(VlŽŽ/om *V^A N D s-jicčtice.'* KO. 74 /I!4eri$k/i Domoviim/\ 2^^ v3 ^ o?7^ t—® Hs»4v^ 0 ^ SPIRIT fORiUs^^/^/UAGe ONLY __________ _______ 1^1' E R l E/l'm— HO/OT E- SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NCWSPAPCB Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenla, tty, Pueblo. EockSpring* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. MAY 16, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Za pisma po 15 centov komisija za poštne pristojbine je odobrila povišanje Poštnine za pisma prvega razreda od 13 na 15 centov, peto v 10 letih. Washington, d.c. — Pošt- na pristojbinska komisija je o-a°brila povišanje poštnine za pisma prvega razreda od 13 na ^ centov. Nova poštnina bo ^erjetno stopila v veljavo s pri-odnjim mesecem. O tem bo od-°čilo vodstvo Postal Service na Seji prihodnji pbtek. Komisija je zavrnila predlog arterjeve vlade, ki ga je podpiral Postal Service, da naj bi P°stnina za privatna pisma pr-Vega razreda ostala 13 centov, Povišala pa bi se naj poštnina i-aka pisma podjetij na 16 cen-°v- Ta predlog je komisija odklonila s 3:1, kot je to povedal Klen član Simeon Bright, edini, 1 ga je v to komisijo imenoval Predsednik Carter. Clycje S. DuPont, načelnik nstojbinske poštne komisije, K dejal v razgovoru: “Mi smo °dločili) da bi ‘državljanska’ pri-^iojbina ne krila obratnih strokov in bi se zato primanjkljaj Poštnega poslovanja poslabšal.” rugi člani komisije so videli v v°jni poštnini zapostavljanje Podjetništva. Kopjsnice jn razglednice bo reba po novem opremljati z Zllamkami po 10 namesto po 9 'Ontov, kakor hitro bodo sevedh P°ve pristojbine uvedene. Povi-ana bo tudi poštnina za časopi-Se m vse drugo pošto drugega razreda. Če bo nova poštnina za pisma Uvedena, bo to pomenilo peto Povišanje v enem desetletju in Potrojitev te, odkar je bila povi-'jana od 5 na 6 centov 7. janu-ar3a 1968. Do 1. avgusta 1958 je lla poštnina za pisma prvega razreda 3 cente. K dveh desetletjih, ko so živ-Knjski stroški porastli povpreč-P° za okoli 100%, je poštnina za P^srna bila povišana za 500‘%. ^ovek bi pričakoval pri takem Povišanju poštnine izboljšanje Poštne službe, na žalost je ta iz a v leto slabša počasnejša in ^zanesljivejša.. Novi grobovi Phyllis Crain Na posledicah avtomobilske nesreče je umrla 37 let stara Phyllis Crain, roj. Bulk, mati Jocelyn in Jennifer, hčerka pok. Harryja in Bette Bulk, roj. Zi-gavec, sestra Betty Wasuk, Lor-rie Grose, Leona Bulka in Pa-tricie Mioudsczinski, zaposlena pri Jayson’s Front Page Restaurant, živeča preje na E. 76 Sl., nato pa na Bear Creek Drive na Bedford Heights. Privatni pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda. Družina bo hvaležna za darove American Cancer Society v pokojničin srpomin. Katoličanov v zda je - Carter prijel Kubo 23% vsega prebivalstva iaradj uporabe njene WASHINGTON. D.C. — Po vojske v tujih državah Prevrat na Komorih ST. DENIS, Reunion. — V Nedeljo zjutraj je prišlo do pre-na otočju Komori, ki leži akih 900 milj severozahodno °d tod. ^Ukajšnji politični viri pravijo, a le odstranjenega predsednika ®toške republike Alija Soilhija ^sledil Said Attoumani, mini-er v prvi vladi po dosegi neod-, lsnosti leta 1975, ki ji je nače-Ahmed Abdulah, v glasovanju o neodvisnosti s lri otokov decembra 1974 so 6 trije otoki izjavili za neodvi-°st od Francije, četrti — Ma-0 tee pa se je 0(jločil, da osta-0f v sestavu Francije. Vsi štirje b °'K- imaW 0k°li četrt milijona re ivalcev, po veri večinoma ^slirnanov. Središče države je estro Moroni na Velikem Ko-^orskem otoku. Otočje leži n 6 1 v niorju med Mozambikom ^ afriški celini in med sever-sCrj koncein otoka Madaga- imenski prerok oblačno z dežjem, tev 1.Veaeru kr ponoči razvedri-vjv! iutn večinoma jasno. Naj- sja temperatura danes okoli t>3 p (1? q Oglaševalec odgovoren za resničnost oglasov Pevec Pat Boone je v sporazumu s Federal Trade Commission sprejel finančno odgovornost za svoje oglaševanje raznih produktov. WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je navada, da družbe najamejo za oglaševanje svojih produktov znane in priljubljene javne osebnosti, zlasti razne filmske in televizijske igralce in pevce. Za resničnost oglaševanja so po zakonu odgovorne družbe, ki oglašajo svoje produkte, nihče pa doslej ni mislil, da so odgovorni lahko tudi oni, ki te oglase v javnosti objavljajo. Federal Trade Commission, pod katere nadzorom je oglaševanje, je pretekli petek objavila sporazum z znanim pevcem Patom Boonem, v katerem ta priznava tudi osebno finančno odgovornost za resničnost oglaševanja, ki ga on vrši v javnosti. Pat Boone in njegova hčerka Debby sta oglašala neki preparat, ki naj bi bil učinkovito zdravilo proti mozoljem, kar pa FTC zanika. Obtožena sta pristala na to, da plačata del škode, oziroma kazni v zvezi s tem o-glašanjem, kot bo to odločilo sodišče. Albert H. Kramer, direktor oddelka FTC za zaščito potrošnikov, je izjavil, da omenjeni sporazum ne velja kot pravni primer, da pa bo služil kot načelo, da mora oni, ki podaja kak oglas v javnosti, najprej dognati njegovo resničnost, ker se mora sicer zavedati, da se bo znašel pred sodiščem. -----o------ V Iranu mirnejše TEHERAN, Iran. — Trd nastop varnostnih sil in svarilo vlade sta napravila konec izgredom in neredom, ki so jih po-povzročali muslimanski verski gorečniki s svojo zahtevo po povratku k “stari veri”. Tekom nemirov v Qamu, Tab-risu in Teheranu je bilo najmanj 13 oseb mrtvih, več sto pa ranjenih. WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih Katoliške cerkve v ZDA se je število katoličanov v ZDA lani povečalo za pol milijona in doseglo skupno 49.8 milijonov ali 23% celotnega prebivalstva dežele, j Naj večji prirastek je bil v Brooklynu, Detroitu, Miami, Los Angelesu, San Antoniu in Gal-veston-Houstonu. j V Katoliško cerkev je pristopilo lani 78,598 spreobrnjencev, 11,029 manj kot v letu 1976 in 32,119 manj kot pred 10 leti. j Skupno je bilo v Katoliški 'cerkvi lani 58.485 duhovnikov, jvštevši tudi že upokojene. V semeniščih pa je bilo 14,998 klerikov, ki se pripravljajo na duhovniški stan. Redovnic je bilo lani skupno 129,391, pred 10 leti pa 176,576. NATO nejevoljen nad zaporo orožja Turčiji V vodstvu NATO so nejevoljni in v skrbeh zaradi odločitve zunanjega političnega odbora Senata ZDA, naj zapora orožja Turčiji ostane. Predsednik ZDA trdi, da je Kuba pod sovjetskim go-spodstvom in preprečuje mirne rešitve sporov. Washington, D.C. — V enem najostrejših napadov na Kubo je predsednik ZDA Carter dejal, da je ta pod sovjetskim gospod-stvom in da pošilja oborožene čete na Srednji vzhod in Afriko ter s tem preprečuje mirno reševanje mednarodnh sporov. Carter je to svoje gledanje na Castrovo Kubo podal urednikom španskih novinarskih služb v razgovora z njimi v Beli hiši. Dejal je, da je “smešno” za Kubo, da se predstavlja za neuvrščeno državo, na konference katerih je bila vabljena v preteklosti, ker “ni nobene države, ki bi delala v takem soglasju in pod takim gospodstvom Sovjetov, kot je Kuba”. “Kubanci so popolnoma povezani s Sovjeti” je deja, Carter in dodal:” Castro deluje proti mirni rešitvi sporov v Afriki, ki bi bili neizogibni in to je ovira vsakemu napredku med nami in Kubo. NOV VDOR V ZAIRE V AFRIKI VZNEMIRJA ZDA Po poročilih iz glavnega mesta republike Zaire so bivši pristaši čombeja iz Katange ob sodelovanju in podpori Kubancev pretekli četrtek ponovno udarili iz Angole v Zaire, tokrat baje preko ozemlja Zambije, da bi Angola lahko tajila vsako odgovornost. KINSHASA, Zaire. — Nekdanja Katanga, sedanja pokrajina Saba, je postala znova žrtev napada iz Angole, je objavila vlade predsednika M o b u tuja. Bivši “katanški žandarji”, ki so bili nekdaj v sestavih Combeje-ve vojske, so vdrli v Katango lani v marcu, pa bili od tam v “80-dnevni vojni” pregnani preko meje. Tedaj so domače sile podpirali Maročani, ki jih je poslal Mobutuju na posredovanje Francije na pomoč maroški kralj Hasan II. Francoska vojaška prevozna letala so jih naglo ponesla v Zaire. Predsednik Zaira Mobutu je tudi tokrat pozval na pomoč Francijo, Belgijo, ki je bila nekdaj gospodarica v Zairu (Kongu). Maroko, pa tudi ZDA in celo LR Kitajsko. V Kinshasi trdijo, da so s “katanškimi žandarji”, skupno kakih 4,000 mož, tudi Kubanci. Ti naj bi .ob sode- j Predsednik ZDA opozoril tudi lovanju sovjetskih vojakov iz-BRUXELLES, Belg. — Vod- na dejstvo, da je na Kubi na ti- vežbali Katanžane ter jih opre-niki v glavnem poveljstvu NATO ^0če političnih jetgikov. Castro mili s podporo Libije in Alžiri-tu