NoSmlno plačana v gotovini. Leto LXXm.. St. 2a ----- -"^ft" 1 v * LJubljana, seda V Cena Din SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne IzvzemSi nedelje in praznike. — Lasera ti oo 80 peUt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVNBTVO LJUBLJANA, Knafljevn ulica Stre. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 m 31-» Po-dmžnlc-e: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. liK) — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ ORADEGt Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Italija ne bi ostala desinteresirana ce bi se načrti Moskve razširili tudi na južno vzhodno Evropo in ne bo dopustila, da bi se sovjeti s Karpatov spustili na jug — Tudi Turčija bi segla po orožju, če bi kdo napadel Balkan — Nastopili pa M tudi zapadni velesili Kun. 3. jan. i. >Relazioni Internazionali k prinašajo zanimivo razlago italijanske zunanjo politike, ki se končuje z naslednjo ugotovitvijo: Sovjetska Rusija je angažirana v dolgi in dvomljivi oboroženi akciji na Finskem, hkrati pa se opaža pojačana boljševiška propaganda v Evropi. Kaže. da bi se načrti Moskve v skorajšnji bodočnosti lahko prenesli tudi na drago stran Evrope. Zato je povsem jasno, da Italija ne more ostati desinteresirana, koliko bi se ti načrti razširili tudi na južnovzhodno Evropo. Narodi Balkana in oni na Sredozemskem morju so povezani s skupno usodo, če bi se v tem delu Evrope zasidral boljševizem, potem bi bilo Sredozemsko morje ogroženo. V tem primeru hi nastopila Italija kakor povsod, kjer se je boljševizem pojavil. Sovjetske armade so prišle do Karpatov, toda ftsilja nikakor ne bi dopustila, da bi poskušale spustiti se s karpatskih obronkov na jug. London, 3. jan. j. (Reuter.) V pregledu politične situacije na Bližnjem vzhodu prihaja dopisnik lista »Daily Telegraph* do zaključka, da je pozicija za obe zavezniški državi v Orientu sedaj ugodnejša, kakor je bila leta 1914. V prvi vrsti je sedaj Turčija trdno na strani Anglije in Francije in oru» zavezniški državi imata sedaj v bližnjem Orientu številnejša in bolje utrjena oporišča, knkor pa sta jih imeli za časa svetovne vojne. Nadalje trdi dopisnik *Daily Telegra-pha <, da trocveaa Anglija Franc?ja-Tuivija ne izključuje s popolno sigurnostjo mož- nosti, da bi Turčija vstopila v Vojuo. Takli, pr. M Turčija nedvomno takoj posegla po orožju preti sovjetski Rusiji, ako bi ta tvegala ofenzivo v smeri proti Perziji a]i na Balkan. Prav tal.o bi Turčija stopila v vojno, ako bi Nemčija pričela prodirati na evropski jugovzhod, tla bi ji zabranila dostop na črno morje. V obeh primerih bi prišlo do sodelovanja med Turčijo in zapadnima velesilama. -*Daily Telegiaph- pristavlja, da je nekaj časa c/rozil sovjetski napad zlasti Perziji, vendar pa je sovjetski neuspeh na Fhiškem zaenkrat prekrival sovjetske načrte v tej smeri. Kar se tiče Afganistana, mu po mnenju angleškega lista ne preti posebna nevarnost s sovjetske strani. Milan, 3. jan. z. Italijanski listi objav- Glavna sovjetska ofenziva se še ml začela Finske čete se bližajo Pečengi — Na KarcI2J >ki ožfri scv;etž w ri?3 osvojili niti pedi zemlje — Viharji in snažni meteži ojačanmgpia%o vej* kg vanje — Sovjeti so vrgli velik del svojih rezerv na bojišče Helsinki. 3. jan s. (Havas) K1»ub vsem ogorčenim napadom ni sovjetskim četam uspelo osvojiti na Karelijski zemeljski ožini še niti pedi zemlje. Pri Suoisalmiju se sovjetske čete v neredu umikajo. Na Daljnem severu se Finci bližajo Peoengi. Sovjetska letala so včeraj napadla mesta Uleaborg. Abo in Ilango. Po finskih poročilih je bilo sedem sovjetskih letal sestreljenih, tri nadaljnja pa so morala pristati na finskem ozemlju zaradi snežnih me teze v. Helsinki, 3. jan. s. (Reuter) Sovjetske vojaške operacije na Karelijski zemeljski ožini imajo še vedno značai lokalnih akcij. Čeravno so bolj intenzivne. Vreme je sedaj zaradi mraza in snežnih žametov za vojaške operacije tako neugodno, da bodo po mnenju fin^kh vojaških krofov morali sovjeti najbrže za dalj časa opustiti sploh vsako večjo akcijo zlasti pa ne bodo mogli upcrabljaU tankov. Potrjujejo se vesti, da je pri Saiii zopet obkoljena neka sovjetska divizija in da utegne priti tam do novega sovjetskega poraza. London. 