lETO XIV., ŠTEV. 227
Tjjubliana. sobota, 2&. septembra Ïff53

Cena 1C dis
SLOVENSKI
12<J ,«i «sü[MsB«-ialü/n»»Ki. p dleljc >/.L)L *INni lisk« / Direktor: Ru'ii Jan h ciba	Odgovorni urednik: Sergej Vosajak / Tiska
tiskarna »Slov. poročevalca« f Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva olirà 3. telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova ulic« »8-Ili., telefon 2Г-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 26-463, ra zunanje 2—832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601 »TV 1 * • Mesečna naročnina 200 din
Tuji opazovalci o svojih vtisih z manevrov ~
JLA
Izjave šefov tujih vojaških delegacij hi vojaških ataše jev
Redakcija »Narodne armije« je naprosila šefe vojaških delegacij Velike Britanije, Grčije, ZDA, Turčije in Francije ter vojaška atašeja Burme in Italije, da bi povedali svoje vtise z manevrov, nakar so dali naslednje izjave:
Taxi li i so pripravljeni za napad
TISKOVNA KONFERENCA KOSTE NAGYJA
„¥sak napadalec, ki bi navalil na naie državo, bi naletel na vseljndsko vojsko"
Zagreb, 25. sept. Vodja manevrov JLA generalnipol-kovnik Kosta Nagy je razložil danes domačim in tujim novinarjem na tiskovni konferenci /pomen teh manevrov in njihov uspeh. Konferenca je bila v prostoru, kjer je bilo poveljstvo manevrov.
Po besedah generalnega polkovnika Nagy ja je bil smoter teh manevrov, da se preizkusi ena izmed koncepcij obrambe v važni smeri morebitnega napada na Jugoslavijo, v smeri Trsta In Reke. Zato so bili manevri na področju zagrebške oblasti.
Glavna naloga manevrov, je dejal Kosta Nagy, je bila preizkusiti vojaško pripravljenost in stopnjo napredka JLA glede obvladanja tehnike in poveljevanja.
Ena izmed važnih nalog teh manevrov, je dejal, je bila, da se preizkusi izurjenost in poučenost našega rezervnega kadra, take oficirjev kot vojakov, ki jih jì bilo tri četrtine skupnega števila udeležencev na manevrih.
Nato je Kcsta Nagy odgovarjal na vprašam j a domačih in tujih novinarjev.
Odgovarjajoč na vprašanje, v cent je največji uspeh manevrov, je generalni polkovnik Nagy izjavil:
»Po mojem mnenju in mnenju mojih sodelavcev je največji uspeh teh manevrov v tem, v■ smo preizkusili vojaško pripravljenost naše armade, sposobnost našega starešinskega kadra, in kar je najvažnejše, sposobnost vodilnega kadra in vojakov za uporabljanje moderne tehnike. Kot vam je znano, se naša armada sedaj na covo opremlja z orožjem, ki ga dobivamo iz ZDA, Anglije in Francije. Tudi glede tega lahko z velikim zado-voi stvom izjavim, da so manevri pokazali, da je naš starešinski kader popolnoma sposoben in dorase!, da obvlada to tehniko. To lahko najbolje osvetli dejstvo, da na teh manevrih nismo imeli niti 1 odstotka poškodovane tehnike. Od več tisoč borbenih in transportnih vozil, jih je bilo samo 12 izločenih zaradi manjših poškodb.
Odgovarjajoč na vprašanje, krfcšno izurjenost so pokazali rezervni oficirji in vojaki, je generalni polkovnik Nagy dejal: »V tem pogledu sem zelo zadovoljen. V marsičem rismo zapazili razlike med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Organizacije Združenja rezervnih oficirjev bodo sedaj imele nalogo, da bodo izkušnje z manevrov obdelale v svojih organizacijah.
Novinarji so nato dobili odgovor na vprašanje, kakšna je fizična kondicija vojakov. »To ste lahko tudi sami videli, je dejal generalni polkovnik Kosta Nagy. Naj navedem samo en primer: V XIX. diviziji, ki je imela velike premike sta se samo dva vojska, prijavila za zdravniško pomoč.«
Generalni polkovnik Kosta Nagy je nato v odgovoru na neko vprašanje poudaril, da je zi stj vatno, da na teh manevrih niso ovirali iniciative teh erot in da so bili upoštevani ukazi poveljstev teh enot. Na teh manevrih se je iniciativa našega človeka, našega starešine pokazala na vsakem koraku.
V naslednjem vprašanju je fcilo govora o uporabi izkušenj iz naše narodnoosvobodilne vojne na teh manevrih. Generalni polkovnik Kosta Nagy je glede tega med drugim dejal: »Večina oficirskega sestava v JLA je prir!» iz vrst udeležencev v Dtrodnocsvobodii»! vojni. Vsi ti oficirji so napravili razne vojaške š-oie, obogrteni z vojnimi izkušnjami, k¡ jih nobena šola ne more nadomestiti. Te Izkušnje Iz narodnoosvobodilne
Smoter manevrov preizkušnja ene izmed koncepcij obrambe morebitnega napada iz smeri Trst—Meka — Naš starešinski kader je sposoben obvladati moderno vojno tehniko — Na manevrih ni izgubil življenja niti en vojak — Požrtvovalnost vojakov in oficirjev je bila na zelo visoki stopnji — Vojaki in oficirj i rezervnega sestava se bodo takoj vrnili domov — Kmetom bo povrnjena vsa škoda, ki so jo utrpeli na pridelkih
vojne so prišle prav v teh manevrih močno do izraza, to pa sta iniciativnost in odločnost.
Generalni polkovnik Kosta Nagy je nato ocenil velike premike, ki so jih napravile enote včeraj, zlasti pa predvčerajšnjim, ko se je začel protiudlar »rdečih«. O tem je dejal:
»Pri teh manevrih nismo ničesar olepšali. Videli ste našo armado tako, kakršna Je. Zlasti so bilí naporni veliki marši, ki so obsegali tudi do več sto kilometrov. Zlasti težko je bilo predvčerajšnjim, ko je bil močan dež, zaradi česar so bili pogoji podobni vojnim. Nekateri so se bali, da bo zaradi močnega dežja in Mata, naša tehnika obtičala. Jaz Pa nisem bil tega mnenja. Ш sem velik optimist. Nam iz vodstva je bilo celo prav, da Je bil dež, ker smo si pridobili velike izkušnje. Tudi v najtežjih vremenskih razmerah ob precej slabi komunikativnosti, kakršna je na tem področju, se je potek manevrov razvijal po načrtu. Ta veliki mehanizem je, kakor ste videa, deloval popolnoma normalno. Čeprav se pri slehernih velikih manevrih dogajajo nesreče, smo imeli srečo, da tudi v tako težkih pogojih ni izgubil življenje niti en vojak. Imeli smo nekaj primerov laže poškodovanih«.
'V nadaljnjem razgovoru se je generalni polikovmik Kosta Nagy pomudil pri aktivnosti partizanskega odreda, ki je deloval v zaledju »modrih«, in dejal:
»Njegovo delovanje je bilo zelo dobro. Odred je deloval v glavnem na komunikacijah za preskrbovanje nmodrih«. Delal je diverzije, podiral mostove in oviral preskrbovanje. Kakor je izjavil včeraj marša] Tito v razgovoru s člani tujih vojaških delegacij, imamo dve amnadi: reino in partizansko. In ta je nsša velika moč, kajti vsak napadalec, ki bi navalil na našo đrž'vo, bi naletel na vseljudsko vojsko.*
Na vprašanje dopisnika »Slovenskega ponočeval.« glede morale in požrtvovalnosti vojakov in oficirjev rezervnega sestava, in kako so se izkazali pri izpo1-n je vanju svojih nalog, je generalni polkovnik Kosta Nagy odvrnil: »?e marša! Tito je včertj ob sprejemu tujih delegacij naglasil ve'iko požrtvovalnost rezervistov. Tudi ml se vsi strinjamo v tem, dg je biia požrtvovalnost vojakov in oficirjev na zelo visoki stopnji Ko gcvorvro o požrtvovalnosti, ne moremo posebej govoriti o požrtvovalnosti rezervnega in akrivnega sestava. temveč o požrtvovalnosti vseh.«
Na vprašanje, kako se je izkazal poveljujoči kadar pri poveljevanju združenim silam razn h rodov vojske, je Nagy izjavil, da se Je po ddsedaj zbranih podatkih, ki so jih dali sodniki in razni vojaški opazovalci, poveljujoči kadar dobro znašel.
Pojasnjujoč nato ra-ziiko med manevri JLA v letu 1950 in temi manevri, je Kosta Nagy opozoril na besede maršala Tita, da je naša armada v tem razdobju zelo napredovala.
V nadaljevanju konference je navedel nekatere podatke o delih, ki jih je izvedla armada na manevrskem področju. Med drugim je navedel, da je dala armada 88 milijonov dinarjev za postavitev mostov, da je zgradila okrog 80 km cest in mnogo vodnjakov. Vse to bo
Maršal Tito gleda s komandantom manevrov generalnim pol kovnikom K osto Nagyjem nao ad letalcev
ostalo brez kakršne koli odškodnine v uporabo ljudstvu, je izjavil Kosta Nagy. Glede škode, ki so jo utrpeli kmetje, je izjavil, da bo povrnjena, ko jo bodo ocenile mešane komisije, sestavljene iz oficirjev in zastopnikov ljudske oblasti, ki so delale pri vseh poveljstvih. General je poudaril, da so bili organi oblasti in vse politične organizacije v vsakem oziru na reko armadi med pripravami in izvajanjem manevrov in da glede tega nima nobenih pripomb.
Neki tuji novinar je nato vprašal, če ti manevri ne pomenijo morda odgovov na zbiranje italijanskih čet na naši meji.
»Odgovor na to vprašanje,« je izjavil generalni polkovnik Kosta Nagy, »je samo manevrsko področje. Poleg tega so bili manevri tudi prej pripravljeni in v načrtu. Nimamo nobene potrebe, da bi zbirali naše čete na italijanski meji.«
Na neko vprašanje tujega novinarja je Nagy odgovoril: »Za nas vojake nikoli ni dovolj teh’ nike. Kakor ste sami videli, je bila divizija »modrih« popolnoma na novo oborožena in orožje, ki ga je imela, ki je bilo v glavnem iz pomoči ZDA, se Je pokazalo v teh manevrih za zelo dobro.
General Kosta Nagy je nato poudaril, da so on In njegovi sodelavci posebno zadovoljni s požrtvovalnostjo vojakov in oficirjev, ki je bila na zelo visoki stopnji.
Na vprašanje nekega tujega novinarja, če je bilo med manevri v uporabi kako novo orožje naše izdelave, je Kosta Nagy dejal:
»Znano vam Je, da imamo vojaško industrijo in da izdelujemo orožje v glavnem lahkih kalibrov in lahko orožje. S tem to bile oborožene naše divizije, zlasti pa »rdeči«. To orožje, posebno protitankovsko, se je izkazalo za zelo dobro.
Neki inozemski novinar je vprašal, če so bile tudi kake napake v manevrih, in dobil odgovor, da so bile, pa ne ve-
like In da so take pomanjkljivosti v vseh armadah. Nekdo je tudi vprašal, koliko so stali manevri; dobil je odgovor, da sedaj tega še ni mogoče oceniti.
Kosta Nagy je nato na vprašanje nekega tujega novinarja pojasnil operacije letalskega desanta v zaledju »modrih« v Sv. Ivanu-Zabnem.
Omenjajoč prejšnjo Izjavo generalnega polkovnika Koste Nagyja, da vojska nikoli ni zadovoljna s količino opreme, je neki dopisnik prosil Nagyja, če bi hotel našteti tipe opreme, ki bi jih JLA želela dobiti. »Potrebni so nam težko orožje, težki tanki in moderno letal-
stvo,« je odgovoril Kosta Nagy.
Na vprašanje dopisnika »Slovenskega poročevalca«, kdaj se bodo vojaki in oficirji rezerv’ ne sestave vrnili na svoje domove, je Nagy odgovoril: »Takoj, brž ko bodo oddali opremo, tako da bodo njihove vaje trajale točno dva meseca.«
Ker so biia izčrpana vsa vprašanja, je neki tuji novinar izjavil v imenu svojih tovarišev, da sta napravila nanje močan vtis navdušenost in discipliniranost vojske ter sposobnost v upravljanju in’ izva-nju manevrov v celoti. Zahvali! se je tudi za ustrežljivost, na katero so naleteli na manevrskem področju.
Izjava vodje angleške vojaške delegacije
Vodja angiesue vojaške delegacije, načelnik britanskega imperialnega štaba feldmar-šar John T-ardiiig je izjavil: »Manevri so bili zelo zanimivi. V teh nesaj dneh sem videl mnogo: videi sem XIX. divizijo v borbi, videi sem dele 24. poika, 7. divizijo v obram-. bi, crnvi pa tankovsko brigado. Zelo močan vtis je napravila name vztrajnost v borbi vseh enot, njihovo navdušenje, dobra disciplina in dobro sodelovanje vseh rodov vojske. Na podlagi vsega tega sem se prepričal, da imate zelo dobro armado«.
Na vprašanje, kaj misli o tem kako so vojaki in vodilni kader ob Vadali tehniko, je fe.dmaršal Harding dejal: »Sodim, da so zelo dobro obvladali tehniko. Vozila in ceste dobro služijo dobrim mojstrom. Rad pa bi omenil neko stvar namreč: četudi bi imeli več vozil in več cest, se ne smemo zanašati samo na to, ker bi kljub temu lahko udi izgubili«.
Izjava šefa grške delegacije
šef gì sne vojaške deigacije .siterai Konstantin Dovas je ¿javil:
* »Manevri sp pokazali velik uspeh, ki ga je v svojem razvoju dosegla jugoslovanska armada. Nas to niti najmanj ne preseneča. Vemo, da je moštvo v jugoslovanski armadi odlično to pa lahko potrdi tudi zgodovina. Borbena vrednost jugoslovanskega vojaka je znana .po vsem svetu.
Med izvajanjem teh vaj sem videl mnogo vojakov, toda na niti enem nisem zapazil utrujenosti, čeprav so zahtevali manevri velike napore. Manevri so pokazali izurjenost vaše armade in prepričani smo, da bo njena borbena sposobnost v primeru morebitne vojne izredna.
Armada nikoli ne sme ostati na eni stopnji razvoja, če hoče biti dobra armada, pač pa mora uvajati nove metode. Smer, po kateri stopa vaša armada, dokazuje, da bo vedno stopala v koraku z zahtevami sodobnega vojskovanja.
Na koncu se najlepže zahvaljujem jugoslovanskemu generalnemu štabu, ki me je povabil, da si ogiedam te manevre, ter za pozornost, ki sem jo uživat med bivanjem v Jugoslaviji«.
Izjava šefa ameriške vojaške Jek gaci je
vojaške de-Palmer je
Zivabna diplomatska aktivnost v Be opraci»
Beograd, 25 sept. (Jugopres) Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler Je hkrati sprejel danes dopoldne turškega veleposlanika Agaka Aksela in grškega veleposlanika Pirosa Kapetanidesa. V diplomatskih krogih domnevajo, da so ob priliki tega skupnega' sestanka obravnavali poleg perečih vprašanj balkanskega sodelovanja tudi problem Trsta. Politični opazovalci domnevajo, da so bili z jugoslovanske strani v zvezi s tem problemom podani novi momenti, na katere želi jugoslovanska vlada opozoriti zavezniške države.
Za tem je državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler sprejel zahodnonemške’ ga poslanika dr. Hansa KroIIa.
Predsednik republike Čile maršalu Titu
Beograd, 25. sept. (Tanjug) Predsednik republike marša) Tito je ’•rejel brzojavko predsednika republike Cile g. Carlosa Ibaneza del Campa, ki se zahvaljuje maršalu Titu za čestitke ob čilskem narodnem prazniku.
Politični opazovalci ne izključujejo, da ie bilo tudi oh tej priliki govora o tržaškem problemu.
Včeraj pa je angleški veleposlanik v Beogradu sir Iwo Mallet obiskal državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja in ostal z n”m v več kot enournem razgovoru.
Brzojavka predsednika španske republikanske vlade maršalu Titu
Beograd, 25. sept. (Tanjug). — Otroci španskih beguncev, ki so bili na povabilo predsednika republike v naši državi, so se sedaj vrnili domov. Predsednik španske republikanske vlade v izgnanstvu g. Just je noslal predsedniku republike marš .lu Titu tole brzojavko: »Nj. Ekselenci predsedniku Titu. Ob vrnitvi spmskih otrok ki so bili na Vase povabilo v Iugoslavi)’. in so navdušeni nad go-stoljubnostjo vlade in narodov Jugoslavije. imam ča't izraziti Vam hvaležnost španske republikanske vlade. Hkrati ir-ažam najboljše Želje za prospeh Jugoslavije m osebno srečo Vaše ekscelence«.
Vodja ameriške iegacije general dejal:
»Najprej bi se rad zahvalil ljudem, ki so imeli nalogo pomagati nam, da vidimo manevre, ker so zares storili vse, da bi videli čim več. Zadovoljni smo tudi s podatki, ki smo jih doslej slišali, saj so bili zelo zanimivi. Prvo kot drugo nam je omogočilo, da smo se čimbolj e seznanili z operacijami.
Med svojim bivanjem sem videl marsikaj o načinu dela v vaši armadi in seznanil sem se z načinom uporabe topništva, pehote, tankov in drugih vrst orožja vaše vojske, tal mi je le, da nimam časa, ia bj videl še več.
Zlasti sem zadovoljen z disciplino in vedenjem čet, z zanimanjem in duhom, ki preveva vse udeležence manevrov. Na nas je napravila močan vtis fizična sposobnost vaših čet, zlasti pehote in njihova sposobnost, da lahko po dolgem pohodu z velikim poletom stopajo v borbo.
Zlasti nas je zanimalo in nenavadno presenetilo v ugodnem smislu maskiranje enot in orožja. Vsi sodimo da nam je v čast in zadot oljstvo, da smo imeli priložnost videti tako mnogo operativnih akcij neke druge armade na bojnem polju, še posebno pa vaše armade.
Druga stvar, ki nas je nenavadno zanimala in smo jo videi! tu, je vprašanje posrednikov in sodniškega apacata Njihova nal c ga je bila, da st nekako vodili manevre, vaje, izvajanje praktičnih del, hkrati pa, da so pazili, da bi se te
vaje izvedle čimbolj podebno stvarnemu položaju v vojni.
In lahko, rečemo, da so to nalogo izpolnili zares uspešno. Cete so se odlično vživljale v vse akcije, kar je prispevalo, da so se manevri zelo približali dejanskemu vojnemu položaju.
Nedvomno je, da bodo vaje, izvedene z raznimi enotami v okviru teh manevrov, mnogo pomagale vodilnemu kadru vaše armade, da bo uporabil koristne izkušnje. Sedim, da so voditelji manevrov zelo dobro izvedli svoje delo in da so dobro organizirali manevre.
Zelo smo se zanimali tudi za partizanski odred, ki je deloval v zaledju »modrih«, žal pa zaradi pomanjkanja časa nismo imeli priložnosti videti ga. Vendar pa so nam vaši voditelji dali vsa potrebna pojasnila o vsem, kar nas je zanimalo.«
Izjava šefa turške delegacije generala Selima Suna
»Manevri so bili dobro organizirani ter so bili za nas izredno zanimivi, ker so pri njih sodelovali vsi rodovi vojske. Manevri so napravili r.a našo delegacijo zelo močan vtis. Vodstvo manevrov je storilo vse, da nam omogoči videti vse tisto, kar nas zanima. Bilj smo v mnogih enotah in vse kar smo želeli videti, smo tudi videli. Ni dvoma, da bo ta naš obisk na teh manevrih nov prispevek k nadaljnjemu zbliževanj naših dveh armad. Posebno velik vtis je napravila na nas čvrsta disciplina in iz-vežbanost enot vaše armade. Iz tega Lahko sklepamo, da je to zares zelo močna in siina armada. Čeprav so bile operacije zadnje dni izvajane v težkih pogojih, ker je zadnje dva dni močno deževalo, ni bilo opaziti nobene utrujenosti, kar priča o veliki fizični kondiciji vseh enot.«
Na vprašanje, kaj je napravilo nanj največji vtis, je general Sun odgovoril: »Človek kar ne ve, kaj bi poudaril, ali prisebnost komandnega kadra, ali vzdržljivost borcev, ali hitrost, s katero so inženirske enote zgradile most za prehod tankov, ali leseni most v njegovi bližini. Ce vse to pogledamo, se nam od veselja širijo prsi.«
Izjava šefa francoske vojaške delegacije
Sef francoske vojaške delegacije general Carolle, ki je pred 20 leti zapustil Jugoslavijo kot kapetan, ko je bil v pehotni oficirski šoli v Sarajevu, je opisal svoje vtise takole:
»Manevri so bili zame zelo zanimivi, ker je bila situacija zelo konkretna in ker so poveljniki obeh nasprotnih strank delali samostojno, brez vsak.ga večjega dirigiranja s strani vodstva. Razume se, da so se manevri v celoti razvijali po načrtu vodstva. Toda kar se tiče posameznih taktičnih ukrepov, pa »e lahko reče, da so delali poveijni-ki popolnoma samostojno. Vodstvo je vplivalo na potek operacij le v toliko, kolikor je bilo nujno, da se vežba razvija fo načrtu. Izredno mi je drago,« je nadaljeval general Carolle, >da sem imel priložnost spet videti hrabre jugoslovanske vojake, ki imajo slavno tradicijo iz minulih vojn in na katere gojim naj-Iepše spomine s solunske fronte. Na podlagi tega, kar sem videl v teh nekaj dneh, sklep im, da so tako vojaki kot komandni kader popolnoma obvladali tehnična sredstva, ki jih imajo na razpolago. Dobro sem poznal bivšo jugoslovansko vojsko in lahko rečem, da se vaša vojska v primeri s prejšnjo bistveno razlikuje. Bivša vojska je bila
pretežno pehotna, tehnično slabo opremljena, vaša vojska 'pa je sodobna, je v pravem smislu tehnična vojska.«
Izjava šefa ameriške misije za vojaško pomoč ZDA v Jugoslaviji generala Harmonija
Na vprašanje, kaj sodi o -izvež-banosti našega borečega in vodilnega kadra v upravljanju z moderno tehniko, je general Harmoni odgovoril:
»Nisem še imel priložnosti videti množično uporabo tehnike, lahko pa rečemo, da me je zelo prijetno presenetilo dejstvo, da nisem nikjer videl, da b; se bili tovorniki in drugi avtomobili, pok zarili čeprav je bil teren, blaten. Spoznal sem, da zveze dobro delujejo. Povsod, kamor sem prišel, sem videl, da so bile zveze nad zemljo, kar priča, (Nadaljevanje na 2. sferanijj
“> г*Т t Sp.>roč*>nnl*>C f «T. 227 / 26. SEPTEMBRA 195*
Kočevje v pričakovanju gostov
za zbore voli íce v
Izjave lupil gostov o manevrih uLâ
bora OF in kjer je bil 24. aprila 1942 od Italijanov zajet Jože Šeško, dahe v Zeljnske jante na Mestnem vrhu tet na Friderikov grad z ogledom |ante Treh bratov. Ledene jame in drugih zanimivost.
Za udeležence proslive desete obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda se železniška dl-rekcija odobrila SO odstotni popust, ki velia od 26. septembra do vključno 6. oktobra.	—vi—
do tega dne, oziroma prav do 31. oktobra. Potemtakem je po zakonu dovolj časa za kandidacijske zbore volivcev
Domneva, da zbori volivcev morajo biti najpozneje 30 dni po razpisu volitev, je ne le po zakonu neutemeljena, pač pa tudi politično škodljiva To bi pomenilo skrajšanje razpoložljivega časa za politično delo in omejevanje politične dejavnosti, ki mora biti' najži-vannejša prav do zborov volivcev. V tem času mora ljudstvo dobro premisliti, katere ljudi želj izvoliti za kandidate, zbori volivcev se morajo solidno pripraviti itd Ce bi obveljalo tako napačno razlaganje zakona ter se s tem skrajševal rok za sestanke zborov volivcev, bi postavili v ugodnejši politični položaj predlaganje kandidatur po skupinah državljanov v primeri s kandidiranjem na zborih volivcev Zakon pa seveda take neenakopravnosti v nobenem primeru ni hotel.
Kočevje, 25. sept. Pripravljalni odbor za p:osta vu desere obletnice kočevskega zbora oaposlancev
S.ovenskega naroda se v Kočevju sestaja vsakih nekaj dnu da se člani na takih sestankih pogovore, kako urediti to in ono, da bo Kočevje čim bolj svečano dočakalo preživele poeUnee, ki so se udeležil. kočevskega zbora oktobra 1943 ter stare politične delavce m aktiviste, ki se bodo v soboto zbrali na Pugledu. Ti sestank. so vsekakor potreoni, saj -ako velika in pomembna proslava, ki bo privabila nekaj tisoč gostov iz vse naše republike. zahteva nedvomno skrbit h priprav. Treba je misliti na vse prav do zadnjih podrobnosti. Kočevski član: Social.stične zveze, k' so se udeležili primorskega prazn ka na Okroglici, so se tamkaj z erga ni zac ;o slavnost: natanko seznanili in s1 pridobili mnoge izkušnje. Zato se hočejo že v na-pe izognit: vsem morebitnim pomanjkljivostim
Njihova glavna skrb je, kako erediti prenočišča za tiste goste, k bodo prispel, v Kočevje že v se-boto. V glavnem bodo prišli takrat aktivisti, ki se bedo udeležili zbora na Pugledu 3. oktobra. Pripravljalnemu odboru ¡e že uspelo zagotovit: v glavnem zanje vsa potresna prenočišča, bodisi v zasebnih stanovanj.h ali na skupnih težišč.h. Vse, ki nameravajo prit: v Kočevje že v soboto, pa moramo opozori i, naj prineso s seboj potrebne odeje.
Prav tako so dobro uredili tudi vp asa nje prehrane. V vsem mestu Zt danes stoj. množica pav i ouov, v katerih bodo kmetijske zadruge skraja in nekatera okrajna irgov-ika podjetja, pa tudi podjetja iz drugih krajev, predajala različna živila, predvsem hladne m tople pijače, vsa gostinska podjet a pa bodo ¡me:a na razpolago dovolj tople hrane, da ne bo za nikogar* n česar primanjkovalo. Državno posestvo bo nudilo na stojnicah predvsem mlečne izdelke, zlasti še toplo mleko m kave, po čemer je bilo prav na Okroglic, mnogo po-vp aševanja.
Sanitarna inspekcija bo prihodnji reden pregledala vsa živila, ki bodo v prodaji; prav tako bo k vsaki skupini pavil:onov napeljan vodovod, tako da bo zajamčena zdrava in ku'turna postrežba. Vse p-odajno osebje, zlasti še peki, bodo zdravstveno pregledani, tako da bo že v naprej izključena vsaka možnost kakršne koH okužbe.
V rediteljsko službo nameravalo pritegniti v glavnem samo civil-lio prebivalstvo, člane raznih or-
Tovari). M. Dj. je 23. avgusta Letos v -Sorbir v rubriki »Pisma uredništvu- ostro kritiziral tratenje denarnih in materialnih sredstev za najrazličnejše proslave, ki Sc prirejajo v raznih krajih nase države.
Te različne proslave postajajo danes brei. dvoma dejansko problem. Predvsem se opaža veuka pobuda za organiziranje različnih obletnic Od proslav obletnic iz ljudske revolucije se je prešlo na obletnice ustanovitve raznih tovarn in podjetij (ne le tiste, ki so bde ustanovljene po ljudski revoluciji, marveč tudi taksnih ki so jih ustanovili tuji in domači kapi, aiuti).
Problem pa ni le v tem, kaj se proslavlja, marveč tudi, kako se p-o slavi ja Te proslave so zelo pogosto podobne -Tokovi slavi-. Poleg ogromnih stroškov za dekoracije se trosijo velika sredstva za gostije in bankete. In vse to plača družbena skupnost! Komunisti so nosilci teh teženj po proslavah m gostijah. Naravnost tekmujejo, kdo bo slavil več proslav, kdo jih bo slavnejše organiziral in kdo p-iredil večji banket in gostijo. Nihče izmed njih pa ne postavlja vprašanja, koliko vse to stane. Pa ne le to, marveč se skrivaj iščejo sredstva, izkorišča avtoriteta oblasti, da se sredstva zagotove za vsako ceno. Mobilizirajo se materialna sredstva (kamioni, material iz podjetij in podobno), angažirajo se strokovnjaki, ki so za dei] časa odsotni od svisi-h rednih podov (inženirji, tehniki in podobno), kar vse povečuje stroške proslave.
