebno še tri desetine po obratih. Za vse zaposlene delavce podjetja „No-voles“ mora biti organizirano polurno predajanje o uporabi požarno varnostnih sredstev. Strogo je treba nadzorovati kadilce in jih disciplinsko preganjati, če bi kadili na nedovoljenih mestih. Nabaviti je tehtnico za tehtanje aparatov in manjkajoča požarnovarnostna sredstva. Upravni odbor naj zahteva od odgovornih v podjetju, da se čimprej zgradi gasilni dom in nabavi gasilsko vozilo. Elitna gasilska desetina naj se pripravi za medobčinsko tekmovanje, za gasilski avto-rally, za republiško lesno tekmovanje v Logatcu in za lesno tekmovanju v Novi Gorici. Š.T. GNIDOVEC Mihaela, 10. GNIDOVEC Marija, 11. LAVRIČ Milena, 12. POTOČAR Marija, 13. RA JER Marija, SAMOVOLJNO: 14. BRAJDIČ Drago, 15. JURŠIČ Slavka, 16. ZRILIČ Dušan, 17. DULAR Branko, 18. DRAŽET1Č Marjan, 19. ČRNIČ Jože ZARADI SMRTI: 20. LAVRIČ Anton ZARADI ODHODA V JLA: 21. LJUBI Alojz, 22. GRADI-ŠAR Avgust, 23. ŠEGA Silvo, 24. ŠKUFCA Jože ZARADI NEGATIVNE. OCENE DELAVCA: 25. GOTLIB Alojz Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NO VOL ES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. Kadrovske vesti OBRAT: PRIŠLO ODŠLO skup. 20 11 9 17 4 3 2 66 V tabeli, ki ponazarja skupno število delavcev, ki so odšli in prišli v preteklem trimesečnem obdobju, je opaziti rahlo upadanje števila delavcev, kar je posledica zastoja v dobavi hlodovine in slabše prodaje pohištva, tako da smo bili bolj previdni pri sprejemu nove delovne sile. moški ženske skup. moški ženske Tovarna drobnega poh. 10 4 14 13 7 Tovarna vezan, plošč 2 3 5 2 9 Tovarna stilnega poh. 15 — 15 8 1 Tovarna ploskovnega poh. 10 6 16 12 5 Žaga Straža - — - - — Žaga Soteska 2 - 2 3 1 Uprava 4 3 7 2 1 CRD - - ---- Energetski - - - Skladišče lesa 3-32- SKUPAJ 46 16 62 42 24 ~ TRPLJENJE ATOMSKI STROKOV TJ J A K VERSKI NAUK STARIH PERZIJCEV AMERIŠKI POLITIK MANS- FIELD ALUMINIJ NE TTO REGISTER IONA NA POMLAD PEVKA ŠTEFOK REKA V ČRNI GORI PRSA GOROVJE JUŽNI AMERIKI nemžkT PISATELJ (HANS) NEZNANEC GORA KAMNIŠKIH ALPAH (2349 -0 „VEČNO" MESTO SLOVENSKA PEVKA ŽALOST, ZAGREN JFNOST ČIŠČENJE ŽITA L VEJAČO RIMSKO POD- ZEMLJE ZDRAVIL- NA RASTLINA LUŽA TERME V BELGIJI GERMANSKI OREL GR. BOGINJA MODROSTI NE- POKLICNA ŠPORT- NICA GROBO DOMAČE SUKNO RIMSKI HIŠNI BOG ENOTA ZA GLASNOST .KING" COLE LOV NA AFRIŠKE ŽIVALI NAZIV EDI DORNIK SVOD, LOK ZLATNIK TOVARNA alkohol- MIRNI MESTO JUŽNI ' TURČIJI