Št 18. : V Gorici, v torck due 3. rciaroa 1908. § Letnik X. __________¦¦ - ¦ ~*f - - Iiliaja raak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. zvefter. Stane po poätiprejeman ali v Gorici na dom poiiljan celolotno 10 K, polletno 6 K in jetrtletno 2*50 R. ProdajasevGorici t to- bakarnan Schwarz v ŠoUkih ulicah, Jelleriitz t Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijerem tekalilču po 8 rin. GOiRICA ITredni&tvo in upravniütvo ie nabajata t «Narodni t i ¦ k a r n i», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiie je naaloviti na uredniätvo, ofrlaae in narodnino pa na upravniätvo »Gorice«. Oglaai ae računijo po petit- vratab in aicer ako ae tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae rečkrat tiakajo, raču- nijo le po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Na^odna tlskarna" (odgor. L. Lukežio). i ; ¦ Yontev v splošni skupira. Ko pišenio članek, ni še ziian izid volitev. Naj se zmaga nagne na katero koli stran, S. L. S. ima pred seboj začrtano pol. Ako nam narod za takrat ne izkaže zaupanja, bo naša skrb, da ga s podnkorn razsvetlimo. Ako imajo združeni nasprotniki uspeh, ga imajo vsled brezvestnega zapeljevanja na- šega ljudstva. Sedan je volitve iie bodo izraz načelnega ljudskega prepričanja, ampak bodo dokumentirale uspeh obre- kovanja. ki so ga nasprotniki sipali na naše karididate in voditelje. Dan na dai: se je iz uredništva liberalnih in agrarnih listov in po nasprotniških sliodih obenem z obrekovanjem delalo nazaslep- 1 j e n j e n a š i h p r i s t a š e v. Očitali so S. L. S. zvezo z Lahi in izdajstvo slovenskih narodnili koristi. Toliko časa so to ponavljali, da so mnogi začeli verjeti. Ko se narod po- miri, bo spregledal in sam ne bo več verjel, da so se naši prvoboritelji za narodne pravice na škodo S!ovencem vezali z Italijani. Očitali so dalje S. L. S. gospodarsko nezmožnost. Očitno je zlasti županom na deželi in vsem, ki se z javnostjo pečajo, da so voditelji S. L. S. v malem in velikem čuvali gospodarske koristi slovenske strani dežele ter jih po možnosti pospeševali. Ako pride v deželno hišo doba liberalnega gospodar- stva, bode imel narod tudi priliko soditi gospodarsko veljavo liberalnih kolovodij. Dozdaj so oni izkazali svojo sposobnost le v razdiranju tega, kar je S. L. S. naredila. l.ahko je ob strani stati in delavce psovati, a drugo je, dela se udeleževati. S. L. S. pojde svojo pot naprej. Ako ne pride delat v deželni zbor, bo delala med narodom. Ne prikrivamo si, da smo ravno v tem cziru veliko zamudili. Naši možje so požrtvovalno delali v deželnem zboru, a premalo se je storilo za politično vzgojo naroda. Zato je bilo mogoče, da so slepila na- sprotnikov toliko izdala. Največ so si nasprotniki seveda poinagali s krinko kmečke stranke. Nikjer niso kot liberalci nastopili, povsod kakor agrarci. Te krinke nasprotni- kom nismo mogli strgati z obraza v kratki dobi agitacije. A to se bo zgodilo zdaj v sledeči dobi mirnega in sestematičnega dela. Delo med narodom za njegovo prebudo, to je n a š a naloga in zastavilo gotovega uspeh a. kid volitev: & 1 1 1 i I * 'a § Obcine i c ; .a i g -f j* o ^ \ p -^ • c .*-• i -ts c/D CQj > Bovec ... 102 102 102 ' 89 89 89 i Breginj . . 88 | 88 88 j 85 85 85 I Cerkno . . 493 493 ; 493 112 1 112 112 55 55 55 Čezsoča . . 20 20 j 20 j 35 35 35 Drežnica . . 155 165 155 | 23 23 13 Grahovo . . 275 275 275 ! 138 138 138 Kobarid . . 32 32 32 ! 135 i 135 j 135 Kred ... 88 j 88 88 | 105 105 105 Libušnje . . 224 ! 224 224 22 22 22 Livek ... 28 28 28 ; 42 42 42 Log .... 27 27 27 i 8 8 j Sv. Lucija . 300 300 301 ; 148 148 148 12 12 Ponikve . . Sedlo ... Soča ... 27 27 36 9 9 Srpenica . . 21 21 21 25 25 25 Šebrelje . . 103 103 103 6 6 6 Šenjtviškagora 166 166 166 185 185 185 Tolmin . . 296 296 296 245 245 245 Trenta 46 46 46 Trnovo . . Voice ... 119 119 119 60 60 60 Žaga ... 3 80 83 83 Ajba .... 109 117 111 43 56 47 Anhovo . . 158 159 137 67 86 70 Avče ... 71 69 68 42 41 43 Banjšice . . 60 60 60 7 7 7 Bate .... 82 82 82 45 45 45 Deskle ... 73 73 63 49 60 49 1 Kanal ... 169 169 169 110 110 110 Kai .... 141 141 141 204 204 207 Lokovec . . 45 54 44 46 48 38 Ročinj ... 5 5 3 105 105 105 Idersko . 69 70 83 22 37 33 Št. Andrež . 105 | 103 105 51 48 48 2 2 2 Bilje .... 104 104 104 123 123 123 Čepovan . . 71 73 72 76 75 76 Dornberg . 327 327 327 60 60 60 Št. Ferjan . 249 251 249 94 91 91 Grgar ... 98 102 100 89 92 92 Kojsko ... 178 195 197 484 466 466 Miren ... 195 195 195 79 80 80 27 27 ?7 Ppatjeselo . 138 137 137 112 117 112 St. Peter. . 139 139 l40 107 105 106 1 l 1 ^odgora . . 150 150 150 217 217 217 127 127 127 frvačina . . 96 96 96 135 135 135 Reuče ... 52 51 53 209 209 209 Solkan . . 164 162 163 170 164 161 61 66 62 Sovodnje . 103 102 U)2 39 39 39 7 7 7 Sempas . . 42 39 43 134 145 136 Gor. Tribuša 4 4 4 53 53 53 Trnovo . . 