KRANJ, torek, 20. 7. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 55 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Živ spomin na črni julij Dostojna počastitev spomina na tragične dogodke v Kokri pred Štiridesetimi leti — Slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti je bil France Perovšek Kokra - Nedeljska proslav? v domove in selili domačine. Čeprav je opuščenem kamnolomu v Kokri je prireditev motil dež, se je na njej bila resnično dostojna počastitev zbralo veliko nekdanjih borcev Ko- spomina na tragične dogodke pred krškega, Gorenjskega m Koroškega štiridesetimi leti, ko so Nemci iz odreda ter drugih borcev, mladine, strahu pred vse močnejšo partizan- krajanov in gostov, sko vojsko streljali talce, požigali Kulturni program, ki ga je sestavil Lovimo bikov rep Administrativni ukrepi kar naprej in malo naše klavne živine mimo naših klavnic naprosto tržišče, ki v tej mesni krizi pokupi vse, za vsak dena r Razumljivo )a^coP7rT l%"Jni bikec z 250 kilogrami, omka dodatnakila okoli plejje ob (ista neplačana izguba, naj bo sto mesnih ^f^J^P'". tja kiermesar seže globlje v žep. Tja k*r™za kamlon dobl tudideseTstarih mittjončkov več kot v domači klavnieu Hlevi so prazni in prazni bodo ostali, če mislimo, da smole z dvomljivo^učinkovitimi premijami Z'Va^nn .Či bomo vedno znova lovili le rep in ne zateh pn glavi, bikovi ali naši, se nam obeta še hujši mesni pnmanjklja]... 30. julija ob 12. uri bo otvoritev preseljene prodajalne GRADBINKA V PRENOVLJENIH PROSTORIH na Primskovem pri Kranju -------!-------- N © MERKUF KRANJ k>----— • razširjen prodajni program kovinsko-tehničnega blaga • velika ponudba gradbenega materiala • velike prodajne in skladiščne površine • hitra in solidna postrežba • strokovni nasveti [ • -parkirni prostori • dostava na dom J ----- il dr. Avguštin Lah in so ga podali slovenski igralec Ivo Ban, moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj ter domačini, je pretresljivo ponazoril kruta dejanja Nemcev v Dolini Kokre, ječanje žrtev in jok Kokranov, ki so ostali brez najbližjih in brez domov, hkrati pa tudi vero v uspeh pravičnega boja, v svobodo. Slavnostni govornik na spominski proslavi je bil France Perovšek, član predsedstva zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in član sveta republike, med vojno pa zagnan aktivist in borec, ki ga je kot člana pokrajinskega komiteja komunistične partije za Gorenjsko pot večkrat zanesla tudi v zeleno dolino Kokre. »Ob spominu na žrtve in vse tiste, ki so zaradi okupatorjevega maščevanja morali v taborišče, se danes vsak partizan in vsaka priča krvavih dogodkov v Kokri sprašuje, ali so se izpolnila njegova in naša pričakovanja,« je med drugim dejal France Perovšek. »Čeprav pogosto odkrito govorimo o težavah, lahko z zavestjo in nosom rečemo, da smo doseg-i cilje, ,za katere smo se borili. Seveda pa ustvarjalni ogenj in poštenost, značilna za težka vojna leta, ne smeta usahniti. Delo in znanje nas morata, trdne in enotne, voditi naprej, k novim zmagam. Odprimo vrata mladim, dajmo jim možost ustvarjanja! Pravijo, da danes mladi iščejo nekakšne nove vrednote. Mislim, da temeljne moralne vrednote, ki jih je rodil boj, ne morejo zastarati.« France Perovšek je spregovoril nekaj besed tudi o življenju v Kokri po štiridesetih letih od krvavih dogodkov. »Napredek v Kokri je očiten,« je dejal. »Danes je dolina predvsem delavska, kmetije pa so obnovljene in sodobne. Ne morem pa mimo dejstva, da v Kokri živi le 260 krajanov, skoraj polovico manj kot pred vojno. Vendar upam, da bo gradnja, ki oživlja v vasi, zadržala mlade doma in da bo kraj zaživel v polni moči napredka.« H. Jelovčan Pričakujejo 400 razstavljavcev Kranj — Od 6. do 16. avgusta bo na razstaviščnih prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu že 32. sejem, ki bo, kot pričakujejo prireditelji, pritegnil prek štiristo domačih in tujih razstavljalcev. Datum poletnega sejma, ki je utrl pot pestri sejemski dejavnosti v Kranju in na Gorenjskem, je letos prestavljen na zgodnejši čas. Delovna organizacija je upoštevala pobudo skupščine naj bi prireditev sodila v sklop praznovanja občinskega praznika. Gorenjski sejem bo tudi letos bogat. Na njem bodo obiskovalci lahko kupili vse vrste blaga, posebno široka bo izbira izdelkov za kmetijsko uporabo, kot napovedujejo, pa bo moč dobiti tudi nekatere »deficitarne«, kot so, na primer, barvni televizorji. Živahen bo tudi zabavni del sejma. Priznani ansambli bodo vabili k plesu vsak dan do 23. ure, ob sobotah in nedeljah do 24. ure, seveda pa ne bo manjkalo niti dobre kuhinje. Razstavni prostori so letos bogatejši in funkcionalnejši. Obsegajo prek deset tisoč kvadratnih metrov površine. Zunanji del je asfaltiran, popravljena je streha na hali A, tako da se razstavljalcem in obiskovalcem obeta prijetnejše bivanje na sejmu. H. J. Elektrogospodarstvo si želi dežja - Elektrogospodarstvo Slovenije je junija normalno dobavljalo električno energijo vsem porabnikom. Kritično je bilo le dva dni, ko so morali za devet ur izključevati velike elektropeči v Rušah in v vseh treh slovenskih železarnah. A kar dolgo, vroče poletje prazni petnajst največjih jugoslovanskih akumulacijskih jezer, kar pomeni, da bi le izjemno deževje lahko odpravilo skrbi, kako bo z elektriko pozimi ter jeseni. »K dejanjem!« je sredi julija pred enainštiridesetimi leti zapisal Slovenski poročevalec. »Ne koščka železa ne mrvice živil za okupatorja!« To je bilo temeljno geslo slovenskegMm naroda. Ne smemo dovoliti, da bi slovenska zemlja služila okupatorju kot mirno in idilično zaledje. Brez boja ne bo svobode! 22. julija 1941 je po smernicah centralnega komiteja komunistične partije Slovenije čet začelo borbo, kije trajala štiri leta. Štiri leta borb, pohodov, mraza, lakote, upanja na svobodo Enainštirideset let je od tistih dni. Enainštirideset lepih, plodnih, svobodnih let. iililli Za boljše delo in preskrbo Škofja Loka - Kmetje in delavci Kmetijske zadruge Škofja Loka so bogatejši za nova skladišča in prenovljene poslovne prostore. V zadružni enoti Trata, ki ie največja med štirinajstimi v KZ Škofja Loka, so se odločili, da temeljito spremene prej slabe pogoje za delo. Že vrsto let so si de! vci in kmetje KZ Škofja Loka prizadevali za izgradnjo novih skladiščnih in poslovnih prostorov, vendar so se zaradi zaostrenih ekonomskih razmer odpovedali večjemu objektu ter se odločili za prenovo starih zgradb in razširitev odprtega skladišča. Prej slabe prostore, do katerih ni bil mogoč pristop z viličarji in drugimi transportnimi sredstvi so preuredili, s čimer so v precejšnji meri zmanjšali težko delo delavcev. Razširili in uredili so skladišča in s tem pridobili 2.000 kv. m skladiščnih površin, kjer bodo hranili kmetijske stroje, orodja, gradbeni in kmetijski materijal. Večja sredstva so vložili za vzdrževalna dela na obstoječh objektih, s čimer so olepšali tudi zunanji videz stavb in okolice. Urejanie skladišč, poslovnih in sanitarnih prostorov je ena največjih investicij KZ Škofja Loka v zadnjih letih, ki jih je veljala okrog 4,5 milijona dinarjev. Izvjalec gradbenih del je bilo SGP Tehnik in Škofje Loke. Delavci, predvsem pa kmetje se zavedajo, da so skladišča, nova trgovina in druge izboljšave pomembna pridobitev zanje in tudi za razvoj kmetijske dejavnosti v občini. V.Primožič A^ olmiro alpska modna industrija radovljica (čestita vsem delovnim ljudem in občanom radovljiške obč.ne nh iinevu vstaje slovenskega naroda in vabi na ogled razstave ročno tn strojno izdelanih pletenin od 24. 7. 82 dalje v GnmSčah Center za pospeševanje domače in umetne obrti v Grimščah bo odprt vsak dan od 13. do 19. ure vključno sobote in nedelje. Urejena bo tudi prodajalna. GLAS 2. STRAN_ NOTRANJA POLITIKA TOREK, 20. JULIJA 19C PO JUGOSLAVIJI DR A Z JI BENCIN Od sobote naprej so začele veljati nove cene za naftne izdelke. Tako navadni vene in stane 35,50 dinarjev (prej 28,30), super bencin 37,50 dinarjev (prej 30,50), kurilno olje 18 dinarjev (prej 16£0) in plinsko olje 30,80 dinarjev (prej 25,80). Podražitve za uporabo goriv v mestnem prometu in kmetijstvu še niso dokončno usklajene kot tudi ne popusti za tujce, ki plačujejo bencin na naših črpalkah z vrednostnimi boni. Žetev gre h koncu V Vojvodini, naši največji žitnici, napovedujejo, da bodo v dveh dneh poželi pšenico na vseh 356 tisoč hektarih in tako tam dobili okoli poldrugi milijon ton pšenice. Pri tem jih lahko zmoti le obilnejše deževje. Tokrat zagotavljajo, da bodo pohiteli bolj kot prejšnja leta in čim prej opravili še ozimno žetev. Preprečili naj bi tudi, da bi ponovno zažigali slamo, kar so sicer že pred leti prepovedali. V času, ko stane kilogram sena ponekod tudi 20 dinarjev, bi bilo nedvomno mnogo bolj koristno, če bi slamo uporabili za gorivo ali kot dodatek h krmi. TURISTI ZASEDLI PREDVSEM OTOKE Po podatkih Avto-moto zveze Jugoslavije se je te dni promet na vseh jugoslovanskih cestah močno povečal. Vozila hitijo proti jugu, soncu in morju naproti. Zanimivo je, da so letos dalmatinski otoki prevzeli večino tujih gostov najbolj znanim letoviščem na obali. Po ocenah letuje trenutno od Starigrada do Cavtata vsaj tretjina od 300.000 gostov na otokih. Samo na otoku Braču je okrog 35.000 turistov, na Hvaru pa okrog 19.009. Kritični pogledi mladih pred 11. kongresom ZSMS Jesenice — Mladi v jeseniški železarni se že dalj časa pripravljajo na enajsti kongres ZSMS, ki bo oktobra v Novem mestu. O dokumentih za kongres so razpravljali na sestankih osnovnih organizacij ZSMS v TOZD in delovnih skupnostih, na sestanku predsednikov OO ZSMS, ter predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS Železarne. Razprave so bile kritične in povezane z ocenjevanjem stanja in problemov. Ob zaključku razprav so pri koordinacijskem svetu ZSMS oblikovali več pomembnih sklepov. Mladi železarji so gradivo za kongres ocenili kritično, med drugim so bili mnenja, da je preveč zahtevno, ter tako večjemu številu članov mladinske organizacije v Železarni nerazumljivo. Mladi železarji so med sklepi dali v ospredje nalogo, ki je najbolj aktualna v tem času, to je prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva. Kot ocenjujejo, je v TOZD še dovolj rezerv, kjer je možna izdelava dragih delov, ki jih uvažamo. Pomembna naloga mladinske organizacije je tudi v zmanjševanju odsotnosti in neupravičenih izostankov. Med sklepi so dali poudarek tudi nagrajevanju po delu in stanovanjski problematiki. Nagrajevanje po delu v Železarni še vedno ni zaživelo. Težko fizično in strokovno delo ni dobro ovrednoteno. Obstajajo premajhne razlike med dobrimi in slabimi delavci.^ Na področju stanovanjske jske problematike je najbolj pereče vprašanje stanovanj mladih družin in mladih delavcev. Sklepi zajemajo še aktualne naloge mladih železarjev na področju brezposelnosti, interesnega združevanja mladih, kadrovanja, informiranja ter mladinskih delovnih akcij. Vsi omenjeni sklepi razprav kažejo, da so se mladi v Železarni zelo odločno lotili problemov, ki jih že dalj časa žulijo. Sedaj so pred nalogo, da sklepe, zapisane na papirju, začnejo uresničevati tudi v praksi. J.Rabič Svet v tem tednu Obisk ministrske delegacije NDR v Iskri - Na obisku vi Sloveniji se je mudila delegacija ministrskega sveta NDR, ki jo je vodil predsednik ministrskega sveta Manfred Pflegel. v delegciji je bil tudi Horst Schnidler, vodja oddelka za elektroniko in elektrotehniko v ministrskem svetu in več drugih strokovnjakov. Manfred Pflegel si je v spremstvu Janeza Zemljariča ogledal Iskrin center za elektrooptiko v Ljubljani, drugi člani delegacije pa Iskro Telematiko na Laborah. — Foto: K. Mohar Pozorni na škodljive pojave Povzetki iz govora Martina Koširja, člana slovenskega izvršnega sveta in republiškega sekretarja za ljudsko obrambo na proslavi krajevnega praznika Voklo Voklo - Praznovanje krajevnega praznika Voklega je bilo združeno tudi s proslavitvijo 30. obletnice delovanja gasilskega društva Hrastje-Prebačevo, pri katerega ustanovitvi je sodeloval tudi Martin Košir. Tokrat je bil Marin Košir slavnostni govornik. Med drugim je dejal: • »Razvoj vaše krajevne skupnosti izpričuje obveznost do prvoborca Jakoba Štucina in drugih, ki so netili iskro upora na tem koncu naše Gorenjske. Obveznost je potrjena z doseženimi uspehi krajevne skupnosti pri reševanju komunalnih problemov, telefona, asfaltiranja cest in delu gasilskega in športnega društva. Tudi razvoj te krajevne skupnosti je dokaz, kako intenziven je naš splošni družbeni razvoj. Danes nam nekateri to oporekajo, skušajo razvrednotiti naše skupno delo. Zanje je vse le črno, brez prihodnosti. Na račun sedanjih težav skušajo zanikati vse, kar smo napravili dobro, kar smo dosegli s prizadevanji vseh nas. Kako je mogla vse to storiti družba, za katero ti pravijo, da je brezperspektivna .. .« • »Sedanje težave moramo jemati kot dejstvo. Realno moramo ugotoviti, da so v veliki meri posledica neskladij našega razvoja, posledica naših, pogosto prevelikih stremljenj, ki smo jih hoteli uresničiti ne glede na možnosti. Danes, ko svet pretresa gospodarska recesija, je to še bolj očitno. Pri nas je bilo tudi v preteklosti preveč besed, pa premalo dela. Dobro delo in varčevanje veljata za vse in ne samo za nekatere, kot še mislijo mnogi. Težave smo sposobni premagati, kar smo izpričali tudi na 9. kongresi* ZKS in 12. kongresu ZKJ. Naša pot je socialistično samoupravljanje z odločilno besedo delavca in človeka, pot Tita, Kardelja in drugih ...« • »Svet pretresa recesija, mir je ogrožen, nasprotja med bogatimi in revnimi pa se povečujejo. Naravne in druge nesreče nam letno poberejo 1,6 odstotka družbenega proizvoda. Srečali smo se s poiavi reakcionarnih, sovražnih, nacionalističnih in iredentističnih sil. Številni so razni drugi družbeno škodljivi pojavi. To pomeni, da bomo morali dati poudarek ustreznemu obrambnemu in zaščitnemu delovanju. Rezultati potrjujejo, da je bil sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v preteklih letih intenziven.« • »Razvoj in krepitev organiziranega gasilstva je pomemben del obrambnih in zaščitnih prizadevanj. To še posebej velja za tisti njegov del, ki temelji na prostovoljnosti, na interesu posameznika, da deluje v gasilski organizaciji. Vloga gasilskega društva je pomembna v krajevni skupnosti. Mirno in varno delo je eden temeljnih pogojev za uspešno delo. Gasilska organizacija obsega vrsto aktivnosti, od preprečevanja različnih nevarnosti v raznih razmerah, do druge dejavnosti. Vključuje se v celoten sistem civilne zaščite. Civilna zaščita ni neka osebna organizacijska sestavina. Je najširša oblika priprav in udelež-a delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje. Razvijamo jo kot obliko, v kateri so povezani posamezniki in družbeni dejavniki. To je celovita dejavnost, prisotna v delu in življenju vse družbe. Zato se morajo ljudje usposabljati...« I • »Pri delovanju in razvoju gasilstva je treba poudariti še en vidik. Gasilska organizacija mora delovati v celoti kot družbena organizacija, katere temeljne usmeritve se oblikujejo in uresničujejo prek fronte organiziranih socialističnih sil SZDL. Preprečiti je treba sleherno ce-hovstvo, prisvajanje interesov organizacije in podobno. To je tudi najboljša pot za družbeno uveljavitev ne le posameznega gasilskega društva, ampak vsega gasilstva kot celote!« j Košnjek f> * m Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Gtas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jo že Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Duian Humer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Danica 2lebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — Li»t izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din. Neuvrščeni obsodili Izrael Na zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Nikoziji so ministri ostro obsodili genocid v Libanonu. Sestali so se prav zaradi izraelske agresije na Libanon. Menili so se predvsem o tem. kako naj bi pomagali pri ohranitvi palestinske nacionalne indentitete in kako naj bi preprečili pokol in razseljevanje Palestincev. Prav tako so razpravljali o tem, kako naj bi pomagali PLO, da bi lahko ohranila svoj mednarodni status in status edinega legitimnega predstavnika palestinskega ljudstva. Generalni sekretar de Cuellar pa je minuli teden zaključil uradm del obiska, ko se je pogovarjal s predsednico Zveznega izvršnega .sveta Milko Planine in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Lazarjem Mojsovim. V razgovorih z Milko Planine je bila osrednja tema gospodarstvo, z vidika odnosov med razvitimi in državami v razvoju. Milka Planine je generalnega sekretarja OZN seznanila z gospodarskim položajem v naši državi. Obenem pa je zagotovila, da bo Jugoslavija tudi v prihodnje odločno podpirala OZN. V pogovorih z Lazarjem Mojsovim pa sta sobesednika ostro obsodila izraelsko agresijo v Libanonu. Prebivalci v zahodnem Bejturu pa so še naprej brez vsake pomoči, brez kruha in goriva in se le občasno, med napadi, upajo na drugo stran mesta po nujno zdravniško pomoč. Izraelske čete tako stiskajo obroč okoli paletinskih položajev in tako padajo številne žrtve te okrutne vojne. " V Argentini so začeli s preučevanjem dejavnosti njihove vojske v nedavnem spopadu z Veliko Britanijo za Malvinske otoke. Mnenja so. da je bilo argentinsko ladjevje precej neaktivno, javno mnenje pa se sprašuje, zakaj so se Argentinci tako hitro vdali. Na drugi strani, v Veliki Britaniji, pa je vse več mnenj, da bi lahko Malvinski spor rešiti po diplomatski poti, da ne bi prišlo do spopadov, ki so terjali tudi kar. precej življenj britanskih vojakov. Podbrežani bodo praznovali Podbrezje — Prebivalci krajevne skupnosti na zahodnem robu kranjske občine proslavljajo 25. julija krajevni praznik v počastitev tragičnih dogodkov iz obdobja narodnoosvobodilne borbe. Spominjajo se julija 1942. leta, ko se je nemški okupator kruto maščeval nad nedolžnim prebivalstvom za uspelo partizansko akcijo na bistriškem klancu pri Pod-brezjah. Tod so najprej usmrtili devet domačinov, smrt dveh nemških policistov pa so nato kaznovali še z ustrelitvijo 50 talcev iz begunjskih zaporov. Letošnjo, 40. obletnico zgodovinsko pomembnih dni bodo označili, kot so se dogovorili-v vodstvu krajevne skupnosti in njenih družbeno- političnih organizacij, z dejavnsnr na več področjih. Poskrbeli* bodo 5 lepšo urejenost kraja, predvsen okrasitev spomenikov padlim bor cem in žrtvam vojne. Mladi se bcfc kot ponavadi zbrali na Športa srečanjih, družbenopolitični delav. pa se bodo pred praznikom sestali £ svečani seji. Osrednja prireditev ob krajevne-prazniku bo v soboto, 24. julija. v 20 uri pri spomeniku na bistriške? koncu. Med proslavo, na kate: vabijo čimveč krajanov, bo ic* slavnostni govor predstavnik fcs jevnega odbora Zveze borcev NO' V kulturnem sporedu bodo scidel vali domači recitatorji in pevci s pihalna godba iz Tržiča. g Izboljšati , položaj ..........delavcem Luigi Montiglio je bil eden izmed članov delegacije kp Italija zapadnega področja Torino, ki je prejšnji teden obiskala IKnuu. Je član sekretariata KPI, odgovoren za aktivnost komunistične• partije v u> varnah zapadnega področja in član občinskega sveta občine Collegno »Zakaj ste postali komunist?« __ , „ »Moj oče je bil komunist in prav preko njega sem spoznal napredno vlogo KP pri nas. S šestnajstim letom sem P°stal član federacije mladih-komunistov. Ko sem se zaposlil v tovarni, sembilprepnčan, da delavci lahko dosežemo svoje pravice le preko organiziranega delovanja komunistične partije. Z enaindvajsetim letom sem pnčel aktivne delati v KPI. Do pred nedavnim, se pravi dobrih deset let sem,pole* svojega dela v tovarni delal tudi v različnihorganih Sedaj 1» delam v vodstvu federacije KPI, kjer sem odgovoren za aktivnost komunistov v tovarnah zahodnega področja. uinB1j „p .rrf.rf,.* o »Kakšno je vaše delo in s katerimi problem i i» ■ »Zadolžen sem za organiziranje in v gospodarstvu. V začetku tega meseca smo imeli J^«™^?0 konferenco gospodarskih organizacij. Osnovna naloga te konferenceje bila analiza gospodarskega stanja v državi ter lsk*XoTimst°S slovanja, kajti pri nas obstaja velik problem neap«^enosila junija v Sloveniji dokaj zado-voljiva, čeprav je potekal remont na treh največjih termoelektrarniških blokih - v nuklearki, Šoštanju m Trbovljah. Oskrba z energijo pa je ^ila zares kritična v Sloveniji samo 17. in 18. junija, ko so morali dnevno P>o devet ur izključevati velike ^lektropeči v Rušah in v vseh treh slovenskih železarnah. o »Kupnu oo2 milijona kilovatnimi urami so bile junija potrebe odjemalcev električne energije v Sloveniji za 2,7 odstotka večje kot v enakem lanskem obdobju. Ker pa je bila skupna proizvodnja hidroelektrarn in termoelektrarn v Sloveniji samo za 0,3 odstotka večja kot junija lani, si je bilo treba toliko več električne energije sposoditi. Iz sosednje Avstrije smo junija prevzeli 94 milijona kilovatnih ur, iz Italije pa 3,6 milijona. Obenem pa je slovensko elektrogospodarstvo v Italijo junija vrnilo 5,3 milijona kilovatnih ur energije. Precejšnja je bila tudi izmenjava električne energije z drugimi republikami. Tako je Slovenija iz Bosne in Hercegovine prevzela 1,4 milijona kilovatnih ur, oddala pa jih je 16 milijonov. Sprejela ie električno energijo tudi iz drugih republik, le Kosovo je prevzelo iz Slovenije 1,72 milijona kilovatnih ur električne energije. V Avstriji izposojeno energijo mora Slovenija vrniti septembra letos ali pa aprila prihodnje leto. V skupni količini energije, ki smo jo dobili iz Bosne in Hercegovine, je bilo tudi 12 milijona kilovatnih ur, po posebni pogodbi. To pomeni, da elektrogospodarstvo Bosne in Hercegovine dobavlja premog v Termoelektrarno Šoštanj, ta pa ga v okviru prostih zmogljivosti predela v električno energijo za uporabnike v Bosni. Zalog premoga na termoelektrarniških deponijah je dovolj; za prihodnjo oskrbo z električno energijo v državi pa je najbolj kritično to, da je stanje voda v petnajstih največjih jugoslovanskih akumulacijskih jezerih skrajno slabo. Do vrha napolnjena jezera bi zadoščala za proizvodnjo skupno 4,6 milijarde kilovatnih ur električne energije. Po jugoslovanski elektroenergetski bilanci naj bi bilo 1. julija v jezerih toliko vode. da bi zadoščala za 3 in več milijarde kilovatnih ur, žal pa je bilo le za vsega 1,652 milijarde kilovatnih ur. To pomeni, da bi le izjemno deževje lahko odpravilo skrbi, kako bo z akumulacijskimi jezeri in z električno energijo pozimi ter jeseni. D. S. Poduk mesne krize V jeseniški klavnici pravijo, da mesna kriza ni bila zadnja, če se ne bodo problemi ustrezno reševali - Le dolgoročne in smotrne rešitve ter pospeševanje živinoreje Jesenice - Domala povsod primanjkuje mesa, morda najhuje pa je bilo sredi junija na Jesenicah, ko teden dni v mesnicah ni bilo mesa. Izvršni svet je problematiko obravnaval in se zavzel za boljšo preskrbo. In ker prevladuje prepričanje, da je temeljna organizacija klavnica Jesenice »kriva« za nezadostno preskrbo, So nam posredovali drugo, njihovo plat medalje sporne jeseniške mesne Krize. .. j V jeseniški klavnici pravijo, da so Že pred mesno krizo vedeli, da potrebujejo več mesa, kajti potrošnja stalno narašča; zato so nabavljali Živino povsod, kjer so jo le lahko dobili. Ne more biti res, da sama klavnica meso ima, a ga ne da dovolj V mesnice, kajti nimajo praviti zamrzovalnikov, da bi meso lahko tialj časa zadrževali, razen tega pa Morajo od rednih dobaviteljev Živino tudi redno prevzeti. Jeseniška klavnica se je ze pred t>etnajstimi leti odločila za pogodbe ž dobavitelji in sovlagala v Orahovino. Tam ima svoj »hlev«, iz katerega dobiva 7.000 glav živine, prav tako si Zagotavlja s sovlaganjem v farmo Stična 7.000 prašičev. Vendar pa vse to ne zagotavlja dovolj mesa, še posebej kritično pa je, da piščančje-ga mesa- domala ni. Mesečno bi morali dobiti 20 ton piščancev ali 5 ton tedensko, kar znaša 20 goved ali 130 za mesnico obdelanih prašičev. Prav zato bo treba resno razmisliti o tem da bi intezivno začeli z rejo perutnine - kar za druge klavnice ni nobena novost. Junija je klavnica predelala 105 ton mesa, medtem ko ga je lani v tem času 116 ton; tudi mesnih izdel-kov ie bilo precej manj. Z obširno akcijo pri domala vseh klavnicah so jeseniški mesarji poskušali zagotoviti živino, uspelo pa jim je dobiti le a tq0 kilogramov junčjega mesa v obliki milanskega reza. Nujno je tako prišlo do pomanjkanja, saj so naiorej dobaviti meso hote-C bolnicam, družbenim obratom. Rešitev mesne krize, ki se je tako očitno pojavila in ki žal najbrž ne bo zadnja, je v dolgoročnem zbira-niu sredstev za pospeševanje živmo-re\e in ureditvi vseh vprašanj pita-nia in prodaje. Nemogoča neskladja, k prihajajo med nakupno in prodajno ceno, veliki stroški, nujno vodijo v še večje probleme preskrbe mesa, probleme, ki. jih ne bo rešil noben administrativni ukrep Če oravih ekonomskih in smotrnih ukrepov ne bo, potem bodo mesarski kavlji še dolgo prazni... ^ Sedej V Iskri izvažajo Kranj — Kranjska Iskra uspešno uresničuje plan izvoza na konvertibilno področje. V prvem polletju je bil izvoz delovne organizacije v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 9 odstotkov, dosegli pa so 49 odstotkov letnega plana. Izvoz na konvertibilno tržišče so povečali za 16 odstotkov, na klirinško področje pa je bil nižji za 6 odstotkov. Uvozili pa so za 15 odstotkov manj ali za 41 odstotkov letnega plana. Večji del uvoza odpade na konvertibilno tržišče. Od vseh elementov gospodarjenja so tako najbolj uspešno izpolnjevali plan izvoza, kar pa je tudi bistveni pogoj za uspešnejše gospodarjenje. D. S. 10.000 stojal za telefonsko centralo — Delavci temeljne organizacije ATC Iskre Telematike so praznovali velik delovni uspeh: izdelali so 10.000 stojal za telefonsko centralo sistema Metaconta. To je rezultat desetletnega dela, pridnosti in požrtvovalnosti. Zanimivo je, da je prav stojalo eden prvih izdelkov, v katerega so že zelo zgodaj začeli vgrajevati čimveč domačega