Leto IV., itev. 30f V LTuoilanf, torek dne 25. decembra 1923 PoSnfflm pavSanrana. Cen« 2 Oln |«li«l» ott 4 «|bako ljubeznijo objema vse dele naroda. nam 'dao*iČ želi «Jntro» svoiim zvestim prijateljem z obljubo, da bo osta-lo verno svoiim jt"»oslovenskim idealom in se za« le bori'o do nopolne zmage. C»«tit bo*ič pa M' tndi svoiim na iprotnikom. ki nai bi čim prej nvileil. oa so na nanačnih potih, ko hočejo Slovence izolirati in jih umetno odtujiti Hrvatom in Srbom, kakor so to stoleria delali naši narodei sovražniki. Ko bo v vseh srcih od Triglava do Vardara gospodovala jugoslovenska Ideia, tetrrat ne bo pe sova^tva, ne zavisti, ki greni naš božični mir. Pričetek likvidacije pokrajinske uprave v Sloveniji VEL. ŽUPAN ŠPORN IMENOVAN ZA LIKVIDATORJA. - NARED-BA O RAZDELITVI NOTRANJEGA ODDELKA. — POVRATEK VEL. ŽUPANA PLOJA Beograd, 24. decembra, pd. Semkaj je dos[>el novi ljubljanski veliki župan T. Sporn, katerega je sprejel minister notranjih zadev. Glede prevzetja poslov po g. Spor-nu so se po javile precejšnje težkuče. Medtem je bil namreč zunanji minister pristal, da se dr. PI o j, mariborski veliki župan razreši svoje službe pri reparacijski komisiji Dr. Ploj se v kratkem vrne v domovino ter prevza^ me svoje mesto. Ker pa še dosedaj obstoji pokrajinska uprava, nastane vprašanje, kdo naj vodi posle pokrajinskega namesti nika, ki je dejansko predstojnik i ljubljanskega i mariborskega velikega župana. Starostno razmerje med obema velikima županoma je tako, da g. Šporn ne more biti kot vodja pokrajinske uprave šef drja. Ploja. Predvidevalo se je zato, da bi dr. Ploj prevzel zastopstvo pokrajinskega namestnika ter se v to svrho začasno nastanil v Ljubljani. Ker pa t njegovim povratkom še ni računati v prihodnjih dneh, se je vlada vendar odločila, da izroči posle pokrajinskega namestništva velikemu županu šporn u. Obenem pa se jo sklenilo, da se mora likvidacija pokrajinske oprave čim najbolj pospešiti ter v najkrajšem C-asu završiti tako, da bi dr. Ploj, ko prevzame mariborski veli-kožupariski urad, mogel že efektivno vršiti svojo dolžnost in bi bil od Ljubljano, odnosno od tvojega mlajšega kolege neodvisen. Danes ja bil veliki župan Imenovan ta vršilca dolžnosti pokrajinskega namestnika ter je dobil nalog, da z največjim pospešenjem izvrši predvsem likvidacijo notranjega oddelka pri pokrajinski upravi ter jo v tem pogledu minister notranjih del podpisal posebno naredbo. S povratkom gosp. Sporna v Ljubljano se torej prične definitivna likvidacija ljubljanske pokrajinske uprave. Uradništvo bo razdeljeno med urada velikega župana v Mariboru in v Ljubljani. Poliiična sihiacra KONFERENCE V DEMOKRATSKEM KLUBU. - OSTAVKE MINI-STROV JANKOVIČA IN UZUNOVIČA. Beograd, 24. decembra, p. Danes je izšla prva številka novega lista <0d-jek», ki ga izdajejo demokratski disi-denti Milan Grol, prof. Markovič in še nekateri drugi iz grupe, ki je svoje-časno sodelovala pri zacrrebškem kongresu. List izjavlja, da bo zastopa! radikalno - demokratsko idejo. Ker se v listn nahaja pozdravno pismo gosp. Davidovima, je vzbudila prva številka veliko pozornost Javnosti. Radikalske novine že pišejo, da je sedaj razkol med Prlbičevičem in Pavidovidem gotova stvar. Davidoviž da se hočo še bolj približati državnopravni opoziciji, medtem ko Pribičevič te politike nikakor ne odobrava. Časopisna poročila so v glavnem le ugibanja. Res je, da vzdržuje gosp. Pribičevič svojo ostavko. ker hoče, da kongres stranke odloči o bodoči taktiki. Danes popoldne se je vršila med Davidovičem in Pri-bičevidem dolga konferenca, na kate- ri se je pokazalo, da se vodijo od nasprotnikov stranke z desne in leve intrige, ki ustvarjajo nesporazumljenja. Trditev, da je gosp. Davidovič za program takozvanih linijašev sam gosp. Davidovid energično demantira ter izjavlja, da v načelnih vprašanjih ne obstojajo nobene diference. Zadeva se bo definitivno rešila na kongresu stranke, ki bo sklican za drugo polovico meseca februarja. V parlamentu je danes sicer »vladala zatišje. Zatrjuje se, da vesti o povratku ministra Jankoviča ne odgovarjajo doj-stvom ter pride po božiču do nove zasedbe prometnega rosorta. Tudi minister Uzunovič vzdržuje svojo ostavko. Popoldne je kralj sprejel ministra vojno generala Pešiča v dnlgl avdijenci. Radikali so sedaj mnogo zaposleni s kongresom svoje omladlne, kl se je pričel včeraj ter se danes in jutri nadaljuje. Sprememba dinastije na Grškem VEN1ZELOS POSTAVLJA BAJE KANDIDATURO PRINCA PAVLA KARAGJORGJA. Beograd. 24. deccmbra. p. «1Vovostl* poročalo iz Pariza, Ja le bU princ Pavle Karaglorg/evUi zaprošen s strani Ve-nlzclosa, da nal takoj pride v Pariz. Ve-nizclas le priredil soardo, katere so sc udeležili Vtnlzelos, grški in rumunski poslanik ter nekateri oglednclši venizell-sll, med njimi bivši trgovski minister Iz Venlzelosovega kabineta Molalokostopu-los. Iz teh kresov sa čufe, da s»! /e govorilo o tem. da mtj sc sondira princ Pavle ali bi hotel v slučaja de)lnU'VM odstavitve dinastije v (trčili prevzeti Izvolitev za grškega kralja. Pariz, -4- decembra. 1. Vcnizelos je dobil ponovne pozive. Iz (žrda s< tako! vrne v domovino, ker more le on preprečiti Izbruh splošnega kaosa. Kakor se čuje se Vtmlzelos in vedno ni odločil, do odkrito podpre repub 'to tef smatra, da bl bilo morda bolie nadomestili sedarlo dlnastilo, ki nima lobcncts ugleda nc nri griktm narodu ne v sv<~ tu z novo vladarsko rodbino lz katere izmed drugih evropskih Jinsstif. (Princ Pavel KaragJorgje le bratra. nec naScca kralja. Poročen (c z tr*ko prlncczlnjo Olgo, hčerko brata pokolne-ga grškega kralja Konstantina.) (DIPLOMATSKI ODNOSA.II MED GRČIJO IN RUMIJNIJO PREKINJENI. Berlin, 24. decembra^ s. Iz Aten poročajo, da eo je romunski poslanik javU pri Gonata.su in mu 6porotSil, da ga je njegova flada odpoklical^ v RukaraHo. Vsled tega so diplomatski odnoSaJi med Rtimunijo in Grško prekinjeni. Poostritev Ludendorffovega zapora NACIJONAL1STICNA ZAROTA ZA OPROSTITEV LUDENDORFFA IN HITLERJA. Današnji številki prlla-ramo za ljub-tjans'e narnSnl'-« Jen nI UoV-t-rče'' Lesna dražSe Ilirija v Ljubljani, Kralia Petra trs It 8. Svarilen glas državnih nameščencev ob 12. uri FINANČNI MINISTER OBLJUBLJA MALENKOSTNE PREDUJME, PA ŠE V TEM OZIRU NI NIC STORJENEGA. - KONFERENCA FINANČNIH DELEGATOV. Berlin, 24. decembra, j. Nad Ludon-dorffom je izrečena ostrejša zaporna ka-zon. Nekaj oseb, ki so botele genornla obiskati, j« bilo odvedenih na policijski piezldij. Tudi Hitlerja so bolje zastraži-ii, ker 6« je agitacija mod narodnimi socialisti zopet oživela in naperila proti državnemu komisarju v. Kahru. Govori ee celo, da hočejo osvoboditi oba inter-niranca. Čeprav sla pod strogo cenzuro, so vendar večkrat po»kušali s tajnimi poročili. Nekaj znanih voditeljev je bilo pri takih prilikah aretiranih, BREZŽIČNI TELEFON V SLUŽBI DRŽ. PROPAGANDE. Berlin, £4. decembra, j. Jutri ob šestih zvečor se bo državni kancelar dr. Man prvič poslužil brezžičnega telefona (n govoril Številni publiki v in izven Nemčije. V oddajni poetaji na PotsdamskJ cesti bo podal vtomu t, ve tu božično politično izjavo. Za njim bo govoril šo po en poslanec od treh strank, ki tvorijo tedanio koalicijo. PATE2EVA POMOŽNA AKCIJA ZA NEMČIJO. Rim, 24. decembra, j. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je pokrenfl papež akcijo pri trancoskl vladi, naj bi se sa božične prazuiko pomilostilo politične zločince iz zasedenega ozemlja. Pričakovati jo tudi skorajšnjega Imenovanja papeževega zastopnika za nubavo Sta v Ameriki v korist strada/VSim nemškim delavcem. Nova faza reparacijskega problema ZNAČILEN POINCAREJEV GOVOR. - MACDONALD KOT BODOCT RAZSODNIK. BeogTad, 24. decembra, p. Včeraj eo zastopniki državnega uredništva napravili pri finančnem ministru ponovne energične korake, da se rešijo upravičene zahteve državnih nameščencev. Po konferenci s finančnim ministrom so je vršila seja odbora glavnega uradniškega saveza. Predsednik dr. Jovanovič je poročal, da je finančni minister z ozirom na bedno stanje umirovljencev pristal na lo, da so za umirovljence rezervira kredit 50 milj. nov Din. Minister bl bil pripravlen izplačati umirovljencem januarja kot predujem znesek 9 milijonov dinarjev. Kar se tiče visokosti predujma, ki naj se Izplača državnim uradnikom 1. januarja, smotrn odbor saveza državnih uradnikov, da je vsota 33 milijonov dinarjev, katero stav-Ija finančni minister na razpolago, mnogo premajhna. Odbor glavnega saveza smatra, da 60 te malenkostne koncesije, kl pa zaenkrat povrh obstoje le v besedah in se Se nič pozitivnega ni ukrenilo, za državne nameščence razžnljlve in poniževalne. Državno urndnIStvo ob dvanajsti url dviga svo.i svarilen plast Glavni savez uradnikov je sklenil apel na finančni odbor narodne skupščine, da se ugodi upravičenim zahtevam državnih nameščencev. Končno jo odbor sklenil, da državni uradniki s svoji borbi za dosego svojih zahtev poostrijo borbo ter se bo najbrže vršil v Beogradu velik miting državnih uradnikov, na katerem se bo jasno ugotovila nemarnost vlade, kl <-e očividno ne zaveda svoje dolžnosti pomagati državnim uradnikom. Beogred, 24. decembra, p. Gledo vprašanja d'i(glnj«kih doklad d.-/.ivtn uslužbencem je finančni minister pozval " Teog^nd vse finančne delega'e pri po-k'rjinskil' upravah. Med drugimi jo do-spal tudi 'ln. dolegat iz Ljubljano dr. Savnlk. bane? so se začele konference s finančnim ministrom. Razpravlja se tudi o e.cnt. predujmih. Beograd, 24. decembra, p. MInlstrs poroča iz Pariza: Peprav je zadnji Poincarejev govor v parlamentu donel pomirjevalno, vlada vendar v političnih krogi'i soglasno prepričanje, da se bo politični položaj po novem letu bistveno razčistil. Po vesteh Iz Londona je brezpogojno pričakovati, da bo Rnmsny Macdonald naknsneje do srede januarja sestavil novo vlado. Novi predsednik hoče izvesti evropsko politiko in omogočiti obnovo Nemčijo. MncdonaM je sicer mnenja, da mora Nemčija Izpolniti prevzeto obveznosti, vendar pa zastopa Istočasno stališče, da mora plačati Io toIi'-o, kolikor more. V svojem programu Ima tudi sklicanje mednarodne konferenco za obnovo, na kateri naj bi bila >"~mčlj« zastopana kot po'nomoPen ndeležrik. V Parizu dobro vodo, da se of'clje'nl angleški politiki ne morelo upirati. Poleg tega so je v zadnjih dne.h javno mnenle zelo obrnilo od Poincareja. Različni Usti poudarjajo enerplP^o, naj se r. Nemčijo ravna čimbolj pravično. l. SEDBA NEVRKT.OA rOSLANISTVA V PARIZU. Berlin, 54 decembra, J. tDie ZeiK glasilo dr Stresemanna, javlja, da »o je francoski m'"nlstrskl predsednik Tolncare pozitivno Iziavil glede predloga, ki pa je stivila nemška vlada za zasedbo posla- Jugoslavlja In ropareelje Beograd, Ž4. decembra, p. Vprašanje roparacijskih olnoinjov mod Jugoslavijo in Nemčijo je stopilo danes v novo fazo. Iz Pariza .je dospel naS poslanik Spala jkovid, ki je gg. Psiiču in Ninčlču obširno poročal o položaju, kakr£«n jo nastal vsled 6klepov reparacijsko komisije, ki je proSle dni ra?pravijala o nemStš noti, da so \ tt reparacljske dajatvo ukinjene. S poslanikom i?palajkovi-•rodb, g. Životič kot Sof reparacijsko sclc cijo tor član reparacljske delegacijo v Parizu g Kasidolac. Razpravljali so o poročilih poslanika 8palajkovK5a. Repa. racijfka komisija jo sklenila, d» so posamezne zainteresirane državo morojo direktno pogajati t nemSko vlado, kar jo nemška vlada v evoji noti izjavila, da 5« odskodovanci morejo direktno sp^rar.a-moti s fabrikanti glodo dobave stvar! m katere je nomška vlada žo IzpVi&tla akontacije. Današnja interminiVoilajna konferenca jo ta odlok reparacijsko komisije v/tla na znanje ter je nagimi!*, predvsem, da mora naša vlada .rztnjati pri zahtevi, da Nemčija. 6voje ibvemoftl izpolni m da je treba naje'.nr;i"iiei9 protestirati proti v&akomn vrnišavanju v prldolMfua prava nafih drž ivljanor. V brolski tega sklepa nI izključona motnost dh«k;e!h pogajanj t Ne-niijo glede vnra5atija i.paiacij v naravi v il.il-j rešitve reparacijvke komisijo ter so ču'e is zane»lji\ega x-ir», da so bo nem^fc; vladi to dni na. tjeno zadnjo noto posla! pismen odrro.-or. Kasidolac bo jutri z novi-ml instrnKni.imi odpotoval v Pariz. Inozemske borze Curih: Beograd 6.475, N«wyorft 573.75, London 24.92, Pariz 28.90; Mi. niSkega mesta v Parizu. Pričakovati je, lan 24.75; Praga 16 75, Budimpešta da bosta poslanika v 1'ar'zu In Prus^u v 0.0301; Bukarešta 2.95; Solija 4.10: Do. ! kratkem Imerovann, Ust ugotavlja, da o nal 0.008^875. lobeh osebnostih odločitev še nI ocdla. ' Drnce bone nls« ooslorale. Našim prijateljem in norocniliom! Božično sporočilo »Jutra*. Jutro* vošči ž« Eotrtič svojim dra-srfm prijateljem in cenjenim naročnikom prijetne praznike! Božični prag prestopa z veselim naznanilom, da bo v bodoče prihajalo mod njo še bolj obširno in bolj popolno, kakor doslej. V dobrih treh lotih svojega obstoja sf je »Jutro« pridobilo toliko vnetih čiiateljev in zvestih naročnikov, da je postalo jasno ogledalo domačih razmer in svetovnih dogodkov ter dejanski tvorec našega javnega mnenja. Dobro se je pri vsem tem zavedalo, da mu jo na marsikaterem polju še treba izpopolnitve in da pri najboljši volji ni moglo vršiti vseh nalog, ki jih nalaga doba modernemu velikemu dnevniku. V novom lotu bo »Jutro* skušalo odpraviti tudi te nedostatko. Njegova priznana informativna služba so preuredi in poveča, tako, da bo »Jutro* domač in svetoven list v eni izdaji. Javnost se je lahko žc do sedaj prepričala, da prekašajo »Jutrove?, informacije po točnosti iu naglici po ročila vseh drugih listov v naši domovini. »Jutro* si je pridobilo ua' Irago-oenejše brzojavne in telof 'sko zveze z inozemstvom, kat re bo izpor«- ''lo K mehikanski revoluciji vsi drugI domaČi listi. V bodoče se bo »Jutro* šo bolj potrudilo, da mu ostane prvenstvo. Roman «Jutra» bo zanimiv, napet in privlačen, kakor je bil vedno, od-, kar naš list izhaja. Vrsti odličnih so-! tnidnikov v romanu so po novem lotu pridruži gosp. Vladimir Levstik, ki bo objavil izviren r o m a n iz dni našega bodočega nacljonalnega življenja. Ta roman, čigar korenine poganjajo iz mogočnega Levstikovega sla-vospeva domači zemlji »Gadje gnezdo« bo — to lahko že danes trdimo — literarni dogodek prvega roda. V podlistku bo »Jutro« prinašalo zanimive novelo, povesti in črtice. Kot list slovenske rodbine bo »Jutro* v novem letu posvečalo posebno pažnjo vprašanjem domačega ognjišča. Pri tem ne bo pozabilo naše dece, kateri bo odmerjen poseben kotiček v našem listu in bo danes, ko je knjiga tako draga, s primernim berilom in slikami podprlo ljubeče mamice in sk'!>ne očete. Ena glavnih pridobitev «.Tutra» po novem letu bodo slike, ki bodo čita-te'"om in naročnikom rodno nazorno s posebno lastno radio - tcke'i'ič- toitr^tde bližnje in daljne dogodke, no postajo za sprejemanje ve-ti iz . »jutro* postane na ta način neohhod-vseh koncev sveta. S tem stopa 'Ju- PO potrebna vsakdanja knjiga sleher- tro» v vrsto prvih evropejskih časo pisov, »Jutro* bo poslej izhajalo redno na osmih straneh. Od časa do časa bo ohsog lista po potrebi celo večji. Vse pesin našega človeka, ki noče zaostali za tnkoan življenja. »Jutro, torej obeta svojemu zvesto-mu krogu čltateljev in naročnikov, da bo storilo vse, kar je v njegovih mo- rubriko se znatno izpopolnijo, llrodni- jse|li ,]„ os'inc med našimi listi prvo. nt vo je pritegnilo k sotrudništvu celo vrsto strokovnjakov na polju medicine, tehnike, naravoslovja in drugih panog. Z njih pomočjo bo »Jutrom obravnavalo vse poiave dnevnega življenja ter na ta način izločevalo netočnosti, katerim slovenska žurnalistika žal, prerada zapada. Pod zaglavjem «2ivl]enje in svet*, fti ima v vsakem hravoti zvestega prijatelja, bo »Jutro, prinašalo poljudni nise iz vseh strok človeškega znanja. Pri tem ne bo zanemarjalo aktualnih logr lkov. ki zanimajo domačo javnost. Plodilo bo vsem pojavom v širokem svetu in jih prikazovalo v poljudni, vsakomur razumljivi obliki. Kultura, gosnedarstvo, politika ho-rfo »Jutru* polja, na katerih se bo list razvijal do dosegljivega smotra. Vsak čitatelj »Jutra* ve. da so ra teh poljih za »Jutrom* že dosedaj zaostajali najzanimivejše, naitočnejšo in najhitrejše. 7.nto vabi vse svoje prijatelje in naročnike, da čim prej vrnejo zvestobo zi zvestobo, ter obnovijo abonma. Mesečna naročnina »Jutra*, kl znaša, kakor znano, od noveora lota naprej 20 Din. ie v primeri z drugim! dnevnimi izdatki tako skromna, da jo bo utrpel vsak civiliziran in kulturen človek. Klor izmed dosedanjih naročnikov pridobi še po enega novega naročnika. bo koristil v prvi vrsti samemu sobi. ker bo s tem srmotno podprl list. ki bo tem boliši. čim zvestejše bo strnjen okrog njoga vsem navalom kljnbuloč zid prijateljev, čitateljev in naročnikov. S temi besedami voščimo vsem našim zvestim še enkrat vesele božične praznike! Uredništvo ta uprava «Jutra». Rekordni uspeh „Jutrovega" inserata Maribor, 24. dcccmbra. Te dni objavlja tukajšnja tvornlca mila »Zlatorog* uspeli razpisa nagrad, objavljenega v vseh večjih slovenskih listih. Vseh odgovorov jc prišlo nad 17.000. Kakor .ie izvedel Vaš poročevalec, je prišlo od teh odgovorov približno polovica potom oglasa v «Jutru». Za »Jutrom* pridejo »Slovenski Narod«. »Slovenski G.-spodar* In «Slovcncc». na katere je skupno prišlo približno foliko odgovorov kakor na samo »Jutro*. Zopet nov dokaz, da imajo oglasi v »Jutru* najboljši uspeh. Nova safrka«i;a napredna javnosti Nova politična akcija «Jadranske banke*. Proti nepredni koncentraciji so na delu nevidne sile, kojih niti pa vse vodijo v »Jadransko banko«. Najnovejši poskus je v tem, da banka v svoji tiskarni izdaja nov »Narodni dnevnik*, ki mu ime posoja konsorcij sledečih gs.: Ivan Deržič in Ivan Rogllč za NSS, Josip Lenarčič in dr. Ivan Sajo-vic za NRS, Ivan Urek in dr. Marii-Šič Drago za SKS tor Fran Škulj za NNS. Dr. Ravnihar. ki stoji za tem dnevnikom, se ni podpisal, ampak je poslal mr^to sebe v ospredje gosp. Frana Šknlja. tajnika NNS. Urednik mod drugim 7,a SKS bo g. Zelezni-kar, »Kmetijski list* pa se bo v tiskarni »Jadranske banke, tiskal naprej. Uredniški poziv novega lista je kopica fraz. Ali stoji list na stališču na rodnega edinstva, ni jasno, kor piše o slovenskem narodu in želi »ujedinje-nje s Hrvati in Srbi*, kaj hoče o tem roči, je težko razumeti. Gg. Deržič in Urok so za kompromise na vse strani, samo v narodnih zadevah ne. To gre pač na solastnika dr. Sajovlca, ki jo s Kočevarji sklepal kompromise v narodnih zadevah, in na oba zastopnika NRS, ki podpira NemSt.vo z vso vnemo. Zelo neokusno je zlorabljanje imena pok. dr. Tavčarja, ki bi ga g. Ravnihar pač že lahko pustil v miru. 7. gg. od NNS se bomo razgovorili končno, ko dobi JDS od njih odgovoi na svojo lojalno ponudbo. JDS je povabila NNS. naj so je pridruži, ker je tikoda cepiti moči. NNS je obljubila odgovor že za pretekli četrtek, a soje nipnega načelstva še ni bilo. Ponudba JDS je bila iskrena in je izjavljala, da je JDS pripravljena zapostaviti vse osebne in dntere ozire, da se dos»žc skupnost. Mi torej še čakamo dokler ro načelstvo NNS ne izjavi končno. Totem pa bomo šli do konca na vseli poljih. Ze danes p« stavimo javno vpraš.i-njo na tiste, kl so še prištevajo NSS: ali je gosp. Deržič z gosp. Rogličom stopil v 7.vezo z radikali po sklepu stranke ali no? NSS je s toni kompromitirana kot režimska stranka: ona sc vežo z, radikali, ki prodajajo Ne poteče leto, kl b! bilo brez revolucije, na kateremkoli kraju zemeljske oble. Nemirna Mehika, kjer že 70 let spi tudi nekaj tisoč Šlovenccv nevzdramno spanje, — žrtvovali so se za osebne cilje nemirnega habsburškega fantasta, — ta nemirna Mehika zopet enkrat vre, menda petič v zadnjih 20 letih. Ve la Huerta (na levi sliki), bivši predsednik, ie dvignil upor proti svojemu statemu sovražniku in sedanjemu predsedniku republike Obregonu; mesta padajo, »armade« 12 do 20.000 mož se preganjajo Tudi povestni »general« Villa (na desni, s klobukom) se udeležuje bitk, čeprav je po došlili vesteh bil žc najmanj desetkrat ustreljen. Provizorna re- volucionarna vlada v Veracruzu bafe zmaguje. V ozadju za mclilkanskiml vla. dami in revolucionarji pa so pctrolejski Iu rudniški Interesi Zcdlnjcnih držav, kl bud. no pazijo, da se mehlkanske zadeve razvijajo tako, kakor žele v VVashlngtouu. narodno posest, ki ubijajo socijalno institucije in so nosilci vnebovpijoče korupcije. Narodni socijalisti sede skupaj z veleposestnikom Lenarčičem, ki jc tip kapitalista, obenem pa že več let na dolu zoper agrarno reformo. Gg. Deržič in Roglič v zvezi z radikali! Vstop SKS v koalicijo z radikali potrjuje vse, kar smo o tej gospodi pisali. Še več, kajti mi nismo pričakovali, da se bodo javno združili z »Jadransko banko* in radikali. SKS vpije zoper kuluk in davke, a leži v objemu z radikali. »Kmetijski list* pa kliče na bojkot — naprednih listov. Tako kakor škof ... Na bojkot »Domovino*, »Jutra*, »Tabora« poživlja kavarniška družba zelenili generalov, s katero naši napredni kmetje gotovo nimajo ničesar opraviti. Kakor so nekateri voditelii SKS že pri volitvah razbili napredni blok in pripomogli do zmage klerikalcem, tako gredo zdaj s stranko kuluka in davčnega vijaka proti — demokratom. Da je g. Pucelj tako slab politik, do danes nismo verjeli Kogar hoče Bo« uničiti, mu pač prej zmeša um. Slepota voditeljev SKS ie grozna. G. Pucclj si je z združitvijo s kulukarji izkopa! jamo, v katero bo padel sam. SKS je s tom nesrečnim korakom izgubila značaj rosne stranke. Še vČe,-raj je vpila, da ne gre z demokrati, ker stoji na izključno kmečkem stališču, katero ne dovoliuje kooperacije z drugimi strankami. Danes pa gre skupaj z radikali in NSS. Leto 1022. nnm je prineslo nenaravno zvozo med klerikalci in komunisti. loto 1023. pa se zaključuje z dov-tinom. ki preseera to umirajočo zvezo: slovennčki zemljoradniki gredo skupaj z radikali, z dr. Ivanom Sajovcem in j z veleposestnikom Lenarčičem ... Vsi > skunai pa so marijonete famoznega 1 Akeiiskoga odhora, ki je sedaj, ko g« je NRS razpustila, postal tudi formal-I no or?an »Jadranske banke*. I Ustanovitev novega dnevnika. kl na] pod novo masko nadaljuje politiko sl< rnhiranih »Jutranjih Novosti*, ni nič drugega — nego nesramna za-frkacija slovenske napredne javnosti. Protestna manifesta* ena v Mariboru Maribor, 23. decembra. Dancš se ic vršila v Mariboru ob 11. uri dopoldne na Slomškovem trgu Impo-zantna narudna manifestacija proti lavori-zlranju obmejnega nemškutarstvj. Kljub ostremu mrazu sc je zbrala na poziv združenih slovenskih strank lu ostalih narodnih organizacij vcčtlsočglava množica, ki je celo uro vztrajala na trgu ter neprestano ogorčeno vzklikala ostrim in odločnim Izvajanjem govornikov pred stolno cerkvijo. Zborovanje je otvoril predsednik Jugoslovanske Matice prof. Kibarič, ki je drastično slikal zatiranje Šlovenccv pud nemško Avstrijo mcdtcin ko naša vlada n.i vse mogoče načine protežira privundruno peščico Neinccv, ki bi rada s svojim, med nami nagrabljcnim bogastvom šc vedno gospodarila ob incji. Združeni narod bo znal to Izzivanje kljub vladni podpori korenito iztrebiti. Enako odločne Izjave proti nadaljneinu šlijenju nemškutarstva putuin novih nemških tiskaru so podali tudi ostali govorniki. Govorili so še: Za JDS dr. Li-pold, SLS dr Lcskovar, SKS Ivan Mrino-Ija, NSS tainik Znudcrl, NRS tajnik Trušt, za narodno delavstvo Juvun in za Orjuno dr. Snuderl. Ob navdušenem ploskanju je bila končno sprejeta sledeča protestna resolucija, katero Je Odbor združenih političnih strank in narodnih organizacij odposlal vladi v Beograd: »Tisoči in tisoči jugoslovanskega prebivalstvu iz Maribora in okolice, sklicani po tem akcijskem odboru na velik zbor pod vedrim nebom v Mariboru dne 23. dcccmbra 1923. manifestiramo svojo veliko edinost v borbi zoper nemške aspiracije in konccsijc. Zahtevamo, da se ukinejo vsa pogajanja In zavrnejo vse zahteve Nemcev, bodisi gospodarskega, narodnega ali kulturnega značaja, ki niso v soglasjj z našimi narodnimi interesi, ki so istovetni z državnimi interesi. Dovoljujemo Ncm-ccm mirno sožitje in normalen napredek. Svarimo pa jih, da ne nadaljujejo prikritega rovanja pri vladi, hujskanje na deželi, oholosti po mestih. Svarimo jih, da naj izvržejo fanatične voditelje In iščejo rajši potov za sporazumno delo za gospodarski napredek naše severne pokrajine. Tisoči in tisoči severnega obmejnega prebivalstva izjavljamo enodušno, da bomo nadaljevali borbo zopet nekdanjo zatiralce, če še danes nc bi mogli zatreti svojega poželjcnja po vladajoči poziciji, In da bomo itpotrcbili najskrajnejša sredstva, ako ta glas nc bi našel ugodnega odziva.« — Po zborovanju so sc manlfe-stanti mirno razšli In jc bilo torej čisto nepotrebno, da je vlada razpostavila po bližnjih ulicah in vežah vso mariborsko policijo in koncentrirala celo orožnlštvo iz okolice. Govore je poslušal iz v bližin! stoječega poslopja policije tudi mariborski veliki župan dr. Ploj, kl jc tudi sprejel resolucijo In obljubil svoio podporo pr! vladi. Politične deleži -f Tajništvo Jugoslovanske demokratske stranke želi vsem prijateljem in somišljenikom vesele božične praznike. + Drž. nameščenci, pozor. Pod tem naslovom glasilo »Jadranske banke« napada dr. Žerjava, da skuta pridobiti uraduike v korist g. Reisiieria. Vest »Jutranjih Novosti* je seveda zlagana od prve do zadnje črke. Žaljivo se napada »znano uradniška kričnče«, ki jih skrbi, če iz parlamenta izstopi edini strokovnjak za uradniško vprašanje. Radikali so res nesramni: zdaj se še norčujejo Iz uradnikov, kl bodo 1. Januarja zopet prišli domov praznili rok, i- Zoper nemško tiskarno v Mariboru manifestirajo Kdo pa? Naši radikali tudi, to so isti kl Nemcem to tiskarno dajejo. Z radikal! skupaj manifesti- rajo tudi SKS-arJI In NSS. Isti čas pa so sc v LJubljani zvezali z radikali, ki barantajo z Nemci za našo narodno posest. Iz manifestacij proti radlkilni stran kl bi iz najpriinltivncjše dostolnnstl morali Izostali — tadikalcl In niih hratc.l. + JDS v mariborski oblasti. V nedeljo se je vtšil lepo obiskan demokratski shod na PoIcnSaku puodQlldova nlloa 11. Prodaja do konea menca z Vsled svojo dolgoletne prakso nudil bom T tem zavodu Šiviljam vlSjo strokovno na-obrazbo, meščauskim hčerkam pa nu lil priložnost, da ee r primerno kratki dubi nauie prikrojiti in izdelati obleko u lastno potrebo. Prvi t«6aj prične 14. januarja 1924. Vpisovanje se vrst dnevno v modnem ateljeja v Prešernovi nllol U, kjer te dobe tudi podrobus pojasnila. Priporočam so za obilen obisk HM Vodna turbine avtomatične re(jul»tor|e, zslvornlcc itd. gradi In dobavlja v najboljši izdelavi in po ugodni eeni ter sprejema popravila vsakovrstnih strojr-v Sva n Bizjak, Celle Svarilo! /Jo Škodoželjni elementi raztrosajo s-ml In po najetih OBebah laž. da sem zaprla svojo delavnico. Njih hudoben nami n, odvrniti naše naročnike od nas, sem prlmorana objaviti v časopisju in bom proti vsakomur, najsi bo najet ali kdoikoli, postopala sod-nljsko. Cenjenim naročnikom se bo pa v nadalje postreglo z najboljšimi izdelki in nijn žjimi c. nami Jožef Kunstlcr vdova, fcdelovanje in poprava vozov ln podkovanje konj, Ljubljana, Lepi pot (pri Tobačni tovarni) Modistka zavuuuv i. sUoKall m kr, pravnii«. lilobljana Sv. IV-tia esta 27 poleg hotela Tratnik priporoča STOjO veliko zalogo vsakovrslnih najm'M$ili diskih klobukov Sprejema damah• Il mo-ke klobuke T prekrojevume in vs» popravila Zaloga Epatsile oblili ter vsi li po-trelisdm za raodistko Postrežba točna Ceno n a jn t i J« rVavkar je izšel po strokovnjaka uj praktično urejen popoln veciUi JugUs/o^e. ^»ett lusosl. JuguSy. »,*«iro.4iMiow. )0 Otlgl.luf t Ball v"''nij, ntn i'"rul, bi- ur/. -••ka. i z abecednim seznauikom. | m • J Knjiga, ki obsega 177 strani, velja s g * poštnino vred Din 41 50 in se naroča pri i Tiskovni zadrugi p | v Ljubljani | j Prešernova ulica St, 64. $ ® S | Istotam jo izšlo žo trinajst suopičev S * .Zbirke zakonov". IS fr * * č* fr Štev. 274. 