Proslava raznih pomembnih datumov iz naše revolucionarne preteklosti je koristna in potrebna. Proslave, na katerih ¡e obuiajo borbene tradicije iz na'e preteklost•, inaio političen značaj in lahko koristno pomagajo pri vzgoji. Toda te proslave morajo hiti v pravem merilu. Predvsem se ne proslavile ve križ-m križem. Pomembni datumi iz naše revolucionar-- preteklosti, iz zgodovine bork- dcliv’kega razreda ne intern sj'či'.i -Tkivi proslavi-. merveč sT—nost-i-ri konferencam: na kateri - re Nj-t'-T-o Pomembni dogodki iz hir1:- dilarukesra razreda in senc sme-o sprem-.:'' v veko praznovanje z ustavitvijo dela, postav-
ganizacij, kakor gasilce, Sane Par-rizana in druge. Več informacijskih pisarn in vodičev po mestu ho zagotovilo nemoten potek procace in neovirano giban e udeležencev. Vodiči, zlasti mladi študentje, bodo vodili tudi razne izlete na nekatere zgodovinske kraje iz časov narodnoosvobodilne borbe. Izleti bodo v nedeljo po končan1 proslavi, lahko pa tudi že med tednom, če se bo pokazalo dovolj zan.mania. Avtobus: bodo vo-
Fojasn lo zvezne
o rokih
Beograd, 25. sept. Po obvestilih, ki jih je dobila agencija Tanjug ca svojih dopisnikov, v posameznih krajih dr-žuve napačno raziagajo nekatere določbe zakona o volitvah poslancev ki se nanašajo na sklicevanje zborov volivcev, ki bodo določili kandidate.
V	zvezni volilni komisiji so izjavili, da zares obstojajo različna tolmačenja nekaierih d ločb, ki govore o zborih volivcev.
V	59. členu zakona je jasno rečeno, da bo v primeru, če »predsednik ljudskega odbora občine aii mesta ne bi sklical zbora volivcev najpozneje 30 dni po razpisu volitev, zbor
KANDIDATE NAJ PREDLAGAJO YOLILCI SAMI
Celje„ 25. septrmera Podpredsednik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj je imel danes dopoldne v Celju sestar.- k s predstavniki množičnih organizacij in delovnih kolektivov. Pred več kot 300 poslušalci je govoril O načelih ustavnega zakona ter o drožbeno-političnih spremembah kj bodo prišle po jesenskih volitvah najbolj do izraza. V enournem govoru je podtobno tolmačil funkcije ljudskih odborov in ljudskih skupščin, kakor tudi naloge izvršnih svetov.
Glede postavljanja kandidatov je tov. Brecelj opozoril na to, naj kandidate predlagajo volile! samj, ne pa samo odbori. Razumljivo pa je, je poudaril, da bodo politične organizacije stremele, da pridejo v seznam kandidatov najbolj zaslužni ljudje.
Na koncu je še odgovarjal na razna vprašanja.
Ijanje slavnostnih tribun in prirejanjem gostij m banketov.
proti takim pojavom morajo komunisti v prvi vrsti nastopiti m se boriti za to, da tako izrojevanje zaduše, ne pa da so prav komunisti nosilci takih teženj.
Borba zopet lake pojave je sestavni del borbe zopet 'birokratizem in birokratske težnje, sestavni del borbe zoper vse tiste negativne pojave, o katerih je razpravljal II. Plenum CK in katere obravnava tudi pismo CK 2K /ugoslavije.
ima not na dlani pred seboj. Njegovo bistro oko ostro predira polurno zvezdnate noči. Nenadoma пагЛ po sokolje zatika in pomaha z roko. Komandir se splazi do drevesa Izvidnik na drevesu nastavi roko na usta in pokaže v neko smer: -Dvajset metrov od
žili T Jelenov žleb. kjer sta Cankarjeva m Gubčeva brigada meo vojno pognali več sto Italijanov v brezno. Odhod v lelenov žleb bo v nedeljo ob 14 30, vrnitev pa po želji izletnikov. Cena prevoza e 'zredno nizka — 150 din v obe smeri Drugi izlet bo na Bazo 20 takoj po kosilu ob 13. cena prevoza 120 dm v obe smeri. Krajši izleti bodo še v Koncovas pri Stan cerkvi, kjer je bil sedež -okrožnega komiteja KPS m okrožnega od-
vi l loe komisije
volivcev sklicala v 5 dneh po tem pristojna okrajna volilna komisija.«
To določbo pa so marsikje razlagali tako, da zbori volivcev za določitev kandidatov morajo biti najpozneje 33 dni po razpisu volitev
V istem smislu napačno razlagajo tudi določbo 3. odst. 146. člena zakona o volitvah poslancev, se pravi, napačno mislijo, da zbori volivcev morajo biti najpozneje trideseti dan po razpisu volitev. Tudi tu se ta rok nanaša samo na sklicanje zbora volivcev.
Potemtakem se zbori volivcev morujo le sklicati oziroma razpisati najpozneje 30 dni po razpisu volitev, lahko pa so prav do takrat, ko so vloženi predlogi zborov volivcev o kandidaturi okrajni volilni komisiji. Ker je treba po 74. oz. 154. členu vložiti kandidaturo prj okrajni komisiji »naj-pozneiu 21 dni pred dnevom volitev«, so lahko tudi zbori volivcev za kandidiranje prat
(Nadaljevanje t X. strani) da sodelujejo v operacijah. Zlasti me je presenetilo število te-ielo-nsKih žic ki jih je oilo opaziti povsod na manevrskem področju.«
* Izjava burmanskega
vojaškega ouposlauca v Beogradu
Vojaški odposlanec Burme v Beogradu major Maucg Tin je
izjavil:
»Vse, kar sem videl na manevrih, je bilo zame zanimivo: vojaki, podoficirji m oficirji vaše armade so v vsakem pogledu zadovoljili. Pokazali so velike izkušnje v vodstvu operacij. Manevri so pokazali, da je vasa armada sposobna oraniti svojo domovino pred slehernim napadom od zunaj Sleherni vaš vojak, podoficir in oficir je pokazal, da ima tri vrline: disciplino, ПгаО-rost in patriotizem. Največ za-
Zametki zvezne zunanjetrgovinske zbornice
V četriek ¡e bua v Beogradu v odboru za gospodarstvo seia iniciativnega odbora za ustanovitev zvezne zbornice za zunanjo trgovino. Na tem sestanku so skienili med drugim, naj iniciativni odbor čim preje izdela pravilnik bodoče zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Člani iniciativnega odbora so v glavnem direktorji posameznih iz-vozno-uvoznih podjeiii iz vseh republik ter direktorji večjih industrijskih podjetij. Za sekretarja ini-ciarivnega odbora so izvolili načelnika v sekretariatu za zunanje zadeve tov. Ivana Barbariča.
Izvidniki so se v grmovju spojili z zeleno rjavim listjem. Kolona modrih je šla mimo nas. Nekaj minut nato pa te spet javil mlajši vodnik z drevesa: -Približuje se nam pet vojakov,- Poročnik Ferljučkič je nagubal čelo
sluge za to ima vaš vrhovni ko. mandant maršal Tito.«
Izjava italijanskega vojaškega odposlanca v Beogradu
Italijanski vojaški odposlanec v Biogradu polkovnik Tomaso Calise je izjavil:
»Predvsem bi se rad zahvalil za prisrčni sprejem, ki sem ga doživel. Izredno mi je bilo drago, da vidim tako srčne ljudi kot so vaši vojaki. Občudujem to, kar so napravih na teh manevrih. Pripominjam, da sem opazoval manevre z očmi vojaka in da je to moj vtis.«
Prediog za ureditev plač kovinarjev Zagreb, 25. sept. Predsedstvo centralnega odbora sindikata kovinarjev Jugoslavije je danes dopoldne obravnavalo več vprašanj v zvezi z izravnavo plač delavcev in uslužbencev v podjetjih strojegradnje, ladjedelnicah, elektrogospodarstva in kovinsko predelovalne industrije. Sklenjeno je bilo. da bodo centralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije poslali predlog o najnižjih in najvpjih plačah kovinarjev. Po tem predlogu bi znašala najnižja plača kovinarskega delavca
5.800	din, najvif.ja pa 24 000 din. Da bt določili pravden razpon med plačami nekvalificiranih, kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev in uslužbencev, je predsedstvo centralnega odbora ustanovilo komisijo, ki bo to delo opravila
ta ne popusti tako hitro. Tedaj ga Jaka položi na tla kot bi dajal dete v posteljo. Tveze ga. Še enega vojaka so ujeli, ostali trije
so zbežali.
Pri sta n jŠem ujetniku je koman-in dir našel zemljevid in na njem
©fe proslavah
'z VELIKIH MANEVROV JLA
M&tmi sokoli
Z izvidniki med
Noč se je spustila na zemljo. Nad (tonto vlada spokojni mir, le tu in tam švigne svetlobna raketa proti nebu in razsvetli položaje. Nekje za vasjo zareglja strojnica. Psi zalajajo v noč m spet je vse tiho, da se sliši celo rahlo žuborenje bližnjega potoka. Čezenj te pritajeno plazijo temne sence — 15 postav. Skupina izvidnikov je to.
Pridružil sem se jim, oblekel maskirano obleko in sedaj se z njim: plazim po blatu čez reko. Od tu se čez čistino po vseh štirih splazimo do koruzne njive. Ta trenutek se ustavimo. Vodja skupine, poročnik Ferljučkič, posvari: -Tišina' Tu imajo položaje modri.« In že smuknemo v bližnji ozd. Pritajeno se plazimo od dela do debla. Razločno čujemo pomenek »sovražnike vojakov. Kmalu pustimo prvo bojno črto sovražnika zj seboj. Cilj skupine ;e, pregledati stanje v bližnji vasi in ugotoviti, kako močan je tam »sovražnike.
V grmovju pred vasjo se skrijemo. Mlajši vodnik, Franc Ocepek, doma nekje z Vranskega, spleza na vi'o ko drevo. Vso vas
»sovražnike«
nas dolga kolona konjenice gre proti fronti — v sredi vasi tekajo vojaki okiog tankov m avtomobilov — verjetno se pripravljajo na pohod. V tem trenutku se je napotila naravnost proti nam kolona pehote. Konca ji je ni videti. Popolna tišina! Skrijte se!»
že izrekel povelje: *Brez vsakega suma jih ujamemo.» Izvidniki zavzamejo položaj. Skupina sovražnih vojakov se vedno hitreje približuje. Tu so. T vseh strani jih naskočijo izvidniki. Vojaki v čeladah prvi trenutek obstanejo, močno presenečeni. Nato se bliskovito obrnejo m začno bežati, kar jim dajo noge. T oda izvidniki hite za narra. T rokami se vržejo na sovražnika. Po tick v mastnem blatu se valjajo s »sovražnimi• vojaki. Kdo bo zmagati Izvidnik jaka Arzenak, visok kot gora, je ujel za nahrbtnik starejšega rezervista, a
Previdno se plazi skozi noi s kupieia izvidnikov
Embalaža prodala blago
Večji izvoz nam je pokazal, kje »o napake	/
Prva gospodarska razstava embalaže, ki jo bodo odprli danes v Ljubljani, bi morala biti pod geslom:	Embalaža
prodaja blago; tako važna je namreč embalaža v naši zunanji trgovini, in mirno lahko rečemo, da bo njen pomen približno prav takšen že v bližnji bodočnosti tudi za naš notranji trg.
K razstavi embalaže v Ljubljani nas je prisilil večji izvoz, prisilili so nas novi trgi, ki jih osvajamo na vseh kontinental, predvsem pa so nas k tej pionirski razstavi v naši državi silile napake, ki jih delajo naša podjetja pri izvozu. Razstavo je organizirala Trgovinska zbornica LR Slovenije s pomočjo zvezne Trg. zbornice, ki je dala na razpolago tudi finančno pomoč. V Ljubljani bo v teh dneh (od 26. 9. do 4. 10.) razstavljalo okoli 40 podjetij in združenj razno embalažo, ki jo že izdelujemo. Približno 60% razstav-
Ljub.janski volivci imajo k vpisovanju mestnega ljudskega posojila up množičnih sestankih in na sestankih Socialistične zveze po navadi tele pripombe: Nad 50 milijonov dinarjev je že vpisanega posojila. Kje je že kaj zgrajenega? Zakaj ne morejo dograditi nekatera podjetja hiš, ki so že pod streho? Prebivalstvo mesta Ljubljane bi moralo biti v resnici bolje seznanjeno s temi ir. podobnimi problemi glavnega mesta.
Dejansko so v zastoju dela na mnogih gradbiščih, toda ne zaradi tega, ker je MLO prepovedal gradnjo, kakor trdijo nepoučeni, marveč za to, ker je podjetjem zmanjkalo denarja. Razni skladi pa so podvrženi reviziji spričo dejstva, da so se marsikje kopičili dokaj neupravičeno. Marsikakšna gradnja se je zaustavila, ker je bilo ugotovljeno, da upo-r bljajo podjetja za gradnje amortizacijske sklade itd. Tem kršitvam predpisov in uredb pa je treba enkrat za vselej napraviti konec.
S tem v zvezi nas čakajo v -.ubijani velike naloge, med katerimi je ena najvažnejših: pospešiti vpisovanje ljudskega posojila, ki smo ga doslej zbrali šele okoli 54.6 milijonov dinarjev. Treba bo predvsem gledati, da bodo čim preje izpolnjene obveznosti, ki znašajo približno 80 milijonov dinarjev Množičnejši vpis posojila nam bo omogočil dograditi mnoge zgradbe do bližnje spomladi.
Mestni ljudski odbor tudi ne bo smel dovoliti in dopuščati podjetjem, ki so začela odpirati razna gradbišča, da bodo sedaj zaradi pomanjkanja sredstev na teh gradbiščih čakale nedokončane zgradbe dve, tri leta in več, preden se bodo va nje vselili delovni Ljubljančani. Prav množičnejši vpL mestnega ljudskega posojila nam bo omogočil, da bodo te hiše čim preje dograjene in opremljene. Podjetja, ki nimajo denarja za nadaljevanje gradnje, pa naj dobe
rdeče puščice, ki so izkušenim izvidnikom povedale, da namerava sovražnik napasti in tudi, kje bo napadel.
Tato takoj poroča po radiotele-fonu višjemu komandantu: »Sovražnik<• se .pripravlja za napad v sredini fronte. Začetek napada pri : rečici L.
Z drevesa je spet s pritajenim glasom zaklical izvidnik: »Spet konjenica! Proti nam gre. Pazi!»
Znova smo zlezli globoko v gr- , movje, zarili obraze v blato in pritajeno čakali. Konjenica je prišla do nas. Vsem izvidnikom naglo bije srce. »Bodo šli tudi čez grmovje?» Slišali smo udarce konjskih kupit okrog nas. Rahlo dvignem glavo in pogledam — le nekaj metrov od nas stoji dolga kolona konjenice. Prvi, verjetno komandant, kaži nekaj s prstom. Nato odloči: -RazjaŠite in privežite konje.» Izvidnikom je spet zastal dih.
-Kaj če nas odkrijejo?»
Konjeniki privežejo konje k dresom, tudi k tistemu, na katerem je kil izvidnik, mlajši vodnik Ocepek in posedejo v krogu okrog nas.
Minute mučne napetosti so tekle, začele so minevati ure. T oda
ljalcev je Ir. Slovenije, ostali pa so prišli iz Hrvatske, Srbije ter Bosne in Hercegovine. V istem -azmerju je na tej razstavi razdeljen tudi prostor med razstavljnlce iz teh štirih ljudskih republik; slovehski razstavljale! imajo na razpolago okoli 284 kv metrov prostora. ostali pa 160 kv. metrov. Večji del razstave zavzemajo lesni, papirni in kartonažni embalažni izdelki. Razen teh vidimo na razstavi v Domu »Partizana« na Taboru tekstilno, kovinske in stekleno embalažo ter izdelke tovarne »Jugovimi«, ki pridejo v poštev za embalažo. V dneh razstave bodo v Ljubljani številna strokovna posvetovanja (nanje opozarjamo vsa podjetja, tudi tista, ki ne izvažajo, saj si domači trg prav tako želi izboljšanj). Prav bi bilo, da bi se v teh dneh predstavniki industrije zmenili glede nadaljnje skrbi za embalažo. v naši državi. Ne bi
toliko stanovanj, kolikor znaša njihov delež. Premajhen odziv pri vpisovanju ljudskega posojila je še vedno zlasti med obrtniki in med prebivalci meste ki opravljajo svobodna poklice. Terenske organizacije Socialistične zveze in sindikalne podružnice bodo lahko znatno pripomogle k nenehnemu naraščanju vpisanih zneskov, če bodo pospeševale zlasti obročno odplačevanje, ki se je po nekaterih terenih prav dobro obneslo. Tudi odbornike mestnega odbora čakajo v zvezi z vpisovanjem ljudskega posojila večje naloge: v prvi vrsti na terenih, kjer je treba povedati, kako je s trenutno gospodarsko dejavnostjo v našem glavnem . estu. Lep zgled so dali doslej člani kolektivov dveh podružnic Narodne banke, in sicer podružnica 603, kjer so prodali nad 2J.000 obveznic in podružnica 602, kjer so prodali 14.322 obveznic. Člani teh dveh kolektivov so lahko za zgled političnemu aktivu mesta Ljubljane.
Zagrebški velesejem
je doslej obiskalo
četrt milijona ljudi
Zagreb, 25. septembra. Jesenski mednarodni velesejem v Zagrebu, ki je bil otvorjen 12. septembra, je doslej obiskalo nad četrt milijona ljudi. Predstavni, ki velesejma poudarjajo, da je število obiskovalcev večje kakor v istem času preteklo leto, čeprav jma letošnji sejem pretežno komercialni značaj. Razen veiikiga števila gospodarstvenikov in ostalih obiskovalcev iz vseh krajev Jugoslavije, je bil zabeležen občuten obisk tujih gostov. Sejem je doslej obiskalo več kakor 2000 poslovnih ljudi in interesentov iz vseh evropskih držav. Bližnjega in Srednjega vzhoda in od drugod. Po neuradnih poročilih je vrednost doslej sklenjenih kupčij presegla vsoto 50 milijard dinarjev.
Poškodba jugoslovanske
ladje »Triglav«
v donavski tesni
Dunaj, 25. sept. (Tanjug!. Ker ima Donava v tesni pri Schloge-nu tako r-izko stanje voda, kot ga ne pomnijo zadnji dve leti, je nasedel na peščeni prod eden izmed treh vlačilcev, ki je vlekel jugoslovansko ladjo »Triglav«. Poškodbo na ladji so ob požrtvovalnem sodelovanju vse posadke takoj omejili. Vlačilec so dvignili na površino in napravili prost prehod. Gmotna škoda ni velika, tovor pa ni bil prizadet.
bilo napačno ustanoviti ne^ kašen biro, ali odpreti stalni lokal, kjer bi se podjetja lahko posvetovala o embalaži (ta je mimogrede povedano lahko tudi najučinkovitejša reklama). Ta naj bi zbirali podatke o naši proizvodnji embalaže, ki jo prav siano poznamo; sem naj bi se stekali vzorci tuje embalaže, zlasti tiste, ki je namenjena za prekomorski promet, tu naj bi zbirali podatke o embalažni tehniki v tujini, podatke o ekonomičnosti v proizvodnji embalaže pri nas in o marsičem drugem, česar sedaj nimamo in ne poznamo. Iz te ustanove bi se postopoma lahko razvil stalni inštitut in v njem nujno potrebno preizkuševališče embalaže, kjer bi preizkušali, kako prenaša embalaža razne vremenske vplive in prevoz: tresVjaje, udarce itd. Italijani imajo takšno ustanovo v Padovi in tudi v drugih državah se ukvarjajo z embalažno tehniko po večini izven glavnih mest.
Razstava embalaže v Ljubljani ima predvsem namen prikazati sedanje stanje naše embalaže Posvetovanja, ki bodo v zvezi z razstavo pa nameravajo opozoriti, kako pospešuje dobra embalaža komercialni uspeh Razstava nas opozarja med drugim na to, kaj vse že izdelujejo domača podjetja, in. tega ni mala Glavna namena prve jugoslovanske razstave embalaže v Ljubljani sta predvsem vzgoja in pouk. Razstava namerava vzbuditi med koristniki večje zanimanje za popolnejše in sodbno trgovanje.
Doslej smo se pravzaprav neupravičeno pritoževali čez slabo embalažo naših podjetij. Da je embalaža najmanj tretja sila v trgovanju s tujino, smo spoznali šele (!) po nekaterih bridkih izkušnjah, ki so nas stale mnogo denarja. (Za notranji trg se zaenkrat kaj malo menijo, saj se nihče ne pritožuje. Približno takšno mišljenje je razširjeno v trgovski mreži). Ne «smemo se pritoževati čez slabo embalažo, ker nismo še nič storili, da bi bila boljša. Ne smemo se pritoževati nad neznanjem (neka trgovina iz Osijeka je imela okoli 3000 dolarjev izgube, ker so morali sredi vožnje v ZDA zmetati v morje vse zaboje; pošiljke, namenjene v ZDA namreč ne smejo biti v zabojih). Na razstavi v Ljubljani bo med drugim. na ogled tudi strokovna literatura o embalaži. Zal ne b, niti lističa domače. Zaradi tega je vredna še posebne pohvale pobuda Trgovinske zbornice Slovenije, ki bo v okviru razstave izdala okoli 90 strani obsegajočo publikacijo o embalaži.
Naj omenimo, da so v inozemstvu na tem področju že tako daleč, da poznajo celo naziv inženir embalaže, da sodelujejo pri izdelavi embalaže tudi Tehnične visoke šole, zlasti pa arhitekti. Četudi smo v industriji embalaže dokaj zaostali, se bomo s prizadevanjem lahko hitro približali vodečim. Vse surovine za proizvodnjo embalaže imamo doma, razen zadostnih količin bele pločevine. V bližnji bodočnosti nas vsekakor čakajo velike naloge, saj bo treba med drugim postopoma opustiti proizvodnjo lesenih zabojev in namesto teh izdelovati kartonažno embalažo. Zgraditi bo treba večje tovarne pclceluloze in še marsikaj drugega bo treba narediti, da bosta dosežena ekonomičnost in največji možni komercialni uspeh tudi na tem področju.	j. k.
Obveščamo vse udeleženca prvega zbora odposlancev slovenskega narod? v Kočevju, da jim Je poslal pripravljalni odbor vabila za slovesnosti, kj bodo 4.
X.	1953 v Kočeviu, preko okrajnih odborov SZDLS.
Prjpravljaln odbor
Pripravljam, odbor za proslavo 10. obletnice kočevsl zbora pri mestnem odboru SZDL v Ljbljani poziva vss or8sn,zacije, sindikalne podružnice, telesno vzge g.silska, kultnrnoprosvetna društva, Svobode itd. na;
d-° Vu ktPöra zberejo prijavi udeležencev kočei boriiaVe 1D ^lh sporočijo mestnemu pripravljalnemu
Udeleženci naj za obisk sredstev. Zagotovljen je tu vlaki, k) bodo odhajali ¡z zjuiraj in se vračali zvečer bomo objavili kasneje.
Spominske značke se lahk pravi jai nem odboru.
Vse ostale podrobne Infor odbor Resijeva cesta 9.II od 8. do 14 in 16. do 19. ure.
izkoristijo vse vrste prevoznih di prevoz » posebnimi osebnimi Ljubljane v nedeljo, 4. oktobra istega dte. Podrobni vozni red
o dvignejo pri mestnem primarije daje mes'ni pripravljalni soba 26, telefon 20.223, vsak dan
Pripravljalni odbor pri MOSZDL.
Odgovor na pripombe liubiianskih volilcev
Odzovimo se razpisu mestnega ljudskega posojila
konjenica je se dalje počivala —• c est ur smo ležali v blatu, ko se ir slednjič konjenica dvignila in nadaljevala pot. Izvidniki so pretegnili premrle in premočene ude, osvobodili ujetnike vezi in tiho nadaljevali pot nazaj v svoje enoto.
Komandant bataljona ie vese! nmhtsal raport poročnika FerljuČ-k’ča, nato je vse izvidnike potrepljal po rami in jim stisnil roko, rekoč:
»Va*e poročilo nam je pomagalo, d.i smo se pravočasno pripravili in odbili napad •
Boris Kuhar
OBJAVA
1	Proga LJUBLJANA — GORNJI GRAD — LJUBNO
fa.‘-	po novem voznem redu od Í. ok-
tobra 1.9o3 dalje z odhodom iz Ljubljane ob 15.00 m s prihodom v Ljubno ob 17.40. Ostali pi^Jiodi ÌD odhodi ostanejo neizpremenjem
2	- VELIKE LAŠČE - LOŠKI fUlUK oliraiiijfi od i. oktobra 1953 dalje samo ob delavnikih po dosedanjem voznem redu.
,LJUBLJANA - IG obratuje od 1. oktobra Ud3 dalje samo do Iga. Vožnje oh sobotah in nedeljah se do Iškega Vintgarja ukinejo.
SAP - LJUBLJAN
:


ÍA ¡
n. m 7 к. septembra un 7 ШопешЈИ poročevalec 7 str. 3.
generalna skupščina ozn
plošna razprava do konca ledna
.Vete Уогк, 25. sept. (UP). N*
tferajšnji seji skrbniškega r.jbora Združenih narodov so opravljali o dnevnem redu, [¡¡ceno pa o vprašanju Suri-jama in holandskih Antilov. Takoj v začetku diskusije ie je pokazalo, da skušajo dr-lave Latinske Amerike vpra-anje Surinama in holandskih intilov ločiti kot posebno točio dnevnega reda, da bi napadle holandsko upravo nad isrni ozemlji, čemur pa se je o andski delgat odločno uprL Vprašanje Surinama in ho-
v.dskih Antilov je bilo posivljeno na dnevni red komisi з kot 5. točka dnevnega rìda skupno s Portorikom, in
Skrbniški odbor razpravlja o negamo upravnih ozemljih — Socialni odbor začel razpravo o razvoju in zaščiti šenskih pravic
Ukinitev
4
W eissber g-Cybulski pripravlja knjigo o jugoslovanskem gospodarstvu
Beograd, 25. sept. (Jugopres). Ге dni bo prispel v Beograd Alexander Weissberg-Cy-ski, znanstvenik in pisatelj ne knjige »Zarota molča-3«. G. Weissberg-Cybulski [e nekaj časa biva v Jugosla-kjer zbira material o go-r darski problematiki, predai o razvoju jugoslovan-i -ga gospodarskega sistema leta 1948 dalje.
Cakor se je zvedelo, name-a g. Weissberg-Cybulski pno s prof. Pollanyjem, džarskim emigrantom in .’. profesorjem v Manche-u napisati knjigo o jugoslo-skem gospodarstvu.
izjava Ericha Ollenhauerja
Fona, 25. septembra (AFP). — : isednik socialnodemokratske : nke Erich OHenhauer je iz. v govoru, ki ga je imel po u, da bi morali vlada in opo.
v
sicer z naslovom podajanja poročil o nesamo-upravnih ozemljih«. Zastopniki Argentine, Brazilije, Dominikanske republike, Guatemale, Haitija in Urugvaja pa so predlagali, da bi o Portoriku razpravljali ločeno. Ker se odbor ni zedinil glede vrstnega reda je bila seja preložena na danes.
Za splošno razpravo v Generalni skupščini se je prijavilo še 18 govornikov. Trajala bo do konca tega tedna, tako da bo politični odbor začel z razpravo šele prihodnji teden.
V teku so razgovori med delegati in sekretariatom OZN o prednosti posameznih točk dnevnega reda, ki ga je Generalna skupščina osvojila. Socialni komite bo imel danes razpravo o prvi točki dnevnega reda — razvoj in zaščita ženskih pravic.
New York, 25. sept. (Tanjug). Stalni ameriški delegat pri OZN Cabot Lodge je pred anketnim pododborom za protiameriško dejavnost napadel odločbo administrativnega sodišča OZN glede ameriških uslužbencev sekretariata, ki so bili lani na zahtevo McChart-fcyja odpuščeni kot nelojalni. Administrativno sodišče je namreč proglasilo odločbo o odpustitvi
Prosto gibanje novinarjev v sovjetski coni Avstrije
Beograd, 25. sept. (Tanjug^.