138 138 138 76 76 76 5 5 5 1 š •§ 1 Občine * c ^ ^ | : 1 I * | I 1 -oü- -oi-o i; . w : ffl 1 j ! > | 1 ¦ Vrtojba . . | 91 \ 95 96 182 181 186 96 ' 96 96 Vogersko . ! 108 i 108 108 | 57 57 57 Osek ... 73 73 73 | 71 71 71 Ozeljan . . 6 6 6 1 190 191 190 Avber ... 1 1 1 | 64 i 64 64 Berje ... 31 31 31 \ g i 9 9 Brestovica . 32 32 32 69 69 69 i Dutovlje ¦ . 6 6 6 89 89 89 j Gabrovica . 1 | Gorjansko . 39 37 43 47 48 42 ^ Koblaglava . 39 39 39 22 22 22 Komen . . 114 114 114 219 219 : 219 j Kopriva . . 13 13 | 13 | 41 41 41 1 Lokev ... 11 11 | 11 124 124 124 Mavhinje . . 2 2 2 98 i 98 98 Nabrežina . 12 12 12 45 | 45 45 88 ! 88 88 Naklo ... 19 15 19 353 333 332 i Pliskovica . j | Povir ... 55 55 55 60 60 60 20 20 20 Repen ... 6 6 6 78 78 78 Rodik ... 7 7 7 74 74 74 Selo .... 14 15 15 30 30 30 Sežana . • . 16 6 8 109 95 107 Skopo ... 2 2 2 68 68 68 Slivno ... 49 49 49 Šempolaj .2 2 2 31 31 31 32 32 32 Škrbina . . 40 40 40 77 78 79 Štanjel ... 70 70 70 44 44 44 Štijak ... 86 86 86 45 45 45 Štorje ... 1 1 1 48 48 48 Temnica . . 67 67 67 45 45 45 Tomaj ... 56 56 56 09 69 69 Velikidol . . 57 57 57 26 26 26 Vojščica .. 52 49 50 4 3 4 Zgonik . . 2 2 2 62 62 62 Ajdovščina . 29 29 29 105 105 107 Črniče ... 168 168 168 161 161 161 Gabrije . . 32 32 32 88 88 88 Gojače . . 31 3l 31 46 46 46 Kamnje . . 95 95 95 11 11 11 Sv. Križ . . 89 97 97 56 84 94 18 16 55 Lokavec . . 34 34 34 109 109 109 Rihemberg . 245 243 243 239 235 238 Skrilje ... 73 74 1 72 81 80 80 10 Vel. Žablje . 39 39 ' 39 58 58 59 Šmarje ... 43 44 48 138 134 1 134 Vrtovin . . 81 8l 81 50 50 50 Dol-Otlica . 08 68 j 68 13 13 13 Devin ... 71 72 72 33 33 32 Doberdob . 29 27 28 18 18 18 Biljana . . 147 147 147 59 59 59 Kožbana . . 31 31 31 50 50 50 Medana . . 147 147 147 Kriza v kmefijsfvu. Krizo imenujemo r razroju bolezni tiato njeno stopinjo, na kateri se mora odloöiti na ozdrarljenje ali na smrt. B)- lezoim podobne pojare nahajamo tadi r Ijadski draibi in njenih posameznih st»- nofih. Hado gospodarsko krizo je imel Ž6 refikrat kmeöki stan in jo ima r da- našnjib dneh sopet. Vöasih no bile krire gospodarskih kriz koine bolezai, ki bo rzeli delarske moči iirnim pokrajinam, eleraentarne nezgode, ki so rzele pridelke deželam ; pomanjkljire prometne zreze, radi Cesar se ni mogla razriti trgorina niti se ni moglo pomagati z doražanjem žiril od ne8reöe prizadetim krajem. Daaea pa je Tzrok krize r izpremenjeaih gospodarskih razmerab, ki so akrojens po kapitalistiö- nih načelih ter ne ustrezajo narari kme- tijstra. Ta naj ualtejem nekatere glarne škodljirce našega domaöega kmetijstra. Taja konkarenca, relika bremena za jarne potrebe, pomanjkanje delarskih moči, zrišanje delarake dnine, razkosa- ranje kmetij, ki so postale predmet ka- pitalistiönih ipekalacij. Prii rzrok, da kmetijstro ne donaia reö dobička, je konkarenca taje zem- skega blaga. Ameriško žito je prepla?ilo aretorni, tndi erropski trg, rarno iato preti z ameriškim inesom. Amdrika proizraja mnogo žita in ˇeliko caneje nego Erropa. Grada na no- rem sreta je še neizrabljena, ima r sebi mnogo rodoritnih snofi, zato jej ni treba gnoja. Zemlja r naäi domorini se obdelaje že nad tisoč let, zato so se ji odrzele že rse plodonosne snori, ki jih treba zopet in zopet nadomeščati z gao- jem. Ž) 8te strani more ameriäki kmet nastariti srojema blaga niže cene kot nai. Vrha tega imajo ameriški kmetje Telika posestva, ki jih obdelajejo s etroji in z Ysemi pripomočki moderne tehnike. Četadi so torej delarske dnine r Ame- riki fišje od naših, rendar tadi za de- larske moči tamošnji posestnik manj po - trosi od našega. Naša poBestra so zreöi- noma mala, tako da lastaik ne more mi- sliti na to, da bo sam za-3e omislil po- trebnih strojer. Na to morejo misliti le strojne zadrage, na katere naj bi se obrnilo too pozornosti tadi pri nas. DarSöine za jarne potrebe z raz- nimi nakladami neprariöno težijo po- 868tnike kmetij. Darki morajo biti, ker držara mora imeti sredster za sroje na- loge. A resnica je, d* darki niso se pra- rično razdeljeni in kriricD trpe obedo- lorarci zemlje. Hado trpe posestnike zemlje rsled pomanjkanja delarskih moöi. Vse aili t mesta in k indastriji. V tern ozira se bo strar sama kmala zajezila, ker indastrija ne more brez mej poreöati srojib pod- jetij. Iz indastrijske Amerike še Traöajo zdaj tisoöi izseljencer, ki se bodo naorali po relikem dela xopet oprijeti dela na polja. Velika rana je razkosaranje zem- Ijisö potom dedftcin in od prodaj. Takaj bi bila strar zakonodaje, da ta ikodljiri procea ostari. Ker ima „Kmeöka zreza reöino držarnega zborau za sabo, se bodo dosegli zakoni r ozdrarljenje kmeöke hr se. • "" i Sprava v IsfrL * Med Slorani in laiko reöino t Itfri je prišlo do sporaznma. Minoli po- nedeljek je bila zadnja seja t namest- ništfo. OJ slorenske strani sta bila na- Toöa dr. L a g i n j a in dr. T rinajsti 6. Djsegel se je mej obema stran- kama popolen sporaznm tako glede 8plošnib doloöil rolilnega reda; kakor tudi glede razdelitre rolilnih okrajer. Glarne toflke sprejetega Lzakonskega na- örta Tolilae reforme, ki se ima predlo- žiti deželaema zbora, ki se skliöe t to srrho še tekom prre polovice meseca marca, so še-ie: Italijanska rečina bo imela akapno 25 mandator, a sloranska manjiina 19 mandatOT (15 hrratskth in 4 slorenske). Skapno šterilo poslancer bo znašalo to- rej 44. Italijani torej ostanejo v večini, za to pa so doloöene v zakon- skem načrta garancije, *'' zagot&rljajo 8loranski manjiini srebodlea razroj ˇ gospodarskih in kaltamih strareb. Da- želni odbor, kakor upravljajoöi in izvr- šajoči organ deželoega zbora, bo ostojal pod predsedstrom deželnega glararja iz petih deželnih odbornikor, roljen od deželnega zbora, od katerih bodo pripa- dali trije ia Sloranom dra. Z\ 8klepanje t deželnem zbora bo potreboa priaotaoat nadpolorične večine peslancer, za reljarnost sklepa aüso- | latna rečina prisotnib. Z% sklepanje o I predlagaoib spremembab deželnega reda bo potrebna priaotnost treh četrttn rseh poslancer in pritrditev dreh tretjin pri- sotnih. Zi naslednje predmete pa bo po- trebna prisotnost od najmanj 32 poslan- cer : 1. pri sklepanja o preiiminiranja izdatküv iz deželnih sredster za srrhe deželne kaltare, iol ali jarnih starb, v kolikor se ne gre za srote, ki so bile kakor potrebne za vzdržeranje obstoječe naprare alt obstoječega zavoda rže r isli ˇisokoBti dovoljene za časa reljarnosti norega zakona. 2. V obäinskth strareh, ki so podvržene po doloöbah oböinskih zakonor sklepanje deželnega zbora. 3. Pri sklepanja o zakonskih načrtih. Z\ razreljavljenje sklepor, storjenih ˇ strareh, omenjenih pod 1, 2, 3, jepo- trebno da glasaje za to najmanj 32 poslancer. Deželni odbor ima sklepati r njemn odkazanih strareh r kolegijalnih sejah ter je za reljarnost sklepa potrebna pri- sotnost rsaj treh deželnih odbornikor V naslednjih strareh je pa sa reljarnost ¦klepa potrebna prisotnost rsaj Stirih odbornikor, od katerib mora pripadati saj eden odbornikom izroljea od kurije kmetskih oböin, katera knrija be rolila dra deželna odbornika, ki bosta pripa- dala oloranski manjiini, ker bo r tej kariji pretežna reöina sloranskih po- slancer. Te strari so : a) Sklepaaje o izrr- ieranja sklepor deželnega zbora r stra- reh naredenih gori pod 1 in 2. — b) Sklepanje o odobrenja sklepor, storjenih od občinskih zastopBter, kateri sklepi so podrrženi po doloöbah občinskih zako- nor takema adobrenja. c) Sklepanje o aporabi deželnih sredster za nepred- ridjene izdatke ia d) Sklepanje o pred- loženja zakonskih naörtor valed inicija- tire deželnegi odbora. Ear se tiöe razdelitre rolilnih okra- jev se je držalo načela, da se isti koli- kor možno zaokrožijo po narodni posasii, da se kolikor možno izogne narodnost- nim bojem. „Elinost" pile : „Gotovo je, da od obeh strank T8prejeti zakonski načrt norega rolilnega reda ne odgovarja popolnoma željam in zahteram sloranBkega prebiralstra, ki trori rečino r istrski deželi, vsekakorpa pomenja napredek istrskib Sloranor. Ako so se delegati hrratsko-slorenskih deželnih poslancer odločili, da so rspre- jeli gornji načrl, je to znak, da se za sedaj niso upali dose'ii red" ter da so se odločili za ta korak le podpritiskom raamer. Čerarno načrt norega rolilnega reda za htro ne prinaia hrratako-slo- renski rečini one poaicije, do katere bi imela prarico po nararnem zakoca, se mora rendar priznati, da bo r bodoč- nosti omogočen nararen razroj istrskih Hrrator in Slorencer ter izkljačeno nadrladje Italijanor na gOBpodarskem in knltnrnem poljn". To se prari: Rizmerje je äe red no mnogo slabše ko na GDriikem in rendar je po mnenja „Elinosti" prar, daje tako. Pojdite od cr> ~& hišB do hišEl Polilični pregled. Obrtniška zveza. V zrezi poslancev, zastopnikor obrtuištra, so se sprejele sledeöe reso- lacije: Vlada naj predloži zbornici za- kon glede na resarmo obrtnega Solstra, raziiri naj se avtonomija obrtniško-po- speieranih zarodor, ustanori naj se ne- madoma obrtniški sret, res jrmira zara- roranje za nezgode, dokler ni sklenjeno splošno Ijnd8ko zararovanje. Napredovanje katolisko-narodnb stranke na Češkem. Pri dežeinozborskih roliirah za krae5ko skapino so posamez. atranke do- bile : Agrarci 105 800 glasov (56 odsj.) Katoliiko-narodni 23.000 glasor (17 odst.) Sooialni demokrati 20.000 glasor (11 odst.) Državnopravniki 11.500 gUsor (3 odit) Mladoöehi 8.600 glaaor (4V, odit). R). alisti 1.450 glasov (1 odst.). — Kakor je razridno, katoliika stranka silno napre- dnje. Najslabde Be godi Masarykovcem, ki so dobili od rseh glasor — 1 odat. I Volitve na Hrvaškem. NijnDrejia poroöila izkazajejo: Is- roljenih je 23 