223. številka Trst. v petek dne 2. oktobra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na ila, da je od strani cesarja Frana Josipa izišla inicijativa za dogovor med Rusijo in Avstro-Ogr^ko ozirom na "balkansko vprašaaje. Sedaj pa je Macedonija v plamena, kri teče v potokih in truarcma padajo pod turškimi bodali mučeniki turšse krutosti. Balkanska kriza je v najakutaejem stadiju in ves eivi-lizovani svet — v kolikor ni že popolnoma otoj>el za mučeništvo sočloveka in popolnccaa poživinil v Bvojem slave fobetvu — gleda z grozj na klanje v Maeedoniji, na skrunjenje žena, morjenje otrok, požiganje vasi in na vandalsko uničevanje vsega imetja ljudem, ki nočejo druzega, nego življenje, ki bo dostojno človeka. Cel6 v Angliji, ki je bila v vsej zgodovini tradicijonalna nasprotnica balkanskim Slovanom in večna zaščitnica za-vratnim in lažnjivim mogotcem v Carigradu, c*l<5 v Anglji je navstalo sedaj mogočno gibanje proti turškim grozodejstvom in za osvobojenje balkanskih Slovanov iz te krutosti. V takih trenotkih je dosel car Nikolaj na Dunaj, oziroma v Miirzsteg, na sestanek s cesarjem Franom Josipom. Na po svojem dogovoru čuteča človeška srca. Ali fcaj je beseda — brez dejanja ? Glavno vprešanje, kaj in kako sta določila ministra za vnanje stvari obeh držav?! Kakovi so sklepi dogovorov v Miirz-stegu ? So-li res taki, da bodo dejanja odgovarjala besedi ? Se li bo na Dunaju mani-festovano -soglasje kazalo v »primernih sredstvih« za delo pac.rikacije — kakor je na-glašal caT Nikolaj —, ali pa se kazalo — v nehanju, kakor se je, žal, do sedaj, in ki se je opravičevalo s tisto nesrečno formulo o »potrebi ohranitve statusa <|Uo< ? ! — Edino »primerno sredstvo< more biti energičen in brezobziren nastop proti zvijačnežem in 1 a ž-nikom v Carigrada, ki tem raje dajejo vse možne obljufoe, ker nikdar nobene ne spolnjujejo ! Kra k markizi. »Kaj Vam pa je, draga »noja ? Oh, ubo-žica je tafco slab -tna ! Tresla sem se, ko sem jo vidtla lotiti se stvari, kateri ni kos«. Romanca je bila prekinjena. Razdražena ee J jlija ni več upala nada jevati in prenesla je nezvesto sočutje svoje tekmovalke. Vse Balkanu gori II, a po svojem dogovoru Bti Avstro-Ogrska in Rusija prevzeli pred vsem civilizovanim svetom dolžnost, da pogasiti plamen, da napraviti red, da ustvariti tam doli civilizovane odnošaje, da tudi v vilaje-tih, kjer sedaj krvavo gospodari turški meč in teče krščanska kri v potokih, pripomoreta do veljave človeški civilizaciji in principu humacitete. Zato je ves svet pričakoval, da čuje iz najkompetentaejih ust dvojno : ali dogovor med Rusijo in Avstro-Ogrsko še obstoji — ! in se-li obe ti dve velesili zavedaš! svoje moralne obveznosti, ki jima izhaja iz dogovora "?! Odgovor na .prvi del vprašanja je dobila Evropa neposredno po prihode carja na Dunaj, Pojasnilo je povsem zadovoljivo. Izlasti mi Slovani, se svojega narodnega sta-1 šča, pozdravljamo radostno obvestilo, da sporuzumljenje med državo, katere podaniki smo mi, in Rusijo ne le -obstoji nadalje, ampak da se je celo utrdik) in poglobilo. Iz zdravijce našega cesarja na deženeju v Scb~»>n-brunnu je vel posebno topel vedub. V nenavadno živahnem tonu je povdarjal naš cesar prisrčnost »našega raamerja«. In je — naravnost in posebno pokazavši na dogodke na Balkanu — izrekal nado, d a popolno soglasje v aazorrh in uvaže-vanjifc dovede do vspeha akcij«, ki jo »izvajamo tam sporazumno v interesu evropskega miru*. Skoro demonstrativen je bil torej način, kakor Je esear Fran Josip konstatiral nadaljnji obstanek sporazumljenja med Avstro-Ogrsko in Rusijo. A tudi iz odgovora ear- jevega je vela izredna toplota, ki j 9 tem p 1-. -- - __ _ - * pomembneja, ker vLadar Rusije ni ravno i Oll LlCIll prcglCGL. gostobeseden in razsipen s toplimi .akcenti. V Trsta, 2. oktobra 1903. Tudi car Nikolaj je odgovarjal iz »polnega Deželni zbori. Tir o le ki. V vče-srca« in j« povdarjal »srčno sporaz-umJjenje« j rajšnjem tirolskem deželne« zboru je bil so-i in »pcpolnti harmonijo«, ki da je jamstvo za glasno vsprejet po Nemeih in Italijanih ulo-vspeh za »pacifikatorično delo«, zapričeto v ženi nujni predlog glede takojšnjega razprav-»skupnem sporazumljenju^. Zafcrjal da se ljanja o zakonu glede učiteljskih plač. — »človekoljubni namen« mora doseči »s pri- Italijanski posl. Brugnara je Izrekel nad mernimi sredstvi« v »trajno pomirjenje«. tem svojo zadovoljstvo in izrazil nado, da Svet je torej eul iz najkompetentnijih s tem dokazano pravno čutstvo Nemcev orno-ust zadovoljivo obvestilo. Mi smo rekli že gori, goči tudi sporazumljenje glede samouprave da se mi Slovani kakor taki radujemo na tej Trentina. vladarski manifestaciji. Radujemo, ker smo v Ć e š k i. V Češkem dež. zboru so poslanci krvnim sorodstvu ne le z velikim ruskim na- Dvofik, Kubr in Bexa protestirali proti zarodom, ampak tudi z mučeniki, ki tam doli postavljanju deželnih zborov in opozarjali na umirajo junaške in mučeniške smrti za svojo dejstvo, da je češki deželni zbor zmožen za svobodo in katere ravno ima to sporazum- ' delo, medtem ko državni zbor ne more po-ljenje med Avstro-Ogrska in Rusijo rešiti iz slovati. — Baxa je tudi priporočal splošno, objemov krutega krvnika in nasilnika. enako in direktno volilno pravico in je pozival vse češke stranke, naj se zjedinijo za sestavo adrese na cesarja. bitjema. Notranji pogled in razumevanje stvari ali idej sta v njih dovršena in pravilna. Tudi je razkril markizi hudi udarec, ki jo je za* del, vse bodoČ9 nevarnosti. Presrečna, da jo je njeno navadno bolestno stanje rešilo zadrege ie vsprejela rada duhovito sočutje go3pe j de Serizy. Da je prekinila romanco, je bil dogodek, o katerem se je več oseb precaj različno izražalo. Jedni eo obžalovali Julijno usodo ter tož li, da je tako znamenita dima za svet zgubljena; drugi zopet so iskali vzrjka njenih muk v njenem samotaem življenju. »No, dragi moj R »n^uerollea«, je rekel marki bratu gospe de Serizy, »ko si ^videl gospo d ' Aiglemont, si