Novinarji zahodnih držav se bodo lahko v kratkem prvič po vojni svobodno gibali po sovjetski conj Avstrije. Namesto dosedanjih tako imenovanih »sivih izkaznic«, ki so bile potrebne za vstop v sovjetsko cono, bodo dobili novinarji v prihodnje od zavezniškega nadzorstvenega sveta trajne pro-pustnice. »Sive izkaznice« bodo morali imeti odslej samo turisti, ki so državljani Amerike, Anglije in Francije.
stalnih ameriSkih uslužbencev sekretariata za nezakonito ter zahtevalo, da jih ponovno sprejmejo v službo in jim povrnejo izgubljeni zaslužek.
2ene pridobivajo enakopravnost Mexico City, 25. sept. (AFP). Mehiške žene so dobile s spremembo ustave, ki jo je včeraj sprejel parlament, popolne politične pravice. Mehiški senat je z 39 glasovi proti 1 sprejel spremembo ustavnih določb, na podlagi katere so sedaj žene glede političnih pravic popolnoma izenačene z moškimi.
CdAoslovaika u tehnično pomoč OZN
New Fork, 25. sept. (Reuter).
Češkoslovaški minister za zu* nanje zadeve Vaclav David je iz. javil, da namerava Ceškoslova. ška plačati svoj prispevek za program tehnične pomoči OZN. Na plenarnem sestanku Gen«, raine skupščine je Vaclav David izjavil, da je CSR pripravljena podpreti razvoj zaostalih držav in da je po njenem mnenju tehnična pomoč važen ukrep Zdru. Ženih narodov.
Pogajanja za ureditev nemških dolgov Jugoslaviji
Beograd, 25. sept. (Jugopres). Kakor se je izvedelo, se bodo v kratkem pričela pogajanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo glede preditve nemških dolgov v Jugoslaviji, ki izvirajo še iz predvojnega in medvojnega časa. Ko se bodo zedinili za datum teh pogajanj, se bosta obe delegaciji sestali v Bonnu.
Internacionalizacija Trsta nujno potrebna
za obstoj mesta in njegovega prista nišča
Tržaški gospodarstveniki Izražajo nezadovoljstvo zaradi nedovoljene dejavnosti italijanskih organov pri valutno-deviznem poslovanju Trsta in cone »A« STO. Ti organi namreč zlorabljajo devizne predpise v politične namene. Tržaški gospodarstveniki poudarjajo, da je obstoječe nadzorstvo nad deviznimi predpisi, ki ga v Trstu opravlja italijanski valutno-devizni urad, (Ufficio Italiano Cambi), in devizni predpisi, ki jih ta urad izvaja, škodljivo za tržaško gospodarstvo. Omenjenemu uradu je podrejena gospodarska policija, ki je sestavljena izključno iz Italijanov. Agenti te policije, ki nadzira promet
Novu fconee&ifu iredentistom
Trst, 25. sept. (Tanjug). Tržaški »Primorski dnevnik«« danes ostro protestira proti sklepu zavezniške vojaške uprave, s katerim je odklonila prošnjo slovenskih staršev iz središča mesta za otvoritev dveh otroških vrtcev. Ko je sporočil ta sklep, je pristojni funkcionar zavezniške vojaške uprave izjavil, da je to vprašanje »dokončno rešeno«.
»Ce zavezniška vojaška uprava in njeni protizakoniti rim-
Pod pritiskom rimskih funkcionar jev je anglo-amerišk a vojaška uprava odklonila prošnj o slovenskih staršev za otvoritev dveh slovenskih otroških vrtcev v Trstu
skl emisarji mislijo, da je to vprašanje rešeno in da o njem ni treba več razpravljati — piše list — potem jasno odgovarjamo, da za Slovence v Trstu to vprašanje ni in ne more biti rešeno. Nadaljevali
Proslavljanje fašističnih osvajanj
Predavanja o »italijanstvu Kvarnerskih otokov«
1945
ja Izedlati skupni program de četverne konference. Podaril je, da bi morala biti zdru-na Nemčija sprejeta tudi v ganizacijo združenih narodov,
1953
- le tako bo hkrati rešeno tu. vprašanje varnosti Nemčije bodo odpadle skrbi, ki jih gle. Er lastne varnosti izražajo njeni
¡-sedi.
Ustavljeno delo na kanalu Donava—Črno morje
BEOGRAD, 25. sept. (Jugopres). Kakor se je izvedelo, je bilo ustavljeno delo pri gradnji kanala Donava—Crno morje. Po vesteh, ki prihajajo iz Romunije, so gra-dilišča na tem objektu zapuščena. Poznavalci romunskih razmer izjavljajo. da je do ustavitve del na kanalu Donava—Crno morje prišlo zaradi naglega zmanjšanja sovjetskih dobav potrebne mehanizacije, kakor tudi zaradi ogromnih izdatkov za gradnjo, ki jih romunsko gospodarstvo ni moglo kriti. Med temi izdatki so posebno visoke plače mnogoštevilnih sovjetskih strokovnjakov in takozvana »plačila v naravi«, ki jih ie morala dajati Romunija Sovje's ki zvezi za uporabo sovjetskih strojev. Na sovjetsko zahtevo je morala Romunija 75 odstotkov vrednosti teh »plačil v naravi» kriti z žitaricami, česar zaradi težkih gospodarskih razmer v deželi ni mogla. Po obvestilih iz istih virov, so bili delavci, ki so delali pri gradnji tega kanala, odpuščeni, kaznjence pa so ponovno odpeljali v zapore.
Trst, 25. septembra (Tanjug). Na tako imenovani »prvi raz. stavi iredentizma« v Vicenzi so razglasili, da so bili Vzhodna Afrika, Španija, Balkan in Rusija »kraji, kjer. so se ljudje bo. rili za Italijo«.
To slavljenje fašističnega osvajanja in napadalnosti so izrekli na neki javni konferenci v okviru iredentistične razstave, na kateri je bilo tudi rečeno, da so bili tako imenovani »prostovoljci italijanske vojske v prvi svetovni vojni« — »zastopniki idealov vsega ljudstva Julijske krajine in Dalmacije« in zahtevali, da se Reka, Zadar in Pulj spet prikljčijo Italiji, ki je »dala 600 tisoč mrtvih za italijanske vzhodne meje«.
Kakor se je rvedelo, bo v
okviru predavanj z iredentistično vsebino, ki bodo v okviru razstave v Vicenzi, tudi predavanje o »italijanstvu Kvarnerskih otokov«.
Kakor piše lokalni iredentistični tisk, so poslali neki člani de-legacje predsednikov občin s Sicilije, ki je bila pred kratkim v Trstu, krščansko demokratičnemu predsedniku tržaške občine Bartoliju brzojavke, v katerih trdijo, da je »italijar.stvo Trsta in Istre izven diskusije«. V eni izmed tem brzojavk zahtevajo, naj talijanska trobojnica takoj zaplapola na najvišjem stolpu v mestu, v drugi pa, naj se »dragi Trst vrne k svoji materi domovini«.
V Benetkah je bila včeraj iredentistična manifestacija italijanskih beguncev iz Dalma-
cije in Istre, pri kateri so poleg predstavnikov oblasti sodelovali tudi predstavniki iredentističnih in fašističnih organizacij. Poleg žalitev jugoslovanskih narodov so govorniki poudarjali da »Italija zahteva in bo vedno zahtevala italijanska mesta Dalmacije, ker so dalmatinski Italijani najčistejši in najsvetlejši Italijani«.
Fašistični list »Secolo« piše, da je ta zahteva po Dalmaciji »najboljši način počastitve mrtvih in pripravljanja vrnitve italijanske trobojnice na vzhodno obalo Jadrana«.
Damask, 25. sept. (Reuter). Na parlamentarnih volitvah v Siriji, ki bodo 9. oktobra, bodo prvič v zgodovini Sirije kandidirale tudi žene. Med 312 poslanskimi kandidati je 5 žena. Sirske žene so dobile polne politične pravice z novo ustavo, ki je bila razglašena julija letos.
bomo boj ne samo za dosego naših neposrednih in z dokazi podprtih pravic do otroških vrtcev tudi v sredini mesta, pač pa tudi za uresničitev vseh nacionalnih pravic, k; nam jih zavezniška vojaška uprava odreka v korist italijanskemu imperializmu«.
Ko omenja, da je bila svoje-časno v zavezniški vojaški upravi odobrena zidava vrtca za slovenske otroke, piše »Primorski dnevnik«, da se Je zavezniška vojaška uprava sedaj naknadno uklonila pritisku tržaških šovinistov v občinskem svetu in rimskim emisarjem.
»S takim ravnanjem, zaključuje časopis, je zavezniška vojaška uprava ponovno dokazala, da imajo rimski funkcionarji, ki so v njej, popolna pooblastila za izvajanje imperialističnih načrtov rimske vlade v škodo avtohtonega slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju«.
Kaj dela La Pira v Parizu?
Italijanski krščansko demokratski krogi skušajo po stranskih kanalih v drugih državah pridobiti podporo za svojo tezo o potrebi priključitve Trsta Italiji, za katero je v svetovni javnosti v zadnjem času vedno slabši odziv.
Kaže, da je to nalogo dobil tudi znani krščansko demokratski voditelj Giorgio La Pira, ki se te dni nahaja v Parizu, kjer obiskuje sadne francoske katoličane in predstavnike francoske katoliške hierarhije, da bi o njih dobil podporo italijanskim zahtevam glede Trsta (Jugopres).
z valutami, zlorabljajo svoja pooblastila v politične svrhe. Gospodarska policija izvaja teror nad trgovci, tako da nobeden od njih ne upa nastopiti proti italijanskim težnjam glede Trsta, čeprav je večina tržaških gospodarstvenikov za neodvisnost Trsta od Italije.
Tržaški gospodarstveniki se pritožujejo tudi nad načinom nadziranja prometa z devizami v Trstu. Poslovanje teh organov je nepotrebno komplicirano in počasno. To povzroča občutno škodo tržaški trgovini, ker se mnogi tuji izvozniki, če je le mogoče, zaradi tega izogibajo Trstu ter svoje blago izvažajo čez druga pristanišča. S tem so prizadeti ne samo interesi tržaških gospodarstvenikov, temveč vsega prebivalstva Trsta.
Obstoječe neznosne razmere glede devizno-valutnega poslovanja so se zlasti poslabšale po objavi okrožnice italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino z dne 25. aprila t. 1. Pod izgovorom, da je treba izpopolniti nadzorstvo nad deviznim prometom, je rimska vlada zadala nov težak udarec tranzitni trgovini Trsta.
Okrožnica odreja, da morajo vsi trgovci, ki se v Trstu bavi jo s tranzitnimi posli, dobiti predhodno dovoljenje rimskega ministrstva za zunanjo trgovino, preden nabavijo blago v inozemstvu. V prošnji morajo navesti:	a) količino,
vrsto in vrednost blaga; b) carinsko postavko, pod katero spada' to blago; c) deželo, od koder blago prihaja in deželo, kateri je blago namenjeno,
Ime prodajalca In kupca ter njihove naslove, in d) če tranzitno blago potuje čez Italijo.
Iz te okrožnice je torej razvidno da je potrebno predhodno dovoljenje tudi tedaj, kadar tranzitno blago ne potuje čez ozemlje italijanske države. Sele ko italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino odobri nakup, lahko tržaška podružnica Italijanske banke odpre trgovcu kredit v tuji valuti. Brez pismenega dovoljenja rimskega ministrstva trgovec ne more skleniti kupčije, čeprav ima v banki svoj lastni tekoči devizni račun.
Na spisku blaga, za katerega so potrebna omenjena dovoljenja iz Rima, niso samo strateški predmeti, temveč vse vrste blaga, kakor n. pr. koruza, seno, slama, osli, voli, les, rude, kemični proizvodi, stroji. Skratka vse, s čemer že od nekdaj trgujejo tržaški gospodarstveniki.
Tržaški gospodarstveniki najostreje obsojajo ta najnovejši ukrep v okviru že itak škodljivega delovanja italijanskih organov pri vaiutno-deviznem poslovanju v Trstu. Menijo, da hoče Rim na ta način uničiti zunanjo trgovino Trsta ter zadušiti tržaško gospodarstvo z njegovim pristaniščem vred, ki ga italijanska vlada očividno ima za konkurenta svojim pristaniščem Benetkam in Genevi.
Tržaški gospodarstveniki izražajo mnenje, da so tu poleg interesov tržaškega prebivalstva prizadeti tudi gospodarski interesi Jugoslavije, Avstrije in drugih dežel v zaledju Trsta. Zato menijo, da je internacionalizacija Trsta nujno potrebna za obstoj tega mesta in njegovega pristanišča.
(Jugopres).
Samoodločba naroda In Južna Tirolska
Govor in predlog predsednika italijanske vlade o plebiscitu na Tržaškem ozemlju je že nekajkrat komentiralo tudi glasilo Južnotirolske ljudske stranke »Volksbote«. V zadnjem članku tega lista je poudarjeno, da je čudno, da predsednik italijanske vlade šele zdaj govori o »svetih idejah samoodločbe narodov, ki so še žive, in ki naj dokažejo svoje življenje s plebiscitom na Tržaškem ozemlju.«
Lepo bi bilo, pravi »Volksbo-
nejšlmi gospodarskimi {n zemljepisnimi razlogi. Ce je na Južnem Tirolskem kdo govoril o samoodločbi, so ga takoj razglasili za nacista. Danes je očitno, da bi želeli imeti plebiscit šele po temeljto izvedenem raznarodovanju.
O raznarodovanju na Južnem Tirolskem navaja list nekaj podatkov iz volilne statistike. Zaradi vedno večjega števila italijanskih priseljencev se je od-
te«, če bi se bili italijanski dr- stoiek južnotirolskih yolnnjh žavnikj spomnjU.pa svet«: ideje..:	yaliifiY ie
_  À.   IflSO «ч n - 1 «t *—• — : M T* 1». Vl	I .ТЛЧ
samoodločbe narodov že leta 1945 in 1946. Ce bi se bilo to zgodilo, bi se vprašanje Južne Tirolske in morda tudi Trsta drugače reševalo. Rimski državniki pa doslej niso hoteli ničesar slišati o samoodločbi narodov in, če jo je kdo omenil, so vse take omembe zavračali z najrazlič.
ta 1948 đo novih takih volitev lani znižal'na vsem Južnem Ti» rolskem od 68,1 na 64, v pokrajin Bozen pa od 62.8 na 59.94 odstotke. Ce bo raznarodovanje na Južnem Tirolskem napredovalo, bo predsednik italijanske vlade morda predlagal plebiscit tudi za Južno Tirolsko.
Z nizozemskih sipin
Popotno poročilo študentov ljubljanske in zagrebške ekonomske fakultete na študijski praksi po Holandiji v septembru 195 3
Doklade za francoske državne nameščence
Ukrep francoske vlade »a zavarovanje pred velikimi novimi stavkami — Sindikalne zveze s sklepi vlade niso
zadovoljne
Francoska vlada je na svoji zadnji seji potrdila dekrete, s katerimi dobijo slabo plačani držav-r.i uslužbenci in uslužbenci nacionaliziranih podjetij mesečne dokla-ce, ki veljajo že od prvega septembra dalje.
Uslužbenci, ki ne zaslužijo na mesec po 23.000 frankov, dobijo mesečne doklade po 3000 frankov. Ta doklada velja pa samo za uslužbence v Parizu in največ jih trancoskih mestih, medtem ko je v pokrajinah nižja za 5 do 10 odstotkov. Državni uslužbenci in uslužbenci nacionaliziranih podje-tij, ki ne zaslužijo na mesec nad 2S.400 frankov, pa dobijo različne doklade po načelu: manjša plača — večje doklade. Doklade po 3000 frankov bo prejemalo okoli 122.000 uslužbencev, doklade k plačam od 23.000 do 28.400 frankov pa okoli 180.000 uslužbencev. To zvišanie plač bo obremenilo državno blagajno za okoli 12 milijard frankov na leto.
S tem ukrepom vlade se je nekoliko izboljšal položaj za 302.000 delavcev in nameščencev, kar pa je le malenkostno zboljšanje življenjskih razmer francoskih delavcev in nameščencev, zaradi katerega so bile meseca avgusta stavke, Kakršnih v Franciji že ne pomnijo sedemnajst let. V zasebni indulta: ji je namreč nad 3 milijone de-
lavcev in nameščencev, ki ne zaslužijo na mesec po 23.000 oziroma po 28.400 frankov. Predsednik vlade Laniel skuša zdaj vplivati na zasebno industrijo, da bi posnemala zgled vlade ter svojim slabo plačanim delavcem in nameščencem izplačala doklade brez zvišanja cen svojih izdelkov. Po poročilih raznih francoskih listov so bila že pogajanja med predstavniki vlade in predstavniki delodajalskih organizacij. ni pa še slišati o kakem uspehu takih razgovorov in pogajanj.
Odmev strokovnih zvez in strokovnih organizacij na dekret vlade o dokladah ni zadovoljiv, ker so strokovne zveze prepričane, da se je hotela vlada z dekretom o dokladah zavarovati samo pred novimi mezdnimi boji in stavkami, ki utegnejo biti vse močnejše, kot so bile meseca avgusta. Strokovne zveze vztrajajo pri svoji zahtevi, da se morajo vsi minimalni zaslužki »višati na 27.000 frankov na mesec, ter da se morajo zvišati tudi starostne rente. Vse tri strokovne zveze: socialistična, kom-’n-formovska in krščanskosocialna so zdaj enotne, kw je dokaiz, da «s potegujejo za zaupanje množic, ki čedalje boli odločno zahtevajo svoje pravice. Predstavniki v«eh treh «rokovnih tve» zahtevajo od vlad» sedi preklic neb napovedanih represalij zaradi zadnje stavke in je minister za PTT Ferri izja-
vil, da bodo o preklicu napovedanih represalij razpravljali na prihodnji seji vlade in tudi na izrednem zasedanju parlamenta, ki se bo začelo 6. oktobra. Minister Ferri je predstavnikom strokovnih zvez tudi zatrjeval, da napovedane represalije v raznih listih niso bile točno objavljene in da so preiskave omejene samo na večje prekrške med stavkami v prometni in poštni službi.
Z dekretom vlade o dokladah za najslabše plačane državne uslužbence je nastalo med vlado in sindikalnim gibanjem nekakšno premirje, ki bo trajalo samo do izrednega zasedanja francoskega parlamenta.
Program proizvodnje orožj'a v okviru Atlantskega pakta
Pariz, 25. septembra (Reuter). Svet Atlantskega pakta je odobril državam, članicam pakta, program proizvodnje orožja v evropskih tovarnah, čigar skup. na vrednost presega milijardo dolarjev. Ta program, pri katerem bodo udeležene vse države Atlantskega pakta razen Luksemburga, bodo finansirali delno iz sredstev teh držav in s pomočjo ameriških vojaških na» rotil. Po izjavi generalnega sekretarja organizacije Atlantskega pakta lorda Ismaya bodo za-hodnoevropsk. tovarn« dobile, če prištejemo tudi že objavljen program za zgraditev letališč in ladij, vojaških naročil za nad 2 rojUjardj dolarjev, _______
(Nadaljevanje)
Rotterdam je ogromno, ob Maasi, ki se tik pred Rotterdamom izliva v Ren in nato pod imenom Maas izteka v morje, raztegnjeno mesto In tretje ali četrto največje pristanišče na svetu. Ulice so zelo komplicirane, ker so povsod kanali in ribniki, mostovi in ovinki, cele ploskve sredi mesta pa obraščene s travo, kar izgleda kot da smo na periferiji mesta. V resnici pa je to strogi centrum, k¡ je bil popolnoma razrušen od bombardiranja 1. 1941 od Nemcev in
1.	1943 od Angležev. Sredi mesta se mnogo gradi in tu stoji tudi ena najimenitnejših stavb svetovno znane Rotterdamske banke, seveda pa zopet rdeča in neometana kot večina holandskih hiš. Vreme je namreč prevlažno, da bi se hiše ometale ali pobarvale. Tudi notranjščina ni pobeljena, pač pa oblepljena s tapetami iz papirja ali plastičnih mas. Največja znamenitost Rotterdama je tunel pod Maaso. To je 550 m dolg predor in ima eno progo za avtomobile, drugo za kolesarje in tretjo za pešce. Leži 13 m pod vodo, nad njim nekaj metrov peska. Gradili so ga pet let in odprt je bil 1. 1947. Narejen je tako, da- se sestavni deli tunela spuste na dno reke, kjer se ti deli sestavijo, nato pa izčrpa voda. Notranjost predora je razkošno razsvetljena in vsa v belih ploščicah. Pešci in kolesarji se peljejo navzdol s premikajočimi se stopnicami, ki smo jih videli že na mona-kovskem kolodvoru.
Ob Maasi smo videli kopalce na prirodni plaži v pristanišču, same preproste ljudi, ki nimajo denarja za kopališče, ki je precej daleč ob morju (12 km). Sem pridejo s svojim splošno-narodnim vozilom, to je s dvokolesom z visokim držajem, ga postavijo na pesek in sg kar
tam slečejo. Največ je otrok. Kopljejo se v umazani vodi, plavajo okrog ladij in je videti, da jih umazana voda prav nič ne moti. Tudi na renskih ladjah je živahno, saj je na vsaki stanovanje lastnika ali brodarja, kjer žena kuha, otroci pa se igrajo do 7. leta, potem pa ostanejo v posebnih zavodih v mestu v šoli.
V pristanišču smo sl mogli ogledati drugo največjo holandsko potniško ladjo »William Ruys« od 33.000 BRT (največja je »New Amsterdam« od 37.000 BRT). Pripada »kraljičini« mornarici in ima prostora za 1000 potnikov. Vozi na liniji
tiskarna za časopis, ki ga izdajajo med tritedensko vožnjo, bari, kavarne, po razredih ločene jedilnice in kabine, ogromen radar, cele eskadrilje rešilnih čolnov, naprave za avtomatsko gašenje požarov, jedilnica prvega razreda, vsa v žlahtnem lesu, z indirektno razsvetljavo, avtomatsko toplotno regulacijsko napravo, magično oko za avtomatsko odpiranje vrat, s svetlobo vdelano v mize, lesene rezbarije iz Indonezije, s slikarijami na steklu z orientalskimi in tropskimi motivi itd.
Tu smo tudi videli letalonosilko s 36 letali, ploveče elevatole za žito, ladjedelnico podmornic in ogromno žerjavov: stoječe, mostne, ploveče, menda jih je 290 velikih. Na levem bregu smo videli največje umetno pristanišče Waalhoven,
V Haagu zaseda mednarodno sodišče
Rotterdam — Indonezija in ima tri potniške razrede. To je pravo mesto, kjer se lahko izgubiš. Ima šest krovov nad vodo in tri pod vodo ter velik prostor za tovor. Na ladji so otroci oddeljeni od staršev pod nadzorstvom zaščitnih sester; imajo tudi lastna igrišča, dnevne sobe, mali poveljniški most. Tu so tudi kinodvorana, knjižnica, kopališče z bazenom, ki je od dna navzgor osvetljen, katoliška kapela, cela ulica trgovin, pošta, lastna
ogromno žitno pristanišče Maas-hoven itd. V Leekhovenu smo v naše prijetno presenečenje zagledalj našo zelo moderno, poltovorno ladjo »Učko«, zgrajeno leta 1950 na Reki s 14.000 BRT, s šestimi kabinami za skupaj 12 potnikov. Zelo ljubeznivo nas je sprejel naš znani mo- ski volk, kapetan Bar-borič iz Krka, ki nam je ljubeznivo razkazal vse ladijske prostore. Na ladji je pet Die-slovih motorjev in en rezerven, lep radar-aparat, klubska soba itd. Na tej ladji sta na praksi
dva študenta brodarstva, ki ▼ pri?‘aniščih pomagata šteti in zapisovati tovore itd. »Učka« vzdržuje svojo stalno linijo: Reka, Aleksandrija, Tanger, Rotterdam, London, pristajajo *pa še v raznih obpotnih pristaniščih, če imajo tovor zanje.
Haag smo obiskali pravzaprav po svoji službeni in državljanski dolžnosti. Vožnja tja je zelo ugodna: motorni električni vlak pelje vsake pol ure iz Rotterdama in čez 30 minut smo že v Haagu, ki je znan po svojem mednarodnem razsodišču, kot recimo v anglo-perzijskem sporu zaradi nafte. Povratni vozni listek stane 3,45 f — okoli 145 din. Ker smo takrat že vnovčili naše skromne čeke, smo imeli denar in ker se v mestu nismo spoznali, smo vzeli taksi do našega poslaništva. Tu smo bili prijazno sprejeti in tu smo dobili prvi nazorni pouk o načinu življenja v Holandiji s posebnim opozorilom na štednjo, ki je tu zelo razvita, tako da skoraj prehaja že kar v skopost. To smo takoj izkoristili in si »izposodili« nekaj denarja za obisk waterpolo tekme med Holandijo in našo državo v Nienege-nu, kjer so, kot znano, naši fantje postali svetovni šampioni. Mesto je čisto drugačno kot Rotterdam: hiše so večje, ulica ožje in večje, mesto razsvetljeno, izložbe prekrasne. Seveda tudi kanalov, mostičkov in ribičev na njih ne manjka, da o kolesarjih ne govorimo. Ti imajo posebne hodnike tik ob tramvaju. Mestna hiša je ponoči razsvetljena in je to zelo stara stavba iz 12. stoletja. Pri povratku nazaj v Rotterdam smo bili tako pod vtisom pridige o štednji, ki se ji moramo privaditi tudi mi v hrani in pijači razsipni Jugoslovani, da smo začeli pri prihodu v Rotterdam štediti cente za tramvaj. Celo uro smo tavali po mestu' in od lakote in utrujenosti končno sedli kar pod laterno sredi ceste in šele čez pol ure smo končno našli človeka, ki nam je povedal, na kateri tramvaj naj sedemo, da pridemo domov. (Konec pridej
Zbor proizvajalcev mora biti voditelj celotnega gospodarstva na svojem področju
Nekaj izkušenj iz okraja Ljubijana-okolica	. .	. .
nekatera podjetja poskušajo, da
Okraj Ljubljana _ okolica je gospodarsko precej močan. Ima razvito industrijo, pa tudi kmetijstvo. Zanimali smo se, kakšne uspehe je v Um okraju dosegel zbor proizvajalcev v dosedanjem delu. Predsednik gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora ing. Gašper Muha nam je odgovoril na nekaj vprašanj.
Tovariš predsednik, kako ocenjujete doseda^e delo zbora proizvajalcev v vašem okraju?
Mislim, da bom na to vprašanje najlaže odgovoril, če na kratko orišem njegovo dosedanje delo. Omenim naj, da je začel z delom lanskega decembra. Dobra osnova za delo mu je bila ustvarjena že tedaj, ko so bili postavljeni za kandidate za zbor proizvajalcev politično dobri in strokovno razgledani ljudje, ki so se že od vsega začetka zavedali, da nj.hova naloga v zboru proizvajalcev ne bo zastopanje lastnih kolektivov, temveč vsega gospodarstva v okraju. Izvoljenih je bilo 34 članov iz industrije, 10 iz kmet.jstva, iz trgovin in gostinstva 2 in obrti 1, skupaj torej 47 članov. Na ta način smo dobili dokaj homogeno delovno telo, k. je vse gospodarske ukrepe med letom obravnavalo s stališča celote in koristi skupnosti. To se je posebno pokazalo ob sprejemanju družbenega plana za leto 1933 in v okviru tega stopenj akumulacije za posam.zna podjetja. Ko so pri tem nekateri pos«. člani poizkušali favorizirati svoja podjetja, je zmagala zdrava večina, ki se je zavzela in dosegla sprejem realnih stopenj.
Zbor se je zlasti boril proti škodlj.vjm pojavom v gospodarstvu. Zelo resno je na primer proučil vprašanje gospodarskoga krim.nala, o čemer je sprejel tudi posebno resolucijo na podjetja. Podjetja je na primer opozoril, da je kriminal tudi kršenje raznih uredb na primer zatajevanje razn.h bonitet, ki bi bremenile fond plač. Dalje je opozarjal na povezavo med gospodarskim kriminalom v podjetjih ter šušmarstvom v obrti itd. Čeprav je bilo čutiti, da so se posamezni člani zbora proizvajalcev v svojih podjetjih premalo borili, da bi se omenjena resolucija čimprej uveljavila, se je vendarle stanje v podjetjih v pogledu krim.naia popravilo, k čemur je svoje pripomogla tudi finančna inšpekcija.