älanor hrvaike stranke prara, tb samostojnih Srbor, 4 na" prednjaki, 8 artonomistor in en neod- risen član koalicije. Hrraško-srbska koa- licija ima 52 poslancer. Dalje je izro- Ijenih 23 Staroeričancer, 1 sanoostojni Starčevičanec, 1 Pangernaan, 1 Unionist, 2 radikalna Srba, 2 pristaip seljaöke stranke. Treba je se pet ožjih voliter, ena router je sistirana. Siovansko-romanski blok. Nemäki minister rojak Peschka je poslal ministrn dr. GdBsmanna, ki se rrne s Semernika na Daaaj, piama, r ka- terem pozirlja, da bi se zarzel za skapno postopanje nemško-nacionalnih poslancor s kršoanskimi socialci. Ko se je to izre- delo, so se uloranski poslanci sestali na posretoranjp, ki je veljalo astanoritri sloranskoroman9kegsv bloka. V tern bio- kn bi bili zaatopani Čebi, Poljaki, MjIo- rns<, Slorenci, Hrvati, Srbi, Italijani in Romani. Ta blok bi skrbel za rešiter rsenčiUških rprašanj in bi nredil tadi jezlkorno rprašanje pri sodiščib. Poslanci, ki bi bili r tern bloka, imajo r prora- čanskem odseka izmed 54 mest 28 po- slancer. Vprašanje je, 6e se bodo tema bloka pridražili tadi socialni demokrati. Kakor se čaje, so se češki in italijaaski socialni demokratski poslanci že izjarili, da so priprarljeni pristopiti tema klaba. Hrvaška vlada podala ostavko. Iz Zagreba javljajo, da so vsi trije sekcijski načelniki Czernkovič, Mixic in Aranitzkv podali barm Rauchu ostavko. Rauch je odpotoval iz Zagreba. Na ko- lodvoru mu je brana množica priredila demonstracijo. Dve predstav?i „Slov. krščansko-socialne zveze" v Gorici 7. in 8. marca. Ben hur. Roman iz časa Kristusovega. Eno najlepših povestij zadnjega časa, „Ben Hur", bo „Slov. krščansko socialna zveza" predstavljala v slikah dne 7. marca ob 8 zvečer in 8. marca ob 6 in pol zvečer v veliki dvorani hotela „Central". Roman „Ben Hur" je znamenito delo, katero je v angleškem jeziku spi- sal Amerikanec Wallace, in je bilokma- lu prevedeno v jezike vseh omikanih narodov. Samo v nemškem jeziku je „Ben Hur" izšel v več kakor 100 izda- jah; tudi Slovenci imamo en prevod te prekrasne povesti. Vsebino cele povesti, ki se feodi za LISTEK. Zimska luč. Hrv. spisal Oskar Dürr. Poslov. St. I. Dokler sem bil majhen, sem rad zahajal k reki. Mima, globoka roda se je leno pre- takala po strngi, kakor bi bila trndna in zaspana rsled enolitaega gibanja. Samo kadar je bilo od daleö sliiati iam in sopihanje parobrodor, tedaj bo je roda rznemirila . .. zaplaskala . . . zadrbtela ... Zakipela je. — Metala bele pene ob obal. A to se ni zgudilo pogoito in ne za dolgo. Parobrod se je stisnil ob breg, težke iidro se je pogreznilo na dno, za - äkripal je ielezni obroö — po^em sem redel, da nastane zopet ^'r. Danjal — ta mir je bil velik, — če bi ga clorek občotil v sebi, zdi se mi, okamenel bi za rečno. In te lepe, sretle zrezdnate nodi, ta nsperajoöi reöer, ki se ziblje po zrakn, tihotno iepetanje zelenega rrborja, te črne pošasti z ogromnimi dimniki, z ne- premiönimi, belimi črkami r polni me- seäini — — —; tedaj sem zahajal k rodi, se naslonil kam na mejo in gledal z detinskim očesom to mirno, nemo tihoto ... Nad menoj pa je lila mala lač * , noč srojo bledo sretlobo. Vsak parob'Qd ima srojo lač, ki gori risoko med njim in prari Ijadem : In poöiram . . . Sretloba je bila bleda in bela. In mirna je bila. Nikoli ni zaplapolala in se zganila ni se premaknila. Bleda eretloba je nepremiöno strmela r redno poletno nod ... w_-------a od tedaj bo preile pomladi in poletja so preila, in mnogo mrtve, tožne jeseni-------------". Po zimi sem redkokrat rahajal k rodi. Obledenela je, z rrborja je riselo dolgo, belo irje ... Bile so takrat zime tadi hajSe in bolj mrzle kakor danes. Brodore je zasidral telak led. öe bi so premakniii, bi jim led prebil boke ------------potopiii bi se ... In laöi bo takrat brodniki premenili. Izginile bo drobne in bele laöi, a nad brodori je zasijala nora, rečja — zelena Inc. Ker po zimi ne nmojejo brodori samo en dan, dra, ampak mnog Ieden dan in mnogo molöeöo, ledeno noč ... Utrujeni relikani počirajo r srojih prostranib, ledenih spalnicah, a zeleno oko jim blodi po sneženih poljanah kakor zapaačena, pozabljena čloreška dnša, kakor nada — utrta ... nedo- sanjana ... Skriraj sem zahajal k rodi, stisnil se kam ob kraj in poslnlal, kaj gorori mrzla, zimska noc. Včasih nema kakor grob, rčasih se oglaša z zamolklim, mrjočim glasom in rpirala drhtede, stare roke ob zelene rtmake laöi. Priporedorala pa je prarljico starosti: o odbegli pomladi in razbitib npih, o ledenih sreih in neznosni bedi o zibelki in o krsti, o vedrem smehu mladosti in grenkih solzah starosti . . . Mnogo gorore zimske noči o solzah in zastonj opirajo drhteöo roko ob ze- lene laöi. Tndi o pomladi priporednjejo, kako žirljenjo rre, kako zreni pesem, kako žge poljab. Ž;e, kakor razbeljeaa kri kakor goreča