6231 v Ljubljani ali okolici, obsežni, eno- ali dvonadstropni se iščelo. 68,14 Lastnik se tudi lahko udeV.ži na vpeljanem in dobičkanosnom industrijskem podjetju. Ponudbo pod ..Toraralški prostor" na Aloma Cumpanv v Ljubljani. anončua In reklamna družba z o. z. Centrala: ljujljana Kongresni Ug 3. Podružnica Božična In no voletn a darila si nabavite po ugodnih cenah edino le pri t > ni k i Vasina ulica 21, Šivalni stroji, dvohalesit, msnjši motorji in vse v 10 stroko spadajoče stvari morijo trgovci najceneje nabaviti samo pri firmi Veliki izbora zlatnine, mebrnine, Chiua sn-br > in ur raznih »lovnih ituauik — ■ prce zuiui tekom — 1 .ostna popravljuluica Poročal prstani po nn tekom 4 ur !i Papir za police (Krc Jenzstreifen) znamke „Fingerhut" prodaja na debelo HRV. INDUSTRIJA PAP1RA D. D. ZAGREB I. (Poštanski pretinac 95 ) Ha drobno: Jelačičeva ulica štev. 3 Na debelo: 1'etrogradaka uiica it. 3 TELEFON: 8-16. e Cestni okrajni odbor v Kočevju namerava deželno cesto v Kočevju v izmeri od 1200 m' tlakovati z 10 - 12 širokimi. 10—20 dolgimi in 10—14 cm visokimi porfirnimi kockami. Pri oddaji dela se bo oziralo na najnižja ponudbe, vendar si cestni okr. odbor v Kočevju piidžuje pravico, da tudi višjo ali enake oterte sprejme po lastni preudarnosti. Oferti se Imajo vlagati za ceno kvadratnega metra popolnoma končane tlakovane ceste. Pogoji leže od 18. decembra 1023 dalje med uradnimi urami, t. j od 'J. do 11'30 ure pri cestnem okrajnem odboru v Kočevju na vpogled. Istotam sc dobi proti plačilu 30 Dip prepis pogojev. Oferti naj se predlože nn jkeineio do 20, januarja IS^.4 pri poprej omenjenem uradu Cestni okrajni odbor v Kočevju dno 30. novembra 1923 Načelnik. - iS?* ISS"« ES* IE5>» CS5<» 9S5*> S5»» ®f>» Kt>w j »»as »»as-«o "»as«» Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar Nalezljive bolezni. Opisi važnih naloz-lovih bolezni t navodili za nego bolnikov. 8 slikami. Cena r pnStmno vred 2U Diu 50 p. Naroči sa pri Ttokounl zadrugi v I.JublJanl, Prešernov« ul.64. priporočam p. n. občinstvu svojo veliko zalogo orodja za rezljanje lesa in omare ra hi*no pripravo kakor tudi zalogo varstvenih a'atmskih aparatov «S stero Litwin». «su7 Trgovina z železnlno Rupert Jeglifsch, Maribor, Gosposka ulica st. 11. Za izdelovanje najmodernejših promenadnih kakor tudi športnih oblek po zmerno nizkih cenah sc priporoča . V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znaiicom nadvse pretnf.no veat, da je naša žeua, mati, teta, gospa krolažkt mojster v Mati, OpsKarska c. 31. Na iol)o pridem tudi po meto na dom. Frančiška Pečar roj. Černilec Prav ugodno se proda popolnoma nuva Vsled popolne opustitve oddelka za pletenino, trikotažo in perila se prodaja vse v to stroko spadajoče blago po globoko znižanih cenah. m* trgovka v Kranjski gori po daljši tnufni bolezni danes ob pol 7 uri zvečer v 61. letu staiosti mirno zaspala. Pogreli preminulo se jo vrSil v pou«. deliek ob 16 uri od hiše žalosti na tukajšnje pok palice. V Kranjski jorl, dne 22 decembra 1923. (po I no j o r m en i k, prečna krotim in niialuH taca i. !i»ti in tniiimnisiin itd, frtuiltn tovarna l.iuld nun (k- r io itm em*ki uarofi el | stornirnl) 1'oiiiKiii a daje g dr. Ivo BenkovlA. o i-! vi-tnik v bjnbljaui, Miklošičeva cesta 0. fiflo I i i crvenilo od ozebina izgubi ae smjesta upo-rabom Cefaccum kamfornog leda. Cijena 8 dmara. NOBILIER Ilica broj 34. Razafeilje na veliko i na malo. Francosko oslgurnvaiuie društvo, osnovano u Parizu god. 1828/1829. Plače Ven dome 9. n vlastitoj pelati. Posjeduje 47 lcuča n Parizu i 1 u Beogradu. V UNION Generalna zastopstva I tnjesna zastopstva u svim večim mjestima. Vrli sva požirna i životna. oelguranja. Dlrekcila Flll|ale ta novo o«lo-bodjene kraje ve kraltevlne SHS a Zagrebu (Martlčava ul. t>*». IS.) život i nezgode: Ukupni kapital!: Fpanaka 800,000.000*— Traie ee daljni zastopnici I akvizlterl ur dobro I unosnu laradot i * i na^ta :sss »Zabavna Biblioteka" HuiiinimiuiiHiniiniiumuHM donaša najbolje svjetske romane Tražite popise i upute za pretplatu Knjižara Zabavne Biblioteke, d. d., Zagreb JKTA" TextiI-Import Comp. El Tel. 18-37 ZAGREB, Brepvita 3 Veletrgovina svlh vrsti pletene robe 4 VELETRGOVINA hugo vvollner i drug Teiefoc sile Zagreb, Nikoličeva ulica br. 14 ^ounerSreb Upozoruje gg. trgovce i preproaavaoce na svoje veliko skladište svakovrstne kratke, nožarske, iglene, dugrnetarske i parfumerijske robe. - Nadalje pisarnifike i školske potrebštine. - Umjerene cijene! - Posluga brza i ta&ja! Dječje igračke! Naj veče skladište svib vrsti djeSjilj igra&aka, kao lutaka te gumenih lopta, nadalje: tvorničko skladište kožnatib I platnenih kovčega I školsklh torba m najniže cijene. Na veliko i malo! ALEKSANDER VVOLLNER, D. D. Nikoličeva IO — ZAGREB — Telefon 7-47 SAMOUPRAVA ROYAL M Al L LINE ^ ................... Kr r>nl.«k. Pnif.n.V. P.rnhrnd.rsk« Lin! a. .........................................« Osnovana 1881. godine. Glavni organ Narodne Radikalne Stranke BEOGRAD Telefon 2-66. Vuka Karadžiča 18. Najvcd 1 najozblljnijl politifld dnevni tist, rasprostranjen u svim krajevims-kraljevine SHS I najvaJim poli-tičkim, ekonomskim < kulturnim centrima Evrope. — Naročito podesan za oglaSfc/atije. Kr. Engleska Pcšlanska Parobrodarska Linija. Redoviti putnlčki i tovarni saobračaj iz Hamburga •Cherbourga-Southamptona u New-york i Kanadu iz Hamburga - Cherbourga -Southamptona u Južna Ameriku Generalno zastupstvo za Jugoslavijus ZAGREB, Trg I. bpoj XT. Podzastupstvo: BEOGRAD, Karag!org|eva ul- 91. VEL. BECKEREK. Krai| Aleksandra 4. LJUB JANA. Dunajska 31. Brzojavni naslov: „ROYMAILPAC". Zt sva zaatupstv«. „ELITAS" Rabile isklfučivo sa njegu svoje kože: Creme spedale, Creme elegante marke ..ELITAS4* Poudre de Madeleine, Najmoderniji mirisi: Le secret de Toutanbamon, Mon> disir, Cbypre, Origan ete. PRIMAL za bojenje kose, najbrž« i najsavršenije sredstvo. APOLLOVODA proti opadanju kose. Eau de Cologne Russe i Caprice du monde. KALICHLORAL pSte dentifrice. Glavno skladište: ..ELITAS", ZAGREB Draškovlčeva 13. dvorlšte desno. 99 jugoslavenska privredna revija nimiiiimiiHiimmiEni [nniunumittnnimrnmnnnnmtniinini nniflnniimiTnimininniianinminii nminniRni mt u mtmimninimiiiniRm! Jedlnl stpu 6nl organ svoje vrsti! Naklada 10.000 primjeraka t REDAKCIJA i IJubomlr St Koslef (Zagreb); lur. Dr. Kroaostov Beg« (Split); ing. Konstantin Čaiokovif (O:j k); lur. Dr. Staske DeE"ll/. (Zagreb) ; tur. Dr. Gustav Cregorln (Ljubljana); N.kola Slanarerič (Beograd) —■■■■■■ . ... .....■ GodISnja pretplati 150 Din Satje se administraciji .Bankarstva*, Zagreb, Marovska nllca 30.1. PLU6 miiiiiiniuuiminmiim d. nnnnnnnmmninnia veletrgovina i stalna izložba strojeua B (Barošeua) cesta 35 6rzo]aurit naslov: „PC,US ZnSREB" Telefon Interurb. Z4-SS, 23-ZZ Prodaja suih ursti gospodarskih strojeua i Bpraua Cjenlcl I etrufna mnljenla bafloua 1 franho Mnite cipoto ta „<&evsorJL , gumenim pofplattmar OsvjedoSite se sami, kako ih Je ugodno nositi. UoSite prije svega, oa sa flerso>iovt gumeni potplati Jeftlnifi od kože, te njihovim nošenjem prištedte mnogo. Zatražite ali od Vašega postolara, da Vam gumene potplate stručnjačkl metne pomodu priioženoga Berson-cementa. izlazi 83. godinu a Zagreba, te je najstariji i najrallreniji list u državi. fretplata 30 Din. Izlazi dvaput mesečno na 8 stranica A božična prtloga * Jutra* St. 30T, ene ZS. decembra 1923. Gledališče Ljubljanska drama. Torek, 33. ob 15.: »Peterckave sanje*. Mladinska predstava. Ob 20.: »Nju.. .'sv. Sreda: 26. ob 15.: »Peterčkove sanje*. !rv. Ob 20: »Danes bomo tla*. Izv. Četrtek, 27.: »Nju*. B. Petek, 28.: »Mogočni prstan*. F. Sobota, 29.: »Osma Jena*. E. Nedelja, 30; ob 15.: »Peterčkove sanje«. Izv. Ob 20.: »Hamlet*. Izv. Pondeljek, 31.: Zaprta Torek, t. ob 15.: »Mogočni prstan*. Izv. Ob 20.: »Osma žena*. Izv. Ljubljanska opera. Torek, 25.: »Oosposvetakl sen*. Izv. Sreda, 26.: »Aida*. Izv. Četrtek, 27.: »Janko ln Metka*. Mladinska predstava. Petek, 28.: »Notredamskl zvonar*. C. Sobota, 29.: »Tosca*. D. Nedelja, 30.: »Zapečatenci-Schlcchl*. Izv. Pondeljek, 31.: Zaprto. Torek, !.:ro obiskano. Iz ljubljanske gledališke pisarne, fosetnike dramskega gledališča in gledališke abonehte uljudno opozarjamo, da se je moral dramski , repertoar za tekoči teden vsled bolezni ge. Medvedove in ge. NabTocke doloma spremeniti. Mladinska operna predstava v Ljnb-ijanl.' V četrtek se poje Huinperdinkova opera »Janko in Metka* in sicer kot mla dinska. predstava pri znižanih cenah. Začetek je izjemoma ob 4. uri popoldne. Našim malčkom Je prav dobro znana » sebina pravljice o Janku in Metki, njihovih revnih starših ter o hudobni veSfii hmstalki. To dramatizirano pravljično "sebino Je porabil skladatelj Humper-rlink in komponiral pravljično opero, ki ;e Igra po celem svetu z najlepšimi uspehi ter v največje vesolje mladine. Btarše opozarjamo na to predstavo ter •ih vabimo, da privoščijo svojim otrokom tiskaj lepega, nedolžnega veselja. Opera »9 ne bo več ponavljala. Celjsko mestno gledališče. Namesto adišlega ?eleznik* je prevzel artisti*« vodstvo gledališča g. Janko, dosl-sj Član Narodnega gledališča v Mariboru. Celjsko mestno gledališče. «2x2 = 5*. Ne Ja bi ee spuščali v podrobno kritiko igre. ki je skozinskoz satirična, je treba ugo'cviti, da sta doživeli obe pred stavi na cejekem gledališkem odru prav lep nspeh. Občinstvo je sledilo z veli-kim zanir, anjem poteku dejanja ter tudi ni Stedilo z zasluženim aplavzom. L'sp>h bl bil umetuiSko gotovo popolnejši, iko bi bila režija ohranila vse salonske 't-nese, ki jih igra zaJiteva, ter ne bi bila dopustila igianja bolj za galerijo kakor pa za brljSo publiko. Ves ansambel pa je bil r splošnem prav na mestu, tudi manjše vi.ipe niso zaostajale. Pobvabo 'e omenili zlasti g. Zeleznika (Abel), gdč. Vorbachovo (Estera), g. Pfoirerja (Ko-nik), gdč. Jurrnanovo (Lina), g. Zorma:.* (Hamann), go. Založnikovo (ga. Ilaju-mn) go. Vero Danilovo (Otela Lustig) in gdč. H. Mirnikovo (Truelsenova). Neprijetno je vplivala na občinstvo netočnost v začetku igranja, kar ima za posledico, da tudi občinstvo reagira pri drugih predstavah z Istim pogreškom. Ljubljansko marljonetno gledališče le priredilo svojim posetnikom v nede-,ljo užitek s Poceijevo trodejansko igro s petjem In plesom »Gozdni kralj Lav-rin*. Igra ima na sobi toliko privlačnega pravljičnega elementa, da se med dejanji nihče ne dolgočasi. Deca Se posebno uživa. Ples in petjo so marljivi ',n vse pohvale vredni Igralci izvedli zelo zadovoljivo. Otroci so imeli svojo zabavo z roparjema Trotom in Brusom, s čarov-nico Moro, in kar se razume samo po sebi, z GaSperčkom Larifarljem. ki jo nastopa! zelo korajžno In ni Stedil s humorjem. Bil je zato deležen priznanja na pivem mestu. Danes v torek se igra oo-novi ob treh in šestih popoldne, v sredo pa praznuje marijonetno gledališče jubilej stote predstave ■ Poocijevo igro »čarobne gosli*. Naj bi vsaj U dan občinstvo napolnilo dvorano Mestnega doma do zadnjega kotička. Trud g. Klemonči-ča zasluži to v polni meri. Objave X Božičnlco priredi Prostovoljno gasilno In reševalno društvo v LJubljani v sredo dne 26. decembra na praznik sv. Štefana v Unionu. Na sporedu je godba, petje, srečolov, ples itd. Vstopnina tO Din; gasilci v kroju 5 Din. Ct.-.ti dobiček je namenjen nabavi in izpopolnitvi gasilskega orodja. Prijatelji gasilcev in vsi Štefani so vabljeni, da se te priredile udeleže v čim največjem Številu. ?Ief "olina mladina pride na svoj ;iose fceu račun. V sredo vsi v Union. X Sokolsko gledališče v Radovljici ob božičnih praznikih počiva in bo prihodnja predstava Sele v nedeljo Ino 6. j.snuarja 1931. ob pol Štirih popoldne. Na splošno željo ee ponovi »Lukrec.ija Borgia*, ki je žela pri prvih treh predstavah nepričakovan uspeh. Zunanje občinstvo opozarjamo, naj si preskrbi vstopnice preje v predprodaji, da pri blagajni ne bo prevelik naval. Ob tej priliki se opozarja društva, da no izi>o-sojujemo nobenih knjig in nobene garderobe, ker smo stvari navadno dobili r.'ene v slabem stanju. X Prosvetni odsek Sokola v Sodražlcl piiredi na Štefanovo dne 26. decembra ob (»I 7. nri zvečer v društveni dvorani iglo »Ppanska muha*. Vabi se vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo. X Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je dal ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa na razpolago večjo vsoto za razdelitev podpor onim, kl so bili v večji meri prizadeti od zadnjih poplav. Podpore bo oblastni odbor razdelil v sporazumu s predsedstvom Pokrajinske uprave, ki zbira tozadevni material. Vpoštevali se bodo samo oni slučaji, ki z ozirom na namen Rdečega križa prihajajo v poStev. — Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani ' V Venu pita ■r.Taifransfte Strtfe* r Ljubljani se vrši dne 12. januarja v veliki dvorani Uniona. Podrobnosti o plesu, ki se bo vršil v znamenju mornarice, objavimo kasneje. Opozarjamo za sedaj conj. občinstvo samo na to, da bodo imeli dostop tudi dostojno oblečene masko. Druga društva prosimo, da vpo-itevajo ta dan pri odločitvi svojih prireditev. X Razpis vellkoprodaje tobaka v Mariboru. Monopolna uprava v Beogradu oddaja velikroprodnjo tobaka v Mariboru ponovno v zakup za leto 102-1. In 1085. Ponudbo In kavcijo Jo vložiti pri oblastni monopolni upravi v Ljubljani do 30. decembra 1023. dopoldne. X Mariborski češki kluh priredi v sredo dne 28. decombra ob 15. uri v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča »Žalostna plesalka*. X Sokolsko društvo v Celju priredi, kakor vsako leto, tudi letos Silvestrov večer v celjskem Narodnem domu. Spored je zelo zanimiv. X Zbirke za sokolski Tabor. Br. Turk je nabral v veseli družbi pri Košaku 320 dinarjev, br. Ramo t; je daroval S liro, in neimenovani iz neodrešenega ozemlja 100 lir. Omizje pri Košaku jo zbralo ob spominu na povišanega Janeza za eden veliki kamen 1000 Din, ob spominjanju 3 Kranceljnov pa U00 Din. Zbirka br. Jože žarka iz Lesc zna&i 1180 Din (od tega jo daroval dr. M. Trilor iz Radovljice 1000 Din, Fr. Vidic in Fr. Legat po 50 Din). Namesto vonca na kr6to br. I. Zupančiča je daroval br. Matija Dolnl-čar 100 Din in v isti namen neimenovani 500 Din. Brat. Andrej Berce pa je daroval v počaščenje spomina blagopokojne-ea br. Iv. Zupančiča 100 Din. Metliško učiteljstvo je darovalo po br. F. španu 100 Din, br. Joško Lauter je nabral v veseli družbi gostilne »Cinkole* 275 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala! X Najdeno. Na južnem kolodvoru se je našla. ura. Dobi se na mitnici KNJIGE, leposlovne In znanstvene^ literarne vrednosti, v vseh leziklh, kupu/e po nalviilth cenah vedni »Ljudska knjUnira* v Mariboru, Narodni dom I. Sodišče Baižaljcnje uradne esebe. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal dne 22. t. m. radi prestopka zoper zakon, oblaslvo ln javni red Mikolič Jurij, posestnik v Douački gori v rogaškem okraju. Pri uradnem poslovanju Je razžalil župana Andreja Lifcleta z besedami: »Daj mu polo nazaj, če ne boš tepen, če ne danes pa drugikrat, da bodo flike letele od tebe*. Za te nepremišljene besede Je dobil Mikolič 100 Din globe ali pa 48 ur zapora. Hpeeijaliet za lepe je 231etnl Božič Mihael, posestnikov sin v Sp. Grušovljah. Dne 15. oktobra je na potu iz Polzele izmaknil iz žepa Fr. Rojnika 3000 Din, šti-najst dni, nato pa na potu Iz St. Jurja v Braslovče na isti način Al. Cibušeku 750 dinarjev. Okrožno sodišče v Celju mu je Odmerilo kot nagrado 8 mesecev težke ječe. Sejmska tatira. Dne 80. novembra s« je pojavite na sejmu v Rogatcu tatica, ki je ukradla pri osmih trgovcih razno blago. Končno Jo je Se pravočasno zasačila roka pravice. Pri zaslišanju se je izdala za Zelo JanSek fe Prosenika, kakor eo je pa pozneje ugotovilo, je to Veronika Je-nički lz Hrvatskega. Pri celskem okrožnem sodišču je bila, obsojena radi tatvine na šlirl mesece poostrenega zapora. Slala vest. Pred kotarskim sodiščem na Sušaku se je vršila (e dni obravnava zoper dr. Iva Orliča, ki je imenoval tajnika radikalne stranke na Sušaku Franjo Vučiča, avstrijskega špljona. Tekom obravnave je dr. Orlič dokazal, da Je bil Vufič konlldent a\strljskih oblasti in da je imel svojo Spijonsko pisarno v Oguli-nu. Vučič je tožbo umaknil in se s tem sum moralno obsodil. Obenem io odložil mesto tajnika radikalne stranke. Domače vesti SATURNALIA. Pred trgovino čakam na svojo boljšo polovico. Po ulici prikoraka postavna služkinja in vodi za roko majhno, morda šostktno punčko, dobro obVčeno in zdravo. Čudno, da je Dopoldne pred svetim večerom toliko - ga drobiža po ulicah. Očividno so jih »tnrišl odstranili, da ne bodo doma opajo-^li, kako se pripravita večerni čudež. Punčka s tenkim ginskom hi'l pripovedovati svoji smojoči se spremljevalki: »Veš, o ne, n;Č n! res, da Jezušček prinese, ne, to vso m,mm kupi, veš. sem žo slišala pri vratih, da, in tn 11 drevesce je mama telelenlčno naročila pri stricu, da, in oblekco bom do-bila, veš. In ti, Mirka, dobiš . . .» Dekletce je Izčebljalo še vefi takšnih tajnost!. Evo. bitje, ki jo doživelo eno prvih razočaranj, in ki jo prvič v življenju prišlo na dno pobožni In naivni legendi, jo razkrinkalo in dognalo znanstveno istino. — Štajerski kmet ima drugačno legendo, katero je vili v samonikle verze: Božič tud' prišu bo pred novim letom, ženit se ho zafeu fantič z dekletom. KmetiC bo furež men, zraun si bo vriskoti. pen, takrat pač luštno bo, juhahnhooooo! Ta lep»nda jo še vodno zelo v skladu z istino. Božič ie čas, ko se pripravlja tisti znkon, ki ho o pustu »kle-nien. In furež. kranjski kolina, tudi ni kar tako. Pri jaslicah in rožen-kraneu ter že celo pri polnočnir.ih zdravim ljudem zraste zdrav apetit. Skozi vso mistiko Ke vodno siie staro poganstvo, ki se očividno ne da Izrivati, kor ima. svoje korenine v človeku. M. A. C • * Povišanje kreditov ra ljubljansko univerzo. Poročali smo že brzojavno, da so povišani krediti za ljubljansko univerzo. Poviški znaša io: za medicinsko fnkiilteto 150 000 Din, za elektrotehnični institut ljubljanske tehnične fakultete 700.000 Din. Poleg teft strani in pripovedovali. da ui dobiti nikier nobenega ' prenočižfa. Množica na ulicah se Je ustavila in ljudje so gledali drug dru-gera z vprašuj :čimi očmi. Tudi Aram in Ruta sta obstala in premišljala, kaj bi storila. ■rNfljti morava očeta,.v je rekla Ruta. ki se Je bala noči med neznanimi ljudmi. Arnn pu jo je prijel za roko in je rekel: iKakor drugI, tako ml,» kajti prišla mu je misel, kako lepo bi bilo ostati v lepi jasni noči z ljubljeno deklico zunaj na polju. Ozrl so je na sveja sopotnika jn je videl, da je stepil mož v prvo hišo in se je vrnil 7 zamišlja nlm, skrbnim obrpzom. Hiša je bila polna... Med množico se je čim dalje bolj eul glas, da je najboljše prenočevati na prrstern pred mostom in mnogi so odhrjnli nazaj proti cestnim vratom. Tudi s'ari mož z mlado ženo je odšel za njimL «Pojdiva tudi midva.} je rekel. Aram in je rdpeljal Ruto s sebrj pro- j ti množici. NI se bra!i'la: tudi njej se je zdelo, kako leno bi bilo hoditi z. njim zunaj po polju in poslušati njegove pesmi. Prerinili so fe skozi mesbia vrnta, kjer so dohajale v mesto še vedno nove množice. Prišli so na prosto in ker je bilo okrli obz^ji polno karavan in štorov, go odšli naprej 1*0 polju. dn ie ostnl mestni šum f*aleč za ni'mi. Tam za mestom je strlo nek "j dreves in za njimi so ce rozrir^sfroli pa&nikL kier so se našle črede boea- tlh gospodarjev. Aram tn Ruta pa nista videla no pašnikov ne čred, ampak sta se zagledala v lepe nebeške zvezde, ki so ožarjale visoko nebo, in sla začutila, da sta v tistem lepem svetu, o katerem sla tolikrat sanjala. Držala sla se za roke lu sta šla preko zelenih livad in nista mislila več na mesto, množico in na očeta. Ustavila sIp se v samoti ln Arnntl je prijel lepo glavico sveje drage deklice ln jo je p-ljubil tiho in sladko in je zacepetal: o lestvi ln se ubila. Koliko je resnice na tem njegovem zagovoru, bo dognala sodna preiskava. * Borba oroSnistva s friiop;orskinii raz-; finjnikL V bližini črnogorskega sela Maj-1 štora je bil te dni izvršen grozen zločin. Iti je zahteval življenje treh orožnikov.1 H zbojniki so v zasedi prežall nn orož- i i Vo patruljo. Nanoalli so ob cesti velik kup kamenja ter potem iz-zaščite streljali na orožnike. Mrtvim žrtvnm fo banditt *'ekli unilornio, njihov vodju, zloglasni Raspopovlč, pa je nu truplu ubitega orožnika pustil listek, na katerem izjavi«, da je to maSčevanje za preganjanje razbojnikov. V okolici TreSnjeva, kjer se nahaja orožniSka postaja, pa se jo odigrala druga tragedija. Razbojniki so v zasedi Šakali na patruljo. Štirje orožniki so ostali mrtvi na mestu, eden je težko ranjen, tri pa pogrešajo. Najbrže so jih razbojniki odvedli s seboj. * Snežni zameti v Bosni in Orni gori.! Iz Sarajeva prihaja poročilo, da jo v zadnjih dneh padlo tamkaj mnogo snega. Tudi iz pokrajine poročajo, da je sneg povz.' fil velike prometne ovire ter so vlak. [uhajali v Sarajevo z velikimi zamudi n,i Pri VnreSu se Je pripetila ža-lezn^ka nezgoda. Mešani vlak, kl Je v petek vozil proti flanu, je vsled snega! skočil s tira. Človeških žrtev ni bilo, ma-| lerij^lrs Skoda pa je znatna. Tudi v Crul gori Je zapadel visok sneg V nekaterih | okrožjih j< ves promet us'ivljen. Ker se! je doviz živil za prehrano preblvalsi /a j zakasnil, so je v nekaterih krajih bati lakoto * Nesreča vsled granate. Na pobočju Svete gore je ponesrečil 1 Motni Alojzij Eerlot iz Grgavja. Na^ol ie granato, katero je skušal odpreti. Pri tem je granata eksplodirala in grozno razmosarila ubogega dečka. Izda lini] je v groznih bolečinah. * Goljufiv lesni trgovec Iz Švice. Pred kratkim se je zglasil pri raznih ljubljanskih in zagrebjkih lesnih tvdkah neki Filderik Schurr, lesni prekupčevalec iz Švice. Sklenil je razne dobavne pogodbe in pri tem z večjimi vsotami oškodoval več tvrdk. * Med vožnjo oropan. Neki mariborski frgovec je mimilo soboto potoval v Ca-kovee po kupčijah. Med vožnjo je v ku-peju, v katerem je bilo več ljudi, malo Zadremal. Ko pa se je med Hajdinom in Ptujom prebudil, je opazil, da jo zginila njegova denarnici s 30.000 K in raznimi listinami. Neznani žepar mu je z britvijo razreza! suknjo in skozi piorez ncopaže-no izmaknil listnico. * Vlom na Grmu. Dne 20. decembra Jj bilo vlomljeno v ravnatei^ovo stanovanje dri. kmetijske šole na Grmu. Vlomilci so odnesli razno perilo in 5 hlebov sira. Pozneje eo so ustavili šo pri čo-bolnjaku in pobrali skoro ves med. Skup aa škoda znaša okrog 3500 Din. * Neznani uzmoviči so obiskali v noči na 21. t. m. livarno v Zvonarski ulici v Ljubljani. Vdrli so v topilnico in po- brali Stili bloke iz čina v teži 140 kg. .Va blokih je uapis »Banka«. Vrednost ukradenih blokov znaša 5(1000 K. * Tal kravjih repov. V kamniški okolici je že dalje časa opažati, da nekdo režo žimo na kravjih repih. Začetkom tega meseca je bila pri Sv. Primožu pri troli posestnikih porezana žima na 22 repih. Orožniki so izsledili sedaj storilca v osebi brezposelnega Josipa Prekleta, ki je že pod ključem. * Cerkven tat pnd ključem. Iz župne cerkve v Proval ah jo bila početkom te-kočoga meseca uknidr dragocena roon-stranca in kelih. Spreta, ma zasledovanju Orožništva se je posrečilo priti vlomilcu nn sled. Bil je to 16lelni Josip Tomaš, pristojen v Llbuče na KoioSkem. Te diu so vlomilca izsledili v Celovcu ter ga aretirali in izročili deželnemu sodišču. MonSlranco so Se našli pri njem. * Pod vlakom ostal živ. Nadzornik električnih vodov Peter Nardin sc je pro šli petek na železniški progi blizu Pr-vačine razgovarjal z nekim tovarišem. Stoječ med obema tračnicama v živahnem razgovoru ni opazil, da so bliža vlak z veliko naglico. Parni stroj vlaka ga jo treščil na tla. Obležal je mod tračnicama In čoz njega je drvel ves vlak. Ostal pa jc vondar živ. Lo parni stroj ga jo nekoliko poškodoval, ostali vozovi pa mu niso naredili nič žalega. * Vandalizcm na grobovih. Na pokopališču v Sežani se že dalje časa opaža škoda na nagrobuih spomenikih. Odbijajo se okraski, kvarijo se nasadi in ruvajo cvetice. Te dni so neznani zlikovci sneli z velikeja nagrobnega spomenika emajli-rano sliko pokojnika. Oblast je uvedla poizvedbe. * Kdor hoče citati lepo, zanimivo knjigo, naj si ogleda današnji oglas književne založbo Učiteljske tiskarne v našem lla°.T. kjer 'ma mnogo izbire. * Obrtnike in kleparje opozarjamo na licitacijo za popravo zvonika v AdleSičih. kl bo 9. januarja, »Uradni list SI. 111.». * Tečaji za strojepisje in stonogralijo Dre 3. februarja 1924. začnejo na državno koncesijonlranem zasebnem učilišču Legat v Mariboru zopet novi tečaji za siio-jepis e ter slovensko in nemško sto\i igra-f jo Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisov u'ja in pojasnila v specijalni trgovini s pisal- i nimt stroji Legat, Maribor, Slovenski uli-! c.i 7, ali pa v šolski pisarni, Vrazova uli-' ca št. 4. 1!WS * Naš ponos Je '.avaH, da dosegajo ir . oclk' naše industrije tuje izdelke. — Pe ! selno se lo opaža >■•' »Mirim* čokoladi 1 ki prav uspešno izpodriva Inozemsko blfgo. '948 * Za malo denarja razveseliš deco In 0'1-asle, ako kupiš darila v trgovini M. Tihsr, Selenburgova ulica St. 1. )9<>2 * S poštnim denarjem pobegnil. V Šoštanju so Imeli za podeželnega pismono-šo Filipa Ugo\vilzerja, rodom iz Bistrice na Koroškem. Nedavno ga je vzela noč. Nn škodo poštne uprave pa je ubežni 1' monoša očno adresirana pismeno vprašanja, d.,. Chemical VVork, Zagreb I, Poštnnski preUnac 292. 1970 * Nov brivski salon je otvoril v Ljubljani gospod Anton Turk v palači Vzajemno posojilnico na Miklošičevi cesti, nakar cenj. čitatelja opozarjamo. 