3. januarja. AA Reuterjev posebni dop snik je poročal sinoči iz Viborga. da vlada na Karelijski ožini velik vihar, ki onemogoča vsako vojskovanje. Ofenziva* ki so jo začele sovjetske čete proti Manr»>rheitnovi črti. je bila že v nedeljo ustavljena. Včeraj ni bilo videti n česar nad bojiščem. Sovjetska letala so bila prisiljena ostati v hangarjih, ker je bilo letenje nemogoče. Finski častniki so snoči trdili, da morajo po njihovem mnenju sovjet: za sedaj opustili vsako upanje prodreti Mannerheimovo črto. Helsinki, 3. januarja. A A Stitd-nje VCSfi 7. bojišča ptaiijo. da se navzlic krajevnim borbam med fir^kimi in sovjetskimi četami glavna sovjetska, ofenziva na Mannerheimovi črti še ni začela. Po izjavah sovjetskih ujetnikov so sovjeti vrgli že velik del svoj h rezerv v boj. kar se da sklepati tudi po truplih padlih sovjetskih vojakov, ki so bili mlajši :n bolje oblečeni. Na številnih točkah bojišča sili sovjetsko poveljništvo vojake korakati pred tanki m čistiti minska polja, da tanki ne bi bili poškodovani. Finsko vojno poročilo Helsinki, 3. jan. i. Vrhovna komanda fin ske vojske je izdala naslednje poročilo: Na novega leta dan je na Karelijski ožini razen majhnih spopadov dan potekel mirno. Na severni fronti in sicer pri La-doškem jezeru so bili izboljšani finski položaji. V smer: Lavajajaervija so sovjetske čete ves dan brez uspeha napadale. Na severni fronti smo zasegli precej bogat plen V od?eku Kuomo so se vrstili sovjetski napadi, ki pa niso imeli nobenega uspeha. Pri Suosalmiju finske čete še naprej čistijo ozemlje. Sovjetska vojna ladja »Oktobrska revolucija« je brez uspeha obstreljevala obrežne postojanke. Včeraj so sovjetski letalci zopet bombardirali razna mesta in naselja. V bojih je padel znani težko-atletski prvak Tamila. Sovjetsko poročilo Moskva, 3. jan. A A. Sporočilo generalnega štaba leningradskega vojnega okrožja se glasi: V teku 2. januarja ni bilo na finskem bojišču važnejših dogodkov. Zaradi slabega vremena so sovjetske letalske sile izvršile samo nekaj izvidniških poletov. Švedski častniki pod finsko zastavo Stockholm. 3. jan. AA. (Reuter) Dva nova kontingenta švedskih prostovoljcev sta zapustila včeraj Švedsko in odpotovala na Finsko. En kontingent sestavljajo prosto-voljd-častniki, ki so dali ostavko na svojo službo n& Švedskem, da bi lahko služili pod fimko zastavo. Drugi kontingent sestavljajo delavci iz vseh krajev Švedske. Finska b?ani Francijo na severu Pariz, 3. jan. AA. (Havas) -Popu-aue-naglasa, da izvajajo Rusi svojo s jro '.akti-ko in mečejo ogromne množico vojak/ proti Mannerhemovi utrjeni črti Tako se bori tam 300.000 Rusov proti 100.00c Tln- rem Mali finski narod ie s svojim juna-. v '.i ustavil SQvje1 ki napad ter si pridobi] občudovanje \ c „ga sveta. ZaiaUi težja je posebna dolžnost Francije in Anglija n.ijh.ireje pomagali Finski. Borba Finske proti napadalcu je torba Francijo in Finima brani n.i rv.\._. u Francijo pr.d barbari. List ie piOli temu, da Li i^ip^dai aemo-eraerji lvy i.i drugače .-.oi. bJerncrji in clrugače P* »** sovjetski Rusiji. Francosko in sng*€Ško orožje za Fir-si:o V Nemčiji svarilo severne države pred sodelovanjem pri dobavi vcjtaega £Kats3*ia*a Berlin, 3. jan. i. (DNB.) Internationale Information« razpravlja o neki lon<.lon-"':i vesti danskega lista Pofftfkea«, na podlagi katere se ticrntr.o vodijo dalekosežni razjrrivori zapadnih si J z en 3 ter šve^kf1 in Norveške z druge strani glede pt Sijanja večjih množin orožja, namenjenega Finski. Information navaja, da bo - - kolikor bodo razgovori uspešno končali. — francoski in angleški vojni material v v2-ukih množinah prihajal v norvcSTre in S1 I-•ske luke in to verjetno z britanskhn kon- vojem, torej ped saščito angleške vo;ne mornarice. l>--foi mati -:i 3pra**ije, kakšna jamstva o^^toje, da bc tc arrjjleSko-ftran-cosko orožje mros octI ne na Finsko? Ali na rev srn z~v- t • ' •. da boio zapadne silo. ki Poljski r > rriskcč'le na pomoč, hotele zdaj iz sentl neirtaloe pobud? ponia-%.*i Finski? V mno>g>!i -:*:p-i 1m°^kih krogih runjjJU'avrH&io o : h novih ""prnšanjih. Danski list Politik c je nedavno opozarjal, tla morajo r^roTjsIie države za vsako ceno ostati netiuhie. .3 oslanik lapušč&ta Moskve Včzra} je o-IpoU>\ al angleškis danes pa odpotuje italijanski Moskva. 3 jan. i An$rl.