lara. Samo zamolkel glas in starosten, ki izgororjen nmira, priporednje o srojib 8pominih. A sedaj, ko priporedajem tebi prar- ljico svojih mladih dni, Danja moja, že sire moje teme. Ti poslašai moje be- sede, a ˇ trojih prsih odmerajo taje in prazno. — V redro jutro, r solčno pomJad! — kliöe r zanosa trcja daäa, a ta ob meni gori s trepetajoöo 'sretiobo bleda 8reda. In kadar odideš, odide s teboj zadnji dih moje pomladi. Na reke se spusti sen, skozi okno se zazre r mene zimska noč — mrtraških oöi; režeča, razorana lica. Dolga, ledena zirußka noö, ki zastonj proži drhteöo, staro roko tja — k ze- leni laöi. časa Kristusovega in v kateri tiastopijo razne znane svetopisernske osebe. bo na podlagi slikpripovedoval Ciril Metod V u g a. Kdor že'i slišati in videti v slikah uprizorjeuo to prelepo in ganljivo po- vest, naj ne zamudi priti 7. in 8. marca .zvečer v hotel „Central". Za člane „Slov. kršč. soc. zveze", ki se izkažejo z društveno knjižico, zna- ša vstopnina 20 vim., za nečlane 50 vin. flgitirajte od moža do moža! Novice. Yseni HoiiuHlJeiiikoni. Prosimo vse svoje somišljenike, naj nam iiemiirfom«, tahoj po kon- čani volitvi sporoče izid brzojavno na- tančno v številkah. Na delo! Pozor! — Pazite, da Vam kdo ne vzame izkaznice iz rok! Liberalcu ne zaupajte! Včerajšnjih volitev koiiečni izid bo znan še-le danes popoldne. Pride najbrže do ožje volitve rned našimi in .združenimi agrarno-liberalnimi jkandidati. Malega števila našiti glasov je kriva premala udeležba v Gorah. V kmečki skupini bodo volitve jutri. Liberalci trosijo laži kar na debe- lo. Vsi do zadnjega na volišče! Nikari ne dajajte nasprotnikoni svojih glasov- .n ic. V skupini trgov v pelek gotovo propade zdražbar Drejc. če stori vsak pošteno misleči Slovenec svojo dolžnost. V boj za kandidata Leopolda Jonka! Volivci slovenskili trgov I — Pa- zite na svojo cast! Ponnja se vam zb kandidata — Andrej GabršČek! Ta mo- dras — tako je imenoval Gabrščeka na volivnem ehodn v Gorici nadačitelj Med- vešček — je opihal v svojih listih že petkrat razpor ia prepir... Na volivnem shoda ˇ Gorici 6. fa- braarja ga je predlagal nekdo za kandi- data v splošoi kariji, a ta kandidatura je našia viharen odpor in protest. Zdaj so je zatekel Gabršček k slovenskim trgona. Ko bi ne bil Gabraček zagrešil nič drngega, kakor to, da so njegovi Jisti naiega pesnika še r groba infamno obrekovali, že zavoljo tega bi ne smel noben Blovenski volivec glasovati za tega človeka. IJstaiiovni zbor „Kmečke hra- nilnice in posojilnice" v Kostanjevici na Krasu. — V nedeljo je bilo v Ko- stanjevici sijajno zborovranje. Vstanovili smo posojilnico raiffeisenovko. Na zbo- rovanje prihitelo do 150 mož in mlade- ničev. Govoril je najprej č. g. Anton Bratina in za njim c. g. dr. Pavlica o namenu, pomenu in važnosti posojilnice. G. Biležnik, poslovodja „Centralne po- sojilne" v Gorici je na to prebral in razložil pravila. V naeelstvo so izvoljeni: P. n. Martin Novak kot jpredsednik, c. i,r. A. Bratina kot blagajnicar, Benedikt Trampuž (30), Jernej Novak (74), Josip Spačal (78), Anton Godnič (72) in Josip Tomažič (115) kot odborniki. V nad- zorstvo so izvoljeni: P. n. Josip Tram- puž, nadučitelj v p. kot predsednik, Josip Kolman (123), Alojzij Godnič (70) 'Stefan Trampuž (57) in Franc Trampuž (113). — Po vstanovnem zborovanju je bil razgovor v dezelnozborskih volitvah. Navdušenje je bilo vcliko. Č. g. vikar Bratina se je zahvalil na koncu v toplih besedah gospodoma govornikoma iz Gorice. Nova posojilnica bodi krepka trdnja- va postcnega kmeekega ljudstva v Ko- stanjevici ! „Piccolo" — konfisciran. V öe- trtek je bil konfisciran „Piccolo" radi tega, ker je prinesel iz Tirolskega neko brzojavko, v kateri poroöa o namesöenja äet na Tirolskem in o grhdbi neke av- «trijuko trdnjave na uieji.Vsa „kanšt" te „Piccolo" konsisciran še le ko je bil razprodan že — po G o r i c i. Slovensko-laSka liberalna zveza na GoriSkein. — Tržaški „Lavoratora" potrjnje dejstvo, da bo blovenski liberalci aklenili z itafijanekimi nacionalci volivni pakf proti kandidatom S. L. S. Z'vela zveza Gabriček-Garibaldi! — Imenovanje. — Za /inančuega ravnatelja v Trsto je imenovan dvorni svetnik Dominik Rottini. — Volivna reforma za lstpo. — Z Danaja poročajo „Piccolo", da bo klab slovanske manjšine istrakega deželnega zbora ie v tekoöem ted na sklepal o kompromi8a glede volivne preosnove za Utro. Ako slovanski dež&lni poBlanci sprejmejo kompromis, kakor je bil do- iočen na konfereacah v Trsta in na Danaja, nadaljevale bi se že prihodnji ponedeljek na nameatniitva v Trsta seje deželnozborskega odseka, ki ima sklepati o podrobnostih zakonskega načrt o vo- Hvni reformi. — Štiri ponarejalce denarja so y petek prijeli v Trsta. NaSli so pri njih tadi orodje. Ponarejali so srebrne petaöe. — Dijamantna poroka. V