materiala. Na sliki: delavki, ki sta ožičili lO.OOOLstojalo. — Foto: K. Mohar Nepoštena devizna solidarnost Skromen ostanek ustvarjenih deviz sili industrijski kombinat Planika v še večji izvoz — Kljub temu jih skrbi, kako bo v drugi polovici leta potekala proizvodnja; za materiale potrebujejo kar štirinajst milijonov dolarjev Kranj — Nov devizni sistem, ki izvoznikom pušča le 30 odstotkov ustvarjenih deviz, je prizadel tudi industrijski kombinat Planika, saj je njen proizvodni proces v veliki meri odvisen od uvoženih surovin. Zato so se v Planiki odločili za popravek plana izvoza. Namesto 18,5 milijona dolarjev, za kolikor so nameravali letos izvoziti, so zapisali številko 19,2 milijona dolarjev, kar pomeni, da bodo izvozili že 55 odstotkov vse obutve. Kljub povečani prodaji na tuje pa se bojijo, kako bo z materiali za predelavo. Za uvoz bi rabili osem milijonov dolarjev, šest milijonov pa še za združevanje z domačimi proizvajalci materialov. Pomanjkanje deviz jih sili v najemanje blagovnih kreditov, trenutno računajo na tri milijone dolarjev, in na začasni uvoz materialov. Tako-imenovane dodelave se zdaj še izogibajo. Sodobno kot možnosti, da bi proizvodnjo za toliko skrčili, da bi z razpoložljivimi devizami pokrili potrebe po uvozu materialov. To bi namreč pomenilo umik s svetovnih tržišč, ki so jih z načrtnim in trdim delom osvajali v preteklih letih, po drugi strani pa bi manjši obseg proizvodnje vnesel tudi kup organizacijskih in socialnih problemov med zaposlene. .. . Planika bo letos s svojimi kooperanti, teh ima petindvajset, izvozila za 40 milijonov dolarjev obutve, kar ie četrtina vsega izvoza obutve iz Jugoslavije in polovica iz Slovenije. To pomeni, da nekaten drugi proizvajalci izvažajo premalo ali pa sloh ne. . - • V Planiki so zato z novim deviznim sistemom še toliko bolj nezadovoljni. Medtem ko delovne organizacije, ki izvažajo na v zh^iP rajajo doma, ustvarjajo dohodek. Planiki izvoz na zahodni trg prinaša osem odstotkov izgube, ki je izvozne stimulacije ne pokrivajo. Devizni solidarnost po njihovem mnenju ni pravična in spodbudna. Izvozniki, kakršna je tudi Planika, plačujejo davek za tiste, ki ne izvažajo, potrebujejo pa uvožene materiale. H. Jelovčan SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice - V sredo, 28. julija, bo redna seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice, na kateri bodo spregovorili o predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih plana občine Jesenice za srednjeročno obdobje, o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana razvoja občine Jesenice, o predlogu za podelitev občinskih priznanj povračilu stroškov delegatom, ki so delegirani na seio zborov in drugih delovnih teles skupščane. Na seji zbora krajevnih skupnosti, ki bo prav tako v sredo, 28. julija, pa bodo spregovorili še o spremembi odloka o upravnih taksah, o predlogu cen za geodetske storitve ter poslušali informacijo o delitvi združenih sredstev za skupno porabo v krajevnih skupnostih. Na seji zbora združenega dela, ki bo v sredo, pa bodo poleg točk dnevnega reda ostalih zborov razpravljali o zdravilišču Triglav, o izplačilu akontacij osebnih dohodkov nad zakonsko določenimi ter o kritju škode zaradi pozebe. , V. ____—-—---* Iz treh vrtcev eden Kranj - Med delavci, ki si ne morejo privoščiti kolektivnega dopusta, so tudi vzgojiteljice v vzgojnovarstvenih organizacijan. V petek smo obiskali vrtec Janina v Kranju, da bi zvedeli, koliko malčkov je tačas pod njegovo streho in če se je zavod glede na predvideni padec števila varovancev odločil za kakšno organizacijsko spremembo. Helena Ahačič je vodja enote III, v katero sodijo vrtel Janina, Kekec, Ciciban in primakovški Milene Korbar. »Lani smo prvič za pet tednov združili otroke v enem vrtcu. Ko smo spremljali nihanje Števila otrok, smo ugotovili, da bi tako organizacijo lahko podaljšali na dva meseca. Tako smo se že leseni s starši sporazumeli, da bodo od 1. julija do 28. avgusta malčki iz vrtcev Kekec in Ciciban gostovali v Janini. Trenutno imamo blizu 90 otrok, starih od dveh do sedem let, med njimi jih ie 28 iz Cicibana in 32 iz Kekca. Dojenčki so ostali v svojih prostorih, od 20.julija do konca avgusta pa bomo v Janino sprejem li tudi tiste, ki so v varstvenih družinah v krajevnih skupnostih Vodovodni stolp in Primskovo. Združevanje otrok v enem vrtcu po eni strani vpliva na manjše stroške poslovanja, saj smo prejšnja leta predvsem za tehnični kader morali iskati nadomestne delavce, po drugi sirani pa nam omogoča lažje izkoriščanje dopustov. Tudi otroci so zadovoljni. Celo imenitno se jim zdi, da gostujejo v drugem vrtcu.« Anka Černelč je vzgojitelja-ca v vrtcu Kekec: »Ze pred dopusti smo vzgojiteljice pripravile tedenske načrte zaposlitve otrok. V njih smo dale poudarek predvsem življenju in igri v naravi, v gozdu in na travniku. Selitev iz Kekca v Janino tako sploh ni boleča. Zjutraj sprejmemo otroke v Janini, do zajtrka ob osmih se igramo, poslušamo pravljice, pojemo, po zajtrku pa gremo na naše dvorišče ali v gozd. Delo je nekoliko težavnejše le zato, ker so v skupini otroci od dveh do sedmih let in čeprav je starejših zelo malo, jih je treba zaposliti primerno njihovim letom. Ob enajstih spet pridemo v Janino, kćsimo in potem gredo otroci počivat.« Milena Zupan, vodja vrtca Ciciban: »Za združitev varstva v enem vrtcu smo se odločili predvsem zaradi varčevanja. Prej, ko smo bili še vsak v svojem, smo zelo težko uskladili dopuste. Vzgojiteljice in varuške smo nadomeščali s praktikantkami, za kuhinje in vzdrževanje prostorov Da je bila rešitev manj preprosta. Zdaj teh problemov nimamo. Vzgojiteljice se med seboj dobro razumemo, pomagamo druga drugi, sicer pa smo tega vajene že s sobotnih dežurstev. V Janini prostorsko nismo omejeni, vzgojni Drogram se normalno odvija.« K H. Jelovčan Le pravo usposabljanje za dobro delo Zdaj, ko so v skupščinskih klopeh že delegati tretjega mandatnega sklica in ko imamo z delegatskim sistemom že kar bogate izkušnje, dobre in slabe, se kot neizbežna nujnost pojavlja vprašanje kar najboljšega delegatskega usposabljanja, izobraževanja delegatov, da bodo kar najbolje delovali na posameznih področjih. V vseh občinah delavske univerze organizirajo seminarje in tečaje za delegate, seveda povsem dobronamerno, da bi se delegati kar najhitreje in kar najbolje usposobili za svoje delo. Ti seminarji pa so očitno preveč splošni in premalo konkretni, da bi se delegati, ki bodo jutri v skupščinskih in delegatskih klopeh prenašali predloge in tudi odločali, resnično seznanili s področji, na katerih bodo delovali. Pri tem seveda ne mislimo kritizirati tematike in pripravljenosti delavskih univerz, ki si še kako prizadevajo za kar največjo usposobljenost — mislimo na sam način in pristop, ki je vse preveč načelen. Tako so v razpravi dejali tudi na regijskem posvetu sekretarjev Zveze kumunistov nekateri razpravljavci, ki so se ogrevali za boljše usposab- ljanje delegatov. Delegate naj bi predvsem izobraževali za področja, kjer bodo deloyali. Če so v posamezni delovry ali krajevni sredini izbrali dobrega delegata, ki ga je področje, kjer bo zdaj deloval, zanimalo in ga zaposlovalo, bo tudi ob malo manj obširnem usposabljanju dovolj aktiven. Če pa je bilo kadrovanje šibko, potem je zdaj treba delegate bolje izobraževati. Kako naj bi sicer delegat, ki sedi v klopi uporabnikov, pravilno odločal in se opredeljeval o delu izobraževalne skupnosti, če mu nismo poprej temeljito in kar najbolj načrtno povedali in ga seznanili z družbeno opredelitvijo in usmeritvijo, denimo, celodnevne osnovne šole? Zato je dobro usposabljanje delegatov zdaj še kako pomembno saj si prav nihče ne želi, da bi v jeseni sedeli naši delegati, ki smo jih izvolili in jim tudi zaupamo, nemo v skupščinskih in delegatskih klopeh. Prav nič nam ne bo prijetno, če bomo zvedeli, da so bile te in te seje delegacij in delegatov vedno znova in znova nesklepčne ali so bile zmožne sprejemati zgolj formalne sklepe brez temeljitih in tehtnih razprav. D. Sedej O LAS 4 STRAN RADOVLJICA 4. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 28. julija ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — odobritev zapisnika zadnje seje — ponudba za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v temeljni organizaciji TIO Lesce — dogovor o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF — osnutek odloka o komunalnih odpadkih na območju občine — predlog odloka o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepov na Blejskem in Bohinjskem jezeru — osnutek odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v radovljiški občini — predlog družbenega dogovora o financiranju in izgradnji Muzeja revolucije v Begunjah — predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti Slovenije za odpravo posledic naravne nesreče v občini Brežice — predlog sklepa o preimenovanju Šolskega centra Radovljica — soglasje k statutu Srednje šole za gostinstvo in turizem Bled — predlog priznanj skupščine občine Radovljica — razrešitev in imenovanja — delegatska vprašanja DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 20. JULIJA 11 4. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 28. julija ob 9. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — odobritev zapisnika zadnje seje — pobuda za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v temeljni organizaciji TIO Lesce — dogovor o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF — predlog o uporabi sredstev solidarnosti Slovenije za odpravo posledic naravne nesreče v občini Brežice — predlog sklepa o preimenovanju Šolskega centra Radovljica — soglasje k statutu Srednje šole za gostinstvo in turizem Bled — predlog priznanj skupščine občine Radovljica — razrešitev in imenovanja 4. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 28. julija ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — odobritev zapisnika zadnje seje — dogovor o podeljevanju domicilov NOV in POS ter aktivistom OF — predlog odloka .o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepov na Blejskem in na Bohinjskem jezeru — osnutek odloka o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica — predlog družbenega dogovora o financiranju in izgradnji muzeja revolucije v Begunjah — predlog o uporabi sredstev solidarnosti Slovenije za odpravo posledic naravne nesreče v Brežicah — predlog sklepa o preimenovanju Šolskega centra v Radovljici — soglasje k statutu Srednje šole za gostinstvo in turizem na Bledu — predlog priznanj skupščine občine Radovljica — delegatska vprašanja Imenovanje delegatov Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri skupščini občine Radovljica predlaga, da se v svet Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica kot delegat občinske skupščine imenuje Andrejka Oblak iz Radovljice; kot delegata občine v odbor za organizacijo in izved-->o prireditve Po stezah partizanske lelovice pa se imenuje Janka Stu-ika, podpredsednika skupščine obči-le Radovljica. DOGOVORIMO SE Ločiti neuporabne in še koristne odpadke V radovljiški občini so v široki javni razpravi govorili o odloku o komunalnih odpadkih na območju občine Radovljica — Kdaj in kako jih odvažati Odpadki so nujen in spremljajoč pojav narave, zlasti pa družbene reprodukcije. Splošni in še posebej materialni družbeni razvoj je v zadnjih letih povzročil izredno povečanje količine in vrsto odpadkov. Naraščanje odpadkov vseh vrst je dobilo tolikšen obseg, da je preraslo v zadevo skupnega pomena in narekovalo, da se ravnanje z odpadki razglasi za dejavnost posebnega družbenega pomena. Izhodišče za pravno ureditev varstva človekovega okolja je že v republiški ustavi, kjer je zapisano, da se delovnim ljudem in občanom ter organizacijam združenega dela daje pravica in dolžnost, da si zagotovijo pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot Človekovega okolja in da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. Tudi republiški zakon o ravnanju z odpadki je bil sprejet zaradi bolj smotrnega izkoriščanja in varstva dobrin splošnega pomena, varstva vrednot človekovega okolja ter človekovega zdravja in počutja ter zaradi varstva živali. V radovljiški občini je to področje urejeno z odlokom o obveznem odlaganju, odvozu in deponiranju odpadnih snovi. Ker je bil odlok sprejet pred zakonom o ravnanju z odpadki, ugotavljajo precejšnjo neusklajenost odloka z zakonom. Neuskajenost se kaže zlasti na področju ravnanja*s sekundarnimi surovinami — odpadki, ki bi se morali po zakonu organizirano zbirati in vračati v tehnološko recikla-žo. Poleg uskladitve odloka z ^zakonom bi bilo treba novelirati'posamezne člene odloka. Bolj točno bi bilo treba navesti območja, kjer bi moral biti organiziran odvoz. V sedaj veljavnem odloku je ta odločitev prepuščena krajevnim skupnostim. Bolj določno bi morali tudi navesti nabavo tipskih posod. V odloku bi moralo tudi pisati o razkuševanju kontejnerskih posod. Ob sedanjem odloku je bilo precej pritožb občanov na račun neočiščenih in v nekaterih primerih tudi na pol izpraznjenih kontejnerjev, tistega dela. ki v okolici povzroča smrad. O odloku so razpravljale krajevne skupnosti in posredovale več pripomb. Vse predloge in pobude krajevnih skupnosti so povsem upoštevali. Tako je imela krajevna skupnost Lesce pripombo glede obveznosti izvajalca pri ravnanju s posodami ob odvozu; krajevna skupnost Gorje glede financiranja odvoza, praznenja in ločitve koristnih in nekoristnih odpadkov; krajevna skupnost Ljubno glede urnika odvoza, določevanja odjem-nih mest in reda pri praznenju; krajevna skupnost Boninjska Bistrica glede sezonskega odvoza odpadkov, posebnega režima pri kulturnih domovih in gostinskih obratih, obveznostih izvajalca, odvoza Komunala Bled glede vključitve hišnih svetov, določevanja odjemnih mest, odvoza, zasipnega materiala. Komunalna skupnost je posredovala pripombo glede vrste odpadkov, deponiranja in sodelovanja krajev-nin skupnosti in hišnih svetov. Sanitarna inšpekcija pa glede reciklaže odpadkov, uiskladitve odloka z zakonom, določevanja odvoza. določitve posod za smeti in reda Kako s čolni na Blejskem in Bohinjskem jezeru Sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Radovljica je pripravil predlog odloka o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepih na Blejskem in na Bohinjskem jezeru. Osnutek odloka sta sprejela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica na minulih sejah in ga predložila v razpravo zainteresiranim organizacijam. Na podlagi prejetih pripomb in predlogov je predlagatelj v sodelovanju s predstavniki Bleda in Bohinja pripravil predlog odloka in ga predložil izvršnemu svetu in občinski skupščini. V predlogu odloka je večino pripomb in predlogov upošteval, nekatere pa je zavrnil kot nebistvene ali pa so samo redakcijskega značaja. pri praznenju, odvozu in deponiranju odpadkov. Osnovni namen odloka, ki ga bodo obravnavali radovljiški delegati je preprečevati in omejevati nastajanje odpadkov, skrbeti za ponovno uporabo odpadkov in ravnati z odpadki smotrno, neškodljivo in okolju primerno. Pri tem so povzročitelji odpadkov dolžni zagotavljati pogoje in sredstva za takšno ravnanje. Za uresničevanje skupnih nalog v okviru komunalne skupnosti pa povzročitelji odpadkov združujejo sredstva na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Priznanja občine Radovljica Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Radovljica je objavil razpis za podelitev priznanja skupščine občine za letos, vendar v roku ni bilo podanih nobenih predlogov. Zato je komisija rok podaljšala. V pripravo predlogov so se aktivno vkjučile družbenopolitične organizacije, tako, da je komisija prejela sedem predlogov za podelitev priznanja občine s plaketo, ki se podeljuje posameznikom in sedem predlogov za podelitev priznanja občine Radovljica, ki se podeljujejo temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in družbenim organizacijam ter društvom. V skladu z odlokom je vsako leto podeljenih največ pet priznanj občine Radovljica s plaketo in tri priznanja občine Radovljica. Delegati zborov bodo o predlogih z obrazložitvijo raz-razpravljali. Priznanja občine Radovljica s plaketo naj bi dobili: Bogdan Ambrožič, Jože Ažman, Janko Rozman, Janja in Janko Slivnik, Slavko Staroverski. Priznanja občine Radovljica pa naj bi prejeli: Gasilsko društvo Rib-no, Komorni zbor Antona Tomaža Linharta Radovljica in osnovna šola v Lescah. Komunalne takse v radovljiški občini Delegati imajo na dnevnem redu tudi predlog odlika o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica. Komunalne takse so prihodek proračuna občine Radovljica, razen turistične takse, ki se uporablja za pospeševanje turizma. Turistična taksa pripada v višini 95 odstotkov krajevnim skupnostim in turističnim društvom, ki si jo sporazumno delijo na podlagi programov dela. Pet odstotkov pobrane turistične takse v letu 1982 pa se uporablja za Sofinanciranje programov s področja splošnih turističnih storitev, ki jih uresničuje Turistična zveza Slovenije. . « Pozeba v občini Brežice Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji je sprejel sklep, da predlaga vsem podpisnicam družbenega dogovora, da se za delno odpravo posledic, ki so nastale zaradi poze-be in plazov v občini Brežice, uporabijo sredstva solidarnosti v znesku 5 milijonov 275.000 dinarjev. Škoda na območju Brežic, ki je predvsem prizadela manj razvite krajevne skupnosti na Bizeliskem, znaša 103.000 dinarjev. Skoda v občini Brežice presega 3-odstotno družbenega proizvoda v letu 1980, zato se lahko uporabijo sredstva solidarnosti. Skrb za zgodovine in revolucijo Družbeni dogovor o izgradnji muzeja revolucije v Begfr njah so že sprejele vse gorenjske občine - Zdaj naj bi e njem razpravljala še zbor združenega dela m zbor krajev ne skupnosti radovljiške občine RADOVLJICA - Delegati dveh zborov bodo obravnaval: predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju Muzeji revolucije Gorenjske v Begunjah. Družbenopolitični zbor je družbeni dogovor že sprejel. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta n« zadnji seji odložila sprejem družbenega dogovora o izgradit; muzeja revolucije Gorenjske z namenpm, da se razčisti* pripombe, ki jih je dela družbeni pravobranilec samoupravlja nja in delegati. Izvršni svet je pripombe obravnaval iri sprejel več stališč. Družbe ni dogovor pomeni odločitev vseh gorenjskih občin, da bodo v bodočr. sti skupaj zgradile muzej revolucije. Pri tem pa v polni meri upošte« družbenoekonomske razmere, v katerih se nahajamo in stabilizaciji prizadevanja. Zato gradnja časovno ni opredeljena. Družbeni dogovor zavezuje vse udeležence, da morajo takrat, ko se bodo odloČili o tec kdaj se bo gradil muzej, upoštevati družbeno-ekonomske razmere b rezultate gospodarjenja. Odločitev, da bodo v prihodnosti izgradili muzej revolucij je povsem na mestu, saj sleherni narod skrbi za svoje zgodovino revolucionarni spomeniki pa so del naše socialistične samoupravne opredelitve. Pripravljalnih del ali programske zasnove bodočega muzeja pa m morejo smatrati le ozko v smislu zakona o investicijah. Pn tem projd tu gre za mnogo širša in zajemajo: zbiranje in urejanje zgodovinske^ gradiva iz predvojnega, vojnega in povojnega časa, pripravi eksponatov in ponazoril, opredelitev vsebinskega obsega bodoče^ muzeja, zagotovitev lokacije in vsa dela potrebna za lokacijsko doki; mentacijo. Vsa ta dela lahko potekajo že sedaj. Da pa bodo tekla organi* rano, mora delovati samoupravno telo, ki bo za to skrbelo. Zato je^ 8. Členu družbenega dogovora opredeljen odbor udeležencev z nalof: da sprejme načrt vseh priprav in nadzoruje njegovo uresničevanje. De sedanje priprave za izgradnjo muzeja revolucije še niso prišle do tise? faze, da bi povsem natančno odgovorili na vrsto vprašanj, ki so povest ne s statusom, obsegom investicije, stroški in vsemi možnimi viri fimc ciranja. To bo lahko opravil v dogovoru opredeljen odbor udeležence* Zato radovljiški izvršni svet v skladu z dogovorom o skupnih temeljih plana gorenjskih občin predlaga, da zbor zdrui«v ga dela in zbor krajevnih skupnosti družbeni dogovor sprejme ta. Upoštevaje dogovor o temeljih plana gorenjskih občin j< odločitev o gradnji muzeja vključena v anekse k temeljem plan* občine, kulturne in izobraževalne skupnosti. Družbeni dogovor so že sprejele vse ostale gorenjske obči« Izvršni svet sprejema pripombe družbenega pravobranilca v tec smislu, da morajo vsa nadaljnja dela potekati v skladu z zakonom svobodni menjavi dela, z zakonom o naravni in kulturni dediščir zakonom o združenem delu in zakonom o investicijski dokumenta« Zato izvršni svet predlaga obema zboroma, da poleg družbener dogovora sprejmeta še naslednje sklepe: v skladu z zakonski®; določili se pokrene postopek za ustanovitev muzeja kot same stojne organizacije združenega dela ali enote sedanjih muzeje1 na Gorenjskem; da se pridobi soglasje kulturne skupnosti Slovr nije; da se sprejme program vsebinskih in tehničnih priprav fc izgradnjo muzeja ter se ga finančno ovrednoti. \ skladu z ^^ nom o svobodni menjavi dela naj predloži ustreznim skup^ nam predlog za financiranje vseh pripravljanih del. Določi m se tudi nosilca investicije, ki z zakoni m predpisi pripravi in ve sticijski program. Po potrebi naj se pripravijo tudi aneksi * družbenemu dogovoru o izgradnji muzeja revolucije, n sklepi * posredujejo tudi ostalim podpisnikom dogovora. Delegati vseh treh zborov skupSčir^občir^Radofc^ o prometni in požarni varnosti v občini v okviru akcije mc nas ne smt presenetiti. — Foto: D. Sedej ______ Razrešitev in imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica predlaga vsem trem zborom, da se zaradi upokojitve razreši Ferda Bema, dosedanjega družbenega pravobranilca samoupravljanja in za novega družbenega pravobranilca samoupravljanja skupščine ~ občine Radovljica imenuje Janeza Konca z Bleda. Imenovanja Komisija za volitve in imenoval ter kadrovske zadeve predlaga ck* ter Kaorovsivc ^ gatom, da se v delavski svet TO Zdravstveni dom Radovljica * delegat zbora krajevnih skupr> skupščine občine imenuje Mi* Gašperin, delegat krajevne skupr sti Begunje. V delavski svet temeljne organ: rije združenega dela Zdravi dom Bled se kot delegat^ zboraj jevnih skupnosti skupščine oK imenuje M^an Re>c, delegat k ievne skupnosti nlea. V delavski svet temeljne organ- cije združenega dela Zdrav^ dom Bohinj se kot delegat kraievnih skupnosti skupščine > imZniiie Anton Zadnikar. u* gat krajevne skupnosti Stara F«-* na. k TOREK, 20. JULIJA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE DOGOVORILI SMO SE jiaHIMi K - IS - v * / Jg^ Jb Ti mM Stara Fužina v Bohinju - V Stari Fužini so krajani dolgo časa težko pričakovali družbene prostore, saj je stara Fužina ena, izmed redkih krajevnih skupnosti v radovljiški občini, ki prostorov za dejavnost društev in organizacij nima. Zdaj pa v Stari Fužini že gradijo stanovanjski blok, v katerem bo nekaj stanovanj, obenem pa tudi prostori za dejavnost krajevne skupnosti. - Foto: D. Sedej Domicilnim enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF V radovljiški občini bodo delegati razpravljali o dogovoru o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV m POS ter aktivistom OF - Devet podeljenih domicilov v radovljiški občini Republiški odbor ZZB NOV Slovenije je predložil predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom 0F- . O Izvršni svet skupščine občine Radovljica je predlog dogovora obravnaval in predlaga vsem trem zborom, da dogovor sprejmejo. Domicil se lahko podeli temeljnim g enotam NOV, POS ter aktivistom t< OF, ki so obstajali relativno trajno ali če to narekujejo drugi razlogi. Domicil se podeli na podlagi delovanja enote, sedanje aktivnosti borcev in aktivistov OF. Domicil podeli skupščina občine na predlog občinskega odbora ZZB NOV, lahko pa tudi organizacija združenega dela in ustanove na predlog občinskega odbora ZB. Soglasje za podelitev domi- Srednja šola za gostinstvo in turizem Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica naj bi tudi sprejeli sklep o preimenovanju Šolskega centra Radovljica v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Sedež šole je na Bledu. Prav tako naj bi dali soglasje k statutu Srednje šole za gostinstvo in turizem. cila daje republiški odbor ZZB NOV Slovenije. Skupščina občine, ki domicil podeli, sprejme sklep o podelitvi na skupnem zasedanju vseh zborov občine, ustanove ali organizacije združenega dela pa na najvišjem samoupravnem organu. Skupnosti borcev in aktivistov sodelujejo pri uresničevanju občinskega odbora ZZB NOV, občinske kon-ierence SZDL te občine, kjer imajo domicil na področju ohranjevanja, prenašanja in razvijanja tradicij NOB in revolucij. Povezujejo pripadnike enot, organizirajo zbiranje in izdajo zgodovinskega gradiva, sodelujejo pri reševanju socialnih, statusnih in drugih vprašanj borcev in aktivistov OF, spodbujajo vzdrževanje in postavljanje pomnikov preteklosti in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, šolami, organizacijami združenega dela in drugimi. V radovljiški oibčini so dobili že domicile: Koroške partizanske enote, Gorenjski odred, Bataljon Ivan Cankar, Jeseniško-bohinj-ski odred, Komanda Gorenjskega vojnega področja, pokrajinski komite KPS in celotni pokrajinski arhiv OF za Gorenjsko, 31. divizija NOV in partizanskih odredov Jugoslavije v gorenjskih občinah, slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada France Prešeren in aktivisti OF jeseniškega okrožja. Večja požarna in prometna varnost v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti .. Na seji so sprejeli sporazume o Radovljica - Na zadnji seji ustanovitvi samoupravnih interes-družbenopolitičnega zbora skupsci- nJh skupnost; ter dali soglasje k stane občine Radovljica so delegati z , A____* intorpenih nekaj pripombami sprejeli poročilo izvršnega sveta skupščine občine o sedanjih gospodarskih gibanjih in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v občini Radovljn poročilo naj bi dopolnili s tem obvezuje KŽK temeljna orgai t u tom ljica. To da se ouvezuje -fanizaci- ja združenega dela Radovljica, da čimprej uskladi svojo organizacijo z zakonom o združevanju kmetov ter obenem pripravi predlog za povezavo vse kooperantske proizvodnje Bleda, Radovljice in Jesenic v eno temeljno zadružno organizacijo in vnese še območje Bohinja. Zbori skupščine občine Jesenice pa naj na svoji seji obravnavajo uskladitev kooperantske proizvodnje z zakonom o Združevanju kmetov s področja radovljiške in jeseniške občine. 