Ameriška Domovina
.s ■

NO. 217
AMdUCAN IN SPIRIT fOR€I^N IN tANOUA@€ ONlf
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 11, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€ft
ŠTEV. LXIH — VOL. LXIH
Sovjelsks rakete ne razburjajo Pentagona
Zadetek ciljev raket, ki krožijo okoii Zemlje, in enih
na premičnih oporiščih, je skrajno negotov.
WASHINGTON, DU. — Moskva je pred kratkim oklicala, da je poslala okoli Zemlje raketo odnosno satelita, ki ga lahko vsak čas spravi zopet nazaj na Zemljo na tisti točki, ki jo ona-izbere. Novica je naravno naletela na veliko zanimanje med strokovnjaki. Pri letošnji oktobrski paradi so pa Rusi pokazali tako raketo tudi v sprevodu, poleg nje pa še svojo najnovejšo medcelinsko raketo na kolesih. Radi obeh raket, odnosno satelitov je bilo letošnje' praznovanje oktobrske revolucije zanimivejše z vojaškega kot s političnega stališča. Vendar pa ruski napredek na tem polju ni presenetil naših vojaških krogov. Raketi in satelitu ne pripi-sujejo posebnega pomena.
“Zadetek” iz vesolja skrajno redek!
Naši strokovnjaki na primer ne tajijo, da Rusi lahko spravijo svoje satelite — z atomskimi glavami ali brez njih, to nič ne pomeni — nazaj na Zemljo. Ne verjamejo pa, da bi s takimi sateliti zadeli prav tisto točko, ki si jo izberejo. Vse skušnje, ki jih je do sedaj napravila naša dežela s pristajanjem naših a-stronavtov, govorijo proti temu. Pri vsej previdnosti in pri vsem vpoštevanju vseh mogočih vplji-Vov na spuščanje gondol na morsko površino, se do sedaj še noben poskus ni obnesel tako dobro, da bi mogli reči, da je gon dola res padla na določeno točko na morju. Kako naj torej Rusi spravijo svojega satelita na neko izbrano točko, na primer v Ameriki ali sredi Azije? Seveda ni izključeno, da bo znanost dosegla tudi to, toda danes ne zna tega delati niti ameriška niti ruska tehnika. Tudi Rusi so korali na primer iskati svojo zadnjo gondolo Vostok daleč od preračunanega cilja.
Premična oporišča za medcelinske rakete se niso obnesla
Še manj dajo naši strokovnja-m na medcelinske rakete na ko-esih. Take poskuse so pri nas že delali. Montirali so na primer raketo Minuteman na železniške Vagone, jo prepeljavali, potem Pa pognali proti cilju. Raketa je Zgrešila cilj, dočim ga je podob-113 raketa poslana proti cilju z °Porišča zadela. Nepremično o-Porišče je namreč neobhodno poredno za hitro preračunavanje, ako pognati raketo, 'da doseže SVoJivcilj. Pri premakljivem o-Pnrišču pa ni mogoče napraviti ritro vseh potrebnih računov.
Zato bo naša obramba z rake-ami temeljila na raketah Pola-las v podmornicah, ki lahko o-s ‘anejo dalj časa čisto pri miru P°d vodo, in pri raketah Minute-
ki so montirane v stabil-
oporiščih. /
s ^akete z atomskim orožjem
ci°. P°sebno poglavje za diploma-
bo. Naše državno tajništvo trdi
^arnreč, da nobena država nima
smislu sklenjenih pogodb pra-
Ice. da oboroži svoje satelite s Kat-- *
Novi grobovi
Frank Intihar
Po dolgi bolezni je umrl v Huron Rd. bolnici 57 let stari Frank Intihar s 5191 Stanley Avenue, Maple Heights, rojen v Durango, Colo', od koder je prišel v Cleveland pred, 35 leti. Zapustil je ženo Jennie, roj. Hrovat, hčere Joan Zak, Carol Nichschinski, Christino, sina Raymonda in 10 vnukov in vnukinj, v starem kraju pa sestro Pavlino Vidic. Pokojni je bil član Sv. družine št. 207 KSKJ, zaposlen pa pri Pesco Products Co. Pogreb bo iz L. Fer-folia pogreb, zavoda v soboto ob 9.15 dopoldne v cerkev sv. Venceslava ob desetih, nato na pokopališče.
Anna Zeravica
Po dolgi bolezni je umrla v M‘t. Sinai bolnici 68 let stara Anna Zeravica s 24250 Chardon Rd. roj. Vlasic v Kraljevcu v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1923. V Cleveland se je preselila iz Conwaya, Pa., pred 7 leti. Bila je vdova po pok. Georgeu, mati Barbare Baron, stara mati Ronalda in Marilyn, pramati Eugena in Roberta. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto. Bila je članica HBZ br. 337. Čas pogreba še ni določen.
Sposobnih vodnikov manjka?
WASHINGTON, D. C. — V Beli hiši so menda v zadregi, ker le težko najdejo potrebno število vodnikov raznih programov, ki jih je v “veliki družbi” vedno več.
Sposobni vodniki in skušeni upravitelji ne marajo v zvezno službo, kjer se plače sorazmerno manjše kot v privatnem gospodarstvu, in se je treba marsičemu odreči zaradi “križanja koristi”.
Delno oblačno in hladno. Najvišja temperatura 47.
Spopad na oloku Cipru
Ciprski Grki so stisnili svoje turške sootočane v Fama-gusti v položaj, iz katerega jim more pomagati le — Turčija.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pretekli teden je prišlo do o-strega spopada med Grki in Turki v Famagusti, obalnem mestu, kjer je v delu stare trdnjave kakih 3,000 Turkov, nekako toliko pa v treh malih predmestnih vaseh. Vse ostalo je v rokah Grkov. Dolgo časa so se Grki in Turki prepirali za boljše vojaške položaje. Gradili so utrdbe, ki niso bile oddaljene od nasprotnika več kot 50 metrov. V začetku preteklega tedna je šla grška patrola tipat položaj na turško ozemlje. Turki so začeli na njo streljati in so enega člana patrole ranili.
Ta kratki spopad je nudil Grkom izgovor za velik “protinapad”. V dveh dneh so Grki po hudih bojih ločili turško naselbino v mestu od one v predmestju. Turki so imeli v boju enega mrtvega in pet ranjenih, Grki pa šest ranjenih.
Grki so znova s silo izboljšali svoj položaj in postali skoro popolni gospodarji položaja v Famagusti. Turki v starem trdnjavskem delu mesta so ločeni od njegove okolice in si ne morejo sami nič pomagati. Grki jim lahko vsak čas odrežejo o-skrbo s hrano in vodo.
Razumljivo je, da so se v Ankari začeli zaradi takega položaja vznemirjati in so žahtevali od Združenih narodov,, da napravijo na Cipru življenje za turški del prebivalstva znosno ali pa bo Turčija prisiljena iti svojim ro-
¥ojs?! ministri MW ss sestanejo 28, nsvemfira
PARIZ, Fr. -— Sestanki vojnih ministrov NATO niso dogodki, ki bi zanimali politike, kajti tam obravnavajo samo strokovne zadeve oboroženih sil NATO. Prihodnji sestanek, ki je predviden za 26. in 27. november, bo pa bolj političen kot strokoven, seveda proti volji u-deležencev.
Najprvo se bo vršil sredi francoske volivne kampanje za predsedniške volitve. Kampanja ga ne bo mogla prezreti, kajti na njem ne bo francoskega vojnega ministra, ker bo iz političnih razlogov sestanek bojkotiral. Ker se bo sestanka udeležilo 10-11 drugih vojnih ministrov NATO, bo pariška javnost smatrala seje za izzivanje Francije. Gradiva za kritiziranje bo imela dosti. Vojni ministri bodo namreč obravnavali ameriški predlog o posebnem desetčlanskem “atomskem odboru”, ki naj najde obliko, kako naj države NATO sodelujejo pri sklepanju, kdaj bi bilo treba rabiti atomsko orožje.
Ravno ideja o odboru je generala De Gaulla najbolj razjezila, zato jo bodo njegovi pristaši gotovo primerno “raztrgali”. V krogih NATO so pa prepričani, da bo odbor delal lahko tudi brez Francije, čeprav bi bilo bolje, da je v njem tudi francoski delegat.
DWIGHT D. EISENHOWER l!M ZOPET BOLEČINE V PRSIH
Bivši predsednik Dwight D. Eisenhower je dobil včeraj znova hujše bolečine v prsih in je moral ostati v vojaški bolnici Ft. Gordon, kamor so ga prinesli v torek rano zjutraj.
AUGUSTA, Ga. — Včeraj zjutraj so zdravniki, ki so pregledali bivšega predsednika Dwighta D. Eisenhowerja v armadni bolnici v Ft. Gordonu, zatrjevali, da bolečine v prsih, ki so se pojavile prejšnji dan, niso bile posledica srčne kapi. Trdili so, da bo lahko v dveh tednih Eisenhower igral znova golf. Po tem optimističnem poročilu je prišlo včeraj kasneje novo, ki je razkrilo, da so se “bolečine v prsih” pojavile znova. Zdravniki so odločili, da mora ostati bolnik do nadaljnjega v bolnici v Ft. Gordonu, med tem ko so ga preje hoteli prepeljati v Walter Reed bolnico v Be-thesdi pri Washingtonu, D.C.
Kmalu popoldne so zdravniki
Vatikanski koncil obravnava atomsko orožje
VATIKAN. — V resoluciji, ki ima za naslov Moacrni svet, je vključeno tudi posebno poglavje, posvečeno rabi atomskega o-rožja, Koncilski očetje so resolucijo obravnavali že v oktobru,
S™ na rf’ °a .taki. SP0‘ P°tem jo Je dobila v roke komi-
padi ne vodijo k pomiritvi otoka, ki naj bi privedla do umaknitve čet ZN do tam, je očivid-no, prav tako pa je očividno tudi, da predsednik ciprske republike, pravoslavni nadškof Maka-rios ni prav nič popustil od svojega cilja, spremeniti Ciper v čisto grško republiko, kjer turška manjšina ne bo imela nobenih zakonitih pravic.