-*ki veleposlanik Seeds je včeraj zapustil -Vioslivc. Na ko?o- dveru so se posle vili od nje«a predstavniki diplomatskega zbora, med ta tc rimi so bili navzoči francuski pootaniii in odpravnik turškega poslaništva. Na p*: *. at -u v London se bo poslanik Seed«, ustavil v Luka reštt London, 3. jan. e. V vladnih kr h zanikajo vest.. ki krožijo v diplomatskih krogih o odhodu diplomatskega pi-d^u.v-nika Anglije iz Moskve za daljši č?s. Poudarjajo, da veleposlanik Sccds ni izrabil J svejc^a letnega dopusta in vse let-: ni bil e Angliji Kijub temu demantiju pa se ! še večino š rijo glasovi o pomenu odhoda veleposlanika Seed.;a na dopust. Povratek ; Seed ?a bo od v i sen ud nadaljnjega razvoja j od noga je v med Anglijo ir. sovjetsko Rtt-; =>iio -1 p^i vtisov, ki jih bo narravila v Moskvi in v prestolnicah velesil Bela knjiga o ang-ešio-. jvjet kjh ednošajih. Bela kr1Jiga bo objavi jena te dn:. Pi-riz. 3. jan. i Ila!1.? «ski veleposlanik I v MobIlvI Agosio ii k ve. med Rimom m Ezvlmom v zvezi z novo mirovno ofenzivo — V Rimu so rezervirani, v Berlinu pa demantiralo Rim. 3. jan. e. Po glasovih o skorajšnjem obisku predsednika vlade Mussolinlja pri papežu Piju XII. je italijanski tisk kakor navadno zavzel rezervirano stališče, das: beleži razne vesti, ki so bile objavljene s tem v zvezi v tujem tisku, zlast: v Angliji. Stvarno italijanski tisk pričakuje, da 00 brez predhodnih neposrednih demantijev službeno objavljeno, kdaj pride do tega obiska. »Popolo d' I tali a« citira informacije londonskih »Times«:, da je pretekli teden apostolski nuncij v Berlinu obiskal večkrat pisarno Rajha in da se je opazila živahna diplomatska delavnost med Berlinom in Rimom v zvezi z eventuelnim poskusom za vzpostavitev miru. Namen te akcije je Preprečiti razširjenje sedanjega spora in onemogočiti vsako nadaljnjo akcijo sovjet-Ruaije. Berlin, 3. jan. e. Nekateri tuji listi so poročali, da je nuncij Or^enigo v zadnjih dneh šestkrat obiskal zunanje ministrstvo in se je cb tej priUki razgovarial z zunanjim ministrom Ribbentrooom o mirovnih predlogih. V tukajšnjih dobro poučenih krogih poudarjajo, da so te vesti popolnoma neosnovane. ske trgovske mornarice Oslo, 3. jan. s. (Reuten Po podatkih norveških listov je bilo od začetka vojne dalje po minah in torpedih potopljeno 24 norveških trgovinskih ladij. 99 norveških mornarjev je izgubilo pri tem življenje. Stockholm, 3. jan. i. V decembru je švedska mornarica izgubila 11 svojih trgovskih ladij & skupno tonažo 17.500 ton. ijajo iz Kaira poročila, po katerih organi-:*ra general Weygand v sodelovanju s poveljstvom angleških kolonialnih čet vojsko ^.OO.OOO mož, ki bo sestavljena v glavnem iz francoskih in angleških kolonialnih oddelkov, a tudi iz iranskih m Iraških ter drugih arabskih vojsk. V Iranu je bilo • ioslej vpoklicanih v vojaško službo že 50 ;isoč rezervistov. Tudi v Iraku se vršijo priprave za delno mobilizacijo vojske. Ankara, 3. jan. s. i Reuter.) Snoči jc imela sejo parlamentarna skupina turške ljudske stranke. Na seji je podal zunanji minister Saradzoglu dveurno poročilo o zunanjepolitičnem položaju. V glavnem je orisal Saradzoglu v svojem poročilu potek zunanjepolitičnih dogodkov zadnjega časa Poslanci so njegovo poročilo soglasno odobrili. Gospodarski odnosi med Nemčijo in Turčijo Carigrad, 3. jan e. Kakor se izve iz zanesljivega vira, bo te dni podpisana konvencija o kompenzacijah med Turčijo in Nemčijo za znss 3k 16 mil ionov turških lir. to je 592 milijonov din. Konvencija bo regulirala vprašanje uvoza blaga, ki ga je Nemčija prodala Turčiii in je že v bolgarskih pristaniščih ali pa v turšk.h carinarnicah. Vrednost tega blaga se ceni na 6 milijonov turških lir. za preostalih 10 milijonov lir pa bo Turčija uvozila petrebnu blago -z Nemčije. V zameno bo Nemčija kupila turške proizvode. Dalje se izve. da je ministrstvo za trgovino zahtevalo na tjristojnem mestu, da se potrebne količine blaga nabavilo v Nemčiji. Nov pztens v Turčiji Ankara. 3. jan. i. Včeraj je nastal v Turčiji zopet n;.»C ji potres, ki je znova nrizadcl okolico fSrzmgjana V devetih vaseh se je porušilo okoli 100 hiš. vendar potres ni zahteval človeških žitev. Ankara, 3. jan. s. (Reuter.) Poplave v zapadni Turčiji i vedno niso popolnoina prenehale. Oz^ii Ijc olcoli mesta Kemal pa-5a je še pod voa število smrtnih Žrtev samo v tem ozemlju 1000. Prd£hava izradi požarov Rim. 3 jan. s (Rent^i) ItaliTansko obla-sti so uvedle strogo preiskavo o požaru v Vatikanu. Kakor poroča Giornale d' lta-i a«, je požar izbiuhinl bločasnu rut več :n.^stih in pri preiskavi so našli na pogorišču več vnetljivih pitdmetov. Iz notranje politike DK. MAČEK O JI (KJ.SLOV KNSKl POLITIKI. »Parit* Soir* t. slaviju fiioduSna In da nobena jugoslovanska \lada še nI delala v takem soglasju kakor današnja. Vsi imamo eno misel in eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo. Sauervain Je nato vpraAul, kuko j> bil do<*ežen sporazum. »Hoteli smu?., je dejal dr. Maček, kakor sem vam ze rekel, v aprilu, ustavotvorno skupščino, da bi int pravili konec našim not ni it jim ne«e\'asjcin bi 11:1 ;>«rsl«-tl smo NJcleiilll upravno ureditev države. Gremo torej na volitve na temelju zakona, ki jra pripravljamo in to bo novi parlament, ki bo odločil, dali Je ustavotvorna skupščina potrebna ali