Ali ima zbor proizvajalcev pregi d nad gospodarskim stanjem podjetij?
Zbor proizvajalcev ima dober pregled nad gospodarskim stanjem v okraju. Podrobno je na primer pretresal polletne bilance in izvršitev polletnega plana v industrij., posebno še realizacijo plačnega fonda, akumulacije in drugih fondov. Zbor proizvajalcev je tudi večkrat razpravljal o povprečku plač in ugotovil, da
bi neuprav.čeno dosegla čim večjo kvalifikacijo za posamezna delovna mesta določena po tarifnem pravilniku, s čimer bi prišla do večjega plačnega fonda. Zbor je kritiziral ta pojav in zelo kritično obravnaval nove tarifne praviln.ke podjetij in nekatere tudi zavrnil. Zaradi nepravilnega poslovanja v nekaterih podjetjih, kot na primer v podjetju »File« v Mengšu, je zbor proizvajalcev zahteval tud. personalne spremembe. Pri pretresanju polletnih bilanc v industriji je zbor proizvajalcev ugotovil zadovoljivo stanje. Izpolnjeno je bilo 56 odstotkov letnega družbenega plana.
Zbor pro.zvajalcev je potrdil tudi bilance za leto 1952 in sicer za 381 podjetij ¡n zadrug za vsako posebej. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so podjetja v letu 1952 namenila 70 odstotkov presežka fonda plač za fond za samostojno razpolaganje in tega za investicije, 30 odstotkov presežka plač pa so namenila za nagrade. Povprečje plač se je z delitvijo dobička povečalo približno za 6 odstotkov. Pripomniti pa je treba, da se je produktivnost povečala za nad 6 odstotkov.
АЦ se Je zbor zanimal tudi za vprašanja kmetijstva?
Kakor smo že zgoraj omenili, je zbor proizvajalcev že od začetka pravilno obravnaval celotno gospodarstvo okraja in seveda tudi kmetijstva. O kmetijstvu jn gozdarstvu je razpravljal na osnovi posebej popravljenega referata. Razpravljal je tudi o desetletnem kmetijskem planu, kjer so člani poudarili potrebo po melioracijah na področju Kamniške Bistrice, Račne ;rs Rače ter tudi o melioracijah na Barju, posebno še v zvezi z novo zatvornico na Ljubljanici.
Nekateri član, zbora proizvajalcev pa so v zadnjem času še opozorili, da bo treba razpravljati o problemu obdelave zemlje pridobljene na podlagi zemljiškega sklada.
Kako se pripravljate na nove volitve?
Nov; zbor proizvajalcev bo nekoliko številnejši. (Kakor je znano, bodo člani okrajnih in mestnih zborov proizvajalcev tvorili volilna telesa za volitve republiškega in zveznega zbora proizvajalcev.) Stel bo vsega skupaj 57 članov. Da je bilo delo dosedanjega zbora proizvajalcev uspešno, kaže med drugim tudi dejstvo, da je bila večina dosedanji članov na željo delovnih kolektivov znova kandidiranih.
A. J.
Enostransko varovanje gozdov
v Kamniški Bistrici
Gozdove v zlivu zgornjega toka Kamniške Bistrice je prevzela gozdarska fakulteta pred pol-drug.m letom od Gozdnega gospodarstva v Ljubljani. Njeno podjetje »Silva« namerava vpeljati v gozdovih sodobno gospodarstvo, ki naj postane vzor in vsestranska šola za vse druge gozdne uprave.
V gozdu delajo vsako leto eno semestrsko dobo slušatelji gozdarske fakultete kot gozdni delavci, da pridobijo pravilen odnos do ročnega dela in spoznajo problemat.ko gozdnega delavca. Istočasno si utrjujejo osnove za lažje in hitrejše razumevanje strokovnih predavanj.
Eden od profesorjev je ustanovil entomološko postajo za raz-iskavanje življenja laibudairjev. Dognal je, da je življenje'lubadarjev pri nas drugačno kot piše tuja literatura. Na osnovi raziskovanj je že zboljšal dosedanje metode zat.ranja teh nevarnih škodljivcev z lovnimi drevesi, ki jo že uspešno porabljajo mnoge gozdne uprave v Sloveniji. Pr.pravljena so že še nekatera druga raziskovanja za varstvo gozdov.
Drug profesor dela na raziskovalni ploskvi za čiščenje mladega bukovega gozda. Marsikateri strokovnjaki so že mnenja, da bomo imeli v naših gozdovih več lesa in boljšo kvaliteto lesa, če ne bomo prepuščali mladega gozda le naravnim silam ali pa ga čistili tako kot pretežno doslej.
Nov način čiščenja se že upeljuje pri mnogih gozdnih upravah na Dolenjskem, Štajerskem in Notranjskem. V.del sem tudi drevesa s posebnimi znamenji, iz katerih bodo nabirali semena za boljšo kvaliteto sadik.
Skupina profesorjev pripravlja pod vodstvom docenta za urejanje gozdov načrt za gospodarske osnovo Kamniške Bistr.ce. Geo-
Moje dvomesečno zanimanje mi je odkrilo tudi temno plat gozdarstva v Kamniški B.strici. Našel sem ogromno število — prav gotovo jih je več milijonov — mladih jesenov, brestov, bukev, javorov, jelk in smrek, ki jih je popaslo govedo. Kar zgro-
lističnim delavskim samouprav. Ijanjem. Na gozdnem travniku, ki ga je ogradila gozdna uprava zaradi varstva nasadov, je po. stavila uprava lov.šč že omenja, ne krmilnice in solnice, s čimer bi jelene odvrnili od jesenov. I-kaj se je zgodilo. Letos v jul;-;
Svilogojstvo na Goriškem
Postaja za svilogojstvo na sela na Krasti pa je dobil la Pristavi pri Gorici je letos ene unče semen celo 66 kg svi-med goriškimi kmeti še pove- lenih zapredkov. Za vzrejo teh čala zanimanje za gojenje svi- domačih gosenic, ki predejo loprejk, na Goriškem in na svilene niti, je porabil eno Krasu bi potrebovali še več tono murvinega listja in 42 semen svilenega prelca. Ta se- delovnih ljudi. Pri tem je
trebnimi napravami, kjer bi lahko pridobivali seme svilenega prelca. S pomočjo kmetijskih zadrug in okrajne zveze kmetijskih zadrug bo treba napraviti sušilnico za svilene kokone, ki bi jo lahko uporabljali tudi za sušenje sadja in zdravilnih zelišč. Svilogojstvo se namreč širi in na Krasu mnogo razpravljajo, da bodo posadili kraške dolinice, namenjene za pogozdi tev, z belo murvo. Treba bo torej slediti tem težnjam in ustvariti vse pogoje za nadaljnji razvoj svilogojstva, ki nam bo v nemajhni meri pomagal rešiti med drugim tudi gospodarski problem Krasa.	jp.
Metulj svilenega prelca v čas u oplojevanja. — li enega samega jajčastega zapredka ali kokon a odvijajo eno samo celo do 3 km dolgo svileno mit. Da je nit p rimema za tkanje, odvijajo več kokonov obenem
mena morajo za enkrat uvažati, zaradi tega s skromnimi finančnimi sredstvi nj mogoče uresničiti vseh lepih načrtov. Kljub tem neprilikam in letošnjemu vremenu je bila proizvodnja zapredkov v glavnem prav dobra in marsikje je bila celo večja kakor lani. Dosežen je bil povprečen pridelek okoli 50 kg zapredkov na eno unčo uvoženega semena. Rejec svilenega preica Alfonz Marušič iz Opa tj ega
imel skoraj 40 tisočakov čistega dohodka. Celotni letoš* nji pridelek zapredkov ali kokonov je znašal 7500 kg, medtem ko je znašal lanski pridelek le 6800 kg. Za svoj trud so prejeli rejci 4,260.000 din. Ta dejavnost v našem kmetijstvu je torej prav priporočljiva zlasti za pasivne kraje.
Svilogojstvu na Primorskem je za nadaljnji razvoj, ki obeta še lepše uspehe, nujno potrebna ustanova z vsemi po-
Prekmurci se zavzemajo za zgraditev tovarne sladkorja
V Prekmurju postaja zaradi izredne razdrobljenosti kmečkih gospodarstev in pa zaradi razvoja mehanizacije kmetijstva vedno bolj pereče vprašanje zaposlitve odvečne delovne sile. V Prekmurju je namreč blizu 12.000 kmečkih gospodarstev, ki imajo manj kot 5 hektarjev skupne zemlje in je od tega okrog 4000 gospodarstev, ki imajo celo manj kot en hektar zemlje! Na vsakem cd teh gospodarstev pa živi po navadi celo številna družina. V stari Jugoslaviji je odvečna delovna sila iz Prekmurja odhajala na delo v tujino, predvsem v Nemčijo in Francijo, kjer so Prekmurci sprejemali akordno delo in zaslužili pač toliko, kohkor so opravili.
Danes Prekmurci ne vidijo več rešitve v odhajanju na delo v druge države, pač pa na raznih sestankih mnogo razpravljajo o tem, kako bi se dalo rešiti to pereče vprašanje. En de! edvišne delovne sile bi se lahko zaposlil v raznih predelovalnih obratih, za katere je v Prekmurju dovolj možnosti (pletenje košar, izdelovanje raznih lesenih predmetov itd.). Organizacija AFŽ je že tud; sklenila, da bo stopila v stik s splošnimi kmetijskimi zadrugami, ki bi naj ustanavljale v svojem okviru
Dve likovni razstavi v Zagrebu
Med velesejmom so v Zagrebu odprli dve razstavi ¡'kovne umetnost;. V umetniškem pavi;jonu je odprra razstava sodobne švicarske grafike, v dvorani ULUH pa razstava barvnih lesorezov japonskega mojstra iz 18. stoletja. Ten Sharaikua.	M. B.
take obrate. Največ pa se je doslej razpravljalo o tem, da bi se v središču Obmurja gradila velika tovarna sladkorja. Izvršeni poskusi so namreč pokazali, da je zemlja v Ob-muriu in na Ptujskem polju ugodna za pridelovanje sladkorne pese. Z zgraditvijo take tovarn« bi se zaposlilo precej delovne sle, kajti pridelovanje siadkorne pese zahteva mnogo nege in dela. Sekretar okrajnega komiteja ZKS v Murski
Soboti tov. Berglez je na zadnji konferenci AF2 dejal, da je zgraditev te tovarne odvisna samo od Prekmurcev samih. Ce se bodo v Prekmurju zagrizli v to, da hočejo to tovarno imeti, jo bodo tudi lahko gradili. Zato bi bilo nujno, da celo Prekmurje, vse množične organizacije in oblastni organi enotno nastopijo in se pobrigajo, da se bo odvečna delovna sila lahko čim prej zaposlila.	H.
V šoštanjski okraj so prišli novi učitelji
Ves čas po osvoboditvi je bilo v šoštanjskem okraju veliko pomanjkanje učiteljev. Z letošnjim šolskim letom pa se je stanje vidno zboljšalo. V okraj je prišlo namreč lepo število novih učiteljev, ki so sedaj v glavnem že zasedli mesta na šolah, kjer so bili najbolj potrebni.
Okrajni šolski nadzornik je mlade učitelje lepo sprejel in jih seznanil z razmerami v krajih, kjer so bili nameščeni. Tudi občinski odbori in učiteljstvo po šolah je novodošle tovariško sprejelo.
Tako je sedaj položaj v osnovnih šolah v tem okraju kar zadovoljiv, medtem ko je na nižjih gimnazijah še precej kritičen, kjer še vedno manjka precej učnih moči. Zlasti so prizadete nižje gimnazije v Velenju, Mozirju in Gornjem gradu, nasprotno pa se v Šoštanju, Ljubnem in Šmartnem ob Paki zaradi tega ne morejo preveč pritoževati.
Z novim šolskim letom je bil imenovan tudi inšpektor za nižje gimnazije, ki ga doslej v okraju ni bilo. Z. K.
detska dela so že skoro končana in zbrani so podatki za izmero lesne zaloge in gozdnega prirastka. Posebna ekipa izdeluje fito-cenološko karto, ki bo dala temelje za usmerjanje odbjre dre-vesnJi vrst ter načinov gojenja in varstva gozdov.
Letos nadaljujejo graditev cest In raznih spravilnih naprav, da omogočijo tudi izkor.ščanje drobnega lesa, ki bi sicer ostal v gozdu. Opazil sem tudi zanimanje in ukrepe za zboljšanje življenskih in delovn.h pogojev gozdnega delavca in gozdarskega osebja. V kratkem bodo začeli porabljati tako orodje, s kakršnim računajo na zvišanje storilnosti dela ob manjšem fizičnem naporu delavca kot doslej. Pripravljen. so tudi načrti za gozdarske in delavske hiše, ki bodo bolj higienske in udobne kot so dosedanje borne bajte.
Uprava gojitvenih lovišč je postavila nekaj lovskih koč, zgradila že precej lovskih stez ter uredila solnice in krmišča. Povsod je videt, skrb za dosego čim boljšega lovišča. Ni dolgo tega, odkar je našla v teh gozdovih zavetje tudi jelenjad. V pomanjkanju primerne hrane so začeli jeleni lupiti mlade jesene. Zaradi tega so lovci postavili solnice in krmilnice in tako s primerno krmo začeli odvračati jelene od lupljenja jesenov. Ko so lovci opazili, da se jelenjad najraje krmi na Brsnikih, so v sporazumu s fakultetnim podjetjem »Silvo« ogradili tam-
Kanmtšlta Bistrica
kaj okoli 2 ha gozdnega travnika za pašo jelenov, ki so se privadili na ta kraj. Lovci imajo gotovo prav, ko trdijo, da ne moremo spraviti jelenov na katerikoli travnik kot na primer živino.
žila me je misel na gospodarsko škodo, ki je morda celo večja od one, k, bi jo lahko naredili lubadarji, divjad in bolezni skupaj. Sto in stotisoči teh drevesc bi bili danes lahko visoki že 5 do 10 m z vitk.mi debelci, kj bi kasneje zrasla v lepo oblikovana drevesa. Od njih so imeli doslej korist le nekateri posamezniki; gozdna uprava, delavci in skupnost pa ne morejo pričakovati ob takem stanju sicer dosegljive donosnosti gozda. Tudi v turističnem in estetskem oziru ne morejo biti te pokveke
n.ti propagandne niti vzgojne.
Gozdna uprava, člani delov-skega sveta, organi okrajnega ljudskega odbora, pa tudi člani fakultete so dolžni zboljšati to stanje. Živina se sedaj pase v mladem gozdu kar ob turistov-ski cesti. Vprašujemo se, zakaj je dovoljeno v Kamnišk; Bistrici imeti posebne koristi na račun skupnosti. Eni pravijo, da so krave od gozdnih delavcev, ki rab.jo mleko. Od drugih sem zvedel da ima na Kopiščih krave neki kmet iz Stahovice, baje Reklet, v Brsnikih pa neki Bra-dišnik. Nobeden od teh dveh гЛ gozdni delavec ;n sin prvega prihaja vsak dan po mleko iz Stahovice na Kopišče.
Poziv terenskim političnim aktivistom iz N08
V okviru proslave X. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju bo 3. oktobra 1953 ob 11 Zbor terenskih političnih aktivistov iz narodnoosvobodilne borbe na Pugledu pri Kočevju, na zgodovinskem mestu I. zbora aktivistov Osvobodilne fronte 27. aprila 1943. — Vabljeni so vsi politični delavci nekdanjih pokrajinskih, okrožnih in rajonskih forumov. Vsi, ki bodo prejeli vabila, naj se zaradi evidence in organizacije prevoza takoj prijavijo okrajnemu odboru SZDL svojega okraja. Tovariši, ki bivajo izven okraja, kjer so med NOB delovali, ali ki bi do 24. sept t. i. ne prejeli vabil, naj takoj pošljejo svoj naslov z osnovnimi podatki (ime, priimek, dolžnost v času NOB itd.) tistemu okrajnemu odboru SZDL, na čigar področju so delali kot terenski politični delavci med narodnoosvobodilno borbo.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
26 tisoč kilometrov s traktorjem
Odgovor občinskega odbora na Jesenicah
Avstralec Rodrick Johnston 1« njegov prijatelj Amerikanec Tom Kane sta si letos spomladi v Angliji našla zakonski družici. Rodrick bi se rad vrnil s svojo ženko v Avstralijo, Tom in njegova boljša polovica pa sta se tudi odločila, da se jima pridružita. Toda, kaj storiti, da bi to dolgo potovanje bilo nekaj posebnega? Rodrick je bil zaposlen v tovarni traktorjev v Hudesfieldu blizu Manchestra. Slišal }e, da bo arjrita 1954. leta v Avstraliji velika poljedelska razstava, na kateri bo tudi njegova tovarna razstavljala traktorje. In že mu je
belja v Ljubljano, kjer so se ustavili kar za Ljubljauico ob Zmajskem mostu. Gospa Kane je odšla na ljubljanski trg po svežo zalogo živil, medtem ko je gospa Johnston v premični vili pripravljala kosilo. Oba moža pa sta preskrbela za nabavo novega pogonskega goriva. V vili na kolesih so štiri ležišča, štedilnik s priborom za umivanje posode, omarice za obleko, shramba za živila, pa tudi VVC. Hišica ima lastno razsvetljavo in radijski sprejemnik. Po lepi cesti po-tuje karavana z brzino 20 km na uro.
Na članek »Ostro in odločno obsojamo« o izgonu. Katarine Škra-belj z Jesenic, ki ga je po izjavah predsednika in tajnika LO Ptuj napisal nas dopisnik, nam je ljudski odbor mestne občine Jesenice poslal daljši odgovor, ki pa v bistvu ne zadeva problema, katerega smo mi obravnavali. V odgovoru je navedeno, da načelnik ekspoziture notranje uprave pri sporočitvi o izgonu z Jesenic sploh ni bil prisoten. Nadalje pravijo v dopisu, da glede aktivne udeležbe Skrabljeve v NOV niso govorili. Prav tako je v dopisu rečeno, da Škrabi jeva ni imela pogojev za prejemanje 25 odstotne plače na Jesenicah, ker je njeno zadnje mesto zaposlitve bilo v Mariboru in je službo sama zapustila. Pretežni del odgovora ljudskega odbora mestne občine Jesenice pa obravnava privatno življenje Škr abije-ve, o katerem pa naŠ list ni ničesar pisal in zato tudi niso potrebna tozadevna pojasnila.
Obsodba našega članka je bila usmerjena proti nezakonitemu postopku — proti izgonu našega državljana iz nekega kraja v druge-
ga. O tem problemu pa odgovor / Jesenic nc pove nič več kot samo: »Predsednik LO ji je samo pojasnil, da je edino pravilno, da gre nazaj v Ptuj, kjer bo živela skupno z otroci«r. Dokaj čudno pojasnilo, zoper katerega pac ni ugovora, ker gres pod stražo!
Z nosim člankom nismo imeli namena dajati oceno Škrabljeve. Imeli smo namen povedati samo to, da je obsodbe vredno vsako dejanje, ki je nezakonito. Nasa ustava jamči vsakemu državljanu brez razlike, kakršen je, da si lahko izbere mesto bivanja tam, kjer sam hoče. "Zato predstavlja vsakršno izganjanje katerega koli našega državljana iz kraja v kraj protizakonito dejanje, ki ne zahteva samo javne obsodbe, ampak tudi upravni postopek za zaščito zakonitosti. Posebne obsodbe je pa bil potreben primer na Jesenicah, ko je LOMO brez kakršne koli zakonite osnove, v nasprotju z našimi ustavnimi načeli, izgnal mater s 16 dni starim otrokom. To obsoja naš članek in za tako nezakonito dejanje ne more biti opravičila^
šinila v glavo originalna ideja:	S
traktorjem tipa >David-Brown« se odpelje v Avstralijo in razstavi v Sidneyu traktor, ki je prevozil 26 tisoč kilometrov . . .
Vsi štirje so zbrali denar in si kupili posebno zgrajeno hišico na kolesih, katero je traktor potegnil 20. junija iz Londona na dolgo pot proti Avstraliji. Pot jih je vodila skozi Amsterdam, Bruxelles, Pariz, Bordeaux, Marseille, Torino, Milano, Verono, Benetke, Trbiž, Celovec in preko Lju-
V nadaljevanju poti *e bodo potniki ustavili na zagrebškem velesejmu, nato v Beogradu. Skoplju in Atenah. Od tam jih bo v Carigrad prepeljala ladja, odkoder jih bo pot vodila v Ankaro, Beirut in Damask, ter ob naftinem cevovodu preko Arabske puščave v Bagdad. Ker pa angleški državljani zaradi petrolejskega spora nimajo dostopa v Perzijo, se do karavana v Basri ponovno vkrcala na ladjo, ki jo bo popeljala do Karačija. Od tam bodo mladoporočenci
nadaljevali pot proti Delhiju, nato proti jugu v Bombay in preko Madrasa v Colombo na Cejlonu. Iz Colomba jih bo zopet ladja prepeljala preko morja na avstralski kontinent v luko Fremantle.
Skupni prevozi po morju bodo dolgi 25 tisoč kilometrov. Iz Fremantla bo karavana nadaljevala pot po suhem preko avstralske puščave tja do Sid-neya, kjer bodo aprila prihodnjega leta obiskovalci poljedelske razstave lahko videli izdržljivost traktorja »David-Brown«.
V Črnomlj'u grade novo postajo
Po letu 1943. je bila belokranjska proga porušena in promet po njej popolnoma onemogočen. Prav tako je bila v vojni razrušena postaja v Črnomlju. Ostal je samo del stavbe, ki so jo takoj po vzpostavitvi proge Semič— Bubnarci popravili in preuredili v zasilno postajo. Čakalnica, ki je majhna, nekaj kvadratnih metrov velika soba, vsekakor ne ustreza številu potnikov, a tudi ne higienskim predpisom.
Letos v juniju pa so podrli ostanke zidov in skopali nove temelje. Zdaj že rastejo iz tal novi zidovi. Hiteti je treba, da bo postaja dograjena do februarja prihodnjega leta, ko bo v Črnomlju 10. obletnica
I.	zgodovinskega zasedanja SNOS.
S tem bo dobil Črnomelj moderno postajo, ki bo dovolj velika tudi takrat, ko bo zgrajena proga Črnomelj—Vrbovsko, s katero bo postal Črnomelj pomembno križišče
—id
Škodo delajo tudi nekateri n. risti, ki odlomijo ali odrežejo za palico debelca najlepšega m dega drevesca. Vse graje vrei-no je početje divjakov, ki so po-trgali in razmetali važne razi. skovalne podatke iz nekaterih lovnih dreves ob cesti in razmetal; raziskovalne zaboje v Kon cu.
Slišal sem tudi za dogodke v Brsn.kih, ki niso v čast dela skemu svetu 'gozdne uprave ne morejo biti v skladu s socia, je upravni odbor gozdne uprav, dovolil navzlic protestom seda. njega začasnega gozdnega upra-vitelja pašo goveda v tem oga. jenem prostoru. Govorijo cela, da je predsednik upravnega bora naročil, naj naženejo ž no v ograjo. Tam pasejo se dnevno 20 do 25 glav živine, je pogrizla in poteptala m! drevesca, česar jelenjad ne naredila, ker prihaja na ta p: štor le prehodno. Živina je ; brala krmo za jelene in poliže solnice. Uničena so mlada dre' sca in jelenjad je pregnana. F: pričan sem, da je bil ta uk:-3 upravnega odbora le v korist sameznikom in v škodo već ::e delavcev jn skupnosti.
Neki turist, gozdarski strok . njak, ki je na dopustu oh. vrhove naših Alp, mi je v : govoru omenjl marsikaj, ka: v skladu z razpolaganjem ljudsko imovino in tudi ne z e konom o gozdovih. Na žag Stahovici (kjer so zaposleni t študenti) je videl hlode t vsakega žiga. Hlodi so bili žavni, zadružni in privami. Iz: žal je dvome, če so bili vsi hlodi pridobljeni iz drevja, katero je bilo izdano sečno voljenje. Zajemale so ga tud; sli, ali ni bil marsikateri h. pripeljan- na to ali drugo ž= ali na kako dvorišče, poseka:: Kamniški Bistrici ali kje dr-i-je brez vednosti uprave ali sestnika, ki nista dobila placía za les. Govoril je tudi, da sa. o žig na hlodu še ni zadosten kaz solidnega poslovanja, vsakem panju in na vsakem hlodu bi morala biti poleg žiga a številka in vse to bi moralo fci'i vpisano v posebne knjige. Rele. je, da bi se gozdni upravi zelo' dobro splačala posebna zanesi ? Va straža na primer v Konjščic; ki bi podnevi in ponoči kontrc. lirala odvoz l:sa vsaj iz podi-:* ja gozdne uprave Kamniška Bistrica.
Zadnja dva meseca so našli c--! gani gozdne uprave nekaj des tin macesnovih hlodov in : prepeljali iz gozda na žago. Vsi macesni po vsej državi so zavarovani s posebno zvezno uredit in ti hlodi predstavljajo vred-nost več stotisoč din. Od nik der ni nikogar, ki bi jih zah: val zase z besedami: »Tukaj s:, dovoljenje in pobotnica, daj:: jih meni, ker sem jih kupil j: sem imel že stroške za podirar.;! in izdelavo!«
Od gozdnih delavcev sem slišal, da sta prejšnji in sedar.: upravni odbor izdala že stotinač prosilcev dovoljenja za drva i-hlode po zelo nizkih cenah, nekaterim tudi zastonj. Gozd pa: ni lastnina kolektiva. Tako teh? ničn-o vodstvo kakor delavsko samoupravljanje bi morala biti usmerjena v korist skupnosti proti neopravičenim koristim posameznikov.
Veselilo me bo, če bodo te T dobrem namenu napisane besedo količkaj prispevale k vsestranskemu varovanju gozdov v Kamniški Bistrici, ki je eden od turističnih biserov naše domovine.
(Ek)
Čile se zanima za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo
Poslaništvo države Cile je poslalo državnemu sekretariatu za zunanje zadeve predlog no* vega trgovinskega sporazuma, kj ga proučujejo. V ekonomskem oddelku državnega sekretariata za zunanje zadeve so prepričani, da se bodo v kratkem začela pogajanja trgovin* skih delegacij obeh držav.
Pogled v moderno opremljeno učilnico angleškega jezika
JL|nbljana bo dobila šolo angleškega fezika
V t .’ubijam in Sarajevu se bo okoli 1. novembra začela
i__- o г.л angleškega jezika. Na
teh tečajih bodo uporabljali naj-nov-jše melode za učenje tujih jezikov, in sicer na osnovi sluš-î-i-ôd iu v u..egd a-ojemanja.
Ljubljanska in, sarajevska šola bosta urejeni na isti način, kakor šoli, ki že dobre pol leta uspešno delujeta v Beogradu in Zagrebu. Tudi ti dve novi šoli angleškega jezika bosta odprti na osnovi sporazuma med vlado FLRJ in Inštitutom za tuje jezike univerze Georgetown v Washington u.
Dolarsko kritje stroškov je prevzela ameriška uprava za poslovanje v inozemstvu, ki je od nedavnega dalje naslednica uprave za medsebojno varnost.
Pri novem načinu učenja angleščine posluša študent s slušalkami hikrati besede posnete v angleščini in materinščini, obenem pa gleda na filmski trak, kjer so pojmi in besede ilustrirane, ali pa gleda slike v ilustriranih knjigah. To je do sedaj najhitrejši način učenja jezika in terja tudi uporabo
mnogih elektronskih strojev, Ri sio^asno prenašaj,, z zvočnega traku stavke in besede v obeh jezikih. Vsak posamezni slušatelj te vrste tečaja angleškega jezika sedi zase v ločeni kabini in z ostalimi udeleženci tečaja nima nobenega stika.
Ljubljanska šola angleščine bo uporabljala nalašč zanjo pripravljene angleško . slovenske tekste, posnete na ploščah. V ljubljanski šoli bo 20 kabin, opremljene bodo z magnetofoni za dvojezični trak, razen tega pa bo imela šola tudi svo¿ filmski projektor. Sola bo trajala predvidoma 4 mesece. 'V Ljubljani bo poučevala angleščino po najnovejši metodi ga. Barbara Anne Kräder nrofesorice georgetownske univerze.