Največ oborožene sile
WASHINGTON, D.C. — Največ imovine zvezne vlade imajo v rabi oborožene sile.
sija, ki naj sestavi končno besedilo. Tisti del besedila, ki se nanaša na atomsko orožje, je pa menda spremenjen. Je veliko bolj proti rabi atmoskega orožja kot so predlagali ameriški škofje.
Koncilska večina je odobrila stališče, da se sme atmsko orožje rabiti samo v obrambi, ne sme biti torej nobeno napadalno orožje. To stališče pa še ne da nobenega odgovora, kdaj v o-brambi je raba dovoljena. Ameriški škofje mislijo, da bi mora-
objavili, da je stanje 75 let starega bivšega predsednika Združenih držav tako dobro, da ga bodo v petek prepeljali v Walter Reed bolnico. Ob 4.34 je bilo nato sporočeno, da so se bolečine v prsih vrnile in da je bil zato prenos v Walter Reed bolnico preložen. Zdravniki, ki skrbe za Eisenhowerja, so sporočili, da so ga dali znova v šotor s kisikom, pa odklonili vsako drugo podrobnost o njegovem stanju.
Afriški diktator dosegel Stalina
LONDON, Ang. — V afriški republiki .Slonova kost vlada diktator Felix Houphouet-
Rodezija je danes proglasila neodvisnost
SALISBURY, Rod. — Danes je v posebnem govoru preko radia oklical predsednik vlade samoupravne angleške kolonije Rodezije njeno neodvisnost in jo proglasil za samostojno državo. Guverner kolonije je nato v imenu kraljice Elizabete II. vlado lana Smitha “odstavil”. Seveda se za to nihče ne briga. Vlada ima položaj trdno v rokah.
Angleška vlada je bila sklicana na izredno sejo, na kateri bo razpravljala o novem položaju in o korakih, ki jih naj napravi proti “uporu” Rodezije, prvem te vrste od leta 1776, ko so obja-
Boigny. Ker so volivci že pet let _	il(U, ^ su uuja.	^
“navdušeni” .za njegov režim, so j vile ..svojo enodvi.snost od Veli- no Marjano, hčeri Marjanco in
/z Clevelanda in okolice
Članski sestanek—
Društvo Slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu vabi v nedeljo, 14. novembra, ob štirih popoldne na članski sestanek v Baragov dom. Vsi člani vabljeni!
Molitev—
Članice Podr. št. 15 SŽZ so vabljene jutri ob osmih zvečer v Ferfolia pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Aidisek.
Seja—
Društvo sv. Cecilije Št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Poroka—
V soboto, 13. novembra, se bosta ob enajstih dopoldne poročila v cerkvi sv. Lovrenca Miss Theresa Marie, hčerka Mr. in Mrs. Anthony Papesh z 8416 Union Avenue, in Mr. Willis Golden. Poročno slavje bo v SND na E. 80. St. Čestitamo in želimo vso srečo!
Zadnje slovo—
Članice Carniola Hive No. 493 i.M. so vabljene jutri popoldne ob dveh v Zakrajškov pogreb, zavod, da se poslove od pok. Jožefine Žitnik.
Žalostno sporočilo—
G. Tone Lavriša s 1004 Dille-wood Dr. je dobil sporočilo, da mu je pretekli teden umrl v Horjulu pri Ljubljani 84 let stari oče Franc Lavriša, po domače Špeh. Tam je zapustil že-
ga pri zadnjih predsedniških volitvah znova izvolili za predsednika z 99.03'. glasov.
Volivnim zmagam pokojnega Stalina se je torej približal z 0.02%. Toliko mu namreč manjka do 100%. Na drugi strani je pa tudi res, da diktator Houphouet ni preveč brezobziren in da ne mori ljudi s svojo politično filozofijo. V tem pogledu je hud nasprotnik ganskega diktatorja Nkrumaba. Se mu pač pozna, da je bil vzgojen v Franciji.
širokogrudno, drugi koncilski o-četje pa mislijo, da je treba rabo omejiti tudi v slučaju obrambe. Lahko se zgodi, da bo novo
ke Britanije Združene države Amerike.
besedilo zopet prišlo v debato lo biti besedilo v tem vprašanju j pred koncem koncila.
Republikanci iščejo sami sebe
CLEVELAND, O. — Prepira- gali na strankin program in na preje še nikoli. Je torej zmaga-
eNm koli orožjem. Ruski o-
i	v	U1
vP^^sni satelit bo torej ^ati.
rodil
prerekanje med diplo-
ptrT Nesreče doma CHICAGO, m. - Skoraj polo-
0 vseh smrtnih nesreč doma 2godi zaradi padcev.
ti se in biti discipliniran pristaš stranke, to je posebna umetnost, ki se je ne naučiš tako hitro. Demokratje so rabili cele rodove, da so se izvežbali v njej. Se stalno prepirajo med seboj, toda v odločilnem trenutku potegnejo skupaj, ako jim ambicije posameznih kandidatov ne zmešajo računov.
Republikanci se šele sedaj Ličijo, kako se lahko prepiraš in pri tem ostaneš dober pristaš. Do sedaj so veljali kot dobro organizirana in disci p linirana stranka. Šele Goldwaterjeva politika jih je lani razcepila ne samo na konservativno in zmerno, ampak na celo vrsto drugih manj pomembnejših struj. Videli smo, kako so posamezni republikanski kandidat j e kar naravnost nastopali v svojem lastnem imenu in poudarjali, da jih z republikansko stranko veže samo preteklost ne pa bodočnost. Drugi pa niso šli tako daleč, so samo trdili, da je stranka potrebna obnove in da so oni tisti, ki bodo to delo opravili, seveda, če bodo zmagali. Izjeme so pa bili tisti kandidat j e, ki so prise-
strankino preteklost.	J la, četudi je bila poražena. Ni
Vsa ta pisana družba je mora- namreč dosegla svojega cilja:
hotela je preprečiti Lindseyjevo
la zmešati pojme v vodilnih republikanskih krogih. Vsak viden repubikanec je po. svoje razlagal rezultate volitev in jih zopet po svoje skušal zasukati tako, da bi imela stranka od tega kaj koristi.
Bivši podpredsednik in republikanski kandidat za predsednika Nixon vidi na primer v izidu volitev _ poziv, da se morata Goldwaterjevo k o n s ervativno krilo in liberalno krilo njujor-škega župana Lindseyja spraviti, se navaditi na načelo mirnega sožitja in skupaj udrihati po demokratih. Kako bi se to dalo doseči, tega Nixon ne razodene. Verjetno bi pa njegovemu razodetju ne verjela večina republikancev. Večino namreč sestavljata ravno obe krili, konservativno in liberalno, ki mislita čisto drugače.
Goldwaterjeva struja smatra izid volitev kot dokaz, da je na pravi poti. Saj je na primer neodvisna konservativna stranka v New Yorku dobila pri občinskih volitvah toliko glasov kot
zmago. Goldwaterjevi pristaši vidijo dalje na zahodu lepo bodočnost za svojo strujo, kajti tudi tam so dosegli nekaj lokalnih zmag. Niso torej prav nič navdušeni na mirno sožitje z liberalnimi somišljeniki.
Voditelji liberalnega krila v stranki so pa tudi samozavestni. Trdijo, da so s svojo taktiko in svojim programom prodrli v demokratske vrste in pritegnili nase celo črne volivce, kar je za New York deloma tudi res. Ravno tako so republikanci v Louis-villu pritegnili glasove črnih volivcev, ker se je tam republikanska stranka bolj goreče potegovala za civilne pravice kot konservativni demokratje. Zato mislijo, da ni treba, da bi si obesili na vrat breme konservativnih somišljenikov, ki bi jih le ovirali v njihovi novi republikanski politiki, ki gre močno “na levo”, če smemo tako reči.
Svojo skupino v stranki ima strankin glavni ravnatelj ohajski republikanec Bliss. Ne briga
se za prepire, kdo je na levi ali na desni. Njemu je glavno, da zmagajo nasprotniki demokratov, pa naj imajo take ali take programe. Zato je vnet za stališče, da mora stranka podpreti vsakega kandidata, ki ima kaj upanja na zmago, in ni treba, da bi še preiskovala, kako daleč je zvest tradicijonalnim republikanskim političnim načelom.
Seveda je med republikanci tudi dosti takih, ki sedijo na plotu in čakajo, kaj bo. Mednje spada na primer znani republikanski senator Dirksen, ki se noče nikjer pokazati in govoriti na shodih, dokler ne bo videl, kakšen veter bo zmagal med njegpvimi pristaši.	)
Ideal za republikance bi bil dosežen, ako bi mogli nastopati kot bi kazalo, v eni državi kot napredni politiki, v drugi pa kot konservativni. To igro igrajo demokratje že desetletja, pa dona-ša zmeraj manj sadov. Volivci so ostali zmeraj bolj prebrisani, ne dajo samo na besede, hočejo videti ciljanja. Zato ni verjetno, da bi republikanci dosegli ta cilj.
taada v lisfaeziji nadaljnje iioj z rdečimi
DŽAKARTA, Indonez. — Predsednik Sukamo poziva k pomiritvi, pa je moral pod pritiskom armade obljubiti, da bo “razmišljal” o razpustu Komunistične partije. Ta je pritisnila na parlament, da je pognal iz svoje srede 57 komunističnih poslancev. Komunisti so morali tudi iz vlade. Armada se za Su-karnove pozive h kompromisu ne meni in načrtno čisti deželo komunistične nadlege.