me zavidal moje sreče ter mi predbacival, da sem jej nezvest. Tudi ti bi si ne želel take U3ode, če bi živel, kakor jaz, jedno ali dve leti z nežno ženko, ne da bi se jej upal poljubiti roko ?"z strahu, da je ne zlomiš. Ne meni se nikdar za take nežne stvarice, ki niso za drugo, negj da ee postavijo pod steklo in da moramo vedno paziti nanje, ker nas s'lita v to njih zdrob-ljivost in dragocenost. Ali jezdiš mnogokrat s svojim lepim konjem na sprehod ? Govori Beseda na Dunaju je bila torej v pravo blagovestje za ve* svet, kjer le bijejo človeški dame so tajno šepetale; ko so se pogovarjale o tem dogodku, so slutile pričetek boja med markizo in gospo de Serizv, kateri tudi niso prizanašale s svojim obrekovanjem. Te nenavadne slutaje, ki so Julijo mnogokrat vznemirjale, so se hipno uresničile. Baveča se j z Arturjem ee je valila svojega prepričanj«, da je mordl navidezno tako lahkcčutea in mehak mož ostati zvest svoji prvi ljubezni. Včasih jej je laskalo, da je ona predmet te lepe strasti, te čista in resnične stri sci mladega moža, čegar vsa trenotja so njej po-svečtna, ki nima nobenih izgovorov, ki zardi čez vse, kaker ženska, ki misli kakor ženska, ! ki ne trpi poleg nje nobene tekmovalke ter se jej popolnoma uda, ne da bi mislil na sla-vohlepje, ča^t ali premoženje. To vse je bila sanjarila o Arturju po nespsmeti in zbog razvedrila ; a zdaj se jej je naenkrat zdelo, da se izpolnjujejo njene sanje. Na skoraj ženskem obrazu mladega Angleža je braia globoke misli, sladko otožnost in bolestno odpoved, katere žrtva je bila ona sama. V njem je zopet spoznala semo sebe. Bol in otožnost sta najzgovornejša tolmača ljubezni, ki se združita z neverjetno naglico s trpečima Kriza na Ogrskem. Khuen se potom korespondenčne pisarne opravičuje glede njegovega postopanja v seji, ko je sporočil zbornici svojo demisijo. Takoj po dotični izjavi je namreč Khuen izšel iz zbornice z vsemi ministri vred, kar eo nekateri poslanci smatrali kakor nekak štrajk skupnega minister-stva. Khuen pravi sedaj, da je bil njegov odhod iz zbornica popolnoma opravičen, ker po demisiji ministerstva je nezmiselna in brez političnega pomena vsaka debata. Tudi na dunajskem dvoru da niso zadovoljni s Ivhuenovim postopanjem in menijo, da je hotel Khuen sam pro?zroeiti in povspe-siti svoj padec. V ogrskih političnih krogih se sodi, da kralj Bedaj bržkone imenuje parlamentarno vlado, ker je jasno, da je za opozicijo ves madjarski narod. Včeraj je imela neodvisna stranka konferenco, v kateri se je razpravljalo o zahtevah, katere eo socijalisti na svojem zadnjem velikem shodu stavili do neodvisne stranke v tozadevni resoluciji. Kar ee tiče splošne volilne pravice, je p osi. T h a 1 y priporočal, naj bi se splošna volilna pravica omejila v toliko, da bi bili od nje izključeni vsi tisti, ki ne znaio madžarski pisati in čitati (!). Vendar pa sta se našla dva druga nekoliko pametnejša govornika Szatooary in Lengyel, ki sta pobijala to Thalvjevo omejitev in priporočala splošno volilno pravico brez izjeme. Slednjič se je na predlog posl. Košuta izvolila posebna komisija, ki ima proučiti in poročati o zahtevah socijalistov. Dogodki v Srbiji. Beligrajski list • Štampa« trdi, da je program prihodnjemu zasedanju srbske skupščine sledeči : Dogodki 11. junija in njih posledice, dogodki v Nišu, proračun za leto 1904, izvolitev novega državnega sveta in odobrenje nekaterih prekoračenj dovoljenih kreditov. »Štampa« meni, da izvrši skupščina ta program v kakih šestih ali sedmih mesecih. Skupščinsko pred-sedništvo bo po svoji izvolitvi poročalo kralju o položaju v skupščini ; na to poveri kralj Peter generalu Gruiću sestavo novega kabineta. Obe radikalni stranki ste se žs pogodili glede sestave nove vlade. Dunajski »Zeit« poročajo, da bo zborničnim predsednikom bržkone izvoljen nekdanji ministerjki predsednik Jurij Simić, v podpredsedništvo pa da se izvolita dva skrajna radikalea. Kakor ministerske kandidate navaja dun. »Zeit« sledeče osebnosti : zmerni radikalci: general Gruic (predsedništvo), nekdanji odposlanec v Parizu Andra Nikolid (vnanje stvari), Lazar Paču (finance), Stojan Protič (notranje stvari) ; se, da ga nočeš izpostavljati ploham in snegu. To je moja zgodba. Res je, da sem si svest čednostij moje soproge; zar Stankov.ć, trgovinskega ministra pa profesor na visoki šoli Ljubomir Davidov:^, pristaš sarajno radikalne stranke, ako bi pa Gruić poleg predsedništva prevzel tudi portfelj ministra za vnanje stvari, potem bi trgovinski minister posta! Andra Nikolić. Skrajni radikalci kandidirajo za vojnega ministra generala Putnika, a kralj Peter bi teg* izvrstnega častn ka raje obdržal na čelu generalnega štaba. Zatrjuje se, da zbornica takoj po sestavi nove vlade interpelira isto, kako stališče da zavzema nasproti macedonskemu vprašanju ? in ko nas priznate enakopravnimi ž vami! Dokler pa nas imenujete »ščavote« ; dokler nam odrekate pravioo do slovenskih šol, dokler nam kradete naše nedolžne otro-čiče s pomočjo »Lege«, in dokler smo vam inferijorno pleme — do tedaj nam ne prihajajte nikdar z nikako sladko besedo ! »Li vedete ora i frutti delia »nostra« (!) millenaria civilfu italiana?« (Vidite sedaj sadove naše tisočletne civilizacije !) Tako vsklika pisec Vrhovega glasila. Vidimo jih, vidimo! Žalibog, da jih ne samo vidimo, ampak jih tudi okušamo iu občutimo o tem na svoji koži — ne sadove kulture, ampak brutture ! »No, non piu gettarci, sdegnati, il guanto di efida! Guardate ali' avvenire! No certo noi piangeremmo per le offese da voi lan-ciate contro i nostri sentimenti. Gli italiani Predvčerajšnjim pr redil je kralj Peter amano, non piegano ; perdonano, ma non si na čast odstopajočim ministrom slovesen obed, rt n Iona schiavi della loro clemenza.« na katerem se jim je zahvalil na njih dose- »Guardate ali'avvenire !< (Glejta v ho- danjem delovanju. dočnost!) To pa to ! Od vas že smemo pri- Liberalna Btranka je v svoji zadnji eeji čakovati lepe bodočnosti! Sij imamo vsak-odstavila bivšega ministerskega predsednika danjih izgledov! Avakumovica od strankinega vodstva. »K gotovo ne bomo jokali radi ža- Dogodki na Balkanu Nekdanji srb- lieDj> ki Bte Je lučali Proti našim 5utstv*-ski odposlanec v Londonu, Mijatov;<5, poroča vanJem-« v beligrajektm »Trgovinskem glasniku« ne- Tako toreJ : mi 8mo žalili vaša katere interesantne opazke, katere je pred Mari 8 tem' danam vi hočete uni-kratkim umrli anghžki državnik lord Salis- 5 f * ; našo narodno individu-barv izrekel o balkanskem vprašanji. Salie- valnost, danas hočete ponižati barv je izjavil nasproti Mijatovici, da je bil vhelote, danam odrekate pra-njegov idejal vedno Balkan balkanskim na- , v 'l c ° d ° življenja, a mi se branimo rodom, ali, ker se bi Bolgari, Srbi in Grki in *abtevamo Pr«vice in izlaBti Pra™° raje mej seboj zadavili, nego se združdi v V9€h Pravic: Pravic0 do živlJenja po zakonih zvezo balkanskih narodov, potem bi bilo v BVO'W rojstva! To je res lepo! Italijani nam njih interesu, kakor tudi v interesu Evrope ho5ej° u£rabi*f» kar Je slehernemu narodu, in humanitete, da bi Avstro-Ogrska zasela ako ni degeneriran in korumpiran do kosti, vse balkanske drža/e s Carigradom vred. Ko najdragoceneje; a mi le branimo, kar je ma je na to Mijatovič odgovoril, da bi dolžno branifci v9ako Pleme' ker 8icer Avstro-Ogrska ne bila v to dovolj močna, žu> zaničevanje od vsega sveta — potem pa odvrnil je Salisburv, m j bi se tedaj glede moramo še Poalušati očitanje, da mi žalimo, Balkana sporazumeli med seboj Avstro- in 8icer Poalušati od 8trani onlb> kl žal,J ° Ogrska in Kusija in si ga razdelili. Srbski i»gro*«na«emu obstanku! Res, diplomat se je nad tem si'no zgražal in je velike zaloSe hInav8fcva in z a n i č e v a n j a Sal sburvja opozorH na angležke interese na mesnice treba za tako zvračanje dejstev ! Balkanu. Salisburv je na to odgovoril : »Res »Italijani ljubijo, a se ne uklanjajo ; je, bolje bi bilo, da bi stvari ne dcšle tako oni odPuš5aj<>> a ne postajajo sužnji svojega daleč, ali ker niste dovolj razumni, da bi ee U9miIJenja-« združili, nima ADglija nikakega interesa na To — kar Je tu napisal »Gazzettino« — nadaljnjem obstoju balkanskih držav, posebno Je zoPet atentat na resnico, ki je ob- se z ozirom na t«», da smo zadobili trdno Btajala C<1 nekdaj pa do današnjega dne ! Do stališče v Egiptu ter da smo postali gospo- nas v9aJ Italijani niso imeli nikdar pojma darji sueškega prekopa. Mijatović je prote- ljubezni v arzenalu svoje politiške in narodne Btiral tudi proti takemu naziranju, na kar je taktike, ker na njih strani smo videli do lord Salisburv pripomnil : »Ako vam moj BedaJ le č » n e sovražtva nasproti nam ! tretji načrt ravno tako malo ugaja, kakor Vse BO morda bili že naši Italijani, ali Bog prva dva, potem vam stavim četrtega, naj sain nam Je Pri?a* lla ga ni bil° Š3 nikdar bi namreč Rusija zavzela Ca - trenotka ali dogodka, ko bi bili oni sužnji rigrad, kar se itak prej ali usmiljenja! Sužnji pa so bili, da, sužnji vsik-elej dogodi, ter naj bi z a v 1 a - dar ~ 8VOie strasti, svojega sovražtva, svojih dala preko vsega Balkana. Mi zlih instinktov nasproti nam. Mi smo torej, Angleži nimamo niti najmanje ki bi imeii kaJ pozabljati in — odpuščati! želje zaplesti se z Rusijo v vojno Tako je bilo doslej vedno. Če pa bo radi neodvisnosti balkanskih kedaj diugače, če se naši Bodeželani italijan-narodov. ske narodnosti heroičnim činom vzbudivše se plemenite etične sile osvobode iz tega su-1 rŽ2lšlCS V©8ti ženjstva in se povspnejo v višine pravičnosti Kdo je žalil in kje je bila krivica ! P° »htevi resničie človeške civilizacije, po-Včerajšnje izdanje Vrhovega »Gazzettina« tem bomo mi prvi, ki jim bratski sežemo v prinaša daljši Članek pod naslovom »Rccioti roke! Potem bo od naše strani rado vse po-Garibaldi e i Croatic. V tem članku (ki je "hijeno in vse — odpuščeno! pa bil deloma zaplenjen) opisuje nekdo lju- Sijajna zma;a slovenskih odvetnikov bežen (!!i, ki jo baje goji Garibaidi do — v Trstu. »Slovenec« piše: Sodnija v Trstu Hrvatov! Gar.baidi je v nedeljo dne 27. je dobila ukaz, da mora e slovenskimi stran-septembra t. L re* rekel na shodu »Patr;e< kami razpravljati v slovenskem jeziku. Slo-v Vidmu, da bi bil on, kakor pravi liberalec, venski tržaški odvetniki so se koj ponudili, pripravljen pr.skočiti na pomoč tudi Hrva- da so pripravljeni vrstiti se na slovenskih tom, ako bi isti vojevali za svobodo naroda razpravah, kadar je potreben na slovenski in njega pravice. Te be»ede je Garibaidi iz- razpravi uraden branitelj. Te ponudbe se pa govoril premišjeno in gotovo ne brez na- niso držali, ne vem, ali sodnija ali odvetniška mena ! zbornice, in prihajali so na slovenske razprave M: pa ne dajemo na Garibaldijeve b e- kakor uradni l ranitelji laški odvetniki, ki sede niti pUsavega creha in bi ne dali nič, niso umeli slovenske razprave. Proti sloven-tudi če bi govorili slieae besede vsi ita- skim razpravam pritožili so se laški odvetniki 1 ansKi prvaki, od najneznatnejiega do naj- na Dunaj in sedaj je prišel ukaz z Dunaja, vjega ! naj prihajajo na razprave slovenski Besede so >samice«, je rekel svojeeasno uradni branitelji. Toje v s p e b vitraj-bivši župan tržaški dr. Dompieri — Čini pa nih slovenskih odvetnikov v bo — samci! Tratiivbrambo pravic našega Garibaldijeve besede so res lepe, ali kaj jezika v hiši pravice — in k a -nam koristijo njega lepe besede, ko nas pa kor trda kraška skala vztraj-vi, avstrijski Italijani in v prvi vrsti slo- nega d t. Gregorina jim na čelu. vanaki renegatje — tepete dan na dan ! Kako je že rekel Gretarskv ? »Z onimi za- Odresanie vsake pravice do obstanka, krivljenimi kljukami, katerim pravijo učenjaki kakor je prakticirate vi proti nam — to je boste izvojevali slovenski odvetniki naše vse pred nego sredstvo v blaženje nasprot- slovenske pravice na slovenski zemlj*«. stev med dvema nar<»dnostima, katerima je Naši svečeniškl reformatorji In naša usojeno živeti v sosedstvu, ena