Nova metoda u.enja angleškega jezika bo omogočila večjo izbiro jugoslovanskih strokovnjakov za ratovanje v Združene držav Amerike v okviru programa tehnično pomoč, obenem Ps bo omogočila, da bodo jugoslovanski strokovnjaki lahko vodili o priliki svojega obiska v ZDA tehtne razgovore z ameriškimi strokovnjaki.
Cvetoče
TIHOTAPSTVO CIGARET
Vsi napori raznih evropskih držav, da bi zavarovale svoje monopole in preprečile tihotapstvo ameriških cigaret, doslej niso posebno uspeli, kajti napovedujejo, da bo tihotapcem, ki spravljajo svoje blago čez meje v Francijo, Italijo in Španijo, tudi letos uspelo pretihotapiti velike količine cigaret. Vrednost teh cigaret cenijo na 30,000.000 dolarjev, kar .je gotovo velika vsota.
V ta dobičkanosni posel, ki je spretno in vsekakor vzorno urejen, je vpletenih več bogatih »ljudi sumljive preteklosti«, ki delujejo na treh kontinentih: v Ameriki, Afriki in Evropi. Glavni tihotapski trikot se razvija v zahodnem delu Sredozemskega morja med pristanišči Tange-*-jem, Marseillem in Genovo. Ljudje, ki so v sporu z zakoni se poslužujejo vseh sredstev, da dosežejo uspeh; topovskih dvobojev med ladjami na odprtem morju, piratstva, umorov in najrazličnejših sleparstev.
Glavni stan teh tihotapskih poslov je mednarodna luka Tanger na maroški obali, kakih 30 kilometrov od Gibraltarja. Tanger upravlja osem držav, med katerimi so tudi Združene države Amerike. To pristanišče je postalo eno največjih zbirališč kriminalcev iz vsega sveta. Majhna tangerska luka je natrpana z gibkimi in hitrimi ladjami, ki plovejo pod britansko, ameriško, nizozemsko ali pod katero koli drugo zastavo. To je
tihotapsko brodovje, ki ga lahko najame vsakdo samo, če zanj dobro plača. Nedaleč od pristanišča so razkošne pisarne članov neuradne zveze tihotapcev cigaret. Dve »trgovski firmi«, ki razpolagata s precejšnjim kapitalom, nadzorujeta to vseskozi nezakonito poslovanje.
Te »firme« kupujejo na primer po 5000 zabojev cigaret v New Yorku in jih potem preprodajajo mešetarjem v Tangerju. Vsak kos ameriškega blaga, ki zapusti Tanger, mora pregledati in odobriti ameriški konzulat v Tangerju; zaradi tega pošiljajo me. šetarji konzulatu skrbno izdelane listine, ki »dokazujejo«, da je blago namenjeno v Egipt ali Turčijo, kar je seveda slepilo. Cigarete nisi strateško blago in konzulatu ni treba skrbeti, ali gre blago res v tiste kraje, kamor je po predloženih listinah namenjeno.
Vsak mešetar ima svoje kapitane. Ti ljudje so skrbno izbrani in pripadajo vsem mogočim narodnostim. Precej jih je iz ZDA: to so bivši pomorski oficirji, deportirani gangsterji in mornarji.
S temi ljudmi so tangerski me. šetarji sestavili zapleteno organizacijo. Pot cigaret iz Tangerja v Rim je na primer takšna: »ribiške ladje« srečajo svoje doba-
vitelje izven italijanskih teritorialnih vod, odkoder prepeljejo blago v bližino Rima. Tu prevzamejo »blago« kmečki vozovi ali avtomobili, ki so tako urejeni, da imajo dvojna dna ali pa še posebna skrivališča v rezervoarjih Za bencin. Italijanski finančni stražniki so postavili cestne zapreke v tihotapskih področjih in so že večkrat razkrili' tihotapce. Toda čim enega ujamejo, so drugi o tem obveščeni in opozorjeni.
Pretihotapljeno blago skrivajo v skladiščih, ki jih imajo v votlinah, v zapuščenih hišah in skednjih. Iz teh skladišč razpečavajo manjše količine cigaret v Rim, običajno s privatnimi avtomobili. Cigarete prevzame v Rimu druga organizirana tolpa, ki jih razdeljuje brivcem, gostilničarjem, cestnim prodajalcem, hotelskim portirjem in drugim, ki sestavljajo široko razpredeno mrežo razpečevalcev.
Do nedavnega je bil med glavnimi voditelji te tihotapske mreže neki Emil Gabut, ki se resnično piše Albert Marius Gerin. Leta 1941 so ga Francozi ujeli in poslali na Hudičeve otoke, kjer je ubil dva stražarja in pobegnil. Kmalu je Gerin postal eden najmočnejših voditeljev podtalne organizacije v zahodnem Sre-
dozemlju. Ko je ameriška mornarica razprodajala svoje viške, je kupil pet hitrih motornih čolnov in poleg tega še dve letali, ki ju je imelo prej italijansko letalstvo. Ko se njegova tihotapska odprava pripravlja na primer oddati »blago« v Genovi, letala preiskujejo pot in opozarjajo tihotapske ladje, če ne preži nanje morda patrolna ali fi-nancarska ladja. S tako previdnim tihotapljenjem si je Gerin v kratkem nabral velikansko bogastvo.
Vendar mu vsa previdnost ni nič pomagala, kajti pri neki majhni »akciji« so ga zajeli. Italijanska policija ga je spoznala. Poslan je bil v Francijo, kjer so ga spet spravili za zapahe.
Zaslužki tihotapcev so veliki. Njih stane zavojček cigaret 10 ameriških centov, potrošniki pa ga plačujejo po 40 centov, medtem ko je uradna cena, po kateri uradni monopoli prodajajo zavojčke ameriških cigaret, 60 centov. Se pravi, da zaslužijo tihotapci povprečno pri vsakem prodanem zavojčku od 120 do 150 dinarjev. Ce pomislimo, da pretihotapijo letno po 240 milijonov zavojčkov ameriških cigaret, potem lahko zračunamo njihove »zaslužke«.
Italijanski in francoski finanč-
ni organi imajo težak opravek, ko preganjajo tihotapce. Skupaj razpolagajo s približno 20 patrolnih ladij in čolnov, s katerimi morajo nadzorovati skoraj 3000 km obale. Na razpolago imajo tudi avtomobile, ki pa so skoraj brez moči proti »Cadillacom«, s katerimi prevažajo tihotapci svoje blago. Ce tihotapca ujamejo, dobi največ nekaj mesecev zapora. Zaprli so že kakih 30.000 ilegalnih prodajalcev cigaret in zaplenili za 134 ton cigaret. Vendar vse to nima posebnega učinka v boju zoper tihotapce.
Tihotapska »zveza« svojih organiziranih članov ne pušča na cedilu. Ce je kdo zaprt, potem zanj, oziroma za njegovo družino skrbijo s tem, da plačajo vse sodne stroške in jih v zaporu vzdržujejo. Te »morale« se tihotapci dosledno držijo. Vodje tihotapstva si to tudi lahko privoščijo, saj jim samo en pretihotapljeni tovor vrže po 20.000 dolarjev.
Oblasti v Parizu in Rimu razmišljajo, kako bi preprečile tihotapstvo. Najenostavneje bi bilo začasno znižati cene ameriškim cigaretam, ki jih uradno prodaja državni monopol. To bi sicer preprečilo tihotapstvo, uničilo pa bi domačo industrijo predelave tobaka. Novi brezposelni bi se takoj morali pridružiti že tako alj tako veliki armadi delavcev, ki so brez dela. Brez zaslužka pa bi ostali tudi tisti ljudje, ki so se doslej preživljali kot drobni posredniki velikega tihotapstva.
NEUNIČLJIVI ŠKORPIJONI
ustaljenim porrrebam. Naposled ne smemo pozabiti, da so celo velike spremembe v podnebju dokaj majhnega pomena za vrhnje plasti zemlje. Škorpijoni so uspeli preživeti vročino in sušo v svojih podzemeljskih bivališčih; da so se obdržali do današnjih dni, pa gre zasluga tudi njihovim zmožnostim prilagoditve in njihovim majhnim potrebam. Kaj vse lahko prenesejo, naj nam ponazorijo naslednji primeri:
Na splošno je razširjeno mnenje, da so škorpijoni značilni le za suha in puščavska tla, kar pa ni res. Pri
poskusih so znanstveniki ugotovili
poznani tudi kot zelo lene Uvali, ki porabijo za premikanje zelo malo energije. Izredno zanimivo je, kako se hranijo; s hrano se lahko natrpajo v par urah ali pa prežive brez nje več mesecev ali pa celo več kot eno leto. Velike spremembe v svoji okolici pa so bili zmožni nevtralizirati predvsem na ta način, da so s« zatekali v svoja podzemeljska bivališča. Lahko bi trdili, po sedanjih izkušnjah sodeč, da so škorpijoni skorajda neumrljivi.
Škorpijoni se hranijo z najrazličnejšimi živalmi in žuželkami, k: delijo z niimi bivališče. To so
«I
škorpijonih vedo povedati tudi naslednje: Škorpijoni in sorod-a: pajki spadajo v skupino arthro-podov, ki so jasno oblikovani že nekaj sto milijonov let. Škorpijoni se precej razlikujejo od žuželk; pri njih tvorita glava in oprsje celoto, pokrito s ščitom, za tem je trebuh, sestavljen iz sedmih členkov in rep s petimi členki, ki se končuje s tako imenovano strupeno žlezo, z želom. Na škorpijonih vidimo tudi dve majhni, kleščam podobni ščipalki, obrnjeni naprej in pet parov nog, ¡zmed katerih so prve oblikovane kakor klešče. Ta par nog ne služi za gibanje, zato se škorpijon poslužuje ostalih štirih parov nog.
Škorpijoni predstavljajo eno izmed najstarejših oblik življenja na zemlji. Med razsežnimi časovnimi dobami so bili škorpijoni podvrženi velikim geološkim in klimatskim spremembam. Znanstveniki se mnogo ukvarjajo z vprašanjem, kako so bili škorpijoni zmožni kljubovati tem velikim spremembam in kako so jih preživeli. Škorpijoni žive po večini v zemlji, pod kamni, v rovih ali luknjah. Za svoj obstanek razmeroma lahko najdejo okolje, ki ustreza njihovim več ali mani že mi.liione let
Večkrat se škorpijoni obotavljajo z napadam in neredko se dogaja, da se zdi opazovalcu zadnje dejanje lova prej obramba kakor napad. Ce se žrtev premika, ko preži nanjo škorpijon, se le-ta po navadi umakne za nekaj časa in čaka potrpežljivo, dokler niso dani vs; pogoji za izpolnitev njegovega namena. Če se žrtev brani, zapič’ svoje želo globoko, kamor pač najlaže more, večkrat brez vsakega odlašanja. Plen drži s svojimi kleščami in ga pomika počasi k majhnim ščipalkam. S temi ščijaalkami zagrabi plen, ga rani in skozi te ščipalke se hranijo škorpijoni, se pravi:	počasi izsesavajo plen.
Škorpijoni polomijo steničje svoje žrtve tako močno, da končno ne ostane drugega, kakor kepa ne-vsrkljivib ostankov, katerih se Iznebe na ta način, da uporabijo klešče, podobno kot uporabljajo ljudje zobotrebce.
Znanstvenikom še vedno ni popolnoma jasno, kako opaži škorpion svoj plen. Oči ima namreč premalo razvite, da bi mu dobro služile za ta namen. Na vsak način je škorpijon močna žival. Zdi se, da morajo biti drugi zaznavni organi tako imenovane čutilne dlačice izredno razviti. Te dlačice so razvite že pri rojstvu in se potem ne spreminjajo niti po številu niti do legi.
Nenavadnost pri prehrani škor-
oiionov je dejstvo, da prebavljajo
da škorpijoni spet zažive celo potem, ko so jih pustili zmrzovati ves teden pri nič stopinjah. Takšno zmrzovanje prežive popolnoma v negibnem stanju, in zato tembolj preseneča njihova oživitev po takšnem temeljitem preizkusu njihove vitalnosti. Škorpijoni lahko ostanejo brez posledic popolnoma potopljeni v vodo več dn:; lahko izločijo 7/8 svojih pljuč, ne da bi zaradi tega poginili. Škorpijoni so
pajki, ličinke, stonoge itd. Nara voslovci so že pogostokrat opazo-vol; način lova škorpijonov in ga tudi opisali. Kadar škorpijon počiva, je popolnoma negiben. S trebušnim delom je stisnjen k tlom, rep ima plosko zvit in stisnjen med noge. Kadar je zelo lačen in ima že ogledano žrtev, spremeni svojo držo, se počasi premika naprej z odprtimi kleščami in s stegnjenim, naprej obrnjenim repom.
TELEVIZIJA štirih velesil
Združene države Amerike imajo največ televizijskih sprejemnikov in tudi naročnikov, ki jih je okoli 19 milijonov, od tega približno 3 milijone v New Yorku, kjer lahko gledajo 7 različnih sporedov. Družbe, ki se bavijo s televizijo, so privatna podjetja, ki jih finansirajo zvečina velike tovarne in trgovske hiše. Leta 1951 je bilo v ZDA 106 televizijskih družb; konec minulega leta jih je imelo 92 od nj'ih povprečni letni dobiček po 350.000 dolarjev; tako da ima izgubo le dobra desetina televizijskih oddajnikov. V ZDA se nadejajo, da se bo sedaj, ko je dala organizacija Federal Communications Commission na razpolago nove valovne dolžine, povečalo število televizijskih oddajnikov na okoli tisoč. V zadnjih letih so v ZDA zgradil: tudi številne prenosne proge. Sedaj je n. pr. mogoče gledati en in isti spored hkrati v New Yorku in Chicagu ali v Los Angelesu. Opero »Carmen«, k¡ so jo predvajali v metropolitanski operi, so na primer ob televizijskih sprejemnikih lahko gledali in poslušali v 30 mestih hkrati. Kako silno o- i» r 7^dn::h letih razmah-
cila v Združenih državah Amerike televizija, nam najbolj zgovorno priča dejstvo, da je bilo v New Yorku, ki ima sedaj nad 3 milijone naročnikov, še leta 1946 le nekaj nad 3000 televizijskih sprejemnikov. Elektriško gospodarstvo v ZDA ceni vrednost lani porabljenega toka spričo tako velikanskega razvoja televizije na okoli 200 milijonov dolarjev.
S približno 2 milijona naročnikov je Anglija v televiziji trenutno na drugem mestu. Družba BBC (British Broadcasting Corporation) ima doslej monojjol v televiziji. Televizijske oddaje trajajo v Angliji povprečno 6 ur dnevno, in sicer od 3. popoldne do pol 11. zvečer. Vmes so razmeroma dolgi odmori. Veliko število televizijskih sprejemnikov m naročnikov v Angliji nam priča, da televizija ni več razširjena med imovitejš;m slojem. Na splošno smatrajo, da so televizijske oddaje angleških postaj med najboljšimi na svetu. Najcenejši televizijski sprejemniki stanejo v Angliji od 25.000 do 50.000 din. Veliko jih seveda prodajo na obroke: na ta način, da plača kupec eno tretjino zneska takoj ob
nakupu. Na obroke so prodali zlasti veliko televizijskih sprejemnikov v dnevih pred kronanjem.
Angleški televizijski sporedi se začno popoldne z zelo privlačnimi otroškimi oddajami, katerim slede razne otroške igre in pravljične igre za odrasie otroke. Angleški televizijski spored sestavljajo tudi dobre reportaže iz tovarn, luk, mest itd., zvečer pa jih po navadi izpopolnjujejo prenosi gledaliških ir. opernih del. Ne manjkajo tudi poročila o raziskavah v znanosti iu industriji, aktualnosti, glasbenih mediger in dogodki iz politične arene. Dobršen del oddaje je izpolnjen z govori in razpravami politikov vseh strank. Televizijske oddajne postaje sprejemajo vprašanja, ki jih nato odgovarjajo in seveda po svoje razlagajo politični voditelji pred televizijskimi kamerami. Angleške televizijske postaje oddajajo manj filmov kakor ameriške. Družba BBC je pred kratkim dobila od vlade licenco za televizijske oddaje tudi za dobo naslednjih deset let, tako da so ostale televizijske družbe prepuščene precejšnjim finančnim težavam, k: jih skušajo prebroditi s pomočjo reklam.
Francija ima v primeri z Združenimi državami Amerike in Anglijo mnogo slabše razširjeno televizijo. Televizijski spored traja dnevno pet ur, oddajajo ga le v Parizu in mestu Lille. Do nedavnega ;e imela Francija le 30.000 naročnikov televizijskih oddajnih postaj. Letos zatrjujejo, da bodo televizijski oddajniki že lahko pokrili eno tretjino Francije tako po velikosti kakor tudi joo številu prebivalstva. Televizijske oddajnike postavljajo predvsem v obmejnih pokrajinah v Posarju, Strasbourgu
pravzaprav izven tvojega teleta.
Ko škorpijon izsesava skozi žrelo v svoje veliko drobovje svoj plen, preneha od časa do časa sesati, tako da steče tekočina nazaj na žrtev. Zdi se, da izvira ta tekočina iz srednjega drobovja, ki je bogato na ilezastem tkivu. Ta prebavna tekočina je pomešana z izmečki žlez. Pri prebavi škorpijonov ima važno vlogo tudi strup, ne samo zaradi tega, da škorpijon hitreje stre odpor žrtve, marveč tudi zakadi njegovega kemičnega delovanja, ki služi pri prebavi.
Škorpijoni so vsekakor zanimiv primer iz živalskega sveta, katerih predniki segajo daleč nazaj v davnino. Škorpijoni so že zgodaj dosegli visoko stopnjo popolnosti, njihov rod pa je preživel naslednje desetine milijonov let brez bistvenih sprememb degeneracij in odmiranja in tudi ni prinesel bistvenih sprememb v oblikah, ki med ljudmi niso najbolj pri-ljub'1-пе.
Mladi kralj živali je sladico zaspal po svoji prvi šolski url
Angleški znanstveniki bodo fotografirali sonce v višini 24.000 m
in Saarbriickenu, kjer nameravajo postaviti 100 kilovatno oddajno televizijsko postajo.
Lani julija so prvikrat poskušali izmenjavati televizijski spored med Parizom in Londonom. Pri tem so naleteli na znatne težave, ki so izvirale predvsem iz različnega števila vrstic. Kakor je znano, osvetlimo podobo, posneto s televizijsko kamero, z električnim žarkom, ki osvetljuje televizijsko sliko od vrhnjega do spodnjega roba, približno na ta načini kakor beremo knjige od črke do črke v vsaki vrstici posebej. Medtem ko pustijo Angleži ta električni žarek teči po sliki 441-krat, so se Francozi odločili za 819 vrstični sistem. Po daljših poskusih so rešili tudi ta nasprotja med angleško in francosko televizijo.
Konec lanskega leta (25. decembra) je televizija prvič po vojni našla pot tudi v Zahodno Nemčijo. Uveljavila se je v angleški coni Zahodne Nemčije. Družba WDR (Severnozahodna nemška radijska družba) se je spričo velikega števila radijskih naročnikov že leta 1948, odločila za televizijo. Mimogrede povedano so imeli v Nemčiji že pred vojno televizijske oddaje v Berlinu, televizijski kabel pa je bil položen od Berlina do Miinchena. Nemčija spada med pionirske dežele in se je med prvimi z Anglijo vred začela ukvarjati s televizijo. Približno 10 milijonov prebivalcev šteje področje, na katerem oddajajo televizijske oddajne postaje družbe NWDR, ki deluje v Berlinu, Flamburgu, Hannovru, Kölnu in mestu Langenberg. V Zahodni Nemčiji stane na primer radijska naročnina 2 marki mesečno, televizijska pa 5 mark.
Britanski znanstveniki so končali obsežne priprave za izdelavo ogromnega balona iz plastičnega materiala, v katerem bo s teleskopom opremljen fotografski »parat, s katerim bodo — kot računajo že septembra — fotografirali v višini 24.300 metrov sončno krono, to je področje šibke svedobe, ki obdaja sonce, in ki je normalno vidna le v popolnem mrku. Astronomi upajo, da bodo tako premagali prah in meglo, ki zatemnjujeta nebo v nižjih višinah, in da bodo tako prišli do mnogo bolj čistih fotografij sončne krone kot v preteklosti.
Izdelali so poseben sistem ogledal, s katerim bo fotografski aparat, ki se bo avtomatično sprožil vsakih 5 sekund, s pomočjo teleskopa posnel slike. Poseben mehanizem pa bo omogočil, da bo ogledalo na koncu teleskopa zbiralo sončno svetlobo in jo pošiljalo v cev teleskopa. Drug mehanizem bo teleskop natančno usmeril v sonce; nadaljnji zelo občutljivi mehanizem ga bo omogočil delovanje padala, s katerim se bosta varno spustila na zemljo teleskop in fotografski aparat. Vsa oprema bo v nepremočljivem ohišju, ki ne bo utonila v primeru, da bi padalo
padlo v vodo. Da ne bi bili astronom: prikrajšani za svoj »plen«, so razpisal; za tistega, ki bi našel padalo s teleskopom m fotografskim aiparatom, lepo nagrado.
Vse podrobnosti in številne probleme v zvezi z izpopolnjevanjem teleskopa in fotografskega* aparata ter pomožpe opreme nadzoruje vodja oddelka za astrofiziko na univerzi v Cambridgeu prof. Roderick Redman; plastični balon, premera skoro 37 metrov, pa je delo profesorja Bristolske univerze, Cecila F. Powella, in njegovih asistentov. Bristolska univerza že dalj časa vodi v poskusih z ogromnimi, z vodikom pol-
njenimi baloni, za raziskave kozmičnih žarkov. Enega teh balonov uporablja odprava za raziskovanje kozmičnih žarkov, ki je sedaj ua Sardiniji.
Drugi britanski poskusni znanstveniki pa so na delu v Cheshi-reu, kjer postavljajo temelj za največji radijski teleskop sveta. Računajo, da bodo dela s postavljanjem temelja končana še letošnje poletje; vrhnjo jekleno strukturo pa bodo pričeli postavljati prihodnjo spomlad, ko ¡o bo dobavila tovarna, tako da bodo ve* glavni del instrumenta postavili do konca prihodnjega leta. Pred dobrim letom so stroške za ta največji radijski teleskop sveta ocenili na 335.GOC funtov šterlingov.
Jugoslovanske radijske posiate
Na prvi mednarodni radio razstavi, ki je bila minule dni v Ljubljani, je Radio Ljubljana prikazal v svojih razstavnih prostorih tudi razmestitev in zmogljivost jugoslovanskih radijskih postaj. Iz zemljevida jugoslovanskih radijskih postaj je raz-
Piccard se odpravlja na Filipine
likalo, potem pa je nastala popolna tema. Le tu pa tam sta s sinom opaziLa kakšno svetlikajočo se ribo.
Prof. Piccard je naposled zadovoljen in trdi, da je sedaj dobil napravo, s katero bo lahko dosegel tudi največjo morsko globino. Poročajo, da se namerava odpraviti na Filipine, kjer bo skušal v bližini obale doseči globino okoli 6000 m.
NEAPELJ
vidno, da imamo v Jugoslaviji, ki je imela ob koncu vojne le nekaj majhnih radijskih postaj, v letošnjem letu že močno mrežo radijskih postaj, in sicer;
v Beogradu sta dve radijski postaji, srednjevalovna 150 kilovatna in radijska postaja Radia Jugoslavije z 20 kilovati; v Zagrebu in Ljubljani imamo 135 kilovatni radijski postaji, v Novem Sadu 100 kilovatno, v Sarajevu, Titogradu, Prištini in Skoplju imamo 4 radijske postaje, od katerih ima vsaka zmogljivost 20 kilovatov, na Reki je 15 kilovatna radijska postaja, v Mariboru pa 5 kilovatna radijska postaja. Razen tega pa Imamo v naši državi še 3 manjše radijske postaje, in sicer v Osijeku (0.8 kilovatov), v Dubrovniku (0.8 kilovatno) in v Bitolju 1-kilovatno radijsko postajo. Skupna zmogljivost jugoslovanskih radijskih postaj znaša potemtakem 642.6 -kilovatov.
FRANCOSKI HUMOR
Slavni raziskovalec stratosfere In morskih globin profesor Avgust Piccard je pred kratkim 8 svojim sinom preizkusil svojo novo napravo za spuščanje v morske globine, in sicer v bližini Caprija ob italijanski obali. Prvi poskus sta napravila zgodaj zjutraj, toda že čez tri minute sta se dvignila iz morja. Zakaj sta ¿e tako hitro vrnila ni znano. Drugič sta se spustila v morje popoldne, zvečer pa je Piccard na tiskovni konferenci kratko poročal o svojih vtisih. Dejal je med drugim, da se je do 450 m globine v morju še nekako svet-
„ Kam s teboj, mati «°
Večkrat imamo priloinost opazovati včasih prav nizkotno vedenje mlajših ljudi do starih, najsi ho to v javnih lokalih ali v tramvaju, vlaku, avtobusu itd. Tu so surovim potnikom pogosto enaki tudi sprevodniki, šoferji in drugi uslužbenci. Ti pozabljajo, da ni njihova zasluga, če so prišli trideset ali štirideset let kasneje na svet. Niso redki primeri, da sedi v tramvaju mlad človek, poleg njega pa se težko prestopa starejša žena. Sama nima toliko poguma, da bi ga opozorila nase, ali pa se boji slišati psovko iz mladih »st. Zato raje stoji do končne postaje. Mladi mož se po njenem odhodu po ameriški modi lagodno iztegne češ, dobro sem jo izvozil. Res kar predobro za toliko mero surovosti in nespoštovanja.
Kaj ni to staro ženo zabolel občutek, da je že stara, betežna in vsemu svetu odveč.
Mnogo teže pa je prenašati starejšemu človeku tako zapostavljanje doma. Poznam primer, ki na Žalost ni edini.
V neki družini je matt, zgodaj vdovela, prav težko spravila h kruhu svoje tri sinove in hčerko. S potrpežljivostjo in ljubeznijo dobre m .ere jih je skromno, a pošteno odg::, la. Otroci so rasli kot konop:;.. ... kmalu je prišel najstarejši sin. . "rti oženil se bornie In se je oženu, za njim drugi in tretji. Tudi hči je odšla za možem daleč stran od matere.
Mati je ostala sama vsak dan bolj upognjena od težkega dela. kam z njo? Ali bo utrujena in izčrpana preživela ostanek življenja sama, brez oporeÌ Končno se je najstarejši sin spomnil: »No, pa pridi k meni. e
Mati je šla, pontina in skromna kot vedno. Ni še dobro prestopila praga, že je snaha zavpila nad njo: »Vse mi boste požrli, za delo pa niste. Le zakaj vas ni sin pustil na cestiN Mati je gledala in se čudila. Ta tuja ženska kriči vanjo, ki je ni nikdar poznala. Nikdar ni videla, kako je bdela nad sinkom, ko ga je kuhala vročica. Ni videla solz, ki so močile kodrasto glavico v bojazni, da ji umre. Snaha je videla samo brezmočno ženo, videla je njene oči, ki so se skrivale v globokih gubah. In vendar je vpila, ker od nje rti mogla več imeti koristi.
Mati je požirala te krivične očitke. Ni črhnila besedice. A tudi tinu je postajala njena prisotnost
odveč. Nekoč se je spozabil — udaril jo je po sivi glavi. To jo je najhuje zadelo. Obležala je. Tuji ljudje so ji stregli, tuji pomagali na noge.
Tedaj se je vendar oglasil dru-
fi sin. Preskrbel ji je službo in solco nekje na podstrešju. Mati je bila spet sama, kot pred 4C leti, le da so bila ramena sključena, korak pa truden in omahujoč.