Komunisti so se med tem zbrali v glavnem v osrednjem delu otoka Java na področju kakih 100 kvadratnih milj okoli ognjenika Mt. Merapi, kjer naj bi bilo prebivalstvo rdečim najbolj naklonjeno. Ti naj bi imeli tam okoli milijon pristašev, o-koli eno tretjino med celotnim prebivalstvom. Pri takih razmerah je vodstvo gverilske vojske lahko do neke mere uspešno.
Armada se tega zaveda in je zato poslala proti rdečim močne enote svojih najboljših čet, da rdeči upor stro, predno bo pognal globoke korenine. Dosedanji uspehi oboroženih sil v tem pogledu niso posebno prepriča-valni. Trdijo, da se na področju Mt. Merapi zadržuje tudi vodnik indonezijskih komunistov Aidit.
Mauretania sla za staro železo
LONDON, Vel. Brit. — Znani Cunardov veleparnik Mauretania, s katerim se je tudi nešteto slovenskih ljudi vozilo preko Atlantika, je bil prodan za staro železo.
Mauretania je prvič plula preko Atlantika leta 1939, med drugo svetovno vojno je prevažala vojaštvo, nato pa je bila več let med najrazkošnejšimi potniškimi ladjami.
Marijo, por. Persin, sina Rudija v Kanadi hčerko Ančko, por. Zimer, sina Valentina in v Clevelandu zgoraj omenjenega. Romanje v Hamilton—
V avtobusu za romanje v Hamilton je še nekaj praznih mest. Kdor se romanja še želi udeležiti, naj kliče J. Resnika, VU 3-1696 ali pa A. Jegliča, HE 1-3984.
Pogreb—
Pogreb pok. Jožefe Žitnik, o katere smrti smo poročali včeraj, bo v soboto ob devetih iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša, nato pa na Kalvarijo. — Pokojna je bila sestra pok. Johanne Modic in ne Medic, kot je bilo včeraj napačno objavljeno.
Veteranski dan—
Danes je “Veteranski dan”, ko se spominjamo v obeh svetovnih vojnah in korejski vojni padlih ameriških vojakov. Prvotno je bil to “dan premirja” ob koncu prve svetovne vojne. Danes so zaprti vsi zvezni, državni in mestni uradi, med tem ko so trgovine, uradi, banke in druge poslovne ustanove večinoma odprte.
Dcminikanski predsednik Garcia misli na volitve v juniju
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Domini kanski predsednik Garcia Godoy upa, da bo lahko razpisal volitve že za junij. V ta namen želi pritegniti bivšega predsednika dr. Boscha k sodelovanju. Dr. Bosch ni sovražen sedanjemu režimu, čeprav bo najbrže predsedniški kandidat levičarskih strank. Je že parkrat javno zagovarjal sedanjo vlado in njeno politiko. Prvi sestanek med obema politikoma se je vršil te dni. Nista pa o njem dala nobene izjave.
— Tekoč dušik ohladi kovino naglo do 320 stopinj F. pod ničlo.
faHž&t&M lk}M®WM !!
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0928 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece £* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1C.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 217 Thurs., Nov.Th 1965
Pismo slovenskih škofov izseljencem
Ljubljanski nadškof in oba slovenska .škofa, mariborski in koprski, so napisali skupno pismo slovenskim izseljencem po vsem svetu. Med drugimi slovenskimi listi v izseljenstvu je bila naprošena tudi Ameriška Domovina, da pismo objavi. Beseda slovenskih škofov je nam vsem draga in koristna, saj gotovo ni nič drugega kot nasvet, kako naj verni Slovenci živimo čim boljše po veri vsak v svoji župniji in škofiji.
1.
Dragi rojaki! V svetem pismu beremo, kako je angel Rafael spremljal mladega Tobijo, ko je šel v tujino. Po poti ga je varoval nevarnosti, v tuji deželi mu je pomagal, da je srečno opravil očetova naročila, in nazadnje ga je srečno pripeljal nazaj k njegovim staršem. Tudi vas, dragi rojaki, je spremljal na poti v tuje dežele angel varuh. Bil je sicer neviden, a vas je prav tako skrbno vodil, kakor je Rafael vodil mladega Tobijo. Pomagal vam je, da ste pri tujih ljudeh dobili kruha in zaposlitve ter ste si, vsaj premnogi, mogli postaviti drugi dom. Bog je po svojem angelu čudovito skrbel za vas. Bodite Bogu za to skrb hvaležni To hvaležnost skazujte na ta način, da na Boga in na njegove zapovedi ter na svoje verske dolžnosti tudi v tujini nikoli ne pozabite.
Pa kakor je Bog Tobiji dal vidnega angela varuha in spremljevalca, ga je dal tudi vam — v podobi domačih dušnih pastirjev. Kjer koli vas je več skupaj naseljenih, tam imate, vsaj često, med seboj tudi domačega duhovnika, ki prihaja k vam, da vas in vaše otroke poučuje v sveti veri, da vam opravlja sveto mašo in vam deli zakramente. Papež Pij XII. je kmalu po zadnji strašni vojni izdal posebno pismo, ki se začenja z besedami: “Begunska sveta Družina" Z njim je uredil dušno pastirstvo za izseljence tako, da naj imajo rojaki katerega koli naroda med seboj tudi domačega duhovnika, ki naj skrbi za njihove duše. Duhovniki naj gredo za ljudmi, ko se selijo in naj kakor angel Rafael skrbe, da se izseljeni rojaki med tujimi ljudmi versko ne izgubijo, ter jih vodijo tudi na tujem v srečno večnost. Hvala Bogu, za naše izseljence je glede dušnega pastirstva dokaj dobro poskrbljeno. Vi ste se razšli po vsem svetu, toda škofje so vam poslali duhovnike, tako kakor je Kristus poslal apostole. Ti žive med vami skromno, včasih celo ubogo. Prišli so med vas, poslani po škofih v živi veri, da ni dovolj, da človek najde kruha in si ustvari tudi med tujimi ljudmi urejeno življenje, marveč da ima tudi neumrlji-yo dušo, ki se ne sme vekomaj pogubiti. Kristus namreč pravi: “Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi.”
Zato, dragi rojaki, se radi oklepajte svojih dušnih pastirjev. V tolažbo vam bodi, da slišite iz njihovih ust božjo besedo v domačem jeziku, pa tudi da morete pri njih v domači govorici opraviti spoved. Duhovnikova dolžnost je tudi, da vam v kateri koli stiski pomaga, zakaj tudi za duhovnika velja beseda apostolova: ‘Tera brez del je mrtva.” če ne izvršujemo del ljubezni, nismo Kristusovi učenci. Mnogi izmed vas ste bili duhovnikove pomoči že deležni in ste se prepričali, da duhovnik ne živi med vami za to, da bi mu stregli, ampak za to, da bi stregel, kakor je rekel o sebi naš Gospod. Tudi duhovnikova živa vera se mora pokazati v nesebični ljubezni do svojih bratov: “Kar koli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili,” nas je učil Kristus. Tudi tisti, ki pridete v tujino samo za nekaj časa na delo, radi poiščite stik z domačim 'duhovnikom. Tako boste tudi zunaj domovine ostali stanovitni v veri ter si prizadevali za dobra dela ter tako živeli po Kristusovem nauku.
Prav tako ljubite, dragi rojaki, in se radi oklepajte svojih domačih katoliških skupnosti. Kjer vas je več, se radi shajajte tudi zunaj cerkve. Med svojimi ljudmi se čutite domače, med enako mislečimi boste tudi v svojem verskem prepričanju bolj utrjeni.
Vaše največje bogastvo in vaš ponos so vaši otroci. Zanje vse žtrvujete, v skrbi za svoje otroke vidite velik smisel svojega življenja in v tem občutite tudi notranjo srečo. Radi pošiljajte svoje otroke, če le mogoče, v katoliške verske šole. O ko bi se le dovolj zavedali, kakšna sreča je za otroka katoliška šola. Veselite se s svojimi otroki, ko gledate, kako napredujejo ne le v svetnem znanju, temveč tudi nebeškega Očeta in Kristusa, našega Odrešenika ter njegovo mater vedno bolje spoznavajo in se z vnemo prizadevajo, da uravnajo po božji volji svoje življenje. Kako ste vi srečni na dan, ko gredo vaši otroci k prvemu svetemu obhajilu ali ko gredo k sveti birmi. In če doživite, da se Vaš otrok tudi srečno in katoliško poroči, ste upravičeno zelo zelo srečni, ker vidite, kako je vaša verska vzgoja kronana z uspehom
(Konec jutri)
BESEDA IZ NARODA
Ilovice iz dobrepoljske doline
Cleveland, O. — Pred kratkim sem prejel od gospoda župnika Rafkota lepo sliko popravljenega zvonika cerkve sv. Antona na Zdenski rebri, za popravilo istega smo tukaj pred petimi le' ti zbirali denar. Nabirka je lepo uspela in rad bi se zahvalil vsem darovalcem širom Amerike in Kanade. Kakor se vidi na sliki, je zvonik lepo popravljen, zvonovi zopet visijo v njem in pojejo v čast božjo. Tudi orgle na koru so popravljene, kolikor je bilo to mogoče v danih razmerah. Cerkev je za enkrat enostavno pobeljena in krasne slike, ki prikazujejo življenje sv. Antona (delo bratov Šubicev), so pokrite in čakajo boljših ča' sov. In jih bodo tudi dočakale. Mežnarije in gostilne ni več, iz ravnana je z zemljo. Tudi prijaznega mežnarja gostilničarja ni več.
nju. V njem so sedaj kino predstave. Nihče se ne zmeni, da bi kaj popravili in dom ohranili. Morda tudi zato ne, ker je bil postavljen v spomin najbolj nesebičnemu možu, organizatorju kmetov, pisatelju, sinu dobrepoljske doline.