so vznemirjeni in nejevoljni tega niy ne zanikuje. je. nad sklepom zunanjepolitičnega odbora Senata ZDA , da naj zapora orožja Turčiji, sklenjena leta 1974 zaradi turške zasedbe dela otoka Cipra, ostane v veljavi. V Ankari so postali nepotrpežljivi in jezni, ZDA ne morejo rabiti svojih starih oporišč v Turčiji za opazovanje ZSSR, celotno desno (južno) krilo obrambe NATO pa je ohromelo, odkar je nastal ta spor. Predsednik Carter je predložil Kongresu dogovor, ki so ga ZDA sklenile s Turčijo in z Grčijo o dobavah modernega /orožja in drugih vojaških potrebščin. Nekaj časa je izgledalo, da bo Kongres predlog sprejel kljub močnemu odporu zagovornikov Grčije in Cipra, ki zahtevajo, da ostane prepoved dobav orožja Turčiji v veljavi kot sredstvo pritiska na Ankaro. Podporniki Grčije so v zunanjepolitičnem odboru Senata prevladali in ta je odločil, naj zapora ostane. V glavnem sanu NATO raz- Novi načelnik FRB kaže neodvisnost V Katango iz Angole preko Zambije Mobutu trdi, da so v Angoli WASHINGTON, D.C. — Sploš-,izve^bani in opremljeni uporni no mnenje je bilo, da je pred- jKatanžani prešli v Zambijo in iz sednik Carter opustil ponovno ^ zabije v Zaire, da ne bi vme-imenovanje A. Burnsa za načel-'gaji v vpad Angolo, ki je tudi nika Federal Reserve Boarda le- lani odklanjala in zanikavala tos v nameri in prepričanju, da vsako odgovornost in vsake sti- ne bo tako srečna. Lani so bili v Beli hiši manj zaskrbljeni, kot sc tokrat in so smatrali vpad za le krajevnega značaja. Upor pokrajine Katange proti centralistični vladi v Kinshasi, tokrat izgleda zadeva resnejša, zlasti ce se pokaže, da so vanjo vplet-ne kubanske čete. V Maroku, v Franciji in v Belgiji pazljive sledijo razvoju v Zairu. Če domače sile ne bodo skoro obvladale položaja, bodo potrebne hitre odločitve in hitra tuja pomoč. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj s 54:44 glasovi odklonil resolucijo, ki jo hotela prepovedati prodajo modernih vojnih letal Savdski Arabiji in Egiptu istočasno s prodajo takih letal Izraelu. Žago- /z Clevelanda m okolice i Vabilo na seje— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi članstvo na sejo, ki bo jutri, 17. maja, ob 7. uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na West 130. cesti. Tajnica bo tudi pobirala asesment. AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Lockyear, Aberdeen, E. 71 St., Hecker Ave., Cornelia Ave., E. 73 Pl. Kličite tel. 431-0628 ali se osebno oglasite v uradu. Seja— Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 21. maja, ob enih popoldne sejo v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights. Po seji bo počastitev mater. Za “mater leta 1978” je bila izbrana ga. Jennie Segulin. bo njegov naslednik raj še prisluhnil željam Bele hiše. Novi načelnik G. William Miller je kmalu pokazal, da je samostojen človek, ki se zaveda ke z vpadom v Sabo. Oboroženi j vpadniki naj bi prešli mejo v j civilu v četrtek in se približali j rudarskemu središču Kolvezi, ki 1 so ga nato z nenadnim napadom svoje odgovornosti. Tako je za- zasedli. Od tam naj bi prodirali vzel svoje lastno stališče tako v dalje proti vzhodu, pa bili u-pogledu Carterjevega predloga stavljeni po zairskih vojaških o znižanju davkov kot tudi v po- spap prj napadu na Matšašo. gledu omejevanja kreditov povišanja obrestne mere. V Bruxellesu pravijo, da ima-'jo poročilo iz Zaira, da je del j Kol vezij a v rokah upornikov. V Kinshasi trdijo, da bi naj bil na- črt za celotno operacijo izdelan V Havani na Kubi in naj bi imel ime “Operacija golob”. Pri nje- Kitajci se umikajo iz Vietnama BANGKOK, Taj. — Kitajci, ki jih večje število živi v mestih Vietnama, veliko zlasti v Saigo-nu, pa tudi v Hanoiu, zapuščajo Vietnam, kjer se ne počutijo več varne. V Saigonu so jim zasegli trgovine in večino druge posesti. Del Kitajcev odhaja v LR Kitajsko, del pa na Tajvan, v kolikor imajo tajvanske potne liste. Proces proti članom “helsinške skupine” v Sovjetski zvezi MOSKVA, ZSSR. — Včeraj . ,se je začel tu sodni proces proti Sovi azvec^i na3 ki imela glavno mišliaio o tem di bi Tnrčiii vodniku odbora za nadziranje vlogo tolpa Monguya , imeno-dobavile orožje namesto ZDA izpohijevanja helsinških dogo- ^napo Da“e^ ^ f drage članice NATO, ker je vorov Juriju Orlovu, ki je v za- Mbenge-ju, nasprotn u bu očitno potrebno, da dobijo tur- P°ru že od februarja lani. On in tuleve Wade- Ta le . ške oborožene sile novo, orožje, njegovi tovariši v tem odboru so PnPadniki na] bi bili izvezbam ko bo staro v nekaj letih postalo obtoženi protisovjetskega delo-zastarelo preko dopustne meje. vanja. Bojiji se, da bi se Turčija uma- j Računajo, da bo Orlovu sledil knila iz NATO ali pa vsaj pote- pred sodišče A. Ginzburg, temu gnila svoje čete iz skupnega pa A. Ščaranski. poveljstva, kot sta storili Franci-1 Podoben proces proti skupini ja in Grčija. | tega odbora v Gruziniji se je za- j J~ "W ------o----- 'čel včeraj v Tiflisu, glavnem Vsi volivci upravičeni za podpis odpoklica— Okrajni sodnik John L. An-gelotta je včeraj odločil, da imajo vsi volivci Clevelanda pravico podpisati zahtevo po odstranitvi župana D. J. Kucinicha vorniki in podporniki Izraela in ne le oni, ki so volili lani v so se na vse načine prizadevali novembru. Župan je izjavil, da za prepoved, pa niso v svojem bo vložil priziv na višjem sodi-naporu uspeli. Odločitev Se-jšču proti tej odločitvi, nata pomeni zmanjšanje moči’ Zvezni denar za podpornikov Izraela v Kon-'Ietno zaposiitev_ gresu, kar pomeni bolj urav-j Zvezna vlada je sprejela proš-novešeno politiko ZDA na nj0 Clevelanda za 6.5 milijonov Srednjem vzhoau. (dolarjev za zaposlitev mladine ADIS ABEBA, Etiop. — Vlada preko poletja. Prošnja je bila je objavila, da je začela ofen- nezadovoljivo in pomanjkljivo živo v Eritreji proti uporni-'izpolnjena in je možno, da bo kom ter razbila oblegovalni, denar za ta namen dobil v upra-obroč okoli Asmare. V ofen- vo namesto mesta okraj. Preko živi sodelujejo tudi vojna le-1] 0,000 mladih ljudi, predvsem tala, ki jih vodijo baje kuban- iz revnih družin, naj bi bilo za-ski piloti. !poslenih preko poletja in plača- KJNSHASA. Zaire. — Uporni nih iz teh sredstev. Ko je pred-Katanžani, pretežno pripad- sednik mestnega odbora G. For-niki plemena Lunda, nada- des opozoril na pomanjkljivost, ljujejo j. osvajanjem pokra- je mestna direktorica za člove-jine Šaba (Katange). Za en- gk0 sii0 Isabella Hendricks, čla-krat še ni nobena od držav, nica mestne uprave, tega javno ki jih je predsednik Zaira označila za lažnjivca, ki da hoče Mobutu pozval, naj mu poš- s pritiskom doseči, da bi vzela Ijejo vojaško pomoč, na poziv za svojega svetovalca odvetnika odgovorila. D> G. Hilla, ki je bil na tem WASHINGTON, D.C. —V ZDA mestu pod prejšnjo mestno je prišel na obisk predsednik upravo z mesečno plačo $3,000, Zambije v Afriki in bo jutri pa ga je ZUpan Kucinich po svo-imel razgovor s predsednikom ]em nastopu odpustil. Carterjem. Kenneth Kaunda §ole dobile 3 4 milijone velja za zmernega črnega dr- ,a desegregacij ZDA in Sovjetska zveza 1mes^;u Gruzinije (Georgije). o omejitvi prodaje orožja WASHINGTON, D.C. — Vladi ZDA in ZSSR sta objavili pretekli teden, da sta se sporazumeli o potrebi omejitve pro- Kongres pooblastil Carterja za določanje podpore farmarjem WASHINGTON, D.C. — Kongres je pretekli petek izglasoval V Washington!! so zaskrbljeni zaradi novega vpada v Zaire WASHINGTON, D.C. —Vlada ZDA je izrazila zaskrbljenost zairsko pokrajino Sabo, ko je prišlo poročilo, da so uporniki zasedli znano ■ rudarsko središče Kolvezi. Po-| sebno kočljivo je vprašanje sodelovanja kubanskih čet. Za to za enkrat v Washingtonu še nimajo neodvisnega potrdila. Če bi se izkazalo, da Kubanci dejansko sodelujejo pri vpadu v daje orožja, ki zavzema vedno predsedniku Carterju obsežna večji obseg in ogroža svetovni polnomočja za podpiranje cen j Sabo, bi to predstavljalo pove-mir. j deželnih pridelkov. Načelnik čan pritisk na vlado ZDA, naj Tekom štiridnevnih poga-|Domovega odbora za poljedel- z^airu pomaga. Predsednik Car-janj v Helsinkih na Finskem sta stvo kong. Thomas S. Foley, de-se obe vladi sporazumeli tudi o mokrat iz Washingtona, je dejal, tem, da se bodo njuni zastopniki1 da bo predsednik izglasovani za-redno sestajali na razgovore o konski predlog po vsem sodeč tem vprašanju in iskali posebna 'podpisal. pota za omejitev mednarodne Carter je izjavil že preje, da trgovine z orožjem, ki je preseg- bo zvezna vlada jamčila ceno la že ter je v nedeljo objavljenem razgovoru ostro prijemal