poleg druge! M»I$k« mizerija. Pišejo nam dne 30. sep-Za nas bodi> veljale Garibaldijeve besede, t^mbra: Naznanjam Vam, da sem tudi jaz kadar porečete in dokažete t d s čini, da nam eden t stih, ki sem bil po nevšečn h razmerah dri vešča te vse pravice, ki jih že uživate vi, prisiljen dati svojega 6 letnega fantiča v laško šolo v nlici Kandler. Danes je prišel prvikrat duhovnik v šolo, v prvi razred. Vprašal je mojega fantiča, da-li zna napraviti križ ? Otrok je odgovoril, da zna, ali le po slovenski (ker doma da govorimo samo slovenski). Ia na ta nedolžni odgovor nedolžnega otročiča se je dotični oznanjevalec vere Kristove, ki je vera ljubezni in vesoljna, odzval z besedami: Va in Russia! To je kratki dogodek, ki sem ga hotel zabeležiti tu in ki — toliko govori. Ne le, da jć velepoučen za fanatizem znanih duhovskih reformatorjev, ampak nam tudi kaže v bengalični luči našo šolsko mizerijo — ta pravi škandal! Jaz menim, da, ako bi tržaški Slovenci delali kako novo prošnjo za slovenske šole v Trstu, bi moralo zadostovati naučni upravi že zabeleženje tega edinega dogodka. V tem bo kaže vsa naša šolska mizerija in priča, kako opravičen je klic : Dajte nam vendar enkrat slovenske šole! Ta klic moremo dvigati v imenu pravice, v imenu šolskih zakonov, v imenu pedagogičnih načel, v imenu dobre vzgoje, torej v imenu eyropske civilizacije, in ne v zadnji vrsti v imenu — človekoljubja. Slovenski oče. Narodna nestrpnost v okrajni bolniški blagajni. Neki delavec (čegar ime imamo zabeleženo) se je prijavil blagajni bolnim dne 21. t. m. Zdravnik dr. Israel je prišel k njemu na dom in ga pripoznal bolnim ter je velel d e I a v c'u, naj pride k njemu, čim mu bo nekoliko bolje. Prosimo čitatelje, da si to odredbo zdravnikovo posebno obdrže v spominu. V zmislu ukaza zdravnikovega seje delavec podal v ponedeljek ob 10. uri predpa-ludne na ambulanco v ulici Foscolo. Vizite tam so sicer določene za zavarvance blagajne za 11. uro, ali naš delavec je šel nalašč nekoliko boj zgodaj od doma, da je mogal iti počasi, ker se je čutil se slabega. Nekoliko pozneje, koje delavec odšel od doma, paje prišel nadzornik blagajne in ga, seveda, ni našel doma. Na ambulanci ni našel bolni delavec re-čenega zdravnika, ampak njegovega namestnika, ki je opravil svojo dolžnost. — Naš delavec je bil bolan do 30. t. m., do srede. Tega dne, ob 8. uri zjutrej, je zapustil zopet sveje stanovanje fin je odšel v blagajno p o podpornino. In zopetje ravno v tem čašu prišel na njegov dom nadzorn ik blagajne in ga, seveda, zopet ni našel doma. In zopet prosimo čitatelje, naj si obdrža v spominu, zakaj ga ni našel!! Delavec je čakal pri blagajni do 9. ure. Potem še le so ga posiali v prvo nadstropje k tajniku. G. uradnik je obgovoril našega delavca — to se umeje ob sebi — po italijanski. Dalavec pa mu je pripomnil uljudno, da ne zna ital janski. A odgovor mu je bil ta, da ga je uradnik nagnal iz sobe z besedo — ščavo ! ! Delavec je izišel iz sobe in šel zopet doli k blagajni. In tu je čakal, čakal in Čakal do — 1 - urepopo-1 u d n e. Prosimo: vsega skupaj je čakal od 8. ure zjutraj do 1. ure in pol popolud ne! Sedaj eo mu še le veleli, naj pride jutri ob 10. uri prtdpoludne. — Torej kakor včeraj. Mož je storil kakor so mu veleli. Tu je zbranim delavcem velel vratar, ki ima nalog, da zbira dokumente in zove ljudi po imenu, da oni, ki bo poklican, naj gre gori k tajniku. Poklican je bil tudi naš človek. Šel je torej — z drugimi — gori v prvo nadstropje. Tu so morali zopet čakati nad eno uro. Slednjič je naš delavec vendar doael prad mogočnega gospoda uradnika. In ta ga je zopet nagovoril po italijanski, a na obnovljeno pojasnilo cd strani delavca, da ne zna italijanski, ga je uradnik zopet nagnal s ščavo in mu velel, naj počaka zunaj ! Delavec je ubogal, a zopet je moral čakati kake pol ure, dokler se je uradniku zljubilo, da ga je zopet pozval v sobo. In prijel ga je zopet, češ, da je (delavec) že štiri leta v Trstu » n da mora znati italijanski. Delavec je pripomnil, da pač umeje nekoliko italijanski, ali go roriti da ne more, ker doma in na delu govori vedno le slovenski. Sedaj je bil uradnik vendar toliko milosten, da je tudi glede tega delavca storil svfjo dolžnost. Dotičniku je bila izplačana podpornina. ali j — ne popolna. Dobiti je imel 22 K, ali izplačali so mu le 19 K 80 stot. In sicer so m-i odtrgali 2 K in 20 stot., ker ga nadzornik dvakrat ni našel doma !!! A sedaj prosimo čitatelje, da pogledajo tu gori, kjer je povedano, zakaj ga ni bilo doma, in videli bodo, da je bil delavec kaznovan, ker je storil svojo dolžnost, kakor se mu je velevalo ! Po vrhu šikan je siromak moral trpeti še materijalno škodo. Takovo je postopanje v tržaški okrajni bolniški blagajni z našimi slovenskimi delavci. Po gori rečenem je izključen vsak dvom na tem, da je le radi narodne animo-znosti uradnikov v blagajni siromašen delavec trpel šikane in škodo. Tako se godi v tej blagajni naš«m slovenskim delavcem, a ti ustvarjajo velik del zavarovancev! A bolniške blagajne so institucija, ustvarjena potom državnega zakona in je pod nadzorstvom drŽRvnih organov ! Je torej to državna institucija. Za nas stoji dejstvo, da bi si uradniki blagajne ne upali takih stvari, ako ne bi vedeli, da se jim nič ne zgodi ! Po pravici moremo torej tudi državno oblast proglašati odgovorno na teh škandaloznih razmerah ! — Mi pa poživljamo tudi vodstvo socijalno-demokratične stranke, naj tudi ono enkrat energično nastopi proti narodnemu šovinizmu na ustanovah, ki bi morale služiti le namenom človekoljubja!! To je dolžno tudi v imenu — int9rnacijonalnega načela ! Novi Tržacani. Domovinsko pravico v Trstu so dobili gg. : Gregor Lotrič iz Sevca pri Kranju, Štefan Stanič iz Anhovega pri Kanalu in Anton Vidmar iz Brji pri Rihen-berku. Čin 2-tisodletne — civilizacije. Predvčerajšnjim je neki biciklist vozil preko trga Sv. Ivana. (Bil je na triciklu na paro). Iz neke prodajalnice je prišel neki slovenski gospod, katerega bi bil biciklist kmalu podrl na tla. Gospod se je le prestrašil in odskočil nazaj. Lahon pa, ki bi bil kmalo kriv nesreče, ker ni zvonil — mesto, da bi se bil opravičil, kakor bi bil zahteval zakon naj-elementaraeje uljudnosti — je pogledal nazaj in zaupil: »Moštro de sčavo !