Daleč naokrog znanih sejmov na Zdenski rebri ni več. Na te sejme so prihajali tudi tuji kupci iz Italije in Nemčije. Tu se je prodalo mnogo lepo rejene živine za zakol in izvoz. Ti sejmi so bili štirikrat na leto in so imeli važno gospodarsko vlogo za dobrepoljsko dolino. Za cerkev sv. Antona so bili lep vir dohodkov v obliki “božjega denarja”, ki je bil posebna klavzula pri vseh kupčijah živine. Vsak kupec je moral na zahtevo prodajalca nekaj dati za tako-zvani “božji denar”. Tudi tuji kupci so to sprejeli, bila je pač navada, da mora sv. Anton dobiti svoje od vsake prodane glave. Razumljivo, da je bila romarska cerkev sv. Antona bogata in nadvse lepo oskrbovana po zaslugi vernega slovenskega kmeta, ki ni na sv. Antona pri nobeni kupčiji pozabil. Danes seveda tega ni več, sv. Anton je ubog, prav tako je ubog tudi kmet. Hlevi so prazni, pač novi red. Pa vse bo prešlo. Narod bo pa ostal in dočakal lepše čase. Še bo veselo pri Sv. Antonu na Zdenski rebri.
Darovalci lahko vidijo na sliki, da je bila nabirka lepo in premišljeno uporabljena, da se je dosti napravilo. Prepričan sem, da sv. Anton ne bo nobenega darovalca pozabil. H koncu tega dopisa se čutim dolžnega, da na tem mestu izrečem v svojem imenu in v imenu vseh darovalcev iskreno zahvalo č. g. L. Bazniku, župniku pri Sv. Vidu v Clevelandu, za pokroviteljstvo in moralno oporo pri nabirki, da je ista tako lepo uspela. Najlepša hvala tudi za skrb in delo, da je nabirka dosegla svoj cilj; to je, da se je popravilo in drugo vse tako lepo izvršilo. Bog Vam plačaj, č. g. msgr. L. Baznik.
Končam z naj toplejšimi pozdravi vsem darovalcem, kjerkoli so!
i 1 Mirko Štupnik — Dobrepoljčan
-.....-.o------
Vabilo na veselico
Zvonik cerkve sv. Antona na Zdenski rebri
Lepo in veselo je bilo nekoč v tej daleč naokrog znani gostilni.
Pesem je donela iz mladih grl, da se je čulo daleč po dolini.
Prenekaterikrat so bile tu izrečene prve besede mladih src, ki so bile pozneje povod mnogih bodočih sreč, včasih tudi nesreč.
Dekleta so se vedno z zaupanjem obračala na sv. Antona, da jim pomore do ženinov in mož.
Velikokrat jih je uslišal, vselej pa tudi ne, o tem kroži več pesmi, ki jih pa tu ne bom navajal. To so bile narodne navade, ki so naš narod ohranjale dolga stoletja, sedaj jih ni več.
Umakniti so se morale graditvi novega sveta in reda, samo objektiven zgodovinar jih bo še nekoč vnesel v anale slovenske narodne zgodovine. Ljudje so v zadnjih letih zopet začeli romati k Sv. Antonu priprošnjiku za zdravje sebi in živini, žal, da je radi nad vse žalostnih ekonomskih razmer verni narod tako reven in ubog, da ne more darovati skoraj ničesar. Kmečki ljudje so gospodarsko popolnoma u-biti. Na nekdaj lepih in skrbno obdelanih njivah lepe in rodovitne dobrepoljske doline raste osat, mnogo njiv je zapuščenih, tako, da je pogled res žalosten na to lepo polje.
Ljudje imajo živine zelo malo, ker ni nič več donosno. Polje obdelujejo toliko, da se skromno preživijo. Kaj si mislijo nekdaj ponosni imoviti in nadvse pridni gospodarji? Kam je vse prišlo? Dobrepoljska dolina je bila nekoč gospodarsko precej močna. Kaj in koliko se je vsako leto izvozilo poljskih pridelkov in živine, o tem bi se dalo veliko napisati, pa .... V sredini fare je bila cvetoča in močna nabavno in prodajna Zadruga, časa za pripravo obširnejšega Kmetje , so bili nanjo zelo po-j sporeda celotnega slavja, nosni. Enako je bilo tudi s poso-j Nedeljo, 21. novembra, bomo jilnico. Obe ustanovi sta delo po- obdržali za svojo prireditev, ven-kojnega g. Fr. Jakliča, pisatelja, | dar bomo spremenili-njeno vsedržavnega in deželnega poslan-, bino- To bo domača zabava z do-ca. Gospod Fr. Jaklič je bil re- bro večerjo in varijetetnim spo-šitelj marsikaterega posestva v redom. Obema bo sledil ples. Po-
ples je $2. Vstopnice so na razpolago pri članih zbora Jadran, lahko pa jih naročite tudi po telefonu, če kličete 531-8317. Obed bo na razpolago od 4.30 popoldne do 6.30 zvečer. Ob sedmih se začne ples. Igral bo Gil Dobidov orkester.
Želimo sporočiti tudi, da se sedaj vršijo pevske vaje ob nedeljah od ene do treh popoldne v sobi št. 3 SDD. Na te vaje za proslavo 45-letniee zbora vabimo vse, ki imajo veselje do petja.
Publikacijski odbor Jennie Primc
Kfufs iip@lcojeiic@¥ v lewfeurglii
Cleveland, O. — Klub slovenskih upokojencev za Senklersko okrožje priredi v nedeljo, 28. novembra, zabaven večer v spodnji dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair Avenue. Od štirih popoldne do osmih zvečer bo na razpolago okusna večerja, ki jo bodo pripravile domače kuharice, poznane po svoji kuharski sposobnosti.
Poskrbljeno bo tudi za pijačo in drugo. Imeli bomo tudi dobro godbo. Prepričani smo, da bo vsakdo zadovoljen na tem našem večeru. Vstopnice so po $1.50.
Vabimo vse, prav posebno pa člane Kluba upokojencev in one, ki so že v pokoju, pa še niso postali člani Kluba. Pridite vsi, vsi boste dobrodošli!
Anton Logar -----o------
Pevski zbor Jadran vali
Cleveland, O. — Sestanek 27. oktobra v SDD na Maple Hts. je potekel v zelo prijetnem razpoloženju, še prijetneje bi bilo, če bi se sestanka udeležili vsi člani. S prigrizkom so postregli takoj po sestanku. Prihodnji sestanek bo 24. novembra 1965 na East 80th St. To bo važen sestanek, na katerem se bomo pogovorili še o zadnjih pripravah za Chicken Dinner-Dance, ki bo v nedeljo, 28. novembra 1965, v Slovenskem narodnem domu na East 80th St. Igral bo Hoyer Trio. Vstopnina bo $1.50 za osebo. Prav vse prisrčno vabimo. Kosilo bodo servirali od 5. do 10. zvečer. Prav in lepo bi bilo, da bi se člani kluba udeležili 100% te prireditve.
Še kratko obvestilo, da bodo mladi iz Newburgh okolice priredili koncert v nedeljo, 14. novembra 1965 v Slov. nar. domu na East 80th St. ob 4. popoldne. Vstopnina bo $1, vstopnice lahko dobite pred predstavo. Mladi bodo peli pod vodstvom gospoda Ralpha Godeča. Zbor šteje 46 članov. Vsi ste na koncert vljudno vabljeni.
Ne pozabite važnih datumov našega kluba:
Sreda, 24. novembra 1965, mesečni sestanek v Slov. nar. domu na East 80th St.
Nedelja, 28. novembra 1965, Chicken Dinner — Dance, sodeluje Trio Hoyer.
Anton Pelko
KULTURNA KRONIKA
Jesenski koncert Glasbene Matice
V nedeljo popoldne se je vršil tradicij onalni jesenski koncert Glasbene Matice. Bil je zamišljen kot jubilejni koncert, ker Matica praznuje 25-letnico svojega prepevanja. Pokojni dirigent šubelj je hotel proslaviti jubilej s prepevanjem izbranih odlomkov Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor. Pa je prišlo vse drugače. Prijatelj Šubelj nam je sredi vnetega pripravljanja na koncert zmanjkal, šel k Bogu na počitek. Zapustil nam je pa samo del programa, ki ga je Matica njemu v spomin tudi vključila v svoj spored. Resda smo se tekom koncerta neprenehoma spominjali nanj, še bolj smo ga pogrešali. Njegov duh je še zmeraj vladal nad koncertom, Matica je pa pokojnikovo dediščino na prvem koncertu po njegovi smrti hotela prikazati občinstvu kolikor mogoče nedotaknjeno vsaj v drugem delu sporeda. Prvi del koncerta je bil pa dodan v obliki
Cleveland, O. — Pevski zbor Jadran sporoča javnosti, da je preložil proslavo 45-letnice svojega delovanja od 21. novembra letos na 27. februarja 1966. Smoter preložitve je pridobiti več
Kmml ilailsiskiga pevskega zlora v iewtegftu
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 14. novembra, bodo v dvorani Slov. nar. doma na E. 80 St. nastopili mladi fantje in dekleta z bogatim pevskim sporedom. Prijetno jih je poslušati, ko prepevajo lepe slovenske pesmi in lepe naše melodije.
Vabim vse rojakinje in rojake, da pridejo na ta koncert in dajo mladim pevkam in pevcem poguma ter veselja za nadaljevanje njihovega kulturnega u-dejstovanja. Lepo petje je umetnina, pa tudi veselje vsakemu slovenskemu srcu. Naša dekleta
večerja (krvavice s kislim zeljem), za ples pa igrajo Veselkovi fantje (Happy Boys Orchestra).