Kubo zaradi njenega poseganja v mednarodne spore s svojimi oboroženimi silami. Lani so se ZDA izognile posegu v Zaire, ker je to naloga žavnika, na katerega sodelo-j Zvezn& vlada je podelila gol_ vanje upajo v Washingtonu skemu sistemu Clevelanda 3.4 in Londonu pri reševanju ro- lniiij0ne dolarjev za izvajanje dezijske krize. ' desegregacij e šol. PEKING, LR Kit. — Včeraj je ______0______ prišel sem na uradni obisk rv l 1 *1 predsednik Romunije Ceause- Dolar SC okrepil scu in bil sprejet z največjimi NEW YORK, N.Y. Pove-častmi. Na letališču ga je pri- Čanje obrestne mere in Carterje-čakalo celotno vodstvo LR va odložitev znižanja davkov in Kitajske, na vožnji v mesto niena omejitev sta ugodno vpli-ga je pozdravljalo sto tisoče vad na ^e^a3 dolarja. V skoraj ljudi, zbranih ob cestah. vseh središčih denarnega pro- RIM, It. — Italijanski volivci so meta se le 'utrdl1 m 2 izjemo v pri občinskih in pokrajinskih Tokiu se je njegov tečaj dvignil. volitvah glasovali v večji j 0—j ~ meri za krščanske demokrate Sadat objavil ljudsko in umirjenejše stranke levice glasovanje kot v preteklosti. Komunistič- KAIRO, Egipt. — Predsednik na partija je sicer ostala druga Sadat je napovedal omejitev najmočnejša stranka, toda je levičarske in desničarske dejav-dobila povprečno okoli 7% nosti proti svoji vladi in obja-manj glasov kot pri zadnjih vil ljudsko glasovanje, ki bi mu volitvah, med tem ko so jih naj dai0 poporo za tak nastop, krščanski demokrati nekako Dan glasovanja še ni določil. 5% več. | ------o------ no. 20 bilijonov dolarjev let- pšenice $3.40 za bušel, ceno opravila Francija ob sodelovanju . bombaža pa 48 centov funt. [Maroka in Egipta. Tokrat morda Če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike ! Zavržena hrana NEW YORK, N.Y. — Povprečna družina odvrže v odpadke letno okoli 400 funtov hrane. i Ameriška Pomovma H /VT M: Ij* »C-Pt V— HO fV» i 6117 ST. CLAIK AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher i-ubiislied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: ?28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00' na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 74 Tuesday, May 16, 1978 IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Na drugo nedeljo v maju slavimo Materinski dan in na tretjo nedeljo v juniju praznujemo Dan očetov. Mnogokje je to zgolj zunanjost, praznik, ko obdarujemo svoje drage matere in očete s cvetjem in drugimi darili. Trgovine imajo od tega dobiček. Oba dneva še isti dan izzvenita v vsakdanjost. Matere in očetje, katerim je naložena odgovornost za družino, so dobri v toliko, v kolikor otrokom kupijo in v kolikor jih oskrbijo za vsakdanje potrebe. Otroci večkrat smatrajo mater in očeta za starokopitna, konservativna, ki ne razumeta več sodobne morale in sodobnih navad. Nekoč sem napisal: “Na družini temelji vse: dobra vzgoja, dobri otroci in v njih lepša prihodnost fare, občine, soseske in tudi slovenskega občestva. Gorje, kjer je družina versko mlačna in razdvojena, kjer otroci pogrešajo dobro vzgojo in ne vi- ške folklorne skupine ŠARC. * Že kaj mislite na veliki koncert slovenskih narodnih in u-metnih pesmi, katerega priredi povečani svetoštefanski cerkveni pevski zbor v soboto, 3. junija, v veliki svetoštefanski Baragovi dvorani. Starši, kateri imate maturante, pripeljite jih s seboj na koncert. Vstopnice bodo kmalu na razpolago. Napolnimo ta večer farno dvorano. Pričetek ob 7.30 zvečer. * Še nekaj o našem pevskem zboru. Ime novega pevskega zbora je “Zbor Slovenska pesem”. Ima okrog 45 pevcev, skoraj e-nako število moških in žensk. Na koncertu bodo podali dvanajst narodnih pesmi. Na klavirjij bo spremljala solistka ga. Ljudmila Zalar. Je Mariborčanka in poučuje glasbo na Roosewelt univerzi. Tudi ona bo nastopila s posebno točko. Koncert bo posvečen vsaj deloma pokojnemu dijo dobrega zgleda očeta in ma- j organistu Alfredu Fischingerju, tere. Iz takih družin prihajajo kateri je vsa leta požrtvovalno zločinci. Ravno te dni beremo o skrbel za ohranitev slovenske mladostnikih, ki ubijajo kar tja v tri dni. Dnevni zločini, ob katerih človeka spreleti groza. Mati in oče sta tista, ki morata dati otroku osnovne verske in moralne pojme. Otrok se pri materi nauči moliti, mati je tista, katera vtisne v otroško dušo ljubezen do slovenskega jezika. Ni šola prva, niti ne cerkev, v družini dobijo otroci osnovo vsega dobrega. Če tak dobro vzgojen otrok pride v farno šolo in v cerkev, šola nima z njim posebnih težav, tudi katehet ne. Zlahka bo dojel resnice o Bogu, o Evharistiji in zakramentih, o Materi božji, saj je to že prinesel od doma, če sta mati in oče res verna. Naj bi naše matere in očetje vedno bili deležni ljubezni in spoštovanja od strani otrok. Naj bi bile naše družine, zlasti slovenske, šola, verske in narodne vzgoje ter omike. Naj bi bil v naših družinah vsak dan mate- pesmi v Chicagu. Tema koncerta bo: “Razvoj ideje ‘jutro, dan, večer’, povezan z ‘rojstvom, življenjem in smrtjo’.” — Posebej bodo nastopili tudi moški in ženski zbor ter mlajši pevci, kateri hodijo v višje šole. Po koncertu Kakšne uspehe ima Vatikan v vzhodni Evropi? Že pred precej časa je vatikanska vzhodna politika izgubila zagon. Komaj o kakšnem uspehu je še možno govoriti. Slovaški škof Gabris, apostolski upravitelj^ novo u-stanovljene nadškofije Tyrnau, je na rimski škofovski konferenci lanskega oktobra javno govoril o omejevanju cerkvenega življenja in o stalnih kršitvah človekovih pravic na Češkoslovaškem. Njegpve pritožbe nad politiko komunistične vlade so vzbudile splošno pozornost in jemali so jih kot znak osebnega poguma in trdne zvestobe do Cerkve. Ko se je vrnil domov, so ga čakala mučna zasliševanja. 64 let stari škof je zatem doživel srčni infarkt, od katerega se je s težavo opomogel. Ko je bila v začetku januarja ustanovljena samostojna slovaška cerkvena pokrajina s sedežem v Tyrnauu, ni mogel Vatikan Gabrisa imenovati za rednega škofa: trčil je na “ne'r praške vlade. Nacionalne Cerkve v komunističnih deželah _ vzhodne Evrope imajo le malo upanja na uspeh yatikanske vzhodne politike. Nobena skrivnost ni, da sprejemajo papeške odposlance v vzhodnoevropskih cerkvenih središčih zadržano. Le malo vzhodnoevropskih katoličanov hvali papeško politiko. Največ razlogov za pritoževanje ima praški kardinal. Pritisk državnih oblasti na češkoslovaško Cerkev je slej ko prej hud. Človekove pravice, verska svoboda — vse to je za partijske funkcionarje španska vas. Poleg o-viranja s strani države je še razdor med duhovniki. Nekateri zagovarjajo sodelovanje z vlado in se ob tem spri-jaznjujejo s podporo ateističnemu socializmu. Cerkvi zvesti verniki jih gledajo z nezaupanjem, če jih že ne prezirajo. A naj jih nihče od zunaj ne obsoja! Kočljivo tveganje je, biti kot katoličan prijatelj celo sovražnikom Cerkve. Politično popuščanje in odkrito izpovedovanje vere sta si pogosto v navzkrižju. Zato je boljše, tako menijo češkoslovaški katoličani, da ostane 8 do 13 škofij na Češkoslovaškem še naprej brez škofa, kot da bi jih dali v roke režimu zvestim duhovnikom. Madžarska vlada se žene bolj za materialne načrte in si ne jemlje bogvekaj časa za brige o duhovni življenjski ravni svojih občanov. Cerkev deluje v tem svobodnem pasu, vendar v stalni bojazni, da jo lahko dobi lepega dne oblast spet bolj — sovražno — na oči. Madžarski primas Lekai je obljubil partiji in vladi sodelovanje katoličanov pri izgradnji socializma. Mnogim se zdi, da je šel s tem predaleč. Državi ne pride namreč nikakor na misel, da bi poplačala to uslužnost z ugoditvami pri poučevanju verouka ali pri verskem izobraževanju odraslih. Madžarske katoličane, ki so se v bazičnih občestvih od svojih popustljivejših škofov oddaljili, je moral celo papež opomniti, naj bodo svojim nadpastirjem pokorni. Malodane vse, kar je Cerkev na Poljskem dosegla, je dosegla iz svojih moči. Vatikan je lahko pri tem le bore malo pomagal. Primas Wyszynski je vodil svojo poljsko Cerkev suvereno, včasih ob soglasju Vatikana, včasih tudi brez njega. Poljski cerkveni knezi dobijo le redko iz Rima nasvete, kvečjemu sem in tja kakšen opomin, ki mu pa ne ostanejo dolžni odgovora. Da bi Vatikan umestil v Varšavi poslaništvo, to bodo poljski škofje še lep čas zadrževali. Berlinski kardinal BengSch, ki vzbuja spoštovanje slehernemu partijskemu funkcionarju, ne more sicer pokazati na milijone zvestih vzhodnonemških katoličanbv za seboj, ampak le na nekaj stotisoč, a teh enotnih. Vladi se ni nikdar posrečilo, da bi pridobila “napredne” duhovnike za službo sebi. Vsi zadevni poskusi so se izjalovili Katoliška Cerkev v Vzhodni Nemčiji m pod varuštvom |Rigler bo zapel ameriško him-Vatikana. Če vsaj za silo živi, je za to dolžna hvalo mno- |ho. aim budnim opazovalcem in marsikateri povezavi med1 * Vzhodom in Zahodom. Tudi tu gre brez vatikanske ak-: Zvedel sem od Vinka Rigier-tivnosti. Več, kot ima Cerkev sedaj, bi ne dobila, tudi ko ja, ki je tudi zelo aktiven član yi kand papež par tijskega seia Honeckerja odlikovati s jSARC folklorne skupine, da na-kakšnim redom. Katoliške upravitelje škofij v Vzhodni j mer a vaj o napraviti turo po A Nemčiji povzdigniti v “redne” škofe bi bilo prav tako od " .......... - \e~ ko jalovo. ^ . t j ton, Fairfield,. Conn., in Penn- . ■ atikanski politiki je s tem področje njenega delo- j sy Ivani j o. Nastopili bodo v raz-vanja ria Poljskem in v Vzhodni Nemčiji, na češkoslova-jnih slovenskih narodnih nošah, škem in Madžarskem malodane odzvonilo, njeni sadovi I kakor npr. v gorenjski, belo-se zde omejeni na najnižjo bero. Vendar tako se le zdi. Že kranjski in prekmurski. Zaple- &. iep čas se namreč sprašujejo mnogi katoličani, zakaj ob- -šali bodo plese teh slovenskih,Marjan Jakopič, Cleveland, $10: Ciehljejo vatikanski prelati komunistične -vlade kot med [pokrajin in seveda bodo tudi za-J ga. B. Wheeler, Daly City, $5. j enim slovenskim koroškim fantom in dekletom, ki jim starši sami niso v stanju plačevati šolnine in vzdrževalnine. še na bolniški postelji ga je skrbelo zanje. Ponovnokrat je prosil prijatelje in svojo družino, naj nadaljujejo s tem delom, če bi se on ne vrnil več iz bolnice. Z veseljem smo mu obljubili, četudi smo bili prepričani, da bo sam kmalu spet lahko poprijel, ko se mu vrne zdravje, kar pa ni bilo v božjih načrtih. Upamo, da bomo našli sodelavcev in se bo osnoval odbor za nadaljevanje te prepotrebne dobrodelne akcije, do tedaj pa sprejemajo darove: Jožica Jakopič, 29424 Armadale Ave., Wickliffe, Ohio 44092; Janez Prosen, 16211 Trafalgar Ave., Cleveland, Ohio 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103. Vsem dosedanjim dobrotni-kmo najlepša hvala za vsak dar in lepo prosimo, bodite še v bodoče naklonjeni našim proš-njim, saj brez vaše pomoči ne bomo mogli izpolniti obljube, ki smo jo dali Marjanu le nekaj dni pred smrtjo. Bog bo vsem bogat plačnik! Marija Mauser ——o--------- ©b Spominski maši mladega radii CLEVELAND, O. — V tem majskem času naše misli hite v preteklost, ko je vihar človeškega napuha in strasti trgal iz rodne zemlje mlado rast. Pomladno cvetje se je razlilo iz src naših Iz Lemonta LEMONT, 111. — Pred leti me je nekdo vprašal; “Ali: imate še romanja v Lemontu?” Leta 1959 je nekdo dejal: “V Lemontu je slovenščine konec.” Take izjave prihajajo iz ust ljudi, ki živijo v bodočnosti in ne znajo delati v sedanjosti. V Lemontu delamo v sedanjosti, zato imamo tu še vedno romanja s slovenskimi pobožnostmi in zadnja leta imamo tudi slovenske prireditve. Ljudem je treba v sedanjosti nuditi, kar potrebujejo in žele. Nismo se spraševali, kaj se bo zgodilo s pobožnostjo do Marije, marveč smo ohranili vse slovenske pobožnosti do Matere božje. Mislim, da je prav to dalo trdnost slovenskim pobožnostim v Lemontu. Letošnja prva nedelja v maju nas je bolj spominjala na zimo kot na pomlad. Bilo je hladno in deževno, a udeležba pri šmarnicah je bila dobra. Na materinski dan so učenci in učenke čikaške IZ NAŠIH VRS7 Toronto, Ont. — Spoštovani-Hvala za obvestilo, da mi poteč® naročnina. Ameriško Domovino zelo rada berem. Četudi se včasih zamudi po kakšen teden; ma to ne moti, jo pa poznej® vzamem v roke. Sem radovedna, če je praded g. urednika V. Lipovca rodori iz Želimeljega. Jaz sem sosed® Lipovčeve domačije, po domač® Paznerjeva. Toliko mladih, zdravih in dobrih fantov iz eIie družine kot iz Lipovčeve, ie izgubila v krvavi revuluciji }e redka družina. Vsi so bili pobit1 od komunistov. Njihova man1® je vsako jutro ob vzhajajoče111 soncu stala na ganku in klical® svoje sinove: “Jože, Rafael, R0,' man, Ciril, Ivan, Viktor, kje ste- Kadar se tu v Kanadi sniden*® z bratom in sestro, ki sta se tud umaknila, se teh dobrih fant°v vedno spominjamo s solzami v do®ov’ in jolietske slovenske šole imeli ‘0f”e^v’ ^ac^ar Pa §rem T>n nraor.m -7, svniP obiščem tudi LipOVČeV drUZl1** [junakov širom slovenske , zem-bo prosta zabava. Tudi za lačne jje yeseja pesem življenja je u- rinski in očetovski praznik. O-,mladosti. Vzemimo si čas in žejne bo poskrbljeno. Vstop nina bo za odrasle $3, za dijake in upokojence (senior citizens) $1.50. Zbor je povabljen v Joliet.na takbzvani Heritage Day. Mladinska maša bo v nedeljo, 21. maja. Po maši bo sestanek v spodnji dvorani. Vabljeni poleg učencev tudi starši in prijatelji slovenske šole. Piknik slovenske šole bo- na drugo soboto v juniju v Lemontu. Poleg staršev so vabljeni tudi drugi. ^ * * Recepti za življenje. Vzemimo si čas za premišljevanje — to je vir moči. Vzemimo si čas za igro — to je skrivnost večne četje in matere zaslužijo ljubezen in spoštovanje svojih otrok. študij — to je studenec modrosti. Vzemimo si čas za molitev In še ena želja: da bi bile naše ^— to je naj večja moč na zemlji, slovenske družine številne. Sin- , Vzemimo si čas za dobra deja-ček-edinček ali hčerka-edinka je [nja — to je ključ do nebes. navadno huda pokora za mater in očeta. Bog naj blagoslovi žrtve in napore naših očetov in mater! * G. Ludvik in Mara Jelenc sta postala stari oče in stara mati. Hčerki Betty, poročeni Dale Jarvas, je štorklja prinesla sin-ka-prvorojenca, katerega so krstili na ime David. Čestitke staršem, starim staršem ter tetkam in stričkom! * * * V nedeljo, 28. maja, bodo v odmoru med tekmo na Wrigley Kljub mrzlemu vremenu se ne držimo kislo, imejmo upanje, da bo spet toplo in lepo vreme in bodo rože spet cvetele. Lepo Vas pozdravlja “Toti Staj ere” ------o-----— laiiirka m mnd koroške študente tihnila, le krohot pijanega zmagoslavja je odmeval v temno noč. Strašna noč — ne luči, ne poti, ne upanja, le kri in solze so našle pot in pojile slovensko zemljico. Sveta je ta zemlja, saj so zapečateni v njej ostanki junakov, iki sp to zemljo ljubili, branili 'dom in pravico človeka do svobode in življenja. Zato so jim pripisali izdajstvo. Kratka je bila pot obdolžitve do moritve. Vsi kulturni narodi se spominjajo svojih junakov. Narodi, ki ne cenijo žrtev svojih braniteljev, propadejo. Propadejo pa tudi narodi, kateri zagovarjajo krivico. Kdor ne čuti več z narodom, ne čuti več krivice ne bolečine, je mrtev ... V teh mesecih je čas, da se spominjamo naših junakov domobrancev, četnikov in vseh slovenskih svobodnjakov. Je pa tudi čas premišljevanja. Zakaj toliko gorja in krivice na svetu? Kje se zlo pričenja? Zakaj vihar napuha divja in uničuje brez konca? Kje naj iščemo rešitve? po šmarnicah program za svoje mame. Vsako nedeljo zvečer ima nov slovenski pevski zbor s področja Chicaga in Jolieta pevske vaje v pevski sobi Mount Assisi Academy. Zbor vodi p. Vende-lin Špendov OFM. Svoj prvi nastop bodo imeli prvo soboto v juniju, 3. junija, ob 7.30 zv. v veliki dvorani pri Sv. Stefanu, Chicago, Illinois. Imeli smo tudi zlato mašo p. Benedikta Hogeja OFM, v juniju imamo dva srebrnomašni-ka — p. Blaža Chemazarja in p. Lawrenca Groma OFM. V nedeljo, 11. junija bo v Lemontu misijonska nedelja. Či-kaški in jolietski misijonski krožek priredi piknik v korist misijonov. Ob 11.00 dop. je sv. maša v samostanski cerkvi, nato se začne piknik. Potem sledijo romanja. Iz Clevelanda se pripravljata dve sku-. pini za romanje k Mariji Pomagaj v Lemontu. Prva skupina se grob, ki je v bližini našega. Opr°' stite, da sem to napisala. Pošiljam naročnino. Vas praV lepo pozdravljam in želim da 111 slovenska Ameriška Domovi^1 izhaja še zelo dolgo, Bog ^aS živi! Angela Plata®1 (O. u. — Oče urednika ^ /il Franc Lipovec je bil doma Želimeljem, brat očeta šestih ^ komunistični revoluciji poffl0r »jenih sinov.) * Milwaukee, Wis. — Spošt° vani! Prilagam ček za obnov° naročnine. Z Ameriško Dom0 vino sem zelo zadovoljen in V®111 želim mnogo uspeha pri nad® Ijnem izdajanju slovenske,!'1 časopisa! Lepo pozdravljam! Stanley Traun® udeleži romanja 1. in 2. julija, njič darovali: Tiskovni sklad so ko imamo vseslovensko romanje, druga skupina pa romanja ZOD 12. in 13. avgusta. Letos je ravno 30 let, odkar je pokojni Jakob Resnik iz Clevelanda prvič povabil “vse čitate-Ije Ave Maria” na romanje v dneh 3., 4. in 5. julija 1948 k Mariji Pomagaj v Lemontu. To romanje je p. Odilo pozneje (eno ali dve leti) imenoval vseslovensko romanje. Letos bo med romarji L in 2. julija tudi škof Alojzij Ambrožič. Tu se bo srečal s svojimi bivšimi dobrovskimi sofarani in obiskal grob nekdanjega do- Dragi slovenski človek, kjer-j brovskega župnika Jožefa Klop-koli se boš v teh dneh spominjal Čiča. Povabili smo ga, naj enkrat pride v Lemont. Veseli smo in Bogu hvaležni, da mu je bila zaupana odgovorna služba v ka- naših junakov, se spomni tudi trpeče matere in teh, ki so iz naše sredine odšli k Njemu, ki je. trpel za vse človeštvo. Vsi nas 'nadski Cerkvi. Kanada je spre-CLEVELAND, O. — S koli-| krožijo v eno! [jelapozadnjivojnimnogobrez- kim veseljem in požrtvovalnost-j Mladi rod.pa se radi medse-jdomcev-beguncev raznih narod-jo se je pokojni Marjan Jako-[bojne povezanosti ne more opre-jnosti. Med njimi je bila tudi pič vrgel na delo v pomoč rev-[deliti. Ali naj reče eden: “Jaz ! AmbrožičeVa družina. Mnogi nim koroškim študentom! Koli- sem Petrov” in drugi “Jaz sem:kanadski Slovenci so dosegi^ vi- lli- Frank Černivec, Madison, O., $ ’ Joseph Majer, Cleveland, Angela Platnar, Toronto, G11 " Can., $3.00; Alojz Horvat, Berwyn, 111-. $ ’ Mrs. Alfred Fischinger, Chic®»0’ 111., $2; Gertrude Logonder, Chic®®0' Ul-, $2; ■ Rev. Ignatius J. Stranear, M0 clair, (Calif., $5; Andrej Remec, Westmont, ?2; n. Theresa Cekada, Barberton, ?2; j Jos. & Mary Kokal, Cievel®11 O., $5; Marija Rantaša, Cleveland, $2; y. John Breznikar, Euclid, 0-, Mihaela Zakrajšek, Clevel®'1 O., $2; Frank Znidarsieh, Hurley, ^ ’ $2; Bertha E. Smole, Waukeg®'1’ 111., $2; Thunder Baf' Fieldu nastopili člani naše po- ko prošenj, koliko zahval, koli-j Pavlov.” Saj oba oznanjata luč soka mesta v javnem življenju znane slovenske folklorne skupine ŠARC in bodo podali nekaj naših narodnih plesov. Pridite še drugi Slovenci, če ne za dru-igo, vsaj za ploskanje. Vinko ko dopisov in seznamov je na- istega Kristusovega evangelija. 1 in veseli smo, da je eden med pisal v ta namen, kako vzorno [Ali mar eden govori le o smrti njimi dosegel tudi škofovsko poje vodil račune o nabranih da--in drugi o vstajenju Kristuso-[ svečenje in odgovorno mesto v rovih! Zadnji znesek, $145 je,vem? Ali Tomaž, ki ga ni bilo kanadski Cerkvi. Pokojni p. oddal prav tisti dan, ko je odšel iv družbi součencev, res ne more Bernard Ambrožič, ki je misijo- v bolnico, 31. marca, ni pa bilo j verjeti, kar mu učenci pripove-' naril dolgo leta v ZDA in po več časa, da bi pripravil dopis , du jej o in kar je Učenik sam na-[zadnji vojni tudi v Kanadi in in objavil imena darovalcev, ki [povedal? [odšel nazadnje-v Avstralijo, da, s.o prispevali y nabirko od 3. do j Ko se je prepričal, je veroval, je tam organiziral, misijonsko 31. marca in sicer: j Pridružimo se mlademu rodu delo med Slovenci, je bil.njegov Ga. Ana Franges, Cleveland, pri sv. maši za žrtve brezbožne- stric. Zato smo želeli, da nas en-. $30; g. in ga. Luka Kuhar, Cie-1 ga komunizma v nedeljo, 21. krat obišče njegov nečak škof meriki. Obiskali bodo Washing- veiand, $25; Ga. Mary Coffelt, [maja, ob 2. pri popoldne v cer-'Alojzij Ambrožič. Prišel bo kot Milwaukee, $25; G. in ga. Jože kvi Marije Vnebovzete na Hol- rom&f in bo imel v soboto zve- Likozar, Cleveland, $20; Povir- mes Ave. čer romarsko mašo ih pridigo in kovi v očetov spomin, $10; g. in j Iz dalje se še čuje odmev ve- ' prav tako v nedeljo (1. in 2. juga. Jože Anžič, Cleveland, $10: likonočnih zvonov, ki nas vabijo lija) ob enajstih dopoldan, g. J. Petrič, Cleveland, $10; g. k Vstajenju. Vstanimo tudi mi! | Priporočamo vam, da sodelu- Ivan Hauptman jete in podpirate voditelje ro- OiK’ 0- , kar so na Koroškem že hvaležna (prejeli in potrdili. -o----- rnarskih skupin iz Clevelanda. Večji tlel ledenice I Romarji, na svidenje pri Ma-CHICAGO, 111. -— Do leta 1921 riji Pomagaj v Lemontu! ’ P. Fortunat OFM seboj strop ločene posamične partije, kot da bi npr. ne [peli. imel češkoslovaški partijski šef Hitsak sploh nič opraviti! * S poljskim, Gierekom. Ob človekovih pravicah in verski ; Družabna prireditev društva) Vsi, ki smo Marjana poznali/je bilo v ZDA v rabi zelo malo svobodi ne pi smeli tako ostro ločevati med nacionalno [Slovenija v-soboto, 29. aprila, je1 smo vedeli, kako zelo si je priza- hladilnikov na .plin ali elektri- . _.#___ neodvisnostjo in tem, kar imajo komunisti skupnega, ta- [lepo uspela ob veliki udeležbi, devai, da bi s pomočjo dobrih ko. Pretežno SO uporabljali lede- Ne »ozabite na Gallusovo1 ko ,je prav V Italiji pogosto čuti. j Nastopili so tudi člani sloven- src pomagal do izobrazbe hadar- nice z — ledom. j ploščo “Lipa zelenela ie”! John Kramar, Canada, S10; Peter Zupan, Canon Ctiy ° ’ $2; Ivan Celar, Pickering, Can., $(10; Lojze Bajc, Cleveland, O., Mrs. Rose Bavec, Cleveland, S2; Ivana Dolenc, Euclid, O- '^’n, Mary Mesojedec, Cleveland, §2, rffe, Mrs. Marijan Jakopič, Wickh G., $2; Ferdo Gospodarič, Clevd®11^ O., v blag spomin pok. M® janu Jakopiču $10; - Michael .Lesnika, St. Th01®1 Ontario, Canada, 510; Ludwig Suman, Cleveland, ^'Lq-Ann Snyder, Cleveland, G-, Julia Smole, Cleveland,- 0> Slovenska Telovadna Zveza ^ starosti Janezu Varšku v //0-min umrlega Marjana J® pica $25. ■ -g. Vsem darovalcem za nakl° ^ nost in podporo ter z vaZ^teo-a vanje in ljubezen do slovens lista in njegovih potreb — 1'"” na hvala! - [j Iz slovenskega Toronta Slovenski dnevi živimo v tisti dobi leta, ko se pripravlja velika slovenska Prireditev vsakega poletja SLOVENSKI DAN. Cesto pravimo ln pišemo, da so te prireditve postale že tradiicija. Pa je le dobro, da vemo, da so slovenski dnevi nekaj več kot malo petja, kak govor in nekaj folklore. Da bi spoznali globji pomen teh Prireditev, in da bi slovensko Javnost v Torontu in izven njega zbudili in jo pripravili za ta slo-vesni dan, zato se nam zdi posebno v nekaj številkah KD objaviti Zorka Simčiča članek, ki 1® bil pred dvema letoma govor. Članek je s srcem in z razumom utemljeno slovensko bivanje na tojem. “Zvestoba nazaj — Poslanstvo za naprej!” Zaprosili so me, da bi imel na te® našem že 21. Slovenskem dnevu, našem naj večjem zboro-Vanju, slovesni govor. Pa naj se opravičim že vnaprej. Besede P°do slovesne, kolikor je sloves-no vse, kar nam je sveto — sicer Pa naj bi to bil pogovor med Prijatelji. Vsakoletsi slovenski dan je veliki praznik naše emigracije v Argentini, a je na neki način tu-te praznik vseh naših bratov po Svetu. Živijo po Evropi, po Severni Ameriki, Kanadi, Avstra-bi -— in vendar smo celota. To-^a> kadar doma v Sloveniji kdo, _ gleda na emigracijo z Ijubez-ali pa kdo naših nasprotnikov reče “politična emigraci-■1a ’i misli predvsem na— Buenos Aires. In ko je nekdo prefi kratkim v Evropi komentiral borbo za čistost idej v neki naši tukajšnji kulturni organizaciji, te napisal: “Boj — (med nami te pa komunisti, ki skušajo na Vse načine kaliti vode v emigra-cbh potem pa v kalnem ribariti) — se bije na celi črti in v tenogočem je izid tega boja, re-rlrno v Avstraliji ali Angliji, pa tudi v Trstu, Celovcu, Gorici od-yisen od tega, kako se bo bitka tetekla v Argentini.” In res je 0cl nas mnogo odvisno. In ne gre Sa®o za kulturno področje. Kuj nas je v tej borbi posta-ytlo na tako častno mesto? Naše število ne! Smo ena najmanjših emigracijskih skupin v svetu. ečja kultura? Bi dvomil. Večja ekonomska moč? Tudi ko bi cctej in kje od nje bila odvisna sHa neke skupine1— tudi ne. Jasni pojmi o preteklosti, doslednost, pa vztrajanje v idea-l2mu — to je vsa naša skriv-n°st! Idealizem naših političnih vn duhovnih voditeljev, vseh na-S1‘b garačev v skupnosti, naših učiteljev in učiteljic, ki so skozi desetletja stali na okopih, boreč Se za ohranitev ih rast naših syetinj, predvsem pa ljubezen °eetov in mater, ki so z odločnostjo vodili svoje otroke — to te, kar nas je reševalo in kar nas n-or d a res lahko daje za zgled. Politična emigracija, kot je naša, nima v slovenski zgodovini primerjave. Zato je naše delo •oliko bolj odgovorno. Ne gledajo nas samo naši'ljudje po sve-u ln ljudje v domovini, mi dates ustvarjamo precedens za ro-°ove v bodočnosti. Življenje v ^nigraciji pa ni drugega kakor Avljenje na bojišču. In ni samo tee fronte! Borimo se proti 8 tedljivim tokovom sveta, bori-teo se proti napadom iz vrst obrtnikov doma, predvsem pa se bori člani različna mnenja, a ki drži skupaj kot bojna četa, ki pozna svoj cilj, ki pa tudi ve, da bi bila izgubljena, če ne bi držala skupaj. Če nas je nekoč stopilo z ladij 6,000- in naj je danes 15,000, je pa v resnici naša prisotnost v Argentini vsaj dvakrat, če