« To je pojav 2-t'sočletne civilizacije ! Kaj ne? ! Slovenščina na naših sodiščih. Pred par dnevi vršila se j3 pred tukajšnjim deželnim sodiščem kazenska razprava proti nekemu v Podgrad pristojnemu obtožencu. Dve listini in sicer krstni list in informacije o obtoženčevem vedenju sti bili sestavljeni v slovenskem jeziku, vsled česar je ootoženčev branitelj, odvetnik dr. Mrach, zahteval italijanski prevod istih. Sodni dvor je odklonil braniteljevo zahtevo, z motivacijo, da § 100 k. p., na katerega se je skliceval branitelj, zahteva prevod le takih listin, ki so sestavljene v jeziku, ki ni v rabi v obaežju dot č-nega deželnega sed šča. Spuščen je t morje vojne ladije »Nadvojvoda Karol«. V nedeljo ob 8. uri zjutraj spusti se v ladijedelnici »S. Marco« v morje nova vojna ladja »Nadvojvoda Karol«. kije do'ga 118'55 metrov in široka 21 72 metrov in drži 10 600 tonelat. Ta nova vojna ladij a bo najveSa od vseh ladij naše vojne mornarice in se dograde še dve ladiji tega modela. SpušČenju v morje prisostvoval bo nadvojvoda Rajner se svojo soprogo, nsdvojvo-dinjo Marijo, hčerjo pokojnega nadvojvode Karola. Za to priliko došlo je v našo luko ! več vojnih ladij med temi »Habsburg«, 1 »Arpad«, »Aspern« in »Karol VI.« Dospel 'je tudi poveljnik vojne mornarice, admiral Spauo. Poveljništvo tukajšnjega pomorskega okraja naznanja, da bodo mogle kočije le do 7 ure zjutraj pristajati pred uhodom v ladjedelnico. Spusčenju v morje prisostvovati se bo moglo tudi z raznih parnikov, ki v ta namen cdpljujejo pred ladijedelnico. O tej priliki je vodstvo tehničnega zavoda opozorilo vse delavce pri sv. Andreju in pri sv. Roku, da dobe v soboto listke zase in za družine, b katerimi bodo imeli svoboden vstop na to slavnost. Za varnost brzojavne tajnosti. Osrednje poštno in brzojavno vodstvo izdalo je pred kratkem naredbo, ki določuje posebne norme glede brzojavne tajnosti. Posamični postni uradi prositi bodo morali za dovoljenje detično deželno postno ravnateljstvo, predno bodo odločevali glede zahtev po izdanju prepisov brzojavk, glede dovoljenja vspogleda originalov oddanih brzojavk. Ako odpošiljatelj sam zahteva informacije glede lastne brzojavke, dokazati bo moral prej svojo identiteto načelniku urada. V nobenem slučaju pa se ne sme izvenuradnim osebam izročati originalnih brzojavk. V kratkem izide druga naredba, ki bo obsegala določila glede varnosti telefonske tajnosti. 0 rabi kolkov. Upravno sodišče na Dunaju je te dni izreklo važno razsodbo glede rabe kolkov. Finančna oblast je namreč kaznovala nekega trgovca, ker je na neki dokument prilepil kolek na mesto, kjer so bile prej se svinčnikom napisane besede, katere so se potem s črniiom zapisale vrhu koleka, ne da bi se bile ee svinčnikom napisane besede pod kolekom prej izbrisale. Finančna oblast se je o tem sklicevala na naredbo z dne 28. marca 1864 št. 70, ki pravi, da se na nezakonit način prilepljeni kolki smatrajo, kakor da ne bi se bili prilepili. Upravno sodišče pa je na rekurz dotiČnega trgovca kazen razveljavilo, ker da omenjena naredba zahteva le to, da so preko koleka v jedni vrsti napisane besede, ki so v zvezi z ostalim tekstom koleku podvrženega dokumenta. Nikak zakon in nikaka naredba da ne zahteva, da bi moral biti prostor, določen koleku, prazen in čist. OtTorjenje novih prostorov konsum-neera društvu pri sr. Jakobu. V soboto zvečer (jutri) se odprejo novi prostori kon-sumnega društva pri sv. Jakobu. To je razveseljiv dogodek za tržaške Slovence sploh. To naj bo zopet zbirališče nas tržaških Slovencev! Prostori so kaj udobno in primerno prirejeni, da jih ni tacih tam v obližju. Iz-lasti bo ugajal lepi vrt in prostor za igro na kroglje. Društvo se je tudi potrudilo, da je poskrbelo dobro kapljico. Da se ta prilika čim lepše proslavi, povabilo je društvo obe pevski društvi pri sv. Jakobu in goslarje, da bi sodelovali na zabavi, ki bo v nedeljo po-poludne ob 4. uri. Ker ne bo plačati nobene vstopnine, ker so lokali udobni in lepi, a v kleti dobra kapljica, pričakovati je, da se prihodnjo nedeljo mnogo naših zbere pri sv. Jakobu. Ob enem vabi društvo za torek zvečer vse člene na pogovor in domačo zabavo. Tržaški pekorshi delavci sklicujejo v nedeljo ob 10. uri predpoludne v dvorani »Delavskega doma«, protestni shod v zadevi nedeljskega in nadomestnega počitka. Dražba sv. Mohorja. Dne 24. septembru smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej, ko mogoče. Odpravljali bomo zaboje a knjigami po tej-le vrsti: Škofi e : 1 Krška, 2. Amerika in Afrika, 3. Razni kraji, 4. I^avantinuka, 5. Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. Goriška. Cenjene gospode poverjenike, katerim ee knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje na pcšto ali železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo ča-stitim poverjenikom povrniti posamezni gg. udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. ODBOR družbe sv. Mohorja. Rajski kružok. Naznanja se vsem onim, ki žele prestopiti k ruskemu kružogu, da se zamorejo vpisati do jutri v pisarni g. dra. Rvbdra ulica S. Spiridione štev. 3. pri g. dru. Ćernetu. Vsi prejšnji novi u Senci in učenke naj se snidejo jutri v soboto 3. t. m. zvečer ob 4. uri v »Slovanski čitalnici«, kjer se določijo dnevi in ure poduka. Opozarjajo se tudi oni, ki se boje učenja slovnice, da se prirede konverzacijski večsri ; tedaj nič izgovorov in pridite vsi, ki imate resno voljo priučiti se ruščine. Zavod uv. Nikolaja priredi neka k ženski shod v nedeljo 4. oktobra ob 4. uri popoludne. Vabljene so vse, zavedne dekleta in gospe, ki ee čutijo kaj narodne. Pomeniti in dogovoriti se je treba, da se ta prepo-trebni zavod povspne moralno in materijalno. Id