Prosimo vse rojake od She-boygana do Chicaga, katerim je pri srcu slovenska beseda, da si ta dan rezervirajo za Milwaukee. Z Vašim obiskom daste društvu in igralcem pogum in spodbudo za nadaljnje delo!
Odbor
IZ NAŠIH VRST
Timmins, Ont. — Spoštovano uredništvo! Obnavljam naročnino za nadaljnega pol leta. List v
j.	.	. v, , redu prejemamo in smo vse-
in fante je v njem izvezbal	,	,	,. .	..	,.
siransko zadovoljni z njim, moti
nas le, da ni v vsaki številki li-
Cleveland, O. — Oprostite, da sem zakasnel z naročnino in Vam sedaj prilagam ček za prihodnje leto. Naročnik sem že 35 let in z zanimanjem prebiram Ameriško Domovino, čeprav že bolj slabo vidim. Pozdrav vsem pri listu!
John Kozel
*»
Lloydell, Pa. ■— Spoštovano uredništvo! Sporočam Vam, da želim še nadalje ostati naročnica Ameriške Domovine. Ne bi Vam rada dolgovala naročnino, zato jo danes pošiljam. S časopisom sem zelo zadovoljna. U-redništvu in .vsem naročnikom pošiljam lepe pozdrave.
Mrs. Mary Guzell
Ralph Godec.
Koncert se bo začel ob petih popoldne. Po končanem sporedu bo domača zabava, saj smo Slovenci že tako navajeni, da po vsaki prireditvi radi še malo pokramljamo o njej, pa seveda tudi o vsem drugem, kar nas ravno zanima.
Na svidenje v nedeljo v SND na E. 80 St. na koncertu naše mladine!
Jakob Resnik
Dobrepoljah, žal, da hvaležnosti zato ni užival nikdar. Kakor slišim, tudi prosvetni dom (Jakličev dom) je v zelo slabem sta-
drobni spored bo objavljen pozneje. Zabava bo v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Vstopnina za obed, spored in
Wafiife na igr@
¥ lilwaakes
Milwaukee, Wis. — Slovensko kult. društvo Triglav v Milwaukee) u vabi vse rojake in prijatelje slovenske kulture na prireditev 21. novembra 1965 v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti v Milwaukeeju. Pričetek ob 3. uri pop.
Spored obsega petje, nastop mladih harmonikarjev ter igro-komedijo “Anarhist”. Po igri bo v spodnji dvorani pripravljena
sta nadaljevanje romana “V valovih graščinskega jezera” kot je to pri drugih povestih. Poskušajte, prosim, ustreči kolikor vam je mogoče. Vas in vse bralce, zlasti Štajerce, lepo pozdravljam!
Jožica Grubič
Ženske in modra barva
Gospodinjam je najbolj pri srcu modra barva, vsaj kadar gre za pakete pralnih praškov. Po 600 britanskim, italijanskim,
napevov iz raznih oper z nekaterimi kar posrečenimi dodatki.
Povezanost med prvim in drugim delom koncerta je bila kar posrečena, akoravno se je takoj poznalo, da je zbor pod novo taktirko. Dočim je bil pokojni Šubelj otrok in gojenec evropske glasbene filozofije, je njegova naslednica Mrs. V. Fillinger močno nagnjena k ameriški tradiciji prepevanja, ki zmeraj vidi pred seboj ne samo čiste u-metnosti, kot si jo predstavljajo in želijo izvoljeni pevski ljubitelji, ampak vpošteva pri sestavljanju sporedov tudi okus občinstva, ki pa navadno ni tako slab, kot mislijo kritiki pevske umetnosti. Pa še drugo razliko smo opazili: Šubelj se je naučil pri evropskih mojstrih prožnosti, njegova naslednica pa pri ameriških udarnosti. Ne bi mogli reči, kaj je boljše. O okusih se ne da debatirati, pravi rimski pregovor.
Še tretjo značilnost smo opazili v sporedu; opere so prikrojene solistom, ne zborom. Zbori samo tolmačijo čustva glavnih junakov in junakinj, le redno igrajo neodvisno vlogo, posebno v italijanskih operah. Zato so igrali solisti glavno vlogo, pa tudi glavno težo prepevanja na jesenskem koncertu, zbor je le tu-patam nastopal kot samostojen ustvarjalec. Seveda je pa vsaka opera ustvarjena tako, da ne more postaviti v ospredje vseh solistov, samo nekateri lahko pridejo do polne veljave, drugi ne pridejo vkljub svojim talentom in zmogljivostim njihovih glasov. Tudi to je veljalo za Matični koncert.
Mrs. Prince je odlično odpela Bizetovo Habanero iz “Carmen”. Njen čisti glas je prišel bolj do veljave v nižjih in srednjih legah kot pri visokih. Je pa njeno prepevanje ostalo nedotaknjeno na znani višini. Miss Ivančič se je pa res postavila z “La Favorita”. Je s svojim nežnim srebr- * i
no-zvonkim glasom pokazala na velike razvojne možnosti v vseh višinah njenega prepevanja. Mrs. Safred in Mr. Bradach sta pa ponovno dokazala, da sta v petju vdvoje na stari višini. Sta občinstvo res prijetno presenetila. Mešani zbor se je lepo odrezal s polonezo Godunova, še bolj seveda s Foersterjevim “Gorenjskim slavčkom”. Mimogrede povedano: Gorenjski slavček je bil, če se ne motimo, star že 35 let ob Matičnem rojstvu, pa ima še zmeraj svojo veljavo. Ima svojo prirodno življenjsko silo, ki mu je nobena moderna
i vrhunska pevska umetnost ne more ubiti. Kvartet iz Rigoletta ni bil vreden naporov, ki-jih je zbor vložil v njegovo izvajanje. Prenašanje iz zbora na kvartet, to še gre, narobe pot se le zred-ka obnese.
V drugem delu koncerta so težo sporeda nosili solisti in soli-stinje: Lucija (Budan), Edgardo (Kenik), Raimondo (Bradach), Enrico (Perenčevič), Alisa (Price), Arthuro (Terček) in Normane (Opalek). Nekatere je potek opere potisnil v ospredje in jim omogočil, da so svojo nadarjenost uveljavili v polnem obsegu, drugim zopet ne. Med odlomki iz opere je bi gotovo najboljši sekstet, dokazal je pa tudi pomanjkljivo akustiko dvorane. Zbor je kolikor toliko mogel priti do veljave le na koncu tretjega dejanja. Na Lucijo je odpadlo tudi največ petja, pa ni omagovala pod njim, je ostala
francoskim, nizozemskim, šved-ina svoji priznani višini. Tudi o-skim, švicarskim in ameriškim Stali solisti so bili odlični v svo-gospodinjam je predložil inštitut za proučevanje trga štiri različno obarvane zavitke s pralnim praškom. Z veliko prednostjo so zmagali modri zavitki. Gospodinje so ocenile to barvo kot “možato”, “resno” in “pomirjevalno”. Proučevalci javnega mnenja pa niso skušali ugotoviti, zakaj imajo dnevi žehte v teh deželah tako izrazito “moško noto”.
jih vlogah. V zagato bi nas spravil, kdor bi spraševal, koga naj postavimo na prvo mesto.
Mnogo prijateljev pokojnega Šublja je počastilo njegov spomin z — odsotnostjo na njego-govem spominskem koncertu. Gotovo ne njim v čast, zato pa v škodo zamejski pevski kulturi, ki se že tako vojskuje s težavami, ki rastejo od dne do dne.
LA.
R
Issued Kvafl Thandai 'fl for th« JueoslAffl in Wisconsin *
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinn £
inrBTnro s ofia aflfl:o_tnnnr«.-
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
	|C
Address	O
All Communications	*
to	o
OBZOR PUBLISHING	o
COMPANY	o o
Marica R. 3tact,	o
Publisher	o
3601 W. Ohio Ave	k>
Milwaukee 15, Wis.	o
Tel. Mitchell 5-4373	o ©




M ilwauski zapiski
Milwaukee, wis. — Tisti,
ki potujejo skozi naše mesto bolj Poredko, se čudijo, kako se me-si° spreminja. Skoraj bi ga več 116 poznali, če ne bi brali napisa: Milwaukee. Mi tukaj se tudi ču-'iinio, kako se vse spreminja. Že Par ljudi, ki so-pred leti živeli °koli slovenske cerkve sv. Ja-^oza, je prišlo spraševat na vra-*a) če je to župnišče. Niso se več sPoznali, ko so prišli naokrog po °Pravkih. Nič čudnega ni, če po-*ein tujci ne najdejo našega slo-
Venskega farovža.
*
Poleg tega, da bo nova vele-oosta vzela veliko hiš in zemljišča, je pa v našem mestu še več Mkih načrtov, kjer bodo podirali hiše in gradili nove. Eden od ieh je takoimenovani Juneau yillage. Drugi tak načrt je razširitev 16. ceste. Gradili bodo Posebno cesto. S tem bodo seveda podrli hiše, ki bodo napoti t6j cesti. Med njimi so tudi naši Slovenci. Tako, da kdor živi da-v tistih predelih mesta, ki Se nahajajo okoli središča me-sta, ni več gotov, kako dolgo bo k® tam ostal. Vedno kdo pride Paokrog z novim načrtom. Nekateri so tega veseli, drugi pa Po. Tistim, ki bi radi prodali hi-Se v teh predelih mesta in jih do S6(!aj niso mogli vsaj za tako ce-P° ne, kakor so hoteli, bo to Prav prišlo. Drugi imajo pa toliko spominov vezanih na življe-Pjo v teh predelih mesta, da jim hudo, ko morajo zapustiti ta Preljubi okraj ali celo svojo hi-So- Marsikdo reče: to je napre-c1ok. Seveda je napredek. Toda ko napredek pride, ni več tiste-p, kot je bilo poprej. Ljudje kar nekako zgubijo voljo do skupnih naporov in se umakne-v kak predel mesta, kjer po-tem životarijo sami zase.