ne trikrat večja. Domačini, taki ki so na mestih, od koder je videti žive sile v državi imajo ta vtis. Nismo tega slišali le enkrat. Pa vendar — zakaj ne bi zaživeli še močneje? Imamo med seboj ljudi z jasno vizijo poti za naprej. Imamo ljudi, ki znajo ideje izpeljati. Imamo ljudi, ki se dajejo v celoti zato, da življenje v naši skupnosti raste. Predvsem — imamo mladino. Mladi prevzemajo baklo iz naših rok, da jo nesejo naprej — v brk vsem tistim, ki so napovedovali naš konec “verjetno” leta 1950, “skoraj gotovo” leta 1955 in “za prmej” leta 1960, v brk vsem, ki so pisali, kako bodo ti naši krajevni domovi nekaj let slovenska ognjišča, čez nekaj let slovenski klubi, nato klubi in nato internacionalni night clubi, pri katerih bo edina sled po slovenstvu ta, da so1 bili zgrajeni s slovenskim denarjem... v brk vsem tem: mi gremo naprej. Toda — naše naloge so večje, naši cilji so višji in naša pot gre daleč. To ni samo naše upanje, to je naša trdna veta. In rodovi v domovini, ki prihajajo, bodo še čez stoletja zrli na nas, ali smo opravili zgodovinsko dolžnost ali ne, ko je bil naš: čas. Seveda, celo v naših vrstah kdaj naletimo na ljudi, ki začno: “Pa kaj siliti naprej z emigracijo? Bodimo vendar realisti! Še vsake emigracije je bilo konec.” Ali pa: “Že prav, že prav slovenstvo in Slovenija, toda ... prej ali slej ... Bdi so narodi vse večji od našega, pa ... Bodimo realisti!” Realisti. A kaj je pravzaprav “realizem”? Reka, ki skozi tisočletja teče nekje doli nizko med bregovi, pa tisoči in tisoči hektarjev zemlje visoko nad njo, ki SO' nerodovitni, ker so suhi — to je nekaj realnega, a ne? A tisti, ki so reko zajezili, ustvarili umetno jezero, s tem dvignili vodo do suhe pokrajine, jo skanalizirali in dosegli, da je na tisoče hektarjev zemlje postalo rodovitnih — ali ti niso bili realisti? Sicer pa, poglejmo, kadar tak malodušnež pravi: Bodimo vendar realisit! — ne samo da mu nič, kar je možnega,, ni realno. Zanj je v bistvu realizem — poslušajte jih! kvečjemu ali nič Razp0ioženje je bilo svatovsko pet na Slovenskem letovišču in sičer v nedeljo, 28. maja, ob 11. uri dopoldne. Letovišče bodo u-radno odprli v nedeljo, 21. maja, z mašo ob 11. Od tega dne dalje bo skozi vse poletje na letovišču maša vsako nedeljo. Prvoobhajilne nedelje so bile v naših župnijah letos v maju. 7. maja so -imeli to slovesnost pri Brezmadežni, 14. maja ob 9.30 pa pri Mariji Pomagaj. Tudi slovenska šola je že zaključila svoje delo. Pri Mariji Pomagaj je vpisovanje za naslednje leto že prve tri nedelje v mesecu maju. Pri Bremadežni pa so imeli 13. maja zaključno šolsko mašo in razdelitev spričeval. Tako vedo povedati župnijska oznanila. Praznik emigracije v Argentini Slovenci v Argentini so letos praznovali 30-letnico svojega o-srednjega društva ZEDINJENA SLOVENIJA. Ob tej obletnici so pisali časopisi, so govorili govorniki na raznih sestankih in so omeljali tudi dušni pastirji (!) v svojih cerkvenih nagovorih. Tej 30-letnici je bil posvečen tudi njihov 23. slovenski dan, kar je zanje največje zborovanje in velik narodni praznik. Letošnji slovenski dan je bil zadnjo nedeljo v aprilu in sicer na Pristavi v Moronu. Začel se je ob 10.15 z zbiranjem narodnih noš in prihajanjem praporov. Predsednik Pristave in predsednik Zedinjene Slovenije sta dvignil zastave ob igranju argentinske in slovenske himne. Ob 10.30 se je začela koncele-brirana maša vseh dušnih pastirjev, ki jo je vodil in imel cerkven nagovor msgr. Anton Orehar. Po maši je bila kratka proslava 30-letnice osrednjega društva z govorom predsednika g. Marjana Loboda. Ob enih so se gostje zbrali k skupnemu kosilu. Popoldne ob treh pa se je'z govorom mladega rojaka Gregorja Bagatela začel popoldanski spored in sicer gledališki pri-ka.z Ziljske svatbe. Delo je bilo uprizorjeno v znak solidarnosti in spodbude koroškim rojakom, ki so prizadevajo ohranjati slovenstvo in slovensko zemljo na Koroškem. Igro je spisala Danica Kanale Petriček, režiral pa je Miha Gaser. Sodelovalo oziroma nastopalo je 22 igralcev in razne skupine kot: sosedje, fantje, dekleta, otroci, pastirji, berač, balarji, fantovska konta (pevci), pevke, godci in razne plesne skupine Prireditev je bila res množična in je glavno težo nosila slovenska mladina. Udeležba je bila po oceni navzočih med 1500 do 2000 ljudi. življenju še nadalje sodelovala, primerno velika, 12% Ibs. težka Pri tem je treba čestitati tu- amerikanska postrv (Rainbow di Turkovi družini, da je zopet Trout), katero je ujel g. Mlakar, ena njihovih hčerk vzela Slo- V tekmovanju STZ v ribolovu venca, kar ni lahka stvar v da- vodi Janez Kušar s tremi postrv-našnjem svetu. mi (rainbow) — 10 lbs., 7 lbs. in Obemo želimo mnogo sreče in 1 Ib., ujetimi v Lake Ontario, blagoslova na skupni življenj- , Ribiški izlet STZ je bil 13. in ski poti! j 14. maja v Bancroft. Udeleženec Drstenje “smelts’ je v polnem ------o------ .teku v Lake Simcoe, v Ontarij- Iz lovske torke TORONTO, Ont. — Lepo spomladansko vreme zadnjih tednov je razgibalo slovensko lovsko srenjo. STZ je priredila 30. aprila TRAP & SKEET tekmo na Grmekovi farmi v Mt. Albertu. To naj bi bila izbirne tekme za Ontarijsko prvenstvo 6. maja, zato je bilo streljanje temu primerno otežkočeno. Prvih pet zastopa društvo. skem jezeru bo pa verjetno šele sredi maja. 1. M. Crone 9 točk 2. M. Zejn 7 točk 3. P. Grmek 6 točk 4. P. Golobic 5 točk 4. M. Samec 5 točk Slovenski lovski klub na Pine WAPITI ali ameriški jelen je gotovo najbolj estetska žival za današnjega lovca. Pred dobrimi 100 leti je izumrl v pretežnem delu Kanade. Lovci iz Alberte so kupili nekaj desetin teh jelenov v ZDA in jih začeli naseljevati na primernih področjih. V Ontariju je ta nova kolonizacija kar uspela, predno so odkrili, da prenašajo obolenje na druge, njim slične živali kot: moose, Virginia jelene in tudi na domače govedo. Wapiti to bolezen prežive, druge živali pa rie. Na žalost je bila že prva skupina okužena in jih sedaj država na splošno uni- River je organiziral 29. aprila ,čuje, seveda brez kakega preve-tekme v ribolovu, ujeli so enojlikega hrupa, ribo, katera je bila konkurenci Borut RAZNE NOVICE DOHA IN PO SVETU Po več tednih napovedovanja novih parlamentarnih volitev v Kanadi je predsednik vlade Pierre E. Trudeau objavil,da bodo volitve nemara jeseni, niso pa izključene šele prihodnjo pomlad. Volitve je odložil, ko je postalo očitno, da njegova liberalna stranka nima izgle dov na zmago. Povpraševanja-razpoloženja volivcev je pokazalo, da da sta liberalna in nova demokratska stranka izgubili' precej podpore med volivci v korist progresivnih konservativcev. Liberalna stranka upa, da ji bo v naslednjih mesecih uspelo razpoloženje volivcev obrniti v svojo korist, kot je to storila ponovno v preteklih 10 letih. Vsekakor je njen čas za to omejen. Prihodnje leto bo čas za volitve potekel in treba bo iti pred volivce, pa naj bo položaj za vladno stranko ugoden ali ne. Prenekatri prihajajo do zaključka, da je deset let sedanje vlade dovolj in da je prišel čas je obsodil prodajalca, ki je preža spremembo. (pričal ostarelega lastnika neke Pierre E. Trudeau je na vpra- hiše, da je za to neobhodno po-šanje novinarjev o volitvah treben aluminijasti opaž. Ugo-odgovoril: Poleg povpraševanja tovil je, da je to bila goljufija javnosti . . . Sem vprašal Samega in je prodajalca obsodil na $2,- nalezljive bolezni Toronto Western Hospital, je dejal, da v Severhi Ameriki bolniki pou-žije jo dvakrat toliko antibiotikov na osebo kot v Veliki Britaniji, ne da bi jo vodilo do kakega boljšega zdravja na splošno med obema. Zdravniki predpisujejo antibiotike “za slučaj”, če bi bilo potrebno. Okoli 200 milijonov obiskov v zdravniških uradih v Severni Ameriki' je letno zaradi znakov prehlada in kaka polovica jih dobi antibiotike, četudi ti proti prehladu niso ne potrebni in ne koristni. Antibiotiki so učinkoviti proti bakterijam ne pa proti virusom. Prevelika raba antibiotikov povečuje odpornost bakterij poleg tega, da bolniki izdajo denar za antibiotike, ki jim nič ne koristijo, lahko pa/ jim škodujejo s svojimi stranskimi učinki. * Sodnik v Londonu, Ontario, narediti ail pa celo porivati vo-1 ziček, na katerem sedimo, da še hitreje zdrvi po klancu v prepad. Realno ni samo to, kar je, ampak tudi vse, kar je možno. In kaj vse je možno, kadar je v nas ljubezen! Torej tudi up in — vera! Kaj je novega med Slovenci Zadnjo nedeljo v aprilu je bila zopet nabirka po župnijah torontske nadškofije. Obe slovenski župniji sta se letos bolje odrezali kot