1972 Gospodarstvo IZ TEMNE L.IUDUANE. Prijeta vlomilska družba. Ljubljanski manJSi živi kolega nedavno umrlega ameriškega velcdcicktiva Na-ta Plnkcrtona Ima lep Božič. V soboto fn nedeljo Je imel prav srečno roko, ali bolle rečeno, srečen nos. Izvohal je namreč veliko vlomilsko družbo, ki je ž>; dolgo nadlegovala LJubljano. Njc:ia spe-clalltcta so bile večje blagajne. Posebno so se zanimali za blagajne državnih uradov, češ, tam Je najmanj varstva In straž največ ljudi prihaja in odhaja, tam je tudi največ pisalnih strojev, kl tudi niso kar tako. V noči na prejšnjo nedeljo so se po Istem reccptu spravili tudi na pisarniške prostore Kmetijske družbe. Roparsko-vlomllska-tatinska romantika seveda zahteva, da si po vzgledu Arse-na Lupina vedno eleganten, da imaš vedno dovolj pare In da glumiš drugačno osebnost, kakor si. Tudi moraš imeti v sebi nekaj takega, kar fasclnlra, da dt-kleta In žene kar drve za teboj. Policijo moraš znati vleči za nos, se ž njo Igrati, kakor mačka z miško, sploh moraš biti fant od fare. To so bili tudi gospodje člani naše vlomilske družbe, kl so mar-sikteremu vnetemu članu naše Herman-dad povzročili sive lase. Čeprav so se manjši in večji vlomi kar podili drug za drugim, tako da je sknraj vsaka noč pokazala svojo moč, niso naša očesa postave dolgo časa ničesar videla. Pač pa so se po dnevi pojavljali v ra'.ni:i lokalih našega mesta elegantni trgovci z lesom, bogati zastopniki tvornic ali komi-slonarji ln sploh kapitani narodnega gospodarstva. Vzbujali so respekt in zavist, kajti razen mladosti, moči In zdravja so imeli tudi lene obleke, shlmniy-čevlje, večkrat so se vozili z avtom, se zanimali za šport In kazali, da imaio pare ter za naše pojme prav usbjene forme. Oovorill so najraje o svujlli obsežnih trgovskih poslih in pa o lepili dekletih. Včasih so zmanjkali, ker so morali odpotovati v svoja »skladišia., ki so se večinoma nahajala po Dolenjskem. Vsak član te družbe |e imel tudi po eno ali več Izvoljenk, ki so seveda uživale dobrote radodarnih čestilcev In se jim revanžiraie, kakor so znale in inogic, v nadi, da si grade trdno bodočnost. Tein revam ne smejo zavidati njihovega božiča, kl bi bil lahko lepši. Razočaranje je hudo. Policija je kcnflscirala vse «spo- j sobnostl. podjetnih kavalirjev, namreč njihovo vlomilsko orodje, In marsikateri policijski organ danes debelo gleda, ko jc od svojih srečnejših kolegov izvclcl, da je... celo sam sedel s temi aretiran-ci In sc ž njimi pogovarjal z odličnim spoštovanjem. Natančnejših podatkov o osebah, njihovih vlomih In o onih, ki so v zve/.l, danes Iz ozirov na delo policije šc ne moremo podati, kajti roka pravice ie pač zagrabila večine In glavne krivce, ne pa še vseh manjših. Po praznikih utegne cela reč biti zrela, na kar bomo podali točno poročilo o materijalu, Katerega Imamo in kl ie prav zanimiv in kaže, kakšno je življenje temne Ljub-I Ijane. MEDNARODNI ŽITNI TRG. Ko so bili znani ugodni rezultati svetovne žetve, se je splošno pričakovalo znatno znižanje žitnih cen. To pričako-vanle pa se nl Izpolnilo In so jeseni ccne ua mednarodnih tržiščih razmeroma le neznatno osla. le, In to kljub temu, da se je proti pričakovanju pričela zopet pojavljati na svetovnem trgu Rusija. V zadnjem času pa prihajajo lz Amerike zopet vesti, kl najavljajo večje oslabljenje ccn. Evropa Ima dobro žetev In premalo povprašuje po ameriškem žitu. Nedavno so prispeli v Evropo zastopniki Amcrlcan Farm Burcau Fede-ration, da proučijo gospodarski položaj, kako bi mogle Zedinjcne države zopet zavzeti svoje predvojne tige. Zaloge amcilške pšcnlce so ogromne tn ako bodo hoteli Ainerlkancl to blago razpcčatl, bodo morali v cenah Se popustiti. Omenjeni zastopniki so poselili Francijo, Nemčijo, Dansko, Norveško In Švedsko. Kcsna konkurcnca nastaja ameriškemu žitu v ruskem žitu, ki prihaja v vedno večjih količinah na evropski trg. Cu-JeJo se celo glasovi, da bo naslednja leta Rusija zopet Igrala svojo staro vlogo v preskrbovanju Evrope z žitom. Prihajanje velikih količin ameriškega In ruskega žita na evropska tržišča bodo ostale manjše evropske izvozne države vedno bolj občutile, posebno naša država, kjer so ccne deloma nad svetovno pariteto. Na dunajskem žitnem trgu, kl je za nas najvažnejši, je povpraševanje po naši pšenici majhno, ker so naše cene previsoke Le cena turščlce Avstriji za enkrat konvenira. Trgovina s pšenico na našem trgu je bila prošli teden neznatna. Tudi domači konzum ne povprašuje. Cena pšenici jc spričo takih razmer ponovno popustila na 335 — 340 Din postavno baška postaja. Turščica je ostala radi saniranla s strani Avstriic čvrsta v ceni In je no-tirala: nova 230 — 235 Din sremska in baška postaja, stara pa 260 Din na srcin skih postajah. Oves je bU istutako čvrst in se je tržil prošli teden po 240 Din slavonska postaja. Moka ie v ceni oslabela In popustila na 540 Din v baškili mlinih. Radi nizkih cen ruske pšenice in muke, ki sc ponujata največ na tržiščih, kamor izvažamo mi, jc podoba da bodo ccne tema dvema predmetoma še nadalje oslabele. NARODNA BANKA SHS. Stanje 15. decembra 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembe napram 8. t m.): kovinska podlega 448.9 (— 2.6), posojila 1530.9 (-f- 19.2), račun za odkup kronskih nov-čanic 1238.2, račun začasne razmcnc 379.1. državni dolg 2959.4, vrednost državnih domen, založenjc za izdajanje novčanic 2138.3, saldo raznih računov 157.4. Skupno 8852 6. Pasiva: vplačani del glavnice 22.1, rezervni fond 5.4, novčanice v obtoku 5767.1 (— 80.1), državni račun začasne razincne 379.1, državne terjatve 63.6 ( + 22.6), razne obveznosti 427.8 (+ 22.5), terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata za glavnico In ionde 49.0. Skupaj 8852.6. tamošnja blagovna borza dopolni z o.. no boizo. Bale je finančni minister že voljan to dovoliti. = Živinska sol za Slovenijo. Naje kmet '.'ko organizacije so vložile pro',> na ; ančno upravo, da se jim dovuii uvoz morske soli proti znižani monc;;>.'| ni taksi Ta 6ol se rabi v krmilne na-mene. == Zapora Inozemskih denarnih depo-jev v Bolgarski. Bolgareka Narodna banka je objavila izjavo, da od inozemskih bank in trgovskih firm pred 11. decembrom vloženi denarni depoji niso p«.l zaporo in da sa lahko »vez omejitve kujejo s tujimi devizami. Kar se tiče iiw. zemskih derarnih dopojev po U. t. in., ne more Narodna banka njihovega kritja več garantirati, ako so dokumentariei-.u ne dokaže, da so so ti depoji izvršili na temelju resničnih potreb. = Obtok bankovcev v Avstriji je po Izkazu drugega todna t. m. narasel u 179.8 milijardo na 6G82 milijard aK. = Srebrn In zlat denar v Avstriji Z Dunaja poročajo: Parlament je sprojel zakon o kovanju srebrnega denarja v vrednosti enega, dveh in pol šilinga. En šiling ima vrednost 10.000 papirnatih kron. V promet pridejo spomladi Meseca januarja se prične kovati zlat denar v vrednosti 50.000 papirnatih kron in v februarju bakreni denar v vrednosti 100 papirnatih kron komad. = Uvoz ruskega žita v Avstrijo, Bavarsko In Češkoslovaško. Z Dunaja poročajo: Med tukajšnjim ruskim poslaništvom in sindikatom štirih dunajskih tvrdk pogodba glede uvoza ruskega žita v Avstrijo, Češkoslovaško in Bavarsko. Kino «Mat!ca-» kino v Ljubljani si Je za praznike nabavil veliki amerlkattskl film »Popolna žena« s slovito krasotlco Con. stancc Talntadge v glavni vlogi. FIlm, ki je dosegel velike uspehe v Newyorku, Londonu, Parizu, Berlinu, Dunaju Itd Vsekakor film prve vrste in bo gotovo tudi v Ljubi iani vzbudil veliko zanima, nja; predvaja se samo dva dneva iu slccr na sv. dan 25. In sv. Štefana dat 26. t. m. Mladini neprimerno. — Od 27 do 30. t. m. konkurent Harry Pičla, M llourdini v scnzacijonalni pustolovni dr! ml 'Blago na dnu morla*. Kino «Ideal» v LJubljani predvaji od torka 25. do vštevši četrtka 27. t. m. pretresljivo tragedijo «Ljudska srca» v glavni vlogi House Peters. Drama j« krasne vsebine in nam kaže falostnc usodo cele družine. Priporočamo le vsem da nc zamudijo si ogledati lepi film. Veseloigra drevesom in gledala v zvezde, ki so | migljale na nebu, kakor da se po- i govarjajo z njima. Nj ju sanje so plavale po Širokem svetu in Aram je mislil na malo hišico, kjer bi živel z Ruio srečno življenje v miru in zado-voljncsti; ona pa ie mislila na rožo, ki bi cvetele na vrlu in oknih in bi ■i njimi zaljšala tisli tihi kot, kjer bi ji Aram v opojnih večerih pripovedoval svoje pravljice. Tako jima je potekal čas in zvezde so oznanjale pol-uoč. Naenkrat kakor da so se odprla nebesa; čuden svit je preletel visoko tioč: zamajale so se zvezde v neskonč- j Dosti, zatrepetale so neizmerne viša-! ve iu veličastna pesem je zadonela od daljnih svetov. Zažarela je luč na polju, zalesketalo se je tam pri samotni slaji in velika sijoča zvezda-repatica se je ustavila nad njo. Pastirji so se prebudili in so hiteli čez pašnike k čudežnemu znampnju. Tudi Aram je dvignil glavo in je prebudil Kuto, ki je bila zaspala v sladkih sanjah. Začudeno je gledala in ni vedela, če bdi ali sanja. cPojdiva tja!:- je rekel Aram in so fc dvignil z ležišča. Mnlee mu je liuta padala roko. Odšla sta. Temna je bila pot, kajti svit v daljavi jima je jemal vid. V Armovem srcu pa se je budila nova pesem: In svetovi nebeški se bodo zibali, ko pride on, odrešenik iu daljne višave bodo pele njegovo pesem ... ' Prišla sta do borneca hleva in sta našla tam družbo pastirjev, ki so bili] pohiteli na dano znamenje. V hlevu jc svetila slabotna luč, na slami jo ležala mlada mati, v jaslice pa je bilo položeno dete, obdano od čarobnega sija. Od nekod iz višav se je glasila angelska pesem. «Nisva edina, ki prebivava zunaj na polju.* je rekel Aram, cglej, ona je mati in je ostala brez doma ...» Ruta se je stisnila k njemu in je s solznimi očmi pogledala na dete. Zdelo sc ji je nebeško lepo in je začutila, d:t bi bila srečna, ko bi... Svoje misli ni domislila dn konca, kajti bila je še mlada in se je skoraj preslrašila tega, česar ni mogla misliti do konca. cOotovo sta reveža,* je rekel Aram in je iskal denarja, da bi obdaroval mater. Ko pa je iztegnil roko, je padel denar po tleh in Aram je žalostno sklonil glavo. <-Treba bi jima bilo pomagati!* je rekla Ruta in je čutila globoko sočutje z materjo in otrokom. »A kako?> je vprašal Aram z negotovim glasom. Takrat sc mu je zdelo, da so ga pogledale otrokove oči in ves preplašen Je obmolknil. Ruta jo step la k mladi materi na slami in ji je po-pravila vzglavje, Aram pa je ostnl pred vrati poln nej?.snili misli. Cez čas je prihitela Rula vsa srečna, oklenila se ga .ie okoli vratu in šepetali; •rPogledala me je in njen pogled k bil čoln hvaležnosti.* Odšla sta nazaj čez polje in sta našla svoje ležišče pod drevesom; le"la sta in v objemu govorila o svetu in o življenju, o ljudeh in prerokih in novih časih, ki bodo prišli... Pravijo, da je bil pozneje Aram med učenci velikega preroka in da jo razumel znamenje, ki mu je bilo dano tisto noč, ko je sanjal o sreči in ljubezni, o zmagi in slavi bodočnosti, a nl vedel, koj naj 6tori, ko je stal pred jaslicami ubogega deteta ... • Na to pravljico sem se spomnil, deklica moja, ob času, ko sva hodila brez doma med tujimi ljudmi in sva iskala pribežališča za svrjo tiho sre-čo. Nikjer ga ni bilo. Sele tam na pragu svetega večera sva spoznala, zakaj je bilo tako. Zašla sva bila v mezto mrtvih src in vse okolu naju je bilo hladno in ledeno, brez ljubezni in življenja in ljudje so bili žalostni in nesrečni. Naenkrat je secrla med nje velika strašna roka. trgala jim je srca iz prs in jih natikala nn ogromno zeleno božično drevo, ki je bilo vzrastlo iz tal in je b:lo kakor viso'-a temna gora od zemlje do neba. In glej. srca so zažarela od belesti in V7plap"laln je v nj'h ljubezen, da je zažarelo na vsej visoki gori in so se same nebeške zvezde spustile in z.a-loskelale sredi njih. Srca so oživela in radostno pela pesem ljubezni... In vsa zemlja Je biln kakor veliko bo žično drevo. = Prodaja večino delnic Jadranske banke tujcem. Zadnjič smo poročali, da je Jadranska banka ponudila neki nemški skupini novo emisijo v znesku 40 milijonov Din nominala. V tem oziru nas od merodajne strani obveščajo, da jo ta vest le toliko resnična, da sta to storila gg. Kamena rovič in dr. Ažman, vendar z.a hrbtom upravnega sveta, ki o tem ni ničesar vedel., in je izvedel Sele iz »Ju-t,ra», kako g. Kamenarovič prodaja banko tujcem. Nemci so revidirali banko In se je lo izidu to revizijo zahvaliti, da se Kamenarovičcva akcija ni posrečila. = Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, d. d. v Ljubljani se je vršil dne 23. doccmbra. Pri volitvah upravnega, sveta je bil lznova izvoljen predsednikom g. Ivan Knez, ker so se nastala nasprotstva izgladila, izključen pa je bi! g. dr. Ažman. = Intabulaelja na nepremičninah Jadranske banke. Iz Beograda nam piSejo: Glede na razmere, kl so nastale pri Jadranski banki, je nadzorstveni svet Poštnega čekovnega urada odredil vknjižbo v zavarovanje svojo terjatve na nepremičninah Jadranske banke zlasti njeno palače v Beogradu. = Osnovanje državne Obrtniške banke. lz Boograda poročajo, da bo načrt '.akona o Obrtniški (Zanatlijski) banki v kratkem času predložen narodni skupščini. == Carinska konferenca na Rakeku. Dne 29. doccmbra ob 17. uri se vrSi pri carinarnici II. reda na Rakeku 11. redna konferenca v prostorih carinarnice. — Za otvoritev efektne borze v Novem Sadu. Iz Novega Sada porofhjo, d» se je med tamošnjlmi trgovskimi in finančnimi krogi zapoeela akcija, da se po Straussovi opereti v 5 dejanjih, V glavnih vlogah: M Maj, Lya de Pulfj, Harry Liedtke, Ernst Hoffmann se igra ob božičnih orsinikih v torek 25.,sredo 26, Četrtek27., petek 28. decembra v kinu Ljubljanskem dvoru Lastni orkester proizvaja Sfrsussove skladbe! * ZAHVALA. Podpisana se tem potom nalloplelc zahvaljujem p. n. društvu rudniških nameščencev skupina Rajltenburg za nakazano mi vsoto 125 Din, povodom smrti mojega soproga Jos. Labohar. Nadalje se nujiskremje zahvaljujem gg. članom gori omenjenega društva skupinama Zagorje in Trbovlje za nabrano vsoto 1020 Din. Ob enem najlshrenciša zahvala vsem darovalcem. RcštanJ, 20. dcccmbra 1923. Amalljn Labohar vdova. l astnik In Izdalalell Konzorcll «Jutra«. Odgovorni urednik Pr. BroaovIC. lisk Delniške tiskarne, d. d. v Llutillaot Sokolstvo Razpis sokolskih nagrad Kako bi najuspešnejše in najhitreje rešili vprašanje Sokolskega Tabora? Na Taboru w gradi, betonsko zldovjo ftj nekatere loCilnc stene se že dvigajo Iznad »emlje. — Za rnonumentalno stavbo treba mnogo denarja. Vzllc požrtvovalni naklonjenosti posameznikov In manjšega kredita v višini ene Četrtine od celotnega proračuna pride Sokol I. v doslednih tednih * težaven položaj In to tembolj, ker io nasprotniki Sokolstva napravili iz Tabora politično vpraSanje. — Finančni odbor se mnogo trudi, da odpre denarne vire In dvigne gradbeni sklad. Gotovo pa obstojajo Sc finančne možnosti, pota In sredstva, kl jih do sedaj Je nismo uporabili. Zato razpisujemo za tri naj. boljše, praktično izvršljive uasvete, kako bi se dala gradbena glavnica postopno dvigniti za 3 milijone dinarjev tri nagrade, to sicer po 1000 Din, 400 Din, 200 Din. Vabimo Sokolstvu naklonjeno javnost, ia se udeleži te konkurence In da vpo-Slie svoje predloge do 10. Januarja 1924. na naslov: finančni odsek Sokola I. v Ljubljani na Taboru. Najboljši nasveti bodo objavljeni. Oceno odgovorov prevzame po cn funk-eionar Sokolske župe LJubljana I.. druStva •Skrb za mladino. In .DruStva za zgradbo sokolskega doma Sokola I.. V Llubllani, 24. decembra 1923. finančni odbor Sokola 1. v Ljubljani. Sokolski dom na Taboru se gradi {Božično poročilo vsem, kl delajo In zmotno prispevajo za reSItev Sokolskega Tabora.) Pripravljalna dela za zgradbo Doma Sokola I. na Taboru so se formalno pričela dne 6. septembra 1923. z vložitvijo prošnje mestnemu magistratu za naznanitev to določitev gradbene črte in nlvela, ter c vložitvijo prošnje za gradbeno dovoljenje dne 19, septembra 1923. Rešitev zadnje prošnje se je na protizakonit način zavlačevala; to je značllo izgubo zelo ugodne Jesenske gradbene sezlje ln s tem združeno gmotno škodo Sokola L, pa tudi resno ogrožanje sokolske zgradbe na Taboru same. Da sa vsaj deloma Izkoristi ugodno Jesensko vreme, se ie dne 8. oktobra 1923. pričelo z delnim izkopom gradbene Jame, kl J« bU končan 3. novembra 1923. S tem se je pridobilo nekaj dragocenega časa. Vzhodni del današnjega ""»bora je bil pred potresom precej znatna dolina, kl je nastala, kor se je pred dobrimi sto leti oa tem mestu kopal gramoz in prodec za gradbene svrhe ljubljanskih meščanov. Ho potresu so Jo v svrho izravnave Tabora polagoma zasuli. Pri izkopu za sokolski dom Je bilo treba odstraniti 1.70 do 2.80 m debelo plast grušča, smeti, cestnega blata In drugega nasutja. Do naravnega terena med ljudstvom še danes dobro znane •Kravje doline, se je prišlo šele na dnu izkopanega stavlilšča Nerabnega inaterl-jala se je moralo Izkopati nad 3300 m*; večinoma se Je materljal moral odpeljati. Na drugi strani bo pa treba nabaviti skupno nad 2.500 ms peska in gramoza, katerega pretežni del bi se pri ugoJnih terenskih razmerah lahko dobil na licu mesta. Po izvršitvi delnega Izkopa so se pri-Cele predpriprave za gradbena dela žc 5. novembra 1923. Mestni magistrat je končno z znatnim prekoračenjem zakonito določenega roka Izdal gradbeno dovoljenje, nakar so se zidarska in še preostala težaška dela oddala gradbenemu podjetju Tavčar in Svetina, ki je bilo izmed petih ponudnikov najcenejše. J^o dogovoru mora biti do 20. iebruarja 1924. dom že pod streho. Kupna pogodba z mestno občino določa namreč, da mora do tega dne biti gradbena parcela za-Zidana. Vreme bo igralo odločilno vlogo in Izkoristiti bo treba vsak ugoden dan. Obseg zgradbe. Dom brez prizidkov bo okrog 50 m dolg fh 30 m širok; razviden je lz podatkov o potrebščini glavnih vrst gradbenega ma-terljala za sirovo zgradbo. Rabilo se bo med drugim: 400.000 do 450.000 zidakov, 32 vagonov cementa, 3 do 4 vagone železa, 2500 m" peska in gramoza, 10 vagonov apna. Potiebščlna lesa ln drugega materijala po dovršltvl sirove zgradbe, še ni točno ugotovljena, bo pa vsekakor ogromna Enonadstropni dom ie na višino deljen v tri dele: t.) podzemlje, ki služi za pripravo k ttiovadbl In hlgljensklm potrebam (ohla-čilnlce. kopalnice, osrednja kurjava itd.) 2.) pritličje, kl Je namenjeno telovadbi (telovadnica okrog le m X 31 m); 3.) prvo nadstropje koncentrira pozornost gledalca na telovadnico. Zraven ie še mala dvorana, gospodarski In društveni prostori ter 6 stanovanj, V konstruktivnem oziru bi bilo pripomniti to-le: Temelji so Iz betona; zldovje v podzemlju Je deloma Iz betona, deloma opečno; ravno tako tudi slopl In stebri. Strop v podzemlju ter med pritličjem In prvim nadstropjem bo železobotonskl. Z zgradbo se Intenzivno nadaljuje. Mo (Do Jo satno vremenske neprlllke. Olavnl temelji so že izvršeni, glavno zldovje ie jc pa mestoma že toliko napredovalo, da se bo v najkrajšem času lahko pviCelo r betoniraniem železobetonske niošče nad podzemljem. Najtežje In najzamudnejše delo (podzemlje) bo s tem opravljeno. Ootovo ie, da bo trdna sokolska volja dosegla uresničenje svoje eksistenčne zahteve z zgradbo sokolske trdnjave na Taboru, kl bo poznim rodom klicala v spomin geslo sedanje generacije: Teža skrbi nas tlači, vendar no klo-nlino, naš pogled Je ebrnjen naprej In navzgor, naš duh jc prožet z nesmrtnimi Ideali večne rcsnlco sokolske misli. Zmagovito prcstnncino skušnjo. Sokolski dom so gradL Tabor uiora biti rešen! Sokolsko pismo Prejeli smo la priobčujeino: Gospod uredniki Kakor opužutn, sle odločili v svojem listu vsak četrtek nekaj več prostora Sokolstvu. Gotovo smatrate Sokolstva za Jako vaien faktor v naši javnosti, ker bi sicer najbrž« ne žrtvovali dragocenega prostora tej organizaciji. Priznam, ila je val list s tem pridobil mnogo ua priljubljenosti, zlasti med Sokolstvom. Ml deie-lani nismo o vsem točno poučeni In zato so nam sokolske vesti in novice, ki jih objavljate, jnUo dobrodošle. Sam zase lahko trdim, da bi huda pogrešal to rubriko, ako bi jo opustilo , oziroma našim Sokolom. Ni dolgo tega, ko sva se slučajno sestala v Ljubljani z dobrim Sokolom bratom N. K. Pogovor ee je — naravno — sukal o Sokolstvu in prišla sva tudi na sokolski tisk. Pohvalil sem pri lem ludi VaS list, češ, da Je »Jutro* prevzelo hvalevredno nalogo, ko prinaša redna poročila iz n«Seg:i ter češkega Sokolstva. Bil sem prepričan, da bo prijatelj K., ki je znan kot navdušen Sokol, soglašal t menoj. Toda hudo sem se zmotil. Odločno je zanikat moje naztranjit m v podkrepitev svojega nasprotnega mišljenj« navedel sledeče: Ker je »Jutro« političen list, smatrajo mnogi čitnteljl, du je Sokolstvo politična organizacija in ga Isluvotljo s demokratično stranko, salo bi bilo za Sokolstvo najbolje, da sploh ne prtobčuje svojih poročil v nobenem političnem dnevniku, da se tako zdrll nad politiko. Ts-le odgovor ml je — odkrito rečeno — zaprl sapo. Namesto, da bi bila organizacija listu, ki ji daje svoj prostor na razpolago in s tem liri propagando za Sokolstvo, hvaležna, pa so nekateri člaui nad tem suodtlknjo. nas. Vrbu tega Imajo Cehi svoj sokolski tednik, torej prilike dovolj, da ob* vejčajo svoje članstvo po Vestniku, a vzllc temu priobčujejo dnevni listi obširna sokolska poročila. Prepričan, kolike vrednosti bi bilo tudi za nale rnzmere. naj bi se naš« sokolsko vodstvo, kl js v to v prvi vrsti poklicano, potrudilo, uplf-vati tudi na druge naše dnevne liste, da ; bi prinašali taka [>oroČil», pri tem pa nimam v mislih le slovenskih listov, ampak predvsem tudi hrvaške in srbske. Mnenja sem, d« bi prav ta način pokazal, da Sokolstvo ni politična organizacija in da ne pripada nobeni politični stranki. Uverjon sem, da se bo tudi br. N. K. izprcobrnil In s« pridružil mojemu mnenju iu mue-nju velike večine, če ni br. K v tem oziru sploh popolnoma osamljen. I Hvaležen Vam bom, g. urednik, ako 1 priobčite moje pismo v sokolski rubriki, ker bo iuielo morebiti le nekaj uspeha. Zdravo! Jan. C, Starešinstvo Jusosloien-kcp« Bokol-skeisa Savna jo vložilo pri predsedstvu vlade ln pri predsedstvu narodne skupščine v Beogradu protest proti proteil-ranju Nemcev v naši državi zlasti v ob-mejnih pokrajinah, kjer vpliv in moi Nemcev od dne Ho dne bolj rasteta. Protest navaja postopanje Nemcev pod ' avstrijsko vlado, ko je naš živelj moral pretrpeti huda in kruta preganjanja, v povračilo za to p« uživa peščica Nemcev, bolje renegatov, ne le vse pravice, ampak celo prolekci o, medtem ko na Koroškem naši bratje nimajo nobenih pravic. S lem je Sokolstvo opozorilo vlado, da hoče čuvati jugoslovenskl značaj naše države ludi v krajih, kjer so ostale še neznatne nemške manjšine, kl Iz političnih ozirov do-: bivajo koncesije na škodo na S:-ga naroda. I Sokolski sa' or in pokrajinski ilet v Zagreba. Sporazumno s sokolsko župo v j Zagrebu je določeno, da se vrši Sokolski sabor obenem s pokrajinskim »letom » Zagrebu. Posvetovanja in sejo v odsekih z» sabor bodo dne 13. i:i 14. avgusta, ple-i num sabor« p« zboruje dne 18. avgusti 11024. V dneh lS-i le Ui 17. avgust« se I vrši pokrajinski ilet, ki jo obvezea is vw sosednje župe, t. j. M one, kl inejtjn 114 zagrebško župo. Javni telovadbi oa po. krajinskem »letu bo»'s 15. In 17. »vgust«, 10. avgusta po bodo tekme u one lupo, ki Ja zanjo udeležba na »letu obvezna, Povorkn po mestu bo n« dan 17. avgusta | dopoldne. Tehnično in upravno vodstvo pokrajinskega zleta je v rokah »agrebSk« Župe, ki se zn zlet ž« vestno pripravlja. Proste vaje za pokrajinski zlet je Izdala z« vse oddelke članstva ln naraščaja te župa Zagreb. Sokolsko drušlTo l. v Zagreba priredi dne 18- Januarja 1024. v Ceo^irudu v narodnem gledališču veliko telovadno akademijo z vsemi oddelki svojega dru-siva. Protektorat nml prireditvijo prevzame bratsko Sokolsko društvo 1. v Beogradu, ki bo pripravilo vse potrebno za dober uspeh akademije. Zagrebško Sokolstvo bo napelo vso sile, da se dostojno pripravi zn svoj nastop v Beogradu. kssr hoče dejansko pokazati svoj napredek tn svoje uspeli« sokolskega del«. Taka gostovanja v tujih krajih so vzgojnega pomena (n so priporočljiva, žil, da so zaradi prevelikih stroškov težko Izvedljiva, Sokol v Kranju ima svoj XXVI. redni občni zbor v soboto dne 5. januarja ob pol 20. url » gostilni br. Tetra Majrja. Polog običajnega dnevnega reda Je tudi odborov predlog: Sklepanje o prispevku 10 Din za Člana v svrhe opreme telovadnice v Narodnem domn. Sokolsko društva v Sodniki i m« svoj redni letni občni »bor dne R. Januarju 1024. na dan Treh Kraljev oh i url popoldne v društveni dvorani pri brala Strbenku. Vabi se vse članstvol Odbor. DOMOVINA " Tednik za deželane CnilniStTo ..DOMOVINE" V IdMJanl, Miklošičevi c. 16 Teteton »t. 13 «Domovina» zahaja v Sloveniji na vse pošte, v vse občine in vsako vas. «Domovina» je najbolj priljubljen ljudski list, ki gre iz rok v roke in ga vjdite čitati skoraj v vsaki slovenski kmečki in obrtniški hiši. «Domovina» je najcenejši in najboljši insera-cijski organ. Priznano je, da imajo njegovi oglasi največji uspeh. Dopisi na upravo «Domovine» v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. N ar a < n—— -"■*- -"'- -"■■*' ■ ' aiiiKiMi 1M i — —i n # , h«,, n»i. >»»■ 11.10 t. Češko \iMm\n ii esspodarski Eionko podružnica v Ljubljani, Marijin trg št. 5 Telefon st. 104. Izvršuje vse bančne posle. Telefon it. 1C4. CENTRALA V PRAG! na Prlkope 35. Delniška glavnica in rezerve Kč 280,000.000'—. PODRUŽNICE: DvofiSte Hnrni Kiatovy Podmokljr TeSin Č«8ky Dv&rKraiovin.L Košice „ Pferov Tfebon Frydl»nd Krumlov Cesky Pfibram TfebovaMoravska Hodenia Lnnny Hora KntnA JVIistck HradeeJiudriclifiv Myto Vygok6 Hradec Kr&lovi Nachod HradištS Oherske Olomono Opava Benešov Beroun Bohumin Boleslav Mlada Bratislava Brno Bruntil Bfeoiava -------- Builfcjuvice Ceske Cbomutov Čislav Jablouee L) Min Jtblava Duinažllce Hladno Rakovnik jjgti „. Lj Rondnioe n. L. flsti „ 0rL Velenlce Česk6 Vilkovice Semlly Smržovka Strakouice Svitavy Ostravn Moravski Štcrnberk na Pardubice Moravi PJzefi T&bor Vod6any Vyprly Vyškov Znoj m o Dopisi EKSPOZITURE V PRAGI: I.. CeletnA 33; II., SpilenA 47; Vil., HoMnvlc«. VIII., Libtn; Saiuhov, Kril. Vlnnobrady, Žitkov' KOLODVORSKE MENJALNICE* Bratislava, Dvorišč Horni, Velenlce Češki S 41 PTUJ. NI se še poleglo razburjenje, kl so ga povzročile prireditve ptujskih neni-skutarjev o priliki proslave .Pettauer Milnnerges.ingsvereinn», katere so se udeležili tudi številni nomčurji z jugu. kakor trgovec Kukovič iz St. Lovrenca n« Pohorju, ki so s svojim nastopom izzivali domorodno prebivalstvo. Zopet sa zbirajo ronegati, da proslavo Silve«trovo, pa ne mirno in tiho, kot bi bilo za gosto med nami primerno, ampak hočejo ii-zivatl narod, ki bo, če »e ne ganejo merodajni činiteljl, f.im posegel po sredstvih, da se ubrani pot uric. Da bo prireditev Se bolj izzivalna. pride tudi med drugimi poslanec Schauer. ki Je bil izvoljen z glasovi tistih, ki sta jih zastrupila ptujski lluter in »Stajoro. Tega pi ne moremo vefl mirno prenašati. Zat<» pozivamo vlado, da prireditev kratko, nalo prepove. Na svoji zemlji hočemo biti tudi sami gospodarji! ČRNOMELJ. Tukajšnja podruiniaa Ju« oslovansko Matico jo uprizorila lil. in 10. t. m. » proslavo .Vlletnleo rojstva, E. Cangin njegovo dramo «Sin». Trmi igralcev Je do«n-.'el popoln uspeh. Središče igre tta bili gotovo vlogi Helene bi Cirila, ki sta bili krasno izvedeni. Tudi ostali igralni so pripomogli do uspeh«. Imeli smo res lep večer. Gledališka dvorana ,ie bila ob reprlzi popolnoma natli-čena in j« bil uspeh vsestranski. ŠMARJE PRI LJUBLJANI. V nedeljo dne 23. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku Franceta Kadunca, posestnika iz Seia pri Grosupljem. Starček — Imel jo čez SO let — jo bil naprednjak eelo svojo življenje, boroc, ki ni kloni! nikdar, delat dolgih (V) let za napredno idejo, neustrašeno in neumorno tudi pred ln med vojno, ko jo bil klerikalizem na vrhuncu svojo moči. Vse grožnjo ga niso prisilile, da bi bil menjal svnjo prepričanje. Ostal je do konca zvest napredni misli in delal na to, da hi (0 tudi njegovi sosed jo otre«H klerikalno suinostl. ?.al. da mu nI popolnoma uspelo, toda veliko nas je v občini Grosuplje lu Šmarje pri pi .1 v il nn pravo pot, na pot gospodarske in politične osamosvojitve. Zgubili smo moža. horea-poštenjaka, in danes, ko sc ob odprtem grobu ril njega, poslavljamo vsi, katerim io bil učitelj, obljubljamo, da bomo Sli esi po poti, katero nnm je začrtal on, ki jo bil spoštovan tudi od svojih političnih nasprotnikov, kar jo najlepše dokazala velika udeležba pri njegovem pogrebu. Poslavljamo so od Tnbe, dragi nam France, solzi nam oko, obljubljamo Ti še enkrat, da borno delo, ki si ga zai^el, zvesto nadaljevali do zmage, ki mo'3 priti. Od.»e1 «i od nas. dragi France, počivaj v miru in »na ividenjo nad zvezdami!*. — Somišljeniki. * Pozdravi naših vojakov OSIJEK: SokolsVim društvom Mozirje, SoStan} ln Velenje telimo vesele božii-ne praznike ln srečno novo leto vojniki-Sokoli: Ivo Vajd, Miloš Volk, Tone Tan-zes, Janko Šilih. SIBENIK: Navdušen! slovenski fantjo Sokoli pošiljajo iz podčastniško šolo vojne mornarice vsem bratom in sestram srečen božič in novo leto iz daljno Dalmacije: Rado Kolman, Jote Kecelj, Jan ko Casl, Franjo Balon. Janko Vogelnik, Viko Predel, Pavčič, Mailin Sinkulavič, Milko TomSfl in vsi ostali iz I. točaja. PETR0VARAP1N (zrakoplovu! arzena!): Ivo Tause! iz Trbovelj, Alojz Petcrlin iz Skocjana, Franc Cvetke iz Vel. N'eUa!je, Janko Filipič iz Malo Nedelje, Vinko Jeločnik iz Ljubljane, Primus Jaranik ir, R'ovenjgradca, Herman Pregolj in Joaip Mavrinič it Sv. Križa. **»•!• t 4frf*mii» davkom aa Inani* v*H 20 b—d* Dla , «*alre "« Kurim knjigo dr. Tv. Tavčar t „4000 po Kr.". — Ponudbe v navedbo cene na Tomo .lora-Is, TrSlU. 1T810 Slivovko 45 % prhna domačo, 1001 po 100 K liter, ae prod.. Zs. pristnost m .lamel, N'aslov pove uprava Jutra". 176U6 Gostilna , na dobrem poloiaju, ao od- 1 stopa z Inventarjem ln kon-ranijo. Realltetna poaredoval-nloa Josip Saje. IJubllana. Pv. Jakoba nabrežje Hev. 17888 Trg. lokal v Ljubljani » aredlnl mesta, velik, ali polovleo. odda takoj v najem Pokojninski zavod, Aleksandrova ceata 12. 17844 M\ Jabolka J«pa. namizna, fina sa oddati večjo mnofcluo tvraka L Rez-borSek, Šmartno pri Litiji. 17685 Vino ia letu 32 in letošnje, proda vaškega ca 40 hL Vino jo belo in prav dobro Vprašanja na GraJ&findko oskrbntštvo Uožtan} ob Savi. kjer ee vino labko ogleda In poku?!. 17543 Konjsko seno ! prfblliino 8000 kg, ee proda, i Ponudbe, na upravo „Julra" Suaiit« Vata parketa ia i pod ,,Seno". 17906 i flt' cd m Ciatiloca Prihranita si mnogo denarja lj*!b trnovi-ruih ali direktno pn .Koniet tvor-cica v Ceiju. žii.levajt« broeuio! Bobrove strojnike Učenca ali- a?enko tarVo, ki !3ca obenem do trgovine, tiprsjme takoj t manjitaktaro. lantari^o m uaaleia ..Da':}"*" MiJ^eT? k Radelj, Liubljnna. Varja&ki *re 1. 17750 Trtnarski pomornik I hurjen. nad 20 let atar, ue nprejme takoj ali j novim !e» toni. — Istotam oe uprejme aT*JiarPk! vajenec. Na lov Ena dela prevzema ln izdeluje najhitreje fotograt iicgon Hibfter. LJubljana Valvasorjev trg 7. nasproti Krlžanake cerkve. Z2lJ Suho robo tkafe, ijebr«. barigie. brenu-. sita, rečeta, ihce. kubainice. rlbetne ln vsakovrstne druge letna Izdelke lpia etalno ic na>ccncJ6e v zalogi: Kvgen Ivane, godražica. Dolenjsko. 17224 2i&ie mreže ra ograje vtk»«7 tn dreveanto, vsakovrstna eične tkanine u»r elastične poateljue vlolke na lesenem ali l^lernem okvirju poljubnih velikosti izdeluje Kvgen Ivane, tovarna lienin tkanin in pletenin, Scdrotica. Dolenjsko. 1721« Pohištvo na obroke dokler traja zaloga, nudita Erman & Arnar. mizarstvo v Vidu nad Ljubljano St. 4. Zahtevajte cenik! 17896 Najboljše Šivalne stroje t hrastov*, sa <5 kamnov a vofl-almi kolesi, palčna kola, mlinske tUnge. kompletno, se proda. — Naslov uprava „Jutra". 17702 pripore^a in prodaja tnd! na -----------, .-»broke Marija Borov!*, trgovina Mvalnih strojev in koles. Celje, Kralja Petra cesta SS. 1G705 Par rag. bukovih drv Ic-po suhih, cepljenih, naprodaj. J. E a n t a n, Hraetnilt. 17S88 MllllliSiii« Za večjo restavracijo dažell. 1ja5 fcbepa, vrtova brez otrok aH josiodlfna od M—40 Ivt. kl bl imela voditi gospodinjstvo. — piti mora dobra k-ubarlra, fcer bo Imela camo podimha-rl«». V&a oakrba v b!01. Viu-n iportnt Aavljl Itd. Tt« se Milus ? tpstiil <«- Invmol t račun olit i7S7a 'epe. pr. -jalnlb mer, vsakovrstna krtj. ne v-orr/i r'> dama In gospoda _ — Itnatelj AlojsiJ, »trokftvol Xiiv ueitclj ia kroJaSvo, tjublj,-17904 na, KrlSevnlika ulic« 6t 2,'!. 17851 iM i Chov d' Aldaniert. naproha gospodlUno Ido, naj m! da kal: snak, da gu potna : Samo tv-u v Zagorju" sa ujegova velikodušno potno." ob prlind amrtl mojega ofteta. filmom jottina. ......17911 Na dobro dom. hrane ee »orelmcta s novim letom dve toljSl goip«dl»nl- Kaslo« pove upravi. ,Jutr»". 1T8SV Pozor, trgovci! ^avnanjava, da sva oocartj* no\o trgovino ln indelovglnlca Aeptc t;r Isdelajeva v»a kr>-JaSka dela po naroMl« r»j njarl, vrtno >a JO ojtol. o»-uejo. Uot dragod Trgovci Pi^ In Clgllf. «eben popust, sem Kranj 38. Nov brivski salon je otvoril g. Anton Totk " palaM Vzajemne posojllnioi na Miklošičevi cesti, na ka? cenjene čltaielje oposarjaco. 178LJ Rjava torbica r.snjena. se Je turublla a denarnico, približna mrl .__ , | JOO Din od OradlSča po Er- jnlad ODrtniK | javčevl cesti. 6ez tejerotco r>'i »TnJnJIh W„ »amotrtojes. I!«I! oeatl na Rožnik, po Bavi 1 resnega znanja v »vrbo So- do dr. Vrančlčeva blSs. -a nit ve. Ponndbe s allko. kl e« PoBten najditelj ae proal. .)» na zahtevo vrne, pod Slfro odda najdeno torbic« pfo-l ..Večna ljubezen" Da upravo nagradi pri upravi ..Jutru' . „Jutra". 17908 %XK« družabnik e 7—800.600 TMn., „. , ...__. Naelov povo podr. .Jutra" r »hrano aH hre, nje i«, go- Mariboru. 17846 Trgovska hiša dvonadstropna, na prometnem kraju v centru Ljubljane, ae. njrodno proda. — Naslov peve uprava riJutra".. razprodajam pod V»etno ceno, ,, .... i s? .. L._B_ Plačujem lo Mino po naj- t SS£ KM Indns-ptllaolje, vzletna praksa in] ne vlčlae 65 cm, 5 vsetnl del! v Številkah 4, B. d in 10, vsi dobro utečen!, do t»edaj v ninclr« obratu, m radi ^Ifcih pre-naredb in petnknjkanja pro- Upov® !n Jelfiove od 25 oir.i štora, zeio ugodno takoj od- debeline, od 2 m naprej, ku-dajo. Pletflna industrija C!- p5m takoj. Ponudbe na upravo ril Vajt v Kranju, 1657 ..Jntra" pod „Lipa in Jelša" ______________I 17823 Turino-Fiat Tvpa 501 1 v dobrem atanju, a e ceno proda. Potsve 30: Knjigo-veznica Biric, t»v- Potra cesta St, 2D. 17507 poštenost pogoj •— Ponudbe s prepisom epriCeval in llvljen-hrtilb ramier kakor t^idi ra-btev naj se pogljejo pod 3ifro „®nergifie?! iu marljiv"" opravo ..Jutra". 17835 ln rezervami, proda za Diu 12W). — Naslov t»ve uprava j ..Jutra". 17877 | (iščejo) Letno bilanco Sir fTapistov.iki I a po 30 Dta franko postaja ali pošta S16-venlie. Bor. S b i I. KoAev^e. 17S84 Smrekovih e»em. storSev kupim ve« vagonov. PonudUs z navedbo cene franko špilje. Naslov pove uprava >rJut.ra". 17801 in klobukov end! prav !ep< epe In moderni5- kepice na veluco ln malo. Ifta prevzame tudi v delo. Cene a.»lldue, delo cpec letno. Cenik in vzorec e« poSlje brezplačno. — Anton Zavodnfk. industrija iepic v Kranjski gorL 17-S92 Nove spalnice ir t-reftnjevega, hrastovega, orehovega ih mehkega lesa, ima v sulogi !n priporoCa Pavel Konec., atrojno mizarstvo. MengfS 50. 17861 Knjigoveznica Zupan, Gajeva nlica Bt.2 (za palafio Kreditne banke), se priporoča za galanterijska, kartona?.na in vsa v stroko 6pndaJoča dela. Cene nizv© (n solidno delo. 15766 L 3Ieyers Leksikon Izdaja. 21 knJU?, popolno . . A ' '^na nd»lniten vojak. Naslov pov* 'jprava ..Uutra". 17923/11 Primerne službe j fAče tud!,raa dolel!, akaflens^-co laobrijien uradnik, aanite.' raioben itht jezikov - Naelov I pri uprst« pod ..Vztrajen in j unteren"rt 178^11 (Trboveljski) 0fV3 6817 irtia in mebka, žagana in eepfjooa, stalno v zalogi Premic in drva dovajamo (udi t vreCah. Naročila eprojema 63. PeUlt Ljubljana Gosposvetska cesta 16. Telefon 343. Trgovska hiša enonadstropna, radi dru^in-akih razmer naprodaj. Na do-lenlskf prod. elektr. razsvetljava. s S in po! oralov aem-ljISfa ob vodi. z vpeljano trgovino z Ieaoro in vinom !»d. je naprodaj ra 200.000 Din. event. po«1 o^aiSenim! plnftl-nimi powj!. Pl*r"*na porrpdbe ..Prscstvo 29" na nnravo „Jutra". 17836 Halo! j PiaJiiljem boljfle kakor vsakdo j drug.' za stare obleke, perilo, j člevlj* ln pohištvo. Dopisnica , »adortuje. pridem t.udl na dorr.. ' A. Jure«!?. Ljubljana, Ev. Ja-' koba nabrežje 17605 ^ Staro železo vsako množino, plača po ohj-vi&jjh renat 1. K 5 n i g. Kočevje IS. 17079 Bukove plohe 30—1. uim debeTe, 2 m na-orej, ne oSamane, kupim: — Ponudbe pod ..Bottonbols" tia upravo ..Jutra'\ 17823 Stara mala trgovina v frredin! mesta, se proda. Ph;ui*ne ponudbe pod ..Stara trgovina" ns. opravo ..Jutra". 17780 Gostilna in mesarija dobro Idolia v prometnem kraju, «e vzame v najem ali na račun. Ponudbe a pogoji naj eo pošljejo na upravo .Jutra' pod ..Dobroidoča". 17655 Proti primerni nagradi ec odstopita v sredin! mesta dva lepa pisarniška lokala. -»-Pismeno ponudba pod Slfro „Lo*ala" na upravo „Jutrk". 17901 Novozc^asena hi§a /vlla> pripravna za manlSo družino, obatoječa !z ene velike sobe, kuhinje in Jedilne shrambe, rersnna ?r!danrt ln tv-ri*a. okrog bile vrt. TTlSa Te»Sl tik glavne ceste v Slov. Bistrici, ae proda y.(l 2&0.o or. »^lUUPa za D'n 400.000. — H i Se v mectM !n vilo r prottint Ftpnova^jer.1 r-d 100 000 do F00.000 Din. Vila v L1"*>Hani. no *!- darta T. 1920.. s rrovtlm sta-T>ovp"lem po ugodni ceni. —■ dosHlna z enonadstronno hf-^o in tr"^v!ho ▼ r«rstn ra 400.000 Pln. — Tl^fttavra^ta fm^-dftr. M»a) r. zim^ritn salonom. !M. v «red'nt n»"sa. crn-* p.10.000 ^in. R»*aUtrfna p««arna K. T r o h n. Maribor. Slovela ulica 2. 17711 epodična v Medvodah. Pontid- j be do novega leta na upra-ro i „Jutra'v pod ,.Soba Medvode"! 1792C| ------j j Manjšo sobico v mestn. brez oskrbo. iSKe g-stav^fS^e v naj. *e«Si VpraSsnia pa vr>r. ..JutTa" pod ..Ugoden n«**""?" 17812 ftT^nn posestvo Xdo bi nal kratkočasit! 201etno gospodično, kl je za nekaj časa prlmorana živeti na dtžell. s duhovito korespondenco? Ozira ae aamo na resne, starejSe goapjode, ne glede na njih vnanjošt !u premoženje. Le resne ponudbo je poalat! na upravo lista pod ..ZapuSčena samica"*, 17775 M\M in mita darila! OtroEje garniture in vsakovrstno kožuhovino nudi L ROT, krznarstvo, LJUBLJANA Orafll«8o tt. 7. 6714 fp >m Veseli tfoSič in srečno Novo leto vsem cenjenim obiskovalcem! Jfavarna, restavracija in bar „Smona". J.an in ){aii Tiala. 67M Deble-bnharlca stara 30 let, »ell ananja s pt> Stenla mladeničem. Ponudi«, Se mogo5e s sliko, pod Slfro ..BoJIOna sreča" na podružnico „Jutra" r Celju. 17777 Gospoda F. E. « -lahvaljujem ta ponndV. ObraJun ee bo vrSIl na Va."o »eljo. — Dopise na npravo .Jutra" pod litfro „Vdova 78". 17875 Vesele božične praznike želi cenjenim odjemalcem HROVAT & KOMP. tovarna kranjskega lanenega olja io firoeža v Ljubljani. ■_ ■ ■ ■ • ' i Avtomobilski izleti Z ljubko ln elegantno gosp>v na lVTenJsVem, Obatojefe 1, novozinane hl»e a opeko krl- -------------ti,t , p.,lo rozds, 2 orsN nji« - dobro Moro. kupim v mestu 1 »sile! vrt In dltno «o 26 1et se len sezna- all na dojel! za U"ojSnji ali z vell'-l« (•ebeltnstom.: niti m »4. kademlfno '»ob.--poznejši prevzem. Eventualno v »aterem ee ne>-<« SO nra*-I »en aollden KOspoa. rajno« bl JO vzel tUdI v_najf_ro pod .m t« febele. ee M „^avo ,Jutra" ~~ \vtAmobllSkl Izleti". i 1790S1 ¥eliko veselle za iožic napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja, ki ga dobite na obroke pri The Rex Co.t ugodnimi pogoji. Ponudbe nai 180.000 kron te'-o| pre".. - Bljajo ea upravo ,,. m upravo .Jutra" pod „81- Kaslov nove uprava „Jutra". Avtomobilski Izletii . eltSllo" 1701^ I 1TB841 Gradišč« it. 10. ~ Telefon it 268. rr. emma nraoga *jntnt* Sf. 50/, 9ne iS. decembra 1923. Mirko KrazelJt . Primorski božič 1923. »Predragi brati Kdor pisma ti dostavi, nai II povi, kat moramo prestali!... Predsnoiniim legla te k poeltku — mati v Sardiniji tam dal/nl... Oče davi V Veronl le omagal ...Na prislovi od hiše naše — nt sledu spoznati... Na pogorišča so ostali — bdti S sekirami ob zevajoči glavi mrtvaSkl.. Koder gledaš — sami grbi tašistovske moči... Razbile iaše od rtclna... Trobolnlca na vrbi razstrgana — simbol svobode nale Slovenci milleni, Hrvatle, Srbi, Uda! zbervte k osvetl — Orjunaše ?/...» II t tO brate tatnl, ki te larem dava Ne sovi nas, kl sami smo — brez volle.. Pri nas le — vino, kar pri vas le olle, it v našem ljudstvu svoje zmage slavi.. Nazori sicer tn načrti — zdravi v Vabečem srca, ki za narod polit izpuščaja — politične mazolfe pod vplivom pana Alkohola v glavi... Strankarstvo, klečeplaztvo, podkupnine, lizunstvo, ttcemerstvo — grehi slarl so trni v vrtu naše Domovine!... Ko klekne/o poslednji patltarlt In z alkoholom slepa strast Izgine, ttdal o brat, pozdravljen v — novi zarili...»» fr. ti Božična povesi Tonček Je bil sin pridnih In t«to ssl-foniašnlh staršev. Tisto leto Je bil božični večer 24. trudna. Pridni ljudje »o 24. dan vsakega meseca davno brez denarja ln sta bila Tončkova rodltella jako žalostna, da ne bo hnel Tonček ne Jaslic ne bo-Stčnega drevesca. Obupala sta In na tej podlagi zaspala. Tončka je mikalo, da bl videl blesk fn sijaj božičnih drevesc vsaj drugod fr. da bl vsaj od daleč gledal pisane Igračke, sladke dobrote ln vesela lica —skrivaj je vstal ln se zmuznil Iz hiše. Vso širno pian Je pokrival debel sneg, tzpod bele odeje se ni ločila ne stezica v višavah In miru Hudem na zemlji ne bl bilo pravega Božiča. Jaz nisem tak. da bl drugim odjedal vajenega kruh«, zato ne Rišem te povesti, na} Jo le pišejo drtikl. moja božična povest se pričenja tukaj, kjer te ona neha. V nebesih »o praznovali »veti božič nI večer. Ljubi Bog Je sedel v mogočnem prestolu Iz sohičnlh oblakov, mili njegov pogled je bil blaženim duiam hrana In godba ln radost. Tedaj le na lahkih krilih prlplul v nebesa bledi tthl angel s Tončkom, Tonček se Je zbudil In se je pričel neusmiljeno dreti Usule so se okrog njega blaženo duše In ga tolažile In Izpraševale — nič ni pomagalo, Se bolj se Je drl. Reče gospod Bog: .Cujem otročaj-čka, čemu se joka?. Odgovore duše: .Mamico hoče In at-ka lo muco Lizo, pa nimamo ne atka Re mamicc ne muce Llze. Nebeške mane mu nudimo — on si želi ajdove potice, ajdove potice nimamo. Rajnke harmonl je mu božajo uho — nJemu te hoče konjička, kl piska vsad, takega konjI-Mta nimamo. Tako so govorile duše ln kar le bilo devic, so zardele. Pa !f rekel gospod Bog In njegov glas je prijazno grel boli kakor najmeh-kejšl bariun bi je dejal: .Praznik praznujemo noco| največji v vsem božjem letu n* vsem božjem svetu, praznik je tega, česar še nI In kar šele bo In J« zato brez zmote tn greha. Pa je dcca tisto, kar še nI In kar Se Ic bo. In Je nocojšnji praznik praznik dece, ki Je pop-Je In up sveta. Boli me otroški vek nocoj to noč. Odkod Je otročajček? Kdo Je prinesel nocoj to rajsko noč njegov vek med nas?. Bledi tihi angel je odgovarlal: .Tonček je. Zmrznil Je v noči ln snegu pod kotato smreko.. Dali so gospodu Bogu Tončka v naročje, tisti hip se le Tonček utolažll. pogumen Je šel z drobnimi svojimi prstki gospodu Bogu v častlto belo brado. Kajti deca se ne boji nikogar — ne cesarja ne smrti ne Boga. Ouspod Bog pa je dejal: .NI prav, da ml mre moja deca ni veliki ta praznik, kl le namenjen moji decL. Angel se je opravičeval: «NI moja krivda, Oospod, TI pomagal, Tvoja Je moči Na zemlji žive ljudje, pravijo jim. da so llteratl, le-tl krvoločni za Božič morč nedolžno deco. NI ga Božiča, da ne bl v božičnih povestih na stotine, na tisoče bednih otrok Izvabliall izpod varnega domačega krova v noč In mraz. sanjalo, da jih Je doMT pet tn dvajset po goli... Eden se je puntal v sanjah tn Je govoril: .Ampak Je literarno, »ko otrok zmrzne na božični večer!. Ta jih le dobil Se pet in dvajset Svete dcvtce so sramežljive gledale v kraj, zdelo se jim le pa vendar dobro, kajti se Km Je deca smilila. Tončkovi roditelja sta te nenadoma prebudila v čudni grozi, čuli sta. kakor da ju nekaj kliče. Planila sta kvišku — pogrešila sta Tončki, hiteli »ta za nJim po drobnih njegovih stopnlah. Našla sta ga v gozdu pod široko smreko — spal Je, še je bil živ. Ogrela sta ga s svojimi poljubi in v žepu ie Imel šop bankovcev: po voljt ljubega Boga se je bl!a pisateljska nagrada Iz žepa morilčevega preselila v njegovega. Tako se konča ta božična povest veselo ln to Je prav In Je všed tudi meni, ker tniam deco rad. ki bl ga dobd Iz vThnft vejice božičnega nega živijeniu. Komaj sft iaveč, te 4 drevesca, za zadostno plačilo za tak ve čer kakor VI predlagate. Sprejmite, gospodična, izraze mojega najglobljega spoštovanja. Joža Beki: Finančnem« ministru za božič Nič koliko blestetlh, lepih misli sem hranil, da zapel bl siavospev v Imenu vseh poetov, nepoetov, kar nas drtava lačnih hrani, finančnemu ministra baš za Boilč. Pa mlsU so ostale nebogljeni, brez rim In ritma, skratka brez posode, kakor obeti mlčni brez delan/a gospodlna finančnega ministra. Zohvallen bog ln z nlim gospod minister, kl prihranila sla ml to blamaio; prizanesite ml S nlo še ia badnlab! —i Stephcu Learock: Božično pismo (Odgovor mladi dami, kl me je povabila, da bl prisostvoval otroškemu božičnemu večera.) Drag« gospodični! Dovolite ml, da vljudno, toda odločno odklonim Vaše prijazno povabilo. Brez dvoma hočete VI dobro; tgda Vaša raz-mls«I je k nesreči zagreSena. Dajte, da se enkrat popolnoma razumeva. Z ozirom na moji moško zrela leta se jaz pač ne morem udeležiti otroških Iger t ono preprostostjo kakor bl želel. Upoštevam In spoštujem In sem vedno upošteval ln spoštoval Igre, kakor so lovllnlca ali slep« mlšL Toda prl- Božično darilo, aii kako naj čitamo Vzel sem s toaletne mizico mlade dame knjigo in nisem razumel, zakaj mi io te tako hlastno utrgala iz rok. Zelo je zardela, da bi je česa ne osumil; Mto nli je v svojo opravičilo prečitala prve vrste, rokopis ujo-nega očeta. Prosil sem jo za prepis, iu bila Je tako dobro, da ml ga je dala. Evo ga: svetna skrb. Vsaka država, vsako veči* mesto |e Imslo svoje posebne slavnosti. Tako so stari Rimljani slavili ustanovitev mosta, da s tem nekako priklenejo narodne bosovc, duše prednikov, r.i krai, kjer naj bl stalo bodoče mesto. Smatrali so z» greh, zapustiti kra!, kjer so živeli ln bili pokopani njihovi pred-nik!, lu se naseliti drugie. V spravo do jemali prst t. onega kraja, kjer so počivali predniki. In metali so lo prst v jamico, kar jo pomenilo, da so se s prstjo preselili ua novi kraj tudi njihovi predniki In da živo naseljenci prav z* prav na tleh svojih očetov. Akt ustanavljanja so spremljali obred!. Inštalacije narodnih bogov ln dui prednikov. Te prvotne obrede so obnavljali vsaka leto lu ta dan so naztvaJi .rojitvo. mestai Vršile so sc procesije, katerih so se ob-lani udeleževal! z vene! na zlavl fa prepevajoč svete pesinl. Podobne slavnostl so se vršile tudi ol< začetku poljskih del, posebno ob setvi lu trgatvi. V Rimu so določali svečeniki vsako leto dan, kdai nal se prične trgatev ali kdaj se sme piti novo vino. Mno-go slavnostl se |e vršilo tudi na Čast umrlih, ker so se ljudje mrtvih hali. Sploh so b!!! Rimljan! zelo pobožni ts praznovernl. Nikoli niso SU z doma, prt* dsn se niso prepričali, da ne prinaša kak ptič slabega znamepja. Svole želje M pisali na tablice, ki so |lh polagali k nogam božjh kipov. Nohte so si strlgll le, kadar le bila polna luna. Nosili so amulete, proti požaru so risali na lender). Spočetka it bil koledar čisto verstal knjiga, pozneje pa so postale tz teea po svetne bukve, katere visijo v obliki nanizanih listkov za odtrgavanje danes t. vsaki hlšt, kjer so vsem vidne In de« stopite. Branko* Gospod svžtnlk Sredi božjega dneva v meetu. satvo« ni, zažvižga in zatrobi: kakor ob potresu, |X»žaru ali demonstracijah hit« trgovci zapirat okna in vrata, uradnik vrže pero ob mizo, šolska, mladina zapre ve« posluh ln odpove poslušnost cii n .................r..i,„„ svojim učiteljem. Vse beži ta teče. 3 inja™ ^'"ustvarjanju1 iaštaega dušev- eno busedo: poldan je. Janko J. Srimšek: suknjo. in krvavice in mesenke, na prag piv-j skočila je Zgončeva mama, iztrgala _________.... Bke sobe, podprla z dlunmi svoje obtl- Rojiančeveniu Tončku, šribarju na dirjeva žena! He-e-ej!> ne boke in zakričala na goste za mizo sodniji( karte u rok In Jih vrgla pod «ivanka! Daj mi metlo! Da vidimo, čas! . . . Gusteljl Napiejl* Ali Podobarjev Gustelj, čevljar, kl »e mu je leto dni pozneje, ko so ga klicali v vojake, utrgala «lata žila>, se je razvnel: «Kaj ste rekli? ... Jaz že ne! .. . Kru-u-ce-e-fiks! Nikoli! Na-a-ak! Jo-žek in ti, Dejakov! Mene se držita... Koliko vas je? ... S katerega bri-tofa sle doma . . .? Se tri Irakeljce, Andrej! Zato, ker je tvoja žena hu- mizo. «Kdo? ... Jaz že ne . Zgončeva . . . Kru-u-ce . . .> Ni končal. Z močno roko ga Je mama zgrabila za ovratnik .,. Sunek... Gustelj je sedel na snegu nih rok . . . mati V stranskem oltarju, ovenčanem la razsvetljenem, so pasttrci v jaslicah* z belimi ovčicami pod pazduho, potovali v Betlehem ... In ljudske du- Se nekai težkih in utrujenih besedi '. _ tri - sto - tisoč - je padlo križema Ali . . . Sveti večer je bil . . milijon . . . milijone ln milijone duS je romalo z njimi ... V božični noči ... V sveti noči ... K malemn Na koncu konopca smo Se uvideli Detetu . . , ln k njegovi Materi . v kotu med vrati na hodnikih ln avtomatom: mizo. «Kaj ^te brezverci vrnžj, D----- ^...H -oh n« fivoti ve- kakžne(,/ evetnlUn drtj pri sebi v kanceliji . . . Tvoja — ona tvoja Zofka, pevka na koru v cerkvi, ti pa — ti pa, da Bog obvari ... Pa še ti, Bog ml odpusti greh na sveti ve-Ker! Vsi drugi v cerkvi in pred oltarjem, vi pa ko živina: je zavril Miheljnov Jakob. je gospodinja klicala v kuhinjo. se je razkafll ru ... In zlati plamenčkl sveč v mojster Gašper. cCe v Boga in farje lustrih in na oltarjih so trepetali sre-ne verujem, je fo moja uganka, kl te di vonja kadila, sredi gostih modrl- in spoznali, da pravda ni na nnši strani . . . Ubogali smo ln Andrejeva hišna gospodinja Je za nami zaklenila vrata . . . » Orgle so pele ... In pevpl na ko- Kristenov in vi —» se jie obrnila do nič ne briga! Ti moliš po tvojem kastih oblačkov dima, plavajočih pod mene — olieta ta Oustelta. in Janka te o«* lana »mia, -v.-.. ----------| < .USU IBS JC 1D1U puvo.jo w | ---------. K_.il. Trdno je zaloputnil vrata za se- ija pereda, naj se popiše cel svet. .> Zrnven mene Je klečal besiiemt boj . . . Besede, skoro dve tisočletji čitane, brat Francek . . . Droben in ubog, I ,n..imt _»•>{ „„ bom lokala ravno tolikrat poslušane, stare in več- povidignjenih ročic in mraza drgeta-LŽlUHe v gla^no lepe in if e, so padale v srf joč in Bul sem njegove polglasne be* 1 (Ivanka! Poslavljaj! . . • W P«?- kot sladek baham • ..0*1 _____.^Sft*. » ato. na z* V restavracij! sedi prt vratih par1] il sploh vajen nesreče, se pomakne ponižno in vdano na drugi konec živinorejske družine . . . C os t je in ves narod so že posrebal: juho, prvo goveje meso se je pravkar prikadllo is kuhinje to vsak čas bo četrt na eno. Tn j a napoči dogodek dneva, na ' iterega je garda čakala: plečat, star gospoi t i vili las, z zlatimi očali prihaja poča-h skoz! vrata in vleče ostanek cigara. Med gardo nastane strah ln zmešnjava, Iz katere je slišati samo prekinjene vzklike: »Klanjam se, gospod svetnik, sluga ponižen, moj naklon, gospod svčt-Jiik . . .!» Itd. V kuhinji pa odmeva: »Kno juho za gospoda svčtnika!* IVolk nastane v restavraciji, gostjo se .•pogledujejo, Se abonent ie za trenutek odloži! vilice, vse napeto pričakuje, kaj bo. Gospod svetnik pa proti »voji navadi v občo pozornost garle ue gre k svoji mizi. temveč jo piha naravnost proti podeželanom in možu, 'd je nesreče vajen. Strah ;ih /preletava, vsem se vzbudi vest radi stnl- smo bili pa m! vsi, k! smo kaj druge ga Študirali, pravi norci: saj človek dandanaSnji laliko t juaom vse doseže! In to naj bo demokratična država!* Ogorčeno je vrgel Ust na stol. Prijel te mimo gospodar. »Močnate jedi seveda nimate? Kajne? »Ce izvolite, napravimo takoj za gospoda svetnika »Kalsrrschmarn*.* Nasmehnil se je gospod svčtnik: «No pa dajte. Ampak opozarjam vas: če bo tak kot jo vaša slovenSči- dS gtiflo. (Gospodinja, kt se Je gTela prt peči, je obu[>a!a, abonent se jo na glas zasmejal, celo nesrečnik pri podeželski mizi se je namuzal . . . Gospod svetnik se pa nI voč razburil, ampak je vrgel proti peči stari slovenski narodni pregovor: »Zunaj Iraj — snotraj fnjt*, vstal ln še pristavil: «... Kakor vsaka Žet* ska . . ,!* In je mimo odšel in bo jutri zoi>et prišel. Hodi žc dvanajst let v to restavracijo na stalno mesto io vsi ga imajo radi. Kulturni pregled Nove knjige Kljub temu, da vladata v inteligenčnih krogih veliko pomanjkanja denarja, kar zelo ovira kupovanje knjig od strani onih, ki so jim najbolj potrebne, vendarle naše založb« no izgubo poguma, temveč gredo dalje po začrtani poti in pridno dajejo na svetlo svojo publikacijo. Podjetna in agilna »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani je Izdala Kimona Jenka »Izbrane spise za mladino* not sedmi zvezek v zbirki »Slovenski pisatelji in pesniki*. V Jenkove srečno izbrane spise uvaja čitatelja obširen pesnikov življe-njoapis, kateremu slede lirske in pripovedne posml, povesti In zaključni »Tolmač«. Naša mladina bo v tej knjigi našla vse, kar je zanjo primernega Izpod Jenkovega poresa. Antologijo je okrasil t lepimi risbami akad. Fr. Stiplovšek, ki se tu prvič predstavlja širšim slojem čita-jočega občinstva. Njegove risbe razodevajo nedvomno nadarjenost ln dobro tehnično spretnost ter Jenkovo spise lepo dopolnjujejo. V Isti zalotbi jo Izšla strokovna knjiga »Vzgojevanje s temeljnimi nauki o dufe-slovju*. Publikacija je namenjena v prvi vrsti učiteljiščem in sorodnim učnim zavodom. Do zdaj smo se morali na tem polju posluževati Bežkovega dela, katerega je svojčas izdala »Slov. Aolska matica*. Dr. Bezjak in prof. Pfibil sta Bož-kovo učno knjigo sijajno nadomestila. Njuno delo je za mi« presenetljivo moderno, sveže, koncizno, pregledno in jasno. V uvodu obravnavata pisatelja splošne temeljne pojme pedagogike, govorita o predmetu vzgoje, o vzgojevalcu, vzgojnih činiteljih itd. Tvarina o duše-slovju obdeluje temeljne pojme duSevnih pojavov, umovanjc, zaznave in nazore, pozornost in pazljivost, spomin, domiselnost, mišljenje, čttvstvovanje, »trpljenje. na s »kaizerjem* vTed, ga kar sami i na!?ono, poželenje, hotenje, voljo. DrugI jfjtc!* klel knjige opisuje vzgojo v podrobnem. Toda ura toče. čas beži. pravica spi; j Knjigo bo vzel « pridom v roke vsak gO>prid svčtnlk je že jedel svojo moč- učitelj, vzgojitelj In pedagoško naobra-nato jed. Od kraja jo šlo še precej žen roditelj, kajti »Vzgojnslovje* je kra-mirno; kar naenkrat so pa obrat za sen repetitorij vzgojeslovne tvarine, po hip ustavi in gospod svčtnik privleče za Lun iz jedi dolg las ln ga ogorčen položi na krožnikov rob. Ca« beži. nesreča nikdar ne spi: kmalu jo našel šo kateri sa dnnos javlja potre'ia skoraj v vseh poklicih. V Zagrebu je izšla za videz prijetna in '.a proučevanje Anglijo Izvrstna knjiga dovotlh knjigah »enakega obsega«, četrti publikaciji v kolekciji bo ime »Počena struna*. Da Je pevčeva struna počena, o tem priča pa že prva zbirka, ki bi ji pe-vao lahko dal isti trnkov kakor četrti, nc da bi storil krivico njeui vsebini. Duševni užitek »Pohojone grede* stane 20— Din. Mohorjeva družba v Prevaljah nam j« poslala svoje knjige za leto 1921. 