Prišel mi je v roko cerkveni pstnik župnije sv. Janeza. Ka-P°r izgleda, pripravljajo tam ve-Ike reči. Imeli bodo velik festi-val. Navadno imajo nekaj takega vsako leto. Bazar je napove-^ari za soboto in nedeljo tega pua, in sicer v soboto in nede-1°, dne 13. in 14. novembra. v fata bodo odprli v soboto zve-pr ob 6. Vstopnina je prosta, abljeni so Slovenci od blizu in aleč. Da imajo pravico priti tu-1 drugi, se samo ob sebi razu-hie.
Posebna točka tega programa 0 kosilo, pri katerem bodo po-
ražnju. Znani kuharski izvedenec John Rebernišek bo storil vse, kar je v njegovi moči, da postreže ljudem tako, kakor samo on zna. Kosilo bodo delili od opoldne naprej do večera ob šestih. Tako izgleda, da se bo vsakdo lahko dobro imel. Veliko ljudi je že reklo: Bom tudi jaz prišel. Reberniškovi piščanci so zares dobri.
Poleg dobrega kosila bodo imeli paketno pošto, pekarno, stojnico z nabožnimi predmeti. Za otroke bo pripravljen ribolov. Žejna grla bo čakala košara z dobro kapljico.. Gostilna, ki je drugače navadno, zaprta, bo tokrat odprla svoja vrata na ste-žaj. Tisti prostor, ki ga imenujemo v dvorani točilnica, bo odstopen za žejna grla. In še in še.
V soboto zvečer bodo postregli s sendviči. Stojnica za to bo kar združena s točilnico. Nikomur ne bo treba biti ne lačen ne žejen.
•
Društvo mož pri Sv. Janezu je imelo svoj redni sestanek na prvo nedeljo v mesecu in ne na drugo kakor običajno in to zaradi bazarja, ki se vsako leto vrši na njihovo nedeljo. Sestanek je bil v toliko važen, ker je bil glavni govornik župnik, ki je o-risal sedanji potek priprav za zidavo na novem prostoru, kamor' se bo preselila fara, ko bodo opustili sedanjega svetega Janeza na račun veleceste. Poudaril je, da bo poskrbel za ljudi, ki bodo ostali tam, kjer so sedaj. Skrbelo jih je, kako bo s prevozom. Pa jih je župnik potolažil, da bo za vse poskrbljeno. Poleg tega je omenil, da bodo kmalu začeli z resnimi pripravami za zidavo, če ne letos, ker je zima že takorekoč pred durmi, zgodilo se bo pa prav gotovo v zgodnji pomladi. Zgradili bodo najprej poslopje, kjer bodo mogli opravljati službo božjo. Arhitekta Rugg in Knopp bosta poskrbela za podrobne načrte v teku enega meseca. Izdelala sta že osnovni načrt. To se pravi, podala sta tloris zgradb, ki bodo nastale v teku let poleg sedanjega poslopja, ki ga bodo začeli graditi najprej. Ta načrt so cerkveni odborniki soglasno odobrili. Ta načrt vsebuje vseka skupaj devet zgradb. Za sedaj bodo postavili v razdobju e-nega leta pet zgradb, ki so nujno potrebne za dobro delovanje fare in njenega življenja. Po
stregli s piščanci, pečenimi na Item načrtu je predvideno, da bo
A smart dog always remembers where he buries his favorite bone
dovolj prostora za parkiranje za približno 450 avtomobilov. To je seveda velikanskega pomena. Glavna poslopja bodo stala ob Cold Spring Rd. Za sedaj bodo zidali začasno cerkev, šolo, sestrsko hišo, dvorano za družabno življenje in župnišče.
Nekaj denarja za zidavo imajo že zbranega. Nekaj upajo dobiti za prodajo preostalega zemljišča, v kar je vključena tudi dvorana, ki ga ni kupila komisija za odkup zemljišča za vele-cesto. Velecesta je že kupila 15 čevljev zemljišča, na katerem stoji cerkev, in 25 čevljev zemljišča, na katerem stoji župnišče. Ko pa kupijo četudi samo del kakega zemljišča, vzamejo vse poslopje, ki slučajno stoji na tem zemljišču. Tako bo velecesta vzela cerkev in župnišče. Zaradi tega je Sv. Janez prisiljen, da se umakne. Prevzvišeni gospod škof je tako preložil faro sv. Janeza na novo mesto na Cold Spring Road in 84th Street. O tem sem vam pa že poročal. Danes tu omenjam samo pojasnilo žunnika članom Društva mož, ki so ga prosili zato, da jim pove, kakšno je dosedanje stanje v tej prehodni dobi, ko prehajamo iz enega stanja fare v drugo. To premestitev fare lahko imenujemo novo pomlad ali novo življenje Sv. Janeza. Poživljen in prenovljen bo šel v novo dobo.
Društvo sv. Janeza KSKJ prireja ples, ki se bo vršil v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti dne 20. novembra tega leta. Začetek bo ob osmih zvečer. Igral bo Gallunov orkester. Člani, prijatelji in znanci so seveda vabljeni na ta program društva. Pomen udeležbe ni treba še posebej poudarjati. Se samo ob sebi razume, da bo dobra volja članov pripomogla k uspehu te društvene prireditve. Predsednik društva John Champa zelo želi in pridno dela na tem, da bi člani razumeli, da je to za njihovo dobro in da sodelovanje vseh članov rodi potreben uspeh.
Letalski vozel
ISTANBUL, Tur. — Istanbul nekdanje glavno mesto Turčije, je pristajališče 16 mednarodnih letalskih linij. Od New Yorka je oddaljen 26 ur navadnega letenja, od Pariza pa 8.
Vzorna zakonska dvojica
V kupeju brzoMaka sta si sedela nasproti neki gospod in neka gospa. Ona je bila mlada in lepa, njen spremljevalec pa debeluh s plešo. Doslej sta govorila le malo, pa še to le tedaj, ko sta si zamenjavala časopise in revije, ki sta jih površno pregledovala. Nenadoma ja pogledala mlada dama skozi vrata kupeja na hodnik in kot vkovana je zašepetala nasproti sedečemu spremljevalcu: “Za božjo voljo! Ta je pa dobra! Kaj naj storim, da se otresem tega vsiljivca! Je nemogoč kvasač in še povrhu dolgočasen. Seznanila sem se z njim lani v San Candidu in potem se njega in njegove žene nisem mogla več otresti.
,Omenjeni gospod pa si je medtem urno očistil očala, kajti takoj je spoznal v kupeju sedečo damo. Odprl je vrata in vstopil; “No, glej, glej, ali ste zares vi milostljiva gospa? Moja žena je tudi v vlaku. Saj se gotovo spominjate Emilije? Smem za trenutek sesti k vam? Ne, da bi počakal na odgovor, je že sedel zraven mlage gospe, ki je pri tem nakremžila kisel obraz.
“če bi vedeli, kolikokrat sva govorila midva z Emilijo o vas in o vašem ljubem možu,” je dalje pripovedoval blebetač ves srečen. Mlada dama je nervozno prelistavala revije, ki jih je imela v naročju. Debeluh je šele sedaj z zanimanjem odprl svoje trudne oči in si ogledoval vsiljivca. Zgovorni gospod se je v tem trenutku obrnil nanj in mu poročal: “Veste, ves hotel ju je nazval vzorno zakonsko dvojico. Njih očitna sreča nas je vse razveselila. Rečem vam: “prava golobčka!”
Mlada dama je pogledala proseče debeluha. Ta pa je bil presenečen nad to vestjo in prav malo vesel. Vsiljivi obiskovalec seveda tega ni opazil in je hotel besedičiti dalje. Tedaj je bilo konec debeluhovega potrpljenja: ‘‘A tako,” je dejal jezno, “tako je bilo torej v San Candidu. In to slišim šele danes?”
“Kako? Kaj pravite?” je jecljal presenečeni in buljil v debelega gospoda.
“Povejte mi vendar,” je za-
But we doubt if even a smart dog could remember the hundreds of uses of electricity represented by just one month’s electric bill.
When you look at the dollar amount of your electric bill, try to recall all the services it represents. And even if you remember only half of them, we think you’ll agree, "electricity gives big value for the money.”
Wisconsin electric power company
VEDNO PRI ROKI — Jenny White v Brightonu na Angleškem je rešila vprašanje prevoza z nakupom zložljivega bicikla. Je tako pripraven, da ga je mogoče spraviti v kovček.
I čel svoje zasliševanje debeluh, i “ali mi je bil gospod, o katerem ste pravkar pripovedovali, podoben?”
“Prav nič?” je ta brž odvrnil ves zbegan, kajti ni še slutil, kaj pravzaprav debeluh hoče.
“Potem vam moram sam povedati,” je besnel debeluh. “Veste, ta mlada dama, ki ste jo spoznali lansko leto v San Candidu in katero ste videli v spremstvu nekega gospoda kot srečno zakonsko dvojico, se piše tako kot jaz!”
Mlada dama je težko sopeč sedla na blazino. Tujec pa je postal čisto bled. Vstal je kakor pijan in komaj izustil besede: “Potem sem se gotovo zmotil, milostljiva gospa. Moja nesrečna kratkovidnost mi je napravila že marsikatero neprijetnost. Zato vas prosim, da mi oprostite.” In je izginil kot kafra.
Za trenutek je nastala grobna tišina v kupeju. Nato je debeluh dejal zadovoljno: “Tako, pa sva se rešila cepca.” “In tudi njegove Emilije,” se je zasmejala olajšano. “Toda, kaj si bosta sedaj mislila o naju, striček?”
“Kaj hočeš, moj otrok! Rekel sem samo, da se pišeš tako kot jaz! Ali pri tem ni kaj v redu?”