lani. Nabirka se bo nadaljevala še zadnjo nedeljo v maju. Imenuje se Share Life in iz' te nabirke se vzdržuje nadškofijsko semenišče, vse katoli- in prijateljsko. Sodelovala so sebe, kaj kanadsko ljudstvo v tem času želi . , . Mislim, da ne hrepeni posebno po volitvah. Po mnenju predsednika vlade si ljudje žele izboljšanje gospodarstva in narodne edinosti preje kot iti pa volišče. Vodnik konservativne opzi- . . , v. , cije Joseph Clark je na Tru- sva krajevna društva. Bil je to- deaujeve izave odgovorii; da rej praznik slovenstva m veliko Kanadčani hočejo volitvej toda zborovanje enako mislečih. Slo- prddead se je odločil proti njim, vencem v Argentini je treba čestitati k njihovi 30-letnici in e-nako k uspelemu slovenskemu dnevu, ki je bil že 23. po številu. Por. “ker niso v interesu libralne stranke”. Dodal je kasneje še, da “si Kanada ne more privoščiti šest mesecev zastoja, ko bo Trudeau izbiral svoje politične prednosti. Zvezna letalska uprava (FAA) V soboto,, 2DA je predložila, da naj bi 29. aprila, sta prejela zakrament j biU potniki v' letalih stalno pri-sv. zakona brhka .neti Turk in.peti, da bi se preprečilo nesreče, [ki nastanejot če zaidejo letala nfertadno v zfačne vrtince. Pasove naj bi potniki odpeli le, kadar bi morali iti v umivalnico ali* * TORONTO, Ont Frank Krmelj .v slovenski cerkvi v New Torontu. Mladi par je poročjl župnjk č. g. J. Kopač, poročno slavje je bilo pa zvečer tudi v cerkveni dvorani. Gostov je bilo preko 500, šaj sta oba zelo poznana, zlasti med 500 globe, povračilo raznih stroškov in še na 90 dni zapora, ki jih mora odslužiti ob koncu ted-hov. Navedeni je bil eden od. devetih takih prodajalcev, ki so se lotili starih ljudi in jih prepričevali o nujnosti popravila njihovih domov ter jih pripravili do podpisa zadevnih pogodb. «1 Vodnik Palestinske osvobodilne organizacije Yasir Arafat je izjavil, da žanj in njegove gverilce ni in ne more biti premirja v južnem Libanonu, če tudi so tam čete Združenih narodov, ki bi naj skrbele za mir. “V besednjaki palestinske revolucije besede premirje ni!” je dejal Arafat. NASA sodi, da bi mogel A-meriški vesoljski laboratorij že v prihodnjem januarju doseči ozračje in se vrniti na zemljo, ‘če ga ne bo mogoče dotlej na za odgovornega za neuspešno reševanje Al da Mora. Predsednik vlade Andreotti je odstop sprejel in začasno sam prevzel notranje ministrstvo. * Brezposelnost je v Kanadi v aprilu bila za 46,000 oseb manjša kot v marcu, pa je ostala v odstotkih nespremenjena. Brezposelnih je bilo 999,000 ljudi ali 8.6% celotne delovne sile. * IZDA bodo 20. maja poslale prvo vesoljsko vozilo proti Veneri, drugo pa 20. avgusta 1978. Glavni cilj je dognati podrobnosti o vročem in nevarnem ozračju Venere, mlajše sestre Zemlje, ki kroži okoli Sonca bližje temu kot naša Zemlja. Tudi Sovjetska zveza ima v načrtu poslati letos proti Veneri vesoljska vozila z dodatnimi nalogami. * Odnosi med indij ans kimi organizacijam in zvezno vlado so se v zadnjem času poslabšali, ker v glavnih vprašanjih ni prišlo do nobenega napredka. 4» Opozicionalne stranke in delavske unije pozivajo k zmanjšanju davkov kot sredstvu za zmanjšanje brezposelnosti, ki je že dva meseca na 8.6%, kar je naj večja raven v letih po drugi svetovni vojni v Kanadi. * Na tihomorski obali je prišlo do trenj med ZDA in Kanado glede ribolova. Nekateri v kanadski ribarski industriji se zavzemajo za “odločen nastop” proti ZDA, ko drugi svarijo, da bi to položaj le zaostrilo in reševanje spora zavleklo. Opozarjajo, da bi ZDA na prepoved ribolova v vodah ob obali Brit-tske Kolumbije ameriškim ribičem vodilo nujno do prepovedi ribolova kanadskim ribičem ob obali Aljaske, ki je prav tako donosen. iaskva zanika zvszo s prevratom v Afganistanu MOSKVA, ZSSR. — Politični razlagalec TASS-a v obsežnem članku zatrjuje, da Sovjetska’ zveza ni imela nobene zveze s prevratom v Afganistanu pred dvema tednoma, v katerem so levičarski oficirji odstavili in umorili predsednika Mohameda Daouda in vso njegovo družino ter ožje sodelavce. Novi predsednik vlade Nur Mohamed Taraki je na svoji prvi tiskovni konferenci, ki jo je imel v navzočnosti vojaške straže, oborožen s puškami z nasajenimi bajoneti, izjavil, da Afganistan hoče ostati neuvrščena država, da nima nobene namere sklepati kakih posebnih pogodb s Sovjetsko zvezo, ampak da hoče vzdrževati dobre stike z vsemi državami, tudi z ZDA. Ko so Sovjetska zveza, njeni sateliti in Indija novi režim priznali, zahodne in zlasti konservativne arabske države še niso zavzele končnega stališča. Washington je sporočil v Kabul, da bodo ZDA ohranile z njim diplomatske stike. CLEVELAND, O. “mauogD'™ imo proti nevarnostim, ki so ške dobrodelne ustanove in še (mlado slovensko družbo. ' nas samih. Zato toliko skrbi, (pošlje pomoč deželam v razvoju, [je orkester Pahulje. . Marših in otrocih, v vodečih In, vodenih. kadar bo imeli kak poseben kak način preusmeriti. V NASA vzrok za to, za kar pa bi morali upajo, da jim bo uselo napolniti baterije v vesoljskem laboratory. s sončno energijo in nato J 1 dobiti dovoljenje letalskega o-Igral! sob ja. | Po sedanjih predpisih morajo pognati motorje, ki bodo vesolj-V nedeljo, ki je pred nami, bo I ženin kakor tudi nevesta iz- j biti letalski potniki privezani le ski laboratorij usmerili globlje v župniji Brezmadežne s čudo- bajata iz športnih vrst, oba igra- ob vzletu in ob pfistajanju. , v vesolje dalje proč bd Zemlje, p-'obro je, če se na tak dan za- delno svetinjo birmoyal prevzv. to odbojko pri Slovenskem dru- j * | * k 15 *mo- J10 nam je toliko lažje, A. Ambrožič. Slovesnost birme štvu. Beti je tudi poznana kot j Dr. David 'J. McNeely, pro- Italijanski notranji minister er smo efta sama družina. Dru- bo pri zadnji maši ob 10.45. dobra telovadkinja in upamo, da jfessor na medicini univerze v France?::b Ccfertga je pretekli -na, v kateri so sicer kdaj med j Telova procesija bo letos zo- bosta v športnem in etničnem Torontu in direktor oddelka za teden odstopil, ker se je smatral Naprodaj Duracrest pokončni zmrzoval-nik z 12 kub. čevlji prostornine, v dobrem stanju naprodaj. Kličite po 4. pon. 731-2471. (74-78) CLEVELAND, O. MALI OGLAS! Kupi: stare igralne piane $25 —$35—$50 ali več za stare piane. Kličite Cleveland Piano Service, 6033 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-3120, zvečer 261-1826. (74-76) Hiša v Ljubljani naprodaj Takoj prodam prazno hišo z vrtom velikim 2300 kvm v Lju-blani na Grajskem pobočju za 35,000 ameriških dolarjev. Hiša je v slabem stanju. Za pojasnila telefon: Europa-Sveden 021-120-987 — Marinko, Norra Billsta-gatan 10S-722 40 Vastaras Sverige. —(maj 5,9,12,16) Panji naprodaj Čebelni pcmji so naprodaj na 784 E. 157 St., Cleveland, Ohio, tel. 851-2599. (Maj 9,12,16,19) Hiša naprodaj Na 6211 Carl Avenue jq naprodaj enodružinska hiša, vsa podkletena in z garažo. 431-9420 (73-77). 5 rooms for rent. Stove and Carpeting included. Married Couple. No pets. 16109 Waterloo Rd. (73-76) HOUSE FOR SALE EUCLID — 3 BEDROOM ALUMINUM SIDING. NO BROKERS. — 732-9166. (73-77) Lastnik da v najem ali proda Zidano hišo s 4 stanovanji na E. 59 St. in Prosser Ave. odda Lastnik v najem ali jo proda. 361-0823 ali 431-2875 (71-75) For Rent or Sale by Owner 4 suite brick apartment, E. 59 St. and Prosser Ave. Call 361-0823 or 431-2875. (71-75) HIŠA NAPRODAJ Hiša z veliko ograjo, vrtom in garažo je naprodaj na E. 71 St. Kličite od 4. pop. do 6. zvečer: 1 881-2438 (69-78) Repairs of AH Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (69-78) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA m E. 260 St. • TJ1-1070 Odprto od 9. do 9. Stanovanje oddajo Pet sob v pritličju s kopalnico in kuhinjo s hladilnikom in štedilnikom. oddajo v bližini sv. Vida, Nobenih živali! Kličite 881-7122. (72-76) Help Wanted Custodian Couple or family for ethnic hall. Excellent opportunity. Rent, utilities, plus salary. Call 261-0436 or after 6 p.m. 442-0142. (x) Gospodinjo iščejo Gospodinjo, prosto stanovanj? in hrano, če bi živela tam, in plača, ali če bi prišla po 3 do i ure na dan. Kličite 449-4594. (74-76) FOR SALE BY OWNER 4 bedroom Master Bungalow, large family room with wood burning fireplace. 