0 njih bomo poročali posebej. — Jugoslovanska knjigarna je založila Jalnovo dramo »Dom*, o kateri amo že pisali, ln ljudsko igro v štirih dejanjih »Po dvanajstih letih*, katero je po Sehrottenbachu priredil za domače odre prof. Fr. Koblar. — »Učiteljski dom* v Mariboru je izdal lično knjižico »Narodne pravljice lz Prek-murja*, katere sta hvalevredno zbrala In otela pozabnostl gg. Kontler ln Kom-poljski. Delce se bora prijetno in neprisiljeno. Stane v broširani izdaji 10—, vezano 15-— DItU| Ljubljanska »Nova založba* je publl-cirala Evripidov »Bratski spor*. To je dovršen prevod iz klasične grške literaturo. Bo vre je t-vojl nalogi popolnoma kos; prestavil je dramo s tonkočutnostjo, kl lahko služi delavcem na tem polju za »zor ln zgled. Knjiga spada t kujižnico rsakega inteligenu, ki premore nekaj denarja za nabavo klasičnega berila. Broširan izvod sune 18— Din, vezan 6— Din več. Te knjige se lahko naroče pri »Tiskovni zadrugi* v Ljubljani, Prešernova ulica 64. Premijera jugoslovenske drame v Pragi da bo mogoče bal Vojnuvifn potem, ko doživel evolucijo tradicije nekdanje kul-ture preko socijalnih, etičnih in eBto!i(. nih peripetij, dano napisati velikopotej. np dramo ia sodobnega življenja masa. Italijanski glas o našem gleaaliiču, Bolj poredkoma ae zgodi, da izpregova ri kakšen tuj Ust o naših kulturnik stremljenjih. Posebno Italijani »o nam v tem oziru malo naklonjeni. Tembolj prijetno naB Je zato iznenadilo, ko nam je prišla v roke italijanska gledališka revija , kl Izhaja v Milanu dva-krat na mesec. V svoji letošnji 22. in SS. številki je posvetila nekolik? pozornosti ljubljanskemu dramskemu gledališču. V zvezku od 15. novembra poroča mej zunanjim pregledom o gledališčih, da «e je letošuja dramska sezona v Ljubljani otvorila z biblijsko dramo Ivana Preglja t gospo Marijo Vero v naslovni vlogi, predstavo Shakeapearijeve komediji . V naslednji Itevilki prinaša t 7. t m. je bila v praškem gledališču - . „ , cMjestske dlvadlo* premiera zadnjega \V>- Ivanovo ln gg^ Kraljem talOnp^ dramskega dela Iva Vojnovlča »Maskara- nom^ Končno prinaša realko gospo-ta ispod kuplja* (maskerata v pod.treš,u). »"lj« v ^ckeoaov božl n odersk Vojnovit se Je v tem delu vrnil zopet v P°™«»< »Cvrček pri ognjišču, ter moment svoj starodavni Dubrovnik, met vam ni dala, ko je to'iko vode v nji.' Gospodar pogleda na jedilonosca, čala. Svdtnik jo vpraša Se enkrat in ko ne dobi odgovora, za renči: »Nesit-e to v kuhinjo kuharici, naj si napravi muntače iz teh las!» Bilo jc mučno. Da bi ga gospodinja (tomirila in ga spravila v dobro voljo, mit prinese krasno jabolko, rdeče, rumeno in debelo. Gospod svčt-nik ga pisatelja jedilnesra lista, ta pa jo je že ' prereže in glej — nesreča nikoli ne ..............krasno jabolko jo bilo na sre- pravoča^no pobrisal v kuhinjo. •spi pojavu nor pevi pevec, lmenujo se Koman Bendč in ;e izd.il kopo svojih verzov pod omotom z naslovom »Pohojena groda>. Časih so tako »poezije* pisali pet- In šestoSolci ln niso čutili potrebe, da jih morajo v lastni založbi še natisniti za javnost. Bolj nego zbirka sama pa te osupne književno naznanilo na zadnji strani »poezij«. Avtor namreč pripravlja potrato papirja še v na tej domači zabavi je navzoč tudi ljubimec Jotjfnoga dekleta, ki ob smrtni postelji stoječ lajša dekletu smrt z besedami, polnimi pesniškega čara. V drami je čudovito fino prikazen kontrast med mistiko smrti in bučnostjo življenja. Premiera je doživela na praškem odru vsestranski uspeh. Kritike o uprizoritvi so z-:!o laskave in kritiki izražajo nado, poučeni {inteligenčni* krogi. Dr. Homan: Samotologlja In hlglJena. Ta knjiga je ravnokar izfla v novi izdaji. Naš vso prezgodaj umrli zaslužni narodnjak dr. Houian je »Higljeno* spretno prikroji! kot učno knjigo ta učiteljišča, vstregol pa je s tem tudi vsem šolskim vodstvom, Sokolom in gasilcem. 7,a to jo osohitega pomena poglavje 0 prvi pomoči, za one pa poglavje o šolski liigijeni. Splošno zanimanje zaslužijo pa poglavja o splošni, osebni, specialni in obrtni liigijeni, ki so prav spretno in pregledno obdelana. Tisk in papir dela Delniški tiskarni v Ljubljani vso čast. fMike, zlasti trobarvne, ki predstavljaj v mikroskopičnem povečanju povzročitelje infekcijskih bolezni, so naravnost krasne. Knjigo, ki se naroča lahko pri ^Tiskovni zadrugi* priporočamo. In za gospodično Ktrn Anieo Jagenjško... Ža meče nič.. Priden bom . . . Jer.ušček . . •> za njimi Lojzka in Francka. Anica in Zofka in ltezika in gospodična Zenka, i svetlolaso, vitko dekle, vsa zavita v Oči so se mi napolnile s pekoči-1 toplo, elegantno kožuhovino . . mi ... s sladkimi solzami . . . Glava se je naslonila na samo koleno .,» ■tSveta noč — blažena noč . . .> se jo posein topila na koru . v . Hipoma je stal med nami gospod Vinko, vikar, begunec t Goriškega. Božidar Borko: Božično ! soj v očeh, ki prihaja od neznanih zarlj i in davnih svitanj, ki so za večno utonila I v mraku. Šc ni objel sveta pred nami, pa ; je nemara že ugasnil. In nekaj storimo: «Kam bežiš! Počakaj! Hej. bufica wiei»ana!» se ja drl za menoj Krnelov ' Jutri Jakob. Pod lipo je stola gruča fantov. Vr-»lil sem se. u • • • t..........y , j,| te . . . Čez leto in rlan, Bog ve. kod zvezdnatih nočeh sredi vaa in budila ►o bomo klatili . . . kod nas bo nosil in klicala dekleta iz mehkih postelj veter . . .! Ti, Janko, začni! Jaz vza- na okna med rožmarin m nageljne, tnem čez . . . France bas . . . Sl.efe- .ie v božični noči aaplula nad tr-- tov Tone tenor . . . Mehon bo potna- gom Na razpotju so obstale Tončka in Lojzka in Francka in Anica in Rezi-ka in se tiho pogovarjale . . . ael . . . Daj!» je silil Gregorčev Jo-žek. •tDajmo . . .!> Božično nebo. plavo in nedosežno, r . , , tlakovani z bisernimi žebljiči, nas Jo Modri in stari ljudje so v sto let poslušalo, lipa nad nami je šumela stare in pametne knjige zabeležili: in nas posipala s sneženim srebrom.! 'Časi »e izpremtnjajo in mi se itr Ir od smrek v Javornilcu in od rov-: preminjamo t njimi ubrano kakor pritrkavanje božičnih zvonov. Kaj občutimo čez leto? Potrebo živeti, delati, hraniti se, misliti, čuvstvo-vatl. Skratka: potrebo biti to, kar smo. In kaj dahno v nas. da občutimo božič. božičnih simbolov in legend! Ml Imamo smrekova drevesca za otroke, razglednice z zasneženimi pokrajinami za dekoracijo, božične praznike za odpočltck. In nič več. A kaj je pravi, Istlnitl božič? četudi Ic za hip? Ali je to spomin na j To je ono, kar za trenutek dihne v nas. daljno mladost? Konvencljonalnost? Od-, To, kar nas zaloti v tlSInl in vzbudi v mev neznane skrivnosti, kakor ga obču- j naši duši slutnjo. Velika je ta slutnja, ker tirno v trenutkih najgloblje sreče in naj- j Je ne moremo razčleniti s formulami teo-straliotneiše nesreče in še v trenutkih, retičnega In praktičnega razuma. Izgubili regn pjniičja v Slivnici in na Cisti tirani in z jezerske planjave je dihal | blagoslov , . . tTiha noč, izlivaj ii . . •>' Ir cerkve grede so Sli mimo nas raSkl ljudje, preprosti in vsakdanji ljudi«?, postajali ln ooslusali . . . Med Meni pa stoji sredi srca zapisano: Histerija Dr. Laplnski, profesor za nevrologljo na zagrebškem vseučilišču le pred kratkim predava! o histeriji. Opisal !e histerijo kot staro bolezen, za katero sc ve že od kar žlvt človeški rod. Ze v davnih časih se je dogajalo, da so vladarji in vojskovodje po težkih duševnih krizah prišli ob govor ali spomin. Dandanes vemo, da so bili ti pojavi simptomi histerije. Histerijo so poznali že stail Orkl In Rimljani, samo da so |o drugače Imenovali. V starih časih ie bilo v navadi, da so sc hlsteriki zbirali pri verskih obredih. Molili so in obujali kosanje. Na ta Srčkan klobuček 8 stranskim pnjčolanom. Levo: kostim i pelerino. Desno: plaiič-ovljač. večino«. Morda je to pomanjkanje ten ali pa tudi navada, ženiti in možlti še otroke, vzrok raznih abnormalnosti. Tako le ta statistika ugotovila, da se Je v nekem manjšem mestu oženil petnajstleten «mož» s petnajstletno »ženo«. To« da mlada gospa Je žc po 6 mesecih umrla In tako Izkazuje statistika — petnajstletnega vdovca. Nasprotno pa Izkazuj« zopet zelo visoko starost premnogih ženinov In nevest. Najstarejša nevesta, kf je šla v beli obleki In z venčkom na glavi k oltarju, je bila stara 79 let. X Odlikovanja in njih nazlvL Niso vsa odlikovania enak« ln tudi nr nosijo vsa enakih Imen. Največ odlikovanj ima Anglija, kl registrira celo odliko, vanje »Podveze«, potem Francija, poterr Spanlj«, potem Belgija In za njo Kitajska. ki ima odlikovanji aDvoglavega zmaja« in »Pisanega tigra«. Japonci Imajo odlikovanja »Krizanteme«, »Vzhaja, jočega solnca. In »Zlate lilije.. Perziji, Danska In Lukseuburg Imajo odllkova-nje »Slona., papež pa podeliuje red — »Zlate ostroge«. Z njo zbada vse tiste, ki mu Izkažejo posebno velike usluge. X Razvoj kirurgije. Tekom poslcd. njih dvajsetih let se ie kirurgija razo-jala po uvedbi narkoze, autlscptlkc In aseptike na blagor trpečega človeštva z veliko naglico do nepiičakovanc višine. Uspehi, ki jih je dosegala kirurgija tekom ininollh balkanskih vojn ln svetovne vojn« so naravnost čudoviti. Kdor čita pn uradnih aktih vestno in točno popisano prizore v vojaških bolnicah v Zoloveni romanu »Polom. In jih prlmcrla s delovanjem In uspehi kirurgov današnje dobe, mora strmeti nad ogromnim napredkom. Nova razkritja na polju notranje medicine In izum Rčntgcna so odprli kirurgiji nove pott; uvedba lokalne anestezije je omejila splošno narko-tizlranje. Uspešne opcracije na lobanji, pljučih In srcu so dandanes pravi trluin-II kirurgije. Otekline v želodcu se redkeje operirajo In se zdravijo z mirom in dleto. Ulede kirurgije mehurja, slepiča In črev so našli kirurgi nove poti. ludi uporaba radija sc je začela uspešno razvijati. Vsplošncm se mora reči, da kl-rurgična medicina razveseljivo napreduje. X Vlctor IIuko ln kočUuž. Iz živ Ijcnja velikega francoskega romanctler-ja Victorj« ttugoa se pripoveduje sledeča zanimiva anekdota. Hugo je nekega dne stopil v voz ter naročil kočljažu. uaj ga pelje na določeni cilj. Ko te izstopit ter hotel odšteti voznino, sc je kočijan denarja branil NI ga hotel sprejeti pod nobenim pogojem. Ko ga le Hugo vprašal, čerau noče sprejeti vuznlne, mu Je kočljaž pojasnil, da le tudi on »poet.. In da Bog nc daj, da bi poet vzel denar od poeta! V odškodnino za Izkazano uslugo je Hugo povabil kočljaža k seM na obed. Kočijaž jc prišel, seveda s svojimi pesmotvori In ves čas med kosilom prebiral Hugou ivoje »verze«. Poslej je Hugo š« večkrat naletel na tega mož«, ki ga je vselej zastonj peljal r.a popoldanski Izlet. Tako jc med obema nastalo neprisiljeno prijateljsko razmerje, katerega Hugo ni znal drugače kvltlrati nego s tem, da je kočljažu dcjsl: «Moo-re» (tako se jc namreč pisal mož) kadar umrem, glej, da me ti pokopljcš!« In res, ko ie Hugo umrl, pride Moore v hišo In zahteva, da popelje ou zeinsko ostanke pesnikove v cerkev. To mu 40-veda ni bilo dovoljeno. A prebrisani kočijaž se Je za to maščeval na drugi način: zbral le svoje pesmotvore In prisilil nekega založnika, da tih jc natisnil, češ, da lili je Hugo odobraval Tako Je prišla nlegova brezpomembna zbirka n.t svet. pa ne zato, da bi Jo ljudje kupovali In brali, temveč zato, da se je bodo posluževali literarni zgudovluarjl ko bodo raziskovali In pojasnjevali življenje velikega romantika, očeta slavnega romana »I.es Mlserahles«. X Arhitektura v barvah. Moderni arhitekti se neprestano trudijo, da bi Iznašli novosti, ki bi frapirale ljudi. Tak« Je prišel v Magdeburgu na Nemškem arhitekt Bruno Taut ni originalno ideje »arhitekture v barvalu. Taut hoče po« vzdigniti nemško arhitekturo, ki Je d« danes »brez živih barv, navadna in eno* stavna«. Hoče jI dati živahen značai zdravo In čisto barvo narave. Nemška arhitektura le po njegovih mislili Izgu. bila kontakt s prlrodo ter se Inspiriral* z enolično barvo sivih monotonih kasarn. Taut je zgradil v Magdeburgu več palač v opisanem slogu. Mesto je na ta način dobilo nekaj živih, rdeče, plavo, zelemi In rumeno pobarvanih hiš, ki vplivajt kakor mavrica. Humoristi pa Imenujeta Tautovo Iznajdbo »večerni cvct, kl s« vslpa pred solnčnim zatonom nemške arhitekture.« 2'U HP The VibratlorJess Tw&\-Cylmder' Douglas GLAVNO ZASTOPSTVO: Sodna ulica 11 O, ŽUŽEK, LJUBLJANA Telefon št. 461 '/. HP — 12 HP v JSt^n&ži očtuZtA «0, on te bo premagal! Ubil to bo.*> Ipravkar slišala in videla, halucinacija in privid, ti hočem pustiti viden znak, ki ti bo razpršil vsak dvom ... na levo stran grud) . . . nad srcem . . .» V tem trenutku s« gospej Dčlčglise zazdi, kakor da ee fantom premika k postelji, splava k Laurenci in ji odgT-ne odo j o . . . Njegovo lice e« dotakne I-aurenclnih prui . . . Bolnica poskoči, zakrili z rokami, presunljivo zakriči in pade nazaj na posteljo . . . Takoj nato se funtom razprši in izgine . . . Mada me Dčlčglise popade groza ia ječft sc zgrudi v naslanja? . . . Profe-.or Lourmel »e je s ta hi o naselil v Nycta!opovo hišo. V tem času, ko so ee v bolniški sobi odigrali pravkar popisani dogodki, je bil profesor Lourmel že na nogah in je že pisal ln Študiral w pisalno mizo pri skodelici kave- Ktj začuje strašni krik iz Lati-renclne sobe, skoči takoj pokonci in odhiti iz sobe. Ko vstopi v bolniško sobo, najde tam že Corsata. Ukaže mu, prižgati vse luči, sam pa stopi k postelji Gospa Dčteplise je še vedno sključena v naslanjača in krčevito ihtenje ji stresa telo. Na postelji pa leži Laurence, plen živčnega napada, odejo ima odgmjeno in na lepih golih prsih ji zija globoka rana od ugriza m ii nje curlja kri . . . »Ne, ne, Laurence! Nikar se ne uda 5a] praznemu upanju!... Ves ta čas Uo sera bil ne živ ne mrtev, je moj razum deloval in podzavedno snoval . . . Manjka mi le že, da uredim nekatere stvari iz mehanike in alkimije.. Težavno ln dolgotrajno deio bo Se to . . . Toda najkesnejo tO. junija bo moj Teledynnmo pripravljen ... In takrat, Laurence, takrat mi bo treba fe hoteti! . . . Mattol, Lourmel, Prillant, di. ce!6 Sainelair — ba, pritll-fravčki! Na kolenih bodo prihajali odvezovat mi trakove na čevljih! . . . In ves svet, razumeš, Laurence, ves hvet bo moj! . , . Takrat bom maščeval svoj rod . . . Vse Človeštvo bo služilo meni in moji rodbini . . . Sicer pa. upam, da pade Sainelair ie danes ali pa jutri v roke mojih ljudi. Takoj ga bo doletela smrt. Zanj ne bom odlašal do 10. junija . . .> «Ti si blazen, LuciferN a sem ji pripravil strašne muke, in tudi. ti boS takrat kljub svojemu odpora pri meni! Moja volja bo takrat tako jaka, da so nikdo ne bo mogel upirati mojim željam.s. -•Razumi dobro: ti bo» morala hotč ali nehote gle «Da pa ne boš skušala samo sebe varati, misleč, da je vse to, kar si Prilanta, Loul»a Mattola in miss len. Končno se še spominjamo, da je Sainelair po zaključnem posvetovanju vprašal dobrotvorca: «Al! se mislite pokoriti Luclferju?« Nakar je gospod Mathias Narbormo odločno odgovoril: »Nikdar! So davi sera dal poklicati svojega notarja »n tem svojo oporoko Izpremenil, tako da zapuščam vse svoje premoženje v dobre namene. Poskrbel sem tudi, da se bo denar prav razdelil in da ne pride v napačne roke. In ko je notar odšel, sem dejal An.-flrčju: Počakajmo 10. junija! Pripravljen sem na smrt. Andr6 se mi nl upal ogovarjati . . .» In od tedaj jo Mathias Karticmne mirno pričakoval, da se približa 10. junij. Gospod Lourmel ln gospod Prillant sta mu svetovala, naj se tudi on po-služi Mattolove ideje in naj odide tud! on na majhno potovanje v podmornici. Gospod Mathia« Narbonne je bl! bogat dovolj, da bi ai mogel privoščiti dragi luksus križarenja v podmornici. In tudi »Compagnie 8ubtranaatlanti-que» je bila pripravljena, dati mu v najem »Synancče», «Lampasovo» sestro, s svojimi najboljšimi mornarji. A rs»tnw wiow na ahladlKu ■ TraCntc« tabtjl Dvofua kolaa« Spolni«« Skratnlca Vozl^UI Vijaki Okretni«« Lokomothr« >> a Hrom SO, eo, 7« caa Pristni vinski destilat COGNAC M EDI C IN AL | Parna iganjarna Robert Diehl Celje (Slovenija) ^ Lesni trgovci == dobite praktične poslovne tiskovine za les pri: Vilku Weix', Maribor Leskovšek & Goričar, Celje Narodni knj garni, Ljubljana Novi zaiožbi, Ljublana fM- po originalnih cenah. Preskrbitc s© za Novo !eto! Zahvala. Za fse tolažbe polno sočutje ob prebriiki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Ivana Modica kakor tudi za toli časteče spremstvo pri pogrebu izrekamo S7oio iskreno zahvalo. Posebej se prisrčno zahvaljujemo častiti duhovščini, g. župniku v pv Koritniku. gg župnikoma Viktorja Sviglju in Jožku Švigljn, g kaplanu Ivanu Puciju za tolažbo, slavnemu občinskemn odboru in načelnika, g. županu Lenarčiču, cenjenemu šolskemu vodstvu, velecenjenemu g. nadzorniku Jugu in Šolski mladini, slavnemu gasilnemu društvu pod vodstvom g. Ivana Kranjca kakor tudi vsem drugim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izkazali blagemu pokojniku zadnjo čast. Bog povrnil V Novi rasi pri Rakeka. dne V decombra 1923. Žalujoča rodbina Modičeva. SMS S "TT id«ntiBukujn*t Podružnica: Ljubljana Delniška glavnica .Din 50,000.000*- in rezerve preko Din 12,500,000'- Podrnžnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./SM Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabec, Vršac, Wien. Ekspoziture s Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesonice, Agenciji s Buonos Aires, Rosario de Santa Fe. AMijaciJii Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split Izvršuje vso bančne posle nalkulantneje. an ni. težttm prtloga se je spraševala prestrašena mati. Nesla ga je k zdravniku. Vprašal jo je to in ono, zmajeval z glavo in samo naročil, naj ga pripelje čez pol leta še enkrat, Če se do takrat ne popravi. »Moj Bog, kaj sem zagrešila?« je obupavala. Tudi čez pol leta dete še ni iz-pregovorilo In se ni zmenilo za noben glas. Zaman se je tolažila mati. Oluhorojcno je bilo — posledica strahu in groze, ki so jo sejali laški"1 eroplani. Ne samo ljudi, še plod v materi je ubijala ta prekleta vojna. Preklet bodi. kdor jo je blagoslavljal! • Dečku je bilo sedem let, ko ga je mati pripeljala v gluhonemnico. »Da bo govoril, pravite?« •Bo, morda še prav dobro.« Ni verjela. »Ce se mojim solzam ni oglasil ...» •Vse od kraja bo govoril.« •Čudež bi se zgodil.« Prosila Je in naročala, naj imajo 2 njim usmiljenje in potrpljenje. In Je v solzah odšla. • Najmanjši je bil od vseh. pa živahnejši od drugih. Tudi učil se je dobro. O božiču je prtSla, da ga vzame na počitnice. Ko jo je zagledal, je veselo zaklical: «Mania!» Ostrmela je nad tolikim čudom. Nikdar noben glas ji ne bi mogel biti slajši od tega. •Reci še. reci še!* In deček Je ponavljal. Stisnila ga je k sebi in ga nesla po hodniku kakor najden zaklad. Skoro bi ga bila udušila v poljubih in solzah. «0. dobrotniki moji, s čim naj vas poplačam! — Kaj ste mi dali, kaj ste mi dali! — Ce ne odpre ust za nobeno drugo besedo več, zadosti Je. Zadosti, da me zna klicati. Zadosti je tolažbe za gorje, ki sem ga prestala. O, dobrotniki moji...!» Šale in naloge •Oče je razdelil 17 konj med tri stne tako. da je dobil najstarejši polovico, srednji tretjino in najmlajši devetino. Koliko živih konj je dobil vsak?« je vprašal ded Vladka, •Ni mogoče;« jje Izjavil Vladko, «17 ni deljivo niti z 2, niti s 3, niti z 9.» •Cuj torej, kako so si pomagali,* Je razlagal ded. »Pri sosedu so si izposodili enega konja, da bi jih imeli 18. In tako je dobil potem najstarejši Va od 18 konj == 9 konj srednji V, od 18 konj = 6 konj najmlajši '/■> od 18 konj — 2 konja skupaj 17 konj. Seveda so izposojenega konja brž vrnili in vse je bilo dobro. Ali se ti ne zdi tako, dečko?« Vladko je videl Crzosfifcarja m J< bi; ves navdušen. •Z vztrajno vajo,* pravi detli »dosežejo ljudje neverjetno spret nc-st. Tako je stavil angleški komik Hey\vod s svojimi prijatelji veliko vsoto denarja, da napravi v 5 minutah šolen.« »Pa je stavo dobil?> ie vprašal nestrpno Vladko. •Dobil!« •Ni mogoče,v je dvomil deček. «Pa vendar je to napravil in prav lahko. Seziil je svoj škorenj, odrezal z nožem golenico do gležnje« m — šolen je bil gotov.« •Tako seveda i toda škorenj !e bil uničon. > »Ampak dobil je tako visoko sta< vo. da je bil s tem škorenj večkra? preplačan. •Premetenec!* »Črno je, 4 noge in re,p ima in sf ne giblje,* je ded otrokom zastavij uganko. Nekaj podobnega so otroci žo čuli. Vsak Je imel rešitev uganke f.<3 na jeziku. Toda besedica «Črno» jim je bila na poti. Zato so se vdal'. •To je padli belec,« Je rekel ded. •Hahalia,* se je zahehetal Vladko. »Dedek, to se vam Je pa slabo posrečilo. Bcleo vendar ti! črn. • •Seveda ni. ni. Toda l>esedlc.) •črno se prideva le zato, da bi uganke tako lahko ne rešili,« se i? smehljal dedek. • Deček, ki Se ni hodil v šolo, se jc nekoč bahal, da zna šteti ?e do deset. «Stej torej!« je rekel nekda. Deček je začel: l, 2, 3, 4. S, 6, 7, b, 9, 10. — Vsi so se mu čudili. Nekdo izmed navzočih pa ga je vprašal: »Ali znaš to povedati tudi narobe?'-Deček: «Da.» « Povej torej!-' Deček se je obrnil s hrbtom proti navzočim i.i štel: 1, 2, 3, 4, 5. f>, 7, t', 9. 10. ! IZRAČUNAJ: 1 2 X 91 = 3X91 4X91 5 ' 91 6X91 7 X 91 ! 5X91 9 91 = ■ 91 >182 = 273 = 364 •455 >546 = 637 = 728 = 819 3X37 = 111 6X 37 =•» 22<ž 9 X 37 = 333 12 X 37 = 444 15 X 37 — 555 18 X 37 — 666 21 X 37 = 777 24 X 37 - fD8 27 X 37 - 9!W Kaj si našel zanimivegn na tem računu? Ded se je s svojima vnukoma zamudil na izprehodu. Sele pozno zvečer so se vračali domov. Mesec jim je svetil na pot. «Lepo se hodi, če mesec tako lepo sveti,* je govoril del. *Ko bi ne bilo meseca, bogve, kod bi blo-'ili; morda bi še domov ne naSli. „ Kaj misliš, Mihec,* vpraša hipoma mlajšega vnuka in pomežikne Vladku, »kaj je potrebnejše, solne« ali mc=::?» »Mesec; solnce itak sveti samo podnevi, ko je dovolj svetlobe,« je izjavil mali učenjak, ne da bi bil ^omislil, kaj govori. »'n kaj hI svetilo podnevi, če b"i no imeli solnca?* je poščegetal A'....j:vo znanje Vladko. Božični večer naše Miške Gotovo ste že slišali, da se človeku vse izpolni, kar si želi na sveti večer ob mesečini. Povedati vam hočem, kaj se je zgodilo na sveti <.-ečer z našo Zorko, kl smo Ji rekli, ko je bila še majhna, tudi Miška. B:lo je na sveti večer. Svečice na ftožičnem drevescu so že davno dogorele, a Zorka še ni hotela iti spat, čeprav je bilu tako zaspana, da sl je venomer mela oči z roko. j(do pa bi šel na sveti večer tako iimalu spat? »Miška, zdaj pa kar pojdi!« je rekla mamica in očka Je pristavil: igračke te bodo že počakale — lahko noč. Miška!« Mamica je peljala Miško spat in fl dela v posteljo njeno najljubšo porcelanosto punčko Ojdo. •fšedaj pa lepo spančkaj, da boš futrl zdrava In čila; pa tamle v oni kot .ml ne hodi, tam je nastavljena mišja past, da se ne zapre, si raz-rtmela, Miška b ji je rekla mamica, preden je zaprla vrata. Zorka pa je bila radovedna, po-talila Je glavo daleč čez posteljo in gledala mišjo past s tistim hinavskim pokrovom in z tničnim koščkom slanine. In slednjič je privila svojo punčko k sebi In sama ni vedela, kdaj so se ji zaprle trudne oči. Ni vedela, kako dolgo je že spala, ko čuje hipoma neko praskanje. Tip-tap-tip-tap je nekaj tekalo po tleh. Punčka Ojda je bih strašno radovedna stvarca. Brž se je vzravnala in gledala z nastežaj odprtimi očmi čez posteljno mrežo. Mesec je svetil skozi odprtino pri zastoru na oknu. •Kaj gledaš?« je vprašala Zorka in zehalo se ji je. «Kdo naju moti tako pozno?« »Ne vem, ampak vidim majhna siva bitja; morda so škrateljčki.« •Škrateljčki.« Ta beseda je na mah dvignila Zorko, da bl bila skoro prevrnila Ojdo. •Saj imajo živalce vendar repč-ke, škrateljčki jih pa nimaio! To so miške, tri sive miške, Ojdica!« •In tamle iz one luknje pri zidu prihajalo.* •Gotovo vohajo slanino — moj Bog, ko bi se vsaj past ne sprožila!* se je naSa Miška vsa tresla v postelji. Tip-tap-tip-tap so hitele miške naravnost k vratom, ki so držala v sobo, kjer je bilo božično drevesce z darili in slaščicami. »Vrata so zaprta — ne bodo mogle v sobo!« se Je veselila Zorka. Toda sedaj začno praskati in škrtati, hrupati in hrustati in glodati in žagati, pri tem pa so tu pa tam zacvilile in počebljale. •Ali jih slišiš, kako se pogovarjajo.?* vpraša Ojdo Zorko. •Kako naj razumem to čudno govorico! Ali jih razumež morda ti?* •Seveda; po$tnehuje§ se, da je zdaj najugodnejši čas. da si nabavijo potrebnih božičnih darov; njim namreč Božiček ne nosi,« razlaga Ojda. •Tista debela mJJS je mati, vidiš, ti stale s pliševo torbico. Oni dve vitki sta njeni hčerki, dve mladi mišji gospodični. Le poglej, kako ljubko in nežno stopata,« Je šepetala ounčka Oida. N! dolgo trajalo in glej, že so smuknile miške druga za drugo skoai izglodani predorček v drugo sobo. •Aha,« pravi punčka, «že nakupujejo; kmalu bodo tu in ponesejo bogate darove svojim malim.* In res tip-tap-tip-tap so pritekle miške nazaj, a niso bile več tako urne kakor prej; preveč so nesle Ln niso mogle tako teči. Pri slabi mesečini Zorka ni mogla razločiti, kaj so nesle; le eno izmed mišjih gospodlčen je videla, da je nesla v sprednji tačici košček s. Krekove vejice. •To bo pa gotovo božično drevesce,« Je dejala Ojda. Tn miške so izginile v luknjo, odkoder so prišle. O kako radi bi bili šli Zorka ln Ojda za njimi, da bi videli, kakšen je sveti večer pri miškah! •Zakaj me sanfo imenujejo Miško, zakaj nisem v resnici miška? 1* je vzdihnila Zorka. «Kako lepo bi bilo, ko bi mogla smukniti v mišjo luknjo m gledati tam doli sveti večer pri živalcah!« Komaj je to izgovorila, žc je čutila. da so se ii usta zožala v smr- ček. Plavi kodrčki so se Izpreme-nili v mehko dlačico na ušesih, pa vsem životu doli do stopal. Zadaj jo molel iz kožuščka dolg repek. Zraven Miške je stala punčka Ojda, strmela je in iztezala svojo porcelanaste ročice proti Zorki: ne! Pa tako sem lačna!« «PočSkaj malo! Ko dokončam, ti bom pomagal,» je dejal dobri bratec in vrt^l svoje vreteno tako brz.o, da je vse brnelo, dokler ni bil lan zmotan. Ni trajalo dolgo, pa je bil marljivi Mirko gotov tudi z delom Rožice. Nato sta oba priskočila k mizi. kjer je stala večerja, ki jo je pripravila mati Ana in ki bi jo smela otroka použiti šele po dovršenem rielu. »To bo teknilo,« se je smejala Rožica. »Joj, koliko medu nama je namazala na kruh dobra mamica! Pa saj ie nocoj sveti večer !* Pri vežnih vratih je pozvonilo. *Da bi se vsaj mamica vrnila iz gozdu.» je vzdihtiila Rožica. Mirko pa je skočil proti dverem in jih tirno odprl. Pred vrati je stalo dete, •'rhteče In bledo, v sami srajčici, Id je proseče zrlo na dečka, kakor bi hotelo reči: «0, sprejmite me! Lačen sem in žejen in tako me zebe!* Mirku se je dete zasmililo in povabil ga je v sobo. Rožica ga je začudeno pogledala. Ko pa se mu je uzrla v oči, jo je nekaj čudovito prevzelo; prijela je dete za roko, ga peljala h peči in takoj položila nekaj trsk na ogenj. »Ne boš pojedel svojega kruha z fnedom, Mirko?