Papuanei niso zadovoljni z indonezijsko ohiasfjo
PORT DARWIN, Avstral. — V Zahodni Novi Gvineji, nekdanji nizozemski koloniji, ki jo “v imenu Združenih narodov” u-pravlja Indonezija, je prišlo nedavno do pravega upora domačinov. Uporniki so se polastili drugega naj večjega mesta in ga imeli dva dni v oblasti. Umaknili so se šele, ko je poslal Sukamo na otok vojaške okrepitve. Trdijo, da so se uporniki preje potuhnili, kot da bi se dejansko sprijaznili z indonezijsko vlado. Ob prvi priložnosti se bodo dvignili znova.
Zahodna Nova Gvineja je tako po kulturi, kot po jeziku in rasi popolnoma tuja Indoneziji, zato jo Nizozemci niso marali tej izročiti. Sukamo jo je hotel na vsak način imeti in je začel proti njej nekako gverilsko vojno. Nizozemska se je končno na ameriški pritisk podala in pre-
Ženske dobila delo
Čistilke
Iščemo ženske za čiščenje, ki živijo v okolici Payne in Superior Ave. 39 ur tedensko. Stalno. Prevoznina po delu. Kličite
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
241-1727 med 2:30 in 4. pop.
(219)
pustila Zahodno Novo Gvinejo Združenim narodom. Ti so jo nato prepustili “v upravo” Indoneziji. Indonezija se je obvezala, da bo tam izvedla ljudsko glasovanje o tem, ali hoče Zahodna Nova Gvineja ostati v o-kviru Indonezije ali hoče postati neodvisna država. V Džakarti na kako ljudsko glasovanje že davno ne mislijo več.
Med največjimi državami
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Brazilija obsega 3,286,170 kv. milj površine in je za Rusijo, Kanado, Združenimi državami in Kitajsko največja država na vsem svetu.
Išče se
Išče se varuhinja otrok. Ure 2.30 - 6 popoldne. 5 dni v tednu. Kličite do 2. popoldne, ali po 6. zvečer. Tel. 432-1298.	(217
Amerika na čelu
WASHINGTON, D.C. — Združene države so glavni izvoznik olja in njegovih izdelkov. Na drugem mestu je Venezuela.
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-GOOO
blizu Lorain Ave.
__________________________(219)
Čistilke
Iščemo ženske za čiščenje v E. 152 St., okolici. Dobra plača od ure. Kličite 241-1727.
(219)

lil
i i
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostni in potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nagloma preminul naš ljubljeni in nepozabni sin in brat
David J. Vrh
Dragi pokojnik se je kopal 22. septembra v Lake Erieju in utonil.
Rojen je bil 23. novembra 1945 v Clevelandu. Pogreb se je vršil 25. septembra iz želetovega pogrebnega zavoda v Collin-woodu v cerkev Holy Cross, kjer je bila darovana sv. maša za pokoj njegove duše, od tam pa je bilo njegovo truplo prepeljano na pokopališče Calvary in položeno k večnemu počitku poleg njegovega starega očeta.
Na tem mestu se zahvaljujemo rev. Thomasu McGovernu za daritev sv. maše in za ganljiv poslovilni govor. Hvala lastnikom “pet shop” na E. 185 St., in sicer Mr. Melvin Albers in Mr. Gordon 1. Nichol za izraze sožalja in dobrodelno poslugo. Hvala tudi vsem onim, ki so darovali za sv. maše in za Dom ostarelih.
Nadalje hvala vsem, ki so se poslovili od pokojnika v pogrebnem zavodu. Prisrčna hvala nosilcem krste in vsem, ki so položili mnogo cvetlic ob krsto. Hvala vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile in ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala osebju želetovega zavoda za vzorno vodstvo pogreba in za vsestransko prijazno poslugo.
Tebi, ljubljeni m nepozabni sin in brat, ki si nas tako nenadno zapustil, želimo mirni počitek in rahla naj Ti bo rodna ameriška gruda.
Žalujoči ostali:
ANTON, oče; ANTONIETTE, mati;
JIMMIE, brat; BARRY ih SANDRA, sestri;
ANTONIJA VRH, stara mati in ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 11. novembra 1965.
Moški dobijo delo
Driver — Milk Man
Retail route, East, married over 21 — high school graduate and full union contract. East 66th Dairy, HE 1-2116.
(x)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, 3 spalnice, plinski ogrev na paro, klet in pravico do omare. Nič otrok. 5915 Prosser Ave., spodaj. _______________________ -(217)
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici na tretjem. Kličite VI 3-8033.	(X)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V najem
Oddamo bVz sob, preproge, na Hecker in E. 74 St. Kličite 881-1851.	(217)
Lastnik prodaja Hiša naprodaj v okolici E. 200 in Miller Ave., blizu šole in trgovin. 4 spalnice, vse na prvem, popolnoma prenovljeno. Kličite RE 1-4264.	(218)
Farma naprodaj
33 - 27 - 64 aker med Madison in Geneva, Ohio, lep kraj. Rose Molan, Middle Ridge Rd., Madison, O.: 428-2659.	(217)
Opremljene sobe v najem
Štiri sobe za 2 samca; furnez in vse udobnosti, lastna kopalnica. Na 1142 E. 66 St. Kličite po 6. uri pop. 391-9266.
(218)
Gostilna naprodaj
Prodamo gostilno z D-2 licenco. Kličite 391-6518.	(218
Beverly Hills “colonial”
Novejša zgodnje-ameriška hiša s 3 spalnicami in kopalnico zgoraj in opaženo razvedrilnico je naprodaj na varni cesti brez prehoda, v bližini avtobusa, trgovin in šole. Lastnik postavil ceno za naglo prodajo. Izpod $25,000. Kličite IV 6-1283.
(11,12 nov.)
Dvodružinska naprodaj
Hiša, 5-5, prenovljena kuhinja, papirana in barvana. Blizu Si. Jerome in Memorial šole. V Collinwoodu, 15210 Lucknow Ave., blizu Lake Shore Blvd. Kličite IV 1-1784.	,	(221)
Naprodaj
Žična ograja in opora naprodaj po nizki ceni, 4 čev. visok, 50 čev. dolg. Dobi se na 919 E. 214 St. Euclid.	—(218)
V	najem
Oddamo 5 sob, vse prenovljene v Central National Bank poslopju, Addison in St. Clair Ave. Kličite IV 1-5380.
(221) * I
V	najem
Oddamo 4 sobe s kopalnico na E. 61 St., med Bonna in Glass
I Ave. Kličite UT 1-9947.
(218)
V i?

Pohištvo naprodaj
Za jedilno sobo, preproga 9 >: 12 in hladilnik. Kličite 442-4752.	(218)
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:

Jese in Marija
“Seveda, prav tako res, ko zadnjič novica o doktorju Kal-teneggerju. Prav nič več vam ne verjamem, maliči. Pokorno služim,” je obrnil Wolf Khnollu in vsem hrbet in odhitel štor-kljaje v divji nejevolji v Wi-dum. Na potu tja ga je napadlo nekaj otrok z ljubkimi plavolasimi glavami in mu poljubilo roke. Čudno, navadno ne prihajajo nikoli, starši jih odvračajo. — Marsikaj čudnega se godi. Morda se je pa le kaj zgodilo? Morda je le res tisto o komisiji? Gospod Bog, če bi bilo res, sam ne vem, kaj naj ti storim v zahvalo...
Prišel je v Widum. V vrtu spre vaj a hlapec čedno opremljenega vranca. Župnik je vprašal: “Čigav je konj?”
Hlapec je glup. Pa že se pokaže kanonična Urša in mekeče veselo: “Ee, ee, gospod dekan iz Grestena Gnadena so prišli s konjem, sedijo gori v sobi, ee, pa sem že hudo težko čakala na gospoda, ker ne vem, kaj bo njih tehantska gnada izvolila piti, vino ali pivo! Ee!”
“Vina,” je zavpil in odšklopo-tal ob Urši po veži in po stopnicah. Upanje, ki je še pravkar zasvetilo toplo v njegovem srcu, je proč, kajti kaj drugega pač naj bo, kakor da je prišel odgovor iz Regensburga na njegovo zadnjo pritožbo v avgustu, in sicer graja.
Dekan iz Grestena, Janez Hoffmann Ankerskronski je stal v izbi in si ogledoval podobe. Bil je visok, čeden, vro-čeok moški, ki mu je bilo videti plemstvo že od daleč. Komaj je zagledal župnika, se je obrnil k njemu in ga pozdravil priljudno: “Kako kaj, pater charissi-me? Žalost vas je zadela, vaš brat je umrl?”
“Temu se godi dobro.”
“A vam?”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP MACHINE OPERATORS
Company Will Train Tool & Cutter Grinders Experienced
Day or night shift. Union benefits. Top pay. Plenty of Overtime. Apply at
METAL REMOVAL CO.
1801 W. Columbia Ave. (6700 N.) Tel. 465-2900
(217)
CAFETERIA MANAGERS
Several high salaried positions are now open for managers and assistant managers at college campuses near major Wisconsin cities. Strong but stable expansion, of college food service operations assures positive professional advancement with excellent salary progressions. Company future offers unparalleled opportunities in a secure growing field. Please phone or write:
Mr. Orr
INTERSTATE UNITED CORP. 4301 W. Touhy Ave. Lincolnwood, 111.
Phone 583-4500 or 679-3200 r	(219)
“Tako pač, živi se!” Saj, dekan ima že pisanje v rokah, pisanje, pregrnjeno na dolgo! Ljubi moj Izveličar!
“Prinašam vam intimacijo od generalnega vikarja,” je rekel dekan prijateljsko in ponudil župniku list. Wolf ga je vzel in ga tresoč se razgrnil, se postavil proti luči, da ne bi videl ta tujec, ki pač nima srca, takoj njegove prepadenosti.