2 car garage. High 50’s in St. Christine's area. Call after 6 p.m. for appointment. — 481-9712 (70-74) FACTORY HELP FEMALE Light assembly and furnace brazihg operators. Apply in person 9 to 4 p.m. TECHNICAL METAL PROCES?! NG 5476 Lake! O. Oi t Shoreway at E. 55 St. (72-80) Delo d jbi Varilec ali pri’krojevalec s j skušnjo v branju 1 načrtov dobi stalno službo z dobrro urno plačo, nadurami' in poinimi robnimi ugodnostmi. Javite se pri Affiliated Metals 16110 Brook;»ark Ed. 174-76) AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 16, 1978 BREZ DOMA Hektor Malot Eden izmed dečkov je vzel Garofolijev klobuk in ga previdno odnesel na posteljo, drugi pa mu je primaknil sj;ol. Če bi sodil po resnosti in spoštljivosti, s katero sta izvršila to tako preprosti dejanji, bi mislil, da sta ministranta, ki strežeta mašniku pri sveti daritvi. Po tem sem spoznal, kako zelo sta: se bala gospodarja; kajti prav gotovo se nista vedla tako, ker bi ga imela rada. Ko je Garofoli sedel k mizi, mu je eden izmed dečkov prinesel napolnjeno pipo, drugi pa mu je podal prižgani žveplenko. “Diši po žveplu, osel!” je vzlr-knil Garofoli, ko jo je približal pipi. Jezno jo je zagnal v ogenj. Deček je hotel nemudoma popraviti svojo napako in je prižgal drugo žveplenko. Držal jo je nekaj časa v roki, preden jo je podal gospodarju. Ta pa je ni hotel sprejeti. “Ničesar nočem od tebe, tepec!” je vzkliknil in ga surovo pahnil od sebe. Nato se je okre-nil k drugemu dečku in mu dejal z nasmehom, ki je nedvomno bil znak posebne naklonjenosti. “Rihard! 'Prosim, podaj mi žveplenko, moj mali!” Deček je hitro ubogal. “Zdaj pa,” je dejal Garofoli, ko je udobno sedel in mu je pipa začela goreti, “moji mali angelčki, začnimo z računi. Matija, prinesi knjigo!” Bila je že velika milost, da je Garofoli sploh govoril, kajti dečki so tako skrbno pazili na vsako njegovo kretnjo, da so uganili sleherno njegovo željo, Še preden jo je izrazil. Ni še izgovoril zadnjih be feed, ko mu je Maija ze podal um azan zvezek. Garofoli je namignil dečku, ki mu je podal žvepl enko, ki je dišala po žveplu, in ,ta se je približal. “Od včeraj si mi ostal dplžan en sold. Obljubil si mi, da mi ga prineseš danes. Koliko si dobil?” Deček se je dolgo oboi javlja’, preden je odgovoril. Vsa ’kri mu je stopila v glavo. “Manjka mi en sold.” “Tako! In to mi poveš; tako mirno?” “Ne manjka mi samo smld od včeraj, ampak tudi edien za danes.” “Manjkata ti torej dva solda? Kaj takega pa še ne!” “Nisem tega sam krivd’ (Dalje prihodnjič)] ------o------- Imenik raznih društev Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 AEZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Milan Ulyan, Freida Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue., obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva! The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M Commander Mary Kolegar, Req. See. Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 24151 Yosmite Dr., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-4562. Auditors Frances Tavčar, Chmn. Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Josephine Stwan. Regular meetings are held the first GLASBENA MATIČA The Officers for the year 1978 are as follows: President — Marie Shaver 1st Vice President — Olga Klancher 2nd Vice President — Marie Skorich Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer — Josephine Bradach A ditors — Carolyn Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt Stage — Joseph Novak, William Mehaffey Publicity — Marie Skorich, Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Rehearsals Wednesday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave. “SLOVENSKI FANTJE” Pefpovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Kcjnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu, Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Dramatsko društvo Lilija ima za leto 1977-1973 sledeči odbor: predsednik Matija Hočevar, podpredsednik August Dragar, tajnica Silvija Krulc, 21880 Miller Ave., Euclid, O. 44119, blagajnik Tone Medved, zapisnikarica Ani Erdani; programski odbor Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Edi Mejač, Mojca Slak; Slavko Štepec, France Jenko; arhivar Srečo Gaser; bara Tone Štepec, Pavle Hren, Rudi Hren; kuhinja Rezka Zupančič, Nežka Golobič, Vida Jakomin; reditelji Stane Krulc, Jože Tomc, Lojze Župančič; knjižničar France Jenko; športni referenti Tone Hauptman, Hudi Hren, Štefan Režonja, ml.; nadzorni odbor France Hren, Miro Celestina, France Zalar st. Članske seje šo vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi Recording Secretary — Sophie Magayna Financial Secretary — Frank Koncilja House Chairman — Edward Habat Helper — house — Jack Videtič Helper — house — Louis Legan Auditors — Frank Somrak, Joseph Somrak, Jr., Rudy Marn SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jože Leben, podpredsednik Stane Rus, tajnik Stane Mrva ml., 1056 E. 67 St., i Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-6762, blagajničarka Berta Lobe, odboraiki: Jože Bojc, Ivan Hočevar, Ivan Kosmač, Jože Bill Ratajc. Manager: Agnes Kolovich Regular meeting the 4th Monday of month at 7:30 p.m. Otner Directors. John Habat, Jr., Kristanc, Frank Lovšin, Pavle Lavnsa, Louis Lobe, Lojze Mohar, Matt Novak, Filip Oreh, Stane Frisian, Edy Podržaj, Lojze Petrič, Vidko Sleme, Janez Švigelj, Ferdo Sečnik, Martin Tominc, Janez, Varšek, Edy Vei-der. Nadzorni odbor: Mate Resman, Branko Pfeifer, Marija Lunder. Razsodišče: Ivan Brleč, Franc Kovačič, Franc Urankar. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 President — Anthony Sturm 1st Vice-Pres. — Rudolph Zakely 2nd ice-Pres. — Mary Dolšak Fin. Secy — Frank Bittenc Treasurer — John Prince Rec. and Corresp. Secy — Cecelia Wolf Auditors: Frank Kristoff, Ann Kristoff, Stanley Grk House Committee: Frank Kristoff, Boris Kozel, Frank Koss, Rudy Zakely, Frank Tolar, William Bayuk Trustees: Frank Grk, Tony Umek Alternates: Jennie Marolt and Steve Shimits Legal Advisor — John Prince Meetings held every fourth Thursday of the month at 8 p.m. SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar -Podpredsednik, Alan Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik, Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Martinsek, Antonia Stokar, Mary Prosen. day DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Bob Prince, Predsednik; Joe Klinec, Podpredsednik; Pauline Stepic, Fish flY and other dinners every SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS. Slovensko kulturne društvo y and Friday from 7 to 9 p.m. I JT1šlav> Milwaukee, Wis. ima za leto 1978 dedec! odbor: Predsednik Karl Dovnik, podpredsednica Anpie Mejač, duhovni vodja Rev. Beno Korbič, tajnica Marička Kadunc, blagajničarka j Mary Cof felt, upravnik Jože Smolič, gospodinja Loni Limoni, nadzorni odbor: Janko Limoni, Frank Mernik, Janez Ri-felj. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Officers for 1978 President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Florence Slahy Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan Publicity: Josephine Tomsic Blagajničarka; Mary Estanik, Za-pisnikarca; Ella Fultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, David Prince, Marie Zeitz. Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Penko podpredsednik Frank Ivančič, taj- —. ------„----------,-------nik in blagajnik Matthev/ J. Do- Saturday of January, April, July, lene, 1815 Sunset Drive, Richmond October and December at 2 p.m. at the Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave. Room across the office of S.N.H. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Marija Mausar, reditelj ica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivančič, nadzorniki: Joseph Trebeč, John Poz-nik, John Žnidaršič, pevovodja John Rigler. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds Victoria Skarhetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošin j a Ivanka Kete. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dar popoldne ob 1:30 uri molitvena ura po blagoslovu pa seja v cerkven dvo-rani. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA PEVSKI ZBOR KOROTAN Preds ednik: Janez Tominc Podpredsednici: Helenca Slak, Rezka Dragar Tajnica: Mira Kosem Blagajnik: Frank Lovšin Arhivar: Kati Likozar Nadzorniki: Ivan Hauptman, Nojči Slak Odborniki: Pavla Dolinar, Muši Pogačnik, Metka Hauptman, Marko Jakomin, Janez Semen, Pavle Lavriša Pevovodja: Inž. Frank A. Goren-šek Naslov: Pevski Zbor Korotan 29304 White Rd., Willoughby pills, OH 44092 PEVSKI ZBOR JADRAN Predsed,, Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbor:Ann Kristoff, J. Capko, Frank Kristoff. Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Duhovni vodja Reverend Edward Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. A. Peve