V. K.
ктПа In bluze z dolgimi iaU pogosto srečujemo
▼ italijajoski modi
Neka! o naši prehrani
Misel, da je važno pri prehrani tamo to, da imamo kaj jesti, je zelo zmotna, saj je od pravilne prehrane mnogokrat odvisno naše zdravje. Hrano, ki jo uživamo, ocenjujemo s kaloričnega stališča, pa tudi z ekonomskega. Pri ocenjevanju prehrane iz ekonomskega stališča ne smemo pozabiti, da potrebuje telo vsak dan neko določeno količino prehranjevalnih snovi, da more pravilno in redno delovati. Te snovi porablja naš organizem med neprestanim delovanjem svojih organov, mišičja, ožilja in dihai. Mnoge snovi pa se izločajo kot neuporabne po izločilih, ali pa se izcejajo in izhla-pevajo skozi telesno kožo. Izgubljene snovi je treba torej stalno nadomeščati, sicer pešata življenjska sila in telesna toplota, ki se iz
teh snovi proizvaja. Količina hrane, ki jo mora človek zaužiti vsak dan pa se ravna po starosti, po poklicu, pa rudi po letnih časih. Dokler človek raste, potrebuje mnogo več snovi, kakor jih pa oddaja, medtem ko odrasel človek toliko snovi odda kolikor jih je sprejel. Če pa orasel človek je več kot je to njegovemu telesu potrebno, tedaj se rodi. Nasprotno pa, če človek uživa premalo hrane, tedaj jemlje primanjkljaje iz snovi, ki so že v telesu. Najprej porabi toišče, nato ogljikove hidrate, nazadnje pa beljakovine.
Količino energije v živilih določamo po množini toplote, ki je potrebna, da se živila oksidirajo ali zgore. Toploto pa merimo s kalorijami (to je množina toplote.
ki je potrebna, da te 1 kg vode to*
greje za 1 stopinjo). S kalorijami torej merimo oksidacijo ali zgorevanje živil. Odrasel človek, ki ja težak približno 70 kg, potrebuje na dan pri mimi legi in v postelji 1.890 kalorij, pri lahkem delu ▼ sobi 2.520 kalorij, pri težkem delu pa 4.200 kalorij. Poleg hrane rabi odrasel človek še približno 2.500 g vode, ki služi za raztopljevanje raznih izločkov pri potenju, dihanju, v prebavi in srčnih ožganih. To pa ne pomeni, da bi moral človek na dan popiti toliko količino vode iz vodovoda, saj vodo uživamo tudi ▼ različnih tekočinah, koc v mleku, juhi, pa «odi ▼ sadju, zelenjavi itd.
Pri hrani pa ne moremo gledati urno na odgovarjajočo kalorično vrednost, kajti noben človek ne bi mogel živeti od farnih beljakovin, ki te nahajajo ▼ glavnem v non, ker bi moral vsak dan po jetri najmanj «ri kilograme mesa, da hi i« ubralo 2.200 kalorij. Tako tudi ne zadostujejo ogljikovi hidrati in maščob« lúea beljakovin. Človek torej ne more živeti tamo od ena viste živil. Najbolj primerna, je mešana hrana, to je zmea živalskih in rastlinskih živil. Ker pa prehaja precejšnja količina hrgne neizrabljena preko našega prebavnega aparata, ja potrebno, da pojemo nekaj več, kakor pu je teoretično preračunano.
Poleg beljakovin, ogljikovi hidratov, tolšč in vode pa potrebujemo v hram tudi razne toli. Nekaj toli ja že v vitkem BvSu, prav tako tudi v pitni vodi Te soH to na življenje neobhodno po-
trebne.
Dišave in začimbe, ki jih uporabljamo za izboljšanje okusa naše hrane, dražijo želodčno sluznico, slinavke in ostale žleze, da izcejajo več sokov, ki so potrebni za prebavo. Vendar pa z dišavami in začimbami nikakor ne smemo pretiravati, ker to pretiravanje lahko privede do obolelosti raznih organov, kot na primer čiri na želodcu ali dvanajsterniku itd.
Človek pa uživa potleg hranil, ki imajo redilno vrednost, tudi razna nasladila, ki prijetno dražijo živčevje ali uspavajo, nimajo pa skoraj nobene hranilne vrednosti. To so predvsem kava, čaj in kakao. Sem spadajo tudi alkoholne pijače, ki so našemu zdravju bolj škodljive kot pa koristne, ..... _,
Saši otroci
TUDI HIGIENA JE VAŽNA
Dokler Je otrok pri prsih, J«
higiena otrokove prehrane zajamčena, če mati prsi pravilno neguje. Pozneje, in pri mnogih materah nastopi ta pozneje zaradi pomanjkanja mleka zelo hitro, pa nastanejo pri otrokovi prehrani težave, z njimi pa nevarnost za raznovrstna okuže-rija. V otrokovem življenju se pojavita steklenica in cucelj. Kljub vsem opozorilom, da je treba oboje prekuhavati, mnoge matere tega ne delajo. Cucelj s steklenico puste po hranjenju kar v otrokovih ustih, da bi bil mirnejši in bi laže zaspal. To je docela nepravilno, ker sesa otrok skozi luknjico zrak. Ob času naslednjega hranjenja, poišče mati ves povaljan in lepljiv cucelj v zibelki, ga kvečjemu površno opere in spet natakne na steklenico. Mnogo prepozno pričnejo matere hraniti otroke z žličko. Se vse preveč je razširjena navada, da uporabljajo matere za otroka posodo odraslih, da preizkušajo toploto in sladkobo jedi z isto žličko, s katero bodo hranile otroka. Saj je lahko mati popolnoma zdrava, toda tudi zdrav človek je lahko bacilono-sec. Odraslemu bacili, ki jih prenaša, mnogokrat niso nevarni, ker je njegova odpornost večja. Otrok pa te odpornosti še nima. Zato je potrebna pri pri. pravljanju hrane za dojenčka in pri hranjenju skrajna snažnost in previdnost. Ni nujno, da bi se moral vsak nehigienično hranjen otrok takoj okužiti, zboleti in umreti. Lahko bo živel, toda njegova bledičnost in njegovo slabotno telesce bosta obtoževala površno mater, posledice pa se bodo pokazale v puberteti.
Pri kmečkih materah je še vedno pogost pojav, da hranijo
otroka tako, da same najprej prežvečijo hrano in jo nato dajo otroku. Višek nehigieničnosti p* sem videla pri neki ženi, ki je jemala kavo v svoja usta in jo potem brizgala v usta otroku. Take stvari se dogajajo, ker nekatere matere menijo, da ao vai higienski predpisi le pretiravanje in izmišljotine ljudi ki nimajo drugega dela.
Ko ima otrok dovolj zobkov, mu pričnemo dajati celo sadje, da ga sam grize. Pri tem mnogo grešimo. Matere sadja ne operejo in obrišejo. Ko vrže otrok nagrizeno jabolko na tla, ga poberejo, malo opihajo in spet dajo otroku. Med grde razvade spada tudi to, da dajejo matere otrokom neoprano sadje kar v tržnici. Otrok prosi za sadje v tržnici, ker vidi, da ga tam je tudi mati in ker ni vajen, da bd dobival oprano sadje.
Otrok v vsem posnema odrasle ljudi. Otroka pa nikakor ne bomo mogli navaditi na higieno v prehrani, če se ne bodo najprej prevzgojili starši. V času, ko je največ sadja, kažejo naše ulice pogosto precej porazno sliko. Obmetane so s koščicami, ogriz. ki, lupinami lubenic in nagnitimi sadeži. Vse to bi odpadlo, če bi ljudje kupljeno sadje odnesli domov, ga oprali in nato udobno in dostojno pojedli, kar bi bilo ne samo bolj higienično, marveč tudi bolj kulturno.
Kar smo povedali zgoraj, je skromna zbirka tega, kar ni prav. V pravilno vzgojo otrok spada tudi higienična prehrana in vzrok za marsikatero otroško bolezen Lahko iščemo in najdemo prav v tem, da gledamo na higieno v prehrani površno in lahkomiselno.
Dunes pa nehaj o solatif
ki Je dobra le takrat, če je miar da in fcrhka, dobro oprana in pravdlno pripravljena. Od tega, kako Je pripravljena, je res veliko odvisno, saj pravijo, da je solata dobra, če jo zapravljivec zabeli, modrijan soli, skopuh okisa in norec zmeša. Solata mona biti torej dobro zar beljena, preudarno osoljena, malo okisana in zelo dobro zmešana. Da je sodata res okusna, je odvisno tudi od tega, kdaj Je nabran», ksiko Je oprana in v kakšnem vrstnem redu ji dodaj aá kis, cdje, sod in razne dišava.
okisamo, ker jj s tem zmočimo liste, s katerih bolj zagotovo zdrkne olje. V tem primeru je skleda vsa mastna in zabeljena in je olje povsod, le na solati ga ni. Zato ponavljamo: najprej je treba dati na solato olje, ki se listov prime, nato pa solato poškropiti s kisom, da se v drobnih kapljicah drži na listih.
Res to to malenkosti za gospodinje. Vendar pa so pri kuhi prav malenkosti tiste, ki naredijo jed dobro add slabo.
V poletnih mesecih te prileže solata i kislo smetano. Na-
Nojboljša je sveže nabrana,
to je, kar z vrta v kuhinjo prinesena. Solata, ki se na soncu pari ali v shrambi vene in jo gospodinja potem v vodi nekoliko osveži, zgubi s tem precej hranilnih snovi in je zato tudi neprimerno manj okusna. Oprano solato je treba dobro odcediti, da se je mast ali olje dobro prime. Ce je preveč mokra, maščoba zdrkne z nje. Dobro odcejeni pridenem-a najprej olje, sol, česen (stvar okusa), nato solato dobro premešamo, da prideta do vsakega ¡ista olje in sod. Ko je res dobro premešana, jo po okusu okisamo. Zal je toliko gospodinj in to povrhu še starih, ki še ne znajo pripravljati solato. Na solato nalijejo namreč toliko kisa, da je na dnu sklede prava povodenj, ki s solate opere vse olje, Pra-Sfilho tudii ni, če solato najprej
pravimo jo tako, da oprano solato osolimo, polijemo z dobro kislo smetano in rahlo premešamo. V tem primeru ni treba priliti kisa. Za bolnika je priporočljiva in zdrava z oljem pripravljena in z limono okisana solata. Limonin sok pridaj šede takrat, ko daš solato na mizo.
Solato pa ne belimo samo z oljem, temveč tudi s precvrto prekajeno svinjino. Tako zabeljeno solato jemo nekoliko toplo. Prekajeno slanino razrežemo na drobne ocvirke in scvre, mo. Ko so ocvirki svetlo rumeni, prilijemo domač kis, po potrebi osolimo in .se skupaj zlijemo na solato, ki jo dobro zmešamo in takoj postavimo na mizo. Ako tako pripravljena solata stoji, ni dobra. Zato jo pripravimo šele takrat, ko je družina že pri mizi. , ,, ,
Ohlapna pletena Jopa Ja zmešata prakMina
Vzgajajmo otroke v resnicoljubnosti
Čut za resnicoljubnost pride že z otrokom na svet. Lagati se navadi šele pozneje. Velik delež pri tem imajo starši sami. In ne samo starši, tudi najbližja okolica v kateri otrok živi in v kateri se razvija v človeka. Z malimi lažmi, ki jih odrasli večkrat zagreše, se v otrokih najbolj izpodkopava čut za remico. Slabo vplivajo tudi laži iz šale in laži iz vljudnosti, ki jih otrok doma često sliši. Dostikrat se niti ne zavedamo, da učimo otroka lagati, ko mu rečemo, kadar potrka na vrata nezaželen gost: »Reci, da me ni domac. Tudi ob takih malih lažeh se otrok navadi lagati. Če otrok celo opazi, da oče in mati drug drugemu
rorita v obraz neresnico, izgu-ludi sam vso resnicoljubnost. Največ laži izvira pri otrokih iz sttahu pred kaznijo. Zaradi tega morajo biti starši zelo previdni. Če se hoče otrok s prebrisano zvijačo odtegniti zasluženi kazni, ga ne občuduj! Zavračaj vsako laskanje in kaži ob vsaki priložnosti, da se ti laž in klirnba studita!
Če se je otrok zlagal iz bojazni, zadostuje navadno že ukor ali graja, da se poboljša. Trdovratno in
Žremišljeno laž pa je treba strogo aznovati.
Otroka zavajaš k laži tudi z neprimernim izpraševanjem. Mamite, zaljubljene v svoje otroke, često izprašujejo svojega miljenčka
takole: »To je vendar nemogoče,
da bi bil ti kaj takega storil, kajne aa nisi»I Tako izpraševanje dovede otroka v laž, ker se boji povedati resnico.
Če je otrok nekaj zagrešil i» ti je že vse znano, tedaj ga ne izprašuj. Tako izpraševanje je otroški
odkritosrčnosti nevarno. Če je otrok krivdo priznal, ga ne kaznuj, sicer ti ne bo nikdar več priznal svoje krivde. Neumestno je izpraševanje tudi takrat, če si prepričana, da otrok ne bo povedal resnice in resnice sploh izvedeti ne moreš. Če ga o tem sprašuješ, mu nudiš priložnost za laž.
Nezaupanje pogosto povzroča lažnivost. Brez tehtnega vzroka nikoli ne dvomi v otrokovo odkritosrčnost. Vendar pa tudi ne vzemi vseh otrokovih izpovedi za resnico.
Ni pa še vsaka neresnična izjava iz otroških ust laž, zlasti pri malih otrokih ne. Morda otrok ni razumel našega vprašanja ati pa je povedal nekaj neresničnega v naglici. Včasih ga tudi njegova živahna domišljija brez njegove krivde zapelje v neresnico.
Zavedajmo se, da neresnicoljub-nost zapira otrokovo srce in mati nima nanj nikakega vpliva več; le kjer je resnicoljubnost, je mogoče uspešno vzgajati otroke v poštene člane človeške družbe.
NASVETI
Steklenice, ▼ katerih je bilo olje, očistimo prav lepo, če jih iljdakujemo y vodi, v kateri je poalo hi perm an gana.
•
Jajčnih lupin ne vrzimo proč. Ce jih dobro zmeljemo ali stolčeno, to dober dodatek mehki kurji krmi, posebno pozimi. Voda. ▼ kateri »o te lupine namakale kakih 10—14 dni, ugodno vpliva na razvoj cvetlic, če jih s njo salivamo.
•
Tečaj« pri oknih, vratih fed. navadno mažejo z oljem ali « kakšno mastjo. Dosti boljše pa j«, če Jih namažemo z grafitom. •
Ca nam ogenj nagaja in slabo gori, ai pomagamo tako, da potresemo žerjavko s pestjo kuhinjske soli; ogenj bo zagoreL •
Razen DDT preparatov (peperà, Pantakan), ki jih bolj in bolj uporabljamo pri uničevanju mrčesa, se dobro obnese tudi petrolej, ki smo v njem dan ali dva namakali naftalin. •
Predmete iz mavca (kipe itd.) očistimo tako, da jih dobro prevlečemo z gosto kašo iz škroba in vode. Ko se škrob posuši, sam odstopi in pobere vso nesnago.
•
Zelo dobro gnojilo za sobne rastline je voda, v kateri smo oprali meso. Trdijo, da prav tako ugodno vpliva na razvoj ostalih rastlin, celo sadnega drevja.
•
Metel, kjer se je sirek zvil, ne bomo precej vrgli proč; sirek se bo poravnal, če bomo metlo držali nekaj časa nad soparo.
V
Kumare na gredah ne bodo postale gerike, če jih bomo red.
no zalivali; vlaga v zemlji ja proti grenkobi najvažnejša.
Stročji fižol izgubi svojo naravno barvo in potemni, če ga kuhamo v posodi iz aluminija. Zato je bolje, da ga kuhamo y emajliranih posodah.
•
Meso te poleti kaj rado pokvari; če ga precej ne porabimo. Teletino ubranimo pred kvarjenjem tako. da jo namočimo v mleko in postavimo na hladno. Meso se ne kvari, ¡pa tudi mehkejše je.
•
Zelo dobro sredstvo za pranje barvastega volnenega blaga je voda, v kateri so se kuhali listi bršljana (1—2 dkg bršlja-novih listov na 1 liter vode), peremo brez mila, na koncu pa blago splaknemo še v čisti vodi. *
Cas, ko muhe neusmiljeno gospodarijo po naših, zlasti kmečkih stanovanjih je tu. Mušji madeži delajo čistim gospodinjam velike preglavice, ker jih j-, le težko odstraniti. S pohištva jih najlaže odstranimo, če ih zdrgnemo s petrolejem, nato pa dohro obrišemo s suho. mehko (najbolj« volneno) krpo.
Sadna torta. Penasto umešamo 7 dkg presnega masla, 3 rumenjake in 5 dkg sladkorja. Pridamo še ščepec soli, 1 dkg v; dveh žlicah mleka vzhajanega kvasa, 14 dkg moke in toliko mlačnega mleka, da lahko testo dobro pregnetemo. Testo položimo v tortno obliko, ga pustimo da vzhaja in spečemo. Ko je torta pečena, jo vzamemo U pečice, takoj poškropimo s poljubnim likerjem, rumom ali konjakom in ohladimo. Z zrelimi slivami (sadje izbiramo po letnem času in lahko namesto sliv uporabimo jagode, maline ali marelice), ki smo jim odstranili koščice, posuli s sladkor, jem in jih pustili stati pokrita 1 uro napolnimo ohlajeno ne. koliko izdolbeno torto, jo okrasimo s tolčeno sladko smetani in serviramo.	y
feFESZSZS-¥-ZSZ5ZSï5-¥-ZSZ5125a5*'H5Z5Z5H£-¥LïSZSHS25-¥- ESES2SZS-¥-Z525Z5ZS-¥-ZSZ5ZSHS-¥-25SSUSES^-E555aS25-¥- ESHSZSE54Z5TLïT15ZS4Z£H5ï!£Z5-¥-E5ïSE£iï!5-*ESaS2£aS-¥ HSaSBSHS-¥-HSSSSSHS-¥-SSZ515HS-¥-H5Z57
lu	T*
Oglejte si
prvo Jugoslovansko
razstavo embalaže
ki oo na Taboru v Ljubljanu (v dumu â.li-,Partizan*) oU26.iX.clo 4.X.ids3
»' a У ** O ! T <* VSAWOGÄR
Razstava bo pokazala razne vrste embalaže, proizvedene v FLRJ, ter važnost dobre in ustrezne embalaže v notranji in zunanji trgovini
Razstavljeni bodo tudi vzorci embalaže iz inozemstva in zadevna strokovna literatura
Razstavljalo bo nad 30 podjetij raznih strok (les, papir, kovina, steklo, tekstil, umetne mase itd.)
Na železnici 25"/« popust
Vstopnina 30 din, skupine 20, dijaki in vojaki 10 din
*5ZnJH5Z*5cS25Z£Zllr5ZFE£Z5Z*5i^. ★5ESZSZ5a*5ZSZSZSZ-A-SZStSZSZ^SííTH5EJa^5ZS1E5Z£H*-5SSZS"dSd*SHSBSHSZ-A-5a5aSHSH-A-5c5aScLSc-^EZ5SSlSZ*ScSHSB5a*SE5íSí£E*ScS2FE5Z-írS^5Eff£Fa+S2St^ Si
H P O R T
AŠK dokončno - drugi v državi
Največji uspeh v zgodovini slovenske košarke
Mnogo je ljubiteljev košarke v Ljubljani. ki <0 posebno težko pričakovali predsiuoćaji derby med Partizanom in As k.. Dež je pokvaril vse — zmehčal igrišče in zmešal gledalce. loda kljub temu se jih je na igrišču pod Cekino-viru gradom zbralo okrog 2000 nat bolj navdušenih, da celo na drevesih Bankrot üb m manjkalo
•e znašli, zbrali m pričeli napadati. Daba je dosegel nekaj točk iz kazen-skiti metov ter tri koše. AS k je vodil, toda vendar ni šlo vse tako, kot navadno. Kristančič in Skrjanc zaradi razmočenega igrišča nista mogla izkoristiti velike v rime — hitrega prodiranja pod koš. In prav tukaj se je šnidenNk» roj u«tavi! Cona ki je
Tekma ^e bila odločilna za obv •kipi. ASK je kandidiral na drugo mesto, Partizan pa tudi na eno boljših ▼ lestvici. Toda, kakor je bilo
Pričakovati, zmagal je ASK po hudi orbi s 45:43 (21:29). Začetek je bil vznemirjen in enakovreden. Domači so
Nogomet na vseh straneh
Morda že ni bilo nedelje, ki bi imela tako obilen nogometni spored, kakor ga bo imela jutrišnja. Vsem dosedanjim kandidatom za točke so se pri nas pridružili še zadnji, in sicer udeleženci vzhodne skupiae v slovenski ligi, tako da bo jutri na nogah prav ves slovenski nogometni živelj.
V	I. zvezni ligi — tam smo tako zelo omagali, da nas naši tekmeci po Jugoslaviji omenjajo že samo mimogrede — čaka enajstorico Odreda precej huda preizkušnja ua igrišču Vardarja v Skopiju. Vse prognoze — in ne bi rekli, da so preveč pobarvane — govorijo v prid domačega mo Štva. Kazen te tekme -m jutri na sporedu še srečanja BS K — Radnički,' Proleter — Partizan, Spartak — Dinamo, Sar ajeno — Vojvodina, Hajduk — Lokomotiva in Crvena zvezda — Rabi tnički
V	11 zvezni ligi bo spored obsegal samo štiri tekme (Železničar in Vele/ sta -voje srečanje odložila do prihodnje nedelje), med katerimi bo za naše bralce uajzauimivejša tekma med Borcem ¡n Branikom na igrišču o Banja Luki L dobrim moralnim kapitalom bodo Mariborčani morda tudi tamkaj postavili svoje može. Razen tega bodo ta dan delili točke v Titogradu Budućnost — Napredak), Sahen 'Mačva — Šibenik) in na Cetinju <Lončen — Zagreb)
^ hrvatsko-slovenski ligi, kjer se v kratkem obetajo precej pomembne spremembe za-adì fuzije zagrebškega Tek>tilca i drugim klubom in vstopa novih udeležencev vanjo, meri njimi tudi mariborskega Železničarja, ob-
V čašo ko na naš! zahodni meji spet Izzivalno rožljajo z orožjem !n obujajo razne imperialistične apetite, mura vsak zaveden Slovenec prebrati knjigo
IVA PIRKOVIČA:
„Po sledovih rimske volkulje“
Priznani publicist, ki Je med drugo svetovno vojno deloval v Italiji in temeljito spoznal cilje in metode rimskih imperialistov, nam živahno in vseskozi zanimivo pripoveduje o nenasitnem pohlepu rimske volkulje, ki Je sicer ostarela, zgubila zobe in menjala dlako, svoje narave pa ni spremenila
Dvanajst voghivi) (e k n pge %e bere napeto Kot najboljši romani — To )e Knjiga, ki moro biti v osaki javni knjižnici tn c sleherni domač i knjižni omariI
Dobite io v lepi kartonlran) izdaji v vseh knjigarnah pa tudi v podružnicah «Slovenskega poročevalca* za 260 dinarjev Lahko pa jo naročite tudi na naslov »NAS TISK«, založniški oddelek Ljubljana Tomšičeva 5. pošt predal 2S
KVLTURXI RAZGLEDI
Slovenska jezikovna soia
>Jezik ni samo sredstvo za razumevanje med ljudmi, temveč je tudi po-toda narodne kulture in izraz mišljenja, čustvovanja in hotenja vsega ljudstva. Jezikuone kulture torej ne presojamo samo po mojstrih slovenske besede, temveč tudi po načinu izražanja posameznika.«
Te besede so zapisane o Seznamu predavanj ljubljanske ljudske univerze ra leto 1951154. ki med drugim javlja tudi Slovensko jezikovno šolo v dveh tečajih Prvi je namenjen tistim, ki imajo mani kot nižjo gimnazijo, drugi tistim, ki imajo r>saj nižjo srednjo io!o. Število prijavljenih slušateljev za oba tečaja pa je za ruda nizko, dasi na vseh koncih in krajih neprestano slišimo, kako pomanjkljivo je znanje *lnnensk°ga jezika zlasti med našim administrativnim osebjem, ki ima dnevno opravka z najrazličnejši mi donisi in poročili. Ti so ne samo tlonničnn pomanjkljivo napisani, ampak mrgoli v niih tudi brez števila tujk, ki so prišle k nam zlasti po vojni. Pri tem ne mislim samo na berede kot so- organ za slov glasilo, referat za slov poročilo, ampak na take slovenske nove tvorbe kot so. malooroflaia namesto slov prodaja na drobno, avtocesta namesto slov mvfomobilska cesta, predbacivati na-uiesto slov. očitati, v prilog namesto
največ zaslug za to pomembno zmago.
Ekipa ASK, ki jo je občinstvo ob koncu nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem, je dosegla z njo največji uspeh v zgodovini slovenske košarke. Drugo mesto sredi najboljših tekmecev iz vse države je res največ, kar so lahko mladi študentje poklonili vsemu slovenskemu športu. Naj jim bo ta uspeh spodbuda za novel
Kakor smo že omenili, sta igrala najbolje Voje Šerbec v prvem in Skrjunc v drugem polčasu, poleg obeti pa so se odlikovali še Pavlovič S. Šerbec, Krisiančič in Miler. Pri Partizanu zaslužijo pohvalo Engler, Marjanovič in Saper.
Koše za ASK so dali: Kristančič 7. Skrjanc 16. V Šerbec 8, S. Šerbec 6, Pavlovič 4, Fugina 1 in Miler 3. Za Partizana pa *o bili uspešni Engler 7, Saper 3, Marjanovič 14, Jovanovič 3, Stankovič 3, Slojičevič 7 Blagojevič 6.
Sodila sta Kavčič iz Ljubljane in Pastor iz Novega Sada.
Uedvoški košarkarji uspešni. V prvenstveni košarkarski tekmi za slovensko ligo je ekipa Partizana iz Medvod z lepo tehnično igro v prvem polčasu premagala istoimensko moštvo iz Domžal ? 41:40 (26:16). V medvoški vrsti je bil najboljši Dolinar, ki pa ie imel še močno oporo v Jesihu, s katerim «ta «ama dosegla 31 košev. Pri Domžalah je ugajal Povoševič. Sodila «ta Vozel m Brumen iz Ljubljane.
biia do >edaj glavno obrambno orožje domačih, je to pot odpovedala, loda ASK ui klonil. Drugi del igre je potekel v premoči domačih, kjer se je uveljavil predvsem odlični Skrjanc. S svojo »peklensko« roko je dal mnogo posla obrambi Partizana in ima tudi
sega spored za zdaj še po starem določene tekme, v katerih bomo najteže čakali na vesti o srečanjih o Celju med Kladivarjem in varaždinskim Tekstilcem, v Kranju med Korotanom in Izolo 1er slednjič v Ljubljani med Ljubljano in Metalcem. Ostali pari so: Kvarner — Split, Sloboda — Tek-štilac (Z), (če bosta še igraia) in Slaven — Lokomotiva.
Naposled bo jutri na sporedu vseh deset nogometnih dvobojev v domači ligi. in sicer v zahodni skupini že III kolo med naslednjimi nasprotniki: Piran — Jesenice, Aurora — Branik, Postojna — Odred B, 2e\ezničar (Gorica) — Domžale in Krim — Slovan.
V vzhodni skupini bodo po izglajenih sporih zaradi načina tekmovanja začeli jesensko sezono vendarle jutri po prvotnem načrtu, in sicer takole: Drava — Kovinar (štore). Aluminij — Celje, Rudar — Nafta. Rudar (Velenje) — Sobota in morda tudi Želez ničar (M) — Proletarec.
Na igrišču Grafičarja (ob Linhar-’ tovi ulj bo ob 10.“0 prvenstvena nogometna tekma Grafičar — Duplica s predtekmo ob 9. uri
Za nogometne gurmane bo torej ta nedelja ena najizdatnejšihf
Svetovni prvak težke kategorije v boksu Rocky Marciano 1c prpđ-
simočcijhn ubranil svoj naslov z zrna so nad Rolandom La Sfarzo v
11.	kolu s tehničnim k o Na prireditvi v New York« je bilo 44 0-00 gledalcev
Litijski nogometaši
Preteklo nedeljo Je bile v Litiji
odigrana prvenstvene nogometna tekma П kola v skupini B LNP in sicer «ned d^rnn^o Litijo i.n Ardelom iz Ljubljane Z nekoliko boljšo igro so zmešali domačini z rezultatom 3:2	(1:1) M*d
dcmač'ni so ugajali z borbeno igro prfdvs-m mlajši igralci kakor Bučar ml in Štrus I. Vseh pet golov so dosegli domačini, torej tudi dva lastna Sodil Je Zajc iz Ljubljane.
Premoč Kranjčanov na Bledu
Naš dopisnik z Blede nam Je spor obli o namiznoteniškem prvenstvu Sloven je š* nekatere podrobnosti.