ne. V tem času smo smatrali, da je pametno, da se rešt hr\atsko vprašanje. Uspeli sin o torej Integralno. Ali ni to že Hamo po sebi ogromen napredek? Sauervain je izjavil, da Je to nedvomna res in ga hkrati vprašal, dali ga ne vznemirjajo tuki nemirni elementi. »Po veliki vojni — je dogovoril dr. M»-ček — so Imeti taki elementi začasno večino v Zagrebu. Zagotavljam vam. da sni« danes daleč od tega. Ta mladi pokret niti mulo ni v/nernJril banovine Hrvatske. Zlasti si- opaža na dalmatinski oliali njihovu aktivnost, toda dvomim, du bi kdaj dobili dva ali tri mandate od sto, ki jih bo 5tel tuš hrvatakl sabor. (.N d- desničarskih ekstremistov s«* lahko reče. da ne predstavljajo skoraj nič. Morda bodo dobili en mandat n** v«-č. Tn so študenti razdraženi. N:i^a inl:i«'ina je «v^njevlta in gre rada v ekstreme. Upam, da s«» bo lahko sporazumeti. Sprejel sem dijaško delegacijo, kiiteri sem očetovsko svetoval: Vase marksistične koncepcije — kaj so vam prinesle? Ozrite se na nekatere drŽave v Evropi! Pravit;-, da ste demokrati! AH je to ono, kar hočete? ZA OKKKPITJfV SAAM OBRAMBNE MOtl. Kakor smo Ze poročali, je sokolska župa v Mostar JO 17. decembra objavila deklaracijo, s katero soghisa tudi uprava sokolske žujte v Zagrebu. V tej deklaraciji poziva •sokolska župa Mostar, da v teh usodnih casib za svobodo in somo*tojuost naše drŽave vse ustanove, vsa društva, sploh vsi društveni činitelji narodnega življenja, pri svojem delu Iztočijo vse, kar nas razdvaja in slabi in da s složniud ter združenimi silami zatiramo delo raznih podtalnih poizkusov, ki jih zlonamerno Urijo med narodom naši ueprijHt»-i ti _ oslabijo obrambno moč. V marcu poostritev vojne Zanimive ameriške napovedi in informacije o nemških načrtih Mew Yoik. 3. jan. e. Evropska dopisnika dveh največjih ameriških l.^tov *New Yotoz&. Naša konjereja je dobila Lani premalo podpore od tam, kjer bi morali konjerejo podpirati. Bili smo tud-; radi zaposlitve naših brezposelnih premalo preskrbljeni. Javna dela so skoz: vse leto povsod počivala. Delavec ni mogH dobiti zasluž kA razen pri kmetskih delih ter jih je moralo mnogo v tujino za kruhom, ki bi ga lahko imeli doma. Na kulturnem polju smo ostali pri starem, nobenih novih ustanov ni bilo. niti podpor. V glavnem smo tedaj na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju ostali pasivni napram prejšnjim letom, čeravno bi pričakovali, da bo povsod uspeh in napredek. Kar se torej ni storilo lani, naj sc stori v novem letu. Uspešno zdravstveno delo v mariborski bolnici Na internem ln dermatološkom oddelku je bilo lani 4555 bolnikov Maribor, 2. Januarja. Na internem oddelku mariborske splošne bolnice se je zdravilo lani 2555 bolnikov. Ozdravilo jih je 750, pri 873 pa se Je zdrav* stveno stanje zboljšalo. Uspeh je torej se* lo lep. V teh primerih gre predvsem za bolezni srca, vratu, grla, sapnika, pljuč, želodca, črevesja, glistavosti, jeter, žolčnih bolezni, sladkornih bolezni, ledvičnih bolezni. Zelo se je občutilo na internem oddelku pomanjkanje zdravil, zlasti joda. Oddelek je dobil zelo dragocene zdravilne aparate, med drugim elektroradlograf in ultravioletni in kratkovalovni aparat. Interni oddelek mariborske splošne bolnice vodi 5ef-primarij dr. Stane Latrnan. Zelo zanimiva je tudi statistika z der-matološkega oddelka tukajšnje bolnice, ki ga vodi Sef-primarij dr. Milavec. Na ta oddelek je prišlo lani 2000 bolnikov. 700 jih je okrevalo, pri 1200 bolnikih pa se je zdravstveno stanje izboljšalo, žal se je opazilo tudi na tem oddelku pomanjkanje zdravil. Tudi na ostalih oddelkih naše splošne bolnice je bil zdravstveni postopek uspešen in koristen. Cim bodo na razpolago zadevne statistične navedbe, bomo tudi o njihovem delu izčrpno poročali. Smrt Ivanke Orovec pojasnjena Kaj je ugotovila sodna komisija pri obdukciji njenega trupla Maribor, 2. Januarja. Kratko smo poročali o skrivnostni ln ne« najini smrti posestnice Ivanke Orovec iz Sv. Jakoba v SlovensKih goricah. Mrliški oglednik je videl na vratu neka znamenja, na katera je postal pozoren. Zadevo Je javil orožnikom, ki so o oglednikovih opažanjih poročali državnemu tožilstvu v Mariboru. Is a podlagi tega je tukajšnje državno tožilstvo odredilo sodno obdukcijo trupla Ivanke Orovčeve. Obdukcija njenega trupla Je bila danes popoldne prt Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. V obdukcijski komisiji sta bila sodni zdravnPi dr. Ivan Jurečko ter preiskovalni sodnik dr. ftifrer. Komisija Je sicer ugotovila, da so na vratu neke krvave podplutbe, Id pa so starejšega datuma. Pri Orovčevih so namreč bili na dnevnem reda razni prepiri