* je vprašala, ko se je brižno sukala po sobi. »Povžij ti svojeca. Rožica!» je odvrnil Mirko, «saj si rekla, kako si lačna!v »Ah, Mirko, ne morem,* je odgovorila Rožica. »Smili se mi ubogi otrok; dam mu svoj kruh.* »To sem nameravaj storiti tudi faz,* je dejal Mirko. «Žato kar obdrži svojo večerjo.* Dolgo sta se prerekala bratec in Sestrica, končno pa sta oba izročila svojo večerjo otroku, ki se jima je zanjo iskreno zahvalil. Takrat sc je vrnila mati iz gozda Ji je prinesla lepo zeleno jelko. Kakor veselo je izgledalo drevesce, ftiko žalostno je zrla mati Ana iz-ood svoje rute. zakaj nobena njenih želj se ni izpolnila. »Uboga otročičab je vzkliknila, ko je vstopila. <*Tu vama prinašam drevesce, ua njem pa žal ni niti jabolk niti orehov. Naša dobra teta je umrla, graščinske gospode pa ni doma. Tu vama prinašam le par novčičev, ki sta si jih bila prislužila s prejo. Korraj za kruh bo.» •»Kaj na vi "m tam-le?» je začudeno vzkliknila. *Kdo je privedel k nam tuje dete?* »Ah, mati, Z'b!o ga je in lačno je H!o,» je odgovoril Mirko. «Pa sem C i >zel v sobo.* »Mol Bog, saj je napol gol!* je vzkliknila mati Ana. »Cifavo neki ie ubogo otroče? Tako ga ne moremo poslati v mrzlo noč. Moramo (nu sešiti plašček!* Premišljevala je, kako naj to stori, a ji ni prišlo nič primernega na misel. Tu se je spomnila svoj.^a toplega nedeljskega krila, ki ga je imela samo za v cerkev; takoj ga je poiskala, ga razparala in sešila iz odparanega kosca plašček za malo siroto. Ko je Mirko videl, da Je ubogo revše boso, je sezul svoje opanke in jih podaril otroku. Rožica pa mu je nataknila na glavo svojo čepico, Tako je bilo dete popolnoma oskrbljeno in oblečeno; prijazno se je nasmihalo otrokoma. Nato je hotelo k svojemu očetu ln Mirko ga je spremil košček pota. Ko se je vrnil domov, je še mnogo pripovedoval o tujem otroku in pri tem Je celo mati Ana pozabila na svoje ;riže in težave. Dala je otrokoma dve rezi kruha, ki sta Jima dišali kot bi bili namazani z najboljšo strdjo. Ko sta otroka legla v posteljo, je mati poiskala nekaj voščenih sve-čic, ki jih je prihranila od lanskega božiča. Z velikim trudom Je izrezljala par zvezd iz pisanega papirja in jih prevezala na drevesce, kl ga je okrasila še s suhimi hruškami in slivami. »Drugega nimam,* je vzdihnila bolestno. Ko so drugo jutro svečanostno zadonell božični zvonovi, sta se Mirko in Rožica vzdramila. Skočila sta s postelje in zagledala skozi razpoko v vratih božično svetlika-nje. »Jezušček Je prišel!* sta vzklikala radostno In hitela v sobo. Tu je stalo božično drevesce, posejano z neštevilniml lučkami, namesto skromnega posušenega sadja pa je viselo na drevesu toliko rdečih jabolk in pozlačenih orehov, da so se pod njimi šibile veje. Nad drevescem pa je blestela božična zvezda, kakor bi hotela reči: «Radujte se, Oospod se je rodil!* «0, mati, mati!* sta vzkliknila otroka in hitela budit mater, ki se jc začudena vzravnala in dejala: »Kaj pa me motita v mojem sladkem snu? Tako lepo sem sanjala! Gledala sem presvetega Jezuščka v nebeškem sijaju. Ah, bilo je krasno; okoli glave je imel zlate žarke. In uganita otroka, kako je bil oblečen! S plaščkom, kl sem ga Jaz sešila ubogemu detetu. In poleg sebe je Imel darove vajine ljubezni. Da, res! Vse to sem videla na lastne oči. Sedaj vem, da nas Izveličar ne zapusti!* »Saj je tako, mati!* Je navdušeno vzkliknil Mirko. Gotovo tuje dete ni bil nihče drug ko sam Jezušček. Nocoj pa se je vrnil in nam vse tisočkrat poplačal. O, nridi vendar, da vidiš našo srečo!* Mati Ana je v spremstvu otrok stopila v sobo. Kako se je začudila, ko je zagledala krasne darove! Pod božičnim drevescem je ležalo vse, kar so potrebovali. Tu so bili plašči za vse tri in pa krasno nedeljsko krilo za mater Ano; čevlji za Mirka in čepica za Rožico, vse lep-'e kot ono, kar sta izročila ubogemu otroku. Tudi knjig ni manjkalo, in celo lahko orodje je bilo tu. Otroka sta bila preskrbljena za več let. Tedaj je sklenila mati Ana roke in padla z otrokama vred na kolena. Ob oknu pa je tedaj hušknila j zagrnjena postav.1, ozrla se je v razsvetljeno sobico in izginila v jutranjem mraku. Bil je odposlanec dobre graščinske gospode, ki jo je mati Ana prejšnji dan posetila, nc d?, bi je našla doma. Kmalu po njenem odhodu se je namreč gospoda ! vrnila, Iti ko je Izvedela za pleme-I nito delo matere Ane in njenih | ot. k, je sk!eni'a. da ji vse poplača. I In je storila, kakor je popisano v | tej ti. Plesalka na vodi Samo nekoliko spretnosti je treba, pa boš videl, kako se bo papirnata plesalka sama od sebe vrtela več ur ali ves dan na vodi. Izreži, recimo, iz modnega časopisa žensko sliko! Pripravi si Iz plutovine pet okroglih ploščic. Eno deni na sredo, zapiči vanjo š.tiri šivanke ali štiri zobotrebce ali kaj podobnega v podobi križa pravokotno in na vsak konec pritrdi po eno ostalih štirih ploščic (kakor vidiš to pri nočni lučei)! Na srednjo ploščico pritrdi stoječo sliko! Na spodnjo stran štirih zunanjih plutovinastih ploščic kani kapljico razgretega pečatnega voska in vtisni brž v vsako košček kafre! Nato postavi ta križ 8 sliko na vodo v veliki skledi aH v umivalniku in slika se bo začela vrteti! Pa še na nekaj moraš paziti. Roke si moraš dobro umiti, preden začneš delati, in posodo očistiti, da se je ne drži niti najmanj maščobe, drugače se ti poskus ne posreči. Zakaj se slika neprestano vrti? Vsi vemo, da razširja tudi najmanjši košček kafre oster vonj po j sobi. Kafra namreč izhlapeva In pare se širijo od nje na vse strani. Tudi oni koščki kafre na naših ploščicah razpošiljajo pare naokoli, a ne na vse strani, ker jih navzgor ovira pečatni vosek In plutovina, navzdol pa voda. Vendar je tlak teh hlapov tako močan, da odriva nekoliko vode in uhaja na stran, in sicer boš videl, da uhaja na eno stran z večjo močjo. To povzroča vrtenje našega križa. Vrtenje traja tako dolgo, dokler ne izhlapi vsa kafra. Če hočeš, pritrdiš lahko še na ostale štiri plutovinaste ploščice manjše slike in imel boš cel balet z baletno mojstrico v sredi Skladalnica Nalepi to risbo na tenko deščico in zreži z žagico zgorajšnji krog na deset delov, kakor je naznače-no! Zvita glavica je tisti, ki bo znal iz desetih koščkov zopet sestaviti krog! Le noskusi! Robec, ki ga nož ne preseče Naslednji poskus se baje vselej posreči, če se natanko izpolnijo vsi potrebni pogoji. Vzemi fin svilen robec! Dcni vanj precej debelo, popolnoma zrelo, krhko jabolko! Obesi robec z jabolkom na klin, tako da visi nopolnoma na prostem. Jabolko lahko potem prerežeŠ, ne da bi ga vzel iz robca. Vzemi sabljo, bodalo ali dolg kuhinjski nož, ki mora biti zelo oster. Mahni naglo po zavitem jabolku od spodaj navzgor in dobro meri! Tako boš prerezal jabolko, robec pa bo ostal cel. Kako so se Kitajci naučili peči meso V davnih, davnih časih je živel na Kitajskem star svinjski pastir Ho-Ti, ki je stanoval s svojim sinom v koči iz ločja. Godilo se mu je zelo slabo. Ves njegov ponos Je bil svinjski hlev z devetimi mladimi pujski. Kadar so klali prašiča, je bilo veselje v koči, kajti svinjsko nteso sta Ho-Tl in njegov sin Bo-Bo strašno rada jedla. Toda v tistih časih šc niso znali mesa peči niti kuhati, marveč so tlačili sirovo meso pod deskami in ga potem jedli. Nekega dne je šel Ho-Ti v gozd po želod za svoje prašiče. Bo-Bo je čuval doma kočo in se igral z ognjem. Iskra je odletela v steno koče, narejene iz suhega ločja, in kmalu je bila cela koča starega pastirja v plamenih. To b! še ne bila taka nesreča, kajti često se je dogajalo, da so take koče zgorele. Največja nesreča pa je bila ta, da je poginilo v ognju vseh devet mladih pujskov. Žalostno je stal Bo-Bo pri goreči koči. Kar mu udari v noš prijeten vonj. Kaj to pomeni? Začne brskati po pepelu in najde napol zgorelega prašička. Dotakne se ga, toda v prste ga speče. Da si jih ohladi, jih oblizne in vidi, da je prihajal prijetni vonj od zgorelega prašička. To večkrat nonovi in si slednjič odreže košček pečenega ntesa in ga pokusi. Ah, kako slastno Je bilo! Jedel Je iu jedel, dokler se ni nasitil. Tu se vrne domov oče. Ko vidi, da so prašički prišli ob živlienje, začne pretepati sina, kar ie mogel. Bo-Bo pa pomoli očetu košček pečenega mesa pod nos in mu reče, naj pokusi. Ho-Ti pokusi in tudi njemu gre pečenka v slast. Tako mu je dišala, da Je prenehal tepsti svojega sina. Kočo si je zopet kmalu postavil novo. Tudi prašičev je zopet naku pil. Ampak Čudno! Komaj so prašički dorasli, že je Ho-Tijeva koča zepet pogorela. To se je zgodilo vsako leto dvakrat. Sosedom se je to čudno zdelo in nekeea dne so zalotili Ho-Tija in njegovega sina, ko sta grebla iz pepela sežgano prase in se mastila z njegovim mesom. To je bilo neč veno. Tožili so pastirja in ga tirali pred sodišče. Ho-Ti pa ni bil neumen. Vzel je k razpravi s seboj pečeno meso in ga je dal pred začetkom razprave sodniku pokusiti. Sodnik je jedel — in Ho-Ti je bil oproščen. Takoj drugi dan je pogorela koča sodnikova. Pokupil je vse prašiče, kolikor jih je mogel dobiti. Slednjič je izdal | sodnik svojemu prijatelju skrivnost. na kako izvrstno misel je prišel Ho-Ti. Odsihdob Je bilo na Ki tajskem vedno več ognjev. Povsod ]■; dišalo po okusnem mesu pečenih praset, vsem je šla slaščica v slast. Tedaj je prišel modrijan Co-Hi v deželo in se je čudil, odkod vsi ti silni ognji. Povedali so mu. Modrijan je vprašal svoje knjige za svet in čez štiri dni je stopil pred ljudstvo in mu povedal, da se da "rašič peči tudi pri manjšem ognju, da ni treba zaradi tega požigati celih koč. Kitajcem se je posvetilo v glavi, poskusili so in posrečilo se jim je. Odsihdob znajo Kitajci priprav lia ' najboljšo nečenko. Iz nemščine A. B. Kako je vrag fzpreobrni) kmeta (Pripovedka.) Bil je kmet, ki je hodil domov pijan. Kadar je hotel jesti, je zalite-val le svojo žlico in če je niso takoj našli, je rohnel in razbijal. Ko ja nekoč zopet privijugal pijan domov, je sčdel pod visoko drevo, da bl počival. Bilo Je že temno. Na drevesu sta sedela _dva VTagani se pogovarjala. »Kako se imaš?« vpraša prvi. »Eh, slabo, prijatelj,* reče drugi, »Živim na kmetiji in tu Je vse v redu. Kmet ne pijančuje, ne karu, ne lenari, tudi ne krade. Tudi kartice je samo delo, ne opravlja, tie laže in ne goljufa. Otroci so poshiv ni. Kmet nima povoda, da bi se jezil, ne kolne in ne zmerja. Tako, vidiš, se mi slabo godi; moram se preseliti drugam. Prvi vrag se mu zasmeje: »Jas p?, zopet ne morem prehvaliti svo-ih razmer. Moj kmet je vsak dai< pijan in kadar pride domov, se vse trese pred njim. Jaz mu vsakokr.il skrijem njegovo žlico, kmet Jo zahteva in ker Je ne morejo najti, se srdi, kolne, razbija, pretepa domače in s kletvino na jeziku leže in zaspi kot klada. Kako je potem v hiši, lahko uganeš. Moja pšenica v v polnem cvetu. Le poglej me, kake sem tolst!* Kmet posluša in kurja polt mtj gre po telesu. Ko sta vraga utihnila, jc iztreznjen tiho vstal ln jo pobrisal domov. Doma so se čudili, da j« tako miren in tih ter da ne zahteva svoje žlice. Ko so mu dali drugo, sa ni kregal in ni klel. Odsihdob je bi! ves drugačen in tudi v hiši se je vse izpremenilo na bolje. Kotiček zanimivosti Največje brzine na zemlji In ▼ zraku, Neki urad za izračunavanje brzin je sestavil na podlagi rekordov sledečo tabelo sekundnih brzin: elektrika 300,000.000 metrov, svetloba 300,000.000 m, zvok 330 m, letale 122.570 m, avtomobil 69.7 m. moto-cikel 46.2 m, železnica 31.944 m, kolesar 26.S&0 m, konj 17.730 nv tekač 9.25 m. Japonci abstinenti Japonsko društvo «Kinshu-Kai>; šteje 200.000 članov, ki so se odrekli alkoholu in tobaku za vse življenje. Dvajsetleten mladenič, ki kadi ali pije alkoholne pijače, je med Japonci velika redkost in ga smatrajo za izprijenega sina. Koliko vzdrži človeški las. V zgodovini čitamo, di so pri obleganju mesta Kartage požrtvovalne žene žrtvovale svoje lase v obrambo domovine, t. j. za pletenje tetiv za strelne loke in za oblegovalne prače. Človeški las je nenavadno prožen. Poskusi so dokazali, da vzdrži srednje močan ženski las 17 dkg. Na človeški glavi je približno 30.000 las. Ženski lasje bi torej prenesli težo 5000 kllogra« m0V' Starost svinčnika. Nihče bi ne verjel, da je že ve5 kot 500 let, odkar so ljudje pisali s svinčeno šibico, zasajeno v les. Pravi svinčnik je star komaj 260 let. L. 1663. so odkrili v Borrou-dalu na Angleškem grafit. Fabrovc tovarno, ki izdeluje svetovno znanj svinčnike, so ustanovili leta 1760. na Norimberškem in Hardtmutovo v Budjejovicah leta 1820. svojo krpico, ki jo je že dolgo časa pogrešala. Mizica je bila pogrnjena . z belim platnom — s krpami, ki jih ' ie naša kuharica zvečer pometala v icot. Na mizi je stalo krasno božič-bo drevesce, ki je segalo do stropa. To je bila bržkone tista mala vejica, ki jo je bila nesla ona mlada miška skozi otroško sobo v svoji nežni ta-šflei. Mati miška, dobro rejena gospa v novi sivi svileni obleki, je pokla-dala vsakovrstne koristne stvari pod drevesce. Oče. v sivorjavem haržunastem suknjiču kakor kak (imetnik, je stal tia lestvici, narejeni iz škatijice za vžigalice, in je pri-trjal voščene svečke na drevesce. Toda če ga mati ni videla, je glodal zdaj to zdaj ono svečko, kajti svečke so mu bile najljubša slaščica. Nato jih je prižgal, pozvonil in ut se je odprlo kar troje vratc. Skozi srednjo odprtinico je primerka s svojim ženinom, skozi skakljala najstarejša gospodična desna vrata Je prišepa! stari ded, ki se je opiral na malo vnukinjo. Reve?. se je bil nekoč ujel za zadnjo tlenno nožico v past in ie komaj žlvLienie odnesel, Stari gospod ie sdde! v rjav usnjen naslanjač. Naša Miška se je strašno začudila, ko je videla, da je naslanjač narejen iz starega čeveljčka njene punčke. Skozi tretja vratca pa so se vsule mlade mišice, ki so že komaj čakale na znamenje, da smejo vstopiti. Te so o1 veselja cvilile! »Hrustaček, Lizaček in Glodu-Ijica, vedite se dostojno, sicer vam Božiček nič ne prinese!* je opominjala debela mamica hčerke, kakor je slišala večkrat zgoraj pri ljudeh. Zorka Miška je kar strmela, ko je videla, da razume vsako besedo mišjega jezika. Male miške so deklamirale lepe božične pesmice, v katerih so želele staršem mnogo slanine in moke in dolgo življenje, da ne bi nikoli naleteli na kruti strup. In sedaj so pobirale miške darila pod božičnim drevescem: dedek je dobil novo, sivo haljo za dom, očka vezene eopate, ročno delo svojih hčerk. In tu ie na*a Miška zopet videla, da je vse to iz skrinje njene babice. Miška nevesta je dala svojemu ženinu dve svileni kravati, sttma na ic dobila novo ruto iz rožaste svile, ki jo je bila izgubila Zvikina punčka Ojda, ko je prišla nekega večera iz gledališča, pa jo je drugo jutro zaman iskala. Sestrica, ki je hodila še v mišji dekliški licej, je poskočila od veselja do stropa, ko je dobila novo obleko za plesne vaje iz bele svile. In dečka! O ta dva sta dobila Igrač, da nista vedela, s katero bi se najprej igrala." Hrustaček, na-vlhanec, da mu ni bilo enakega, je brcal, kakor pri nogometni tekmi, plišast gumb, ki ga Zorka ni mogla in ni mogla naiti, ko j- bila še dvo-nožna Miška. Lizaček, mlajši bratec. je spuščal zmaja iz papirnih zrezkov, ki so bili padli na tla, ko je delala Zorka knjižna znamenja za papana. In slednjič je prišla mamica na vrsto. To je bilo moke in sladkorja in slanine v majhnih, modrih škrni-celjčkih, rdečega in belega mila in čokolade! In poleg vsega drugega je Zorka Miška opazila tudi košček svojega poprnjaka, ki ga je bila dobila v obb'ki srčka. »To je moje — ali mi ne daste nazaj molih lepili stvari I?» je hotela vzklikniti. Toda čudno -- no- benega glasu ni mogla spraviti iz sebi., niti zacviliti ni mogla. »Izsledili smo lepo, špecerijsko trgovino; tu bomo odslej vedno kupovali,* je pravila starejša hčerka. «Rajši reci, da boste kradli !* je hotela vzklikniti Miška, pa ni mogla. »Ah — ampak tista velika, bela mačka z zelenimi očmi, ki stanuje nedaleč odtod, — te se strašno bojim,» je rekla mlajša sestrica in srce ji je utripalo pri teh besedah. Miška Zorka bi se bila najraje glasno zasmejala. Kako je tale mala miška neumna — boji se lepe bele mucike! »Jutri bomo imeli praznično pečenko iz slanine; zavohala sem jo, ko smo hitele od nakupovanja,* je poročala mati. »Kar ponjo grern, de je kdo drugi ne odnese.* Vzela je klobuček, plašček in torbico. Tip-tap-tin-tap je letela Miška, ki je prisluškovala, nazaj po temnem hodničku v svojo otroško sobico, da bi je ne zalotili. Ptt. jka Ojda se je naveličala čakati. Zaspala je kar na tleh. Miška oa ie vohala na vse strani. Dišala ji je slanina v kotu — ej, kako ji je dišala! To bi gledala mati miška, če bi ji kdo odnesel pred nosom tolsto pečenko! Zorka Mi* ška je čisto pozabila na past, tako ji je dišala slanina. Tip-tap-tip-tap je capljala v kot, kjer je bila past in —■ klap! past se je sprožila. Miška je strašno zakričala — repček ji je priškripnils neusmiljena past. Prestrašila se je in odprla oči —' in glej, ležala je v svoji beli poste* Ijici in stiskala punčko Ojdo k sebi. Gledala je začudeno okoli —■ nič več ni imela šiljastega smrčka, ne sivega kožuščka, ne repka — hej —1 Zorka je bila zopet dvonoga Miška. Pri postelji pa je stala kuharica. «No, Zorka, to si se prestrašila, ko se je sprožila past! Pa smo tudi ujeli miško — veliko, staro — veš. sem jo že utopila. »Mišjo mamico?!* je prestrašeno vzkliknila mala Zorka. »Ah, ubogi, ubogi otročički!* Solze so se j! ulile po gladkih ličkih. Čeprav so ji miške ukradle košček poprnja-kovega srčka, so se II vendar straš' no smilile. Uit ▼ Beograda Klerikalni tigri da doma H. A. C.: Božična domača naloga Od i. stoletja po Kristu se »veta Do£> in Arijancev se Je ta praznik Siril na Iztok, in tekom 5.-8. stoletja so se Ž njim združili tudi nekateri starejši in novejši prazniki, tako da je nastal končno pravcati krog boiičnih praznikov, izmed katerih so pozneje nekateri zopel izgubili svoj prvoti j večji pomen (n. pr. fnedolžni otročiči* s šego šibanja itd.). Božični prazniki so prišli v naše kraje z Bavarci, Turinžani in Franki, ki eo nas podvrgli in v znamenju »rSčanstva zdrobili naše kneževine, uničili naše plemstvo, zarobili naše svobodnjake, zapirali naše svetitelje; «— znan je slučaj bratov Cirila in Metoda. Tako se je začelo okrog leta 750. pod Arnulfi in drugimi german-fcko-krščanskimi junaki in se je nehalo s Karlom Poslednjim leta 1918. Koncem decembra so v tisti dobi Germani že povsod praznovali svoj Juiklapp. Znaten del njihove prastare vere v bogove in duhove se je spojil t krščanskimi predstavami, temelječimi zopet na starorimskem panonskem in pa srednjenzjatskem miselnem kompleksu. S tem konglomeratom predstav se je pozneje združilo Eo simbolično tolmačenje, da se je luč krščanstva rn-liia nad nami a Kristo-fcim rojstvom tako, kakor se koncem decembra nehn najkrajši dan in najdaljša noč ter se solnce zope^obrne. Tudi Slovani smo imeli svoje šege in obrede, slične in skupne vsem in-dogermnnskim narodom, b katerih skupini pripadamo. Tudi naši davni dedi so poznali ln obhajali dva časa, ko se solnce okrene. To sta bila oba kresa, letni in zimski. Kakor vsi Indo-germani, so tudi Slovani na oba kresa netili ognje in čez nje skakali ter uganjali vrsto sličnih simboličnih versko-prirodnih obredov, kl so česlo izzveneli v orgije, bili pa so v najožjem stiku z vsem od prirode odvisnim in ž njo tesno spojenim življenjem. Poletni kres se nam Je ohranil do dandanes. Zimski s svojo koledo, bad-njakom (hrastovim štorom) in s svojimi libationes, čarolijami (me>anjem ogorka, blagoslavljanjem po hišt itd.) ter i celo vrsto drugih nam že neznanih obredov se je pa umaknil novim obredom. «Ze wihen nahten>, csvete no?i> go stopile na mesto — prejšnjih svetih noči. Stara mitologija se je umaknila novi, stara politična mof Je klonila svoj tilnik pred novo, osvoje-vnlno. »Vnljhun, sin Knjtimara, boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero. Z A vrel jem Droh se več mu v bran no stnvi. Končano njuno je mar-sllitero življenje. Kri po Kranji. Koro-tanl prelita, napolnila bi jezero.* V zavest našega narodn so po katastrofalnem porazu vcepili predstavo, d« , veleva poslušnost. vdanost in poVorSčino tujemu gospodarju. Nastopila jo dolga nrktlčna noč. Je že zdavnaj izgubil svoj prvotni pomen in Je le še vsemu po zunanjosti krščanskemu svetu lastna rodbinska veselica, ko si vsakdo skuša oddahniti, ko počivajo šole, uradi in kon-torji, ko si vsakdo želi priboljška in novih nabav ter večjih doklad. Po izložbah se pojavijo razna priložnostna darila od knjige, peresnika ln nogavice do luksusnega avtomobila In kožuhovinastega plašča. Ve« svet živi v znamenju paketov. Vendar je bnš letos presneto sitno, da se ne nadaljuje priljubljena navada inflacije. Zato nema pare, in paketni promet je letos prav mršav. Ne groslsti, ne detajlisti niso letos zadovoljni. Sicer zopet vabijo lepe Izložbe, zopet se občuti konkurenca, zopet je ponudba velika, toda kupci nočejo. Kadi bi. pa ne morejo. Nemarni davki in Še bolj nemarne takse, kriza gotovine, visoke obresti, majhni prejemki, povsod zastnnki, — paketov letos nI, kjer so, so majhni, in v njih ni nič prida. Le izjeme se še pobahajo, pa teh Izjem jo vedno manj in vedno jo pozornost vzbujajo. Vkljub vsem tem kalamitetam in šikannm se odpirajo srca oni sentimentalnosti, ki je za tn Čas predpisana. Mamica pripravlja drevesce in dera ugibajo, kaj jim božiček prine-ska. Bolj bistre jrlavlce že vedo,- ker so pravočasno pokukale v skrinjo zaveze. Drugi šele bodo razočarani. Namesto željene železnice «11 trobente j'h čakajo prozaične obleke, čevlji, rokavice in mnogo, mnogo premalo čokolade. Mamica in tatek bi rada, pn bog pomagaj... V redakcijah so sedaj tčžki dnovi. Topli velrič prave ljubezni veje po naših kolonah. Vladni (in spe) na* pozdravlja. Kopljemo se v solncu nad Hriba-ricami in se razgledujemo od Krna dn Triglava. Smuči pa smo za trenutek sneli ln pokoncu vtaknili v trdi globoki sneg. Vrisknje smo ogledovali oledenele grebene in njih modrikasti oklep. Visoko pred nami so se belilu pobočja, fino izcizelirana od plazov in padajočega kamenja. Potem smo šinili nizdolu ln zarisali v trdi srež svojo vijugaste smučino, ko veter smo brze-11 po strmem senčnem pobočju mimo Mišeljske in ftmnrjetne glave, po ml-šeljskem Jarku na zapuščeno, belo pokrito Velo polje. Pi lurna smuka nas Je vrgla z enega pobočja na drugo, na največje začudenje Vernarja, ki nam je v pozdrav spustil nel aj skal v dolino. V Vodnikovi koči smo poten imeli božičnico, za katero bi nas sm®-la zavidati vsa Ljubljana. Celo Sentpeter». S tem delom, v katerem se jo mladi pisatelj oprostil tnalo ne vseh svojih hib, pretiravanja in drugih umetniških nedonatkor, je dokazil, da mu je bilo vso njegovo dosedanje pisateljevanje več ali manj zgolj lipanje iu iskanje, samo priprava za širok, smel epičon koncept. — Dejanje po-Vesti je pisatelj postavil na zgodovinska Ua Sentpetrfikega predmestja in okolice 'iot Škofov kfczult i. dr., v domove starih '.odbin ljubljanskih cuetarjev. Z elementarno eugeetivriostjo in izredno barvito-btjo razpreda usode treh takih rodbin, ?tti prepleta z zgodovinskimi reminiseen- cami to poji z napetimi, eruptivno piea-nimi prizori teh gTčavih napol kmečkih, napol mestnih tipov in značajev, kakrSni so skupina šentpetrskib beračev, rod Cunjarjev, župnik Ho'/,man, u4itkar Luka I. dr. Marsikateri Ljubljančan in tudi drug slovenski človek bo utegnil v njih zagledati obraze svojih neposrednih prednikov. Roman bodo x užitkom čitali ne samo inteligenca, marveč tudi uajširSe plasti občinstva. Vzbudil bo splošno zanimanje In priznanje. Razen tega vodilnega romana bo Zvon objavil ie celo serijo manjših pripovednih spisov. Vladimir Levstik priobči prevod doslej še neznanega, šele po vojni odkritega obširnega poglavja Iz romana »Besi. F. M. Dostojevskega. Vsi, ki poznajo to veledelo svetovne literature, bodo t neprekinjenim zanimanjem po-užili Levstikov sijajni prevod. En prevod zanimivih Balzacovih »Contes dro!a.tiqu-ces» objavi dr. A'. Debeljak. Vsa pažnja pa bo posvečena originalni noveli. Z njimi bodo zastopani: Ivan Albreht s »Povestjo iz Preloma«, Cvetko Golar s svežimi kmetskimi povestmi, Anton No-vačan s krepkimi prizori in odlomki iz romana »Ugasli vulkani*, dalje Marija Kmetova, Miran Jarc t dr. DaljfSo dramatično študijo objavi France Bevk. V pesniškem delu ostanejo listu zveati vsi dosedanji sotrudniki, razen tega se objavijo prispevki nekaterih nadarjenih mlajših poetov. V esejističnem delu bo zastopan predvsem dr. Ivan Prijatelj z obširno študijo o mlndoslovenKki literaturi. Vsakemu či-tatelju Zvona jamči avtorjovo ime za Izreden užitek. Daljši literarno-estetski esej priobči dr. J. Kelemlna; ta članek je zanimiv n» samo radi svojih Izsledkov, marveč tudi, ker načenja za na« povsem nova vprašanja- Dr. Fr. Kidrič je Izročil uredništvu dragoceno literarno-zgodovin-sko razpravo, dr. M. Dolenc zanimivo zgodovinsko Studijo iz preteklih stoletij 'naSe Dolenjske, dr. Fr. Veber esej o psihološki strani umetniškega ustvarjanja, dr. A. Pirjevec toplo pisano ocenitev dela našega pokojnega znanstvenika Pleterš-nika. Ilkratu bo prinaKal iist krajše eseje irt članke iz. vseh panog umetnosti, v prvi vrsti seveda inozemskih literatur, posebno slovanskih. KnJRevns. poročila in Kronik« ee i urede »Istematičneje, tako da bo poročanje o raznih panogah slovstva enotnejše. Predvsem bo uredništvo poročalo o znameriftejših pojavih v Inozemskem slovstvu, da bo listek nudil Inteligentnemu čifatolju pregled preko svetovnih j umetniških pojavov. 0 drami bo poročal urednik lista, o operi Marij Kogoj. Novost za Ljubljanski Zvon bo priloga • Bibliografski Vestnik*, ki bo po možnosti priložen listu Ip nudil kolikor mogoče popoln pregled vseh novo Idšllh Jugoslovanskih publikacij. Ta Vestnik ne bo samo neizogibno potreben vsakemu znanstvenemu delaven, marveč tudi I ar ji tu, |d »e hoče Informirati o jugoslovanskem knjižnem trgu. Ta Vestnik bo urejal poseben strokovnjak. Radi podraiitve tiska ln papirja ter povijanj pisateljskih honorarjev je bila uprava lista primorana, povišati naročnino na 180 Din letno. Naročnina se plačuje tudi polletno, četrtletno In s posebnim privoljenjem v mesečnih obrokih. List se narota pri Tiskovni Zadrugi v Ljubljani. Uredništvo ta upravniStvo Ljubljanskega Zvona. Gašperček—jubilant Ob stoti predstavi marUonetnesa glo-dalBča v LJubljani Kaj se pravi gledati lutke? Doživeti nilh ekspresivno notranjost? Poslušati, kaj govore? Ali obupavatl nad njimi, ker so Iz lesa ln Jim Je treba šele sproti vdihavati dušo? Indijski Kritiki lutk govore o marljone-tah kakor o »bitjih«, kl se jim Je treba približati z ljubeznijo, svetostjo ter lik-cljo. da žive kakor mi, samo da so od nas manjše ln čudežnejše. Srce Je namreč kakor otrok: mrtev predmet oživi pred njim, začne govoriti, dobi videz resničnosti... Q lutki, kl Je predočevala žensko bitje, pISejo ti kritiki: »Ce bl opisovali njeno zunanjost, bi se utrudili In še bl fe ne optsall. Lutka Je ljubka, elegantna, čarobna, zgovorna, živahna; pokazala Je, da bl bila kot mož vplivna In kakor ženska vdana, radi česar bi bil lahko »rečen vsak, kl bl Jo dobil za ženo*. DrugI kritik pa Je dejal: »To ti Je prava kraljica petja In princesa. Kdor Jo sreča, se zaljubi vanjo.