0 požarni in prometni varnosti so razpravljali tudi na seji predsedstva občinske konference SZDL Radovljica ter ugotovili, da naj bi se na J i »• .________fT/M:r»r»H n r- samoupravnih ' interesnih skupnosti. Brez razprave so soglasno sprejeli pozitivno stališče do obnovitve akcije sprejemanja samoupravnih in planskih dokumentov interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije. Nadalje so podprli sprejemanje teh samoupravnih aktov in priporočili vsem tistim organizacijam združenega dela, ki še niso pristopile k sporazumu in aneksu sporazuma za letališko dejavnost, da čimprej pristopijo. Delegati so predlagali, da se prgram dela vseh treh občinskih zborov dopolni še z: informacijo o izgradnji ceste v Bohinj, informacijo o uresničevanju odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovojenja v občini Radovljica, s poročilom 1 )l______„1..A,1ro n nrfnravlifl. liica ter ugotovili, da naj bi se na v občini ttaaovijica, s ft stanovanjskega gospodar- sodnika za prekrške o odprav^a-ftva hitreje uresničili vsi tisti pred- nju zaostankov, z o^eno akcije nisi ki zaeotavliaio večjo požarno Nič nas ne sme presenetiti, s varnost, ofrepUa naj bile požarna financiranjem smučarskega cen-varnost v gozdovih in velikih stano- tra v Bohinju - na Kobil van^skih naselj?h Nova naselja niso Na se i so sprejeli predlog ca-primerno opremljena, splošne enote kona o spremembah m dopolm-Se zašč^e v hišnih svetih niso tvah zakona o zaposlovanju in Sovane okrepili pa naj bi tudi zavarovanju za primer brezpo-prometno varnost. PPrav tako v selnosti ter pre^ ^ona o občini še vedno ni rešen sistem alar- spremembah in dopoln tvah zamiranja. kona o delovnih razmerjin. Vodovod Kropa — Kamna gorica Na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica je delegacija krajevne skupnosti Srednja Dobrava vprašala, kako je z gradnjo vodovoda Kropa-Kamna gorica in kdaj bodo krajevni skupnosti dodeljena sredstva, ki so namenjena za prostorsko delovanje krajevne skupnosti in zakaj PTT v sobotah ne dostavlja pošte, predvsem časopisov. Predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je pojasnil, da so glede gradnje vodovoda v samoupravnem sporazumu predvidena za leto 1982 sredstva za zajetje, v prihodnjem letu pa je predvidena ostala ureditev. Delegati so menili, da je treba ugotoviti možnosti dostave pošte v vse krajevne skupnosti, kjer se pošta ob sobotah ne dostavlja. Delegatska vprašanj a Ko so delegati zbora združenega dela skupščine občine Radovljica razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, so postavili vrsto vprašanj, ki zanimajo delavce po temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela. Tako je DELEGATKO ALPETOURA zanimalo, kako bodo reševali problem »izposoje« delavcev na žičnicah, kjer sezona traja več kot šestdeset dni, kolikor določa zakon. Dobila je odgovor, da bodo svoj problem reševali z zaposlitvijo za določen čas. Zakon o delovnih razmerjih omogoča premeščanje delavcev iz ene delovne organizacije v drugo prav na predlog žičničarjev. DELEGATKA PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE je vprašala, koliko sme po novem trajati nadurno delo. Dobila je odgovor, da največ trideset ur na mesec. Poleg tega zakon našteva primere, v katerih primerih se nadurno delo sme opravljati. DELEGAT VERIGE je menil, da je disciplinska odgovornost v novem zakonu še preblaga. Dejal je tudi, da naj 40 let pokojninske dobe za ženske ne ostane obveznost. DELEGAT LIP se je strinjal, da naj bi delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, nujno prenehalo delovno razmerje. Po novem zakonu delavec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev dela le, če se na javni razpis objavljen tri mesece pred upokojitvijo, ni prijavil noben kandidat. DELEGATKA VEZENIN je menila, da bi morali v takih primerih, ko se na razpis ni javil noben kandidat, razpis ponoviti po šestih mesecih in ne po enem letu. Razvoj Bohinja Na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica so delegati želeli izvedeti, kaj bo s študijo o razvoju Bohinja — V Bohinju si želijo zgraditi več zasebnih stanovanjskih hiš, a ni zazidalnega načrta Radovljica — Na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica so delegati brez pripomb sprejeli ^poročilo izvršnega sveta skupščine občine o gospodarskih gibanjih v občini in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. V razpravi na seji zbora krajevnih skupnosti so poudarili, da naj se preventivni ukrepi na področju požarne varnosti uresničujejo predvsem v organizacijah združenega dela, kjer je ogroženost največja in v organizacijah združenega dela, k ier je čuvajska služba slabša. Zmanjšati je treba število nesreč s kmetijskimi stroji pri delu na polju in v gozdu. Glede na izkušnje s točo morajo kmetijske organizacije za preprečevanje škode pripraviti setvene načrte. Delegat krajevne skupnosti Begunje je postavil vprašanje, kakšna oprema za reševanje in gašenje bo nabavljena z razpoložljivimi sredstvi oziroma kam bodo ta sredstva sicer razporejena. Delegat krajevne skupnosti Bled je bil mnenja, da bi akcija Nič nas ne sme presenetiti morala potekati že prej ne pa v času počitnic in dopustov in da iz t uročila ni razbrati, kaj je bilo konkretno že napravljenega. Pojasnili so, da bodo za reševanje in gašenje v visokih stavbah za enote civilne zaščite nabavljene ponjave in da bo za to potrebna prerazporeditev sredstev. Cene opreme za reševanje in gašenje se prekmerno zvišujejo, zato je težko planirati nabavo opreme. Akcija Nič nas ne sme presenetiti teče že dalj časa, nekatere krajevne skupnosti pa so že nabavile gasilske aparate. Tako so delegati soglasno sprejeli poročilo o stanju na področju požarne in prometne varnosti s priporočili in sklepi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta. Delegati so se strinjali, da se sprejem sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja odloži* K pftedlogu programa dela vseh treh zborov skupščine občine Radovljica je delegacija krajevne skupnosti Boninjska Bistrica dala dve pri- f>ombi. Za Bohinjsko Bistrico je bil eta 1976 sprejet zazidalni načrt center Bohinjska Bistrica, ki še vedno ni sprejet. Ta naloga pa ni vključena niti v program dela skupščine občine. Delegacija vztraja, da se ta naloga vključi v program dela skupščine in tudi izvrši z ozirom na velike potrebe in povpraševanje po zasebni stanovanjski gradnji v Bohinju. Nadalje je bila delegacija mnenja, da naj se program dela komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo dopolni s tem, da se ob izdelani študiji razvoja Bohinja pripravi akcijski program uresničitve, ki so nakazane. Delegacija krajevne skupnosti je v preteklem obdobju kar sedemkrat postavila delegatsko vprašanje o tem, vendar brez uspeha. Delegat krajevne skupnosti Lesce je predlagal, da se problematika osnovnega šolstva v občini dopolni s problematiko usmerjenega izobraževanja v občini. Delegat krajevne skupnosti Begunje je vprašal ali bo posamezno točko programa možno uvrstiti na kasnejšo sejo zborov skupščine, če ne bo mogla biti pravočasno pripravljena. Zbor krajevnih skupnosti je tudi dal soglasje k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in statutom samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti s tem, da uskladijo svoje akte s pripombami statutarno-pravne komisije. Program ukrepov za večji izvoz Vse organizacije združenega dela naj bi v radovljiški občini čimprej sprejele program ukrepov za večji izvoz — Ena temeljna organizacija združenega dela kmetov-kooperantov Radovljica — Na minuli seji zbora združenega dela skupščine občine Radovljica so delegati razpravljali o poročilu izvršnega sveta o gospodarskih gibanjih in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v radovljiški občini, o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti, dali so soglasja k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, k statutom skupnosti, se menili o sporazumu o letališki dejavnosti, o sporazumu o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja ter o programu dela zborov skupščine občine Radovljica. Ko so razpravljali o gospodarskih gibanjih, so poročilo izvršnega sveta sprejeli. Zbor združenega dela občine Radovljice pa ob tem ocenjuje, da so z znižanjem prispevnih stopenj dane dodatne možnosti za gospodarno delitev dohodka in torej tudi za dosledno uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi dohodka. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti so dolžne zaradi znižanja prispevnih stopenj ustrezno znižati tudi obseg sredstev za osebne dohodke in več sredstev nameniti za akumulacijo. Zbor združenega dela tudi poziva vse organizacije združenega dela v občini, da čimprej pripravijo in sprejmejo program ukrepov za povečanje izvoza in nadaljnje uresničevanje sprejetega plana, še posebej za tiste organizacije združenega dela, v katerih zožene materialne možnosti povzročijo motnje v proizvodnji ter turistične organizacije združenega dela, ki naj s svojimi programi nemudoma uresničijo dodatne ukrepe za večji devizni priliv v turistični sezoni. Zbor združenega dela priporoča temeljnim organizacijam, da že ob začetku nastajanja investicijskega programa sodelujejo z banko in izvršnim svetom zaradi uskladitve z družbeno dogovorjenimi kriteriji. Zbor združenega dela tudi podpira predlog, da se oblikuje ena temeljna zadružna »organizacija kmetov-kooperantov za območje Bleda, Radovljice in občine Jesenice. Na ta način bi ustvarili boljše možnosti za pospeševanje kmetijske proizvodnje v kooperaciji. Ko so obravnavali stanje na področju požarne in prometne varnosti v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti, je bilo slišati, da so vzroki prometnih nesreč v prvi vrsti subjektivni — prevelika hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, premajhna pazljivost pešcev v prometu, izsiljevanje prednosti in tako dalje. Kaznovalna politika se je zaostrila, saj prevladujejo nepogojne kazni, le izjemoma pa se izrekajo pogojne kazni. Prav tako so na seji poudarili, da bi reševali črno točko pri Podvinu z omejitvijo vožnje na 60 kilometrov z umetnimi grbinami na cestišču oziroma z označenimi črtami. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona* o delovnih razmerjih predvsem zožuje možnosti sklepanja delovnih razmerij za določen čas, prinaša novosti v zvezi s strokovnim usposabljanjem delavcev, v zvezi s pripravniki, v zvezi z razporejanjem delavcev iz kraja v kraj, v zvezi z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa med letom in tako dalje. Tako, kot so sprejeli te novosti, so delegati sprejeli tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah za- kona o zaposlovanju in zavaro-vanju za primer brezposelnosti. Sprejeli so sporazum in aneks k samoupravnemu sporazumu o letališki dejavnosti v organizacijah združenega dela v občini Radovljica ter sporazum o usmeritvi dela prodajne cene bencin in plinskega olja. Vendar pa so ob samoupravnem sporazumu o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja bili mnenja, da ne morejo o prerazdelitvi teh sredstev odločati sredi leta, ko pa vemo, da so sredstva na začetku leta že bila razporejena in se v radovljiški občini tudi že uporabljajo za obnovitev cestne prevleke na regionalni cesti Radovljica — Lesce. Zato so sprejetje sporazuma in aneksa odložili. Zakaj deponija na Črnivcu Na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica je kra-zant jevna skupnost Brezje zahtevala odgovore na delegatsko vrpašanje. Na Črnivcu je občinska deponija smeti, krajevna skupnost Brezje pa meni, da je to samovoljno poseganje v prostor. Mnenja so, da pri tem ni bil upoštevan zakon o varstvu narave, zakon o gozdovih, zakon o vodah, priporočila urbanistične politike, zakon o urbanističnem planiranju, zakon o ravnanju z odpadki družbeni dogovor o preprečevanju onesnaževanja voda. Zato želijo vedeti, če je bilo dano lokacijsko dovoljenje in kdo ga je izdal? Ali so bila dana vsa potrebna soglasja k lokacijskemu dovoljenju? Ce tega dovoljenja ni bilo, zakaj se e smetišče oziroma deponija na nji-ovem območju prisilno uredila ir. kdo za to nosi odgovornost? i' G LAS 6 STRAN_ DAIM VSTAJE TOREK, 20. JUtUA Ivana Pavlin z Gobavcev — F o to: J. Vidic otroki še spala, ko so prišli orožniki. Med njimi sem dobro poznala podbreSkega orožnika Bitenca, ki je bil doma nekje iz Šenčurja. Z možem sta se dobro razumela in lahko bi ga vnaprej obvestil, kaj ga čaka, pa ga ni. Orožniki sploh niso povedali, zakaj so ga aretirali in kam ga peljejo. Kmalu potem, ko so odpeljali moža, sem iz ggozda zaslišala strele. Takrat nisem vedela, danes pa vem, da so tedaj ustrelili Gol-majerja in Dolenca. Bila sem vsa zbegana. Šest otrok, od katerih je bil Emil star šeje 35 dni, najstarejša Dora pa osem let, sem pustila ležati in v nočni srajci stekla čez travnike, njive in skozi gozd proti gramoznici v Goboveih. Na cestnem križišču mi je nekdo povedal, da je š#l po cesti mimo gramoznice in videl dva mrtva in še živega mojega »Kakor v najtežjih dneh naše osvobodilne borbe in revolucije smo tudi dandanes Še vedno hvaležni in ohrabreni ob vsaki pomoči drugih narodov v naši borbi za Človeške cilje svobodnega, demokratičnega sveta, sveta brez sovražnosti,« je dejal Srečko Kovač, naš konzul iz Milana na velikem zboru za mir in v I)OČastitev 2024 padlih partizanov na etošnji veličastni tradicionalni prireditvi 4. julija pred 20.000 zbranimi ljudmi na Coll de Lys nad Torinom. Kot pobratena občina Rivolija je prireditvi prisostvovala tudi delegacija iz Kranja, ki je predstavljala Jugoslavijo in je bila deležna izredne pozornosti. Tako je bila naša delegacija skupno s francosko povabljena na svečani sprejem na sedež pokrajine Piemont v Torino. Na veličastni proslavi je bila izmed vseh inozemskih in italijanskih delegacij pozdravljena prva, prva uvrščena za polaganje venca pred spomenik in naši delegaciji je bilo celo zaupano zastopanje vsesplošne mirovne resolucije. Vrhunec pa je slovesnost dosegla ob podeljevanju partizanskih priznanj in odličij tamkajšnjim borcem, ki so dezertirali iz italijanskih okupacijskih enot in se pridružili našim partizanom. Zlasti iz Piemon-ta, industrijsko proletarskega dela moža, ki so ga prav v tistem trenutku pripeljali tja. Ko je mož zagledal mrtveca in je spoznal, kaj ga čaka, je obupno zakričal: Bog mi pomagaj! Po cesti si nisem upala naprej proti gramoznici, zato sem se morišču skušala skrivaj približati po gozdu, da bi od zgoraj navzdol pogledala, ali jih res streljajo. Opazili so me in ustrelili, da bi me prestrašili. Stekla sem domov in jokala, jokala, otroci pa so tulili z menoj vred...« Za Pavlinom so pripeljali še Jožeta Bodlaja in Jožeta Kokalja in ju ustrelili. Nekaj dni zatem so partizani iz maščevanja v Kovorju ustrelili župana Ernsta Lukanca, Nemci pa spet iz maščevanja sredi Kovorja 16. julija 1942. deset talcev. Po tem dogodku praznuje Kovor svoj krajevni praznik. J. Vidic Italije, jih je bilo precej.Tokrat je naš konzul izročil 52 priznanj. Mnogi pa so jih dobili že prejšnja leta in so svoja odličja na tem slavju nosili z vsem ponosom. Pri podelitvi priznanj pa je sodeloval tudi Vinzenco Gugliar, tamkajšnji domačin, jugoslovanski partizan in pisec zanimive knjige »Disertori«, ki govori o borbi na naših tleh, kot jo je sam doživel. Pobrateno mesto Rivoli se je tokrat znova izkazalo z množično simpatijo pokrajine Piemont do Jugoslavije in našega družbenega razvoja- K.Makuc -- Svečanost ob dnevu vstaje KS Blejska Dobrava bo ob dnevu vstaje 22.'julija organizirala manjšo svečanost ob 9. uri v Srednji Radovni. Proslava bo posvečena tudi padlemu sekretarju SKOJ-a. Ob 12. uri pa bo srečanje, krajanov in borcev Blejske Dobrave na Poljanah. L._J Naši partizani v Piemontu -------- j« ^^— padli naši zavedni ljudje, neuklonljivi in ponosni, tudi v gramoznici; za svobodo so morali umreti nedolžni ljudje po naših krajih, mestih in vaseh; za mir in lepše življenje so se borili v gozdovih, ne da bi se uklonili. Naša moralna obveznost je, da .;e vsem žrtvam spoštljivo poklonimo, uredimo grobove in spominska obeležja kot pomnike neuklonljivega ponosa in zavest: našega naroda ... D. S. m J Lovska koča na Petelinove u Smrt je kosila v gramoznici Pred 40 leti so ustrelili talce v Bistrici pri Podbrezjah Okupator je moril nedolžne Podbrezje — Petindvajsetega julija 1942. leta je skupna borcev kokrškega odreda, ki jo je vodil Janez Perko z Brega pri Križah, na večer postavila zasedo v bistriškem klancu. Prav tistega večera se Je z Bleda odpeljala kolona 80 kamionov in avtobusov, polnih policistov, proti Kranju, Škofji Loki in naprej proti Selški dolini; to je bil namreč začetek velike ofenzive proti L in II. grupi odredov na Jelovici, v Selški in Poljanski dolini. Na čelu kolone so se na motornem kolesu s prikolico peljali trije policisti v izvidnici, nekaj sto metrov za njimi pa je bil i osebnem avtu tudi poveljnik policijske smučarske enote z Bleda Maks Schadlich. Streli iz dveh partizanskih mitraIjezov so prerešetali avtomobil. Borci so v naglici zaplenili brzostrelko, pištolo, oficirsko torbico z načrti začete ofenzive in še nekaj drugih dokumentov, nato pa .so avto zažgali in se brez izgub naglo umaknili. U Po napadu na Schadlichov avto so se morali partizani zelo hitro umakniti, saj jih je presenetila policijska kolona, kije v nekaj minutah prispela do gorečega avta. Policisti so se takoj razpršili na vse strani in začeli na slepo streljati po gozdovih, poljih in travnikih. Besni, ker so jim partizani, ušli, so se po smrti kapetana Schadlicha in narednika Krapfa maščevali nad domačini. »Najbrž ne bomo nikoli zvedeli,« piše Jože Vidic v svoji knjigi Semenj v Bistrici o teh dogodkih, »po kakšnem .pravilniku ali ključu4 so izbrali tri najpremožnejše hiše, iz katerih so takoj pobili devet moških, ženske in otroke nagnali iz postelj, hiše i gospodarskimi poslopji pa zažgali.« Tistega večera so ustrelili 46-letnega Franca Aljančiča,po domače Ranta, pa njegovega Žagarja. 22 letnega Dolfeta Zemrova iz sosednje Dolenje vasi, 44 letnega Franca Miheliča, po domače Petra, 44-letnega Antona Terana. po domače Jurčka, pa njegova delavca 62-letnega Jožeta Vogelnika in 27-letnega Franca Zlebnika ter 42-letnega Žagarja Jožeta Stareta. Štefana Simoniča, ki je imel v najemu Teranov mlin, pa njegovega vajenca 18-letnega Jožka Majcenoviča. Naslednjega dne je policijski štab na Bledu ugotovil, da za Schadlicha še ni bilo dovolj žrtev. Zato so izmed begunjskih zapornikov izbrali 50 talcev in jih 28. julija 1942. leta ustrelili v bistriškem klancu. Devet domačinov, ki so jih po jmriizanskem napadu zločinsko umorili in zakopali kar za Teranovim svinjakom, so kmalu po smrti z dovo ljenjem okupatorske oblasti prenesli na pokopališče v Podbrezjah. Ustreljene talce so Nemci odpeljali v Begunje in jih pokopali na zaporniškem dvorišču. Na te tragične dogvi enoti, priključilo Garibaldincem. Z njuni prišli na jugoslovansko ozemlje, na Primorko. 31 jih je, se spominja Salih, ostalo pri ^ribaldincih, ostali pa so prešli v enote divizije. Le onadva, Salih in Mijo, sta skupno dodeljena Prešernovi brigadi. X$. novembra 1943 so ju s kurirji pripeljali na ^artinj vrh, kjer je bila tedaj brigada. V Z vso vojaško opremo so prišli v partizane, j J85 mož. Salh je prišel z mitraljezom. * o veliko pomenilo v brigadi. Cim več mitra-K^ov in hrabrih mitraljezcev je imela, udar-V^jša je bila. In Prešernova je bila udarna, /.a V^ega najbolj pogumnih mitraljezcev le velja fjSeti. Kmalu ga je komandant brigade Karel K^skovec postavil za komandirja prve čete V* ve ga bataljona. In komandir je bil potem do 12. decembra 1944, ko je bil na Taboru K^d Gorenjo vasjo hudo ranjen v nogo. 1 isti Ukleti bunker so napadali. Snega je bilo! K »sto so se že približali bunkerju, ko je Lakomu zaropotala menažka v nahrbtniku .. X bunkerja so užgali in morali so se umakniti. > pri piVih strelih je Salih začutil pekočo Salih Bilič izČajdraža pri Zenici bolečino v nogi. K sreči je bila noč in privlekel se je kakšnih sto metrov proč od bunkerja. Vsa kolena je imel oguljena, se spominja. Kri mu je odtekal^ moči popuščale. Ko je bil že toliko proč, je upal poklicati svoje. Toda nikogar ni bilo od nikoder ... Da bi končal kar tako? Kaj če ga dobe? Cim se zdanv ga bodo zagotovo dobili. Toda živ jim ne bo prišel v roke! Raje se sam konča ... Še je klical ... Prekleto, kako so mogli kar oditi. Brez njega! Potem so le prišli trije ... Ko mi to pripoveduje, sede pri mizi tudi drugi Prešemovci, borci iz njegove čete. Ves čas je živahno pri naši mizi. Prihajajo ga mitraljezom in s svojim pomočnikom mitra-ljezca Mijom Kečom potrudil kolikor je najbolj mogel. Dvajset let mu je bilo tedaj. Doma je pustil ženo. Ko je bil že nekje na italijanskem, se mu je rodil prvi otrok ... Hudo mu je bilo tedaj. Toda, ko je bil med slovenskimi partizani, je vedel, da je dom vse bliže. Vendar ni tiščal v Bosno. S slovenskimi tovariši se bo boril do konca, si je dejal. In tako je tudi bilo. Kako rad jih ima. Kako rad pride mednje v Slovenijo. Vselej, ko dobi pošto, ko ga vabijo na zbor Prešernovcev, vse dni ne spi. Tako radost čuti v sebi, tako zelo se veseli vsakega snidenja s tovariši. Zdaj je že petič po vojni v Sloveniji. Tokrat je kar sedem domačih pripeljal s seboj. Da jim pokaže njegove fante. Tako mi je lepo, pove na glas in to lahko vsak razbere tudi z njegovega obraza. Ce bi bila še kdaj vojna, če bi se sovražnik še enkrat dvignil na nas, ne bi ostal v Bosni. Sem bi prišel, med svoje, med Prešernovce, med Slovence ... Mijo Keča je manj zgovoren kot Salih. Ves čas borbe je bil Salihov pomočnik miraljezca. Malce v njegovi senci. Morda se še danes počuti tako. A tudi on ima lepe spomine na slovenske partizane. Bili so res tovariši. Večjega tovarištva bi ne mogel najti nikjer. Tuai med svojimi ne. A včasih je bilo hudičevo. Najhuje je bilo zanj takrat, ko so bili na Jelovici obkoljeni. Sredi junija 1944 je menda bilo, ko so držali zasedo na Lajšah nad Selca-mi, na robu Jelovice. Težka noč jih je takrat zajela. Pomešani so bili s Četniki in sreča je bila le ta, da se jim je uspelo v tisti noči potegniti iz obroča. Koliko borcev je tedaj padlo, koliko je bilo ranjenih. Še komandant Svarun je bil tedaj ranjen. 3. bataljon so Nemci presenetili v stroju... Dren je padel. Sama nemška elita se jih je tedaj lotila. Bilo je hudo tudi drugod, kot vedno, ko takole nosiš kožo naprodaj. Pa, če si imel srečo, si jo odnesel. Zal se slabo spominja imen krajev, kjer so tedaj hodili. Kdo bi vedel. Saj so bili skoraj vsako noč drugje. Pohod. Borba. Pohod. Zdaj, ko prihaja sem na srečanja Prešernovcev, jih spoznava ponovno. In tovariše. Veseli so drug drugega. Da, vedno je lepo ... D. Dolenc pozdravljat, svojega miztraljezca. Redko se vidijo. O, bil je to fant... In ko govori o bunkerju in o tem, kako je klical, se oglasi zraven Stane Bobek, njegov soborec iz Kranja. On je bil tisti, ki je slišal, kako kliče tam nekje od bunkerja. Povedal je komandirju Danku in ta je določil tri, da gredo pogledat, kdo od njihovih je ostal tam. Pripeljejo naj živega, ranjenega ali mrtvega. Potem so ga našli. V bolnico Franja so ga spravili. Jri mesece je bil tam. Franja! To ti je bila žena. Zdravnica, tovarišica. T&kih ni. Narodni heroj bi morala biti! Ko je ozdravel je bil poslan v. Cerkno na komando mesta. Dva dni je potem iskal svoje borce. V Otlici jih je našel in z njimi nadaljeval borbo do konca. Do Gorice. Najlepši čas njegovega življenja, pravi, je bil prav ta, ko je bil s Prešemovci. Kako so ga sprejeli! Radi so ga imeli. In on se je s svojim Mijo Keča iz Banjske Selnice pri Karlovcu GLAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN BURNA PEKINŠKA LETA 8 O dogajanjih na Kitajskem so nas vrsto let poučevala prej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico ODKRITJA DENGOVE KOMISIJE Ljudje, ki jih ie Deng postavil na odgovorne funkcije, so zapustili svetišče citatologije, se razpršili po (Meli in v nekaj mesecih napisali poročilo, ki ga primerjajo s slovitim Maovim anketnim poročilom o položaju kmetov v Hunanu iz leta 1927. Dokument je krožil kot strogo zaupno interno poročilo za višje partijske in državne kadre. Dognanja Dengove anketne komisije, ki je bila sicer neformalna, so razkrila, v kolikšni meri obremenjuje parazitski partijski in upravni aparat delovne brigade na deželi. Vsak kmet je moral 84 dni v letu delati tisto, čemur so nekoč rekli tlaka. Res je sicer, da so kmetje v tem času kopali tudi kanale, popravljali ceste in utrjevali železniške proge. Toda ob tem so zgradili 33 poslopij okrožnega in 31 poslopij občinskega pomena: pisarne, hotele, konferenčne dvorane, stanovanja za kadre itd., skratka objekte, od katerih ne kmetje ne kmečka proizvodnja niso imeli prav nobenih koristi. Kmetje v te objekte niso vlagali sam osvoiega dela, marveč tudi hrano in orodje. Za delo so dobivali na dan 0,15 juana, toliko kot stane v mestu funt paradižnikov. Spomenik Mao Zedonga v Wuhanu iz leta 1971. Pred smrtjo so mu postavili: več spomenikov kot po smrti. Okrog okrajne birokracije je naraščalo tudi število neproduktivnih delavcev. Ti so dosegli 10 odstotkov vse delovne sile v okrožju. Vse te ljudi je bilo treba prehraniti, plačati bankete, potne stroške in dnevnice za potovanja. Dajatve so naraščale: birokratski aparat je posrkal 42,6 odstotka kmečkih dohodkov ali na leto 26 juanov na prebivalca. Poleg tega so komisije odkrile, da so denar, ki ga je dajala država za preprečevanje živalskih epidemij, porabili v druge namene, center za preprečevanje epidemij pa so vzdrževali tako, da so na vsakegia prašiča vpeljali davek* v višini enega juana. Kmetijska delovna brigada je morala na vsak obdelan mu (petnajstino hektarja) plačati funt žita kot »prostovoljni prispevek za vzdrževanje namakalnih naprav«. Bile so določene stroge kazni za tiste, ki te davščine ne bi oddali o pravem času ... Prestopnike je zapirala in pretepala milica Kadri so za svoje gospodinjske potrebe najemali pri proizvodnih brigadah posojila, ki jih niso nikoli vračali... Septembra 1978 je izšla revija Mladinske lige. V tekstu je bilo polno protimaoističnih žel. Revija je prišla do svojih naročnikov, nekaj dni so jo prodajali tudi po kioskih, potem pa je bila zaplenjena. Cez nekaj časa sa je pojavila na novo tiskana revija — brez zbadljivk na račun maoistične prakse Razmerje moči se še ni ustalilo. Ves september so postale kritike čedalje manj prikrite in posredne. »Zakaj danes polemiziramo o praksi kot edinem kriteriju za resnico? Zakaj del kadrov, visokih funkcionarjev, noče načeti razprave o tem, kako se upravlja v podjetjih, o plačevanju delavcev po delu, o materialnem spodbujanju delavcev? Zakaj se nekateri boje odkrito načeti vprašanje, kakšno vlogo naj imajo v družbi razumniki? Zakaj zapirajo debato o znanstvenem in tehniškem razvoju in o tem, da bi izkoriščali tehniške dosežke iz tujine? Zakaj ti kadri nočejo na podlagi otipljivih dejstev spremeniti prejšnjih sklepov in odločitev?