in spori ter je nenadno umrla Orovčeva dobila ob taki priliki poškodbe na vratu, ki bi se mogle tolmačiti kot posledica davljenja. Sodna obdukcija je torej izključila možnost zločina in nasilne smrti. Pač pa je dognala na podlagi stanja, v katerem so bili notranji organi po-kojničinega organizma, da je nastopila smrt najbrže zaradi prevelike količine zaužitega alkohola. V tem primeru bi torej Al o za smrt zaradi zastrupi jenja z alkoholom. S temi ugotovitvami obdukcijske komisije so razpršene razne govorice, ki so se širile med obmejnim ljudstvom zaradi nenadne smrti pokojne Ivanke Orovčeve. Orožniki so sicer zaradi suma aretirali nekega moškega, ki pa je tajil krivdo ln ki bo sedaj izpuščen. Tako so ugotovitve ob priliki obdukcije vznemirjeno ljudstvo zopet pomirile.______ pa vlade Mar.je Terezije, F. BaŠ o Winkel-manovi zgodovini protestantstva v spod-nještajerskem Pomurju in Podravju. J. Glaser o Legiševi inavguralni disertaciji »Slovenska poezija od Vodnikovih pesmi do priprav za Kranjsko Čebelico«, o Ileši-čevi brošuri o hrvatski »Dobri volji 1 popevki«, nadalje o Zupančičevih »Delih« IV, prof. BaŠ o delu F Mesesnela o Janezu in Juriju Subicu. Sledijo še nadalje ocene raznih del in spisov Ocene so napisali: dr. Trstenjak, J. Glaser. R Savnlk, F. Baš. V. Bohinec, dr. Ivan Dornik. dr. Janko Kotnik. Sledijo Še zapiski ter društveni glasnik, ki vsebuje poročilo o občnem zboru Muzejskega društva v Ptuju in prvem zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Celju. Tudi ta dvojna številka kaže marljivo znanstveno prizadevnost na nodročiu odkrivanja naše rodne zgodovine. Kakor v vsaki številki, tako so tudi v tej pravkar izišli dvojni Številki izredno zanimivi in poučni prispevk'. ki nedvomno dokazujejo avtohtonost našega rodu na zemlji, na kateri živimo. Velika zasluga obeh urednikov prof. Basa in prof. Janka Glaserja je, da sta zajela v dvojno številko toliko bogatega, oblikovno in vsebinsko dragocenega znanstveno zgodovinskega in narodopisno kulturnega gradiva ter da sta pritegnila k sodelovanju številne kulturne delavce, ki so s svojimi prispevki poživili vsebino te dvojne številke. V tehničnem oziru je edina pomanjkljivost v tisku borgis in v petitnem tisku, ki je za revialno izdajo preslab. Upati je. da se bo posrečilo v bodoče izboljšati dosedanji neprimerni tisk. S tem bo odstranjena poslednja pomanjkljivost, ki moti pri sicer reprezentativnem ter oblikovno in vsebinsko dognanem znanstvenem organu Zgodovinskega društva v Mariboru. Zagonetna smrt Gornja Radgona, 3. januarja. Včeraj je sodna komisija pod vodstvom kazenskega sodnika g. Stanka Schvveiger-ja iz Gornje Radgcne v mrtvašnici pri Ne-govi obducirala truplo pokojnega 181etnega posestniškega sina Konrada Ketiša iz Rad-venc, ki so ga pogrešali od svetega večera. Pokojni je odšel z doma v nedeljo 24. decembra in bil nazadnje v družbi negov-skega mežnarja, s katerim sta pritrkavala z zvonovi za pomočnico. Po končanem opravilu je baje KetiS izjavil mežnarju, da gre domov, pa ga domov ni bilo. Ker ga pa tudi naslednji dan na božič ni bilo domov, so prlčeu domači poizvedovati za njim in ga iskati, toda zaman. Naposled so bili obveščeni orožniki pri Sv. Jurju ob ščavnici in ti so takoj uvedli strogo poizvedovanje, ki ni ostalo brez uspeha. Orožnlška patrulja, ki je poizvedovala za pogrešanim Ketišem pil Negovi, je na Silvestrovc našla v Tomažičcvem gozdu s snegom pokrito truplo Antona Ke- dša, ki je imel prestreljen vrat z desne strani. O zagonetni smrti mladega Ketiša se širijo v okolici razne govorice in je o-rožništvo izvršilo že več aretacij, će gre za samomor ali nasilno smrt, bo ugotovila in pojasnila sodna preiskava. Sodna komisija je že ugotovila razne sumljive okolnosti in aretiran je bil Ketišev pajdaš z di.- jega lova Iz Ptuja — Prijava vozil. Mestno poglavarstvo, policijski oddelek, v Ptuju razglaša, da se morajo vsi fijakarski vozovi in vsa kolesa prijaviti v mescu januarju. Prijave sprejema policija od 2. t. m. dalje. Lastniki se opozarjajo, da morajo prijave predložiti na predpisanih obrazcih, taksiranih s 5 din za kolesa in 25 din za fijakarska vozila. Istočasno s prijavo je treba tudi plačati pristojbino za državni cestni fond po 10 din za kolo in 50 din za voz. — Samomor. V Apačah na Dravskem polju so našli ljudje v stanovanju obešenega 461etnega posestnika Jožefa Skledar-ja. Vsaka pomoč je bila zaman. Mož je zadnje dni mnogo pil ln si Je najbrž konča) življenje v hipni duševni zmedenosti. — Ogenj Je Izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Antona Bratuša v Blahovici. Ogenj je zajel tudi