Škofji, oböina Naklo na Goriikem, je obhajal minolo nedeljo posestnik Jjsip S'la p. d. Mejač sestdesetletnico svoje poroke. Ja- bilar je sedaj v 80. leta svoje dobe in se je poroöil z 20. svojem letom. Vzlic yisoki starosti je Sila še silno krepak. Se danes igra na kroglje tako, da si ga zapomni vsakdo, ki se je meril ž njim. — Novi vinski zakon je silno slabo preložen na slovenski jezik v državnem zakonika, in sicer tako slabo, da je mestoma naravnost nerazamljiv in niti toöen, vsled Cesar se je glavni od- bor c. kr. kmetijske dražbe kranjske obrnil na pristojao mesto, da se v bo- dočnosti kaj takega veö ne pripeti. Ker je obče znano, da je predlagatelj držav- nega zakonika za slovenski jezik g. dr. Vidic na Danaja in ker noe>mo, da bi se tema gospoda delala krivica, objavljamo tern potom, da g. dr. Vidic vinskega za- kona ni preložil, kajti bil je takrat na dopasta in se je prelaganje dragema poverilo. — Ponarejevavce denarja so zaprli ˇ Tr8tn in sicer 43letnega zidarja Jožef* Gran iz Gradca, njegovo 16'etno pasterko Gizelo Nacker, vlivavca Dsnato Barnaba in sestro njegovo Leonardo Barnaba iz Monapoli na laikem. Izdelovali so pet- kronski denar v Graaovem stanovanja. — Pogreb Svatopuka Čeha. Dae 1. t. m. je bil pesnik S/atopak Čsch po- kopan v Pragi s kraljevskimi častmi. Na 8totisoče Ijadi je spremilo traplo Ijub- Jjenca čeikega k zadnjema poöitka na Višehrad. Kar ima češki narod dnševne elite v politiki, amftnosti in znanstva, je bilo videti na pogreba. Zastopaae so bile ˇse korporacije ; tisoči in tisoči delavcev toliko narodnib, kolikor socialističnih so izkazali pesnika zadnjo cast. Vse je bilo zavito v črnino. Na Vičehrada je govoril pe8nik Vrhlicky in zastopniki mesta in naroda. Oba ceška ministra sta bila pri8otna. — Cesarjev jubilej. Vse kaže, da se nameravani slavnostni adanostni ob- hod, prirejen od vseh avstrijskih umet- I niških draitev na Danaja na izreöno ždljo cesarjevo ne bo vršil. Na jabilej- nem slavnostnem programa ostanenajbrž le velika ndanostna priredba vseh da- naJBkih otrok cesarja. — Mestni svet da- najski je sklenil ˇ Döblingu nasaditi ve- likanski park za otroke. Sta! bo 150.000 K. Posveöen bo spomina na jabilej lja- domilega cesarja. Tržaški škof ekscelenca dr. Fran- čiiek Nagl je povodom odloka papeža Pija X., V8led katerega se aatanavlja po- sebna žapnija za vasi Ricmanje in Log, ki pa se mora poslaževati latinskega ob- reda in bo pripadaia tržaško-koprski äkofiji, izdal poseben pastirski list, v ka- terem očetovsko opominja Riamanjce in Ložane, naj se kot zvesti katoličani pod- vržejo razsodbi svetega oöeta in naj opaste misel prijaviti se zr brezverstvo. Vabi jih, naj zopet priöno z dejanskim katoliöanstvom ˇ cerkvi in zuoaj nje. Isvolite tri svoje može — jim pravi — ki naj pridejo na školijo, da se skapno pogovorimo o obnovljenja slažbe božje pri vas, ali pa izrazite željo, da pošljem jaz svojega zastopnika k vam v Ricmanje na dogovor. Dal Bog, da bi imele te be- sede vspeha in da bi že enkrat bila končana ta žalostna ricmanjska povest. V dopolnilo mora mo po svoji öasnikarski dolžno8ti ie to pripomniti, da je knez Hohenlohe, cesarski namostnik v Trsta, deial, kolikor je raogel, na to, da bi se Ricmanjcera dovolilo slovansko bogo- slažje, oziroma da bi se križevski ikofiji DriklODlli. Uoati ia. da zmioain v Rinm«. 12% dividendo bo izplačala Ietos svojim akcionarjem ladjedelnica Sv. Marka ˇ Trsta. Ltni je dividend* zna- Sala 0/ö. Zakaj je propadel Sternberg? Sternberg je propadel na Čeikem, ker je bilo na 70 glasovnicah njegovo ime pi- sano s k na konca ne z g. Vsled tega je komi8ija vaeh teh za glasovnic zairg'a in Sternberg je radi tega o«tal za d va g I a 8 o v a v manjäini. Zato, volivci* pazite, da bodete pisali natačno imena \ — Poštne znamke za časopise. — Tudi za časopise izidejo nove poštne znamke, in sicer po 2, 6. in 20 h. Vse vrste bodo imele enako podobo (Mer- kurja), a barva bo različna. Stare čas- niške znamke ostanejo v veljavi, dokler se jih ne porabi. 1/si na tfolisie! ShodL Shod v Doberdobu. Mnogobrojno bo se vrli doberdobski volivci odzvali vabila S. S. L. naj bi se nadalje 1 raarca predpoladne sešli k volivnema shoda. Shod se je vršil v pro- storih g. Ivana Perica. veleposestnika in gostilničarja v DoberJoba. Predsednikom je bil izvoljen g. Ivan Peric, ki je po kratkem, lepem pozdravnem govora od- dal be8edo g. dr. Sreberniča. Ta je najprej opozoril na poraen volitev za deželni zbor, poseboo v splošni kariji ter voliveem na to opisal S. L. S.; daba, ki jo preveva in lastnosti, ki jo odlika- jejo. Tri svetinje so bile slov. ljadstva od nekdaj najdražje : Ijabezen do vere, ljabezen do svobode in gospodarska aa- mostojnost in Ijabezen do materinega jezika. Samo S. L. S jih je sprejela vse v svoj program; v njih sinislu hoče ona delati in slov. kmečko Ijadstvo voditi k sreči ia blagostanja. Pri tem je razložil tadi nekaj načrtov na narcdno-gospo- darskem polja v prid slov. ljadstva, ki si jih je S. L. S. postavila kot svojo nalogo za bodočnost. Sroja izvajanja je sprem- Ijal z mnogimi dejstvi iz našega javnega Življenja, od koder je tadi pokazal, kako sta liberalne in agrarna stranka aad sve- tinjami slov. Ijadstva vedno greiila in radi tega zaslažile, da se jih slov. Ijad- stvo popolnoma strese. H konca je še nekdo predložil nekaj starih, tisočkrat že ponovljenih agovorov, kakor n. pr. vera ostani v cerkvi ali soli; kmet naj voli kmeta; depatato f.