»Letošnje prvenstvo Slovenije z maio žogico je poteklo v premoči igraicev kranjskega Projektor ja Njihove 2¿-ó:anska ekipa je dosegia največ prvih mest. sai je tudi največ njihovih igralcev prišlo do finalov v vseh disciplinah Ta njihova premoč pa ni imela samo dobrih stran: ker so io sku šali pri vodstvu turmrle izkoristiti za svoj klub Jeseničani se to leto niso mogli uveljaviti od Ljubljančanov p« so bili vidnejši samo Pogačarjeve Kocjan in nekaj mladincev
Lanski prvak Hlrbš je popo noma odpovedal v dvoboju z Ahačičem tako da le zadnji in peti set predal že v prvi polovici Izguba naslova prvaka ga je popo Lnoene strla tako da se tud. v drug! igri s Kocjanom ni mogel razživeti, pa tudi volje ni pokazal noben*- :n je tudi to partijo predal. Pravega športnika se tokrat ni pokazal, sai se mora vsak športmk boriti do zadnjega pa najsi bo potem prvi ali dingi alj zadnji Tekmovanje je tudi precej časa počivalo кет s¡ vodstvo (ali z drugimi besedami Kranjčani) ni bilo na Ias-mm kako bi zmešetarilo da b! zaradi »smotrne« razdelitve parov ne utrpeli škode Delegati vseh klubov so se sev-da temu uprli . .
Projektor je v ostalem vzgojil v zadnjem letu leno število mladincev in pionirjev k: bodo lahko v kratkem stopili na mesta svojih starejših tovarišev Za! prijatelji te prireditve niso zadostno objavili v javnost1, saj bi bilo sicer gotovo več obiskovalcev kar je tudi zaslužila	B B.
Prtpls:	V članek o tekmova-
nju. ki smo ga objavili v zadnji številki, sta se vrinili dve pomoti. ki ju je treba popraviti. Tako je bilo napačno, da je v prvi finalni igri Kocjan dobil prisojeno točko pri stanju 2:2 in 16:4. ker je dejansko vodil že s 16:14 Naslednji odstavek pa je tudi po pomenu zgrešen ker je Kocjan prevzel vodstvo z 19:15. nato oa si je raztrgal copate in izgubil š*-st točk zaporedoma in s tem tudi prvenstvo Toliko da bo tudi prvo poročilo v redu!
SPORT V KRATKEM
Prvenstvena ligaška tekma med Vojvodino in Crveno zvezdo, ki so jo, kakor je znano, Novosadčani dobili z 1 :U, je bila na zadnji seji komisije ligaških klubov razveljavljena v zvezi z napačno registracijo igraica Veselinoviča ki zaradi tega ni imel pravice igrati za barve zmagovitega moštva. Tekma je bil s 3:0 brez igre pripisana v dobro Crveni zvezdi, tako da se je zdaj tudi prvenstvena tabela spremenila na vrhu takole:	1. Dinamo,
2. Crvena zvezda, 3. Hajduk, 4. Spartak, 5. Vojvodina itd.
Z maga strelske družine državnega sekretariata za notranje zadeoe. V nedeljo je bilo v Ljubljani povratno strebko tekmovanje med streLskima družinama državnega sekretariata za notranje zadeve in SD »Tržič«. Družini sta tekmovali v streljanja z vojaško puško. Prvo mesto je dosegla družina državnega sekretariata s 1681 krogi, drugo mesto pa družina
ŠAH
Vse pri starem v Curihu
V četrtek so bile odigrane prekinjene partije:	Euwe :	Stahlberg
1:0. Partija Reshewsky : Bronstein iz XIII. kola je odložena na 30. september. — Stanje po XIV. kolu: Smislov 9, Reshewsky 8 (1), Najdorf 7 in pol, Petrosjan, Boleslavski, Euwe 7, Bronstein 6 in pol (1), Keres, Tajmanov 6 m pol, Gligorič, Szabo 6, Averbah 5 in pol, Stahlberg 3 in poL
Turnir v Opatiji
V Opatiji so bile v četrtek na turnirju mojstrov odigrane samo prekinjene partije: Bertok : Donner 0:1 Wade : Beni remi, Pirc : Nikolac remi. Partija Рогесса : Küpper je bila ponovno prekinjena.
Stanje na tabeli: Matanovič in Faderer 6 in pol, Rabar 6, Porecca 4 in pol (1), Unzicker, Ivkov, Pirc in Donner 4 m pol, Bertok, Golombek, Vidmar ml. 3 in pol, Waide, Nikolac, Beni 3, Milič, Udovčič, dr. Vidmar in Küpper 2 in pol.
Na mednarodnem ženskem prvenstvu so bili doseženi naslednji rezultati: Vukovič :	Delak remi, Kodr-
na : Kazakova 0:1. Partija Nagy : Karff je bila ponovno prekinjena, prav tako je bila prekinjena tudi partija Kazakova : Rozant.
Stanje na tabeli:	Nedeljkovič in
Benin i 7, Bnssers 6, Lazarevič 5 in pol, Hemskerk 5. Velimirovič in Bačič 4 in pol, Nagy 4 (2), Timet 3 in pol, KazRkova 3. Rozant 2 in pol (2), Karff 2 in pol (1), Vukovič in Timofcjeva 2 in pol, Pudar 0.
•
Nova svetovna prvakinja v šahu
je postala Jelizaveta Bikova, ki je v Leningradu v matchn 14 partij, zmagala nad dosedanjo svetovno prvakinjo Ljudmilo Rudenkovo i 8:6 točkam.
V ZVEZI 5 PROSLAVO t«. OBLETNICE ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA BO DANES 26. SEPTEMBRA OB 16. URI V OSNOVNI ŠOLI V KOČEVJU ODPRTA
GOSPODARSKA RAZSTAVA OKRAJA KOfiFVJF
■ ■	—	———■	" —fi
DNE 1. OKTOBRA POPOLDAN PA BO V PROSTORIH V E i ERIN AKSKE POSTAJE V KOČEVJU OTVORITEV
«AZSÎAVE PLEMENSKE ZIVIME
Gospodarska razstava bo trajala od 26. septembra do 5. oktobra 1953. Razstava plemenske živine pa od I. do 5. oktobra 1953.
Odobren je 50‘V» popust na železnici, ker spada razstava v sklop proslav 10. obletnice Zbora. Na odhodni postaji izpolnite obrazec K.-13.

SD »Tržiča« s 1435 krogi. Kot posameznik je dosegel prvo mesto Lado Brejc, član SD »Tržič«. Drugo in tretje mesto pa sta zasedla Milan Kranjc ш Boris Kapus, oba člaua družine državnega sekretariata. V družini SD Tržiča je nastopil tudi naš znani smučar Lukane
Nov evropski rekord v metu krogle. Češki atlet Skobla je izboljšal svoj nedavno doseženi evropski rekord v metu krogle za 18 cm ua daljino 17,54 m
Sovjetski atlet Litujev le Dostavil nov svetovni rekord v teku na 400 en Čez zapreke s časom 50.4 Prejšnji rekord 1e itnel Hardin (ZDA) čl leta 1934 s časom 50.6 Na tekmovanju v Budimpešti le reprezentanca ZSSR v atletiki premagala Madžarsko s 199:124 točkam.
KONCERTI
OPOZARJAMMO NA JAVNE PRIREDITVE v »Teonu Radia L.J ubi jane«. V ponedeljek ob 20. v Veliki filharmonični dvorani koei-ce-ii priznanega komornega orkestra Radia Zagreb, dirigent Lo-vro Matačič.
V	torek, 29. t. tn. ob 20. uri v
Veliki filharmonični dvoran: koncert oipemih arij. SodelovaLi bono: Nada Vidmar t son ran) Nada Putar (alt) Miro Brajnik (tenor) Vladimir Ruždj&k	in oa>
kester Ljubljanske opere p v. Boga Leskovica.
V	sredo. 30. t.. m. ob 20. uri v Veliki filharmonični dvorani »Veseli večer Radia Ljubljana« s sodelovanjem plesnega orkestra Radia Ljubljana, dirigent Bojan Adamič.
Prodaja vstotpulc za vse prireditve je v koncertna poslovalnici v Ljubljani, Trg revolucije.
MALI OGLASI
Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — Uprava »SP«.
SOBICO IN HRANO dam starejša osebi z« pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogt odd.	16343-1
VODJA SKLADIŠČA železu: <na<r-ske stroke dobi stalno namestitev. Ponudbe je poslati na trg.
podjetje OMNTA — Koper.
VEČ CEVLJ. POMOČNIKOV za boljša dela išče podjetje »Zvezda*. ročno izdelovanje modniih čevljev. Ljubljana. Vodnikova štev. 42.	16329-1
PRODAM FIAT 1500 uporabe 8 1 v dobrem stanju. Videti Cankarjeva 5.	10440-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvorna osebama iščem Naslov v ogl odd	16302-1
UPOKOJENKO ZA VODSTVO 90-spodmistva siprrimp dobra dru-ž na Naslov v o g! odd 16261-1 KOT SAMOSTOJNA FRIZERSKA POMOČNICA iščem službo kjerkoli Feni Kramar Bras’ovč*.
16252-1
ZA SAMOSTOJNO GOSPODINJO želim k starejšemu gospodu — Cig'arjeva št 2 Moste Slavka 16262-1
POŠTENO DEKLE aìri UDOkoiPtn-ko sprejmem za varstvo k enemu otroku za čez dan. G*ruta Potočnik Parmova 39	16228-2
VEČJE KOLIČINE časopisna se panirja orod-peno Naslov v o?!, odd	163*9-4
LUTZOVO PEC prodam Tržaška cesta 19-1 desno Tomažič
16353-4
»OPEL KADET« in »Lancia Apri-Iia« v prav dobrpim stanju z malo porabo b-nc¡na naprodaj — Og'ed ob vsakem času na Zaloški cest’ 25	16355-4
MODERNO KUHINJSKO OPRAVO prodam za 29 909 d n OeTed tud* v nedeljo: — pleskar Zaloška S pri Solnšni bolnišnic' — 16357-4
PISALNI STROJ »Olj ver« oor-a-blp. prodam Naslov v ogl oddelku.	16359-4
ZELO POCENT PRODAMO pol toro mi avto »Lanca« v dobrf-m stanju. Ogled pri Avtos°rvisu Maribor — Vita Krajgher*e 17 16326-4
RADIO »PHILIPS«. 3 *n do>I cevni naprodal — Lekarna Šentvid (Ljub1 Jana)	16327-4
TRODELNO OMARO z og’eda.iom sobno kredenco z ma rm orre to ploščo in raztegljivo mizo s 6 stoli vse hrast n roda m Naslov v peilesnem oddelku	16313-4
KOPIRNO PRESO železno. 31x26 centimetrov prodam Naslov v ogt odd	16312-4
NOV ŠTEDILNIK dpsnl vzidlirir prodam Naslov v oslasnem oddelku	16258-4
VINSKI SOD 1790 I čist ugodno proda Sušnik Ljubljana Zaloška 21	16221-4
STAVBNO PARCELO v Rožni dolini prodam — Ponudbe hod »6C9 m2« v ogl odd.	16354-7
PARCELO v Trebnjem. Vas Odr-ga. Dolenj sim prodam Informacije: Dravlje Krovska 3 Presten jak	16311-7
P0DEZFJ*SK0 PROSTORNO HIŠO ob glavni cpstl četrt ure od postaje Matul je nad Opa tri io s 3999 kv metrov plodne zemlie zamenjam alr" prođem Ponudbe v ogle sni odd pod »Izvrsten zrak«	16295-7
ČEBULAR ANTON ključavničar Videm-Krško Gubčpva 4. izjavljam da nisem plačnik za eventualne dolgove, ki b1 jih napravila mole žen-a CebulaT Jožefa 15254-11
OSEBNI AVTO »JEEP«, brezhiben, s kovinsko karoserijo (kabino) — prodamo.
»P O L J O P R O M E T«, Osijek — Matije Gubca 10
KAPELNIKA za godbo na Dihala išče turistično mesto Jelša ne Hvaru, v poštev prideio le ken-didaiti s prakso Ponudbe z opisom kvalifikacije pošljite:	Na-
rodni odbor občipe Jelša. Hvar 16400-1
GOSPODINJ POMOČNICA išče službo Naslov v oglasnem oddelku.	16384-1
VOZNIKA H KONJEM sprejme Prevozništvo Njegoševa 15
16232-1
GOSPODINJ POMOČNICO starejšo. z znanjem kuhe in ostalih gospodinj del pošteno in vestno iščem za takoj Ponudbe: 3ri.g Filipovič Zagreb Gunduli-čeva 31 /HI.	1S393-1
POSTREZN1CO za do*poidan sp rej meen Naslov v oglasnem oddelku	16367-2
DVA BAKRENA KOTLA za si-rame 500 in 9001 prodam Naslov v ogl odd	16387-4
KROJAŠKI BRZOSIVALNI stroj na elektromotor prodam Gerbičeve 18 a. ori tli č.j e	16331-4
ZIDNO OPEKO prodam Ižanska cesta 217	16371-4
MOTORNO KOLO MOTO GUCCI 250 ccm Radio Orion š^stcevni eno kompletno avtomobilsko kolo — guma 10 50-20. Vse v dobrem stenju Ogled od nedelie naprej Doi :.nšek Jože Trzin 35.
p Domžale	16391-4
PRODAM vodno čroelko »Flügel« in zamenjam krasen klavir »Ste-lzhammer* za pianino Naslov v ogl odd	16394-4
UPORABEN 3-tonsk* tovom- avto Chevrolet z 2 difirendaloma in novimi gumam i prodamo zered! nabave laž)'h avtomobilov. Mle-kopromet Scštani	1633914
PRODAMO »UNtMOG« Nizka cena Kmetijska zadruga — Ož-bald	16403-4
;
I SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
1	»P I O N I E«
!	NOVO MESTO
VELIKO BLAGAJNO varno vkv ma prodam Smole Avgust. Ko-n :a 19. Kranj	16405-4
MC.ORNO KOLO 250 ccm v dobrem stanju prodam. Korber. Bobovk 4 p Kranj	16403-4
OSEBNI AVTO LANCIA T p Opreiis v odličnem stanju z vsem- potrebnimi deii naprodaj v Slomškovi 6. Ljubljana. Ogled od 6 do 14 Ugodna cere.
16432-4
PISALNI STROJ prodam Skra-ban. Campove 15 Vič 16499-4 Šivalni stroj singer prodam Svabč°va 15. Šimnovec. Ogled v nedeljo od 15 do 18
16411-4
KOMPLETEN ZAZIDLJIV KOTEL 139 1 z vratci in mrežo irošt) in zračno puško prodam Trnovski pristan 24	16416-4
KUPIM: 1 decimalno tehnico db 190 kg - 1 elektro motor 1—t PS. 2 števca do 5 A. Ponudbe Opekarska c 8 2ivodonovič
16418-5
OD PONEDELJKA 21 IX. se pogreša kratkodlaki ptičar (ps-’en) Drina. Kdor ve kaj naj lavi: Rode. Hradeckeigs 47	16417-10
potrebuje za takojšen nastop
več gradbenih delovodij, zidarjev, tesarjev in
železokrivcev
..•..•-•..•..«t..

Veletrgovina z vinom, žganim j pijačami in sadjem
VINO-S/ШЈБ
MARIBOR, telefon ¿t. 23-44
nudi po zelo ugodnih cenah:
■ vinski mošt od stiskalnice, večje količine namiznega grozdja, grozdja га prešanje in vinske tropine.
Kupuje in prodaja vse vrste sadja, krompir in fižol
•ф”ф»»ф»»ф»»ф»»ф»вф»*ф‘»ф—фв»ф»*ф"ф*»ф»*ф
•¿f* »et.#..#..#..#..»..#..»..*«
ZENICA
POTREBUJE VEČ
1Ш1Ш1ТШ1Ш
Bradine strujne ke d ske
tn met* orš«e s roke
V poštev pridejo predvsem kandidati z dolgoletno prakso. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno, a poročeni dobijo dodatek za ločeno življenje. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Železarna Zenica, Oddelek za delavsk o-uslužbenske odnose.
■••—•—•«••••••••••••«••i

slov. o prid, po vprašanju namesto slov. o vprašanju, odprt sestanek namesto slov. javen sestanek. Ti in mnogi podobni izrazi so marsikomu tako prešli o meso in kri, da jih ne čuti več kot tujke.
Ce prva leta po vojni nismo posebno pazili na čistočo in lepoto slovenske besede, je do neke meje še razumljivo. Mnogim je v prvi vrsti šlo le za vsebino in ne za obliko, zato niso izbirali besed. Danes sicer vsebina ni nič manj pomembna, mislim pa, da je že skrajni čas, ko je treba posvetiti vso pažnjo tudi čisti in lepi slovenski besedi Pri tem se nehote spominjam slovenskega jezikoslovca, ki je pred skoraj П0 teli zapisal, da tudi preprosti kmet raje sliši lepo kot pa spakedrano slovenščino, kakor raje je kruh. ki je zavit o čist, ne pa umazan prt in danes?
Jezik je izraz ne samo narodove duhovne in tvarne kulture, ampak tudi m°gove narodne zanesti. Nihče bi ne smel uporabljati tujke, če imamo zanjo lepo domačo besedo, kajti sicer b¡ se utegnilo zgoditi, da se jezik piscev p< fasi odmakne od žive in frnrne ljudske govorice in ljudstvo tak’h niscev ne bo oec dobro razu melo Nevarnost, ki preti narodu, za katerega delajo, so se v preteklosti zavedali naši najpomembnejši kultur-
ni delavci od Trubarja preko Prešerna in Levstika do Cankarja, ki so se trdovratno držali slovenske besede in jo v svojih delih tako oplemenitili, da se danes Slovenci s svojo besedo lahko merimo z vsemi kulturnimi narodi.
Vse to in še marsikaj mi je prišlo na misel ob Slovenski jezikovni šoli o okviru ljudske univerze, ki je z
naše strani gotovo vredna večje pažnje, kot pa ji jo posvečamo. Obiskovati bi jo morali vsi tisti, ki se d jeziku ne čutijo dovoli t.dne, zlasti pa administrativno osebje od knjigovodij in tipkaric do stenografov. Pa tudi tisti, ki se uče kakega tujega jezika, se morajo zavedati, da ga nikoli ne bodo do dobra obvladali. če niso vešči svojega materinega.
S FILMSKKliA PLATNA
J
irainvai „Hrepenenie“
S tramvajem ld mu Je bilo ime
»Hrepetfteajc« (angleško »Desire« kar so pri nas. ne vem zakaj, napravili za «neseno »poželenje«), je Blanche Du Bois prispela v predmestje New Orleansa, polmilijonskega mesta na ustju Missis, sipija, kjer sta njena sestra Stélla ici le-ie mož Stanley Kowalski, po redu Poljak živela svoje divje zakonsko življenje.
V to povprečno, za tamkajšnje razmere nemara »normalno« okolje je ameriški pisatelj Tennessee Williams (s pravim imeinom Thomas Wiliams), ki ga tudi pri nas poznamo po njegovi izvrstni odrski drami »Steklena menažerija«, postavil dušeno nalomljeno žensko. bitje kakršno bi utpmili srečati v Balzacovih ali Flauberte» vili romanih:	zablodlo žeejsko,
ki vznemirja moške že s samo svojo pojavo, i tvoje nenavadno
osvajajočo erotíko ki veje te slehernega njenega giba. a je hkrati pople meni tena z nekakšno tančico poezije, za katero se skriva svet nedoseženih želja, vsebovanih v eni sami čudoviti besedi — hrepenenje.
Blanche, nekdanja učiteljica angleške književnosti, žena s strtimi živci in hotenjem, da bi v svojem novem okolju napravila vtis dostojne in poštene ž<oe pa s svojimi p-psiedmjimi sanjami o mirnem zavetja »n o koščku življenjske sreče, zaman išče razume-vamJa in utehp v hiši kamor se Je bila zatekla k svoji omoženi sestri tn kjetr vlada krepki Stan-ley. poosebljenje »bivolske« vital, ne sile moškega rodu. surovež ki si svojo ženo Stello	pr*i.
vsem z močjo svoje praživaiske narave.
АЈШ-ајкапјЈжЈгадц Poljak, &> člo-
veka kakršnih v Ameriki meeda ne manjka, ima svoje ozke življenjske interese, ki ne sežejo preko njegove službe. večpmp-ea Igranja pocker.ia in kegljanja v družbj njemu bolj ali manj enakih tovarišev. V krutem, primiti-vističmem realizmu teh ljudi ni prostora za sent*mmtalno malomeščansko romantiko kakršno v svojem ravnanja in v svojih b’od-tiiih prividih počne stokrat ponižana in razžaljena JVenche. Tudi Stanlevev prijate!» Mitrbel. naivni in nerodni »idealist« ki ga Blanche, preden se dokočno zlomi. oprime kot zadnje rešilne bilke. kruto obračuna z Blanche, ko zve za ev4*no dvomlkvo morbino preteklost in ko v žarki Inči m-e njen od rarhnrk*,rTo,«m življenja razdelani obraz. Ko se naposled odločPno srečata oba svetova, svet ki ga nosi v sebi Blanche. ;n grobo naši’ie Stanleva. ki brino žensko živalsko napade naide Blanche v svoli razbiti dnševnect.i vsa» na videz *»dino oporo v prijaznem zdravniku, ki io odpelje v norišnico
Temu ali onomu se ute»eme zdeti zgodba »n snov tega filma nenavaden in r'4-»°kcd morda težko razumljiva T«d* mar n»s^ prav vzvodi ki frihHeio našo /hiševpost in naša dei?r?ia. pogosto zelo zamotani in tim le stpfka pridemo do dna? Fon je reaVn svet v katerem vsa'*do ra tem	bt*e
boi za vsakdanji obstanek in za svoje človeško uveljavljenje v
družbi drugo pa je tisti notranji človekov svet. ki vse prepogosto zaman išče skladnosti s tokom zunanjih dogodkov Hrepenepje tn stvarnost — dva svetova, ki sta si skoraj zmerom v nasprotju. Tn vendar je hrepenenje tisto k, daje našemu osebnemu življenju marši katerikrat Vsebina, in smisel, zakaj kakor pravi naš Ivan Cairikar v »Nini«: »Hrepene-nje je stvarnik: sam «»«ustvarim stvari življenje — iz grobega kamna, iz mrtvega ila: prazni besedi vdahne dnšo. mrzti barvi Inč« Ob teh besedah velikega oblikovalca se morda laže približamo tvdi razumevanju Blanche.
Vivian Leigh, moîstrsko interpretko sbake«nearovskîb ž«nsk;h likov, smo vkleM že v tem in m«m filmn:	nazadnje nam ie
ostaja v snorainu kot Lady Ha-mPri*»» Toda takSrv» n»«>ist.**«v*no
k*.krfr»o nam 1* že skoraj štiride-
sptie*r*a jer-ni v a T ,ri p-b fs pnrbn priimkom Bolmap) podala z Blanche Du Boi% redko srečamo na filmskem platnu. To ni več igra: to Je takšnn ro^rino podožIvMa-nie vloge da ni čoda. Če *e f.eigti nedavno tega	živčni zlom
ip mora’i ra doMšo dobo «-.««mi SVP1 poklic 4’Abe.rpl pogled «le-bernl gib Rea io udov postednU prostorski prejmîk w,;Vo igralk« v tej v1o.tr rr^ncri ’frrb^nec i^al. stfva ip *rbfc*V»«p-* v^vjianja v no» tiranji svet «očloveka.
Veliko igralsko dovršenost raz-
kriva v tem filmu tudi Marica Braado. mladi ameriški igralec ki si je s svojimi vlogam» že pridobil pomembno ime; njegov lik grobega in neotesanega Stenleya v okolju surovih m brezdušnih ljudi je ves živ in do skrajuoeti učinkovit. Tudi Kim Hunter, ki igra Stello, zaljubljeno v fizično silo svojega moža. je ustvarila do. kraja realistično podobo. Prav tako nas prepriča Karl Maiden fnaš hercegovski rojak Mladen Sekulo-vič). ki je v filmu upodobil naivnega Mitcha.
Marsikomu je ostai v spominu mogočni film »^4va Zapata«. Režiser БИа Kazan, ki ga je ustvaril je po scenariju, pri katerem-je sodeloval sam- pisatelj «pravil na filmski trak tudi Tramvaj’ »Hrepenenje«. Ce je odrska drama prinesla pisatelju Wiiliamsu znano ante^Sko Pulitzerjevo književno nagrado, tedal Je tud! Kaza-nov »Tramvaj« upravičeno dobil dve »0«karjevi« p a.gradi. To Jo film. ki zaradi svoje umetniške Ki te^ičn« dovršenost! uč'nkule na rifdaJc* s silovitostjo, u-akršno tmain «amo velike umetnine. *Пе-hernegq razoriš!j« Ječ*ea in občutljivega človeka nagiblje ta film k razmišljam in o tistih nešterih îu tožko dolemlflvib gibalih človeškega srca. ki v našem življenju nenehno nihajo med zaJcouitostio stvanr.e vsakdanjosti in podobami kakr**ie nam kliče pred oči neusahljivo, večno snujoče hrep^ nemje.
ST. 227 / 26. SEPTEMBRA 1953
уУ\. ..'‘■•i;.
Maršal Tito na obisku v svojem rojstnem kraju
Včeraj popoldne je maršal Tito obiskal Kumrovec in se razgovor jal z vaščani o potrebah njihov ega kraja
Zagreb, 25. sept. Predsednik republike maršal Josip Broz Tito je danes v spremstvu državnega sekretarja za zadeve narodne obrambe generalnega polkovnika Ivana Gošnjaka obiskal svoj rojstni kraj Kumrovec.
Takoj po svojem prihodu je maršal Tito obiskal staro poslopje osnovne šole, katero je kot deček tudi sam obiskoval, nato pa novo šolo, ki je v bližini stare. Tam je ostal nekaj časa ter se razgovarjal z učenci in učitelji.
Prisrčno sprejet od pionirjev, niladine ter vaščanov in svojih rojakov je predsednik republike odšel nato v svojo rojstno hišo, od tam pa, spremljan od množice ljudi, ki so ga prisrčno
Spor v komisiji
za repatriacijo vojnih
ujetnikov
Pan Mun Jom, 25. sept. (UP). V komisiji za repatriacijo vojnih ujetnikov, ¡ki jo sestavljajo zastopniki petih nevtralnih držav, j« nastal nesporazum v Vprašanju, ali naj se vodijo z vojnimi ujetniki, ki odklanjajo repatriacijo, razgovori posamezno ali v skupinah. To je prvi resen spor, odkar je začela ta komisija delati. Sklenjeno je bilo, da to vprašanje za nekaj dni odložijo.
Ameriški senator Mc Carthy pe je danes objavil, da bo republikanski senator Charles Potter v kratkem odpotoval v Korejo, da prouči »vojna grozodejstva«, kakor tudi vprašanje 3009 ameriških vojakov, ki so izginili v vojnem ujetništvu. Potter je član senatnega anketnega odbora, ki mu predseduje Me Carthy.
pozdravljali, v kumrovški hotel, kjer je ostal okrog tri ure v prijetnem razpoloženju in intimnem razgovoru z vaščani, tovariši iz svojih otroških let in s predstavniki ljudstva Kumrovca in okraja Klanjec.
Zatem je v učiteljski sobi sta-
re osnovne šole sprejel učno osebje, ki mu je izrazilo svoje želje glede izboljšanja pogojev za učno in prosvetno delo.
Med navdušenim vzklikanjem ljudstva in šolske mladine je maršal Tito nato odpotoval v Klanjec. Ob prihodu v Klanjec ga je zbrano prebivalstvo toplo pozdravljalo. V hiši Janka Broza se je zadržal okrog 1 uro v razgovoru z zastopniki ljudstva o problemih in potrebah njihovega okraja. Okrog 20. ure je med prisrčnimi pozdravi množice odpotoval.
Velik odmev govora
Koče Popončn
Montgomery:
«SLA JE ODLIČNA ARMADA
Carigrad, 25. sept. (tj) Maršal Montgomery, ki je prispel včeraj iz Grčije v Turčijo, kjer to prisostvoval manevrom turške armade v Trakiji, je izjavil zastopniku anatolske agencije, da se bo ob tej priložnosti sestal s turškimi vojaškimi predstavniki in da bo videl, kakšen napredek je dosegla turška armada od njegovega zadnjega obiska v Turčiji.