zato treba da skrbi v prvi vrsti naše slovensko dekle, da si ohrani svoj dom ! Torej pridite vse, ki ste prijateljica zaveda, kar Vas je v ženskih podružnicah naše «olske družbe, ter kar vas je pri Marijini družbi. Vse, vse se združimo ! »Slovansko pevsko društvo« vabi vse eenjene gg. pevke in pevce na današnjo skupno vajo, katera se bo vršila ob 8. uri in pol »večer. Naprošen: so vsi, da ss v polnem etevilu vdelete te vaje. Vesti iz ostale Primorske X Podaljšanje poslovne dobe poletnega poštnega in brzojavnega urada »Morsko kopališče Sesljan«. — Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada »Morsko kopališče Sesljan« se je do 31. oktobra t. 1. podaljšala. Vesti iz Kranjske. * Nemške predrznosti v Ljubljani naraščajo. — Tako beleži »Slovenec« — Po Mestnem trgu hodijo vsak večer nemški pobifi, baje realoi, oboroženi z debelimi palicami in kličejo izzivalno »Heil« ter krulijo po nemški, da je to očitno izzivanje slovenskih šetalcev. Predvčerajšnjim je velika množica ljudij zapoiila te pobe z Mestnega trga. Nemški smrkavci so očividno hoteli provocirati pretep. S:ariši teh pobov brani svoio pravo !! — Opravičeno vsklika »Mir« : >To je suhoparna resnica o dogodku, ki kriči v nebo. Torej mlad fanatičen nemški nacijonalee v slabo pristoječi mu sodnijski kuti si drzne z nečuveno frivolnostjo in lahko-misIjenoBtjo prevreči temeljne zakone, kakor bi pihnil — in sme biti uveijen, da ga za to čaka v kazen k večemu — avanzement ! Prav kakor na Turškem ! Za danes samo toliko. Razume se, da se storč potrebni koraki, da nemško-nacijonalna drevesa ne zrastejo do nebas, toda zabiti ne smemo, da imamo v Gradcu prijatelja, kateremu so sodniki a la zgoraj opisani njegovi lastni — otroci ! Pozor torej na Gradec, slovenski poslanci ! — V Gradcu se nekaj kuha !« Ali pozor tudi na Dunaj ! — Će je oni nemško-nacijonalni sodnik otrok prijatelja v pa jedo slovenski kru^i m bi torej morali , „ r . , , . . * g,, i Gradcu, ie pa prijatelj v Gradcu somisljenik svoie sine naučiti dostojnosti do Slovencev. ... ... .. ... ... . , 'šefa na Dunaju. Tudi tega ne smemo poza- Ti nemški dijaki izzivajo občinstvo vsak ® _ v , _ a . . , j , , -u hiti, da je voditelj naše sodne uprave g. dr. večer. Ce bi pa kdo kakega nemškega smr- ' J , „ , . . . , , ., ... _ . 'Koerber — isti dr. Koerber, ki je načelnik kavča prnel za ušesa, bo pa vse nemško . * .. .. . , . , ,. skupne naše avstrijske vlade in da so kri- casopisje upilo o slovenski surovosti, dočim , r ' . . , \ . . , ' vice, ki se gode koroškim Slovencem v sodni je le res, da smo Slovenci preponižni, ker ' ° , ,, a. upravi, le točke na sliki skupne notra- sicer bi se ne upala n. pr. celo Singerjeva \\ zaloga šivalnih strojev imeti v sredi sloven- - . . . A , . ® J 1---1---A— — vir vsemu zlu ! Ce bi Du- politike. Na Dunaju treba delati v ske Ljubljane za voditelja svoje tukajšnje Prvl vrstl» tam le , - - „ T . A . naj ne hotel, bi si tudi drugod ne upali! podružnice heilovskega izzivaca LrndDerja, J __ ki je ustanovil in vodi v Ljubljani »Trutz- burg«. * Mestna hranilnica v Kranja. V Blizu konca. (Spisal I. S. Ognjevit.) mesecu septembru 1903 je 129 strank uložilo (Dalje.) K 41.361*85, 87 strank vzdignilo K 18.316 79, Komaj seje privlekel na svoje mesto. 14 strankam izplačalo se je posojil K 34 500. Strašen smrad in zaduhel zrak ga je skoraj Stanje hranilnih vlog K 774.576 24, stanje dušil in malo je manjkalo, da se ni nesreč-hi po tečnih posojil K 583 68329. Denarni než zrušil. Nekateri, posebno tisi, ki so se promet K 169 285 45. [ racli pokazali, kako oo pridni, so že hiteli na delo. Tudi on si je takoj slekel suknjo, ali Vesti iz Koroške. se je hotel še oddahniti malo. Toda vsi okrog nespremenjeno. -+- Atentat na princip ravnopravnosti, so že delali, pa se ni upal počivati. Začel je ^086. ir se ni a i . železnim težkim betom. neznansko težak. Tudi nogi sti mu odreve-neli in skoraj zaspali. Ko bi bil smel sesti VBaj malo ! _ (Pride še.) Brzojavna poročila. Car y Avstriji. MUERZSTEG 2. (B.) Ob 8. uri in en četrt zjutraj sta odšla oba monarha na lov. Popoludne se povrneta. MUERZSTEG 2. (B.) Dosedanji vspeh lova je zadovoljil veličanstvi. Grof Golu-chovrski, ki je že v minolem letu stopil v dogovore z grofom Lamsdorfom, je imel sedaj že prilike, da je povedal svoje nazore grofu Lamsdorfu. Kazgovor se bo nadaljeval v času lovov. Dogodki na Balkana. CARIGRAD 2. (B.) Zdravijci cesarja Frana Josipa in carja Nikolaja sti napravili velik utis v Vldizu in v krogih turške vlade. Zagotovilo, da bo ohranjen mir, je jako zadovoljilo. Vprašanje Mandžurije. AVASHINGTON 1. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : Državni departement je prejel obvestilo, da je princ Cing trdno odločen odreči svoje pritrjenje vsakemu pogoju, ki bi ga Rusija ponudila za podaljšanje roka za izpražnenje Mandžurije. Kitaj ostaja pri tem, da Rusija, ki je obljubila zapustiti Mandžurijo do 8. oktobra, tu li izpolni svojo obljubo, ne da bi stavila katere si bodi druge zahteve. Usmreenje z elektriko. NE\V-YORK 2. (B) Brata Van Wor-mer, ki sta pred dvema letoma umorila svojega strica, sta bila danes4 z elektriko usmrčena. Štrajk v Trbovljah. TRBOVLJE 2. (B) Stanje štrajka je Število š'jrajkov g v znaša po bil iz-pri Zgodil se je dne 29. eept. na okrajnem so- nabijati po modelu z dišču v Rožeku na Koroškem. V imenu 14 Prvič ga kar ni mogel vzdigniti. Vsakokrat, slovenskih pesestnikov je vložil dr. ko je zamahnil, ga je zabolelo med rebri in Brejc tožbo proti nekemu Slovencu. — stemaelo se mu je pred očmi. Kar najrajši bi Tudi razprava je bila razpisana v slovenskem bil zagnal bet in pobegnil, ali... doma je jeziku. Na razpravi sami paje iz- bolna žena z nepreskrbljenimi otroci in tudi javil sodni k, da se bo razprav- on ne more živeti brez zaslužka, ljalo nemško, ker on. sodnik, da Prišel je paznik, naslonil se, kakor ne umeje slovensko! Tu imamo to- navadi, in gledal okrog. Pogled mu je rej zopet kričeč elučaj, ko