« Odgovor na zadnje vprašanje je najbrž precej lahek. Kitajska partija šteje 18 milijonov kadrov. Polovica se jih je hierarhično povzpela med kulturno revolucijo, ko je za napredovanje zadoščalo, da si kot papagaj ponavljal Mao Zedongove misli, ne glede na to, mi si razumel njih smisel ali ne. Zvestoba tem citatom ni važna, saj jo je mogoče zamenjati z zvestobo drugim citatom. Važno je nekaj povsem drugega: zamenjati načela in rehabilitirali vse žrtve kulturne revolucije To skriva v sebi očitno nevarnost, da bi privilegiranci izgubili posebne -pravice, ki so jih dobli med kulturno revolucijo. In to ne samo šefi na samem vrhu, marveč vsa njihova klientela, prav do baze. Teh pa je veliko, zelo veliko! In mimo tega dejstva ne morejo niti na vrhu. PREVIDNA KRITIKA KULTURNE REVOLUCIJE Toda v zidu je vendarle nastala razpoka. Wei Jing-sheng, ki so ga pozneje razglasili za »disidenta«, je takrat pisal: »Ko je Deng vrgel v javnost krilatico ,Vrnimo se k stvarnosti', so se mu množice z navdušenjem pridružile in mu pritrjevale z glasom, podobnim buča-nju oceana Vsi so pričakovali, da bo vso preteklost podvrgel kritični presoji po znamenitem načelu ,Samo če raziščemo dejstva, lahko pridemo do resnice'. Toda kaj se dogaja? Resno so nas posvarili: Marksizem-le-ninizem in Maove misli so in ostanejo edini temelji vsega kar je pod soncem. Ničesar ne bo mogoče storiti ne da bi se sklicevali na ta načela!' Drugi spet so kitajskemu narodu razodeli: ,Kitajski narod potrebuje trdo roko. Če je moderni despot še bolj silen kot njegov fevdalni predhodnik, je to samo dokaz, kako velik in močan je... Kitajski narod nima kaj početi z demokracijo, razen v primerih, kadar je le-ta vodena in nadzorovana od centralne oblasti Ne verjamete? Kakor hočete! Za ljudi vaše baže se vedno najde prostor v ječi...'« V začetku poletja 1978 so se začeli množiti napadi na pekinškega župana Wu Deja, toda 17. septembra je bil še vedno on tisti, ki je sprejel francoskega gosta Chiraca Gnojni čir Wu De se je predrl 15. novembra na zasedanju CK. Tistega dne je namreč CK odločil, da so bili »dogodki na Tien An Menu popolnoma revolucionarni«, Wu De, ki je vodil zadušitev »manifestacij 5. aprila« (leta 1976, ko je ob komemoraciji za Zhou Enlajem prišlo do demonstracij proti zločinski četverici), pa je odstopil. Tri dni pozneje je Hua Guofeng lastnoročno napisal naslov zbranih pesmi, ki so nastale 5. aprila 1976 ob »dogodkih« in ki so bile takrat označene kot kontrarevolucionarne ter so jih večkrat izdali kot »podzemno literaturo«, seveda v globoki ilegali. (36. zapis) Smlednik - brat Šmarne gore in Rašice! Vse tri bi najraje omenjal v eni sapi — a le opišem jih lahko v zaporednih zapisih. Ker je v Kranju in Gorenjski najbližji pride — zaradi dobrega vedenjskega vodila — ns vrsto — zadnji. S SMLEDNIK eveda se bom s tem zapisom tudi v vasi — razmeroma veliki, saj ima preko 350 stalnih prebivalcev — dlje a pozneje pomu-dil. Prej pa moram stopiti v stare čase, celo pred zgodo vinske! Kajti na vrhu Smledniškega hriba, nad 500 m visokega, je nekoč stalo utrjeno gradišče staroselcev, ki so še pred prihodom Slovencev, živeli v teh gorenjskih krajih. No, potem so prišli Rimljani. Ugotovljeno je, da so na temeljih starega gradišča postavili svojo postojanko, utrdbo, ki naj bi varovala poti na gorenjsko stran. In da bo zgodba lepo zaključena: na ostankih rimskih zidov so frankovski fevdalci v 12. stoletju zgradili svoj grad, dosti mogočen in trden — saj njegove razvaline še dandanašnji kljubujejo času (in se skoraj rogajo našim sporne niško va rstve n im na po rom). Sprva je bil Smledniški grad in pripadajoče gospostvo v ravnini last Smledniških gospodov. Od njih so Smlednik pridobili že v prvi polovici 14. stoletja Celjski grofje. Ko pa so si ga začeli lastiti Habsburžani, je navalil nanj sloviti Jan Vitovec, vojskovodja Celjanov, in ga porušil. Graščino so potem le nekako obnovili — a najbrž ne kaj prida in uspešno — lastniki so si že v 17. stoletju zgradili v ravnini, pri vasi Val-bugi nov, lep renesančni grad, imenovan po tedanjem lastniku — Laz-zarinijev grad. Ki še danes stoji in služi kot deški vzgojni zavod z imenom dobrega mladinskega sodnika in prijatelja mladine,, pisatelja »Ptičkov brez gnezda« — Frana Mil-činskega. Janez Vajkard Valvasor je v svoji Slavi kranjske dežele, ki je izšla leta 1689, pokazal lahko le še razvaline nekdanjega Smledniškega gradu — poslej imenovanega le Stari grad (kajti novi smledniški grad je stal že v ravnini). UPORNI KMETJE Ko sem se lotil pisanja o Smledniku - mi je brž prišel v misel nesrečni J^kob Stare s Preba-čevega, nekdanji podložnik smledni-ške graščine. Upornega vodjo smled- niških tlačanov so 6. aprila 1688 pt* spodnjimi vrati v Kranju (pozne Mohorjevem klancu, danes Vod pivčeva ulica) — obglavilil Spori med graščaki in njiho\~ podložniki so največkrat nastaji zaradi pravic (»stare pravice«), kis jih kmetje imeli zapisane v »urba: jih«. Tako je tudi smledniški gr: Ivan Peer-Pernburg hotel* od sve;, tlačanov več kot je bilo zapisano. : so dolžni dajati. Kmetje so se pač otepali te kriv ce, pač kolikor so to znali in —upa Ko pa je bila mera krivic že prep na, so izbruhnili — kmečki upori. URBARJI Najbrž bo prav, če le kaj pover o tej stari besedi, ki je mli-I rod komaj pozna. K sreči -naši predniki so besedo le predor poznali in jo tudi kleli, če niso br določbe dovolj spoštovane. Urbarji — tolikokrat se soočim1 tem pojmom, kadar govorim vzrokm kmečkih nemirov in punt^ Bile so to z roko pisane knjif podobne današnjim zemljiškim kr gam, v kateri je bilo natanko zapss no, koliko nek kmet — podložn lahko pridela na svoji kmetiji podrobno navedeno za vsa njegr zemljišča - in koliko je graščaŠU" kot njegov podložnik dolžan odra: vati. Vse služnosti in dajatve tor? _ Urbarji so bili sestavljeni in uw 1 javljeni v poznem srednjem ves veljali pa naj bi do leta 1848 — ko postal kmet spet svoboden đovet lastnik svoje zemlje in svojega de SMLEDNIŠKI GRASCAK akšno je bilo razmerje n* K smledniškimi gospodi in L; čani, ne vemo. Najbrž prs idilično ni bilo nikoli. Toda grofu Ivanu Peeru-Pernbc gu pa so se le uprli. Najprej so v zlepa očitali, da se ne drži zapise* urbarju iz leta 1569. — Le-tega > kmetje priznavali. Pernburg pa ne bi bil vreden sv jega trdosrčnega slovesa, če ne bi — meni nič, tebi nič — kar h: pozapreti sedem upornih tlačar Dne 9. julija 1685 so valpti vrs. globoke vlažne ječe na smledniškr Starem gradu hrabre može, kater imena so nam sodne listine ohrani* Bili so to: Matevž Stern, Mar Zorman, Jurij Bašelj, Matevž i van, Marko Kočan, Matija Vran Mihe Terčelj. Tudi ime odvetnika^ je zaprte tlačane po zakonu mor* braniti, je znano: dr. Zumerer. Kak je bilo pozneje s temi nesrečna1 listine ne povedo. Morda so bili up ščeni, morda pa so morali jer3 leta hirati v grajskih temnicah. Razvaline Smledniškega gradu med restavratorskimi* obramba 6'bramba Obramba Obramba 19 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Na tem sestanku so se Nemci dogovorili, da dokumentov,-ki so se nanašali na »konjev skok«, ne sme nihče dobiti v roke, pa če bi imel še tako visok položaj in čin. Vse je treba šifrirano sporočiti po radiu z oznako »tajna po-veljstvena zadeva«, poleg tega pa še »zadeva za vodjo« in »samo prek oficirjev«. Zadnja oznaka ni pomenila, da bo skrivnost prinašal oficir, temveč je to bila le stopnja zaupnosti dokumenta, pomenila pa je, da gre za strogo zaupno skrivnost. PRVA POTEZA: »ŠAH« General Helg ni bil seznanjen s pripravami na operacijo »konjev skok« in ko je prišel h generalu Rendulicu, mu ta z ničemer ni nakazal, da je v časovni stiski. Helg je opazil le to, da so generalovi ukazi zelo kratki in odločni. »Helg, poveljstvo armade namerava z obsežnejšo operacijo razbiti sovražnikov 4. udarni korpus, katerega sile se zadržujejo na območju Banije, Korduna in Cazinske Krajme^ a je uvodoma dejal Rendulic. »Naša zapifs^I is takale: nasprotnika presenetiti z napadom z juga, vzhoda in severa, njegove sile presekati na več delov, jih obkoliti in postopoma uničevati. Pri tem moramo na vsak način preprečiti, da bi se umaknile proti jugu. To je zelo pomembno,« je dejal generalu Helgu. Toda general Rendulic Helgu ni odkril, da je njegova naloga samo v tem, da varuje zaledje enot, ki bodo sodelovale v napadu na Drvar. »Operacija se bo konspirativno imenovala 'šah', poveljevali pa ji boste vi,« mu je dejal general Rendulic. Naloga sploh ni bila lahka. Naše svobodno ozemlje med Vojnićem, Slunjem in Topuskim na območju Petrove gore je bilo dobro zavarovano. Z juga ga je iz Cazinske Krajine varovala Unska operativna grupa, z vzhoda 8. udarna kordunaška divizija in s severa 7. udarna banijska divizija, medtem ko je bila 34. udarna divizija v Zumberku in šest partizanskih odredov vsak na svojem območju. L ^Kdaj pa bo začetek tega 'šaha'«? je za-,kr*imalb Helga. a > i i. . i * ' »Dvaindvajsetega maja«, je odgovoril general Rendulic; »To je vendar že čez tri dni, gospod general! Kdaj pa naj pripravim operacijo?« se je začudil Helg. »Poleg tega za operacijo tudi nimam dovolj sil.« »Časa je res malo, to pa zaradi presenečenja, Helg. Nekaj enot boste še dobili, poleg tega bom prosil polkovnika Hagna, naj vam pomaga z letalstvom. Toda roka ne morem podaljšati niti za uro,« je pribil Rendulic. »Koliko časa bo trajala operacija?« Približno pet dni. Se posebej je pomembno, da boste v noči na 25. maj z nenadno akcijo likvidirali štab 4. korpusa v Topuskem. To vam bo olajšalo situacijo,« mu je dejal Rendulic. »Še nekaj. Moje enote, ki vam bodo pomagale, morajo biti vsak trenutek pripravljene, da jih lahko uporabim za dej-stvovanje na obali.« General Helg je iz svojega korpusa izbral dva okrepljena konjeniška polka Sibircev in Kozakov iz 1. kozaške divizije, od Pavelića je dobil njegovo »telesno gardo« in ustaško-domobranske polke, prispeli pa so tudi četniki. Rendulic mu je dodelil enote 373. divizije, en izvidniški bataljon, 92. motorizirani gre-nadirski polk ter tanke in letala. Operacija »šah« se je zares začela 22. maja zjutraj. Proti svobodnemu ozemlju je krenila dokajšnja vojska. Toda štab 4. korpusa je pravočasno odkril nevarnost, ki se mu je bližala. Hitro je premestil svoje enote in pri- čakal sovražnikovo glavnino, ki je prodiral smeri Karlovca. Hudi boji so trajali vse 26 maja, naslednjega dne pa so naše divc krenile v protinapad in Nemce potisnile v f nizone, odkoder so bili prišli. Za Rendulica je bila operacija »šah« prs tično končana 25. maja, ko se je začel »kon skok« Šele takrat se je generalu Helgu f svetilo, da je Rendulic pred njim s sve> pravljicami o napadu na Jadransko oN spret no prikril skrivnost desanta na Drvar »NIHČE NE SME VEDETI...« Rok -se je že iztekel, generala lica pa Rer* % niso poklicali v Vrhovno ■ veljstvo, kot mu je" bil. obljubil Hitler. Zi Je ostal v Vrnjački Banji m se ubadal s ^ jevim skokom«, v Berghof je njega z letalom odle WeFirer je von Weichsa sprejel 21 m* na sestanku pa je bilo navzočih več kot pmč Mecl drugimi sta se ga ude, zanimale Hitlerja. . - ... Naslednjega dne, ^ShL™ petnanil Rendulica o sestanku pri Hitlerju. nan# feldmaršal TOREK, 20. JULUA 1902 KULTURA 9.STRAN GLAS Krčevita predanost zaresnosti Pred kratkim je komisija za kulturo sindikalne konference Iskra Kranj izdala zbirko Pesmi Marijana Stancarja-Monosa -Nekaj misli o pesniku in njegovem delu je strnil Tomo Rebolj Skoraj pred dvajsetimi leti se je Marjan Štancar-Monos izpostavil v javnosti z zbirko Glej človek, izdano v samozaložbi. Ta zbirka predstavlja v najnovejšem izboru Pesmi le prvi cikel. Tudi vse tukaj zbrane pesmi ne pomenijo celotnega Monosovega opusa, kljub temu pa se mi zdi, da le v zadostni meri prikazujejo različne, v bistvu pa vendarle enovite,etape njegovega pesnjenja. Kako je njegova poezija vplivala tedaj, pred skoraj dvajsetimi leti, in kako vpliva danes? Morda kar podobno. Predvsem so te pesmi povsem drugačne od sicer znanega pesniškega naprezanja pri Slovencih v sodobnem času. Kar je sredi ludističnega, reističnega, kon-kretnostnega in podobnih oblik, ki so postale nekakšno merilo moder- Sprehod po galerijah V mali galeriji v kranjski Mestni hiši razstavlja slikar Janez Ravnik - »... Nekdaj v atmosferi lebdeča telesa so se približala tlem, krajina je postala posoda, v kateri so se začele bohotiti nove oblike. Sadeži, nasičeni z zrelostjo, so prekrili tla in v svoji barvni polnosti segli vse do obzorja. Lahko bi govorili o pravem zlitju predmetnega in krajinskega elementa v sliki. - Vizija razkroja in tragičnega konca, ki se je nakazovala že v slikarjevih prejšnjih delih, se zdaj uresničuje. Pred gledalčevimi očmi se je pojavila podoba od vojn opustošenega planeta, od živih bitij so ostale samo sence in odtisi v tleh, izumrle arhitekture so edine pnče nekdanje civilizacije. Grozljiva vizija, ki se je dolgo rojevala v umetni- kovi notranjosti, je zdaj dobila oprijemljivo obliko.« (Cene Avguštin) V galeriji na Loškem gradu razstavljata Andrej Perko in Jože Kotar - »Za gosta iz Novega mesta Jožeta Kotarja je »značilna zvesta privrženost krajini, ki je tudi slikarjev skoraj edini predmet obravnave. Skozi motiv krajine se je tudi šolal in prešel do običajnega realističnega pejsaža, ki je vseboval celo romantično krajinsko scenografijo, do bolj zahtevnih, v študij barvitosti poglobljenih slik. Za Kotarja je značilna obravnava pokrajine, ki ji je dokumentarno zvest, a jo vseeeno prevrednoti s svojim slikarskim znanjem do tiste mere, ko z uporabo tehničnih in izraznih post-impresionističnih prvin prehaja v slikarstvo kolorističnega realizma. Prav barvna skala, ki jo v zadnjem času razvija, daje Kotarjevim slikam prijetno draž občutljivosti za motiv bolj ali manj poudarjene prirodne mikavnosti.« (Andrej Pavlo-vec) »Andrej Perko je s svojimi linorezi nravo nasprotje Kotarjevemu slikarstvu. Perko je izbral reduk^ivno metodo, kajti linorezi, nastali v -/eodnejšem obdobju, imajo vso značilnost objektivnega pojmovanja krajine, gledane iz horizontalne perspektive. Z menjavanjem planov, kier ie bil prvi najbolj precizno izdelan je dosegel prepričljivost obdelanega prostora. Z megličasto obdelanimi oblikami raznih predmetov v drugem ali zadnjem planu je dosegel fizično iluzijo prostora. Iskal pa je tudi najrazličnejše možnosti, da bi s sintetiziranjem določenega predmeta razvil svoj lastni in posebni izraz. Prav ta zadnja faza v njegovih linorezih je obarvana z izredno izraženo asociativnostjo, ko se mu posamezne oblike, prevzete iz narave, pretaplja-iG v geometijsko izrazne oblike.« (Andrej Pavlovec) V pepel obale kopljem strugo novemu plamenu, povezujem ga s stekleno žrdjo — prevpiti hočem grmenje tišine; v stene brezupa upiram slepo oko. nega, tako zelo usupljajoče in pretresljivo, je Monosova zaresnost. Monos je izvzel samo igro besed — z njimi se spoprijema z živčno gorečnostjo. Zdi se, kot bi hotel z nohti izluščiti iz njih njihov dokončni pomen; kot bi hotel v svoji vzvrtin-čeni zagnanosti dognati zadnji smisel povezanosti med njimi. Krčevita predanost zaresnosti ga vodi v prave prepade samozanikovanja, samoizničevanja, prazgrebe si kožo do beline reber ter se z odprto rano vrže v labirint krčev — ne da bi za hip pomislil na igro, na zunanji, formalni smisel svojega početja. Fanatično je oborožen z vprašanji o tistem notranjem, najglobljem pomenu bivanja, ki se mu izkazuje v večni kontradiktornosti, v večnem nasprotovanju resnic. Nobeno sonce, nobena luna ne visi v prostoru negibno in zanesljivo; pri Monosu je vse vrtoglavica padanja in dviganja. Poezija, ki z bleščečo ostrino noža zareže v naš svet miroljubnosti in vdanosti, veselja do igre ali vrednostne vzvišenosti. Krik, ki svoj obstoj opravičuje s polno zaresno-stjo in zato tudi s polno močjo pesniškega izraza. In vendar -kakor da iz tega sveta ne vodi nobena pot v območje svetlobe, odrešenja, oddahnitve, pokoja ... Pesnika preplavlja groza. Še v smrti črvi rajajo po lobanji, še v smrti sliši zlovešči rezget pogrebnih fanfar;.. Kakor da je prekletstvo vsejano v samo bistvo tega sveta ali kot pravi sam: »...preklet sem že od takrat, ko se zibeli je dotaknila noga.« Mar je krčeviti duh povsem ujet v lastno senco? Mar mu ostaja res samo še blodnja, boleče izkričavanje v temo noči in v temo dneva? Ali pa je Monosova poezija predvsem globoko izrekanje o človekovi tragiki, o njegovem bolečem naprezanju, da bi presegel vtesnjujočo zavest nesmisla? r > Društva iščejo pokrovitelje Tržiška kulturna društva vidijo izhod iz gmotnih težav s pomočjo pokroviteljev — Jeseni problemska konferenca o društvih Tržič — Mačehovski odnos do tržiške kulture, n jenih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki se je kazal v prejšnjih letih z nenehnim padanjem prispevne stopnje za to vejo skupne porabe, je letos pripeljal v krizo večino kulturnih društev. Dotacije, ki jih sicer po pravičnem ključu deli občinska zveza kulturnih Organizacij, so zgrajene na nizkih temeljih, saj jim omejevanje vseh oblik porabe zaradi gospodarskih težav ne dovoljuje pomembnejšega skoka. Tako se je znašla v težavah po petnajstih letih uspešnega dela folklorna skupina Karavanke. Vprašanje je, če bo letos od zveze dobila pet starih milijonov dinarjev, več gotovo ne, ki za normalno delo prav gotovo ne zadoščajo. Podobne probleme so nakazali tudi člani pihalnega orkestra Tržič, ki so izračunali, da jim bo letos za delno kritje stroškov prevozov na vaje in nastope — lani so kar 186-krat igrali — ter za skromno »nagrado« prizadevnemu kapelniku zmanjkalo celih 70 starih milijonov. Najbrž bi podobne primere še lahko našli. Dejstvo je, da zveza kulturnih organizacij nima dovolj denarja za vse, ki bi radi dobro delali, da pa na drugi strani tudi ni možnosti za povišanje prispevne stopnje za kulturo. Rešitev iz krize so predlagali folkloristi. Želijo dobiti pokrovitelja, upajo na Bombažno predilnico in tkalnico, ki bi jih denarno podprl. Kot pokrovitelj godbenikov se omenja tržiška kovinska industrija. Vse skupaj je trenutno samo še misel, predlog. Dober, saj kaže, da edino tak način lahko pomaga kulturnim skupinam iz gmotnih težav. Praksa je v drugih občinah že dolgo uveljavljena. Seveda pa izbira pokrovitelja ni tako preprosta stvar. Prošenj je veliko, za tržiško gospodarstvo skoraj preveč. Zato bo potrebno najprej izdelati seznam društev, željnih in potrebnih pokroviteljstva, obenem pa tudi seznam organizacij združenega dela, ki bile pokroviteljstvo pripravljene prevzeti. Akcijo bo vodila socialistična zveza skupaj s sindikatom in kulturno skupnostjo. Za jesen napoveduje tudi problemsko konferenco o vseh tržiških društvih, ne le kulturnih, saj niti športnim, na primer, ne kaplja v blaga jne dovolj denarja. __H. Jelovčan Javornik — Pri društvu upokojencev Javornik-Koroška Bela že več let zelo prizadevno in uspešno dela folklorna skupina, kiji igra upokojenski trio. Ker zelo zanimivo in privlačno za gledanje prikazuje stare gorenjske plese, ker je igranje ansambla prijetno za uho in ker znajo plesalke lepo zapeti, ima ta kulturna skupina vedno polne roke dela. Vabijo jo na številne proslave, srečanje in zabavne prireditve na vse konce Gorenjske in tudi zunaj nje. Posebnost skupine pa je pesem Jugoslavija. Za ta ples imajo posebno pručko, na katero stopi plesalec, ki drži sliko Tita, na nižji stranski stopnici pa stopita plesalki, ki Titovo sliko okrasita z belim domačim ročnim delom. — B. Blenkuš -___' Pogovor o tem, kako in koliko kulturni smo Slovenci Dimitrij Rupel o kulturnosti Slovencev Dimitrij Rupel je znano slovensko ime, saj je njegovo literarno, publicistično kr tino in esejistično delo v slovenski kulturni prostor začrtalo kar zajetno gaz. In kar ie najvažnejše - je na višku ustvarjalnih zagonov in si od njega lahko še marsikaj plodnega obetamo. Nemimi in tenkočutni ustvarjalni duh, kakrinega ta avtor zagotovo nosi v sebi, namreč ne pozna počitka v svojem snovanju. Doslej je izšlo nekaj romanov m knjig esejev, zlasti pa sociološko delo Svo-bodte besede, v katerem avtor poglobljeno analizira slovensko kulturo 1 a sto letja od Prešerna, prek Cankarja, pa do 2 svetovne vojne. V kratkem bo pri reševanjih. Mladi in sposobti: sti so postali jedro postaje 1958. leta deluje samostojno. S pomočjo komisije za ' Planinski zvezi Slovenije & r Kako so nekdaj trli lan Ušii l± Ušinova »pajšta«, čeprav obrasla jem, je še dobro ohranjena. z grmov- Zabukovje — Ušinova domačija v Spodnjem Zabukovju, mimo katere se vije tudi peš pot iz Rakovice na vrh Jošta, nosi v portalu letnico 1863. Takrat je zrasla zidana hiša, lesena pa je bila že veliko pred njo. Koliko, se točno ne ve več. Sedanji gospodar, Viktor Mazi, nadaljuje tradicijo svojih prednikov. Obdeluje gričevnata pobočja in črpa les iz prostranih gozdov Joštovega hrbta. Seveda pa je nekdanjo vaško idilo, kot si jo danes zamišljamo, tudi tod izpodrinil sodoben način dela in življenja. Konje je zamenjal traktor, kose kosilnica, ženske roke v hlevu molzni stroj. Napredek je utrnil tudi valovito morje, kot so nekdaj posrečeno primerjali polje modrih glavic lanu. Nekaj zrnja Ušinovi še hranijo v stari skrinji na podstrehi za spomin na tiste čase. Zanimivo, kako živo, neugnano je, ne pusti se ujeti v pest. Lan je bil nekdaj v teh hribih nepogrešljiv. Na kmetijah je bilo premalo denarja, da bi vse blago kupovali, delavnih rok pa je bilo dovolj. Kajti z lanom je bilo veliko dela. Med rastjo ga je bilo treba kar dvakrat opleti, da plevel ni bil v napoto. »Običajno smo sejali mernik zrnja,« je pripovedoval Viktor Mazi. »Zrel je bil konec julija. Nismo ga želi, kot druga žita, ampak populili, da smo ga ja čim bolj izkoristili. Korenine so potem pri trenju tako prišle proč. Glavice s semeni smo posmukali od stebel z ,riflam4, posebnim lesenim orodjem, ki ima dolge kovinske zobe. Zrnje smo prihranili za naslednjo setev, nekaj pa smo ga pokrmili mladim prašičem in teličkom. Spomnim se tudi, da smo ga dajali za olje, ki pa ni bilo posebno okusno.« Stebla so nato razgrnili po travniku, da sta jih dobila dež in rosa in je od njih odstopila koža. Približno tri tedne so morala ležati zunaj, nakar so jih sušili v posebni peči, »pajštli«. »Pajštla je blizu dva metra globoka okrogla peč, sestavljena iz skal. Pod vrhom je rob, na katerega so postavili mrežo, nanjo pa lanena stebla. Kakšne štiri metre niže so kurili. Toplota je Sla po rovu v peč, sicer bi se stebla lahko , I ____1 „ ! _ Ifn a rt Vlila nasititi. Nekoč se je eden od njih zavre jih bo u gnal. Dal jim je jesti, kolikor * tele Ko je že kazalo, da so vendarle sosed potre sel hruške in planile so po nji Ušinova »pajštla«, čeprav že obra^ •__So Hnhro ohraniena. delalo. Z dnem so začele, z nočjo nehale. Počitka ni bilo, veselja pa kljub temu dovolj. Moški, ki so sušili, so tencam delali druščino. Zvečer so po navadi še zaplesali. Izročilo pravi, da so bile terice vedno lačne, da jih nobenemu gospodarju ni uspelo Ušinova »pajsuu«, ^ . grmovjem, je še dobro ohranjena. Bl» Sina v tem koncu in v njej so suši : okoliški kmetje. »Ko so terice opravile delo, je na vrsto mikanje. Koža je bUa po zmedena, neenakomerne. dolga 2 kanie so uporabljali podobno prv, kot je .rifV, samo da ima manjrše Dobili so tri vrste p~diva; p«i. bilo najboljše in najbolj belo, n< slabšije bil hodnik tule pa so u. Hali za niti, ki so jih napajali po da vrane niso mogle do koruze.« Predivo ie bilo seveda treba še s štrene oprat fzviti v klopčiče nato na odnesli v Besnico k tkalcu Pobilo da bi se doma splačalo tkath Iz platna so šivali rjuhe med nn^ ko ie bilo težko dobiti blago, tudi s« hlače, uporabljali so m » f ° moške delovne predpasmke m za obi žimnice. Nekaj štren so rmrim pre tako da ie bilo blago lepe. črtasto. »Zadnjič smo trli la" iim,.« Potem smo zaieli u vab cenej* varniško blago. Rji*« pa ina danes lanene in .cvilha je naji eno balo na podstrešju.