Na vprr'cnje, kakšen vtis je napravila nanj Jugoslovanska ljudska armada, katere manevrov se je tudi on udeležil, je maršal Montgomery izjavil: »Jugoslovanska ljudska armada Je odlična armada-«
New York, 25. sept. (Tanjug). Govor šeia jugoslovanske delegacije državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na zasedanju Generalne skupščine je naletel na ugoden odmev v krogih OZN. V teh krogih poudarjajo, da je bil Popovič eden izmed redkih govornikov, ki je zavzel stališče do vseh vprašanj, ki so pred OZN.
Radio OZN je objavil v vseh svojih oddajah pregled govora šefa jugoslovanske delegacije. Jutranji radijski bilten OZN piše, da je državni sekretar Popovič opozoril na to, da hladna, vojna še ni minila, čeprav so nastale določene spremembe v sovjetski politiki. V biltenu je tudi podčrtana kritika stremljenj po ideoloških križarskih vojnah in besede Koče Popoviča, da je možnost zmanjšanja
napetosti v Aziji, kakor tudi njegova izvajanja o Tuniziji, Maroku ш o razorožitvi.
Popoldanski bilten OZN omenja iz govora jugoslovanskega državnega sekretarja vprašanje, ki je postavil Koča Popovič ali bo namreč zmanjšanje napetosti trajno ali le prehodno. Radio OZN je pravtako citiral tisti dej govora, v katerem nastopa Koča Popovič zoper obnovo teženj, da bi velesile reševale svoje spore na račun malih in kjer opozarja na skupno odgovornost vseh vlad za realistično politiko v smeri zmanjšanja napetosti.
Današnji »New York Times« poudarja v svojem poročilu izjavo Koče Popoviča, da zmanjšanje napetosti dokazuje, da je ZSSR njen glavni povzročitelj.
„Vprašanje Trsta v Inči zgodovinskih dejstev“
Pod tem naslovom je danes v Turčiji izšla brošura novin ar ja Sertogluja
Istambul, 25. sept. (Tanjug). Turški novinar Murad Sertoglu, urednik demokratskega lista »Son Telegraf« je objavil brošuro »Vprašanje Trsta v luči
GENERALNA SKUPŠČINA OZN
L«« narodi bi morali biti aosoodarf is* oje usode
zgodovinskih dejstev«, ki je danes izšla. Brošura, ki obsoja italijansko stališče do Trsta in STO, ima 30 strani in je ilustrirana s fotografijami jugoslovanskih voditeljev. Murad Sertoglu v uvodu poudarja, da je napisa! brošuro zato, da bi turškemu javnemu mnenju prikazal v resnični luči tržaško vprašanje, ki je postalo mednarodno pomembno.
Italijanska
spletka
propadla
Rim, 25. sept. r(). Danes so bili končani razgovor; med grškim ministrskim predsednikom Papa gosem in grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom na eni, in med zastopniki italijanske vlade na drugi strani. Z Bliže strani je bilo poudarjeno, da države balkanskega sporazuma, to je Turčija, Grčija in Jugoslavija, nimajo nobenih sovražnih namenov napram Italiji. Pristop Italije k temu paktu bi le pozdravile. Glede tržaškega vprašanja pa sta Papa gos in Ste-fanopuios izjavila, da si Grčija prizadeva ostati nevtralna in nima nobenega namena posegati v ta spor. Zeli pa, da bi spor uredil z neposrednim sporazumom obeh prizadetih držav, to je Jugoslavije in Italije, kar bi bil vsekakor velik prispevek k okrepitvi miru v tem delu sveta.
New Delhi, 25. sept. CK socialistične stranke države Andra je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj se znova prouči in spremen sklep, po katerem socialistični vodja države Prakasam ni oproščen partijskih dolžnosti, da hi mogel stopiti ea čelo vlade v t«! na novo ustanovljeni državi. Prakasam se še ni odloči!, ali naj izsropi iz stranke in sprejme po. nudi>o Nehruja da postane predsednik vlade v državi Andra. Njegov izstop is stranice hi vsekakor izval razcep socialistične stranke v državi Andrà.
New York, 25. sept. (Reuter) Na današnji seji Generalne skupščine je prvi govoril sirji-ski delegat Zeineddine, ki je obtožil ZDA, da so preprečile v Varnostnem svetu proučitev položaja v Severni Afriki. Govoreč o Tuniziji in Maroku je poudaril, da bi morali biti tudi ti narodi gospodarji svoje usode. OZN bo le tedaj izpolnila svojo dolžnost, če bo pGdprla mirno evolucijo. Sirija bo dosledno podpirala prizadevanja azi'sko-afriške skupine.
Francoski delegat Maurice Schumann je zagotovil, da bo Francija storila vse, kar Je v njeni moči, da bodo povabljene na politično konferenco o Koreji tudi azijske države, predvsem Indija. Odločno pa je nasprotoval, da bi Generalna skupščina znova razpravljala o sestavi politične konference. Nato je znova poudaril francosko stališče, da OZN nima pravici vmešavat; se v zadeve severnoafriškega področja. Dalje
Neapja pn svelo
Tokio, 25. sept. (UP). Na japonskem otoku HonŠu je divjal danes strahovit tajfun, ki je besne! « hitrostjo 150 km na uro. Po dosedanjih podatkih je bilo 10 ljudi ubitih, 80 težje ranjenih. 26 ljudi pa pogrešajo To je bil najhujši tajfun n zadnjih 19 letih na Japonskem. Vihar je ru nal drevje s koreninami, odnašal strehe in rušil lesene hiše in mostove. Naihujše je prizadeto industrijsko področje Osaka—Kobe.
Pariz. 25. sent. Silovito neurje, ki besni ob obali Atlantika in v Ro-k&vskeri prelivu, je povzročilo ogromno škodo. Samo n zadniih dveh dneh je izgubilo življenje 15 ljudi, 22 pa jih pogrešajo. Žrtve so v glavnem ribiči, ki jih je zateklo neurje na morju. V dolini Drame sn prekinjeni vsi daljnovodi in telefonske zveze. V departmanii Haufe Loire ie padala debela toča, ki je povzročila ogromno škodo na poljih in vinogradih.
Neurje je zajelo tudi Indokino, kjer le zahtevalo nad 100 žrtev. Nad
100.000	ljudi je ostalo brez strehe Mesto Pne ie popolnoma razdejano Zaradi silnih nalivov so cele pokrajine pod vodo in je tudi vsaka akci ja za pomoč onemogočena.
Danes so govorili sirijski, francoski in belgijski deleg at — Socialni komite sprejel resolucijo glede pospeševanja in zaščite žen skih pravic
je izjavil, da sta dva osnovna cilja francoske politike: združitev Evrope in prizadevanje za trajno razumevanje med velesilami. Zagotovil je Sovjetski zvezi, da je osnovni namen Evropske obrambne skupnosti preprečiti ponovno oživljanje nemškega militarizma. Prepričan je, da bo napočil čas, ko bo tudi SZ spoznala, da s tem, ko nasprotuje ciljem Zahodne Evrope, škoduje svojim lastnim interesom.
Zadnji govornik na dopoldanski seji je bil belgijski zunanji minister Van Zeeland. Poudaril je, da pomeni Koreja preisku-šnjo za OZN, za njen obstoj, za njeno bodoče delo in načela, ki jih zastopa. Govoreč o hladni vojni je dejal, da je splošna debata pokazala, da se večina delegacij ne predaja iluzijam in želi, da bi ostala vrata odprta. V tem vidi znamenje dobre voljo.
Socialni komite Generalne skupščine OZN je sprejel danes z 39 glasovi predlog resolucije, M dovoljuje generalnemu sekretarju, da podpre članice prj pospeševanju in zaščiti pravic žena. 14 delegatov se je glasovanja vzdržalo. To delo generalnega sekretarja bo izven okvira obstoječih programov za tehnično pomoč. Gneralni sekretar OZN bo nudil svojo pomoč na prošnjo posameznih
držav. Med delegacijami, ki so se vzdržale glasovanja, so Velika Britnnija, Nova Zelandija, Avstralija m Južna Afrika, medtem ko sta ZDA in SZ glasovali za resolucijo.
Se eden spregledal
Nürnberg, 25. sept. (r). Eden izmed vodilnih nemških komunistov Karl Mann je dames s posebno izjavo v listih objavil svoj izstop iz KP Zahodne Nemčije. V svoji izjavi pravi, da je imel priložnost prepričati se o resničnih -azmerah v vzhodni coni, kjer se je mudil na daljšem študijskem potovanju. Spoznal je, da je eno propaganda, drugo pa sovjetska stvarnost, kakršne si ne želi noben človek.
Jovanovič — Kanelopulos
Atene, 25. sept. (Tanjug). Jugoslovanski ■ veleposlanik v Grčiji Radoš Jovanovič je danes obiskal ministra Kanelopulosa, ki nadomešča odsotnega zunanjega ministra Stefanopulosa. Razgovarjala sta se o političnem položaju in o ukrepih za organizacijo stalnega sekretariata balkanskega pakta.
Resolucija o Posarju
Strasbourg, 25. sept. (UP). Evropski svet je danes sprejel z 84 proti 8 glasovom resolucijo, ki poziva Francijo in Zahodno Nemčijo naj rešita svoj spor o bodočnosti Posarja. S to resolucijo je predvideno tudi sklicanje mednarodne konference, ki bi ratificirala vsak morebitni francoski sporazum v tem vprašanju.
Teheran, 25. sept. ' (AFPi. Procer proti ilosadiku se bo pričel d pone deljek ali torek zjutraj.
ŠAH in šp&rt
Buenos Aires, 25. sept. (UP). Predsednik Peron je danes ukazal naj izpuste na svobodo nekaj vplivnih političnih ujetnikov. Predlagal bo sprejem zakona o splošni amnestiji za ose politične jetnike.
Ankara- 25. sept. (ÀFP). Danes se je zrušilo potniško letalo Ankara-Van (mesto ob azerbejdžanski meji). Pri nesreći so izgubili življenje trije člani posadke in èn potnik.
TURNIR V OPATIJI
Opatija. 25. sept. Rezu tati IX. kola: dr. Vidmar : Porecca 1:0, Donner : Unzicker remi. Golom-bek : Ivkov 0:1. Nikolič : Vidmar ml. 0:1. Benin : Pirc 0:1. Rabaa* : Wade remi Midič : Matanovič remi Küpper : Fuderer 0:1. UcLov-čič : Bartok prekinjana v slabši poziciji za Bartoke. — Stanje po IX. kolu: Fuderer 7 in poi. Mata-novič 7. Ra bar 6 in pol. Pirc. Ivkov 5 in pol. Unzicker Donner 5. Vidmar ml. Porecca* 4 in pol. Bartok 3 in pol (1). Golotnbek. Küpper, dr. Vidmar 3 in pol. Nikolič Benin. Milič 3, Udovčič 2 in pol (1).
Reputati IX. kola Sah tetk: Ku-
drna : Delak 0Ц K airif : Kazakova 1:0. Timet : Ne£F 1:0. Hems-кегк : Benini 0:1. Bačič : Velimi, roviič remi; prekinjeni sta partiji Rozan t : Bussers in Puder : Timotejeva. — stanje po IX. kolu: Nedeljkovi#. Beni ni 8. Lazarevič 6 in pol. Bussers 0(1) Bačič Veli-miravič Hemsikerk 5. Timet 4 in pol. Nagy 4 (2). Delak, Kazakovfl 4 Ke-rff 3 in pol Kudma. Hausner 3. Rozant. Ticnofejeva 2 in pol (1). Vukovič 2 in pol. Puder 0
Plavanje:
JUGOSLAVIJA
AVSTRIJA
Dunaj. 25. sept. (Tanjug) Prvi dan mednarodnega tekmovanja v plavanju skokih v vodo in water-polu med reprezentancama Avstrije in Jugoslavije 90 bili doseženi trije novi jugoslovanski rekord: Vinka Jeričevič: 200m prsno 3 00.S: ženska štafeta 4X100 m 5.36.3: moška štafeta 4 X 100 m 4,40,6 V wa: terpolu so Jugoslovani zmagali 12:5 (5:2). Po prvem dnevu vodi Jugoslavija 72 : 53 t.
V nedeljo, 27. sept., b0 ob pol 10. uri na igrišču pod CelCrr-vim gradom odbojkarska tekm : MLADOST (Zagr.) : AOK (Lj )
Teikma je prvenstveni dvoboj, na katerem nastopijo prot: gostom iz Zagreba moška in ženska ekipa ljubljanskega AC» ’ Ekipi iz Zagreba in ekipi AOK iz Ljubljane so v odlični form . Obeta se napet dvoboj.
KOLEDAR
Sobota 26. septembra: Justa Stoj-slava
Nedelja. 27 septembra: Radomira Damijan
26. IX 1944. — Enote XVIII divizije tretjič napadle Stempetov most pri Verdu ш ga porušile. Prva jugoslovanska razstava embalaže na Taboru v Ljubljani je odprta od 26 IX do 4. X 1353 Na železnici je odobren 25 % popust Vstopnina 30 din. skupine 20 dijaki i-n vojaka 10 din. Ogled t** razšla Vri ]f» vazt-n za vsakogar Zapora Roške ulrte. Zaradi rekonstrukcije bo Rjška uUca zaprta za vsak vozovn- promet od
28.	IX 1953 do preklica Diplomirala je na filozofski fakulteti Brenčič Aîarleua.
Costa HI. reda Poljane—javorje je s 25 IX. do preklica za ves promet zaprta zaradi nevarnosti cerkv+nih ruševin v Poljanah — Uprava Ze custe OLO Kranj I. Jugoslovanska razstava embalaže nam kaže razne vrste «n ba-iaže. prorzvdenc v FLRJ. tei važnost dobre in ustrezne etnba iažp v notranji in zunanji trgovini Razstavlja okrog 40 pod.i«-tn raznih strok (íes papir kovina steklo, tekstil, umetne mase itd ) Og-ed te razstave je važen ze vsa koga
Vaša koža postane nežne n svežega sijaia če uporabljat- kremo »POUR VOUS* Dob* se v vseh trgoa mah
Ko spraviš krompir za zimo ga posuj s »KROSAN-om« Dobiš ge v drogerijah seminarne "n zadrugah itd
KINA VINO
' železom lzv ratno okr^pčuioče sredstvo ze oslabrie onemogle sla-bokrvn*- rrikonva leseen te -,td do. hitri 1 ekaimah Zahirivaitc pov-s<d ie originalno stekleničko z 'riše tn m ¿nekom tovarne zdravi. •LEK«	38 r
GLEDALIŠČE
MEST O GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža Sobota 26 st-pi ob 20. V Ocvirk »Ko b padli oživeli* Iz\en N-delje. 27 sept ob St» M G Sau vajon »Trinajst uh bo« Izven
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mesten dom
Sobota 26 Sri-pt od 20: Nestroy Likai »Ah ta ljubezen šnunta-na « veseloigra z godbo oet l*m in pi-sotn Izven.
Nedelja 27 sept ob 20 Nestroy Likar »Ah ta ljubezen š men ta na • veseloigra z godbo pet ju<ti .n oiesom Izven Prodaja vstopnic pr: blagajni v Mestnem danu od 10 do 12. .n od 15 do 17. Vstopnice rezervirat«-Lahko telefonicelo 20923.
ŠOLSTVO
MOJSTRSKA SOLA - Cev--jurski odsek — Maribor KALPI-aUJE za šo.sko leto 1953-54 sprejem učenčev. Sola nud: učencem potrebno teoretično in praktično znanje za opravljanje dela obrtnega mojstra čevljarske stroke zaključni izpit daje kvalificiranega mojstra — Šolanje traja eno •eto, pouk Je celodneven Redn: šolski pouk se prične 15 oktobra
—	Prošnje, taksirane s koiekom 30 diti naj pošljejo kandidati naj kasneje do 10. oktobra ravnateljstvu Mojstrske šole — čevljarski odsek. Maribor Miklošičeva ul. 1
—	Prošnji je treba priložiti: — 1 kratek življenjepis : 2 potrdilo o 3-Ietni pomočniški praksi, ki ga izda pristojna obrtna zbornice ali pa delovno knj-ižico; 3. spričevalo o dovršeni vajeniški šoli: 4 overovljen prepis o opravljenem strokovnim (pomočniškem) izpitu, 5 potrdilo pr istoj neige obč LO o vpisu v volilni imenik. — Vsaka priloga mora biti kotkova-na s koiekom 25 din če ni drugače taksirana Prošnji je treba priložiti dopisnico z ne ten enim na slovom Za obvestilo kandidatu c sprejemu v šolo. — Za časa Šo lanja Lahko učenci stanujejo v šolskem internatu branijo se na svoje stroške — Šolanje je brezplačno. učenci pa prejemajo za praktično d-plo primemo mesečno nagrado — štipendijo. — Ravnateljstvo
DeJavsko-prosvet.no društvo Svoboda — Zg. Šiška ¡ma vpisovanje v tečaj za angleški in nemški jezik v torek dn*e 29. IX in sredo 30 IX od 16 do 18. ure Interesenti naj se zglase pri ravnateljstvu XI. ¿torneaije Zg. šiška
hi iiumgi
Dežurna lekarna
Sobota. 26. se.pt.: Lekarna »Planinka« Glavni trg 20.
RADIO MARIBOR
Sobota 26 sept : od 12 do 16. prenos iz Ljubljane; cb 16 zavrih tmo se!; ob 16.30 poslušajte domača poročila: ob 16 40 zabavna glasba vmes objave n oglasi: od 17 do 22 30 prenos 7 z Ljubljane: ob 22 30 pol ure zabavne glasbe iz Maribora: ob 23. prenos sdotcc« R 2 d; a J u gosi avi j a KINO MARIBOR
»PARTIZAN«:	ital film »Vrag
vzemi slavo!«
»UDARNIK«: franc film »Vsi smo
morilci«.
»POBREŽJE«: angleški film »Noro src«*«
»STUDENCI«:	amer film »Vrni-
tev«
MURSKA SOBOTA »MESTNI KINO«: angleŠlr film »Knjiga o džun-sli*.
PTUJ
»MESTNI KTNO«: ameriški film »Velika r^ka«
• UNION«, amer Lun »Tramvaj poželenje« Brez tednika Predstave ob 16 18 15 m 26 30
-KOMUNA«; arr	n. film
•Ostrži-л* Tednik Predstavi- o S
16	18 in 26
•SLOGA«, amer finn »Podvodna četa* Tednik Predstave ob 16. 18 «n 26
•SOČA«. angl film »Trenutek obupa* Tedo k Predelave ob 16	18 m 20 Proda ra vstopnic v
vse-h štinh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje
L KINO »TIVOLI«: amer film »Odločitev pr“d zoro« T dn:k Predstava ob 20
L KINO »BEŽIGRAD«:	angleški
tiim »Leseni konj*. Tednik. Predtta va ob 20. Prodaja vslg£>-iiic-v obeh	k n maio gra-
fih uro pred d riče tkem
•SISKA*: francoski film »Pravna idrintiteta« Tednik Predstave ob 16. 18 m 23 Prodaja vstopnic od 15. dalje.
-TRIGLAV«:	amer barvni film
• Konec sv ta« Tednik Predstavi ob 18 :n 20 Prodaja vstop-nie cd 17 dalje
Lii vblKvJJ: j upon ski iiim »V gozdu« ob 20. Prodaja vst ±>-mc eno uro pred pr če:kom.
CELJE »UNION«: amerisk. iiim »Dolg,, je pomn i«
CELJE »DOM« IN’ »LETNI.«: švedski f im »Gospod:čna Julija«.
BLED: francoski film »Frizer «.a dame«
KAMNIK: avstrijski film »Ko. gar bogovi ljubijo«.
ZADOBROVA: ameriški barvni film »Trije mušketirji«.
VEVČE: angleški film »Intermezzo«.
DOM2ALE: ital film »Srce«.
NOVO MESTO »K. » »A«: amer aški barvni iiim »Veliki Ca. ruso«.
ROGAŠKA SLATINA: ameriški iju-bavni film »Rebecca«.
ŽALEC: angleški fi:m »Pekel je razprodan«.
KRANJ »STORŽIČ«:	angleški
barvni f Im »Koimanove pripovedke« (brez tednika) ob 16 in 18. Ob 20. predstava od. pade.
KRANJ »SVOBODA«: ameriški barvni film »Rudniki kralja Salamona« ob 17, 19 in 21.
RAMO
Dnevni spored za soboto dia e '¿(j. septembra iílü
5.45 do 5.55 Poro čila. v» ,.=ka napoved: 6 00 do 6.13 Ju. ran ja telovadba. 6.30 do 6.45 Poročila; 7.06 do 7 65 Odgovori gospodinjam — Ì2.00 Opoldanski koncert:	12 30
Poročila: 12.00 No-vi filmi 13.10 Hrvatska narodna glasba (prenos IZ Zagreba). 12.45 Jez.kjvn: pogo-vo-r, (ponov )? 14 00 Od melodije dp melodije; 15 60 Poročila: 15.30 Za pionirje — Eva T:čak-Vaju-r: Sivček (radijska .gra); 26.06 To .n ono z vseh strani (vmes ctsPr glasbeni spored); 17.G0 Poročila: 17.10 igra godba na p:haie ljub.lanske garnizije p v kap. Jožeta Bruna: 17 30 Vasja Ocvirk: Po Kočevskim (ponov.); 18 30 Napevi iz popularnih baletov. 19 00 Radijski dnevnik; 20 00 Pisen sobotni ve-č*t v glasb:	Vtr.es ob 23.20 do
21	00 reportaža z velike parade ob
zaključku man-vrov JLA:	22.09
poročila: 22 50 G'as bera med gra;
22	30. do 23.00 Od-dnia za naš e -z-sPljence n,3 v-slu 327 1 m: 23 CO do
24.00	Oddaja i-rađ's Jugoslav ds za tujino na valu 327 l m (prenos iz Zagreba).
V MRI.Л
Dotrpe’a je naša iùr.'jcna mama. stara marna r rt ra. tašča, tete, svakinja IVAM. A KRA7.IAR v 85 letu starosti — — Niono izmučeno trutxo bomo položili k večnemu počitku v n ed e1-io ene 27. IX ob 35.50 uri iz Zal — Nikolajeve mrliške vežice. — Žalujoča hčerka AngCca z mežrm. vnuk Ivo z đruž:no.	■ K ra-
ri nr j ova Gorjupu va. Jev n k s Pevn. W: crna verteva Na ratova Ljubljana, Mengeš 25. IX 1S53.
шшшшвшвавЕшавшвЕт
Đo-trpe! je naš ljubljeni mož ¿n z'ati očka. brat FRANZ KAROL, ura drv'k Zavoda za soc zavarovanje v p. — V njegov ros'f.dr ji dom çg sorenrmo v sebo-o 25. IX. 1953 ob 1П un -z Zal - Nikolajeve mrliške vež:c<? — Žalujoči: žena Majda sin Ks<rli b-a- n«. Ernest Franz sestra Fani P?lt-nelj in orte P sorodstvo — Ljubljana 25 TX 1953
VREME
Napoved za soboto, tembra 1S53:	Po ju
v kot; nah lep-o vrv-jočo oblačnostjo T" -noči od 10 do 18 s" od 18 do 25 stopini
<V ? 2Z f-ep-•onji m e Sli t? z r.vaja-piTstura point podnevi
SLAVOLOK
KK1CH MARIA REMARQUE.
.ZMAGE“'
»Tako —« je rekla tiho in mahoma zelo huda. »Tako torej!
Ne ljubiš me več!«
»Križana gora,« je rekel Ravie. »Tudi to še S kakšnimi idioti pa si bila zadnje mesece?«
»To niso bili idioti. Kaj pa naj bi storila? Sedela v hotelu Milan in strmela v stene in blazine?«
Ravie se je na pol dvignil. »Le nikakršnih izpovedi ne,« je rekel. »Nisem želel izpovedi. Imel sem samó namen malo dvigniti reven najinega pomenka.«
Strme ga je gledala. Usta in oči so ji bile ploščate. »Zakaj me venomer kritiziraš? Drugi ljudje me ne kritizirajo. Pri tebi pa se prècej vse spremeni v problem.«
»Točno.« Ravie je napravil požirek kalvadosa in legel nazaj
»Resnica je,« je rekla. »Človek nikoli ne ve, pri čem je s teboj. Človeka primoraš, govoriti reči, ki jih noče govoriti. Id nato se vržeš nadenj.«
Ravie je globoko zajel sapo. Kaj je že mislil poprej? Tema ljubezni, oblast domišljije, kako naglo se lahko popravi tol Delala sta to sama, nepretrgana?) sama. Bila sta najbolj goreča razdiralca sanj. A kaj sta mogla za to? Kaj str. v resnici mogla za .j	i ¡¿^ublj^na preganjanca — orjaški magget nekje glo-
boko pod zemljo — in zgoraj pisane figure, ki menijo, da imajo lastno voljo in lastno usodo — kaj le sta mogla za to? Ni bil on «дт eden teh? Nezaupen še, oklepajoč se bilke z naporom vzdr-
ževane previdnosti in s koščkom cenenega sarkazma — v bistvu pa že vedoč, kaj mora neizogibno priti?
Joan je čepela ob vnožju postelje. Videti je bila kakor kakšna jezna, lepa perica in hkrati kot nekaj, kar je padlo z meseca in se ne more znajti. Somrak se je prelil v jutranjo zoro in jo obsijal. Od daleč sèm je dihal mladi dan skozi okno svoj čisti dih preko ponesnaženega dvorišča in zadimljenih streh, in v njem sta bila še vedno gozd in življenje.
»Joan,« je rekel Ravie. »Zakaj si prišla?«
»Zakaj vprašuješ?«
»Saj — zakaj vprašujem?«
»Zakaj venomer vprašuješ? Jaz sem tu. Ni to dovolj?«
»Da, Joan, prav imaš. Dovolj je.«
Dvignila je glavo. »Končno! A najprej moraš vzeti človeku vse njegovo veselje.«
Veseljel Veselje pravi temni Biti gnan od številnih črnih propelerjev, v zračnem vrtincu upehanega hlastanja po zopetni posesti — veselje? Tam zunaj, to je trenutek veselja, rosa pred okni, tistih deset minut tišine, preden iztegne daD svoje parklje. Toda hudiča, kaj naj pomeni vse to? Kaj ni imela prav? Ni imela prav kakor rosa in vrabec in veter in kri? Čemu je vpraševal? Kaj je hotel vedeti? Bila je tu, priletela je, brez pomisleka, nočni metulj, kosteničar, nočni pavlinček, naglo — in on leži tukaj in šteje pikice in ozke špranje na njegovih krilih in strmi na malce zabrisani nadih. Prišla je in jaz sem samó zato tako ábotno vzvišen, ker je prišla, je pomislil Če ne bi bila prišla, bi ležal tukaj in vrtal in skušal s heroizmoin preslepiti in naskrivaj nič drugega želeti, kakor da bi prišla.
Vrgel je odejo s sebe, zavihtel noge čez postelj in rob in smuknil v svoje hrezpelnike. »Kaj pa hočeš?« je vprašala Joan presenečeno »Me boš vrgel ven?«
»Ne Poljubil te bom. Saj bi bil moral že davno storiti to. Idiot sem. Joan Neumnosti sem klatil. Čudovito je. da si tukaj!«
Očj ji je preblisnil sijaj. »Ni ti treba vstajati, da bi me poljubil.« je rekla.
Jutranja zora je stala visoko za hišami. Nebo nad njo je bilo rahlo sinje. Nekaj oblakov je plavalo na njem kakor speči flamingi. »Poglej si no tole, Joan! Kakšen dan! Se še spominjaš, kako je deževalo5“«
»Da Venomer je deževalo, predragi Bilo je sivo in je deževalo.«
»Deževalo je še ko «etn se odpeljal Tj si obupavala pod vsem tem dežjem In zdaj —.«
»Da,« je rekla. »In zdaj —.«
Ležala je tesno ob njem »Zdaj je vse tukaj,« je rekel on. »Cejo vrtec. Nagel ini tam doli pred oknom emigranta Wiesen-hofta. In price v kostanjih na dvorišču.«
Opazi! je. da joče »Zakaj me ne vprašaš, Ravic?« je rekla.
»Preveč sem te že vpraševal Nisi malo prej sama rekla tega?«
»To je drugače «
»Ničesar ni, da bi vpraševal.«
»To, kar je bilo medtem?«
»Nič ni bilo «
v.	■ '	;
ouiaja.a je z giuvo.	1'