-ialano itd., grdo je potem äe razžalil vse navzoče volivce, čei, S. L. S. hoče pridobiti le kmete, ki so nerazsodni... Sreöe s s?ojimi agovori ni imel. Vrli doberdobski kmet je, ka- tere hoče S. L. S. pridobiti, so se z na- vdašenjem izjavili ravno za to, S. L. S., na kar je predsednik shod zakljačil. Shod v Kronbergu. V Kronberga je napravila v nedeljo S. L. S. dobro obiskan shod, bilo je nad 100 adeležencev. Govoril je g. Rejec. Vo- livci so pazljivo posloš&li govornikova izvajanja, agovarjati je skašal neki libe- ralec — a je moral obmolkuiti. — Na konca so pa kronberäki pevci zapeli ne- kaj lepih pesmi. Agrarno liberalni shod v Solkanu. Sinoči se je vräil v Solkana v pro- storih 8. Ant. Mjzetiöa agrarno liberalci shod. Govorila sta gg. dr. Alojzij Franko in Vrtojbeaski prerok Mermolja. Povedali niso prav niö novega, nego mlatili po naših deželnih poslancih in od- bornikih kakor tadi po državnih po- slancih. Na vprašanje kedo je pristrbel kmetom seno se je Franko izrazil, da bi tako seno dobili posamezaiki po bolj znižanih cenah sami. Prorokovali so daljo da so kmetje morali plaöevali seno a 10 K kvintal, kar je debela laž. Kmetje odprite oöi in v ponedeljek pokažite tarn farbarjem Ijndstva, da ste pristaäi S. L. S. ne pa Frankatove liberalne agrarne stranke. Mermolja je tadi povedal da so naäi gospodje z astanovitvijo posojilnico v II. Florjana pridobili vse Ijadi na svojo stran, nasprotno v Prvaöini da so bili nagnani. Kako so bili nagaani naši anannA 1» D«i«oAi»ii »»in aami J/%k»»» D._» Osebnn vest V veliko žalost ni jezo prerok« Mermolja poroöano, da s 1. marcem tega leta nastopi slažbo poslovodjo BGoriike zveze" blag. g. S. Premrov. Shod v Podsabotinu. V petek, 28. febraarja, zbralo seje po peti ari popoladne lepo ätevilo po- sestnikoT in volilcev iz Podsabotina v krömi v Novem mesta na shod, katerega je ßklical gDspod Msriniö iz Podsenice. GoBtilna soba in veža so bili natlaöeni poslaialca, nekateri so celo zanaj pri oknih in poalušali. Shoda je predsedoval g. Miha Gravnar, ki je dal besedo g. prof. Berbača ; a ta je v jedno oro tra- jajoöem govora pojasnil program S. L. S., agrarne stranke, povdarjal pomen volitve in konečno razložil navzočim vo- lilcem, kaj jim je storiti, ko pojdejo dne 2. in 4. na voliiÖe. Go?pod žap&n Klan- öic je na posebno zahtevo pojasnil, kako je priälo do tega, da se vrii volitev v podgorski šoli, meBto v pisarni pri mo- Ker se ni na predsednikov poziv nikdo veČ oglasil k besedi, je isti zborovanje zakljočil. Levpušček na Vogerskem priporoča Frankota. Na Vogerskem so imeli v četrtek veöer liberalci voliloi Bhod. Ker je do- mačinov le malo itevilo liberalnega miä- ljenJH, so priäli na pomoö Prvačkovci. Shod je bil pravzaprav prvaški liberalni shod. Vogerčanov je bilo malo, pa Še teh niso pnstili v dvorane vseh, ampak le bolj izvoljene. Ako odštejemo nedoraslo mladino, je bilo domačinov v dvorani kakih 30 Dragi so stali zanaj. Pa Že me onimi izvoljenimi je bilo naših gotovo tretjina v dvorani. B li so torejl^po raed sabo. Dr. Levpasöek je govoril. K*j? Oii ki so bili notri, so rekli: Sno ie eiiäali to pred volitvami v državni zbor. A'i pa Levpaiček le samo en goror? Govoril je o Pajerja in Gregorčiča. Čadno ! Zakaj ni povedal, tadi xaj o naprednem pro- grama? Priporočal je napredne kandi- date, osobito dr. Frankota. Za- kaj pa slovesno ngovarjadr. Franko, da on ni napreden kandi- dat? Ladje so zmajevali z glavo. Naraz- sodns masa potrebaje podaka, ne zabav- Ijanja. Zito pa ni napravil govor nobe- nega vtisa. Le Toce piemeoiti kake je pritrjeval z rokami in nogaoii. Liadje so imeü vse skapaj za predpastao äalo. Mi Vogeröani radi vidimo sosede iz Prva- čine. Pa če naprf.vljajo volilni shod na Vogerskem, smemo je zahtevati, da smo zraven. Ako mislijo pa liberalci, da Vo- gerčani nismo vredni, poslaiati njih li- beralno modrost, imajo prav. Take mo- drost! ne rabimo, pa tadi je nočemo. V soboto veöer bodemo imeli mi shod. K nam pridejo naii poslanci. Oai nam bodo sami, razložili, kaj so z* nas storili, in kaj bodo le storili. Tako de- lajo pe8lanci možje, da pridejo sami med voiivce, ne pa, da pošiljajo najete govornike. Kazkriukujte lažujive, po 3 goldlnarje ali še dražje na dan plačane agrarne in liberalne agitatorje! Knjizevnosl - umelnosf * „Čas" 3. 