« ^ ^^ PORTRET iigorah o?ano so pogoste težko spraviti v nek splošen okvir, saj so se razlikovale tako po številu udeležencev kot po trajanju in težavnosti; vseeno ie moč zapisati, da je šlo kar pri prioližno tretjini vseh za reševanje iz stene. V obdobju od ustanovitve dalje je postajo vodilo več načelnikov. Kar 15 let ji je načeloval Janez Brojan, starejši, za niim je tri leta vodstvo opravljal Dolfe Kremžar, njega je naslednjih pet let nasledil Pavel Ba-loh in nato je bil devet let na čelu postaje Franc Lakota. Sedaj jo že četrto leto vodi Janez Brojan, mlajši. Današnje delo reševalcev »Nada postaja,« pripoveduje njen sedanji načelnik, »ima glede na usposobljenost eno najmočnejših ekip v Sloveniji. Med 20 reševalci sta dva inštruktorja GRS, trije so letalci reševalci, eden pa je miner snežnih plazov; pripravnikov imamo osem. Takšna sestava je potrebna, saj naša postaja sodi tudi med najbolj zaposlene pri nas. Rešujmo namreč na precej velikem območju, to je v gorah nad dolinami Vrata, Kot in Krma ter v Karavankah od Belce do Golice. Največ nesreč je v triglavskem pogoju, saj je tod obisk naj-gostejši. Lani smo imeli 9 reševalnih akcij in 4 poizvedovanja. Med 13 ponesrečenci, ki smo jih prinesli v dolino, je bilo 5 mrtvih, dva težje ranjena in eden lažje poškodovan. Letos smo na domačem področju reševali dvakrat, na srečo pa ni šlo za nezgode s težkimi posledicami.« Ob tem seveda reševalci iz Mojstrane velikokrat odhite na pomoč drugim reševalnim postajam, skrbe za varnost na domačem smučišču in po potrebi pomagajo tudi na kranjskogorskih smučiščih. Reševanja v gorah bi imeli prav gotovo manj, kakor ocenjujejo, če obiskovalci gora ne bi precenjevali svojih zmog-liivosti. Zadnja leta se namreč veliko alpinistov, med katerimi jih je vse več iz drugih republik in tudi tujine, ponesreči zaradi premale izkušenosti Predvsem plezalci se morajo na načrtovane vzpone ustrezno telesno in psihično pripraviti ter upoštevati vremenske razmere; obenem, svetu- lV*žbe v Mojstrani, dobro usposoblje-j9 manj, če obisko-^A svojih zmogljivosti je iz sten se vse Postopno oskrbela z opremo. ^ 1953 je dobila prva sodobna j^a nosila, reševalni oprtnik in J* Čoln. Pomembna prelomnica v V^m delovanju je tudi 1969. leto, ^ v akciii reševalcev iz Mojstra-****vič priletel na pomoč helikop- 1946. pa do konca lanskega Je bilo na območju mojstranske ^je 62 gorskih nesreč s smrtnim Reševalci so prinesli v dolino * Oškodovanih in 22 onemoglih bolnih planincev. Imeli so ^ 42 poizvedovalnih akcij in razen j. sodelovali pri zavarovanju šte-planinskin pa drugih priredi-v gorah. Vse te akcije je seveda Janez Brojan, mlajši, vodi postajo GRS v Mojstrani. - Foto: S. Saje <- - . " - < «' Jožetove lokomotive jejo mojstranski reševalci, naj povsod puste točne podatke o nameravani turi, da bi jih ob morebitni nesreči lažje in hitreje našli. Uspešnost dela reševalcev je prav gotovo precej odvisna od njinove opremljenosti. Z njo so v Mojstrani — posebno sedaj, ko so končno dobili nujno potrebne sprejemno-oddajne radijske postaje — kar zadovoljni, vendar naglašajo, da bi bilo težje brez pomoči letalske enote milice. Helikoptersko reševanje jim je namreč v veliko oporo, saj jim ne le krajša in lajša tvegano delo, ampak tudi znatno prihrani opremo. ■ Kot je med drugim povedal načelnik Brojan, je v helikopterskem reševanju v gorah, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas, še veliko možnosti napredka. To so spoznali pred nedavnim na simpoziju reševalcev v Franciji, kamor je mednarodna komisija za reševanje v gorah (IKAR) med ostalimi povabila 6 pripadnikov letalske enote naše milice in 2 gorska reševalca. Postaja v Mojstrani namenja tudi sicer vso pozornost stalnemu usposabljanju članov in pripravnikov za reševanje v gorah. Z mnogimi oblikami dela se vključuje v dejavnosti za preprečevanje nesreč, brez njenega sodelovanja pa si ni moč zamišljati niti obrambno zaščitnih niti raznih drugih aktivnosti tako v domačem kraju kot izven njega. Uspešnost njenega dela potrjujejo, ne nazadnje, družbena priznanja z'i postajo in njene člane iz preteklost i. Stojan Saje Jože Zrim iz Gorenj je precej redkobeseden človek. Nerad pripoveduje o sebi, o svojem delu v Iskrini mizarski delavnici. Dobesedno raz-živi pa se, ko pogovor nanese na ljubke lesene lokomotive, posnetke nekdaj sopihajočih orjakov, ki pod njegovimi rokami nastajajo v domači, skromno opremljeni delavnici. Lokomotive so ga prevzele nekako pred tremi leti. Premišljal je, kaj naj bi počel v prostem času, kakšnjga konjička naj bi izbral, da bi mu popestril popoldneve. Zakaj ravno lokomotive, ne zna prav pojasniti. Najbrž zato, ker so zapletene, ker zahtevajo veliko ustvarjalnosti in potrpežljivosti. Pred dvema letoma je nastala prva; Borsig iz leta 1930. Gotova je bila ravno takrat, ko je Mito Trefalt v Srečanjih iskal zanimivosti te vrste. Jožetova lokomotiva je zbudila veliko zanimanja, mu prinesla priznanje in spodbudo. A sam ni bil povsem zadovoljen z njo. Sestavil jo je po slabem posnetku, s slike v otroški knjigi. Pa se je lotil nove, popolnejše. Neizkušeno oko razlike ne bi znalo oceniti. Le to bi opazilo, da je drugi izdelek večji, lepši. Samo pisk in dim še manjkata, pa bi kolesje, kot pri pravi lokomotivi, zaječalo in se premaknilo. V miniaturni leseni posnetek je Jože Zrim vložil kakšnih šeststo ur prostega časa. Vse popoldneve, sobote, celo nedelje in večino dopusta je prebil v svoji delavnici, žagal, vrtal, stružil, lakiral, sestavljal. Največ preglavic so mu povzročala zapletena kolesa. Zdaj sestavlja že tretjo parno lokomotivo, posnetek Stephenso-vega Rocketa, ki je 1828. leta zmagala na dirki med Liverpoolom in Manchestrom. Ni tako zahtevna kot prejšnji, kljub temu pa je v njej še blizu sto ur dela. Najtežje je, ker ni načrtov, risb. Samo slike. Jože Zrim je že spraševal po naših knjigarnah za priročniki, a jih ni. Potem je kupil neko nemško izdajo, v kateri je okrog štiri tisoč modelov lokmotiv. Nekatere so ga že osvojile. Serijska izdelava ga ne zanima, preveč dolgočasna bi bila. Tudi prodaja ne, saj časa in potrpežljivosti, vložene v vsako lokmotivo, najbrž nihče ne bi znal prav oceniti. H. Jelovčan rfV» Sodelovanje s helikopterjem biti gorski reševalci dobro t^^Jeni. - Foto: F. Perdan ^omače gornikom in smučarjem toplim zatočiščem in urejenim smučiščem dajejo jrfjl j! ki k^iiieže pet let bogate pridelke širjenju planinstva, £ **iizma in smučanja v ^Nnj - Misel, da bi ledenik na pametno izkoristili za po-t; i^k. smuko in da bi na mestu n^^Jie koče, ki se je že zdavnaj po-1 dostavili večji, sodobnejši dom, porodila Francu Ekarju pred poldrugim desetletjem, L^jPiv s Tomažem Jamnikom plezal v tt®"?? koroški Babi. Spust v zimski n J>^tveni smeri je bil utrudljiv m k 2hW ftda bi si alpinista takrat zavetje v udobni koči sredi iS^SoŽnost, da misel postane J ynost, se je pokazala nekako ^JJ^fct kasneje, ko so planinska Slovenije, skupščina občine in kranjsko planinsko društvo skupen jezik in utrdili medse-e'JVs" odnose na novih osnovah, ttjjl nlV0 je za majhne denarje hotela na Krvavcu m sij L ^ Jetni gori in tako dobilo vsotico •; K^Četek izgradnje Ledin. Franc je za načrt navdušil čalne I ^ Tnega odbora planinskega dru-lfgt t^i ^ planinske somišljenike, ki so rti^. široki podpori družbenopolitič- nih organizacij in skupščine občine Kranj sklenili uresničiti. Gradnja v biseru Ravenske Koč-ne kot kranjski planinci pravijo Ledinam, je bila težavna. Potrebnega je bilo ogromno dela, tudi ljubiteljskega, pri katerem so se, kot pravi Franc Ekar, posebno izkazali planinski sodelavci Ciril Hudovernik, Emil Herlec, Baldo Bizjak, Gorazd Zavrnik, Janez Zaje in Stane Gantar. Ledine so zahtevale prek dvajset tisoč udarniških ur, nekateri posamezniki so jih darovali tudi po Z vso zagnanostjo, značilno za gornike, so se lotili gradnje in kmalu utišali peščico nasprotnikov, ki so se bali skrunitve narave in gorskega življenja. Kranjski dom, v katerem lahko posede sto gostov in jih šestdeset prenoči, so odprli pred petimi leti, 31. julija. Otvoritvi so prisostvovali številni planinci in ugledni gostje, med njimi tudi Andrej Marine, ki je ob tej slovesnosti med drugim dejal: »Vaša nova planinska postojanka 4 leži v osrčju Savinjskih Alp. Zaradi njene lege lahko pričakujemo, da jo bodo pridno uporabljali tudi naši bratje na Koroškem pa tudi vsi drugi dobro misleči ljudje na sosednjem Koroškem.« Čestitke in lepe želje so izrazili še Božo Škrlj, predsednik planinske zveze Jugoslavije, Miha Potočnik, Viktor Avbelj, Gregor Klančnik, -Tone Bole in Marjan Brecelj, ki so se kjub neprivlačnemu vremenu odzvali vabilu na otvoritev koče in ledenika. Smučišče je opremljeno z dvema vlečnicama in je znatno popestrilo turistično ponudbo poletnega Jezerskega, Kranjski dom pa je prvi, ki so ga od bližnje Savinjske in Belske Kočne pa tja do Kokrškega sedla postavili slovenski planinci, je torej nekakšen slovenski mejnik. Dom na Ledinah je odprt od konca maja do sredine oktobra. V petih letih, kar stoji, je dokazal, da je trdno zgrajen, da dobro prestaja sunke mraza in helikopterska pristajanja na strehi, kar je vsekakor pohvalno tudi za cerkljanske gradbince. Ledine so v petletnem obdobju potrdile tudi svojo namembnost. Kot na novo zorana ledina so s toplim zatočiščem in urejenim smučiščem dajale bogate pridelke širjenju planinstva, alpinizma in smučanja. Doslej jih je obiskalo več kot 35 tisoč ljudi, letne smučarske pogoje pa je vsako leto izkoristilo najmanj dvajset klubov iz Slovenije, drugih republik in s Koroške onstran meje. Na ledeniku je bilo tudi več gorskih reševalnih tečajev, tečajev JLA. milice in drugih. Koča je pogosto celo premajhna, da bi sprejela vse goste, a večje kranjski planinci zaradi strahu pred dragim vzdrževanjem niso upali postaviti. K sreči je Jezersko s svojimi gostišči blizu. Do Ledin, kamor k redno vozi tovorna žičnica, je le uro hoda od nje, od Okrešlja pa poldrugo uro. Pogled z Ledin pod severnimi ostenji Skute in Dolgega hrbta na I okoliške vrhove in na snežno belino P ledenika je veličasten in poplača | nekaj kapelj znoja med potjo. IV soboto, 31. julija, bodo Ledine praznovale pet uspešnih let obstoja. Slovesnost se bo začela v Kranjskem domu ob 11. uri, nanjo pa planinsko društvo vabi vse ljubitelje g planinstva, alpinizma in smučanja | kot tudi družbenopolitične delavce, še posebej tiste, ki so bili prisotni ob otvoritvi. H. Jelovčan Ll Roža Skrlja, predsednika planinske ^f zveze Jugoslavije, je presenetila jgradnja Kranjskega doma v izred-H no težavnih pogojih. \Otvoritev ledin 31 Julija 1977. leta. I Ob Francu Ekarju, pobudniku iz-\gradnje, stojita Miha Potočnik in I Tone Bole. Ledine privlačijo tudi vrhunske, smučarje. Letos so njihov sneg, dodobra preizskusili člani državne , A alpske reprezentance. TOREK, 20. JULIJA 19C 0-A812STRAN _GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE - PISMA UREDNIŠTVU Turizmu večjo veljavo Mojstrana - V Mojstrani je bil pred nedavnim razširjeni sestanek članov sveta krajevne skupnosti in družbeno-političnih organizacij KS Dovje-Mojstrana s predstavniki izvršnega sveta in skupščine občine Jesenice, ki je sodil v okvir delovnih obiskov o usklajevanju srednjeročnih planskih dokumentov v delovnih organizacijah in krajevnih* skupnostih jeseniške občine. Uvodoma so prisotni poudarili, da v tej krajevni skupnosti ne bo potrebno bistveno popravljati planskih dokumentov, ker so že tako precej skromni. Dotaknili so se izvajanja del iz sprejetega srednjeročnega plana do leta 1985 ter problemov, ki se ob tem pojavljajo. Krajevna skupnost Dovje-Moj-strana je v zadnjih letih dosegla pomemben napre dek pri asfaltiranju in urejanju cest. Del sredstev zbirajo krajani s samoprispevkom, veliko pa pomagajo tudi s prostovoljnim delom. Na sestanku so se dogovorili, naj gradbeni odbor pripravi nadaljnji program del, prednost pa mora imeti Radovna, kjer do sedaj niso položili še nič asfalta. Civilni invalidi vojne na izletu - Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne pogosto prireja srečanja in izlete invalidov k pomnikom NOB. V juliju so se podali k spomeniku v Slatni pri Begunjah, obiskali so tudi partizansko Pokljuko, kjer so pripravili tovariško srečanje ob tabornem ognju. - Foto: Jože Mrovije Letos bodo začeli graditi vrtec pri Osnovni šoli 16. december, ki bo financiran iz sredstev občinskega samoprispevka, predvidoma pa bo dokončan do konca letošnjega leta. Nadalje so govorili o gradnji stanovanjskih blokov v Mojstrani in nujnosti ureditve kanalizacije. Dotaknili so sp problemov kmetijstva, še posebno pa so bili kritični o problemih izgradnje pokopališča in mrliških vežic na Dovjem. Problematičen je tudi razvoj turizma, ki je na mrtvi točki, saj ni enotnih in usklajenih programov. Razgovor o ključnih vprašanjih razvoja KS Dovje-Mojstrana v prihodnjih letih je le delno uspel. Člani sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so opozorili na paleto problemov, ki jih bodo reševali tudi skupno s predstavniki skupščine občine Jesenice, premalo pa so v razpravi nakazali dejanske možnosti svojih ciljev in usmeritev. J.Rabič Kranj skogor ski gasilci praznujejo Kranjska gora — V jeseniški občini je sedem gasilskih društev, ki so bila ustanovljena že v prejšnjem stoletju. Med njimi je zelo staro tudi gasilsko društvo iz Kranjske gore, ki so ga ustanovili leta 1982. Kranjskogorski gasilci se na 90-letnico svojega društva že skrbno pripravljajo. Pripravili so obširen program praznovanja, ki bo trajal štiri dni. Tako bo v četrtek, 22. julija, ob 17. un ogled gasilskega doma, ob 18. uri pa bodo v kinodvorani predvajali gasilske filme. V petek, 23. julija, bo v večernih urah taktična vaja vseh gasilskih enot jeseniške občine, v soboto, 24. julija pa bo ob 19. uri slavnostna seja kranjskogorskega gasilskega društva, kjer bodo najbolj zaslužnim gasilcem podelili priznanja. V nedeljo, 25. julija pa se bo slo-vestnost začela že ob 10. uri dopoldne, ko bo vaja pionirskih enot. Ob 13. uri bo sprejem gostov, uro kasneje pa mimohod gasilskih enot. Svojemu namenu pa bodo slovesno izročili tudi nov gasilski avto in bri-zgalno. Sledil bo koncert godbe na pihala iz Gorij. Praznovanje se bo nadaljevalo Zagmajnico, kjer bo na veselici igral ansambel Obzorje. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. A. Kerštan Nasproti avtobusne postaje v Skofji Loki so vozniki pridobili novo prepotrebnoparkirišče z novimi zelenicami. Foto: V. / rimožiC v________ _______' Živahno na Bledu Bled — Na Bledu se je minulo soboto mudilo rekordno Število obiskovalcev - okoli 5000. Imeli so kaj videti in doživeti. Bled je {>ripravil veseli večer, z razsvet-jenim jezerom, folklornimi skupinami po ulicah Bleda ter z obilo zabave. Poleg tega je bila ob krajevnem prazniku slavnostna seja občinske skupščine, odkrili pa so tudi skulpturo pod Festivalno dvorano. D. S. ^ % > mzmmmm nmm Cesta v Gozd nad Križami kliče po popravilu - Vse kaže, da so S botZizKriiev pa ^ Gozda ^nata^ novega petletnega obdobja S2& m^S so cesto pošteno mzko^laingMoKe^a P na več mestih izravnati z buiaozerji. A i, katerahrJi na Gajtani naj bo ah naselje v ^^^^^^r^oonHMOne borbe je dola U toliko kot je dal Gozd v času n. ra2UTnejo, da ni denar* malokatera ^enska vas^ f j™prišli na vrsto. Sami popmvfo: vendarle v toliko letih bi pa le tanko p na kmetijah pc cesto kolikor pač Zorda na trZški občini % kdo; tudi strojev nimajo za taka dela. som miadinsko delov* pomislih, da ^ ^ u ^ vofa^U.c'fz ^z&uženimi ^^^ ^^g^J1^6^^ U »* pravega organizatorja je treba. - Foto: D. Dolenc__ i ________—-—------:—H Najvišje gradbišče v domovini - Na 2515 metra^^K^dan; so le delavci Gradbinca z Jesenic z vso "'»"fijf^ffi??"** T zidka k Triglavskemu domu. Potem ko so P^jj^^^ * začeli z izdelavo temeljevprizidka,, Kot.je, najvišjega gradbišča v Jugoslaviji Vinko LužMC, bodo kljub težjm razmeram in zahtevnosti terena načrtovana dU konec septembra. Pri tem so jim v pomoč delovni stroji ^J^jetak kot gradbeni material prepeljal na goro te^pgr^ začetkom pnenove doma je zadovoljen tudi odbora Gregor Klančnik, ki upa, da prihodnje leto ob 90. obletnici ustanovitve slovenskega planinskega društva. - Besedilo in slika: J. Rabič___________j Bronasta plaketa Hortikulturnemu društvu Kranj Kranj - Jugoslovenski savez za V zaštitu i unapredjivanje čovekove ^mBdopustniškem časi sredine je na zasedanju 5. junija Zal v wm V kdo ^r letos za posebna pnzadevanja v ^rtikufturnega drušu* ' akcij! za varstvo živ^enjskegamde- poleg n hiralo j * * , lovnega okolja podelil Hortikul- enje, kji b razstavo turnemu društvu Kranj bronasto ' Plaketo- n&Ign moida še to: na zased*' Vest o- tem priznanju bo ned- vomno radostila številne prizadevne Slovence, d.J j ^^ ^tfi člane kranjskega, društva, ki si žele drugum z kranjskega h~Tli da bi se lepo urejeno, zdravo in čisto novam uan dru^va ft H, okolje z njihovih vrtov razširilo tudi turnega u g ^ na javne zalenice v mestu, sta- vatininAim _ (du .....<;,<■.*- . " -—- Že zda i ie treba misliti na zimo - Delavci delovne organizacije Sport in rekreacija Škofja Loka ne čakajo zime križem rok. Urejujejo smučišča pri vlečnici »Kopa« na Starem vrhu injinjo prehod skozi Zapre val. Pravijo, da bo smučanje na Starem vrhu prihodnjo zimo občutno kvalitetnejše. Na Soriški planini pa že pripravljajo izgradnjo tretje Vlečnice »Sedlo«, ki bo na vrh Lajnarja lahko vsako uro popeljala 900 smučarjev. - Foto: D. Dolenc r VAŠA PISMA KOLIKO TALCEV JE BILO USTRELJENIH V MOSTAH PRI ŽIROVNICI? V članku Praznik Žirovnice je med drugim zapisal: »Bes okupatorja je bil silovit, v ranem jutru 1. julija 1942 so ob porušenem mostu ustrelili 29 nemočnih zapornikov iz Begunj . . .« ... V Dnevniku z dne 23 junija 1982 pa je Miran Šubic v članku Deset vasi brez pravega vrtca, ponovil to napako: . . »V teh dneh v Žirovnici praznujejo tudi krajevni praznik, saj je minilo štirideset let od noči s 26. na 21. junij, ko so partizani napadli cestni in železniški most v Mostah. Okupator je odgovoril s terorjem in ob porušenem mostu ustrelil 29 talcev iz Begunj...« Pomota je tako zakoreninjena da so jo pred leti storili celo v uradnem predlogu za poimenovanje žirovniške osnovne šole šolo Gorenjskega odreda. Vemo pa, da so predlog sestavljali tovariši iz vodstva šole in krajevne organizacije ZB NOV. Vsem tem pa je dobro znano, da je pred enajstimi leti izšla moja prva knjiga Beg z morišča, ki v prvem poglavju obravnava beg talca z morišča v Mostah. To je na Gorenjskem vsem znano. Napaka pa ima korenine v tem, ker še vedno uporno trdijo, da so Nemci hoteli v Mostah ustreliti 30 talcev; ker pa je na spominskih ploščah 29 talcev, pravimo, da je to zato, ker je enemu uspelo pobegniti. Toda to ne drži. V Mostah niso ustrelili 29, ampak 28 talcev. O tem je dovolj dokazov. Nemci so še pred ustrelitvijo natisnili letake z imeni ustreljenih talcev, le-teh pa je 29 (zapisanih na letaku). Zato je zapisano tudi ime talca, ki je pobegnil in šele po osmih dneh mučnega tavanja srečal partizanska ku- rirja, ki sta ga (Klpeljala v taborišče na Pokljuko. Tam je dobil ilegalno ime Zar in koje 9. septembra istega leta padel na Jelovici skupaj s komandantom gorenjskih partizanov Jožefom Gregorčičem in drugimi borci Selške čete, nihče ni vedel, kako se je ubežnik pisal in od kod je bil doma. Vsi so se fa spominjali le kot partizana 'ara. Po upokojitvi iz JLA sem se kot domačin lotil tega problema in ga v nekaj letih uspešno razrešil in opisal v moji prvi nadaljevanki v Nedeljskem dnevniku in nato v že omenjeni knjigi. Točno na dan streljanja talcev v Mostah je bila na Bledu konferenca (posvetovanje) najvišjih nacističnih (strankinih), policijskih in gestapovskih funkcionarjev, ki sta jo vodila gauleiter dr. Rainer in general-polkovnik policije Kurt Dalue-ge. Med opoldanskim odmorom so se generali policije SS Dalu- ege. Roesener in Brenner z močnim spremstvom in zavarovanjem odpeljali v Moste in si ogledali porušena mostova ter postreljene talce. Na tem posvetovanju na Bledu je bil sprožen na pobudo Daluegeja signal za še hujši teror, zato je julij 1942. leta na Gorenjskem zaznamoval z največjimi zločini. Ze čez dm dni so v Gobavcih pri Podbrezjah ustrelili pet talcev. Osmega julija so na Čegelšah ustrelili devet Trži-čanov, istega dne pa so požgali i podatke ali naslov. ^ ^ ---- v Prav je, da vemo PANIRANO MESO Pri paniranju namažemo rezine mesa na obeh straneh z oljem, jih pustimo 5 minut na hladnem, nato kos za kosom povaljamo najprej v moki, nato v raztepenih jajcih, ki smo jim primešali žličko olja, in nazadnje še v drobtinah. Panirano meso takoj ocvremo; če stoji, skorjica rada odstopi. Telečja prsa ali svinjska re-brca najprej narahlo prevremo, nato šele paniramo in spečemo. Tako meso je mnogo okusnejše. Juho porabimo za zalivanje. Pa še to: panirano meso bo veliko okusnejše, če stepenemu jajcu dodamo malce vegete. STARA KOKOŠ BO i MEHKEJŠA Žival zakoljemo zvečer, jo položimo v mrzlo vodo, da je vsa zalita. Drugo jutro jo poparimo in osnažimo kot navadno. Tako pripravljena je mnogo mehkejša in okusnejša. Zmehčamo pa jo tudi, če jo med pečenjem nekolikokrat ob-lijemo z rumom ali alkoholom. Po žganju rad ostane neprijeten duh. Staro kokoš pa pred pečenjem na pol skuhamo, nato jo lepo rumeno opečemo. Prav lepo se zmehča tudi, če denemo v notranjost perutnine žličko sladkorja in košček surovega masla. j M. Messegue: Narava ima vselej prav JAGODA IN MALINA V vsakem vrtu bi morali imeti prostor tudi za ozko gredico jagod. Te rastline ni težko gojiti. Koristna je vsa rastlina. Vsi že poznate vrline jagode in bogastvo njenih vitaminov, zato jih ne bom posebej poudarjal. Jagoda vsebuje železo in krepčilni remineralizirajoči fosfor. Zato jo posebno priporočajo slabokrvnim, okrevancem in starim ljudem. Poleg tega čisti tudi kri, kar ne kaže zame ta vati. Ce dobe nekateri ljudje nenadoma, potem ko so uživali jagode, neke vrste koprivnico po telesu, tiči za tem prenaglo ra/.strup-ljevanje, pri katerem pridejo strupi tako hitro na površino, da izzovejo kožni izpuščaj. V večini primerov namreč ne gre za pravo alergijo. Ker jagoda močno čisti kri, jo priporočam tudi bolnim na jetrih, bolnikom z artritisom in revmo. Ce hočemo stopnjevati njen učinek, jo moramo vedno jesti pred kosilom. Še bolje je, če jo jemo zjutraj na tešče. Sprehodite se torej po vašem vrtu zjutraj, si natrgajte svežih jagod in jih pojejte. Če želite zgubiti odvečno tekočino, pojejte namesto običajne večerje kilogram jagod, potem pa pojdite v posteljo. Naslednjega dne bo šlo od vas toliko vode, da se vam bo zdelo, kakor da ste znotraj temeljito oprani. Ker vsebuje jagoda tudi brom, vpliva pomirjevalno in vam zagotavlja dober spanec. Večdnevna jagodna kura je — prav tako kakor grozdna — priporočljiva za vse, ki trpe za protinom ali za sečnim peskom. Da bi bile jagode laže prebavljive, jim dodajte nekaj kapljic kisa. Ta prav tako kakor limonin sok izboljša njihov okus. Jagoda je sadež, ki ga priporočimo tudi diabetikom, ker se njen sadni sladkor, celuloza, brez težav izloči. Če jagod ne sladkamo, zelo dobro potešijo žejo. Jagodove liste bi morali nabirati, sušiti in shraniti v velikih sodih. Na deželi jih uporabljajo za čaj, ki pospešuje izločanje seča in čisti kri. Iz jagodnjakovih korenin, ki jih naberemo spomladi ali jeseni, pripravimo zelo dober čaj zoper drisko in protin. Ne bodite presenečeni, če boste voda in blato rdeče obarvana] Lepe ženske dobro vedo, da zadostuje, če pritisnejo sveže in zrele razkosane jagode za hip na kožo in že dobi utrujeni obraz videz svežine, ker koža zelo hitro sprejema jagodino vlago. Malina ima iste krepčilne in diuretične lastnosti kot jagoda. Tudi njo lahko dajemo diabetikom in priporočamo revmatikom. Njeni listi dajejo prav tako dober, rahlo odvajalen čaj. Jagode in maline se tudi dobro obnesejo v sadnih solatah in marmeladah. Vsako leto se pojavijo novi smerokazi, ki vabijo in kažejo pot do kmetij s kmečkim turizmom v Selški dolini. Zdaj se jim je pridružil še smerokaz za Alpe t aurovo kočo na Starem vrhu, kjer se bo ob koncu tedna dobilo tudi dobro domače okrepčilo. - Foto: D. Dolenc ---:-- ■ ____- - - ' ' - . -_____ Vrt po toči ANKA BERNARD Zal nam toča ne prizanaša. Sedaj uniči polja in vrtove tu, drugič tam. Od bujnega zelenja, težko pričakovanega sadja ostane le malo ali nič. Žalostni ogledujemo razce-frano listje zelenjave, rož, sadja. Proti temu pustošenju narave pomaga le zaščitna mreža proti toči, kot jo imajo v nekaterih naprednih vinogradniških deželah razpeto nad vinogradi, pa seveda plastenjaki in rastlinjaki, kjer ostane vse lepo zaščiteno. Teh pa žal v vrtovih skoraj ni. Ko je najhujše mimo, si polagoma pričnejo rastline celiti rane, nastale po toči. K temu lahko precej pri-pomoremo, če rastline močno obrežemo, da znova odženo. Ranjene veje sadnega drevja in jagodičevja, trte in vrtnic ter okrasnih rastlin močno prikrajšamo. Močno obtolčene plodove odstranimo in pograbimo, da se ne širijo bolezni in škodljivci ter da se ostali lepše razvijejo, če je seveda sploh kaj ostalo. Iz istih vzrokov pograbimo in odstranimo tudi odpadlo listje. Ranjene veje se le težko zarastejo. Škoda pa se bo Čutila na pridelku sadnega drevja in jagodičevja še v prihodnjem letu. Očiščeno sadno drevje, jagodičevje in vrtnice nato poškropimo z zaščitnimi sredstvi proti boleznim (škrlupu) in škodljivcem. Tem sredstvom dodamo folifertil, da dobe čimpreje hrano preko listov ter si lažje opomorejo. Lesnate rastline lahko tudi dognojimo z mineralnimi gnojili, vendar le do sredine meseca julija, to je čimpreje. Če bomo gnojili kasneje, lesnati poganjki ne bodo dovolj dozoreli ter pozimi pozebejo. Tudi okrasne rastline in zelenjavo enako očistimo in poškropimo. Preveč*poškodovano zelenjavo pa raje izrujemo in zasadimo drugo. Še je čas za sajenje fižola za stroČje, kolerabice, zelja, pese, karfijole, solate, endivije, radiča in podobno. Potrebna pa bo rastlinam kar najboljša oskrba, voda in hraniva, da zamujeno čimpreje nadoknadijo. Ing. Anka Bernard TOREK, 20. JULIJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO Kaj so jedli naši dedje Kopalnica na podstrešju Ing. Pavle Hafner (14) Podstrešno stanovanje je lahko silno prijetno, če ga prav uredimo. Tudi nagib podstrešnih sten ne moti. Malo manj prostora je, a če prostore praktično izkoristimo, bomo dobili take kot v spodnjih nadstropjih z ravnimi stenami, le da bodo prav zaradi svoje posebne ureditve in izgleda dobili čisto poseben, oseben ton in bo bivanje v njih veliko prijetnejše kot v