Plaho je pogledal v pisanje in iskal z očmi hudih besed: “ne-mirnež, nepokornost, očetna nemilost.” Nobena teh besed ne stoji v pismu; pač pa razbira duhovnik takoj črno, veliko, svobodno v zoprni kodrčini kan-clijske pisave:	Reformacijska
komisija proti krivovercem v Pechlarnu. Je torej le res! Vsa kri mu zavaluje proti srcu, velike melške orgle mu šumijo v ušesih. “Res je, res je!” Divje maha z rokami po zraku nad svojo glavo, potem pade od ve-* Iselja ves ubit, težak v svoj stol.
“Gospod brat, ali vam ni dobro?” je priskočil plaho dekan in mu hotel odpeti ovratnik. Pa je župnik že skočil pokonci in stekel v svojem veselju kakor nor h križu in držal našemu Gospodu intimacijo naproti; nato je planil k raabski Materi božji, pokriti s krvavimi solzami, in napravil isto. Šele ko je pismo tako rekoč nebeščanom daroval, se je pripravil, da bo dragoceno pismo sam natančno prebral, in sicer tako močno glasno in s takimi obrazi, da se je moral dekan smehljati. — Wolf pa ni mislil na dekana. Sam je s svojim Bogom in svojo radostjo, kakor pred toliko in toliko leti na dan, ko so ga v Ingolstadtu posvetili. “O Bog, moj Bog, kaj naj storim za zahvalo? Vse Indijance in pagane bi ti hotel spreobrniti in Carigrad osvojiti in Hagio Sofijo napraviti spet krščansko.” Generalni vikar je pisal tako:
“Naš očetni pozdrav in bla-goslav želimo.
Ob to Ti damo, Leon Wolf, sporočilo in v vedenje, da smo za odpravo krivoverskih nered-nosti in machinationum v Tvoji župniji, katerih pa Ti nisi kriv, na cesarsko povelje po visoki n. a. deželni vladi v soglasju z njeno duhovno oblastjo, to je s prevzvišenim doktorjem gospodom gospodom Leopoldom Viljemom, nadvojvodo v Avstriji, škofom v Pasavi in s te zemlje deželanskim oblastnikom, ki je gospod Frančišek Viljem, grof Wartenberški, škof v Regensburgu, na škofovskem ozemlju, odredili redno reformacijsko komisijo.
Ta bo prišla v Stari Pechlarn prvo sredo v adventu in bo označene nerednosti strogo preiskala in kaznovala na njih plemiških fautoribus kakor tudi brez obzirnosti na njihovih posnemovalcih in poskrbela, da se tako sramotno počenjanje v škofijskem okrožju za vedno in vselej konča. S tem Te obvestimo, da smo Ti vedno naklonjeni.
Tulln, 20. septembra 1658. Jodocus Hoepffner Predtski, m.p. Offic, et Vic. Gen. Passav.”


Dražba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY T
Ust&noTljena IZ. novembra 1*14
r Zedinjenih Državah CqJLS. IMjof Ij| Inkorp. v drž. Ullnoi* Severne Amerike OtUCZ. JUHCl, lil. 14. maja 1815
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St, Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.	j,
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, I1L JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111-
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
m
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
The iM@§ of the Sssni-taua! Meeting of The Staff Family Society of Ue§. A. Met, \\\mk
(Continued)
President Steve Kosar now called on the Spiritual Director, the Rev. Aloysius Madic, OFM.
President Steve Kosar and members of the Supreme Board:
I am here before you, attending your meeting, as your Spiritual Director and have been interested in the procedure and the reports that have been giv-
“Le-to mi povejte, gospod dekan, le-to mi povejte!” Sto reči bi bil vprašal Wolf, ko se je toliko zavedel, da je mogel v redu misliti in govoriti, — “primo “primo loco: kdo, kdo nam je to priskrbel, izvršil in prokuriral? To mano, to nebeško dobroto za telo in dušo.” Seveda, če bi gospod Hoffmann to vedel! Nič ne ve, kdo je tu igral deum ex ma-china... Če gospod brat izve za to, naj sporoči o priliki v Gre-sten.
In kdo so komisarji in kako se imenujejo?
“Prišli bodo: št. 1. prečastiti in milostni gospod Matej Kohl-weis, lilienfeldski opat, št. 2 častiti P. Jurij Maury, rektor o. o. jezuitov v Kremsu, št. 3 baron Jakob Windbag iz Gross-poppena, Grosspertholza itd. ekscelenca. Tej trojici je pri-deljenih še kakih 10 do 12. deloma duhovnih, deloma posvetnih mož, med temi gospodu Mateju sloviti Malahija Rosenthal in I patru Mauryju oče Raffinger, ki je spiritual v Kremsu.”
“Toliko da jih je? — To je pravi zbor — ne de nič, čim več, tem bolje...”
A kje bodo stanovali?
I “Na gradu.”
“Lahko noč, Weinmaister!”— Ali misli gospod dekan, da bi bilo župnišče preslabo? Če bi jih mogel povabiti na hrano ... Bi že gledal, da bi se dobile dobre ribe, dobro sadje in vino -“Če se gospod brat ne boji stroškov, prišli bi že,” je dejal dekan in se smehljal pod svojo črno bradavino. — Lej, lej, dobrega človeka! Živi v toliko si-lomaščini in uboščini v tej revni hišici; okna se ne zapirajo, vrata so razklana, gobe rastejo iz sten. Pa le hoče povabiti komisarje in jim postreči s poslastico, za katero bi moral sam držati kvatre. Mnogo župnikov v deželi mrmra na tihem ali pa glasno, ko čujejo, da pridejo red delat komisarji. “Počemu ta komedija, saj je vse v redu!” Ta človek tu pa se veseli kakor otrok, kakor resnično pobožen otrok božji. Pa prav čezenj toliko zabavljajo. Njegovi farani in njegovi vrstniki. V Regensburgu ščujejo proti njemu in dekanu ga neprestano tožijo. Zdaj si misli dekan: “Če bi le ne bilo slabših duhovnikov, kot je Wolf, bi lahko peli glorijo. Pa so še drugačne zadeve v eccle-sia sancta Dei.
(Dalje prihodnjič)
en. I, also am very much impressed by the progress and growth of the Holy Family Society.
I also observe the excellent job that the Officers are doing, for the benefit of its members and the organization, the Holy Family Society.
I pray that your good work continues for greater success and progress, and may God bless all your good works.
Rev. Aloysius Madic, OFM Spiritual Director
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anna Jerisha that the report of the Spiritual Director be accepted as given. Carried.
President Steve Kosar at this time presented his report to the Supreme Board:
Rev. Father Madic and members of the Supreme Board:
It is with pleasure that I am able to speak to you members again.
First, I will commend the Secretary, Joseph J. Konrad, for his untiring efforts and the good work he has performed to date.
We have been going along very well to date and I believe that with full cooperation in all respects, we can do better. You have noticed that with effort and cooperation so far, what the accomplishments are. I am not satisfied, although the results are good, let us make them bigger and better, I know we can do it.
The report that was read to us, from the Illinois, Department of Insurance, reassures us that we are on the right road to greater heights and successes.
We have at this time also penetrated a barrier, that is the new fields of Indiana, Missouri and Pennsylvania. Now that
fields are open to us, we must put in every effort for the expansion of subordinate lodges. We have much and untiring work ahead of us. So, at this time I ask of you the same cooperation in this effort as you have given the Secretary, the Treasurer and to me.
We can proudly say that at this time, with the growth and progress, I believe we are second in the State of Illinois.
Our big outloo'k is now toward the new fields that are open to us and with the success and vigor that we have we should attain certain goals. Also in the same breath we should be striving for more Life insurance memberships.
This is my unprepared report to you, and with God’s blessing we may attain these goals, I thank you,
Steve Kosar, President
1st Vice-President Louis Barbie asked the members of the Board, what their pleasure is to the report of the President, Steve Kosar.
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Nancy Owen that the report of the President be accepted as given. Carried.
There being no further business on the agenda, a motion is in order for adjournment.
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anton Smrekar that we adjourn with prayer by the Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic, OFM.
The meeting stands adjourned. Recording Secretary Joseph L. Drašler,
-------o--------
Smallest Republic
Uruguay is the smallest South American republic.
Sf, John She Baptist Society No. 13
Once again here is your roving reporter, ‘Tina’, reporting to you on the success of the Harvest Dance which was held on October 9th. The highlight of the evening was when stealing began. It was great fun watching the people trying t0 get away with their stolen fruit-Very few got away from our sharp-eyed policemen, but those who did not, had Judge Steve Kosar to contend with. But as usual he was very lenient. Sorry, that more of the members could not attend this gala affair'
Of course, most of the success is due to the effort of the committee who worked very hard. Charlotte Tomazin, the Chair-lady, who is also our social director, Wilma Šinkovec, Mary Kosar, who had kitchen duty and refused to leave her post. Tony Tomazin, Jr., Frank Turner, and Steve Kosar. We would also like to thank Steve Kosar for the beautiful display Harvest fruits.
Scotch Doubles were held on November 6th.
We would like to wish a speedy recovery to Mrs. Theresa Pintar and to Mrs. Mary Benedict.
Good to see you up and a-round, Genevieve Grzetič.
Fraternally yours, Tina Stanek
-------o-------
Fatal Ailment
Chicago — Tuberculosis
causes more deaths than aiV* other disease among young people between ages 15-25» but it strikes and kills peopl0 of all ages.
Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s praženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako, kot bi druga piva želela.
Vabilo na proslavo 55-letnice obstoja
Slovenske dobrodelne zveze
v soboto 13. novembra 1965
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE-
Slavnostni obed ob 6. uri Petje - govori
PEG0N - TREBAR ORKESTER
Ples od 9. ure do?
Vsi dobrodošli