* Starim narodom Je bih lutka neftaj malone svetega, gotovo pa nekaj zelo važnega ln pomembnega v njihovem duševnem svetu. Neki gospodar lutk v Perziji Je dosegel velik uspeh. Prikazoval Je gnilobo uradništva In šah Je šel takoj na delo In Je odpustil uradnike. Izboljšal položaj ter s tem rešil deželo pogube. Iz dvorov in zasebnih marijonetnlh gledališč te lutka polagoma utrla pot v svet med Javnost Tako Je dobila tudi svoj uinctnlško-soclalrti pomen. Njen dom pa Je najbrže svetla in sveta Indija. Polagoma Je lutka prišla na zapad, kjer Je tehnično napredovala ln zato Izgubila marsikaj na svoji privlačni čarobnosti. Ker Je bila Indija natančna ln ostra v izpolnjevanju svoje religioznosti, Je bila lutka v Indiji religiozno spoštovana- Arabija In Turčija sta jo obdali z novim življenjem, polnim klpečega soka. To življenje pa se je vrtelo že bolj okoli ljudi kakor okoli Boga. V Evropi je postala lutka problem življenja. Zavita v barvast pravljičen pajčo-lan, ostro govori, kritizira družbo, ftno tronlzlra, z eno besedo, romantično Individualno obsoja leno, mehanično vsakdanjost, katero žive ljudje. Kakor skoro vse novejše romantike pa vsebuje dobršno mero ostrega realjzma, s katerim pridobiva na plastiki. Vsakdanjo resničnost poživlja s svojo besedno barvo In io po-btje često z enim satnlm svojim gibom. Zato Je treba uživati marljonetno gledališče romantično preprosto, t. j s srcem. Kdor Išče v lutkah kvalitet Igralcev, Je na napačni poti. Pri lutkah smemo Iskati In doživljati samo pravljISnost. Lutka le kakor barvna nlansa: treba Jo Je gledati. Lutka Je zvok: treba ga je poslušati. Zvezo pa moramo občutiti s srcem; z razumom Je ne bomo našli. Obleka na lutki Je Izraz njene notranjosti. Vsaka lutkina kretnja Je simbol enega elementa. Lutka Je ekspreslonlstično bitje, ki govori eplgramatlčno. Njena niansa dobi obeležje šele v grupi resnic, katere podaja z tovorom. Zato Je treba t lutko žfvetl naivno In preprosto; lutka ni človek, to je bai njena posebnost 5 skepso sem Sel prvli v marljonetno gledališče;, pa sem te Iskreno nasmejal In se nazabaval. Videl sem pred lutkami ljudi, kl niso bili ljudje, ampak samo majhne lutke, prisrčne in odkrite, ln ko sem Jlb videl, se ml ie zdelo, da ti majhni igralci samo posnemajo one, Id so včasih' leseni, ter se nasmihajo malenkostim la smešnostim. Neki pisec pravi, da bl bilo treba pisati zgodovino marljonetnega gledališča poleg zgodovine drugih gledališč; pri nas pa je treba marljonetno gledališče šele utemeljevati. Treba je ljudem sugerl-rati, da Ima marljonetno gledališče tudi svojo umetniško vrednost. Kdor tega m verjame, naj se sam napoti v hram tutit, tn videl bo, da Je to resnica. OAŠPERCEK — KURENT. Meni svira dobra votk, I to Je muzika najbolja. Županilč. S tem geslom v srcu stopa v svet Oa-šperček, muzkant, lump In veseljak. Ml še vedao ne vemo, da ie dobra volja on« gonilna sila, ki ustvarja velike dobe ter pripravlja semena za svetle čase. Oospod MUan Klemenčič, ofie sloveti« sklh lutk, nam Je prinesel OaSperčka tts vse njegove brate In tovariše. Ustvaril nam je gledališče svoje vrste, kjer človek pozabi na vsakdanjost, njene skrbi Isj more. Vselej, ko pride razum do absolutni nadvlade, izgine ik človeške družbe pristna kultura, kultura srca- Vselej v takti dobah zazveni odnekod kile: »Nafti, nazaj k čistim studencem!* Tudi danes, ko napoveduje fllozot Spengler razkroj sapadne kulture In napoveduje kot njeno nadomestlto mlado 1» življenja zmožno rusko preprosto natur-nost, se moramo obrniti k vrednotam, kl nas lahko umirijo, V tej dobi Je prlSel k nam Gašperček* Kurent, da nam pokaže Jalovost forme It) bogastvo še tako preproste vsebine. Za Oašperčkom stoji osebnost g. Klemenčlčz. Pravijo, da se nam obeta celo nekaj dramatičnih del za Oašperfika. Do sedaj st« zanj pisala dr. Lah tn Miran Jarc. Nag Oašperček torej Ima že svo|e gledališč« In polagoma dobi v usta popolnoma slo. venske besedo tn misel. Zato Je potrebne« da dobi tudi svtfjo publiko. Oašparčkova publika naj bo v prvi rr« stl mladina. Ob stoti predstavi želimo našemu ljubemu OaSperčku polnih peharje« zdravja, humorja ln vedrine, kl ie v stana razpršiti sumorne skrbi, kl grenijo življenje nam starejšim in potom nas tudi najmlajšim, našemu naraščaju. Končni uspeh Zlatorog natečaja Na na.t natačaj se glasi odgovor: Le Zlatorog milo da belo perilot Bprejeli smo skapoo 17.22O Peiltev. Od tega je 11.750 pravilnih, ogt&uck napačen. Ze samo 8776 rešlloev je posabllo aa konca tega stavka klicaj. R-uii t« ogromne množine prijateljev nalega Zlatorog mila, kl ga Ima pri starih In mladih, kot bogatih tako tudi ubogih, smo prvotno množino uagrad za HO daril povišali« tako da cnaš&jo nagrade skupno Din 5000'—. Med pravilnimi reSitvam! je žreb določil sledeče nagrade: U . do iiO. uagrada v vrednost! Din 100 — Ml uagrad izven re00-— 8. „ „ „ „ 3t>0-— 3 do 10. „ „ vrednosti „ 'MO— Vsem refiileem posebno veliki množici pesnikov in risarjev, se salvaljujemo le na tem štoru, li našemu pose oemu veselju smo že ob tej priliki dognali, da je izrek: Le Zlatorog milo da belo perilo I xpcpolnooa opravičen io da oeJe milo radi svoje prvovr-tne bakovorti tudi drli smisel isreka. Radi tega uaj »ahteva vsak pri svojem trgovcu le Zlatorog milo. Tvornice Zlatorog, Maribor. t. darilo v gotovini SOO Din. RMlkS Malei. K»mnik. Oodlt Z 2. darilo v gotovini >00 Din. Jos. Fstar Kranj it. 3. 3. darilo v gotovini 200 Din. Marija %K. ha Colarlč. Kostanjevici. Dolepitk«. A »« /V >. t\ *« A m » » - v » A A *. t\ /S v» /y • <. /v m , A v /V v , /V /V A * - t\ * s. /V •» ». t\ ¥ \ A »» /V m » /V * * /v ». t\ •» /v »» t\ •. i\ r » /V • « /v • « a g^gj;-- Vseh vrst Vino Žganje Likerji Špirit iz ARKO-ve tovarne raflnlranl 96 7 •/„ najfinejii, brez vonja sirovi gorljivi vedno na skladlšfiu po najnižjih oenah. Telefon 5-18 „VINEA" Telefon 5-18 d. Z Ljubljana-Rudnik o. z. Ljubljana-Rctt Glavno zastopstvo tovarno „Arko", Zagreb ▼ae potrebščine sa jamsko In poljsko ialesnloo dobavi Is salog« „PR0MET,S,n-t:ho 5od Ljubljana tf Ikloltfi -Ts oeata A. sme Zdravnik dr. Pavel Kane ordlnlra od 9. do 12 are In od 2. do 4. ura na Gllncah ttev. 37 (hita Trlbufc). Trboveljska premosokopna družba, ravnateljstvo Zagorje, javlja tužno vest, da je njega zvesti in vestni uradnik, gospod OTON MOSER materialni upravitelj dne 24. dec. 1923 po dolgotrajni mučni bolezni preminul. Vestnemu našemu sotrudniku Časten spomin! Trboveljska premogokopna družba ravnateljstvo Zagorje. IV. bofttna priloga *Jatm* St. Sor, One 25. tecemtrra mj, (z delavnice demokratske stranke Nekaj podatkov in nekaj vzpodbude prijateljem in somišljenikom Boj mrtvilu Najhujši sovražnik napredku je in-diferenlnost Največje zmage se ne dosežejo na odprtem bojišču. Tudi Nemčija je bila v glavnem premagana v zaledju. Duhovi morajo biti pobiti, da se more govoriti o zmagi. Napredna stvar je začela najbolj pošati, ko se je polastilo naprednih boriteljev mrtvilo. Še danes, ko je maksimum indiferentizma ie prekoračen, zadevamo vsak dan na ljudi, ki se branijo političnega dela. Izgovarjajo se različno. Parlamentarizem je v vsej Evropi upadanju. A nihče ni na njegovo mesto postavil kaj boljšega. Mussulini-jerv poskus je na umiku. Propadanje parlamentarizma je morda bolj oslab ijenje zdravih strank, njihove notranje sile in kouipaktnosti. Cenimo nepolitično delo in ga uva-?ujemo enako kakoj- vsako drugo delo v družbi. A višek je vendar politič no delo, kjer se končno strnejo vse sestavine v eno udarno silo. Anarhija v Inteligenci prinaša sama od sebe popolno raztresenje in a tem uničenje akcije. Ne pomaga torej nič. Četudi izgle-la politično delo na prvi hip odurno, nehvaležno, se ga mora lotiti vsak, ki 'joče biti aktiven državljan. Seveda '.sak po svoje, a nihče ne sme biti indiferenten. Narod malih strank je kakor raz-Alta armada, ki si uied sabo pušča kri in ne vidi nasprotnika. Je torej vele-patriotsko in tudi kulturno delo, da sestvano delamo na ustvaritvi in vsestranski idejni in organizatorni izgrad nji velike državne stranke. To more biti le jugoslovenske, ne pa plemenska stranka. To more biti le svobodomiselna stranka, kl hoče narodu dati pridobitve znanosti in čisto resnico kot orožje in orodje za napredek, stranka verske tolerance in pozitivnega nravnega programa, ne pa struja apriorističneg. pseudoznanstva, verskega zelotizma in dvomljive moralnosti iz strahu pred peklensko kaznijo, To more biti le stranka demokratoma in socialne pravičnosti, hoče vse narodne sloje brez izjeme harmonski razviti in zaprečiti, da sden živi iz krvi drugega. Zato nas navdaja prepričanje, da Je JDS ua pravem potu, da bo končna naša državotvorna formacija, bodisi sama ali kot zrno, krog katerega »e bo zbralo vse drugo. Svoje veliko poslanstvo, da ustvari ideologijo nase državnosti, bo vršila predvsem, ako bo s svojimi mislimi pronicala v ves narod, jih z njim diskutirala, pilila in predelala. Mi nismo stranka avto-, ritativnih predpisov, ki jih potem do I tanijske konferenco prežvečijo, kakoj bi jih vcepile ljudstvu. Demokratsla metoda nujno veleva čim večjo publi-eiteto. Vsakdo je poklican sodelovati idejno s tem, da išče, po kakih načelih bi največ mogli koristiti narodu, in praktično z izvajanjem idej med ljudstvom in pridobivanjem ljudstva zanje. Naš glavni sovrag je mrtvilo. Njemu je napovedan boj. Šah mrtvilu napredne inteligence vseb vrst, akademske. maturantske, učiteljske, praktične! Kadar mu bo napovedan mat, tedaj bo .kmalu konec klerikallzma. In Slovenci bodo zasedli jako pozicijo v narodu in njihov vpliv v državi bo ogromen. Ob priliki obnovljenih stikov naše stranke z najširšimi sloji se je pokazalo razveseljivo dejstvo, da ljudstvo povsod zahteva, ne samo političnega Za napredno prosvetno delo va csrfrovBoga tarfja. Sfovecsko Ibog^* služi«. 1!.) Klerikalcem. Ali je katolicizmu potreben? Zloraba vere. Njegova sovražnost kulturnemu napredku. Zgodovinski pregled s posebnim ozirom na Slovence. 12.) Prostovoljna organizacija nar.Mla. Razmerje do razredne borbe. Stanovske ?tran!;»v Organizacijska načela demokrat-Zato smatramo za potrebno, da naša ekc gtran)ie. strokovne organizacije. Go-JDS poglobi Idejno stran svojega dela. fpodar!(Ue organizacije. Zadružništvo. Mla-NaS program razširiti v mase, izgraditi j>PngtVo. ga v podrobnosti, zaokrožiti ga po našem na prefeklo poslovno aobo Ss M i zaupunjem obračati v bodočnost Dasi se z uspehi in napredkom D« moremo še zadovoljiti, saj še vedno tu in tam obstojajo nedoslatki in po-greške, kaže delo vendar že zdravo tendenco k okrepitvi enotne napredne misli tudi v Sloveniji. Da to tendenco okrepimo, to bodi demokratom geslo ob vstopu v novcj leto. svetovuem naziranju, to nalogo treba, da vzamemo še resnejSe v roke. ce drugi tega nočejo, pa mi hočemo na ideji graditi pouka, ampak da si zlasti želi tudi evoi° stranko. S tem pa naj ne nastopi predavanj iz vseh polj znanosti in praktičnih ved. Od premnogih strani nam vedno prihajajo prošnje za predavanja in moremo vsled tega z do sedaj razpoložljivimi močmi zadovoljiti le del te potrebe. Bil bi neodpustljiv greh, če bi ljudstvu v trenutku, ko se je v njem pojavila plemenita želja, ne nu- okostenelost in doktrtaarstvo. Novim potrebam primerno naj se program neprestano razvija. Da se (gradi tn poglobi ideologija jugoslovenskega demotratiima. se Je načelstvo ljubljanske JDS odločilo izdati najprej nekaj brošur, kjer se bo sistematski obdeloval naš idejni program in z ozirom tia velike državne probleme potrebne kon- dili vse potrebne podpore. To velja ] kluzije lz njega za uašo stranko tem bolj, ker je v| Nismo »e 6e mogli dokopati do trajne njej združeno toliko inteligence. j lastne revije, kjer bi naM prijatelji mogli Prisiljeni smo zato apelirati na celo- zbirati znanstveno gradivo, iz katerega se kupno napredno inteligenco ijubljan- more Črpati materijal za izgradnjo prosite oblasti, naj se v čim večjem šte- grama. Tudi publicistična revi.ia je za-vilu prijavi podpisanemu tajništvu ali * - Zvezi kulturnih društev za predavateljsko delo. Kakor je bilo objavljeno, sta tajništvi JDS in ZKD vsako v svojem delokrogu pripravljeni upoštevati obstoječe gmotne razmere predavateljev s tem, da se jim povrnejo potni stroški z dnevnico. Poleg tega pa, da se more zadovoljiti klicem tudi na vse strani, smo se odločili, da ustanovimo deset stalnih mest potovalnih predavateljev. V to svrho naj bi se javili inteli-genti vseb strok, ne le oni z akademsko ali srednješolsko izobrazbo, marveč tudi praktiki z življensko izkušnjo, ki čutijo v sebi sposobnost in veselje za podeljevanje znanja in izkustva tudi drugim. Vsak naj si izbere stroke, katere obvladuje. Predvsem so dobrodošli strokov-] časno zastala. Upamo, da nam leto 1924. d4 dovolj mofi, da popolnimo to občutuo vrzel. Predvsem treba v brošurah na 1—8 po-!ab obdelovati sledeča vprašanja: J.) Jugoelovenski nacionalizem. Pregled razvoja jugoslovenske narodne zavesti. Razmerje med iugoslovensko in plemen-sko-narodno zavestjo. Potreba kultu nega edtastva, a nepotrebnost nivelizacije zlasti tudi glede književnosti jezikov. Kakšno državno obliko zahteva čim na-glejUa nacionalna konsolidacij?? Primerjal je z razvojem drugih narodo». Stali-?Se raznih strank v tem orini. Dokumenti. 2.) Naša načela glede »troja celokupne javne uprave v edinstveni državi. Zakaj j smo proti federalijmu in avtonoral»niu? I Proti centralizmu ta samoupravo občin, ; okrajev, oblasti, stanovskih., socialnih in | iavnogospodarskili zavodov, 8.) Ekskurzija o jugoslovenski mnenji Potrebnejfa pojasnila o vsebini, ki so naj obravnava v posameznih brošurah, ki lahko obsega,io 1—8 tiskovne pote in bi naj bile pisane poljudno, daje tajništvo JDS. Razume sc, da z gorenjimi točkami predmeti niso izčrpani in Je pisateljem dana svoboda, da izpolnijo toma, ririočse pač glavne smeri in namena brošur. Razume se, da bo piscem za njih delo, ki bo sprejeto, priznan primeren honorar po dogovoru ali po odmeri posebnega odseka. Rokopisi naj bi se poslali do 1. februarja 1024 tajništvu JDS. Umestno pa je, da se jih prej pismeno avizira, da ne bo preveč paralelnega dela. V L i u b 1J a n i, 22. decembra 1028. ffatelatv* JDS v Ljubljani: dr. Zerjar. Nekaj bilance o organizaciji JDS v ljubljanski oblasti Ob sklepanju računov in pregledovanju poslovanja v letu 1923. je naša dolžnost, da na kratko orišemo prizadevanje in uspehe naše stranke v njakt ki bi znali poljudno predavati: I politiki: Balkan Baikancem. Bolgari, Grki o državi in njenem ustn ju, o vseb panogah državne in samoupravne administracije, o gospodarskih vprašanjih. finančnih, davčnih, posebno pa takih, ki zanimajo našega krnela, torej o raznih poljedelskih strokah, pa tudi našega obrtnika in delavca. O socijalnih vprašanjih, o zdravstvu, dalj : o temah iz vseh polj naravoslovnih ved, iz zgodovine, zemljepisja s posebnim ozirom na naš narod itd. Naši potovalni predavatelji bi ta »voj poeel lahfco vršili pole.« svojih druorih služb ali zasebnih opravil. Poleg izdatkov bi jim bil zagotovljen stalen honorar po dogovoru, ki Romuni. Mala antanta. Slovanstvo. Francija in An"Iiin. Jugoslovanska iredenta in diaspora. Amerik«. 4.) Saša ekonomska osvoboditev. Varstvo narodne posesti remije, obrti in zaslužka. Kolonizacija ogroženih krajev tn sploh politika utrditve meji. Stališče napram narodnim manjšinam, zlasti Nemcem. B.) Kako hočemo dvigniti produktivne sloje naroda? Naš kmet tn njegovo proizvajanje centralna opora gospodarstva tem času. Razcepljenost v naprednih vrstah, ki se je pokazala ob početku leta 1023., je prejela v mračnih volitvah svoj zaslužen pouk. Vsi, ki so se borili proti glavni uositeljici pravega in iskrenega jugoslovenstva in proti edini resni zastopnici modernega demokratizma, so doživeli šolo, ki naj privede zaslepljene do lztreznjenja. Demokratska stranka, ki je od vsega svojega pocetka delovala v smeri h koncentraciji razdvojenih naprednih sil, je tudi sedaj stopila na čelo tega gibanja in našla v ljudstvu izredno mnogo razumevanja. Zdrav instinkt ga ie vodil k pravi odločitvi, poleg tega pa mu je pokazala pravo pot tudi agilnost in delavnost pijonir-jev demokratske misli. I Samo nekaj številk, ki naj brez ' pretiravanja pokažejo aktivnost naše bilance! Koncem leta 1022. je poslovalo redno 18 krajevnih organizacij, koncem leta 193Š. pa vzorno posluje 71 krajevnih organizacij, poleg tega pa še Delo v mariborski oblastni organizaciji V mariborski oblasti je po nesreč uem izidu volitev 18. marca 1923. v strankinem delu trenutno nastala stagnacija. Strankino natelništvo in tajništvo pa je kmalu zopet prijelo zn delo in pričelo z oživljenjem in Izpopolnjevanjem strankine organiza cije. Sklicevali so se krajevni in okrajni sestanki zaupnikov, občni zbor? krajevnih in srezkih organizacij, snovale so se nove organizacije. V neštetih okrožnicah Je strankino tajništvo dajalo navodila za nadaljnje delo. Ustanovilo so je devet novih krajevnih organizacij, 10 jib je v pripravah in se ustanove v najkrajšem času. Danes šteje mariborska oblastna organi' zacija 30 krajevnih organizacij. Strauka je pričela v mariborski oblasti tudi s prirejanjem javnih shodov, zlasti ua deželi, dasi se ji stavbo tozadevno celo zapreko s strani <%u-gih naprednih strank. Na oblastnem občnem zboru stranke dne 25. novembra t. 1. je bil izvoljen uov odbor z dr. Lipoldom na čelj io se je določil podroben ptograr* za delo v bodočih mesecih. Razvestfljivo je. da stranka napreduje tudi na deželi, dokaz temu več novih krajevnih organizacij v popolnoma kmečkih ob-čiuali (št Peter pod Svetimi gorami* Ceršak, Veržej Itd.). V politično šolo JDS v Ljubljani, ki se je vršila od 9. do IS. decembra, je mariborska oblastna organizacija poslala 7 mladeničev, v politično iolo prifetkom januarja 1924 jih pošlje 5, začetkom februarja pa predvideva lastno politično šolo v Mariboru. V svrho okrepljenja organizacij*«-ga dela se je sklenilo ustaijsvitž okrožna tajništva za Prekmurje, a šaleško dolino, za ptujski okraj in za celjski okraj. Okrajno tajništvo v Šoštanju za šaleško dolino že posluje, v Murski Soboti prične poslovati z no. vini letom. Največ pozornosti posveča strank« zlasti predstejočim oblastnim, srez-kim in občinskim volitvam ter se vri« v tem zmislu potrebne priprave. Jugoslavije. Program ze njegovo duSevno 32 pover;enjštev ki ge bodo v do- • n HA>nAclilM Alvoriila«? a tir* r"n» mkfAh - ., • » se bo ustno sklenil z vsakim posa-, (n valulno politiko. in gospodarsko okrepitev. Agrarna reforma. NaS program sa obrtni stan ta povzdi-go industrije. Vodilna načela za carinsko mernikom. I i • j.i« „,„•„„„;>„ ' 6.) Na?a socialna vpražanja. Dalo na- ZVala, tako da se (e tekom letošnjega L"11™.® t' « ' Prodnih slojev za moralno okrepitev ljud-(leta po Pv„Dščinskih volitvah v u.ar- stva. Metode našega karitativnega in nrav- cu vtju0 rjjj občnih zborov, sestankov nostnega dela Socialne institucije, Delav- in shndov, razen Tlevilnih drugih, kjer »ko zakonodavstvo in njega izvajanja. Po- j odposlanci iz centrale niso sodelovali. sebni socialni problemi Slovenije: izpelje-1 • ■ ----- J " — ništvo, vinfčarstvo. Delo za zdravje. glednem času pretvorile v krajevne organizacije. Kjerkoli je dežela zaprosila za pomoč centralo, se je stranka klicu od- predavateljem tajništvo JDS za ljubljansko oblast do 6. januarja 1924. V Liubtlani. dne 19. decembra 192?. Načelstvo JDS *a ljubljansko oblast. Razpis sodelovanja pri izgradnji jugoslovanske demokratske ideologije Nečuveni so pojavi materijallzma, ki s o vprav cinično uri vajo v na!ie javno življenje. Celo velika stranka (radikalska) brezbarvna v najvažnejših vprašanjih, ki dele človešlvo tn narod v razne tabore, skuša političnim bo em odvzeti vsak idejni temelj ter jim dati samo materijalistični , Poleg organizatornega dela pa je narodno vrgiia demokratska stranka tudi v ve-I likem obsegu prosvetno delo. Naše 7.) Svobodna misel in nje zasluge za krajevne organizacije so prirejale človeško kulturo. Njena metoda razvija predavanja, ki eo bila pristopna tudi ____----)--------P.vllltlfl . i .t_____1,- _______-__.!.' H~lC najžlahtnejšb sadove človeškega razuma. Razmerje do verstva. Politima etika. nečlanom krajevnih organizacij JDS in s tem je bilo jasno dokumentirano, 8.) Naloge države in uarodnib organi- <}a je stranki res za stvar samo. ne pa 7acij za povzdlr ___ I ' 'I 11 lin Dr. Ljud. Pivko: Pobratim Lujo Prizor Iz Albanije 1916 (iz knjige «Seme», ki iziJe te dni.) Ttae 24. februarja sapuščamo Ska-iar. Kake namene ima divizija z nami, Ja nas pošilja v pet ur oddaljeno vas Koplik? Slutimo, da smo straža zaradi nemirov v Črni gori in Prokletijih. . Pri občinskem studencu je vsak dopoldan m popoldan zbirališče naroda iz v«e vasi in menda tudi iz oddaljenih krajev. Pestro ljudstvo se gnote tued konjiči s svojimi sodčki iu raznovrstnimi posodami za vodo. A ni'.vtke v debelih črnih krilih s svetlim spod-ujim robom, s srebrnimi pasovi in z lepim nakitom v laseh stoje v skupi-tuih in ee razgovarjaja Mlada Amavtka se cepi od družbe ftt prihaja k meni, ki stojim 50 korakov ob strani. Vprašuje me srbski, če Jiem komandant. «Sem,» pravim. «AH veš, ch jo Avstrija ujela albanske oficirje Esidpaše?* «Ne vem. »AH nisi videl v Avstriji nikdar »lbnnskih oficirjev"?* Pomišljam. Spominjam se, da so pravil! v Ercegnovem o dveh oficirjih, koja so njeli. ko so vzeli prod boži-Sem neko italijansko ladjo pred Oračem. Videl eem jtl v kavarni. ! Zares jo čedna, snažna, sveže poboljena, i nadstropjem. Pred hišo čepi Ros. kuhar pri kotlih, ki kuha madžarskemu cestarskemu delavskemu oddelku. Rus mi odgovarja, da je ^barinla* doma, zgonj m mi' kaže na stopnic« zunaj y>od širokim kaponi. V steni vidim dolg želtvzen kavelj. Onstran plota se dvigajo leni Madžari v umazanih avstrijskih unlformaji, i dvorišča prihaja pet Arnavtov, ki so sekali drva in hočejo vedeti, čemu prihajam. Jedva sem na zemlji, da privežem kon.ia ob kavelj, so Arnavti in služinčad že pri meni. S temnimi poclsdi opažu;tejo ttioje delo in konja. N'ihovih vprašanj no um .-vam in ne odgovarjam, temveč odhajam urno po stopnicah. Arnavtje vsi za menoj. Vežna vrata odpira snha ženska ro-Sa. Starka stoli pred menoj, plašna, u^Tiienih oči, is me n_ nustl d^ljc- »Jesi-!i ti nana Luca Mirasa?* Pravi nekaj nerazumljivega, a fMf» pam, da je pritrdila, ker j«? kimala z glavo po arnavtskem običaju. Veliko napetost ji čitam z obraza. ^Prišel sem, da ti povem, kje li tvoj sin. Oficir Luc Miras je živ in zdrav pri Kotoru v Dalmaciji . . Dalje ne morem govorit!. Starka ffl8 grabi s suhimi rokam! za rame, za prsa, za, ?laro in me tlači v kot v veji. »Pomiri ee, majfco!* Arnavtl me zdaj no vrl »i a jo več Uv ko divje. Drug za drugim se spravijo jo v vežo in sedajo v velikem )>olknv gu ria tla, da vidijo, kaj prinašam. Ii knhinje v ozadju prihajajo žensk*, in do-ček, 1 Hotni brateo ujetega oficirja. Radujoča se majka- me Se vedno vlači v kot in rahlo se začenjam braniti z rokatni. Vsi pričujoči umevajo moj dvoboj s starko, sarno meni nft gre v glavo, zakaj izraža Arnavtka bao na ta neprijeten način svoje veso-lje. Ne suva me močno in vem. da me n« suva iz neprijaznosti, toda vajea nisem tega. načina. Odrinil sem majko. »Istina je, ks.r pravim. Vide! fretrl ga.* Pojasnjujem f.. kje sem ga •ndel fi da sem govoril v Koplifcu z njeno hčerjo. Novica vpliva, tako, da ne vedo, kako me zahvalili, if ^'t.v- Je se tedaj ona sklenjena z voditelji i tona o volilnih imenikih (člen l.j »e me-1 Opozarjamo vse somišljenike, da se te- < SKS pogodba za skupen nastop pri rajo torej tekom januarja 1024. vpisati v, kom januarja zanimajo za volilne imenike, volitvah " ■■D*#i»".