normalnih sobah. Kopalnica je v podstrešnih stanovanjih vprašanje zase. Dostikrat ni prostora za kopalno kad. Pa jo 13. STRAN GLAS Ojpredica, predi Že dolgo vrsto let lahko ugotavljamo, da izseljenišk! piknik v škofji Loki m le srečanje naših izseljencev z domovino ne e lepo zapete pesmi pevskih zborov na .h doma h n zborov naših izseljencev, ki tako, *' tujin skušajo ohraniti našo pesem. Ni to le na« ah njihova folklora, niso le bogata pisa^a oblačila, glasbeni ansambli m domače viže l u hočemo prikazati vse, kar je pn n«s nekoč bilo. Povsod, kjer žive Slovenci. Od Goricedo Prekmuria, od Be e krajine do konca gornje savske do!ine. Ljudje, ki prihajajo-od tod na loška izseljeniška srečanja, ^ svoja narodna izročila «vojo folkloro. rl i^ letos je prišel sem prekmurski »po/vač,n« v svojh pisanih oblačilih, naprodaj so bil. lošk. kruhki, punkeljci za kleklanje, pn^ ojavš ke predice. Skoraj vsi gostinci so nneh napro daj bogato prekmursko gibanico ^t^nko, štAikljl, medico, brinjevec, ^^eve^pa žgance. Najbolj zgovorni pa so bil, h-umon kaši. Z vseh koncev Slovenije so j rs lo eden, dva. In kjer so se ustavil, s svoj m me hom .se je okrog njih napravila grufa. n , se ie na vse grlo. Pri vsak. mizi posebej, pod Vsakim sončnikom. Zgoraj pod kosUnj. se je odvijal poseben program, k. je še "»krat potrdil našo družabnost, veselo na . Kadar delamo, delamo, trdo, kadar je pa tu zabava, i pa tudi znamo pozabavati. In pravr je tako V soboto lahko rečemo, da je " ter se zabavalo prav vse, kar je prišlo na star, grajski vrt. Drugo leto pa spet. ^^ Oj predira predi, tanko nit naredi .. . Tako nekako poje ljudska pesem. Jožefa Bevk m Kristina Peternelj iz Davče sta gostom na loškem gradu vrteli kolovrat m vlekli nit iz j) rediva. Kopalnico lahko opremimo tudi z omaricami, če je prostor. Vse naj bodo v lesu. In ne pozabimo na polico, ki naj se vleče pod oknom in še na drugo steno, če je le mogoče. Toliko imamo v kopalnici postaviti na police! Če imate večji prostor, si lahko na eni strani omislite tudi omare v lesu do stropa, kjer lahko hranite vse perilo, ki spada v kopalnico: brisače, kopalne plašče. Če pa imate prostora res dovolj, lahko hranite tu tudi spodnje perilo, spalne srajce in pižame in vse kar pogosto v kopalnici preoblačimo. Če pa nimate nikjer drugje v stanovanju »rumpelkamre«, kopalnica je pa dovolj velika, pa lahko v zaprtih omarah na zidu dobi prostor omelo, morda tudi sesalec in podobno. Naša koplanica na risbi je široka 2,45 in dolga 3,3 metre. Jeseničani so dolgo časa pogrešali restavracijo, v kateri bi bilo prijetno posedeti, v poletnih mesecih ob mizah na terasi. V središču Jesenic je restavracijo lepo opremil zasebnik in danes se pri »Čedotu« zbira staro in mlado. V restavraciji postrežejo tudi z odličnim sladoledom, ki se poleti še kako prileže... Foto: D. Sedej danes, ko vemo, da je tuš veliko bolj zdrav in praktičen, lahko tudi pogrešimo. Postavili bomo pač tuš, pa naj bo to kombinacija steklene in plastične kabine za tuš, ki se dobe tudi na našem tržišču, ali pa si bomo pomagali sami s kotnim železom in stekli, ki nam bodo ob tuširanju varovali prostor ob straneh in zadaj. Kabine, ki jih kupimo, se lepo zapro tudi spredaj, tako da ne polivamo preveč po kopalnici. Vendar pa, če so na tleh ploščice, če nimamo prav zraven tuša postavljeno nekaj, kar ne smemo zmočiti, bo šlo tudi brez prednje stene. vim listom, tolčenim poprom in na-sekljanirn česnom. Posolimo in oki-samo s kisom. Pustimo vreti četrt ure. V juho lahko damo tudi na kocke narezan krompir. Potem mora juha seveda dalj časa vreti. V PEČI PEČENO MLADO JAGNJE Kos ali četrtino mladega jagnjeta lahko pečemo v pečici. Meso po vsej površini, znotraj in zunaj, na tremo z mešanico soli in strtega česna, potresemo s tolčenim poprom in rožmarinom, zložimo v pekač, v katerega smo dali 25 dag razpuščene maščobe (svinjske masti). Med pečenjem meso polivamo z vročo mastno juho ali sokom, ki se nabira v pekaču. Sprva pečemo pri 200 stopinjah, kasneje pa zmanjšamo na 180 stopinj. Meso je pečeno, če, ko ga prebodemo z debelo ple-til'ko, ii vboda ne priteče sokrvica. Površina mora biti hrustljavo zapečena. DUŠEN MLAD KORENČEK Ostrgan korenček narežemo na pramene. V slani vodi jih napol skuhamo. Odcejene pražimo na maslu, jih potresemo z žličko sladkorja, solimo po okusu in prilijemo nekaj žlic juhe in dve žlici belega vina. Pustimo, da jed dobro prevre. MEDENA POTICA Pripravimo dobro kvašeno testo in ga zvaljamo za pol prsta na debelo. Premažemo ga z nadevom, zvijemo in položimo v pomaščen model. Pustimo vzhajati, premažemo z stepenim jajcem in spečemo v pečici. Nadev: v raztopljeno maslo damo 4 žlice cvetličnega medu in dve žlici ruma. Dodamo zmlete orehe, cimet v prahu, stolčene nageljnove kinčke in bele drobtine. Če je potrebno nadev razredčimo z vročim mlekom. Na kmetijah so gospodinje pripravile kosila in večerje iz hranil, ki so jih pridelali doma. Taka kuha je zahtevala od gospodinj mnogo iznajdljivosti, če so hotele, da je bilo kosilo pestro in da je zadovoljilo goste. Poleg govejega, telečjega in svinjskega mesa so na kmetih kakor tudi v meščanskih kuhinjah pripravili mlado jagnjetino. Mlad jagen-Ček, pečen v krušni peči, bi bil še danes prava poslastica. Na žalost so ovce z naših pašnikov skoraj popolnoma izginile. Leta 1745 je bilo v loški občini 12.500 ovac. Danes jih m niti 500. Pa bi bile danes ovce še toliko bolj potrebne, da bi vsaj popasle vse nepokošene košenine in pašnike, kisla pljučna juha v peči pečeno mlado jagnje dušen mladi korenček medena potica KISLA PLJUČNA JUHA Pripravimo svetlo prežganje z na-sekljano čebulo in peteršiljem ter ga zalijemo s kostno juho. Dodamo na tanke rezance zrezana kuhana jag-njetova pljučka. Začinimo z lovoro- ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 20. JULUA IX r Naši športni delavci KRANJ - Na pobudo prvega predsednika Mate Bečiča je bila Leta 1976 v Kranju ustanovljena Vaterpolo zveza Slovenije, ki je prej delala le na papirju. Njen prvi predsednik Mate Bečič ima ne malo zaslug, da si je ta zveza pridobila tisto mesto, ki si jo je zaslužila. Toda tudi v Kraniu je počasi zamrlo delo v zvezi in bilo je skoraj po starem. Vendar se je nekako delalo Posamezni člani, Se posebno zbor sodnikov, so delali naprej in zveza je Se obstajala. Ko se ie Mate Bečič poslovil od aktivnega dela v vaterpolu in zvezi je bilo nekai časa mrtvilo, ki pa se je popravilo z lansko izredno skupščino. Na predsedniško mesto je z dvoletnim mandatom prišel Janez Kovačič, delati je začel zbor sodnikov in trenerjev. »Lani v decembru smo imeli izredno skupščino, saj se takim delom in životarjenjem ni dalo več resno delati. Da je izredna skupščina naletela v slovenskem vaterpolskem prostoru na ugoden vpliv je pokazala tudi redna skupščina, ki je bila pred dnevi. Dele- Čati vseh slovenskih vaterpolskih olektivov so pregledali delo od izredne skupščine in si zadali nove smernice za bodoče delo in dvig vaterpola v Sloveniji. Delegati so potrdili nove organe in vodstvo. Na tej redni skupščini pa so bili seznanjeni tudi s finančnim obračunom za prvih šest mesecev. Na tej skupščini smo sprejeli tudi nove člane. To so VK Iskra, Krško, Triglav, Kamnik, Zuster-na, Delfin Krško in Koper.« Delo je ponovno zaživelo. Za delo ste si zadah nove smernice. S katerimi se boste naprej soočili? Janez Kovačič: Dvigniti vaterpolo v Sloveniji »2e v jesenskih mesecih imamo obilo dela. Že sedaj je jasno, da bo v zvezo spet pristopila LJubljana, ki bo ponovno skušala oživeti tradicijo vaterpola v našem glavnem mestu. Na pobudo VZ Jugoslavije bomo v jeseni šli na razgovore na Ravne, v Maribor in Celje. Ta tri mesta imajo gotovo dobre pogoje za ustanovitev vaterpolskih klubov, saj je obenem tudi plavanje v Celju, Mariboru in Ravnah na dobrih nogah. Tako bi s temi novimi klubi zajeli vso Slovenijo in vsa tista področja, ki »imajo razvito plavanje. S tem naj bi v grobih obrisih zaživel vaterpolo v Sloveniji. Zavedamo se, da vaterpolo v Sloveniji ni samo kranjski Triglav. Vendar to še ni vse. V teku so razgovori s televizijo, ki naj bi sestavila, v okviru svojih športnih Erogramov, oddajo. Ta oddaja naj i skušala prikazati specifične težave vaterpola v Sloveniji. Tako naj bi tudi ostali videli, da se v VZ Sloveniji dela in da smo za še večji razvoj te vodne športne igre. Obenem pripravljamo tudi bilten, ki pa ne bo samo za vaterpolske strokovnjake, temveč ga bomo razdelili tudi med delovne organizacije in občane«. Vaterpolska zveza Slovenije si je zadala obilo zahtevnih nalog. In če bodo vsi res vse uresničili potem bo že prihodnje leto vaterpolo v Slovenuji prišel na res zeleno vejo. Ne samo v tistih klubih, ki že delajo, temveč tudi v celotni Slovenijiji. D. Humer^ V. vodice STAST IN Cilj vei ic osne LJUBLJANA iDeoA C-^ODOVMC Skica proge prilega maratona Franja kolesarskega vc.At.ee V četrtek maraton Franja Ljubljana - Na letošnji dan vstaje 22. julija, bo ena najmnozic-nejših kolesarskih prireditev pri nas: prvi kolesarski maraton Franja, ki šteje tudi za lovoriko kaveljc in korenina. , _ Start in cilj bosta v Tacnu ob 7 oziroma 16. uri. Proga je dolga lo5 kilometrov in bo vodila kolesarje iz Tacna skozi Ljubljano do Vrhnike, kjer se bo tekmovanje šele začelo. Od Vrhnike naprej bo šlo zares. V VJU viiinmt ------ Kalcah se bo proga odcepila proti Idriji in nato skozi Cerkno, kjer je med vojno delovala legendarna par- I1JCU »"J"« *"---- -o- . tizanska bolnišnica Franja. Njenemu spominu je tudi posvečen kole- Namizni tenis Prvaki znani GODEŠlC - Končalo se je tekmovanje v vseh treh občinskih namiznotemških ligah za člane. Zanimanje za to teluno-vanje v škofjeloški občini je bilo veliko, saj je v vseh treh skupinah sodelovalo kar sedemindvajset ekip. . . . . V najkvalitetnejši skupini je prvo mesto tokrat že dvanajstič zapored osvojila ekipa Kondorja I, v skupim B je slavil Kondor III, vskupini C pa je bila najboljša Jelovica. Tokrat se je kvaliteta tekmovanja dvignila, saj se že pozna delo novih vaditeljev namiznega tenisa po klubih. . . „ai Končni vrstni red - »kupna A - i. Kondor I 28, 2. LTH I 22, 3^Alples 14, 4. Gorenjska predilnica 14, 5. Polet 6. Zmi- nec 10, 7. Kondor II 10, S Karbovc I O, skupina B - 1. Karbovc II 24, 2. EGP 18 3 Kondor III 18, 4. Alpina 18 5. LTH it 6 Termika 8, 7 Gabrk I B Kladivar O- skupina C - 1 Jelovica 28, 2 1 V U pkrS 26, 3. Podlubnik 81 24 4. Center sleoih 18 5 Polet III 12, 6. Polet II 12 7. GaErk II 8, 8 ŠSD J. Peternel I, 9. Gabrk III, 10. ŠŠD J. Peternelj II. g sarski maraton. Za Cerknom čaka kolesarje drugi težji vzpon na Kladje, kjer bo okrepčevalnica in kontrolna postaja. Prireditelj, kolesarsko društvo Rog, opozarja na spust s Kladij, kjer je cesta makadamska in bo potrebna zvrhana mera previdnosti. Nato se bodo kolesarji peljali po Poljanski dolini do Škofje Loke, mimo Smlednika do Vodic in skozi Skaručno na cilj v Tacen. Kolesarji, ki bodo prepeljali dokaj zahtevno progo, bodo prejeli spominsko medaljo partizanskega kolesarja, najboljši pa še pokale, ki čakajo tudi najštevilnejše zastopstvo delovne organizacije, najstarejšega udeleženca, najbolj požrtvovalnega in podobno. Plavanje Absolutno slovensko prvenstvo KRANJ - Letni bazen v Kranju bo v četrtek in petek prizorišče letošnjega absolutnega republiškega članskega prvenstva v plavanju. Hkrati se bodo za slovenske plavlane naslove borili tudi v mladinski kategoriji. Za letošnje posamične slovenske naslove se bo tako v Kranju borilo nad sto plavalcev ia plavalk iz vseh plavalnih klubov Slovenije. V članski konkurenci ne bo le Darjana in Boruta Petriča, ki bosta v sredo odpotovala na svetovno prvenstvo v Ekvador. V obeh dneh prvenstva je isti spored V četrtek in petek se bo tekmovanje pričelo ob 9.30 in ob 17. uri. -dh KRANJ - NA SVETOVNEM PRVENSTVU V PLAVANJU KOLAJNE NISO NEDOSEGLJIVE - Jutri zvečer bodo v Beograd m nato v četrtek preko New Yorka v Guayquil (Ekvador) na prizorišče četrtega svetovnega prvenstva v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in umetnostnem plavanju odpotovali plavalca kranjskega Triglava Dar jan in Borut Petrič in njihov trener Drago Petrič. Oba plavalca Darjan in Borut Petrič sta dobro pripravljena za nastope na tem svetovnem prvenstvu. Darjan Petrič bo na tem prvenstvu nastopil na 200. 400 in 1500 m kravi, Borut Petrič, kije tik pred zdajci dobil od vojaških ■ oblasti dovoljenje za nastop, bo plaval na 200 in 400 m kravi. Oba, ki sta edina plavalca naše plavalne reprezentance, sta izredno dobro pripravljena za nastope. Tako dobro, da tudi kolajne ne bi bile presenečenje, saj niso nedosegljive. Srečno in obilo uspeha! — Foto: D. Humer Prva zvezna vaterpolska liga B Dobre igre kranjskega prvoligaša KRANJ — Napovedi, da bo kranjski vaterpolski ligaš v prvi zvezni ligi B v tej sezoni odigral vidno vlogo v tem tekmovanju se že uresničujejo. Čeprav so Triglavani v prvih treh kolih doma gostili moštva, ki bodo resni kandidati za sam vrh, je niihova igra pokazala, da je Triglav eden od najresnejših kandidatov za prvo mesto. V Kranju so namreč Triglavani v prvih treh kolih brez težav premagali vse tri nasprotnike. Res z dobro igro so vaterpolisti Triglava prema- Sali beograjsko Crveno zvezdo in Stu-enta ter moštvo BečejaJIako so Triglavani prvi vknjižili vseh šest možnih točk. TRIGLAV : CRVENA ZVEZDA 15:10 KRANJ - I. zvezna vaterpolska liga B Triglav : Crvena zvezda 15:10 (3:1, 4:4, 5:3, 3:2), letni bazen, gledalcev 500, sodnika Ljubobratič (Dubrovnik), A. Ma-tošič (Zagreb). Triglav - Perkovič, Kuhar, Stanišič 2, Čalič 3, Švarc 1, Stariha 1, Brinovec, Z. Malavašič 1, Švegelj 2, M. Malavašič 5, Vidic, Sirk, Rakovec. Crvena zvezda - Rajher, Peličarićl, Čolič 1, Barjahtarevič, Benedetič, Se-gert 2, Prla 2, Baunovac, Boškovič, I. Lozica 1, Forić, Stepanovič 1, Aleksič 1. Že v uvodu se je pokazalo, da bodo domačini prišli do prve prvenstvene zmage. Z dobro igro v napadu in dobro ifg-o v obrambi so nadigrali goste iz Beograda. S tako igro so nadaljevali tudi preostalih treh četrtinah in tekma je bila dobljena. Pohvalno je, da je celotno moštvo igralo izredno in da ni bilo slabih igralcev. Vendar bi lahko bohvalili vratarja Perkoviča, kije ubranil Ava kazenska strela, izkazala pa sta se še Stanišič in Miro Malavašič. TRIGLAV : STUDENT 10:4 KRANJ - I. zvezna vaterpolska liga B Triglav : Student 10:4 (3:1, 3:1, 1:0, 3:2), letni bazen, gledalcev 300, sodnika A. Ma-tošič (Zagreb), Ljubobratič (Dubrovnik). Triglav - Perkovič, Kuhar, Stanišič, Čalič 1, Brinovec, Stariha 2, Svare 1, Z. Malavašič 1, Švegelj 1, M. Malavašič 2, Vidic, Sirki, Rakovec 1. Študent - Šešun, Marinković 1, Arnautovič 1, Pejčič, Dragovič, Kata-nič 2, Božič, Sivčev, Djordjević, Krstić, Markovič, Milosavljevič. Beograjski študentje se niso mogli zo-perstaviti razigranim domačinom, ki so v tem srečanju ponovno dokazali, da prva zmaga ni bjla plod njihove domišljije. Triglavani so bili ponovno dobri v napadu in v obrambi. Taka igra jim je prinesla ponovni uspeh. Razveseljivo je tudi, da sta tokrat bila strelca golov mladinca Sirk in Rakovec. 2e v prvem srečanju sta zaigrala tako kot se od njih tudi pričakuje, pa čeprav sta bila v obeh srečanjih v vodi le po nekaj minut. TRIGLAV : BECEJ 15:9 KRANJ - I. zvezna vaterpolska liga B Triglav : Bečej 15:9 (2:2, 5:2, 3:3, 5:2), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Ljubobratič (Dubrovnik), A. Matošič (Za- grmgiav _ Perkovič, Kuhar, Stanišič 1, Čalič 2, Brinovec, Stariha ,1 Švarc 2, Z Malavašič, 1, Švegelj 4, M. Malavašič 3, Vidic, Sirk, Rakovec 1- Bečej - Umičević, E. Molnar 3, Ma-nojlović, Kapriš, Lendjek 1, Sel 2 I Molnar, Stoikov, Norič 2, Sirotanovič, Rakič, Ferenc, Mitrovič. V trodnevnem vaterpolskem sporedu so v nedeljo zvečer gledalci videli najkvalitetnejšo vaterpolsko predstavo. Domači vaterpolisti so tudi v tem srečanju z gosti iz Bečej a demonstrirali skoraj vrhunsko igro Le ta je bila pogojena še z borbenostjo in hitrim plavanjem. Akcije na obeh straneh so bile prav zaradi hitrega prenosa igre bliskovite. Triglavani so ponovno zmagali, gostje pa so se predstavili kot čvrsto in homogeno moštvo To moštvo je bilo od Crvene zvezde m Studenta tudi najkvalitetnejše v teh treh kolih. Pn domačinih so se ponovno izkazali vsi ieralci, svoje pa je dodal tudi vratar Perkovič, ki je branil spet v velikem slogu. D. Humer Pionirji Triglava pokalni prvaki KRANJ - Med tednom je bil letni bazen v Kranju prizorišče letošnjega pokalnega vateipolskega tekmovanja Slovenije za pionirje. Za ta pokal se je tri dni borilo šest moštev iz Kopra, Rovinja, Kamnika, Renč in Kranja. Po pričakovanju in po dobri igri so naslov zasluženo osvojili domači vaterpolski naraščajniki. Pri osvajanju prvega mesta so imeli resnejšega tekmeca le pri pionirjih Delfina iz Rovinja. Izidi - I. kolo - Triglav I : Triglav II 23:2, Kamnik : Delfin 0:26, Koper : Renče 19-2, II. kolo - Triglav II : Renče 12:1, Delfin : Koper 14:4, Triglav I : Kamnik 31-4 III. kolo - Renče : Delfin 1:17, Kamnik : Triglav II 1:23, Triglav I: Koper 24:5, IV. kolo - Triglav II - Delfin 4:11, Triglav I : Renče 25:2, Kamnik : Koper 5:22, V. kolo - Delfin : Triglav I 10:12, Renče : Kamnik 9:6, Koper : Triglav II 9:14. Vrstni red - 1. Triglav I, 2. Delfin (Rovinj), 3. Triglav II, 4. Koper, 5. Renče, 6. Kamnik. -dh TENIS Mladi Triglavan uspešni TUZLA - Mladi igralci kluba Triglav iz Kranja so se času udeležili dveh državnih Na obeh so dosegli lepe uvrstit^ dinskem prvenstvu v Tuzli dosegla mladinka Ferenčakova, tegoriji mladink do osemnajst osmimi najboljšimi, pri mlajših štirimi. V igri dvojic je Ferer skupaj z Lažimiričevo zasedla £■< sto. Med mladinci se je Pivk osem najboljših, medtem ko je šestnajsterico. • Izidi - mladinci do 16 let — pognale - Roža Majhen 6:3, 6:0. Pešk Germač 6:2, 6:2, finale - Roža : Peš 7:5, 6:3, za tretje mesto: Germač : Mi hen 7:5, 6:0, mladinke do 16 let - p finale - Vetrna : Ferenčak 6:3, 6:0, Vsr žica : Dubravčič 1:6, w.o., finale Vetrna : Dubravčič 6;3, 6:3, za tre? mesto - Vitezica : Ferenčak 6:3* 6:1 Na državnem prvenstvu za pkm: Beogradu je Primož Stare zasedel mesto v kategoriji pionirjev do št let. Omeniti je treba, da je v det.___ izgubil s Hrbudom, kasnejšim zmago« cem. V dvojicah sta bila skupaj s Suić« iz Maribora tretja do četrta. ODPRTO PRVENSTVO KRANJA KRANJ - Teniški klub Triglav Kranja je organiziral odprto član* prvenstvo Kranja. Za najboljšega se je e krat potegovalo dvaintndeset igralce* * Maribora, Celja, Ljubljane, Roga, SI* ne, Zagreba in Kranja. Pn članicah jebe zasedba kaj skromna, saj so se turor" udeležile le igralke iz Slovenije. P* ženskah je v tej okrnjeni konkure« zmagala Ljubljančanka Skuljeva. članski konkurencij je slavil Zagreb^ Ricov, ki je v finalu premagal Kamnik na Vengusta. Vengust je v četrtfna* pripravil največje presenečenje, saj *„ premagal prvega favorita Mariborčt* Zailhoferja. Od Kranjčanov je 1» najboljši Arh, ki se je uvrstil med 0s«r najboljših. Izidi - člani - četrtfinale — Bi« nik : Jeras 6:2, 6:1, Arh : Ricov 3:6, fc* Zailhofer : Vengust 6:1, 3:6, 4:6, Gaitr Žitnik 5:7, 6:3, 3:6. polfinale — Bremi Ricov 4:6, 6:1, 4:6, Vengust : Žitnik 6> 6-4. finale - Ricov : Vengust 6.-0, članice - polfinale - Skulj : Bogat* 6 0 6:0, Gornik : .skarabot 6:1, 6:0. fii** - Škulj : Gornik 6:3, 6:3, za tretje mes* _ Škarabot : Bogataj 0:6, 7:6, 3:6. A. Filip« Nogomet Kondor prvi na turnirju GODEŠIČ - Ob krajevnem praznit KS Reteče je domači nogometni kte organiziral turnir na katerem so nastop la štiri moštva. V finalu sta se sreč*« Kondor in Polet. Po boljši ign * zasluženo slavili nogometaši Kondorja. > boju za tretje mesto je prvo moSr* Reteč premaglo drugo garnituro. Dobro organiziran turnir si je ogledi veliko gledalcev, ki so bili navdušena dobrimi nogometnimi predstavami. J. S ŠKOFJA LOKA - Dviganje uteži pri nas ni poosebno popularna, niti razvita športna panoga. Vendar se mladi fantje, katerih želja je postati močan, odločajo zanj. _ »S sedemnajstimi leti sem prvič resno pričel trenirati, čeprav me je ta Sport navduševal že od prej. Pravega trenerja v škofji Loki nismo imeli, zato smo si fantje pomagali med seboj. Ko sem dosegel prve uspehe sem pričel trenirati v Ljubljani pri Olim-piji, kasneje v Domžalah, sedaj pa sem spet v Skofji Loki,« je dejal Slavko kakšni so uspehi, ki ste jih dosegali? »Leta 1973 sem bil mladinski državni prvak, kasneje ko sem pričel nastopati kot član v v iS j i kategoriji, sem na državnih prvenstvih vedno dosegal uvrstitve med prve tri. Ko sem kot mladinec nastopal v srednji kategoriji sem na tekmovanjih dvignil največ 105 kg v potegu in 140 v sunku. V lahko-tež ki kategoriji sem dvignil največ 120 kg v potegu in 162 v sunku.« Bliža se svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Ljubljani. Tudi vi ste eden izmed kandidatov za nastop. »Na preteklem državnem prvenstvu se sicer nisem izkazal, ker sem pričel s preveliko začetno težo, ker pa sem imel slab dan mi ni uspelo m sem moral odstopiti. Vendar sem zadnje čase na treningu dosegel nekaj zelo dobrih rezultatov, tako da imam na tekmovanju za »Pokal Subotica,« ki Dviganje uteži Slavko Fojkar: Malo možnosti na SP bo zadnje pred izbiro kandidat«.. « vanski tekmovalci na svetovnem pn*r 8t »Na prvenstvu bodo sodelovale v* najboljše reprezentance sveta, m* ; i,; vel a omeniti predvsem d^ tfalce vzhodnoevropskih držav s SZ Tudi Kubanci v zadmih leC> dosega j o dob re rezultate. T&o ekipa z Zrnićem in Šurbanov*em k* eK.r",7xima „e bo imela dosti mat no 81 i za meefal j e. Realna bi b» med Šestim in omu* Som v posameznih disciplinah.« Najd bi bilo v Sloveniji mogoče * rpditi več za popularizacijo tega Sporta* »V Sloveniji imamo samo p* , „ _„ dviganje uteži in zelo m*> a1ftfh trenerjev. Z več klubi in bol* konkurenci fi^ prkiobili £ i L rinhre rezultate. veČina * j let Vsako leto se nam f Sin?™, "o'medaljami v "'^^rib'lUno'eeo'leto mislim niS fn^l^rJSEa^ delo posvetil predvsem nu m a go val cem uteži. v pj^^jjj m d* aoitf j jfi TOREK. 20. JULIJA 1982 KRONIKA 15. STRAN GLAS Dražji vozniški izpiti Jesenice — Izvršni svet skupščine občine Jesenice je sprejel predlog za 15-odstotno povišanje stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega pro-tneta in preverjanja vozniškega Znanja pred komisijo za vozniške izpite pri sekretariatu za notranje Nadeve občine Jesenice za radovljiško in jeseniško občino. Koliko so do zdaj znašali stroški za izpit in kakšna bo nova cena? Izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa je bil do zdaj 80 dinarjev. odslej bo 92 dinarjev; preizkus Znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa jedoslej znašal 60 dinarjev, poslej bo 69 dinarjev. Izpit iz Vožnje za A kategorijo je bil 100 dinarjev, zdaj je 115 dinarjev, izpit iz Vožnje za B kategorijo je znašal 160 dinarjev, zdaj bo 184 dinarjev, izpit Za kategorijo C je bil 200 dinarjev, t»oslej bo 230 dinarjev. Izpit iz Vožnje za D kategorijo je bil 250 dinarjev, zdaj 287 dinarjev, izpit za E Obvezna uradna tablica za prikolice Številni dopustniki, ki so na svojo prikolico in »lahki priklopnik« namestili doma izdelano registrsko številko oziroma tablico vozila, so bili neprijetno presenečeni, ko so jim miličniki s 500 dinarji kazni pojasnili, da taka tablica ne odgovarja zahtevam zveznega zakona o varnosti v cestnem prometu. Zakon predpisuje, da morajo imeti vsi lahki priklopniki ponovljeno registrsko številko avtomobila. Predvsem na Hrvaškem uresničevanje tega določila dosledno nadzorujejo in tudi zaračunavajo kazni vsem, ki tretje registrske tablice nimajo. Občani jo lahko dobijo v upravi za notranje zadeve skupščine občine, vendar je nanjo treba čakati skoraj mesec dni, ker Kovinska industrija Ig, ki tablice izdeluje, ne more sproti ustreči vsem naročnikom. Tretja registrska tablica zadošča za priklopnike do 750 kilogramov, medtem ko morajo imeti težji svojo tablico oziroma registrsko številko. -si _J kategorijo je bil 200 dinarjev, zdaj bo 230 dinarjev. Izpit iz vožnje za kmetijski traktor je bil 100 dinarjev, zdaj bo 115 dinarjev. Novi zakon o varnosti o cestnem prometu prinaša nekaj novosti pri delu izpitne komisije, ki jih narekujejo večje potrebe po temejiti pripravi kandidatov za vožnjo. Te novosti so povezane z večjimi stroški, saj naj bi bil čas izpitnih voženj daljši, kandidati bodo morali opraviti več relacijskih voženj, da se lahko oceni kandidatova sposobnost vkjučeva-nja v promet. Pri ocenjevanju kandidata bo sodeloval s svojim mnenjem tudi inštruktor. Članom izpitne komisije naj bi povišali honorarje, ki so do zdaj znašali: za predsednika 96 dinarjev na uro, za člana izpitne komisije 84 dinarjev in tajnico 62 dinarjev. D. S. Na kupe maloobmejnih prošenj Jesenice - Po Videmskem sporazumu se območje jeseniške občine, ki je »upravičeno« do maloobmejnih dovoljenj za vstop v Italijo, znatno razširja. Do zdaj so imeli italijanska maloobmejna dovoljenja le prebivalci, ki so stalno prebivali v delu zgornjesavske doline. S 1. julijem pa pri občinskem organu na Jesenicah že sprejemajo prošnje tudi z ostalih predelov jeseniške občine, tja do Žirovnice. Ze takoj v začetku, ko je začel veljati sporazum, so prebivalci, ki stalno prebivajo v občini, želeli vložiti prošnje. Teh pa se je v nekaj dneh nabralo toliko, da so se nabrali veliki kupi pred dvema uslužbenkama, ki trenutno opravljata tudi vsa dela pri maloobmejnem prometu z Avstrijo - imajo 120 prošenj - pri iodaljševanju dovoljenj dvolastni-„om ob italijanski meji in pri povprečno 30 vlogah za redne potne liste. , ,. . Maloobmejna dovoljenja za vstop v Italijo morajo poslati še v italijanske Udine. Pri upravnem organu skupščine občine na Jesenicah si želijo, da bi vsem prosilcem kar najhitreje ustregli, a žal je potrebno veliko strokovnega preverjanja in dela, zato prosijo občane, naj bodo strpni. V nekaj dneh pač dve zaposleni poleg svojega rednega dela ne moreta kar takoj rešiti 1200 vlog, kolikor so jih že prve dni prejeli, pričakuiajo pa jih okoli 10.000 k ... P,Jo/, W na aorenjski magistrali precej p rame Nevarno zavijanje - Poleti e na gor j ^dovljiški črpalki, v ta, zato je silno nevarno zamjanje ™l< lk [Jlt heJcin na črpalki, smeri proti Jesenicam. Turisti kisevmca^ pj _ [} nato pa nadaljujejo pot preko magistralni ccsie._j NESREČE TRČILA V POBOČJE USEKA Lesce — Ena smrtna žrtev in sedem hudo ranjenih je krvava bilanca nesreče, ki se je v soboto, 17. julija, pripetila na magistralni cesti med Jesenicami in Kranjem. Voznik osebnega avtomobila Chri-stos Chatzopoulos, grški državljan na začasnem delu v Zahodni Nemčiji je na ravnem delu ceste sklenil prehiteti pred seboj vozeče vozilo, ki ga je upravljal Faik Yirmas Torun. Za prehitevanje je vzel premalo prostora in je pri tem verjetno z bočno stranjo oplazil levi bok Torunovega vozila, zaradi česar je jelo oba zanašati. Vozili sta zapeljali s ceste in nato prek pet metrov visokega nasipa, na nasprotni strani ceste pa sta obe trčili v pobočje visokega useka. Voznika sta bila v nesreči hudo ranjena, Chatzoulosova sopotnika Di-mitros Tolios in Dimitros Magacis Krav tako, v Torunovem vozilu pa so ude poškodbe utrpeli voznikovi otroci Sapria, Mustafa in Faruk, medtem ko je njegova žena Hatiche hudim poškodbam podlegla na kraju nesreče. ZBIL PEŠAKINJO IN POBEGNIL Kranj — Na Prešernovi ulici v Kranju je v petek, 16. julija, neznani motorist zbil pešakinjo, 21-let-no Vesno Jovovič. Le-ta je na prehodu za pešce prečkala cesto, tedaj pa je z Gregorčičeve ceste pripeljal na rdečem kolesu z motorjem povzročitelj nesreče, ki je zbil pešakinjo, nato pa pobegnil. Miličniki za storilcem še poizvedujejo. ŽRTEV NEPRIMERNE HITROSTI Radovljica — 21-letni Zvone Šo-štarič iz Mošenj pri Radovljici je v nedeljo, 18. julija, nekaj pred eno ponoči,'' peljal od Lancovega proti Radovljici. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na Cankarjevi cesti zaneslo v levo. Pri tem je z motorjem zadel v obcestni upornik in nekaj metrov drsel ob zidu, nato pa ga je vrglo na cesto. Tu je obležal mrtev. Njegov sopotnik Nedeljko Golić je bil hudo poškodovan. D. Ž. Še enkrat: Gostilniški pretep ^ . j ^'IHIta®® " v''?4""' V 52. številii Glasa, ki je izšel 9. julija, smo na zadnji strani objavili kratko notico Gostilniški pretep, v kateri smo popisali vzroke, potek in posledice pretepa na terasi gostilne Turist v Lescah. Podatke smo dobili v upravi za notranje zadeve v Kranju. Pred dnevi pa so nam »očividci« pretepa poslali prijazno pisemce, v katerem nekoliko drugače pojasnjujejo dogodek. Takole pravijo: »Podatki v tem članku so netočni. Do prepira ni prišlo zaradi hrupne glasbe, ki naj bi jo poslušali domačini, ker ti radia sploh niso imeli. ,Hrupna glasba', se je razlegala iz prostorov gostilne Turist, kjer stanujejo delavci. Torej glasba ni bila vzrok prepira, temveč je bila kamen spotike revija, ki je, neznano kako, prišla v roke delavcem in ti so jo (ali jo je) namerno uničili. Zaradi izzivanja enega od delavcev je prišlo do pretepa. Štirje domačini so se branili proti večji skupini delavcev. V pretep so se namreč vmešali tudi preostali delavci, ki so bili v bližini ali pa v prostorih gostilne. Podatki o poškodbah so točni.« Kava najpogostejše tihotapsko blago Samo v dveh dneh so cariniki na mejnem prehodu Ljubelj zasegli šest ton prave kave — Omejen uvoz tega poživila spodbuja nedovoljeno trgovino in rojevanje bogatašev na račun kave, občani, ki hodijo po kavo v tujino sami, pa ob tem zapravljajo še bencin in dragocene devize ali dinarje za stvari, ki jih sicer lahko kupijo doma V turističnem navalu vozil, ki se v poletnih mesecih zgrinjajo proti našim mejnim prehodom iz Avstrije in Italije, imajo carinki prav gotovo še težavnejše delo. V prizadevanju, da bi se promet čim bolj nemoteno oziroma hitro odvijal, morajo paziti tudi na številne tihotapce, ki izkoriščajo gnečo za svoje nedovoljene posle. Bežen pogled na spisek kršilcev, ki so nam ga posredovali v upravi za notranje zadeve v Kranju, kaže, daje kava, surova ali pražena, najpogostejše tihotapsko blago. Samo v dveh dneh, 28. in 29. maja, so cariniki na mejnem prehodu Ljubelj zasegli kar šest ton prave kave, na donosnost prekupčevanja s »črnim poživilom« pa kažejo tudi nekateri posamezni primeri. Izbrali smo samo tiste, ki najbolj bodejo v oči. V avtobusu koprske registracije, ki je 1. junija pripeljal na jezerski mejni prehod, so cariniki našli 350 kilogramov surove kave. 4. junija so jo na Ljubelju, prav tako v avtobusu dobili 390 kilogramov. Kot kaže, je ta način tihotapstva, ki se pogosto ponavlja, zelo priljubljen med našimi občani, saj je tudi najmanj boleč. Kava in drugo prepovedano blago »nima« lastnika. Ce uspe, dobro, če ne, komu dokazati krivdo? V tihotapstvu pa izstopajo tudi nekateri posamezniki, ki kavo na bolj ali manj domiselen način skrivajo v svojih vozilih. Tako so na Ljubelju cariniki 4. junija našli 200 kilogramov pražene kave v osebnem avtomobilu L. B. iz Mladenovca, 27. junija je F. S. iz Brčkega nameraval pretihotapti 100 kilogramov surove in 279 kilogramov pražene kave. Skril jo je pod prijavljeno blago na prikolici, vendar so bili cariniki pametnejši. Izdvojili smo le par najbolj očitnih poskusov »švercanja« prave kave, čeprav je primerov vsak dan ničkoliko. Tihotapci so predvsem naši državljani, nekaj pa je tudi tujih. Če računamo, da kavo »na črni borzi« prodajajo po 1300 ali 1500 dinarjev ali še dražje, zanjo pa so odšteli komaj 300 dinarjev, zasežba pomeni zanje izgubo ogromnega dobička. Po drugi strani pa pogostnost tihotapljenja kave kaže tudi na širši družbeni problem. Omejen uvoz kave v Jugoslavijo oziroma slaba preskrba domačega trga s tem dragocenim poživilom dobesedno podpihuje nedovoljeno trgovino in rojevanje bogatašev na račun kave. Mar ne bi bilo pametneje, da bi kavo, ki, momogrede, pri nas ni poceni, bogatela država? In s tem preprečila tudi odlivanje dragocenih deviz in dinarjev iz Jugoslavije v tujino. Občani, ki kupujejo kavo v Avstriji in Italiji, namreč izkoristijo bolj ali m'anj dolgo pot tudi za nakup drugih, včasih povsem nepotrebnih, stvari, razen tega pa pokurijo še na tisoče litrov bencina, s katerim pri nas prav tako nismo bogati. Vsekakor omejevanje uzvoza kave dela škodo tudi jugoslovanskemu turizmu. Tuji časpisi se postnehujejo naši sli po kavi, turisti, ki so včasih fotografirali naravne lepote, kot je pred dnevi poročal ljubljanski radio, pa iščejo bolj hvaležno snov v vrstah čakajočih pred trgovinami, ki semintja slučajno dobijo nekaj »vzorcev« kave. H. Jelovčan Za varnost zračnega prometa Interesna skupnost za dejavnost zračnega prometa načrtuje precej manj sredstev v tem srednjeročnem obdobju — Temeljne organizacije združenega dela se morajo odločiti, če bodo podpisale samoupravni sporazum Radovljica — Lani smo v Sloveniji Ustanovili samoupravno interesno skupnost za letališko dejavnost in z njeno ustanovitvijo se je strinjala več kot polovica temeljnih organizacij s Slovenije. Po prvotnem srednjeročnem planu interesne skupnosti so predvideli za razvoj letališke infrastrukture 45 starih milijard dinarjev. Vendar pa so na osnovi pripomb združenega dela skrčili prvotno planirani program razvoja letališke infrastrukture tako, da so črtali vse nove naložbe, ohranili so le financiranje za zagotovitev varnosti zračnega prometa na slovenskih letališčih in financiranje izdelave idejnih študij urbanistične ureditve letališča Ljubljana, ki so povezane z bodočo izgradnjo hitre gorenjske ceste. Tako so finančni program skrčili za 54 odstotkov in tako naj bi združeno delo v petih letih zbralo le še 19 milijard starih dinarjev. Tako je plan interesne skupnosti za letališko dejavnost povsem usklajen z družbenim dogovorom o* temeljih plana republike Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje. Zato, ker je skupščina interesne skupnosti bistveno spremenila pro- gram razvoja letališke infrastrukture in zmanjšala obseg združevanja sredstev je sklenila, da obnovi akcijo podpisovanja samoupravnih aktov interesne skupnosti v vseh tistih temeljnih organizacijah, ki se do podpisa niso ali so se negativno opredelile. Obremenitve za združeno delo znašajo 0,28 odstotkov od čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Ob tem je pomembno, da je za letališko dejavnost težko izkazovati neposredne interese kot je lahko to pri cestah, železnici, elektriki. Letališča so povsod po svetu smatrana kot splošno družbeni strateški objekti, ki omogočajo deželam, da hitreje vzpostavljajo zveze, tako tudi Sloveniji. Letališča so torej trajna družbena dobrina, ki omogoča hitre gospodarske, politične, kulturne in znanstvene stike z ostalimi deželami sveta. Pred tistimi temeljnimi organizacijami, ki niso podpisale samoupravnih in planskih dokumentov interesne skupnosti za letališko dejavnost je torej, da v tej smeri tudi razmislijo in pristopijo k podpisu samopravnega sporazuma. D. Sedej SvV Bružbena samozaščita (22) Svet za LO in DS „ Nekoliko se velja pomuditi pri svetu za ljudsko obrambo, varnost m družbeno samozaščito in sicer v zvezi z njegovo vlogo na področju varnosti in družbene samozaščite. V sestavi sveta so najdogovornejši lunk-cionarji občinske skupščine in izvišnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, člani s področja ljudske obrambe in notranjih zadev pa So v njem po položaju. V nekaterih občinah si je svet postavil pododbore in komisije, ki Uravnavajo posamezna področja, za katera Je pristojen svet. To so delovna telesa, ki nimajo pristojnosti odločanja. Svet za ljudsk obrambo, varnost m družbeno samozaščito ima predvsem naslednje pristojnosti in naloge: „ . , - - občinski skupščini pred aga akte »n ukrepe ter daje pobude za učinkovito sodelovanje sistema družbne samozaščite in zagotavljanje sistema , - oblikuje predlog ocene varnostnih ra/ v občini in ga pošlje v razpravo m pot tevobčinski skupščini, .. - usklajuje varnostne načrte 'emeijnin y» drugih organizacij združenega dela ni km-jevtiih skupnosti na območju občine, > - oblikuje varnostni svet občine, - določi vitalne objekte v občini, ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost glede zaščite in zavarovanja (fizično in tehnično) - sodeluje s koordinacijskimi in drugimi organi družbenopolitičnih organizacij v občini, ki delujejo na tem področju, - sodeluje s sveti sosednjih občin, - za svoje delo je odgovoren in o tem poroča občinski skupščini, - razpravlja o poročilih organov za notranje zadeve . - spremlja in usmerja delovanje narodne zaščite v občini, - opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga občinska skupščina ali terja varnostna situacija. . Svet za družbeno samozaščito, varnost in ljudsko obrambo ima torej zelo pomembno in odgovorno vlogo pri razvoju družbene samozaščite, koordiniranju in izvajanju nalog s tega področja in sodelovanja z ostalimi dejavniki varnosti in zaščite v občini m izven nje. /lasti se v njem odraža povezanost in nedeljiva odgovornost za stanje obrambnih priprav in varnosti v občini. Le-ta je opredeljena m utemejena v obeh zakonih. . Občina je temeljna družbenopolitična skupnost, v kateri se Že srečujejo »družbeni« in »državni« dejavniki sistema družbene samozaščiti'. Tu delujejo organi in službe ko, tisti del sistema družbene samozaščite, ki svoje naloge opravlja v skladu s pooblastili, oblikami in sredstvi, ki jih določajo zakoni. Njihove naloge pa niso le represivnega značaja, ampak imajo pomembno vlogo na področju preventivnega dela, pomoči pri usmerjanju in usposabljanju družbenih organov, ki se nemalokrat »lovijo« v tem, kaj je ali ni njihova pristojnost, vloga ali naloga. Postaja milice, oddelek za notranje zadeve pri skupščini občine, delavci državne varnosti, SDK. inšpekcije in na drugi strani organi pravosodja, kot so tožilstvo, pravobranilstvo in sodišča imajo nedvomno pomembno vlogo v sistemu samozaščite. Ti organi pač opravljajo tiste naloge, ki jih je treba strokovno, poklicno opravljati, in so zelo pomembna za učinkovitost samozaščitnega sistema. Njihova dejavnost je dopolnitev samoupravnega organiziranja samozaščite, saj te službe vedno bolj postajajo strokovne službe samoupravne družbe. Ta jim prepušča izvrševanje tistih nalog, ki jih delovni ljudje ne morejo sami opravljati zaradi svojega vsakdanjega dela in nalog. Proces preobrazbe teh organov se bo še nadaljeval v skladu s procesom nadaljnjega podružbljanja na področju varnosti in zaščite. I/, nosilcev klasične zašite bodo postali nosilci družbene samozaščite. Vse navedeno namreč m velja samo za občan o, marveč za vse druž-benopolitičnt skupnosti. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanj« je ustavno določen način urejanja odnosov širšega družbenega pomena. Družbena samozaščita je nedeljiva sestavina samoupravljanja v občini, zato njeno organiziranost, razvoj in nosilce urejamo oziroma odločamo z družbenim dogovorom oziroma s sa m o u p ra vn i m i spo ra z u m i. Občinska skupščina, družbenopolitične organiazcije, krajevne skupnosti, temeljne organizacije in druge samoupravne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije, društva in združenje občanov sklenejo družbeni dogovor na ravni občine z namenom, da na samoupraven način razdelijo naloge in pristojnosti nosilcev družbene samozaščite. Z njim se podpisniki zavezujejo, da bodo vsak na svojem področju razvijali tak sistem ukrepov in aktivnosti, s katerim se organizirano in usklajeno zagotavlja uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite. Družbeni dogovr najprej v temeljnih določbah načelno opredeli, kakšne so vloge in vloga družbene samozaščite, potem opredeli naloge nosilcev družbene samozaščite: krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij iti delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, občinske skupsčine in državnih organov. Jože Kavčič 'i j GLAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO, RADIO TOREK. 20. JULIJA fS RADIJSKI SPORED SOBOTA, 24. JUL. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pionirski tednik - vmes Počitniško popotovanje od strani do strani 9.05 Za pojmo pesem - MPZ Trbovlje -•9.20 Komorni intermezzo -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Panorama lahke glasbe • 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.05 Zborovska i glasba po želji poslušalcev -Darinka Re.Šek 11.10 Španski plesi na koncertnem odru - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdralvjajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Glasbena panorama -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Poje tenorist Arduino Zama-ro - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - Blišč in beda »Teen« ročka - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba NEDELJA, 25. JUL. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna -Peter de Vries: Brez pomoči -14.25 Z majhnimi ansambli -14.40 Pihalna godba iz Amsterdama 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino -17.05 Popularne operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Marjan Marine: Skrivnost kote 117 - 3. epizoda - Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Skupni program J RT - studio - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni koncert -glasba PONEDELJEK, 28. JUL. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani'- 8 40 Pesmice na potepu - Poje OPZ glasbene šole Velenje - 9.05 Z glasbo v dober dan . - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe ljudsko milice, vodi Jože Hriberšek - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem 1982 - 4. oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutn -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Kitara in britanska ljudska glasba (10) - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z Veselimi planšarji - 20.00 V delavnici Josepha Haydna - 21.05 Iz naše diskoteke - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - samo na UKV omrežju I. programa TOREK, 27. JUL. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - V svetu domišljije: Iskanie Indije Koro-mandije - 8.35 Iz glasbenih šol - XI. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije - 9.00 Poročila - 9.05 Z glasbo v dober dan ... - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - Po pevski plati najboljši posnetki seviljskega brivca - 1135 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danps smo izbrali - 12.30 Kmetijski na sveti - 12.40 Po domaČe -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak /, mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Ivan Fogl: Ujet - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Vodomet melodij - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugo-slovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba SREDA, 28. JULIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.35 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . .. -. 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -P. Merku: Tri majhne kan tate na stihe Srečka Kosovela -18.15 Naš gost -18.30 Srečanja glasbenih akademij Jugoslavije - Ljubljana 82 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Blejskim kvintetom - Pojeta Agata Šumnik in Tone Burja - 20.00 Dela Bericha Smetane in Josefa Suka v izvedbi zbora Češkoslovaškega radia - 20.25 Slovenski godalni kvartet z deli P. I. Cajkov-skega in V. Parme - 21.05 Amilcare Ponchielli: Odlomki iz opere »Gioconda« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki ČETRTEK, 29. JUL. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - P. Zidar: Oče naš, Sv. Pavel - 8.35 Mladina TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 24. 7. 17.25 Poročila - 17.30 Znanstveno tehnični filmi: Prenos električne energije na velike razdalje - 18.00 Deček, ki ga nikoli ni bilo, angleški film -18.55 Naš kraj: Sentrupert -19.10 Zlata ptica: Makedonske pravljice - Volk in osel -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Večer pod Jenkovo lipo, glasbena oddaja - 21.05 Zrcalo tedna -21.20 Človekova glasba, glasbena serija - 21.45 Francoska zveza, ameriški film - 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Po Titovih revolucionarnih poteh, otroška prireditev - 18.00 Človek in pol, humoristična serija - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Radenci '82: Plesni orkester RTV Ljub-liana • 20.25 Poezija - 21.00 Poročila - 21.05 Družina Tur-kovič, feljton - 21.50 Svet okoli nas, nevidni svet, dokumentarni film - 22.50 Športna sobota NEDELJA, 25. 7. 9.05 Poročila - 9.10 Živ žav, otroška matineja - 10.00 N.Companeez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka - 11.30 TV kažipot - 11.50 Po domače: Ansambel Maksa Kumra - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Poročila (do 13.20) - 15.40 Show fantasti-co, zabavno glasbena oddaja - 16.35 Poročila - 16.40 Atletska tekmovanja za ženske -četveroboj: Anglija - Škotska - Španija - Jugoslavija, re- Kirtaža iz Maribora - 17.10 astanek in razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva^ Jugoslovansko vojno letalstvo v NOV - 2. del, dokumentarna serija TV Novi Sad - 17.40 Športna poročila -17.50 Komisar Moulin, francoska nanizanka - 19.15 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Čez neprekinjeno črto, nadaljevanje in konec - 20.55 Človek brez meja: Zemeljska bitja, dokumentarna serija - 21.30 Športni pregled - 22.00 Lov-čen: Gorsko-hitrostna avtomobilska dirka za jug. prvenstvo - 22.15 Poročila Oddajaniki II. TV mreže: 16.40 Atletska tekmovanja j za ženske - četveroboj: An- j glija - Škotska - Španija - Jugoslavija, reportaža iz Maribora (slov. komentar) - 15.40 Avtomobilske dirke za VN Francije, posnetek iz Le Castefleta - 17.15 Glasbeno popoldne - 19.00 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Jazz na ekranu: Betty Carter in trio - 20.50 Poročila - 21.00 Bogastvo Rougono-vih, francoska nadaljevanka - 21.55 Iz sporeda TV Skopje: Titova odlikovanja PONEDELJEK, 26. 7. 16.15 Ljudje in zemlja - ponovitev - 17.20 Poročila - 17.25 Benetke, italijanski poljudnoznanstveni film 18.30 Obzornik - 18.45 Mladinski studio - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Balbina Battelino-Barano-vič: Germaine in pes, predstava malega odra SNG Maribor - 20.55 Kulturne diagonale - 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.40 T V dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik -18.15 Lutkarski pogovori, otroška serija - 18.30 Ljudske pripovedke - 18.45 Naši trije -cicibani - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 21.00 Poročila - 21.10 Zabava vas Fisher Z, ponovitev zabavno glasbene oddaje TOREK, 27. 7. 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe o prismukih, otroška serija -17.55 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Rovinj je pel, oddaja TV Koper - 18.30 Obzornik - 18.45 Čas, ki živi: No pasaran - dokumentarna oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 R. Rolland: Jean Chri-stophe, francoska nadaljevanka - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17,40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik -18.15 Informativni mesečnik, otroška oddaja - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert narodne glasbe - 20.45 Dokumenti revolucije: Bratstvo je moč, dokumentarna oddaja - 21.30 Poročila - 21.35 Ohridsko poletje '82, glasbena oddaja SREDA, 28. 7. 18.00 Poročila - 18.05 Gusarji kapitana Gancha, otroška serija - 18.30 Obzornik - 18.45 Prijatelji glasbe: Srečanje v GrobinŠčini, oddaja TV Zagreb - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Reportaža o mestu Novi Sad - 20.05 Madčre: Igre brez meja - 21.30 Jazz na ekranu: Skupina Airto Moreira -2. del - 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17 40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik -18.15 Padla z neba, otroška serija - 18.45 Cigani Ivanovi-či glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 B. Wo-gatski: Broddy» vzhodno-nemška drama - 22.00 poročila - 22.05 Ali se med seboj dovolj poznamo, kulturna oddr ja TV Ljubljana poje - OPZ Glasbene šole Titovo Velenje - 9.00 Poročila - 9.05 Z glasbo v dober dan ...- 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za .. . -11.05 Ali poznate Maria del Monaco na teh posnetkih? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -Bartok: Madžarske kmečke pesmi - Romunski plesi za godala - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Slovenija - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Ludwig van Beethoven: Sedem baga-tel, op. 33 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - S komedijo skozi čas - VII. Gogolj: »Ze-nitev« - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov PETEK, 30. JULI JA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za Šolarje - Rezijanske pravljice - 8.35 Glasbena pravljica - V. Mal-B. Lesjak: Pravljica o radovednem pe-telinčku - 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - Pavel Mihelčič: Klavirske skladbe -9.00 Poročila - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19 45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ČETRTEK, 29. 7. 17.35 Poročila - 17.40 ZBIS -S. Makarovič: Sapramiška -18.00 Pot okoli svet z osmimi notami: Češnja - 18.30 Obzornik - 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Loganov beg, ameriški film - 22.00 Miniature: Fran Tratnik - 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik -18.15 40 zelenih slonov, otroška serija TV Ljubljana -18.40 Dašenka, risanka -18.45 Mupper show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Srhljive zgodbe, japonska serija - 21.45 Noč čarovnic, ameriški film PETEK, 30. 7. 17.55 Poročila - 18.00 Tele-start ' 81, zabavno glasbena oddaja - 18.30 Obzornik -18.35 Pot v prihodnost: Računalnik - vsestranska naprava - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 C. Alvaro: Strah vlada svetu, nadaljevanje in konec - 21.05 Ne prezrite - 21.20 Španske operne zvezde: Jaime Aragall - 22.15 Spremljajmo - sodelujmo - 22.25 Nočni kino: Odsevi v zlatem očesu, ameriški film - 23.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik -18.15 Plavica, otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Cherubini: Requiem - koncert na dubrovniških poletnih prireditvah '82 - 20.50 Poročila - 20.55 Izkušnje, dokumentarna oddaja - 21.45 Nočni kino: Kako do šarma, angleški film KINO KRANJ CENTER 21 ju 'ija amer. bari krim. film BALTl-MORSKA KROGLA ob 16.. 18. in 20 uri 24.Julija amer. barv. krim. film BALTl MORSKA KROGLA ob 16.. 18 in 20. uri 26. julija amer. ban . akcij, film DVA Si PER POLICAJA ob 10. uri. amer. bari . krim. film BALTl MORSKA KROGLA nb 15.. 17. in 19. uri. premiera braz. barv. noht pisnoglasb. filma BAJ - BAJ, BRAZIL ob 21. un 26. in 27.julija ital. barv. akcij, film HhR KUL TRIUMFIRA ob 16.. 18. in 20. un 28. julija braz. barv. pot. glasb film BAJ - BAJ. BRAZIL ob 16., 18. in 20. uri 29. julija ar gen t barv erot. komedija ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI NAGE ob 16.. 18. in 20. un KRANJ STORŽlC 2.1. julija ital barv. drama SOČNI POR TIR ob 16.. 18. in 20. uri 24. julija amer. barv. akcij, film DVA SIJ-PER POLICAJA ob 16. uri. amer. barv. komedija DVA BREZ ŽENE ob 18. in 20. un 25.julija amer. pust. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 14. uri. amer. ban . akcij, drama POLETNI MORILEC ob 16 m 18. uri, premiera hongk. barv. filma SMRTONOSNIŠA O LIN ob 20. uri 26. julija angl. ban\ krim. film MC VIKAR ob 16. uri, franc. ban . drama ZADNJI TANGO V PARIZU ob 18. in 20.15 27. julija hongk. barv. film SMRTONOSNI 5AOL IN i ' " ' " 28. juliji .. ŠAOLINob 16., 18. in 20. un 1 ob 18. in 2Q. uri k. bi 28. julija hongk barv. film SMRTONOSNI 29.julija amer. barv. krim. film PAUL CURSEY NE OPROSTI ob 16.. 