bi te morali dr- zaničevalen in grozeč, a v sami postavi življani odpovedati svojim državljanskim pra- raz obaatnoati in gospodarstva, kakor vicam in bi se moral razveljaviti državni za- vseh ljudeh take vrste. kon edino le radi neusposobljenosti držav- Nekdaj, še ni dolgo tega, tedaj, ko je nega uradnik* ! ! in zopet moramo vpraša- bil paznik še delavec, kakor Delež, tedaj sta vati : ali morajo v naši Avstriji res vse stvari si bila celo prijatelja in oba sta se zaljubila stati na glavi ? Koliko časa še bomo morali v sedanjo Deleževo ž9no. Sprla sta se bila stavljati tibti staro, ali vendar vedno novo, in stepla in prijateljstvo s3 je spremenilo v ker vedno opravičeno vprašanje : je-li ljud- najhujše sovražtvo. Paznik je odnesel razbit stvo tu radi uradnikov, ali pa so uradniki nos, a Delež se je oženil žnjo. Tedaj so bili radi ljudssva, je-li mora res ljuistvo, ono, ki drugi časi. Vsako jutro in večer ga je ča- pošteoo plačuje davke, akomodirati se nespo- kala pred svojo hišo, a njemu je bilo tako sobnosti uradnikov, ki vlečejo plače iz on'h prijetno pri srcu, da bi bil zavriskal, če bi davkov, ali pa je uradnikom v dolžnost, da ga prav kdo prebudil o polunoči. Od tedaj za občevanje s slov. ljud- je paznik sovražil Deleža iz dna duše in je to tudi pokazoval ob vsaki priložnosti, po- 3Iirovno sodišče. HAAG 2. (B) Razsodišča, določeno za razsodbo v venezuelskem spornem vprašanju, je imelo danes zopet sejo. Predsednik, ruski pravosodni minister Muravjev, je povdarjal pomen razsodišča, na katerem se prvikrat udeležujejo večina narodov stare Evrops, in v katerem naj s i stori kraj strahotam vojne s pravico, ki je močneja, nego sila gromečih topov. Na to se je začela debata o tem, v katerem jeziku naj se vrši razprava. Odločitev o tem pride jutri. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNfK. Lastnik konsorcij lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edino 8 t" v Trsta so vsposobljeni stvom ? ! Nadaljni dogodki na rešeni razpravi v Rožeku se čitajo kakor kaka parodija na sodno razpravo, kakoršnja bi morala biti po načelih novega civilnega pravdnega reda: načelih ustinenosti in neposrednosti. Sodnik je zapovedal dr.u Brejcu, da mora nemški ko Je bil povišan v svojo sebno pozneje, »čast«. Postavil se je bil blizu Deleža. Gledal v enomer s posebno pozornostjo in sovražnim pogledom. Delež je vedel, daje paznik blizu, čeprav se še ogledal ni. Čutil je takoj nje-govoriti ! — Dr. Brejc je pa dal edino pravi govo prisotnost, kakor prisotnost kakšnega odgovor s tem, d* je obrazložil tožbo in sta- hudega duha. Tako se je dogajalo vsaki dan. vil svoje predlege v slovenskem jeziku. — Skoraj največ časa je oni človek prestajal v Zastopnik naspiotue stranke, dr. Mitteregger, njegovi bližini in vsaki čas je renčal: >De-je žalil dr.a Brejca in je zahteval, naj ga lež ! Al delaj, al pusti !« Delež je potem za-sodnik kontuma^ira, češ. da dr. Brejc noče dati skripnil z zobmi in jezno udaril z betom; odgovora! Tu pa se je sodnik ustrašil situ- edino na tak način si je mogel hladiti jezo vaeije in je stal pred mučno alternativo: ali in se maščevati. Delež je delal in delal proti naj kontumzcira stranko v nje navžočnosti, svojim močem, pa ne zaradi paznika, ampak ali pa naj prekliče (sodnik namreč) s*oj sklep iz strahu, da ga ne bi imeli drugi za za nemško razpravo ! ! Iz radrege ei je ho- lenuha. : tel pomagati s tem, da je pozval nekega pisarja, ki naj bi tolmačil. Ali tudi ta mož se je prestrašil in v hipu ni znal vač slovenščine ! Potem so pozvali kancelista vodjo K n K X x x x X X X X X X X X X X X D.igajalo se je t* dan ravno tako. Paznik se ni, kakor bi se bil zarotil, hotel niti odmakniti kam drugam. Kakor navlašč se ni hotel odmakniti, a Deležu so zemljiške knjige, ali tudi ta je izjavil, da ne opešale moči. Ko bi smel počivati vsaj pol >zast)pi< »nove slovenščine«. Zaključek te usor-koroško-sodne razprave je bil ta, da je sodnik razglasil sklep: razprava se odloži ; za prihodnjo razpravo se dobi tolmač ; stroške preložitve pa mora trpeti - dr. Brejc, ker da je s v o j o »t r -dovratnostjo« provzroČil odio ž e d j e. Tako se je zgodilo dne 29. septembra v Rožeku na Koroškem, ko smo izvedeli, da je to »trdovratnost«, katero treba kaznovati, ako državljan zahteva v zmislu veljavnega zakona najelementarnejo svojo pravico, ki je Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsfce zadruge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. največja tovarna pohištva primorske dežele, Solidnost zajamčena, kajti lea se osuši v~to nalašč pripravljenih prostorih 8 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. ft X n M K K K U X K U n n se x x „ x x xxxxxxxxxx» mmnx minute! Zunaj je sijalo solnce tako lepo, tako vabljivo ia ti5ki so letali polfg oken. — A on se ni smel greti na gorkem solncu, ampak tukaj je moral požirati zaduhli zrak, ker okna niso bila nikoli odprt9. Delavcem so padale potne srage z U s in cela in obrazi bo jim zardečili. Deležu je bilo vroSe, ali ostal je b';ed. Lasje so mu bili popolnoma premtčfni in po telesu mu je polzel pot. D;e uri je še le delal in že je bil tako utrujen, kakor da je delal ves dan in še hujša, ker nekdaj je po dovršenem delu ravno tiko lahko skotil kakor zjutraj. Tovarna pohištva Aleksander Levi Min z = ulica Tesa št. 52. A. _ (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnartovan cenik brezplačno ln franko. v tem, da pred sodnikom v svojem jezika oka mu je odrevenala, a bet sa mu je zdel Radi odhoda se prodajo vsi predmeti, koji se nahajajo v restavraciji Jos. Vouka na Opčinah. Sprejema zavarovanje človeškega iiv-jenja po naj razno vrstDejžih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaati je ugodno zavarovanje na doživeti* in smrt z zmanj£ujočimi se vplačili, Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim Škodam po najnižjih cenah $kode cenfuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. •M I I I A. + 1 Potrtim srcem javljava, da | je Vsemogočni poklical k sebi našo 572-letno hčerko Zorico. L Pogreb zemskih ostankov bo v soboto ob 4. uri popo-ludne iz hiše žalosti ul. Geppa štev. 16. Trst, 2. oktobra 1903. Josip in Marija Furlan, ■t ariši. H i Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delllndustrla št. 1. - Trst. Cementne plcšže umedeoe od 25 in 33 • fn, šestvogalne pk>eo dogovoru. — Se ne 1 -ji nika^e konkurence bodisi glede cene ali kakovost: bi a ga. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo »e utkoj odda v ulici Industria in ul. Guardia t ti»ah ."rt >lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadetr od 1—2 in 5—7 j op. Urar F. Pertot Pri Sv. Mar. Magd. spodnji na Istrski eesti (blizu Žavelp odda se v naj'-m tudi za 10 let hi-a s 3moč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor : nered-n«»sti v periji*li, krvavenje, !>eli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v v*eh slučajih bolezni. Ordinuje ulica di Torre Bianca št. 8. (prej u 1:■ *a Carintia i od 9-11 in do 2-4. Telefon štv. 1384. Je na prodaj MH*nxH*nn*uxx*xx Svoji k svojim L radi družinskih razmer in pod ugodnimi pogoji hiša z dobro obiskovano gostilno, vpeljano in ugodno prodajalnico jestvin, prodajo žganja in pekarijo, z prostornim gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom in zraven ležečimi dobro obdelanimi zemljišči (vinogradi), vse v najboljšem stanji in v zelo ugodni legi v bližini Tržaške okolice donašajoče veliko zaslužka in dobička. Ob jednem seproda vse pohištvo, zaloga blaga in vina. Natančneja pojasnila daje dr. Matej Pretner, v Trstu Ulica delia Cassa di Kiparmio it. 13. II. nadstropje. fOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOO« II !»* Posojila, ® ne manjše od IO.OOO kron - 11a hiše, zemljišče, dedšćine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit pur čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v j ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. • Isti popravlja male stvari brezplačno ; ter sprejema naročbe vsakovrstno obn-| valo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. XXXKXXXXXXKKXKtt* Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte deila Fabbra št. 2. in podružnica „^ISa citta di £ont)ra (4 Trst ulica delle Poste 3, vopal ul. Torre bianca Prodaja f-rebrne ure od 3 gld. uaprej, zlate ure ml 8 gbt. naprej. Izbor sten- , snih ur, regolstoi jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirfev najboljših tu- in inozemskih tovarn ulica Poste nuove Št. 3. (Brungrjeva hiša) -^- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke Moške obleke od 6.50 do 2t gkl; za dečke od t do 12 gld. Jopiči i: snovij od 3 do S gld. Hlače iz snovij od 2—i gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do S gld. Velik izbor iiniii površnikov v barvah od S do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gld. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega i a barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju dotrebe v 24 urah. == Borzni trg* št. 2. II. nadstropje (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke, Kon kurenčne Oglas: cene 8° i a Romanelli C O R S O 8. Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga galoš. oo ? Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3.20, rumena, » po gld. 3.50 Specijaliteta uluival za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumeua, angleška po gld. 3.30 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Xaročbe po meri. O oo= = CENE NIZKE. = V Tomaju, na Krasu, je na prodaj sredi vasi ležeča prostorna liisa z gospodarskimi poslopji, dvoriščem, velikim vrtoui in drugim zemlj'ščem. Pojasnila daje g. Anton Sonc v Tomaju. a oo Pošteni posiranski zasluzek za gospode in dame \>aeepa ntanu s pi-( sanjem, d. f< znanj t m naslovov, zastopstvom in razj ečtvanjem j atentov. n,b predmetov pri-»luiuje m v«ik dtn v go ovini 10 do 50 M«, j >ad i on ud h (vpra-ati je »ratuko za j 7» d*ovoi) j o*re u e: Nebenverdienst-Cent-rale v Delmenhorst. 233 E. (Nea.č-a). Operater kurjih očeh oilitoTaiii specijalist GIORDANI ki ordinira na Ccrso itv. 23, XI. nadstropje, naznanja vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali v*led zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h bolečin. < ena o-i ene krone operacijo ni nič. ako f»e pomisli na velike dobrote, koje se takoj radou<^. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Že'ezno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. Še nikdar kaj tacega !! Dobro in po cani vdobi vaak toliko ča?a, dokler traja zaloga za gld. ».80 kia^ne modne iesenske ali r.nn-ke * HLAČE i 'za gos.iod*1 od jatnčeao pristnega suki dernega dunajskega krova, lepe barve in — TRST — Piazza Nuova št. 1. vzorca. P- ši'ja jt komada hlač za gld. 3.30 — TR.ST — j po povzetju. Pri narofbi zadostuje dolgost ii* Velika zaloara vsakovrstnega usuja najboljših tu- in inozemskih toTiirn. Jf-iobs=žn st pa u Fiiijalka dunajske tvoarne za j sukno ^ ; Ch. Jungwirth, Krakov, jS. Kar ne ugaja se zamenja ali povrne denar. Tovarna nadplatov ter vseli predmetov te stroke. Ugodne cene. TRST. ^inton Sanrin pok. Frana Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Priporoča velik izbor : srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, sat i na, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. \ ezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene! JAKOB BAiVIBIČ S - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejpga. ISajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. ===== K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečk© proti kurzni m TTPte rent, zastavnih pisem, p rij ori te t, komunairih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promete izdaja k vsakemu žrebanju. kupone. = !l izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Emkompt in inltasso menic. Bor--na. naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ~ dne vzdiga. Promet i čeki in nakaznicami.