*>»«»•»»<. al.i dnevnik namesto , ki bo zastopal tudi — SKS. Kam plove SKS? Kam je zašla pod vodstvom zelenih mladeuičev? Stavila se je pod okrilje skrabirane radikalske družbe najbolj propadlih slovenskih ljudi, ki jim pošten človek ne da več roke. Celo centralna radikalska stranka se jih je začela sramovati in je razpustila akcijski odbor, SKS pa so dobri? Mi ta obrat iskreno obžalujemo. A vidimo, da je nada na koncentracijo strank končana. Preostaja le še koncentracija naprednih mož. ki pojdejo preko nesposobnega vodstva na dnevni red. Kmečka misel ne sme propasti /arudi slepote zelenih fralfariev. ki so za skledo leče šli skupaj s klerikalci in z dr. Ažmanoviral radikali, da bi škodovali drugim napred-njakoin. Koncentracija prihaja. Narod gre na dnevni red preko njenih nasprotnikov. Zločin je sledi! zločinu, slovenske šole so izginile s površja, kulturni delavci so bili pregnani Iz domovine, ostalo je pogorišče. Toda slovensko ljudstvo je v trdni veri na boljšo bodočnost ostalo oeomajuno. Tudi oni, ki so vstopili v socljaldcmokrat-skl tabor lz gospodarskih ozlrov, so ostali zvesti svoji narodnosti. Zadnje čase se pa opaža vedno večje razburjenje med slovenskim ljudstvom, ua nasprotni strani pa peklensko veselje. Temu so krive sedanje razmere v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Ker Je slovensko ljudstvo na Koroškem katoliško, se nl čuditi, da Imajo mnogi naročene Iz Slovenije klerikalne liste. In Iz teh listov nehote vsrkava Jezo in mržnjo napram Srbom, ki jo gonijo v cnl sapi «Slovcnec» In njegovi priveski. Ker pa ie bilo koroško ljudstvo do sedaj jugoslovensko zavedno, jc nevarnost, da sc razširita nezaupanje v našo narodno državo ln separatizem tudi na Koroško, kar bl. pomenilo našo narodno smrt Jaz ne vidim v avtonomni Sloveniji nobene rešitve za koroške Slovence. Tudi Slovenci v Jugoslaviji se je nimajo veseliti, ker Nemec že koinaj čaka prilike, da bl posegel po zelenem Štajerju, da o Italijanih molčim. Ali pa smemo potem še upati na osvobojenje od strani Srbov, čc jih bodo Slovenci scdai, ko Imajo oni porušene domove, pustili na cedilu? Koliko pa smemo upati na rešitev od strani Slovencev samih, za katere ie seda) kompetentna SLS, smo videli pri bojih na Koroškem. Imel sem tudi priliko potovati po Sloveniji, kjer sem lahko rečem doživel razočaranja, kl jih ne bom pozabil vse svoje življenje. Besede kakor: »Slovenec sem, a Srb nisem In ne bom«, so ml pogosto do- Uradm popravki volilnih imenikov te bodo vršili v zmislu zakona o volilnih imenikih (čleu 2.) od L do 81. januarja 1924. Občinska predstojništva so dolžna uradoma, ne da bi kdo to zahteval z re-. venskega ablturijenta Llamacijo, vpisali v volilne imenike (vse, J se posrbimo ali ponemčlmo ali poitaliian-torej v občinske ln skupščinske) vse ose-; tirno!. Kar sem pa slišal od kmečkega be, ki imajo volilno pravico, a niso šo ljudstva me je sram povedati. Takih Slo-v pisane, na drugi strani pa izbrisati iz' vencev, kakor so v SLS, je tudi pri nas imenikov vse one, ki so umrli ali izgubili dovolj, a ti so v naših očeh nemčnrji. Ni volilno pravico. Tudi vojake, ki so od-' se tudi treba čuditi, da »Koroška domo-»lužili svoj rok. se mora uradoma vpisati vina. (t. j. ncmčurskl list) skoro v vsaki treznilo, da sem spozna! vso lilnavščino SLS In njeno pogubonosno politiko. Na moje veliko veselje nisem ostal sam v tem prepričanju, ampak sem našel mnogo somišljenikov na Koroškem, posebno med inteligenco ln Inteligentnejšimi sloji naroda. Delati pa hočemo sedaj nato, da kvarni vpliv SLS čimprej Izgine lz Koroške, a rad! tega hočemo ostaU šc ravno tako verni katoličani kot do sedaj. Saj je bilo tudi duhovništvo skoraj edino, ki Je širilo narodne ideje na Koroškem. Vendar zaradi tega še nočemo živeti z našimi brati srbskega imena v sporu, temveč jim kil -čemo: _ , , . »Brat mi rnlo, koje vere bioi» j y Število Jugoslovanov doma in na tujem Lahko rečemo, da ga ni naroda, kl bl hncl vse svoje pripadnike zbrane v eni državi; pri slehernem so manjši ali večji deli ostali pod tujim gospodstvom. Prav tako je tucjl z nami Jugoslovani. Le da smo mi toliko na slabšem, da so celo veliki predeli, poseljeni kompaktno z našim narodom, ostali izven nase kraljevine. Se vedno niso Italijani objavili uradnih podatkov, koliko naših rojakov je po njihovem štetju pod italijanskim gospodstvom. Zatorej smo še vedno navezani na avstrijske uradne številke in po njih je bivalo na Goriškem, v Trstu, v Istri, na Notranjskem in okrog Trbiža, dalje v Zudru In ua Lastovu najmanj 326.200 Slovencev In 146.100 Srbohrva-tov. Ponekod, zlasti v Istri, jc bilo laktično število naših sorojakov še višje, nego jih je naštela Avstrija, zato danes kljub izselitvi nekaterih naših vendarle njih skupno število ne more biti manjše nego leta 1910. K temu pa je prišteti še 52.003 beneških Slovcnccv, kolikor Jih je naštela uradna Italija leta 1910^ in pa 4910 Hrvatov v Abruzzih. Pod tta- vllo Jugoslovanov * Madžarski mirne vesti cenimo najmanj nn 120.000 duš. Število Srbov v Rumuniji tudi še ni uradno objavljeno. Pač pa imamo podatke o številu srbskopravoslauiih vernikov v rumunskem Banatu in iz teli Jc razvidno, da jc v Rumuniji M5u srbskih domov — brez Modoša in Parda-nja —, to je tedaj okroglo 44.000 duš. K temu je prišteti še 8600 katoliških Srbohrvatov, tako Imenovanih Kraio-vanov, tako da znaša skupno število Jugoslovanov v Rumuniji 52.600. O številu Srbov v Albaniji nimamo niti uradnih podatkov niti cenitve; vemo le, da eksistlrajo tamkaj — v Skadru samem jih jc bilo okrog 4000 —, natančnejšega pa ne vemo. V Grčiji biva v južni Makedoniji med našo mejo in Solunom okroglo 300.000 našemu južnosrbskemu prebivalstvu slič-nih Makedoncev. V vseh državah, meječih na Jugoslavijo, biva tedaj skupaj okroglo 1,200.000 Jugoslovanov. K temu pa nam ie prišteti še naše izseljence. Teh je največ v Ameriki, in sicer se nahaja po najnovejših podatkih v severnoameriški Uniji 635.000 Jugoslovanov, med njimi 195.000 Slovencev. Dalje Je nekaj Jugoslovanov šo v Kana- blvše annsoctjalne hlSe, kl so (o on pre. vratu spremenili v pravi »Dačil doni.., I naravno, od srca prihajajočo prt laz. uostjo me je sprejel drugi oče le ?:. -ščene dece, učitelj Slavoj Dimnik, t-: t d prevrata vodja mariborskega »DeOjega doina». V sedla sva se k preobloženi pisalni mizi, skozi zamrežena okna uhajala v sobo svetloba, v peči ie pra. sketal ogenj in jaz sem z žurnailstičm nervoznostjo obsipaval vzgojitelja , vprašanji. Naglo sva prešla porodne težave iu razvoj zavoda, ki je postal šele iz prvotnega dnevnega zavetišča celoter dom sirot brez očeta in matere. Nemi so zapustili razdrapano bajto, kl Jo . naša država lepo in okusno opremila v prvi vrsti oa znotraj. In v prej dolgočasno zidovje se je naselil tliil, skromni, a tem gorkejši dom zapuščenih. B, ij kot statistika m poslovanje, pa me jo zanimalo življenje deco in tako sva sc t voditeljem podala k njej. V kuhinji, mu-žnem in okusnem prostoru so že peri' za praznike, da bo vsega sladkega pravočasno dovolj. Majhen, menda deset-letni keberček veselega in polnega obraza s pristriženimi laski je pomagal mešati belo oblečeni gospe oskrbnici Druga pomagalka jc pripravljala tečno večerjo, rlž z gobami. Vsega v izobilj;;. Na vratih jc visel celotedenskl jedilni dl, v Meksiki, mnogo pa v Južni Ameri _______ _ ____ „.„„„„.. ki, zlasti v Argentini« In v Cile; njih j iislckV ki'V nadzoruje hllnf zdravuik, skupna vsota dosega število 90.000. Slovencev je med njimi prav neznatno, največ je Dalmatincev. Skozi veliko odprtino dobiva deca v I belili skodelicah hrano v obednico, kje i m, w„,j v„u„jh. »...»...mi i. m. I st°i° tri dolge oprane mize. Pri eni ic Na Novi Zelandiji pri Avstraliji Je bil-! meSčansko šo)ska dek)lca pisala nalogo Tam Je bilo toplo in mirna Skozi dru- v volilni imenik po odslužitvi roka. Ravno tako se vpisujejo vojaki, ki leta 1924. «voj rok odslužijo. Medtem, ko se zahteva pri reklamacij- svojl številki doslovno citira »Slovenca«. Komentarja menda nl treba. Vaši klerikalni listi so najtrdnejša opora vsenem-škc raznarodovalne akcije. On abljaio v rkevn postopanju strogo dokazilne listine,1 našem ljudstvu samozavest in zaupanje v ua podlagi katerih se zahteva vpis ali iz- bodočnost. Obtožujem Jih pred Bogom in i.-ris kakega volilca. tetra pri uradnem po- pred celim narodom. pravku volilnega imenika tekom celega | vimiarja csako leto ni trobi. Mnorro laže ' je torej spraviti volilne imenike v red in preskrbeti vpis v nje vsem onim, ki je niso v imenikih, pa so si v kaki občini volilno pravico že pridobili. V zmislu za- Tud! jaz sem bil prej kolikor toliko klerikalnega prepričanja, dokler nisem spoznal, da SLS ne kritizira le vlado, ki jc vedno in v vsaki državi potrebna kritike, ampak da ona vodi poguben boj tudi proti narodnemu u.icdinjenju. To me je tako Iz- zu 5000 Hrvatov. Naposled Imamo še Jugoslovanske, največ slovenske izseljence na VVestlal-skem v Nemčiji. Njih število se Je po vojni radi repatriacljc precej zmanjšalo. Število 100.000, ki se navaja zanje, je brez dvoma daleko pretirano; ako cenimo njih skupno vsoto s 30.000, pač gotovo nismo vzeli prenizke številke. Tudi slovenska kolonija v Egiptu se je tekom vojnih dogodkov izdatno skrčila; predvojne vsote 3000 gotovo več nc dosega. Vseli bolj oddaljenih izseljencev Jugoslovanov smemo tedaj ceniti z vsoto 763.000, od tega blizu 228.000 Slovencev. Izven Jugoslavije biva tedaj skupno 1,960.000 Jugoslovanov, torej blizu dva milijona, med njimi 710.000 Slovencev. Doma, v kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev, je 9,989.434, to je skoro deset milijonov ljudi srbskohrvatsko-slo-venske narodnosti, med njimi 1,024.761 Slovcnccv. Ako prištejemo k temu rojake pod tujim gospodstvom In izseljence, dobimo skupno število vseh Jugoslovanov na svetu 11,949.000, to ie skoro 12 milijonov, od tega Slovencev 1,735.000. Nič manj kot ena šestina Jugoslovanov se nahaja potemtakem izven Jugoslavije, Slovencev pa celo 41 %, to je dve petini. lijansko vlado se nahaja tedaj okroglo nelo na ušesa. Evo Vam primera od slo- j 578.200 Slovencev in 151.000 Srbohrva-«Je že vseeno, če! tov, skupno 529.200 Jugoslovanov. K tej vsoti je naposled prišteti še naj-| manj 25.000 Jugoslovanov na Reki. Tudi lz Avstrije ?e nimamo novih uradnih podatkov iz povojne dobe. Seveda si ne smemo delati nlkakih Iluzij o j tem, kako bodo Izgledali. Dejansko je j Slovencev v Avstriji, na Koroškem, prav j gotovo še 100.000. Vrhutega živi v Bur- i genlandu, bivši zapadnl Ogrski, okrog 70.000 Hrvatov. Za Madžarsko imamo že uradne podatke na podlagi novega štetja Iz 1.1920. Po teh znaša število Slovencev, pi e-1 ostalih v Madžarski, 6087, število Srbov 17.131; Bunjevcev in šokcev 22.399 ter Hrvatov 36.858; skupno Jugoslovanov 82.475. Ker pa je znano, da so Madžari vedno lepo število Hrvatov ln Bunjcv-cev vpisali za Madžare, lahko tudi šte- Mariborski otroški romani Obisk v Dcčjem domu. Maribor, pred božičem. Nasproti mestnega pokopališča, ki se Izgublja med zelenim bršljanom in grmovjem stoji na starem mestiism obzidju dolgočasno poslopje, ki je nosilo še pred par leti napis: .Stadtisches Kna-bcuiiorU. V predmestjih so pobirali dec slovenskih delavcev in jo čez dan zaposlovali v nemškem zavodu. Prav kmalu ie deca pozdravljala na večer očeta, ko se je vrnil z dela. le z cGriiss UotU i,i čez par tednov je moraia tudi mati z otrokom govoriti nemški. Tako so veleli »dobrotniki.. To je bilo sodjalno delo mariborskih purgariev. Včeraj, ko sem se vrnil z mestnih ulic mimo razkošnih izložb dragocenih božičnih daril, sem prestopil prag te !.iam, češ, v Koplik je daleč in opoldne bi moral biti v Kopliku. Materi in dečku podajam roko. ostalim salu-riram in že hitim po stopnicah k ta-rabošu. Arnavtje pa za rnenoj iz veže! Prvi preskakuje kar po tri stopnice, da je prej pri meni. Piahlo me prijema za roko in ramo, češ, odstopi, jaz ti od-vežera konja. Drugi gladi konju grive- tretji napenja jermene, četrti mi hočo pomagati v sedlo. Smehljam se uslužnosti tega hvaležnega priproste-ga naroda. Od daleč se oziram še enkrat po Mi-fasovi hiši. Na stopnicah stoji majka in ga imajo ljnd- 11 d< Ccz dn| si ^ w je v Kopliku. - Žena vas spoštuje in » |tlčke na zeleni smreki. »Bi! si pod mojo streho in ni^mo tt pogostilll Oprostit Nismo mislili tia tebe, ko smo čuli, da je sin moj živ. Došla sem, da ti done-uti pevca. Tvoj je pevec!« Ko bi slutil, kaj znači ta dar pri Arnavtih. bi ga ne odklanjal te na mi ga ponuja in tišči v roke, a branim se in nočem sprejeti tega nenavadnega daru. Zena je užaljena in .nšča petelina. da leti v velikem loku po zraku na tla. Onstran šotora pada petelin na tla in beži ne vem kam. ?.ena me prosi z izpremenjsnim glasom. ali hočem nosti njenemu sinil pismo. Pismo ima v nedrih in mi ga daje. »Ako najdem tvojega sina, ga pozdravim ln mu dam pismo.« »Hvala tebi!« »Z Bogom!« — Kovač in žena odhajata, »Gospod nadporočnik!« zove Karlič. »Kaj želiš?« »Ni bilo dobro, da niste vzeli pevca.« »Tako?« »Oni so vam dajali najveEj! dar. ko-jega premore arnavtska hiša. ste ga vzeti in dati Chv&lku, bo žalostna.« Zal mi je sedaj, da nisem pete- . lina. Starka ga je nosila vri ure daleč I oo k.imetiiu in uonoči — zfl.-tor.i. kl obeta i njim vesel božič. Dr. Avgust Rclsman. Po slovanskem svetu Pred stoletnico Smetanovega rojstva Praga, sredi decembra. 2. marca 1924. bo temu 100 let, kar I« je rodil t mostu litomišl na Češkem osnovatelj češke glasbo in prvi češki skladatelj svetovnega pomena ln imena, Bedfich Smetana. Dela, ki jih je ustvaril, niso samo temelj moderne češke glasbe, temveč živijo na vseh čeških in mnogih znamenitih !no emskih odrih in koncertnih podijib z vedno mogočnejšim življenjem, in pridobivajo večji pomen tako radi svojega vzvišenoga etho-»a, kakor tudi zato, ker so primer suverenega ovladanja kompozicijske tehnike. Smetana Je ustvaril češko nacljonalno ftlasbo na Široki, svetovni podlagi; narodnost mu nI bila le prazno posnemanje selakega življenja, pronikel je globlje t dušo svojoga naroda, preinenil se je sam v njegovo dušo, premeril se je v njegovo ntrlpajoče srce. In v času svetovne vojno, ko je umolknila češka beseda, postal je narodov glasnik, ki je u svojo glasbo polno in neustrašeno razodeval Češko bolest, nado in vero. Smetanovo domeljo, katere končni cilj jo velikemu geniju postaviti tnouunicntalnl in vsenarodni spomenik in Smetanov muzej v Pragi, In katera jo (tedikče ia Smetanove »iavuosti v vsej češkoslovaški republiki, priprav-Ija se od 1. marca 192-1 vrsta reprezentančnih koncertov in matinej, kjer hodo izvajana od najootjfib čeških umetnikov vsa simfonična, komorna tn zborova deta Smetanova. Tem produkcijam se bo pridružil slavnostni ciklus vseh Smetanovih oper v cNdrodnčrn divadlu«, dalje Samostojni koncerti znamenitih glasbenih in-titucij (Češko filharmonije itd.j in posebne produkcij* državnega koneerva torija, Koncerti mednarodnega glasbenega festivala, ki se bodo vršili koncem maja 1924. v Pragi, bodo nadaljevanje teb gla6bonih slavnostl, tako da bo glasbeno življenje Smetanovega leta v Smetanovem mestu posebno sijajno in pomembno. Razstava z najpopolnejšim pregledom vseh Smetanovih spominov bo lepo dopolnila te slavnosti. Trajen spomin tega pomembnega ubi-leja bo 1. zvezek »Zbranih del B. Smetane«, edicije, ki bo v 18 folijovih, sijajno opremljenih delih, obsegala vso Smetanovo tvorbo z vsemi skicami, variantami iu režijskimi navodili, v kolikor je to delo samega Smetane, dopolnjeno s podrobnimi, zgodovinskimi uvodi. K tej ediciji se pripoji s svojo znamenitostjo življenjepis B. Smetane (nekoliko zvezkov), katerega je napisal Zd. Ne-jedly, profesor glasbeno zgodovine na praški univerzi. V večen spomin Jubileju pa se pripravlja v Brnu »Smetanova ustanova«, s katere se bodo podeljevale podpore reškim skladateljem. Trajen spomin bodo tudi ustanove vseb mest, kjer je Smetana živel iu deloval. Njegovo rodno mesto postavi spomenik, uredi in naredi pristopno sobo, kjer se je Smetana rodil. Druga mosta bodo odkrila spominske plošče. V nekatera od teh mest bodo prirejeni iz Prage posebni izleti, ki se jih udeleži najširša javnost V celi republiki pa se prirede koncerti, operne predstave ln predavanja s skioptičnimi slikami. Vesti iz inozemstva (iz Anglijo, Zdrož. držav, Belgije, Poljske i. dr.) pričajo, da se tudi inozemstvo sijajno udeloži Jubileja B. Smetane. Temholj se pričakuje, da se bratska Jugoslavija, kjer se v Dorn-varu delajo pripravo za odkritje spomenika osnovatelju ČeSke glasbe, pri tej priliki 6;>omni pomembnega češkoslovaškega velikana poglobi do Smetanovih zvokov In odkrije v njih ono utripajoča in ljubeče srce češkega naroda in spoji svoj glas z našimi glasovi, ki kličejo: Srce ta srce. G. W. Organizacija poljskega dijaštva Poljsko dilaštvo je zelo dobro organizirano. Ima dohro urejene Institucije za dijake in dijakinje, lastne dijaške pisarne, konzuinnc in kooperativne družbo v Kra-kovu, Lvovu in Varšavi. Organizacije poljskih dijakov Imajo eminervtro socialen značaj. Zdravstvenim Institucijam posveča poljsko dljaštvo posebno pozornost. Delovanje v tem pravcu datira že iz leta 1905, ko so tako zvane »bratske« pomoči najcic v Zakopanih dom, katerega so odredili za siromašne dijake. Ta zdravstvena kolo-niia se je tako razvila, da sc v Zakopanih sedaj nahaja celo pljučni sanatorij za holne dijake. Dijaška društva za samopomoč so sc udružlla v centralni organizaciji, ki predstavlja vsa v sebi včlanjena društva enotno po državnih uradih iu pred zastopniki profesorskih zbornic. V drugI vrsti Imajo poljski dijaki svoje i strokovne organizacije. Ta društva se ba- vtjo samo t zadevami, katere spadalo v gotovo studijsko stroka Te vrste organizacij nosijo ponavadi naslov znanstvenih klubov. Tako obstoji n. pr. klub me-diclncev, klub pravnikov, klub kemikov, klub slušateljev arhitekture Itd. TI klubi Izdajajo skripte, prirejajo dijaške Izlete na razne strani in skrbe za dijaški zaslužek. Delo večine klubov jc skozi ln skozi Idejno. V tretjo vrsto lahko uvrstimo dijaške športne organizacije, kl se začenjajo razvijati šele seda). Tudi te organizacije Imajo svoje centralno društvo, v katerem so včlanjeni. Na četrtem mestu stoje korpo-raclje, ki Imajo etični lu Idejno-vzgojnl značal. Vse te organizacije so nepollUčne In akonicslonalne. Združene so v posebnem ccntralnein akademskem komitetu. Vsaka ccntralna organizacija pa je avtonomna In se bavl s svojimi posli, po čemer se razlikuje od sllčne češke dijaške organizacije, kjer |e osredotočeno vse delo češkega dijaštva, soclalno-kulturno in IdeJno-vzgojno delo. dajatn t velikimi Izložbami, v Katerih nI se kazale stvari zapadnoevropsklh potreb; namesto tega se nahajajo po večini v njih lokali z drobnjarljo za običajne kmetske sejme. Po vnanjc-m licu Je Sofija moderno velemesto, po ljudskem življenju — velika vas. Ako vzamemo proč hiše, ostanejo le kmetje, Judje, cigan! In neznatno števllce evropskih ljudi; ako vzamemo večino prehtvalcev. tedaj postane Sofija zopet evropsko velemesto. Sofija Ernst von Hesse-Wartegg, kl Je Izdal leta 1917. knjigo: »Die Balkaiistuatcn und llue Volkcr«, daje v svojem delu sledečo karakteristiko o Sofiji: »Malo je mest, v katerih hI ceste, hiše ln prebivalci tako prav nič ne spadali skupaj, kakor v Sofiji. Ako gleda človek mesto KjutraJ zgodaj, še predno so prišli ljudje na svoje vsakdanje delo, bi si prav lahko mislil, da se nahaja v novi Budimpešti ali v kakem predmestju Dunaja. Široke ceste, zasajene z drevoredi, brezhiben tlak, udobni trotoarji, električna razsvetljava, vodovod In velike, večnadstropne stanovanjske palače najmodernejše vi ste. Tako stoje v dolgih vrstah, tja do mestne sredine, kjer kipijo v zrak sijajne zgradbe, cerkve, šole, vojašnice, klubske hiše, velike palače: gledališče, pošta, vlada — vse populnoma novo, v dobrem stanju, snažno. Toda ko pa pridejo potem po solnčnem vzhodu na dan prcbivalcl, tedaj se zdi človeku, da je zašel v kako slovaško vas. Ne vidiš drugega kot kmeta, vmes kakega Žida, cigana; to vse Je le trg, za živino, drva, zelenjavo, razno brkljarljo. In stvar sc tudi čez dan ne spremeni. Človek šc vedno pričakuje, kdaj pridejo mestni ljudje, sprehalalci v evropskih oblekah, elegantne dame, ekvl-paže, spodobne kočije, urni flakerH, toda nI jih. Potem upaš, da boš našel moderni svet v kavarnah ali okrog miz, postavljenih po trotoariu, kakor na pariškem Boulevard des Capuclncs, — toda tam sede iudje v dolgih kaftanih, kmetje v debelih ovčjih kožuhih, bradati možje s hlačami za dolgimi škornli. Iščeš zapadnoevropsklh ljudi zunaj na bulvarlh, ki se izgubljajo v širni, neobičajno rodovitni ravnini sofijski: ne vidiš drugega kot kmete in kmetice. Namesto ekvipaž škrlp-Ijejo kmetska kola, naložena s senom in drvini, kl Jih vlečejo voli ali črni bivoli z dolgo dlako po ccstah. V velikih tro-In štirinadstropnih hišah trgovskega mestnega dela bi človek pričakoval pro- Ruska vas V 5. do 0. št praškega mesečnika o oknih popokale. Liidi Je vkup perteklo brez števila ziale prodajat.. Znamenita Je bila tudi veselica na Ljubljanici, ko se je poročil Napoleon leta 1810. z Marijo Ludoviko, hčerjo avstrijskega cesarja. Najimenitnejša Je bila pa slavnost na Ljubljanici leta 1814. v spomin zmage nad Francozi. Nad dvesto ladij in čolnov, olepšanih s cvetjem, sc je vozilo po Ljubljanici. Slavnost se je vršila na velikem travniku grofa Turna nasproti Izlivu Ižlce v Ljubljanico; raz- ■»vetffav«, trmelalar ogenj, grmenje ka- conov In možnarjev na ladjah — take veselice še nI bilo na Ljubljanici! Pa tudi sicer se skoro nobena družba nf odpeljala z 2abjaka brez godbe. Ples se je navadno vršil na kakem travniku barja, ali pa kar na čolnih. Zbili so tri ali štiri ladje, napravili pod ter ga okoli in okoli zagradlli. Zlasti radi so se peljali Ljubljančani v Lipe ali Podpee, kjer se ostajali kar po cel dan. Včasih je bilo baje toliko ladij na Ljubljanici, da skoraj nI bilo videti vodne gladine. Leta 1820. so si Izmislili ljubljanski čolnarji ladje, kl je bila malo podobna morski ladji, ln Je Imelo v njej 50 ljudi prostora. Ob straneh je imela majhne topove. Ladja, katero so napravili leta 1824, Je Imela celo Jambore In jadra fn veslače oblečene za mornarje. Pozneje se ie pojavil na Ljubljanici celo — parulk. Prva vožnja s pomikom po Ljubljanici se Je vršila vpričo ogromne množice občinstva, ki ie prihitelo gledat to senzacijonalno novost na Ljubljanici. Mo-llne ln Skarlje sta dala parnik napraviti, 28 m dolgega Ia 4 m širokega. Parni stroj Je imel moč 14 konjskih sil. Dala sta mu ime »Nadvojvoda Ivan«. Ljubljančane pa le sčasoma vedno bolj In bolj minevalo veselje do vožnje po Ljubljanici, zlasti pa ko so se pripetile s parnikom razne nesreče. L. 1850. so parnik lepo narazen deli, ga naložili na tri velike vozove, vpregll pred vsak voz 4 konje ter ga peljali čez Ljubelj v Celovec. Po Ljubljanici se nI vozil potem za zabavo skoro nihče več — do zadnje dobe zlasti dokler se nI ustanovil »Ljubljanski športni klub«, ki je spravil na Ljubljanico novo — diugo življenje. Ali kot prometna proga za prevažanje blaga Jc Izgubila Ljubljanica že davno skoro popolnoma svoj pomen, ki ga najbržc ue dobi nikdar več. Blago iz Trsta In Reke, pritovorjeno na Vrhniko, so vozili prejšnja stoletja edino le po Ljubljanici. In tega blaga Je bilo dosti. Velike ladje, kl so peljale do 300 centov ln tudi manjše so plavale po Ljubljanici ter dajale velikim ta ttiafim čolnar Jem, U so ustanovili med seboj zadruge s cesarskimi privilegiji, veliko dobička. Krakovski »faklnl«, tako so Imenovali čolnarje, so Imeli Izključno pravico do čolnarenJa. *Faklnl» so bili lmovitl, so se šteli za velike gospode ln bil! ponosni na svoj stan. Odtod krakovska »bahari-Ja», ki se Je rodila in vzela svoj konec na — Ljubljanici —, odtod »bahaška ia-ra>, ki bi lahko zdaj zamenjala svoj naslov s sosedno ali — da ne bo zamere — vsaj s šentpetersko... ta to »gosposko« In — »bogato« menda ne reflektlra več,.. Promet na Ljubljanici pa Je vedno bolj hiral, zlasti za časa francoskih vojsk. Število »faklnov. se Je vedno bolj krčilo In še ti niso Imeli kaj dela. Tudi njih prejšnji ugled je padel. Ko Je pa stekla čez ljubljansko barje med Trstom ln LJubljano I. 1857 železnica, ie zadobllo čolnaretije po Ljubljanici smrtni udarec In ž njim tudi stara — krakovska slava! Na naslov »fakln. dandanes v Ljubljani ni. nlkdo več ponosen. In ne vem, če velja za posebno počaščen je, če koga imenuješ pri nas »faklna., v Krakovem bi te pa morda še — nabili... Tisti pajnik Iz L 1850 je zadnje poglavje LJublianlčne — krakovske slave, čeprav ta parnik ni bU zadnji. Nastopil Je še slavnejši tik pred otvoritvijo vrhniške železnice, kl k bila kakor kamniška ckofemašlna. po svoje »znamenita«. Delil Je nekako tragikomično usodo teb železnic. To je bil Komikov »paro-brod«. L. 1898. je namreč spustil kmet Kotnik Iz Mirk neko tako zverino v vodo, kl se mu je pa baje zarila v blato ln nI mogla naprej. Redni njegov nastop so sovražne sile takoj ob rojstvu zatrle; tudi oblasti mu niso šle na roko in ribiči so tudi protestirali; njegova usoda Je preža-lostna, pretraglčna, da bi Jo natančneje popisoval. Mož se Je veliko prizadeval, da bi spravil nekoliko življenja na leno mamko Ljubljanico. Pa nI šlo. — Tudi na parnik »Ljubljano« se šc spominjamo, a žalibog tudi tega nismo obdržali. Danes ne vidiš skoro več kakega krakovskega »šila. ob trnovskem pristanu; frveCfemtr vldfr Sem In tja 4>arko». kl j« vleče — pO suhem kak zadovoljni Kra. ujec Iz Krakovcga, če Jo Je takole sta čajno »naložil, pri mami Bergantovl to. stran ali pa bolj ali manj domačem «Pe_ tellnu« Tenentetu oustran Gradaičlce, pa tudi kar pri — obeh skupaj... Kakor rečeno: novo življenje na Ljub« Uanfcl toda v drugi obliki se je pričel« šele v najnovejši dobi z razvitjem vs$, stranskega športa In z nJim tudi — ve. slarskega ter plavaškcgal Tudi mestni kopališče bo prineslo — svoje. Toda tistega prejšnjega, rekel bi Ir.Sm. nega življenja ne pričara na Ljubljanico nikdo več, ker ni In ue bo več tistega mlljeja... Tempi passati... Ljubljana postaja veliko mesto. »Športni klub« Ima zasluge, da la Ljub ljauica zopet oživela, toda to življenje nosi čisto drug pečat... Šport. To je že del — moderne Ljubljane. Prei je blL, Ljubljanica del življenja mesta samega; celo mesto Je takorekoč živelo z Ljubljanico in na Ljubljanici — kakor Benetke — na morju... In na to življenje na; veže toliko veselih In prijetnih spominov, saj je z njim tako tesno združena nsš» domača zgodovina. Tedaj le cvetela tudi božja pot k sv. Ani. V celih procesijah so se vozili do Pod peči k prijaznim trem, v barje na. prej pomaknjenim gričem, s katerih gledajo v svet tri bele cerkvice: av. Ana, sv. Jožef In Žalostna gora. Pol ure iz P od peči — ta t vrhu prt mali zapužčenl cerkvici sv. Ane, se tj razgrne vedno nova — večno krasn« slika: selena ravnina s svetlimi vijuga-ml rečnega pasa, poraščeni grlčk! s š« svetlejšimi cerkvicami, vse uaokoll pa same ljube planine In gore: na severu veličastne Kamniške planine lo Karavanke, tam sinje Polhograjsko gorovje. Izza katerega dviga čestftl očak Triglav svojo sivo glavo, tam mehki hrbti dolenj. sklh goric, tu raztegnjeni temni hrbti, in na njih sam ljubi mistični gozd — te večni vir lepote tn poezije... Saj to si ti — raka si vsa — ti lepa slovenska domovina! Da si ml zdrava! Najboljše manufakturno blago kupite pri 6777 1?« Z* Z O* Z« afct Centralno skladišče v palači ..Vzajemne posojilnice1* na Miklošičevi cesti nasproti knjigarne Bambcrg. — Podružnici za prodajo na drobno se nahajate v Stritarjevi ulici št 5 in na Dunajski cesti št. 29. — Telefon št 550. — Kdor kupi slabo blago, plača dvakrat; kdor kupi dobro blago Ima dvakratni dobiček! ■ Samo prvovrstni tekstilni izdelki. — Velika, Ubira! ■■ ■»ll«DM«S»MflBI(«OI§l«0ll«MIISMM«aSM«»>| „ZLflT0HQ6" pod božičnim (Nvescem i » I i— i!! je najlepše darilo!! Bals Costumes Po meri za dame in gospode modna krojačrvca 3. jEžeh, SelEnburgova ul. G,!. nad. Joy«ux 6866 Carnmval Frnio Grtc Vela Eto Božič 1923 LJubljana STROJE rabljene, za obdelavo lesa kupujem, In sicer: za žage, tkzv. BandsSge, elrkularko, tkiv. ftbrieht-mass, In Dlcktnev »ko-belnik (D cktenhobelma-s(hine), frezerlco, gater- žago Itd. Obširne ponudbe p-d štev. „Za 1106 STR0JEVE" Je t-,«« poslati na PUBUCITAS D. D. = OGLASNI ZAVOD = ZAGREB Oandolldeva nlloa U. za ta ni n kupuiem, vsako množino, proti takojšnjemu plačilu. — Oziram ee saino na obvezne ponudbe z navedbo cene in množine za 100 kg franko vagou Slovenija — Na ponudbe brez navedbe cene ali pretirane ne odgovarjam. Rudolf Zop%, Ljubljana Gledaliika nlloa 7/11. (ossatctttMtsttsMssscseetsh Vesela božične praznike In % Selita srss srečno Novo leto vsem znancem, odjemaloem ». ie In svojim gostom « leoiold in Marija Zori J Hotel KLAVEC ', Kranjska gor«. «< >Utli9UlMinuill|IEIi(HttiMmii;i MM1 iMMHI^BI^^BHMaHCaHi^BeBiMHZBitlMtLIUlUiMtininiriU f fMItllllMUitl I JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA KOVINAD.D/j ZAGREB, Sudnička ulica štev. 1 . ........ ......f dobavlja točno s skladišča: Svinec, angl. kositer, cink, baker, antimon, aluminij. Bele kovine, v vseh zlitinah (Lagermetall). Kovine za grafično industrijo (Linotypemetall, Stereotypmetall). Medenino, t ronec, fosforbaker, fosforbronec, bro-nec za zvonove. Kositer za varjenje v vsaki sestavini, „TlnoI" za varjenje. Svinčene cevi, svinčeni lim, cevi iz kositra. Stro'e za strojne delavnice, ključavničarje, kovače, poškarje, mehanike, eiektričarje, garaže itd. Strole z® mizarske delavnice, mizarske tvornice, obrate za obdelovanje lesa, kolarje, sodarje itd. Stro|e za kleparske delavnice, instalaterje, ploče-vinske tvornice itd. Stiskalnice vsake vrste. , Avtogeni apratl ga varjeni«. Transmlslje tn njih delL iiiiniinnnniiniiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiii iinniimiiniiiiuiiiiinmiinniiinnnii giiiiimmriimiiniimminiitfiniiM 68U I iimroii^^ .M M< Vf* M< M« »t« »M >«» >t< »1« «1» M* »M «!< M« W W W M< VM š BELGIJSKI ZREBCI. Kakor vsako leto, se bodo tudi v mesecih jannarjia. in fe-bruarju 1924 uvažali iz Belgije prvovrstni originalni belgijski žrebci v svrho plemenitve in se bodo po kolikor mogoče najnižji ceni naprodaj razstavili. Predbeležbe na te žrebce prosim prej ko mogoče prijaviti. Ravnotako so p. n. kupcem stalno na razpolago prvovrstni medji-murski konji za vožnjo. S pojasnili postreči sem vedno pripravljen veletrgovina s konji, Čakovao, Medjimurje, Jugoslavija« Brzojavni naslov: Vajda Čakovee. • Interurfa. telef. br. 59, 4, S. 6843 rIV ^V ^ VI. rU ^ VTW VXV SI* ^ VK «T» rW ^ «T» »IV ViVVU VU «T» VT» *T% ^ W