18. in 20. uri TRŽlC 24. julija ital. barv. pust. film REKA VELIKEGA KROKODILA ob 18. in 20. uri, premiera hongk. barv. filma SMRTONOSNI SAOLINob 22. uri 25. julija franc. barv. komedija VSI G Rt,-MO V RAJ ob 15. uri, amer. ban\ krim. drama KRVNE VEZI ob 17. in 19. uri, premiera ital. ban\ akcij, filma HERKUL TRI UMFIRA ob 21. uri 26. julija amer. ban. film BALTl MOR SKA KROGLA ob 18. in 20. uri 27. julija amer. ban\ krim. film PA u L CURSEY NE OPROSTI ob 18. uri. amer barv. krim. film BALTIMORSKA KROGLA ob 20. uri KI Iti Ar, ------------------- - 29. julija amer. barv. komedija HRABt.K KOT LASSIE ob 18. uri, braz. barv. glasb, film BAJ - BAJ, BRAZIL ob 20 uri KAMNIK DOM 24 julija ital. barv. romani, komedija TEMPERAMENTNA ROZl ob IS.in20.un ital. barv. akcij, film HERKUL TRIUMFIRA ob 22. uri nr1„..,r,, 25. julija ital. barv. pust. film REKA VELIKEGA KROKODILA ob 1™ '7. "n argent. ban*, erot. film ZDRA VNIK1 IMAJO RAJŠI NAGE ob 19. uri, premiera hongk barv. akcij, filma NE PREMA GLJIVI IZ PEKLA ob 21. uri t. julija argent ban\ erot. film ZDRA VNI-MAJO RAJŠI NA GE ob 18. in 20. un 26. julija franc. barv. komedija \~SI Gi MO V RAJ ob 18. in 20. uri 27. julija amer. barv. krim. dmmet . VEZI ob 18. in 20. uri 28. julija amer. ban\ film Hi LASSIE ob 18. uri. amer. ban . . PA U L CURSEY NE OPROSTI ob: 29. julija ital. barv. akcii. filr TRIUMFIRA ob 18. in 20. uri DUPLICA 24.julija amer. ban\ pust. film NOV TA JNI ZA KLAD ob 20. uri _ 2.5. julija hongk ban-, film S, U IVI IZ PEKLA ob 15. in barv. krim. film MC VIKAR ob 19. 28. julija ital. barv. akcij, film TRIUMFIRA ob 20. uri 29. julija franc. barv. komedij MO V RAJ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 2.1. in 24. julija jap avant. film NI VOZNIK ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 23 julija jap. film MASKIRANI ob 20. uri 24.julija amer. komedija SORI _Z_4j*K NIKI ob 20. uri 25. julija hongk. barv. film NEl^STKA? ZMAJ ob 20. uri POLJANE 23. julija hongk. barv. film NEVSTSAS ZMAJ ob 20. un 25. julija amer. srhljivka KRVA VI RANTSKIPLESob 18.30 JESENICE RADIO 23. julija amer. glasb, film NIKOLI KONCA ob 17. in 19. uri 24. in 25.julija hongk. karate GROV BES ob 17. in 19. uri 26. in 27. julija amer. drama CA ob 17. in 19. uri 28. julija angl. barv. film AGES7 ■ TAJNE SLUŽBE ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 23. julija amer. akcij, film GLORIJA in 20. un 24. in 25. julija amer. drama KAZS& CA ob IS. in 20. uri 26. in 27. julija hongk. bari\ film 7 BES ob 18. in 20. uri 29. julija angl. pust. film AGEST 5 TAJNE SLUŽBE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 24. julija avstral. barv. film NANA ob 20. uri '■8. m . CA ob 20. un DOVJE 24. julija nem. OSKAR ob 19.30 25. julija avstral BANANA ob 19.30 PACIFIK* drama KA.Z* barv. film NTEOTl 'l> barv. film K NOVO V KINU Kraljica rumbe Salame in kralj magijev J ^'^'PJ«^ skupine umetnikov, ki križanja pa Braziliji. Napo* harmonikar Cico in njegova žena. Cico sili v prostitucijo. Film Baj, baj Brazilija odkriva deželo v vseh nje* značilnostih in skrajnostih. 1 . film v katerem Džeki čan, n Nepremagljivi iz peVtojepMr™ - k()t režiser Film zvzeda kung fuja, nastopa kot glai nijunan živopisnega kung fu humorja in akcije. dolina, saj AcxV Smrtonosni šaolm Pri^azu^X vborilskih veščinah, druge šale te vrste dokazati, da so boljše 1 oonu ___■ KUNSTELJ-pURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, preSernova 4 Cenjenim strankam in osts lim občanom čestitamo # x občinski oraznik - 1. ay zaradi dopusta zaprto. t VAŠA PISMA TOREK. 20. JULIJA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 17. STRAN O Kam za soboto in nedeljo? V hribe! Takole veselo ie navadno na Tego-ščah pod Kofcami. Iz Jelendola se po cesti pride z avtom skoraj do koče. Tu pa vam bodo postregli z mlekom, žganci, morda tudi s sirovimi štruklji, če boste prišli dovolj zgodaj... - Foto) D. Dolenc TAKO SMO PISALI LETA 1952 ... NORCE JE BRIL, ZDAJ PA IMA M. D. iz DragoČajne je bril iz frontovcev norce, ko so pri prejšnjem množičnem pregledu našli na njegovi njivi 7 koloradskih hroščev. Posmehoval se je, češ, da so tisti, ki hrošče iščejo, sami — hrošči. Pri zadnjem množičnem pregledu so frontovci spet pregledali njegovo njivo. Nič manj kot 3.000 ličink najrazličnejših velikosti je objedalo krompirjeve grmičke, kar dokazuje, da lastnik nasada ni nikoli pregledoval, celo pri okopavanju in osipanju ne. Marsikateri grmič je bil že do rebr obžrt. Številno zalego so našli med zadnjim pregledom tudi na njivi župnika, kar je tembolj žalostno, kajto od intelektualca (četudi mu preobrazba življenja na vasi ne ugaja) bi pričakovali, da bi laže in prej dojel nevarnost, ki preti tudi njegovim krompirjevim nasadom, če hroščev ne bo zatrl. ODZVONILO JIM JE Zadružno odkupno podjetje sta nakupovalca iz Prebačevega m Britofa pošteno skubila. Pri kmetih sta nakupovala živino in jo plačala, kakor so zahtevali na prevzemnih listih, ki jih seveda nista spisala pred kmeti, sta pa ceno za en kilogram žive teže »zaokrožila« tudi za deset dinarjev. Če bi prigoljufani denar shranjevala v nogavici, bi nemara se dolgo ne odkrili njunih rafiniranih podvigov, ker si ju pa vsak dan srečal v krogu vinskih bratcev, ko sta radodarno zapravljala denar, sta s tem zbudila sum. Nakupovaleč, ki je nakupovai živino po kamniškem in idrijskem okraju ter po dolenjskem, je dva-intridesetkrat ponaredil prevzemne liste in tako zadružno odkupno podjetje ogoljufal za 56.658 dinarjev (druge poneverbe še niso znane). Za nakupovalca drugega pa je ugotovljeno, da si je nepošteno prisvojil l».ouu dinarjev. TOČNOST PA TAKA Deset minut čez deseto je bilo, ko sem prišla na oddelek za notranje zadeve OLO Kranj po dovoljenje za kretanje v obmejnem pasu. Ne zase, ampak za šoferja v Standardu. Ker je uradni čas za stranke le od 8. do 10. ure, nisem nič opravila. Disciplina je pač disciplina, tudi službeni zadržki niso opravičilo za zamudo. Odšla sem torej praznih rok, čeprav se mi zdi, da bi tovarišica, ki dovoljenja izdaja, slavospev na novo kromirani pištoli lažje prestavila na popoldne, kakor naš soter službeno pot na prihodnji dan. NE DELAJTE SI SKRBI! Kupite takoj srečko državne loterije FLRJ in že boste eden izmed tistih, ki utegne zadeti julija 500.000 dinarjev! VELETRGOVINAM, TRGOVINAM IN OSTALIM ODJEMALCEM Tovarna gumbom v Kamniku — telefon 45! Vas preskrbi in zadovolji s kvalitetno izdelavo: bisernih, koščenih in galiltnih gumbov vseh vrst! . , , . . Lovci! Pri nas se izdelujejo gumbi za vaše obleke iz najboljše rogovine. Popravljala harmonik pa pn nas lahko naroče gumbe za vse vrste harmonik. Povsod iščite samo naše kvalitetne izdelke gumbe - postregli vas bomo solidno! NABIRANJE GOB VAM PRINAŠA LEP DOHODEK! Po zadnjem dežju se je rast gob rnočno pospešila - zato pohitite v gozdove in poberite, kar ponuja narava. Suhe gobe odkupujejo po najvišjih dnevnih cenah kmetijske zadruge in Trgovsko podjetje Gosad. Ne zamudite prilike. NA ENEM GRMIČKU 12 LIČINK! V Medvodah se je koloradski hrošč letos zelo razmnožil. V ponedeljek je lastnik krompirišča nasproti gostilne pri Bohincu ugotovil, da škodljivca kar mrgo-Ji. Na enem samem krompirjevem grmičku se je paslo 12 ličink, na drugem pa po ena. Kaže, dži ga doslej še ni iskal, ali pa zelo površno, kajti sicer se golazen tako ne bi razbohotila. (Ličinka potrebuje za razvoj 14dni!). Kmetje, oglejte si krompirišča, če nočete, da se iz ličink ne razvijejo hrošči, ki vam bodo tako uničili nasade, da v prihodnje krompirja ne boste mogli več saditi. AU ŽE VESTE, DA JE MESTNI KINO JESENICE ZNIŽAL VSTOPNINO ZA 50 ODSTOTKOV? Ce ne, vprašajte! In se sami prepričajte in ga obiščite! Znižane cene vstopnicam so: Lože ... 40 din Prvi prostor ... 30 din Drugi prostor ... 20 din Tretji prostor ... 15 din Tudi letni kino bo s svojim novim sporedom znižal vstopnino: Sedeži pri mizah . . . 30 din Ostali sedeži.. .20 din Stojišča ... 15 din OPEKARNA BOBOVK PRI KRANJU Znižali smo cene vsem našim izdelkom: navadna zidna opeka din 5; votlak 2/1 din 10; vozlak 4/1 din 20; »Emona« stropniki din 25; bobrovec din 12; zarezna strešna opeka din 16; slemenjak din 25; . ^ ,. Po želji prevažamo opeko tudi z našimi prevoznimi sredstvi. Za obilen nakup se priporočamo! neposrecen vozni red Tržič — Junija je v Tržiču začel veljati nov vozni red lokalnega avtobusnega prometa. Prinesel je kopico pomembnih sprememb. Uvedena je nova poskusna krožna proga Tržič -Križe—Tržič, stara proga Ravne —Zvirče je nekoliko zdesetkana in skrajšana do Loke in podobno. Tudi ure odhoda s posameznih avtobusnih postaj so precej spremenjene, razen ob prometnih konicah. V Integralu, tozd Gorenjska Tržič so z novim voznim redom nedvomno želeli izboljšati lokalni prevoz potnikov, privarčevati stroške obratovanja ter med interesi občanov-potnikov ter interesi lastne poslovne politike najti srednjo pot. A glede na odmeve med Tržičani je kaj lahko uganiti, da so z novostmi v lokalnem avtobusnem prometu tržiški In-tegralovci usekali precej v prazno. Nekaj primerov: delavci, ki delajo le polovični delovni čas, to je do 10. ure dopoldne, lahko lokalni avtobus pogledajo le v zadek, kajti odpelje pet minut pred deseto. Trgovci, ki delajo do 19. ure, odslej čakajo do dvajsetih, saj prejšnjega avtobusa z odhodom 19.10 ni več. V tozdu Gorenjska Tržič niso upoštevali tudi pripomb tržiških delovnih organizacij, da lokalni avtobus ob 14. uri odpelje prezgodaj in sili delavce, da odhajajo z dela krepke minute pred štirinajsto. O primernem popravku voznega reda je na osnovi pobude zbora združenega dela občinske skupščine tekel pogovor že lani, a brez rezultata. Tudi po novem voznem redu so tržiške ulice pet minut do dveh polne delavcev, ki hitijo na »lokalca«. Zakaj so se v času stabilizacije v delegatskih klopeh zavzemali ravno za premaknitev voznega reda lokalnega prometa ob 14. uri, ni potrebno razlagati. Upravičenih pa tudi neupravičenih pripomb je med Tržičani na nov vozni red še veliko. Obenem pa ni nobene pripombe na višjo ceno lokalnega prevoza, ki je začela veljati z novim voznim redom, kajti občani težave Integrala zaradi visokih materialnih stroškov prevoza popolnoma razumejo. In ker smo že pri pripombah, bi bilo prav, da jih Tržičani ne izražajo le v prijateljskem krogu, pač pa z njimi seznanijo potrošniške sinete v krajvnih skupnostih, temeljne delegacije v združenem delu ali Integral. Vozni red ni zacementiran. Nasprotno, sedanji živahni odmevi med Tržičani so lahko koristna osnova za uskladitev potreb in možnosti v lokalnem avtobusnem prometu. V RADIUSU 200 M "mV TRI BANKET V Kranju imamo v radiusu 200 m kar tri banke: dve ljubljanski in eno Jugobanko. Vse so na cesti J L A, komaj nekaj korakov od avtobusne postaje Seveda pa je še ena ekspozitura LB na Prešernovi ulici in ena na Planini. Kar zadeva urejevanja denarnih poslov smo prebivalci levega brega Save zadostno preskrbljeni, posebno če še upoštevamo dejstvo, da tudi pošta sprejema čeke, položnice, nakaznice ... Precej manj pa smo prebivalci severnega in severnozahod-nega dela Kranja zadovoljni s pošto. Sedanja pošta, menim, je bila zgrajena pred vojno, ko je imel Kranj kakih 10.000 prebivalcev, mesto pa ni seglo dlje od Peterlina, Suhyja, Jahača in Jegliča. Kako pa je danes, ko ima Kranj preko 30.000 prebivalcev in na severu kar dve močni naselji Zlato polje in Vodovodni stolp, z več kot desetti-soč prebivalci — pa nobene pošte! Za vsako pismo, ki ga želiš oddati priporočeno, za vsako nakaznico, za vsak paket, ki ga pošiljaš ali prejmeš moraš v stari del mesta. Če drugega ne, je ta pot velika izgubna časa, dodobra se pa tudi naješ izpušnih plinov, saj za zaporo avtomobilskega prometa skozi mestno jedro še ni napravljenega praktično nič: razen pobožnih lelja in nekaj obljub, do danes drugega še ni bilo slišati. Toda vrnimo se k pošti. Prepričan sem, da »poštno stisko« sama pošta še bolje pozna in čuti, saj je pred časom Že hotelu sovla-ga ti v izgradnjo prostorov za potrebe pošte v stavbo Ljubljanske banke na cesti JLAJna mestu bivše Finkove gostilne). Odstopila je, ker je bila cena kvadratnega metra previsoka. Sedaj pa me zanima, kje leži razlog, da ni kupila ali pa vzela v najem prostore Ljubljanske banke ob nebotičniku, ki bi bili kot nalašč za potrebe PTT dejavnosti: ima šalterje za stik s strankami, trezor za denar, telefonske in teleprinterske zi>eze in še marsikaj, v bližini tudi parkirne prostore! Tako pa se je tja vselila služba KŽK, bančne šalterje pa uporablja še vedno banka, pa čeprav je »centrala« komaj sto metrov stran. Kaj pravi na vse to banka in kaj PTT? In še nekaj bi rad povedal: Teko kot bi morala pisemska in paketna pošta tudi ven iz cen tra še na druge lokacije, pa bi tudi kranjska Lekarna morala odpreti svoj drugi lokal nekje v centru mesta in eventuelno tudi na Planini! r. C., Kranj Uf, kdo sije le izmislil te »pasje dneve ...«■ — Foto: D. Dolenc Prevzetnež. — Foto: L.B. NA LETALIŠČU JE ŽIVAHNO - Na letališču Lesce je v teh poletnih mesecih nadvse živahno, ne le v nedeljah, temveč tudi med tednom. Mladi jadralci in padalci se pripravljajo na domača in mednarodna tekmovanja, na ka terih dosegajo lepe uspehe. — Foto: D. Sedej Trije mušketirji. — Foto: L.B. O LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 20. JULIJA SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 KRANJ «4000 Komisija za delovna razmerja ponovno razpisuje potrebo za: 2 KV ZIDARJA Pogoji za sprejem na delo so: KV zidar, delo se združuje za nedoločen Čas s polnim delovnim časom, poizkusno delo bo 60 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 15 dneh po objavi razpisa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. S LESHINA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, o. sub. o. Delavski svet TOZD Tapetništvo Radovljica razpisuje javno dražbo za osnovno sredstvo VOZILO WARTBURG -TURIST, letnik 1981, karamboliran, nevozen; i2klicna cena 12.000 din Javna dražba bo v četrtek, 29. julija 1982, ob 11. uri. Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom dražbe. Pogoji: Prometni davek od prodaje osnovnega sredstva plača kupec. Varščino v višini 10 % od izklicne cene je potrebno vplačati pred pričetkom javne dražbe. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Uprava za družbene prihodke razpisna komisija razpisuje na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev delovne skupnosti uprave za družbene prihodke prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili DAVČNEGA INŠPEKTORJA Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima višjo izobrazbo ekonomske, upravne, pravne ali organizacijske smeri in 3 Jeta delovnih izkušenj, da ie moralno politično neoporečen. De'.ovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim ča^om. Poskusno delo je 3 mesece. Kandidat bo imenovan za dobo Štirih let. Pismene prijave z overovljenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA, Sekretariat za občo upravo in družbeno dejavnost. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. cir olmifo ^ alpska modna industrija Radovljica odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica ponovno objavlja prosta dela in naloge v novoustanovljeni predilnici v Kranju 1 MOJSTRA PREDILNICE 1 izvajalec 2 PREDILCA 2 izvajalca 3. MIKALCA 2 izvajalca ood 1.: srednja strokovna izobrazba strojne ali predilske usmeritve P ali delovodska šola strojne usmeritve in 2 oziroma 3 leta de- lovnih izkušenj na delih v predilnici volne ter opravljen izpit iz varstva pri delu; . , pod 2. in 3.: dokončana osemletka in 6 mesecev prakse p n delih na mikalnih oziroma predilnih strojih. Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Predilnica je v Kranju. Nastop dela po dogovoru. Zainteresirane kandidate vabimo, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa na naslov: Almira -alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ulica 2 za ODR TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica. Razpis velja do zasedbe del in nalog. Vse kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izboru. OBVEŠČA KUPCE da bo poslovalnica SAMOPOSTREŽNA I. V LESCAH odprta v juliju in avgustu tudi ob SOBOTAH od 7.—19. ure. Razpisna komisija pri osnovni šoli F. S. FINŽGARJA LESCE razpisuje naslednja prosta dela in naloge: DVEH UČITELJEV v oddelkih podaljšanega bivanja - PA - razr. pouk, UČITELJA GLASBENE VZGOJE z dopolnjevanjem delovne obveznosti na osnovni šoli Stane Žagar v Lipnici - PA — pred. pouk. Za vsa dela in naloge velja razpis za delovno razmerje za nedoločen Čas in nastopom dela 1. septembra 1982. Stanovanj ni. Rok za prijavo je 14 dni po objavi razpisa. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 23. do 30. julija 1982 za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175 GAŠPERLIN Boštjan, dipl. vet., Kranj, Tugp Vidmarja 8, tel. 25-831 za občino Škofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863. Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Komisija za delovna razmerja v osnovni šoli PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: 1. UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Začetek dela 15. 9. 1982. 2. UČITELJA MATEMATIKE, za določen čas s polovičnim delovnim časom — do 30. 6. 1983. Začetek dela 1. 9. 1982. 3. DVEH UČITELJEV TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1982. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA-CENTRAL TOZD VELEPRODAJA NAKLO, Naklo 252 Odbor za delovna razmerja v združenem delu na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALEC VILIČARJEV Pogoji: ' visokokvalificirani ali kvalificirani delavec avtomehanične šole — smer avtoelektrikar, 2 leri delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. ; Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev kadrovska služba DO ŽIVILA- Central Kranj, Maistrov Pismene sprejema trg 13,15 dni po objavi. alpetour tozd servis osebnih vozil in mehanizacije labore razpored tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov območje gorenjskih kmetijskih zadrug KRAJ IN PROSTOR DATUM PREGLEDOV DELOVNI ČAS Cerklje KZ Cerklje Sp. Brnik pred GD Sp. Brnik Cerklje KZ Cerklje Zalog pred ZD Zalog Cerklje KZ Cerklje Šenčur pred domom na Jami Predoslje pred domom DPO Kokrica pri domu DPO Primskovo pred ZD Primskovo Goriče pred domom DPO Bela pri gostilni Bizjak Kokra pri trgovini Fužine Jezersko za trgovino Visoko ZD Visoko Naklo pri domu DPO Naklo pri domu DPO Podbrezje pred GD Podbrezje Voklo KZ Voklo Voklo KZ Voklo Trboje pri ZD Trboje Tržič KZ Križe Tržič KZ Križe Mavčiče ZD Mavčiče Žabnica pri domu DPO Stražišče strojni dom Čirče pred gostilno Krtina Zgornja Besnica dom DPO 26. 7. 27.7 27. 7. 28. 7. 29 7. 30. 7. 31.7. 2.8. 2. 8. 3.8. 4.8. 4.8. 4.8. 5.8. 6. 8. 7. 8. 7. 8. 9.8. 10. 8. 10. 8. 11.8. 12.8. 13,8. 14. 8. 14. 8. 16. 8. 16. 8. 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 1982 od 6.30 do 15 od 6.30 do 10. od 12. do 15 od 6.30 do 15 od 6.30 do 15 od 6.30 do 15 od 6.30 do 15 od 6.30 do lo! od 12. do 15 od 6.30 do 15' od 6.30 do lo! od 12. do 13. od 14. do 15 od 6.30 do 15* od 6.30 do 15" od 6.30 do 10! od 12. do 15* od 6.30 do 15" od 6.30 do 10" od 12. do 15 od 6.30 do 15* od 6.30 do 15* od 6.30 do 15 od 6.30 do 10 od 12. do 15* od 6.30 do 10. od 12. do 15 ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure območje kmetijske zadruge medvode Medno GD Medno Senica dom DPO Smlednik dom DPO Skaručna trgovina emona Vodice dom DPO U tik dom DPO Pirniče dom DPO Pirniče Medvode KZ Medvode posebno obvestilo! V ekipi, ki bo opravljala tehnične in avtoelektrikar za odpravo morebitnih okvar m Ob tehničnem pregledu boste lahko u^diH ttg ■ ^ (obvezno) zavarovanje, ki ga morate po 20.8.1982. 17. 8.1982 17. 8.1982 18. 8. 1982 18. 8.1982 19. 8.1982 19. 8.1982 20. 8. 1982 21.8.1982 od 6.30 do od 12. do od 6.30 do od 12. do od 6.30 do od 12. do od 6.30 do od 6.30 do 10. ure 15. ure 10. ure 15. ure 10. ure 15. ure 15. ure 15. ure „ ^—ALPETOUR tozd SERVIS OSEBNIH vozil IN mehanizacije opravlja se naslednje storitve: Zastava servis Kranj, Ljubljanska c. 22 - Servis in remont na vozilih »Zas^v*«h teh osebnih vozil _ Kleparska in ličarska opravila na vseh vrswn j - Avtonega in zaščita motornih vozil posutemu Zastava - Menjava industrijsko obnovljenih ^^fin priklopnikov _ Registracija in tehnični P^1^'^fl^^to^lnici _ Zunanje pranje na avtomatski hmiski .vtop delovni čas v delavnikih. ( ^ & d<) 14. ure Vse informacije dobite Po telefonu 28-266 ali 21-296. Servis kmetijske in . _ Servis in remont na kmetijski transportna Uva _ Servis in remont na tovornih voziim um vozila QM - Prodaja nadomestnih delov za traktorje in Zastava Informacije dobite po telefonu 42-l«4aIU2^^ _ TOREK, 20. JULIJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN telefon 27-960 nasproti porodnišnice C. JLA16 uprava komerciala 28-463 iPRODAM Prodam MONTAŽNO UTO (2x2). novih avtomobilov pa se bodo njimi pričeli voziti šele ob koTV leta. v- Primožič GLAJENJE PERILA MESTO V ZDA. Z ZNANO HARVARD. UNIVERZO ZLITINA JEKLA IN NIKLJA UMETNO ZIDANO REČNO KORITO JAP. PIJAČA IZ RIŽA MESTO V DALMACIJI SOMBOR REKA, KI TEČE SKOZI KhANJ KRILO RIMSKE KONJENICE Iščemo vredne stare predmete Hotel sem zgraditi svoj muzej Strahinj — Težko bi bilo opisati vse kar zbira in hrani Franc Logonder. Po vojni je pričel shranjevati stare predmete, ki so jih doma zavrgli na podstrešje, kupoval ie in urejal vse kar je bilo starega. »Vedno me je veselilo zbiranje starih predmetov. Pričel sem zbirati vse, kar je dišalo po starem. Načrtoval sem, da bi sezidal manjšo zgradbo, v kateri bi uredil muzej, kjer bi razstavljal vse s trudom in dolgotrajnim delom pridobljene stare predmete. Vendar me je bolezen prehitela. Tako sedaj muzeja ne bo, stare predmete pa bom razstavil v novi hiši.« Najprej je pokazal zbirko starega denarja in odlikovanj. Lični albumi z denarjem so prav gotovo dragocen del starin, ki jim posveča posebno pozornost. Na steni v dnevni sobi ima stojala in police, kjer so shranjene stare sklede, rfiodeli za potice, star kositerni krožnik. SKISANA KRMA DRŽAVA. KIJE V VOJNI Z IRANOM STO KVADRATNIH METROV GORA V SRBIJI KELTSKI PESNIK IN PEVEC OTMAR KREAĆIĆ NORDIJSKA BOGINJA MORJA SMUČARKA ZAVADLAV IGRALKA TKAČEVA NORV. PISATELJICA BIZAMSKA PODGANA ŠALOIORA. BURKA DRUGI PRIIMEK PEVKE RU2E POSPIŠ MESTO ORODJE V ZRN. ZAIZDE- OB REKI LOVANJE KOCHER UTOROV UMAKNITEV. PREKLIC OSNUTKA. OBLJUBE TM3ETANSKO GOVEDO VESELOST, DOBROVOLJNOST. VEDROST DEBELA PALICA DRŽAVA INDIJSKE UNUE Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din ; Rešitve pošljite do28-julija 1982 do 9. ure na naslov: CP GLAS Kranj, Moša Pija-deja 1, 64000 Kranj - PRAZNIČNA KRI ŽANKA. star pribor in žličniki, kjer ta pribor shranjuje. Možnarji so med najstarejšimi predmeti zbirke — vseh vrst in velikosti so, najmanjši izvira še iz rimskih časov. Zanimiv je tudi star brivski pribor. »Brivski pribor mi je podaril oče, ko sem se srečno vrnil iz vojske, kajti v partizane sem odšel že 1941. leta in se vrnil kot vojni invalid.« V njegovi zbirki so še stare slike, med katerimi so še posebno lepe lovske. Ima tudi stenske ure in različne izrezljane okvirje- »Ker živim na kmetiji hranim in zbiram tudi različna kmečka orodja. Tako je v moji zbirki več starih tehtnic starih nad sto let in različnih velikosti. Imam staro čajno za sejanje, usnjeni meh za nošenje žita v mlin. Hranim še trlico za lan in krtače za volno.« Tuda gospodinjskih predmetov je veliko. Različne posode, star ožemalnik za limone, železne ponve in lonci za v peč, stare burkle, železni mlinčki za kavo, obešalo za pokrovke. Tudi vrč star nad sto let je del zbirke. Hranim tudi staro ribarico za pranje perila. Na steni garaže visi stara svetilka za na voz, osolniki za oslo in zbirka pod-kvic. »Tudi starih skrinj sem imel več. Nekaj sem jih prodal, nekaj so jih odnesli otroci na svoje domove. Vse, kar pa mi je ostalo, boni uredil in spravil v novi hiši.« Tudi stare knjige zbira, še posebno pa so zanimivi različni predmeti, ki so jih včasih nosile ženske. Tako je srebrna ženska torbica eden izmed lepših spominkov na pretekle čase. Veliko vsega je in morda je res škoda, da v Strahinju na robu gozda ni majhnega muze-ja. V. Primožič LOVEC NA KOŽU- DELAVEC VMARTI-NARNI LJUBITELJ, NEPROFE-SIONALEC I PERZUKA RIMSKA 2 ARGON HOTENJE. ZELJA PU ŠTOVANJE ALOJZ REBULA JANEŽ (LATJN.) GRAFIK DEBENJAK PRVA IN ZADNJA ČRKA ABECEDE MESTECE OB DONAVI. POD FRUŠKO GORO SESTAVIL: R. N. FRANC KOŠIR KOS CELOTE BALERINA PAVLOVA PESNICA SKERL ORANJE zcklerfl StCCA. * II i a UBIJANJE. OTOK OB KLANJE IRSKI VRTENJE FILMA V KINO-DVORANI SOVJETSKI ESTRADNI PEVEC VUAK PRI SADNI STISKALNICI EMIL NOLDE ZAPOR PLOD STARI OČE JUGOSL POP SKUPINA NEZNANI LETEČI PREDMET ZGOD. KRAJ V ŠVICI SLUŽBA DRUŽBEN KNJIGOV. JOSIP STRITAR Očetova zapuščina Kranj — V razsežnem stanovanju urarke Majde Rusove bi ljubitelj starin našel mnogo zanimivega. V delovnem prostoru stoji lična blagajna, ki s svojo oblikovanostjo spominja na starejše čase. Tudi predalniki z bogato zgodovino so tu, med kosi pohištva pa je tudi zanimiva vitrina za sprehajalne palice. Majda Rusova nas je opomnila na štiri starinske predmete: tri likalnike in »brusni kamen«, ki ga je njen oče, predvojni urar Rudolf Rus, uporabljal v svoji urarski delavnici. Likalnika sta iz leta 1918, še starejši pa je verjetno star železni likalnik na oglje. Našo pozornost je pritegnil nedvomno najzanimivejši predmet, brusni kamen, ki pomni že tri generacije Rusov. Urar Rudolf Rus ga je podedoval od svaka, ta pa od svojega očeta. V delav- nici ga je urar uporabljal za brušenje urnih stekel. Ukvarja.' pa se je tudi z uokvirjanjem očal. Stekla je moral prav tako zbrusiti, da jih je lahko vstavil \ okvir. Kako star je brus, je težko ugotoviti. Majda Rusova nas je opozorila na stare liste,verjetno račune, ki jih je njen oče izstavljal strankam za prevzeta popravila. Na njih je letnica 1885 Brus je torej še starejši. Majda Rusova, ki se po malem še ukvarja z obrm prevzeto od očeta, ni zbirateljica starin. V stanovanju, kjer je veliko nakopičenih predmetov iz starejših obdobij, pa ji lepi kosi pohištva, uporabni gospodinjski predmeti in orodja « očetove delavnice pomenijo spomin na starše in na obdobja, ki so iih doživeli njeni predniki. D. Z. VIKTOR AVBEU PERJE PRI REPI ODMEV GRŠKI NARODNI PLES