stanovanjsko hišo in oba objekta uničil do tal z vso zalogo tlsii in poljskih pridelkov. Zgorelo je tudi veliko pohištva in se ceni skupna škoda nad 50.000 din. Kako Je ogenj nastal, se ne ve, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. — Silvestrovanje je leto3 minilo v dokaj dobrem razpoloženju, čeprav obisk prireditev ni bil tak kakor druga leta. Narodna čitalnica je priredila v Narodnem domu svoje vsakoletno silvestrovanje, ki je v prijetni družbi trajalo do zgodnjih jutr-njih ur. Silvestrovanje je bilo tudi v drugih večjih gostilnah. — Mraz je začel popuščati ta se je živo srebro v toplomeru dvignilo v jutrnjih urah do —5 stopinj Celz., popoldne na soncu pa je Že poskočilo celo nad ničlo. Upamo, da smo najhujši mraz že premagali in da bodo nastopili toplejši dnevi. Iz Gornje Radgone — Porast števila rojstev. V področju fare Sv Petra v Gornji Radgoni je bilo lani 132 rojstev , od teh 56 moškega in 66 ženskega spola. Umrlo pa je 39 moških in 42 žensk, skupno 81. Porok je bilo samo 20. Brez dvoma je tudi temu vzrok denarna kriza. — Električni tok se ne bo podražit. Za Silvestrovo je vodstvo gomjeradgonsicih občinskih podjetij priklopilo svoje električno omrežje na pravkar dograjeni daljnovod falske elektrarne. Luc gori sicer precej slabše od prejšnje, upamo pa. da se bo razsvetljava zbolj*a!a, čim bodo vsa dela na priključitvi definitivno kontna. Kljub tej spremembi pa zaenkrat nikakor ni ue-varnosti, da bi se cene toku znatno zvišale, kakor so to nekateri raznesli in ostane cena toku tudi nadalje ista kakor doslej, to ie 4 din za kilovatno uro. Tudi zs rezervo je poskrbljeno za onih par ur, ko falska elektrarna ne obratuje, ln sicer bo \ občina Gornja Radgona sklenila tozadevno j dogovor z dosedanjo dobaviteljico teka, mestno elektrarno v nemški Radgoni, in razen tega bo £t>r nje radgonska občina po potrebi stavila v pogon tudi svoj lasten Diesel motor, s čimer je neprekinjena razsvetljava tudi za bodoče zasigurana, kakor je bilo to do priključitve omrežja na falski daljnovod. — Spomenik herojev naie severne meje. Kamnoseka tvrđim Alojzij Vodnik iz Ljub Ijsne, kateri je bilo oddano delo spomeni ka radgonskem žrtvam in Maistrovim borcem do osnutku arhitekta Simona Kregar-ja, je svoje oelo končala. Spomenik je umetniško dtlt. iz brušenega pohorskega granita. Visck je 6 in pol metra, v sredim ps se dvi^a 4 m visok steber z bogatim kspitelom iz belega dalmatinskega marmorja kot svetilnik — simbol miru. Vsa osta- j ia dela na prostoru ob cerkvi, kjer bo .»po- | menik stal, ter ožji okolici, so bila dovršena tik pred nastopom hude zime. *ako da so s tem dokončane vse priprave. Postavitev ir. odkritje spomenika, s kater:in se bo obmejna Gornja Radgona vsaj delno oddolžila narodnim herojem nase severne meje, je predvidena na letošnjo pomlad v maju. Odk-itie bo združeno z veliko narodno manifestacijo ter bo zadeven datum pravočasno objavljen. Odbor za po stsvitev spomenika jc poživil akcijo za prostovoljne prispevke ter naproša vse j.\e, ki so prejeli pismene pn ^nje in se iz kateregakoli raz'uga še niso odzvali, da ste-re to po svojih močeh čim prej. Ministr stvo prsvde v Beogradu je te dni nakazalo izredno podporo v znesku 5000 din. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljaai pa 500 din, za kar izreka odbur zahvalo. Mariborske in okoliške novice — Iz davčne uprave. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vs, samostojni poklici, ki so zavezani pridobnini, so dolžni v svrho odmere pridobnlne za leto 1940 vložiti v roku od 1. do 31. januarja 1940 napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem davčnem letu 1939. Koristno je za same davčne zavezance, če napovedi priložijo potrebna dokazila, posebni začetni ta zaključni inventar, oziroma račun bilance in račun zgube in dobička korespondenco ln podobno, ako vodijo redne trgovske knjige; nadalje potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank in zavodov ter vse drugo, s čimer bi mogli polnoveljavno dokazovati točnost pripravljenih podatkov. Vs; davčni zavezanci pridobnine, ki so razen pridobnini zavezani tudi plačevanju posebnega davčnega dodatka po čl. 59 zakona o neposrednih davkih, morajo v davčni napovedi pridobnine napovedati tudi skupn; brutto promet, opravljen v poslovnem letu 1939. V istem roku so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto ni znašal več kot 300.000 din in ostali zavezanci splošnega davka vložiti skupaj z davčnimi napovedbami pridobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu. kakor davčne napovedi za pridobnino, tako se tudi te napovedi