2vezek je izšel. Vsebina: Problemi v sodobnera daäeslovja. (Franc Terseglav); Kaltarni pomen sv. Jinesa Zlatoasta (K. T.); Zopet nenravnost. (D. A. Uieničk.); Matija Nagliö in njegova rokopisna ostaiina. (Fr, Rebol); William Thomson (J. Sever); K problema sve- tovnih jezikov. (B.); Nove knjige. Listek. Sv. Tomaž Akvnski in kazensko pravo. — 0 skapnem občevalnera jezika vseh Slovanov. — Narodnostao vprašanje. — Modernizem.; Glasnik Lsonove dražbe. „Čas" izhaja po desetkrat na leto. Na* ročnina: 5 krön, za dijake 3 krone. Za ölane „Leonove dražbeu je naroönina plaöana z letnino. (Letnina rednihJölanoT 10 krön, letnina podpornih ölanov 6 K.) Naroönino sprejema: „L^onova dražbaM v Ljobljani. Priporoöamo to izvratno revijo! Loterijske dtevilke. 29. februuarja. Trst.......41 69 72 66 29 Line ...... 12 16 82 66 74. D/>irfcl#!|Spoim»j«Jtc se o vsakfi Proda se hiša enonaostropna z več sobami in z vsemi potrebnimi prostori v jako dobrem stanti v Ajd o všč i ni. Cena ugodna. Več pove lastnik H. Stibil Trst, Via Gaetano Donizzetti St. 3. L No vo H stavbeno podjetje Znidaršič & Stepančič v Renöah prevzamela v izvrJitev razna stav- bena dela. načite. lehnične prora- čune itci. Za obila naročila se toplo priporočata. Fani Drascek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hiš. Št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke, Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob (Mrstvu Prva goriška tovarna umetnih wvxm mnkk ognjev s strojnim obratom izdeluje: Fakete, bengalične luči, rimskc sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap mate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200 cm s podobo cesarjevo; in K)0 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske , -iz: palace.)---- Cerhvena mizapska dela v rimskem in gofiSkem slogu I izdeluje fl. Cernigo]-Gorica. Izvrstno pecivo priporoča spoStovanim meščanom in okoličanom pokovski mojstor ]9K0B BRUTUS v Lüorici Šolnka ulica št. ©• V zalogi ima in prodaja nioko prve vrsto MajdiČevepa mlina. na Korrni it. 11. G0RIE9 na Koran St. 11. Sedlarska delavnica. : Zaloga razlicnili konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi i različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- • nice, listnice itd. itd. - Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. I Popravila st izvrSujejo točno. — ;P^ C€nC ZTneRHC. "^in . JOSIP BONANNI M naslednik T. Slabanja ' srebrar in pozlotar v Borici ulica Marelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca w cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. JUHEINOMAKE S% PRIPRAVLJENE IZ so močnejzdafne in cone. Kjer se ga ne dobi,naj se piseponj pod naslovom HEINRICH STÖSSLER DUNAJI u Pijanosti ni več. Uzorec tega ' čudeznegn iz- delka „COZAU se poslje brez- plačno. Aloro s(> (ia(i v kavi, v nilc- ku, v pivu, v vinu ali v jedi- Iili m> da hi pivrc to zapazil. Prašek „COZA" uCinkuje čudovito. tako. da so pivcu pristMili alkohol in vso alko- liohio in inociio pijaoc. Ta prašok delujo tako niinio in «otovo, da mu jia smejo dnti žcna, seslra ali hüi dotičnika. no da hi on zapazil. kaj je rosničiio provzročilo iijouovo zdravljonjo. I'rasck „COZA" jo prinosel mir v lisočcro družiiii1. jc rošil ofironnio osoh sramo in po- nižanja, da iz takih osob je- t'lo najM-avil sivrsto, n'onio in vsakopa dola mož lio Ijudi. Ta prašok jo zo niarsikatora nila- doniča sf lavil nazjij na pravo pot sročt1 lor jo podaljšal za innogo lot življonjo ninogim osebam, — Zavod, ki posoduje la čudodolni prašok. pošljo ysuTi onim, ki zahto'vajo knjifxo s 1500 zahvalaiiii in on v_oioc. I)opisuj(! so v nernškem jozikn. /ajanicono jo, da jo prašok popolnoma uoškodljivr. COZA ISTITNTF 62 Chancery Lanp uu*"*^ IO I I I U I t London257(Anglija) Na pisnia jo djali znamko 25, na dopisnico za J(J stolink. CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. upiginal-uictona sfroji deiajo j, po 15- letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so :¦<;, ^ ,;m <.a —. domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so ,;,!,,„,,,.•„•;. za ur zenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na raz^^idgo strankam učitcljico, ki pouaije brezplačno. Original-tfctoria stroji so ^bop izdeiek M vseh dosedaj obstoječih tovaren. Ifff laF Za vsak stroj jamčiva 10 let. 1^ Nikdo naj ne zamudi priliko u^ ogledat si pred nakupom „Original- > Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, A Kersevani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Dnomo) St. 9. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta st. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pre- mičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! ' Svoji lg svojim!