vlagajo za vsako poslovanje in vsako poslovalnico posebej. Davčna podlaga davka na poslovni promet je vrednost opravljenega prometa s stvarmi in uslugami. V podlago se računa tudi oni promet, ki ,je opravljen brez plačila in s cer, kadar se vrši s prenosom Iz lastnega podjetja za osebno in domačo porabo. Ce davčni zavezanec namenoma, da bi se izognil plaćanju davka, da v davčni napovedi pridobnine oz" roma davka na poslovni promet neresnične izjave, ki bi zaradi njih mogla nastati popolna ali delna davčna pr krajšba, oziroma, ako utaji kak vir dohodkov ali del premoženja ki je njegov dohodek zavezan davku, odgovarla za utajo v smislu zakona. Kdor ne vloži napovedi v roku. ki je odrejen, bo plačal za kazen 3o/0 odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega, dodatka, a 10 odst., če napovedi niti na osebni pismeni poziv ne bi vložil v roku 8 dni. — Pomagajmo svojemu rojaka. V Maribor je prispel s svojo tričlansko rodbino Luka Orešnik. ki je bil rojen leta 1891 v Dravogradu in ki je pr sto jen v Slovenj Gradec. Orešnik ima za seboj zelo zanimivo in pestro življenje. Usoda ga je zanesla tudi na Finsko, kjer si je v Helstakih ustvaril lepo eksistenco. Vojna vihra pa ga je pregnala iz Finske z avtomobilom je prevozil okol; 7500 km ln je prišel preko št. Ilja v Maribor. Govori jezik, ki 'e mešanica slovenščine, srbohrvaščine in ruščine. Za ženo ima F.nko, ki je stara 29 let. Tudi žena govori jezik, ki je mešanica ruščine ln srbohrvaščine. Ima tri otroke, najmlajša Je star 3 leta, najstarejši 8 let. Orešnik bo skušal dobiti v domovini zaposlitev, po poklicu je mehanik. V Sloveniji n ma nobenih svojcev, oziroma sorodnikov, h katerim bi se zatekel. Ko je prispel v Maribor, se je oglasil na več krajih s prošnjo za prenočišče. Končno je našel razumevanje pri lastn ku hotela »Meran«, ki mu je dal sobo in hrano proti primernemu popustu. Prav bi bilo, da bi se merodajni činitelji zavzeli za našega rojaka, da bi dobil primerno zaposlitev v Mariboru ali kje drugod v Slovenij.Kot izvežban mehanik bo zelo uporaben. Ce Orešnik ne b dobil službe v Sloveniji, potem bo nadaljeval s svojim avtomob lom vožnjo proti Beogradu, kjer bo skušal najti primerno zaposlitev. O njegovih doživljajih je obširno poročala že beograjska »Politika«. — Obrtniki učni tečaj. Tukajšnja Poslovalnica zavoda za pospeševanje obrta zbornice za TOI v Ljubljani hoče prirediti v Mariboru tečaj za kalkulacijo ta sestavo proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvar noznanstvo, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kal-Hsanleo i.,v-tvj, 8s .. qs:7z pi qa GO OO kulacijo in setavo proračunov, tečaj za luženje lesa. Prilave v Vetrinjski ul cl 11, I. nadstropje med dopoldanskimi uradnimi urami. _ Mezde so zvišali delavstvu v Kieffer- jevi tovarni kos in srpov pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Povlšek mezd znaša od 9 dO 16°/o- — Kolonialno blago. Tukajšnja »Delavska politika« poroča v številki 148: »Prijatelj našega lista nam sporoča o prav značilnih primerih brezglavega nakupova-nia kolonialnega blaga, zlasti dišav, s strani konzumentov. ki so na ta način sami znatno pripomogli k navijanju cen in pomanjkanju sicer ne neobhodno potrebnih pa vendar važnih vsak dan j h življenjskih potrebščin. Cim so se razširile prve vesti o tem, da bi utegnilo zmanjkati te ali one vrste blaga, je pr čel blazen naval konzumentov na trgovine. Med njimi so bili celo taki, ki imajo denarja komaj za sproti, pa so vendar od nekod zvrtali denar, da so se potem lahko »za-lož li«. Nihče ne bi mogel verieti, da se na idejo ljudje, ki so v zadnjih mesecih nakupovali dišave na debelo. Prihajali so v trgovine in zahtevali po 1 kg popra, po 1 kg cimta 1 kg papr ke itd. Vse to, kar so trgovci pred vojno prodajali na grame in kveč-emu dkg, je sedaj tfo iz zalog v celih kilogramih. Tako velikih zalog začimb n" bilo nikler. da bi se spričo takega povpraševanja ne bile izpraznile. Tako lahkomiselni ljudje so zmetali na stotine in stotine dinarjev težko prisluže-nega denaria za n č in zopet za nič skozi okno ta vrhu tega še povzročili paniko ter draginjo. — Kako je s cenami na mariborskem trgu. Zelenjava: merica krompirja 10 do 12, čebula 2.50 do 3.50. česen 8 do 10, kislo zelje 4. kisla repa 2. karf jola 2 do 12, kg 8, hren 7 do 9, kup špinače 1, kup mo-tovilca 1, Kup rad;ča 1, 1 kg iadiča 12 din. Sadje: jabolka 3 do 6, hruške 4 do 6. suhe slive 6 do 10 celi orehi 7 do 8. lušče-ni orehi 24 do 26, pomaranče 1 do 3. žita je b lo na mariborskem novoletnem trgu 20 vreč. Pšenico so prodajali liter po 2 din, rž ta ječmen po 1.75. koruzo 1.50 do 2, oves 1, proso 2. ajdo 1.50. proseno pše-no 4, ajdovo pšeno 4.50 do 5. Fižol prodajajo po 5 do 6. Ribji trg: karpi 12 ščuke 18. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50, surovo maslo 36 čajno maslo 40. kuhano maslo 32 do 36, domačj sir 8 do 10. Perutninski trg: kokoši je bilo 84. Prodajali SO jih po 22 do 32. piščancev 114. prodajali so jih po 22 do 70. gosi po 45 do 50, purane 50 do 90. race 22 do 28, domaČe zajce 10 do 30. Meso: teletina S do 12, svinjsko meso s kostmi 12 do 13 svinjsko meso lzluščeno 13 do 14. salo 16 do 18, slanina 15 do 17, jetra 8 do 10, rebrca 10 do 12. glava z jezikom 6 do 7, ledvice 2 do 3 din. — Iz Studencev. V naši studenSkl Ljudski univerzi predava jutri v četrtek učiteljica Milica Stupanova o temi; Kako se godi našim v tujini. Na sporedu so tudi tedenske slike. Vljudno vabljene predvsem naše Studenčanke! — Odprta noč In dan «o £roba vrata... V Prešernovi 29 je umrla zasebni ca Ka-roltaa Urban, stara 77 let. na Vodnikovem trgu 7 pa je prem in 1 bivši krojaški mojster Avgust Krois, star 78 let. Žalujočim naše globoko sožalje! — pomenki pod lipo. A. S., Melje: Čedna vSOtica. . . — K. M.. Dravski dolina: Skrbno opazujte ta nam poročajte. — Mariborske društvene novice. Drevi ob 20. je pri žoharju na Tržaški cesti sestanek Maistrovih borcev. — Letaki. V RuSah se vršijo poizvedbe v zvezi z letaki, ki sc se pojavili v zadnjem času in ki prikazujejo prilike na občini v Rušah. — Skrivališče ukradenih kole«* v betnav-ski džungli. V betnavskem gozdu so odkrili orožniki skrivališče raznih sestavnih delov kol.«, ki očividno izvirajo od tatvin. Nekatera ogrodja so Se precej dobro ohranjena. Orožniki vršijo preiskavo, kako so prišli ti sestavni deli v betnavsko džunglo in kdo jih je tam skril. — Usoda 9Ietnega dečka. 91etni Albin Praprotnik, stanujoč v Delavski ulici na Pobrežju, je prejel od svoje matere 6 din, s katerimi naj bi kupil neke jestvine. Deček je odšel od doma. Štiri dni ga ni biio na spregled. Včeraj dopoldne ga je slučajno nadel neki sosed v listnjaku. kjer je ležal negiben. Imel Je zmrznjene noge. Tfekoj so poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz dečka v bolnico. Povedal Je, da je izgubil 6 din in se ni upal zaradi tega domov. Splazil se Je v sosedov lLbtnjćik, kjer je bil 4 dni ln 4 noči. Strupen mraz zadnjih dni je povzročil, da so ubogemu dečku zmrznile noge. — Pet Žrtev poledice. V m ari bor. splošno bolnico se Je zateklo preko nedelje in ponedeljka pet nadaljnjih žrtev poledice. Trije med njimi so si zlomili noge, dva pa roke. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05. ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu št. 3, tel. 22-70. — Kraljevska bonska upra\*a razglaša, da bo prihodnjo pomlad oddajala valilna jajca bele Štajerske kokoši naročnikor.i no znižani ceni. Pri tem pridejo v poStev le tisti rejci, ki imajo zaprto rejo. ali so od drugih rejcev, ki gojijo rjavo Staje isko kokoš, toliko oddaljeni, da ne more priti do križanja. Vsi interesenti naj se zglase pri mestnem tržnem nadzorstvu, ki zbira naročila do 20. januarja 1940. — Statistika starokatoliške župnije v Mariboru. V minulem letu je bilo na področju starokatoliške župnije v Mariboru 16 rojstev, in sicer 6 moškega in 10 ženskega spola (3 več kakor lani); umrlo jih Je 8, ta sicer 5 moških in 3 ženske (3 več kakor lani). Porok je bilo 28; prestopilo pa jih Je v cerkev 87 (11 več kakor lani). Mariborsko gledališče Sreda, 3. januarja. Zaprto. Četrtek, 4. Januarja, ob 20. uri: >Zaroka na Jadranu«. Red B. Petek, 5. januarja, ob 20. uri: »Vse za šalo«. Znižane cene. m »Zaroka ns> Jadrana.« Zelo simpatično sprejeta Rasbergerjeva noviteta se ponovi v četrtek, 4. Januarja, za abonma B. Dovolj prostora pa je tudi še za druge prijatelje gledališča in za tiste, k: jih veseli, da se Slovenci tudi na tem področju vse bolj postavljamo na svoje noge. Iz Ljutomera — Sokolsko silvestrovanje. Sokol je tudi letos priredil tradicioneln: Silvestrov večer v Sokolskem domu. Obširen program so tvorili šaljivi prizori, kupleti in petje. Lep zabavni večer je zaključil p'es. — Velike jate divjih gosi. Letos se Često pojavljajo velike jate divjih gosi, ki let« proti jugu. Ob Muri in njen h potokih, pa tudi na travniku si kaj rade od poč j jo, kjer jih ljudje opazujejo, lovci pa j;h streljajo. Splošno prevladuje mnenje, da pomenijo te gosi še hudo zimo. — Jajca Štajerskih kokoši. Občine in šolska vodstva zbirajo naročila ?a jajca štajerskih kokoši. Ker so štajerske kokoši priznane kot najboljše, jih bodo gotovo naročili vsi oni, ki jih še nimajo.